Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt „ mesec, 13, 6, 2 . 50, 20, V upravnistvu prejeman: za Celo leto naprej 20 K — h pol leta Četrt „ nesec 10, .. 1,70, • pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inseralo sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah št. 2.1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 118. V Ljubljani, v sredo 23. maja 1900. Letnik XXVIII. Parlamentarna bolezen. Moderni parlamentarizem sloni na načelu ljudske volje, katero so enciklopedisti, duševni očetje velike francoske revolucije, iroglasili za pravi in edini vir vsega prava. To svojo voljo naj bi ljudstvo izražalo pri volitvah poslancev v zakonodajalne zastope, v katerih naj veljajo sklepi večine za izraz suverene ljudske volje. Tako so si parlamentarne večine v teku stoletja pridobile in vzdržale svojo avtoriteto. To parlamentarno načelo, da je vsakočasna večina izraz ljudske volje in edina avtoriteta, torej ni konservativna ali »klerikalna« pridobitev, ampak iznajdba one ljudske struje, ki je zavrgla sako drugo stalno načelo in avtoriteto. Zato je nekako čudno, da so dandanes boj napovedale stoletnemu načelu glede parlamentarne večine ravno one stranke, ki se ponašajo z dedščino Irancoske rezolucije. In v tem pogledu je obstrukcija naravnost parlamentarna revolucija, upor oblastnih kričačev proti ljudski volji, proti avtoriteti parlamenta. S tega stališča obžalujemo in obsojamo obštrukcijo, ki se v raznih ljudskih zastopih razvija kot parlamentarna bolezen, ki razjeda parlamentarizem, slabi državno telo ter uničuje slovesno umeščeno avtoriteto ljudske volje. Vendar ne smemo prezreti onih momentov, ki v posameznih slučajih morda le opravičujejo obštrukcijo kot edino sredstvo davljene manjšine proti nasilstvu brezozirne večine. Pred vsem je treba pomisliti, da slučajna večina v parlamentu ni vedno in povsod pravi istiniti izraz ljudske volje. Parlamenti so navadno taki, kakoršne hočejo imeti dotično vlado Jasne d jkaze imamo v Srbiji in na Ogerskem. V Avstriji imamo sicer od zadnjih volitev neznatno večino av-tonomistiških strank, ki približno izražajo značaj mnogojezične Avstrije. A tudi ta večina še manj pa celotna zbornica ne izraža povsem prave ljudske volje, želj in zahtev raznih narodov in slojev prebivalstva. Da je temu tako, temu je kriv nepravični, po raznih namenih nemških centralistov prikrojeni volilni red. V takih parlamentih torej, koder večina neusmiljeno zlorablja svojo moč proti manjšini v svoje sebične strankarske namene, obstrukcije ne smemo absolutno obsoditi. Taka obstrukcija je le silobran proti krivičnemu nasilstvu, pojav obupane ljudske duše, posledica parlamentarne krize, ki jo je provzročila kruta večina. Ta načela veljajo seveda v teoriji, kakor je izjemoma dovoljena tudi stavka zatiranih delavcev. Oglejmo pa si parlamente, v katerih je obstrukcija na dnevnem redu. Obstrukcija kot sredstvo političnega boja ni nova prikazen v parlamentarnem življenju. Irci so to nevarno orožje dolgo časa vihteli proti svojim mogočnim nasprotnikom v angleškem parlamentu ter 1. 1879 skoraj ustavili parlamentarni voz. Radikalna prememba poslovnega reda je Ircem izvila orožje iz rok. Ta taktika je od tedaj postala bojno kopje vseh manjšin v parlamentih, katere mislijo ali vsaj naglašajo, da jim večina dela krivico. In v tem oziru se morejo levičarji v avstrijski zbornici ponašati z zaslugo jako dvomljive vrednosti, da so nabrusili meč, ki od Badenija visi nad glavo vsake avstrijske vlade. Nemški levičarji so z divjo silo na razne načine skoraj dve leti zlorabljali poslovni red ter obštrukcijo pritirali do vrhunca parlamentarne revolucije. Tako ostudnih prizorov svet še ni videl. Levičarji v avstrijski zbornici so rušili temelje svoji zgradbi, ker so hotele pod streho tudi stranke, ki zastopajo ogromno večino prebivalstva, ki izražajo značaj in bistvo Avstrije. Nemška obstrukcija je bila največja frivol-nost, ker so jo levičarji pričeli le iz naga-jivosti, iz namišljenih vzrokov in iz jeze, da se je začela rušiti njihova nenaravna in kruta hegemonija. Jezikovni naredbi grofa Badenija nista bili nobena krivica za nemški narod, ampak le praktično izvajanje § 19. državno ustave, ki so jo Nemci sami ustvarili na papirju. Zato smo odločno obsojali ta izbruh užaljene nemške oholosti in onih življev, ki so se odtujili avstrijski in kršč. ideji. Iz Avstrije se je obstrukcija razširila kot kužna bolezen na Ogersko, v Italijo in Nemčijo Povsod se pojavlja v drugih oblikah in iz raznih povodov. Na Ogerskem je ta bolezen vzrasla na tleh Košutovih idej in korupcije vladnega aparata. V Italiji obštrukcijo pospešuje Garibaldijeva misel, ki že desetletja ruje proti prestolu in cerkvi. V ogerski in italijanski zbornici je začasno zmagala obstrukcija. Bodočnost pokaže, na kateri strani bode konečna zmaga. V nemškem državnem zboru je provzročila obštrukcijo znana »lex Heinze«. Nasprotniki se posebno upirajo paragrafu, ki prepoveduje razobešanje nesramnih podob in spisov na javnih prostorih v kupčijske namene. Trdijo namreč, da bi ta zakonita določba ovirala duševni in umetniški razvoj nemškega naroda, zvezala roke umetnikom in pisateljem, otrovala „vero in zvestobo" itd. itd. Čudno se nam zdi, da so ti bojevniki za svobodo in umetnost šele zdaj pri tretjem branju zagnali tolik krik. Dotični odsek je že pred letom objavil svoje predloge, a nikjer ni bilo krika in vika. Sedaj pri tretjem branju so se liberalne stranke osokolile ter v zvezi s soc. demokrati pričele obštrukcijo, da pokažejo svojo moč in nagajivost proti konservativcem in katoliškemu centrumu. Torej komedija, kakor je bila nemška obstrukcija v avstrijski zbornici. Patentovani zagovorniki parlamentarizma v Nemčiji in Avstriji so celo moralno podpirali nemško obštrukcijo, slavo peli VVolfu in Schonererju, ker sta vodila revolucijo na ulici in v zbornici. In danes, ko Čehi zahtevajo nekaj zadoščenja, bi isti »bojevniki za svobodo" radi s silo zadušili češko opozicijo. Si duo 1'aciunt idem, non est idem. Kar je Nemcu dovoljeno, to je Slovanu prepovedano. Dvojna mera, to je prvo načelo nemškega liberalizma. Nemški levičarji si ob češki obstrukciji manejo roke, ker s tem vzvodom upajo avtonomistiško večino vzdigniti iz stežaja. Češka obstrukcija bi bila že ponehala, ko b i 1 o v i c a h o t e 1 a. Ta „dr-žavna stranka" pa kaže svojo lojalnost s tem, da si hoče orožje obstrukcije ohraniti za vse slučaje. Liberalci torej nimajo najmanjše pravice obsojati češko obštrukcijo, kateri so vtisnili pečat domovinske pravice. Ako hoče vlada zatreti to kužno bolezen, prične naj trebiti korenine na levici Tu so se zakotili bacili, tu je treba noža in klešč. Celjski župan. Interpelacija poslancev Žičkar in tovarišev na gospoda pravosodnega ministra. »Že v seji dne 6. decembra 1899 smo vložili interpelacijo na Nj. prevzvišenost, v kateri smo označili zaplembo »Ilustrovanega koledarja«, ki ga ^rejuje in izdaja v Celju lastnik tiskarne Drag. Hribar, na podlagi dejstev kot neopravičeno ter pristransko z ozirom na neko nemško ščuvalno pesem, ki je bila na ogled izložena v izložbenem oknu celjske knjigarne Adler in je državno pravd-ništvo ni zaplenilo. V njej smo posebno po-vdarjali, da državno pravdništvo stremi za tem, da bi s provzročenjem večje materi-jelne škode uničilo tiskarno Drag. Hribarja in vse nje izdelke. Interpelacija čaka še vedno odgovora in zdi se, da visoka vlada ni storila v tem oziru nobenega koraka; kajti celjsko državno pravdništvo ni opustilo svoje pristranosti v tiskovnih zadevah; ono še vedno dopušča, da celjski hujskajoči list »Deutsche Wacht« še vedno brez kazni ščuva proti slovenskem narodu, njegovim napravam, zadrugam in društvom, mej tem ko brez povoda zaplenja celjski slovenski list »Domovino«. V 37. št. »Domovine« z dne 11. maja 1900 je bil zaplenjen uvodni članek »Celjski župan«. Ta članek slove: Celjski župan. Celjski občinski odborniki, ki so bili letos voljeni pod geslom, da je njim prva skrb nemštvo, vse drugo š« le za njim, izbrali so zadnji ponedeljek zopet trgovca Gustava Stigorja za župana in trgovca Julija liakuscha za podžupana. Zvečer po volitvi bila je bakljada po mestu, pri kateri se je vrstila godba s petjem pesmi »Wacht am Rhein«. Potem so se zbrali v »zmagoslavje«, kakor po posetu Čehov. Nocoj so nosili ba-klje, 9. in 10. avgusta 1899 imeli so — L i 5 T E K>« ITa Vestfalskem. Piše J. Knific. XXIII. Osterfeld, 27. aprila. Peljal sem se iz Ilorsta v Erle in prišel na griček, od koder se mi je odprl lep razgled proti jugozahodu v Porenščino. Kakor daleč ti zre oko, povsodi sama ravan. Iz nje pa kipi proti nebu na stotine in stotine rudniških dimnikov. Črni ali bolje rečeno sivi oblaki dima ti zapirajo pogled. Dimnik zraven dimnika, med njimi pa ru-deče delavske hiše. Posebno doli, daleč tam doli zagledaš celo kopico visokih dimnikov, in srce ti pravi že samo, da je to mesto Esscn, središče Kruppovega kraljestva. Ko je Mojzes umiral na gori Nebo, se je željno oziral v obljubljeno deželo, katero doseči mu Bog ni dopustil. Ko sem pa jaz zrl v to deželo industrije, sem si želel, čim preje priti iz tega kraja, ko bi v njem ne stanovali moji rojaki Slovenci. Pa še neka oruga stvar je, ki ti razveseli srce, ko gledaš v ta koas, namreč vitki irotični stolni, ■ 1 nje to, znamenje, da se v teh krajih ne samo dela, marveč tudi moli. Kdor še ni bil v industrijskem kraju, si pač ne more predstavljati drvenja in vrvenja v Ruhrkohlengebietu. Ceha zraven cehe, od Rena do vestlalskega Dortmunda. Ves ta kraj je razprežen z železnicami. Nekateri kraji imajo več kolodvorov. Železnične proge se križajo vse vprek. Skoro do vsako vasi se lahko pripelješ z železnico, če ne drugače, pa s cestno električno. Ravnokar so pričeli graditi nebroj novih. Do vsake kočo se boš lahko pripeljal z elektriko. Glavna mesta teh industrijskih krajev so porenski Essen, na Vestfalskem pa Dort-mund in sredi med njima ležeči Bochum. V samem dortmundakem rudniškem okraju je bilo, tako poročajo listi, koncem marca letošnjega leta, 220.000 moških delavcev. Samo v zadnjih treh mesecih se jih je priselilo do 18.000! Zlasti dohajajo iz pruske Šlezije, med njimi večinoma Poljaki. Po sto in sto družin se pripelje naenkrat; vsi dobe delo. Vedno še primanjkuje delavcev. Večkrat pravijo pazniki delavcem: »Imate doma kaj prijateljev, pišite jim, naj pridejo semkaj. Delo jim je zagotovljeno." Zahteva se samo skega leta. Prigodilo se je namreč veliko nesreč po rudnikih vsled tega, ker delavci niso razumeli paznika, kar jim je zapovedal. Zato so odredile vse direkcije, da mora vsakdo, če hoče, da ga vsprejmejo, biti zmožen nemškega jezika v govoru in pisavi. Ta zapoved je hudo zadela slovanske delavce; vendar pa so no izvršuje posebno ostro. Neizrečeno veliko premoga se spravi na dan. V istem dortmundskem rudniškem okraju se je v zadnjih treh mesecih nakopalo 14,684.813 ton, torej malo manj ko 15 000 milijonov kilogramov premoga! Vedno švigajo železniški vozovi, naloženi s premogom, semtertja. Bivam v Oaterleldu. V tem kraju in bližnjem Bottropu je več velikih ceh. V bottropskej dela 5000 delavcev, večinoma Poljakov. Saj je Bottrop takorekoč poljsko mesto na Vestfalskem. V Osterleklu odpošljejo vsak dan po železnici 4000 vagonov premoga. 80 železniških prog je v tem kraju, jedna zraven druge, in da spravijo vse vagone v pravi tir, je nastavljenih v Osterfeldu 800 železničarjev! — Vse to mi jo pripovedoval osterfeldski gospod pastor. Kako se je pričela v^a ta industrija! Pred 40 leti še v teh krajih ni bilo nobe- raščona z gozdi. Krog leta 1860 so pričeli izkopavati prvi premog. Toda industrija se dolgo časa ni hotela razcvitati. Najhujše se je delniškim družbam godilo po nemško-francoski vojski. Ponekod je delo skoraj zaspalo. Krog leta 1880 pa se je naenkrat povzdignilo in zlasti v zadnjih letih raste industrija neizrečeno. Delnice, ki se prvotno glase na 100 mark, se včasih prodajo za 1500 mark. Na tak način je mnogo ljudij kar č; z noč obogatelo. Večinoma vsi rudniki so v rokah delniških družb, ki izplaču jejo svojim udom po 30 odstotkov čistega dobička. Pa tudi delavce plačujejo dobro. Kdor je količkaj priden, zasluži na leto 1800 do 2000 mark, to je 1000 do 1200 gld. avstrijskega denarja. Glede zaslužka se delavci prav pohvalijo. »V Trbovljah smo delali in delali, pa zaslužili 1 gld. do 1 gld. 50 kr. na dan. Tukaj pa zaslužim povprečno vsaj 5 mark (3 gld.) na dan.« Tudi za starost so preskrbljeni. Vest-falska in Porenščina: vsaka ima svojo zavarovalnico za starost, v katero mora biti vpisan vsakdo. Delavcem se dotični znesek utrga pri izplačilu. Tudi v tem oziru je baje bolje poskrbljeno kot v Avstriji. druge reči v rokah; pa poznali so se dobro. Manjkalo je samo nekaj visokošolcev, za katere je plačal v lanskem avgustu gostilniške račune dr. Jesenko, ob enem pa so tožili na mestnem uradu, da poset Čehov stane mestno blagajnico 500 gld., ne da bi bili odgovorili na naše vprašanje, zakaj da so potrošili denar. Stiger je torej zopet župan, Rakusch podžupan, in zdaj bode vlada imela ukrepati o potrditvi župana v njegovem dostojanstvu, ki pristoji cesarju. Stiger kot župan celjski ima na vesti vse, kar se je v dobi njegovega županova-nja v Celju zgodilo zoper Slovence. On je bil odgovoren poveljnik celjske policije, ko je ona 9. avgusta 1899 mirno trpela, da so Nemci pred okrajnim glavarstvom kričali, Slovence in Slovane psovali, »Wacht am Rhein« peli ter drugače javni mir in red ter varnost osebe in imetja kršili, ne da bi bila celjska mestna policija le enega Nemca zaprla, pač pa je zapirala od Nemcev napadene Slovence, kakor zapira kmečke lante, ki prihajajo na vojaški nabor, pa niso ne tisočine toliko glasni, ko Šeligo in njegovi tovariši Negri, Raseh, Pallos, Rutar in — znana druščina. Župan Stiger ima na vesti ponočno obleganje »Narodnega doma« 9. in 10. avgusta 1899; v Stigerjevi oblasti je bilo, zabraniti zbiranje in prežanje tolovajev po mestu, ki so hoteli Slovence pobiti, vsled česa so se Slovenci morali braniti s streli. Stiger kot župan je odgovoren za hudobije in zločine, storjene 9. in 10. avgusta 1899 gospodu opatu, gospodom kaplanom, farni cerkvi celjski, gospodu dr. Sernecu, »Nar. domu« in vsem drugim. Ne samo mi, tudi pošteni Nemec Alt ziebler je njemu in njegovim to očitno v lice povedal. Župan Stiger bi bil s primernim vodstvom mestne policije lahko vzdržal mir in red one usodepolne dni! A vzdržal ga ni in po vsem slovenskem, da slovanskem svetu vzdignil se je burni klic, naj se takemu županu in občinskemu odboru odvzame policijska oblast! Vzela se mu ni! Zdaj so voditelji Slovencem sovražnih činov v lanskem avgustu na čelo celjske mestne uprave in čuvanja nad varnostjo osebe in imetja v Celju postavili zopet moža, ki svoje dolžnosti kot župan celjski ni izvrševal, kakor bi bil mogel in moral v pogledu na prevzeto slovesno zaobljubljeno skrb za javni mir in red v Celju. Vlada, ki ni hotela izročiti c. kr. služ-benikom od Stigerja popuščene skrbi za javni mir in red, ima zdaj stigerja za župana potrditi in s tem izreči, da je njegovo in njegovih privržencev uradno postopanje proti Slovencem tudi po volji vlade, ali pa odsvetovati na Najvišjem mestu, da bi bil Stiger potrjen županom in s tem dati Slovencem zadoščenje za krivice, ki so jih trpeli in jih še trpe v Celju! To zadoščenje tirjamo in zahtevati je moramo z isto odločnostjo in krepkostjo, ka- primeren »Krankengeld«; preneso ga v bolnišnico. V vsakem večjem kraju jo imajo. Oskrbujejo jih povsodi sestre usmiljenke. Sprejemljejo delavce brez razločka vere; vendar pa so katoličani in protestantje ločeni po sobah. Prave revice so te sestre. Kolikokrat pripeljejo iz rudnika sredi noči težko poškodovanega delavca, katerega morajo izmivati in lečiti! Pa saj ne pričakujejo za svoje delo hvale in plačila na tem svetu. — Zadnji čas so ustanovili par bolnišnic, v katerih so nastavljene luteranske dijakonise. Pa delavci nič kaj ne marajo za nje; saj imajo po katoliških vse boljši hrano in prijaznejšo postrežbo. Slovenski delavec v domovini, ki bereš te vrstice, morebiti si tvoje srce želi pohi teti v deželo, kjer »se cedi mleko in med«. Dragi moj, svetujem ti, ostani rajše doma. Dober zaslužek, to še ni vse. K človekovi sreči je potreba še marsikaj druzega. »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ?« Industrije se navadno drži brezverstvo, ali vsaj verska mlačnost in pa nemoralnost. Mnogi, ki so bili v domovini dobri kristijani, so se v tujini zanemarili popolnoma. V nravnem oziru je pa zlasti mesto Eaaen na zelo slabem erlasu. kor smo zahtevali in še zahtevamo podržav-Ijenje celjske policije. Okrajni glavar celjski grof Attems, katerega beseda bo v tej zadevi prva, upiral se je v Vranskem okrajnem zastopu zahtevi, da se celjska policija podržavi, rekoč, da je policija ta storila svojo dolžnost. Gospod grof pač tedaj še ni bil dosti poučen o dogodkih, kakor so bili v resnici. Ni še vedel, da sodišče ona dva Slovenca, ki sta se 8 strelnim orožjem branila, ne bode spoznalo za hudodelca; ni še vedel, da bo kak policaj obsojen zavoljo kaznjivega ravnanja proti Slovencem v službi; ni že vedel, da bode sodišče celi vrsti Stigerjevih privržencev naložilo kazni zavoljo poškodovanja ali žaljenja Slovencev; gospod grof še ni vedel obsodbe Stigerjevega sina in zeta zaradi sovražnosti proti Slovencem; ni še vedel gospod namest-niški svetnik, kakor je sodišče dognalo v javni razpravi, da se je 10. avgusta 1899. že popoldne v Celju javno govorilo, da bodo dr. Sernecu in drugim okna pobita, da se je zvečer vsled nezabranjenega »popevanja«, ki pa ni prihajalo iz grl slovenskih rekrutov, zbralo okolo 2000 ljudi, torej tretji del mestnega prebivalstva, na ulicah in šlo po Gosposki ulici, Glavnem trgu, Graški cesti mimo hiš župana Stigerja in podžupana Rakuscha, slednjič po Grabnu k hiši dr. Serneca, pobilo tam okna, marširalo potem h kaplaniji, pobilo tam okna, razbijalo po vratih farne cerkve — in da sta v tem času bila samo dva policaja v službi, ko je 2600 ljudi razsajalo, da od župana Stigerja, podžupana Rakuscha in uradnega predstojnika FUrst-bauerja ni bilo ni sluha ni duha! Varstvo zahtevajočemu g. opatu pa je policaj sporočil, naj gre v »Narodni dom.« In še po dovršenih zločinih policija celjska ni prav nič iskala hudodelcev! Ko bi bil na Vranskem grof Attems vse to in drugo vedel, bi pač težko bil trdil, da je celjska policija svojo dolžnost storila! Zdaj to ve gospod namestniski svetnik in celjski okrajni glavar, vedo tudi v Gradcu in na Dunaju ! Podnačelnikom sevniškega okrajnega zastopa izvoljeni Slovenec, g. notar Veršec ni dosegel cesarjevega potrdila. In kaj je storil gosp. Veršec Nemcem v primeri s Stigerjevimi čini proti Slovencem? Deževna kaplja proti povodnji. Na Dunaju dvakrat niso hoteli potrditi dr. Luegerja županom, rekoč, da ni pričakovati od njega takega vodstva mestne uprave, kakor se mora zahtevati za blagor prebivalstva. V Pragi že večkrat niso potrdili županov, ki niso bili vladi po volji. Zdaj mora vlada pokazati, če se strinja s Stigerjevo upravo, ki jo temeljito opisuje interpelacija gospoda poslanca Žičkarja in v nje omenjeni sodniški akti. Kdor ni varoval javnega miru in reda, če tudi je imel sredstva za to v rokah, kakor Stiger, ne more biti župan celjski, dokler hoče Avstrija biti država pravice. Ako pa bo Stiger vendar le potrjen, izrekla bo vlada s tem javno pred vsem svetom, da je bilo početje dne 9. in 10. avgusta 1899. in ednaki prizori, v smislu avstrijske vlade. Počakajmo! Ta članek se opira le na resnično označene razmere in dokazana dejstva, katera smo že na podlagi spisov dokazali in pojasnili v svoji interpelaciji ddo. 12. marca 1900, naslovljeni na Nj. prevzvišenost ministra notranjih zadev, kakor tudi na okolnost, da je občinski svetnik Altziebler javno priznal, da zadene vsa krivda in odgovornost glede celjskih izgredov dne 8. in 9. avgusta 1899. in njih poslodice mestni urad in njega vodilne organe, o čemer je sama poročala »Deutsche Wacht« z dne 21. aprila 1900. V tem zaplenjenem članku se nič ne mistificira, ne hujBka k sovraštvu, marveč samo na podlagi dokazanih dejstev izraža želja, da zopet izvoljeni župan Stiger ne Bme postati celjski župan, in se zahteva, da njo-gova zopetna izvolitev ne dobi potrdila. Ta zaplemba je torej popolno neopravičena in znova jasno osvetljuje pristransko stališče, ki jo zavzema c. kr. državno pravdništvo v Colju v svojem uradnem poslovanju. Sklicujč se še na svoje zgoraj navedene interpelacije in v njih navedena lakta in argumente, dovoljujemo si Nj_. prevzviženosti gospodu pravosodnemu ministru staviti sledeča vprašanja: ,1. So-li navedena dejstva, posebno pristransko postopanje pri zaplembi celjskega c. kr. državnega pravdništva v tiskovnih zadevah znana visoki vladi? 2. Ako ne, je-li voljna, poučiti se o njih potom natančne preiskave ? 3. Kaj meni ukreniti visoka vlada glede nepristranskega uradovanja c. kr. državnega pravdništva v Celju? 4. Je-li visoka vlada voljna odrediti, da se razveljavi opisana zaplemba?' Dunaj, 17. maja 1900. Žičkar, dr. Gladyzo\vski, dr. Žitnik, dr. Wach-nianyn, dr. Stojan, Mandycze\vski, Povše, Ro-bič, Vilj. Pfeifer, Banvinski, Winnicki, dr. Gregorčič, Berks, Spinčič, Vencajz, Vukovič.« Iz tužne Istre. . . . prejadni rod, Kedaj trpljenje tebe mine V Krilan. Kdor je kdaj le nekoliko potoval po našej res tužnej Istri in mu je morebiti kak prijatelj pripovedoval o razmerah, v katerih živi od lahonstva tlačeni Slovan, ni se pač mogel prečuditi, aa je temu res tako. Tu govorim bolj o zapadnem delu Istre, vzhodnji je nekaj na boljem. Oni kraji, kjer je ne-kedaj gospodoval beneški lev, so do današnjih dni še menda najbolj zapuščeni. Gospoda, prebivajoča v mestih, ali kakor jih Istran imenuje, gradovih, imela je nekedaj in ima še dandanes, če ne ves, pa vsaj mnogo upljiva na ljudstvo po kmetih. Benečani so bili dobri gospodarji — za se; izsesavali so kmeta, da se ga Bog usmili. Poznali niso nobene pravice, moč jim je bila ob enem pravica. Nič boljši ni gospoda po sedanjih »gradovih« (mestih), ona zna kmeta dreti prav po konjederski. Pridelki v rokah kmeta ne veljajo nič, ko jih dobi v roke gospoda, šele dobe svojo veljavo. Ni čuda, da mora kmet iti pod zlo in propadati od dne do dne. Da bi bili preskrbeli kaj pouka za ubogega kopača, o tem še misliti ni. Kakor so obdelavah polje pred sto, dvesto leti, tako je obdelujejo danes; gospodi niti na kraj uma ne pride pomagati kmetu do bolj racijonelnega obdelovanja, z drugimi besedami do boljšega blagostanja, kmet naj se muči in poti ter pičlo uživa sadove svojega truda, boljši del njegovega zaslužka naj bo za gospodo. Priprost kmet mi je pravil, kako je čul pogovor dveh prvih veljakov v gradu: »Kmet naj dela v potu svojega obraza in je polento, piščeta, kokoši in botilije, to pa naj bo za nas«. To je žalostna slika o odnosajih v Istri. Ne rečem, naj se kmet masti o kure-tini in jo zaliva s finimi butilijami, ali saj poštene hrane naj bi mu privoščila gospoda ne pa zjutraj polento, opoludne polentino, zvečer pa polenton od nedelje do nedelje, kakor žalibog pripoznavajo sami. Glede izobrazbe smo na istem stališču. »Kmet naj ostane pri svoji motiki, izobražuje naj se bogatin«, to je geslo gradske gospode; po njih misli je nespamet otroka pošiljati v šolo, da postane kaj več, kakor je bil ali je njegov oče. Ni čudo, da je ponekod mej ljudstvom toli.no apatije do šole in višje izobrazbe. V teku let, ko se kmetu trobi v uho vedno eno in isto, da je poklican le za ratarja, se ne smemo čuditi, da nima nikake misli, da bi se potrudil s kakim sinom naprej v šole. Poznam očeta, ki ima nadarjenega sina; večkrat sem ga opomnil, naj bi skušal, tla bi šel sin v šolo, ter jedel enkrat gosposki kruh, pa kaj mi je odgovoril: »Če jo za-me dobra polenta, naj bo še zanj, moram trpeti jaz, naj trpi tudi on«. Opomniti moram, da je mož blizu grada in dosti občuje z gospodo. »Ne, Slovan naj se ne izobrazuje«, to je geslo istrske signorije; dobro pač vedo, da, ko bo Istra imela saj nekaj lastne inteligence, da bo potem vse drugače. Do se^aj nam je večinoma vzhodna Istra, Liburnija, dajala kaj inteligence, zapadna pa še prav malo, zato je tudi dosti bolj zapuščena od one. Ali naj vam govorim o razmerah v cerkvi ?! Tu se začenja žalostno poglavje istrske zgodovine. Imamo kraje blizu obali na za-padu kjer se jo se pred 20—30 leti propo vedovalo slovenski ali hrvatski, dandanes ni čuti v cerkvi več besedo v teh jezikih. Tu ie trosnoda -/ duhovniki-poturieftmi vzela na- hodu vse, ko mu je vzela pouk v mili materinščini. Šlo je dostikrat za prazen dobiček, po- boljšek, čast--a narod je izgubil — vse. Pojdite danes v mnogo cerkev v za-padni Istri, našli bodete prazne stene, katerim govori »dušobrižnik« v jeziku »del dolce si«, a te stene so s trudom skupaj spravili pradedje in dedje — naši. Ko je pred nedavnim časom višji pastir tržaški na svojem potovanji prišel v te kraje, prepričal se je z žalostjo, kam smo prišli. Ko je sovražnik sejal ljuliko, smo mi spali, sedaj bedimo, a ljulika je vzrastla in zatrla blago-nosen plod. Ali naj vam govorim o drugi, sosedni škofiji? Trebalo bi preroka Jeremija ž njegovimi žalostinkami, da bi prav označil pokrajino — »ipsa impleta est amaritudine«. Le izpovednica se izpričuje, čegava je posest, a ta izpovednica mora molčati--- Molčim i jaz — — Hotebor. Politični pregled. v Ljubljani, 23. maja. Razpust poslanske zbornice baje ni več daleč. O tem je prav dobro poučena dunajska Židinja iz Fichtegasse, ki naznanja svojim bravcem, da ima ministerski predsednik dr. Koerber že v žepu vladarjevo pooblastilo za razpust poslanske zbornice. K temu poročilu dostavlja »Reichsvvehr« v svoji večerni izdaji, da »pri notorično dobrih razmerah tega lista do vlade ni tako lahko dvomiti nad pristnostjo njegovih informacij«. Vest seveda v resnici ni tako neverjetna, ker je gotovo, da s sedanjim parlamentom pač še dolgo ne bo mogoče priti do rednega dela. Vlada pa ima baje tudi nekoliko povoda zato. Najkasneje z zadnjim dnem junija se mora namreč s pomočjo § 14 obnoviti budgetni provizorij do konca leta. Ako bi bil v tem času zbran še državni zbor, padel bi na vlado ves odij, da hoče vladati absolutistiški. Ako pa vlada pred tem časom razpusti parlament, se lahko izgovarja, da mora poseči po paragrafu 14, ker ni državnega zbora. Seveda se prvi način absolutizma ne razlikuje dosti od poslednjega. Vlada mora pa seveda biti prepričana, da si z razpustom parlamenta in z novimi volitvami ne bo prav nič pomogla iz zadrege, ker je gotovo, da bi se po novih volitvah le še pomnožili radikalni življi na obeh straneh. Posvetovanje čeških poslancev v Pragi. Včeraj popoldne sošli so se v Pragi k važnemu posvetu vsi češki državni in deželni poslanci. Posvetovanja se je udeležil tudi bivši finančni minister dr. Kaizl. Na dnevnem redu tega posvetovanja je bilo kajpada jedino vprašanje, od katerega je odvisen obstoj parlamenta , namreč ali naj Čehi spremene svojo dosedanjo taktiko, ali pa naj vztrajajo pri dosedanji obstrukciji, dokler vlada ne ugodi njih zahtevam. Sklepi včerajšnjega sestanka so seveda strogo tajni in jih ne izve nihče drugi, nego parlamentarna komisija desnice, vendar pa je nekaka vsebina teh sklepov po poročilih nemških listov prodrla v javnost in ta, ako je resnična, nam pove vse. Češka delegacija se n e u d a željam desnice in bo vztrajala na stališču, da državni zbor ni kompetenten za rešitev jezikovnega vprašanja, b tem je toraj povedano, da se Čehi ne udajo, objednem pa tudi, da je osoda avstrijskega parlamenta zapečatena. Desniški zaupniki bodo sicer do 6. junija še pritiskali na mladočeško delegacijo, a bržkone brez vspeha, ker odločuje večina mladočeškega kluba. Dunajske občinske volitve se vrše v najlepšem redu. Včeraj so bili židje popolno poraženi. Na tako popoln poraz niso bili pripravljeni. V obeh okrajih sta bila izvoljena krščanska socijalca. A tudi pri volitvah v okrajne zastopo niso opravili prav ničesar. Vdeležba pri teh volitvah je bila primeroma precej velika. Najhuji boj bo pa v petek, ko pride na vrsto drugi razred, v katerem je popolniti največ mandatov. Židje bodo tu napeli vse moči, a že sedaj so lahko zagotovljeni, da večine mandatov ne dobe v svojo pest. Lex lleinze in obstrukcija. Obstrukcija v nemškem državnem zboru si je priborila popolno zmago, zakričali so včeraj dunajski nemški lihr-ralr-.i. ki uii>.»i< nuili.il i vpijejo proti obstrukciji Mladočehov in tarnajo, da trpi ugled zbornice. To počenjanje židovBko-liberalne klike so nam kaže v se bolj nasprotni luči, ako pomislimo, za kaj se gre v Avstriji in za kaj v Frusiji. Od rešitve jezikovnega vprašanja je pri nas od visen skoro vsestranski razvoj avstrijskih narodov, mejtem ko ne bo nobene posebne nesrečo za nemški narod in nemško cesarstvo, če so dva paragrafa lex Ileinze vsprej-meta ali ne, in centrum samo radi tega vztraja pri svoji zahtevi, da pove vladi in nasprotnikom, da ima tudi on besedo, kodar bo recimo treba glasovati za milijone, po-trebne za nabavo novih ladij. Seveda bi pa tudi v nasprotnem slučaju noben žid in noben framason ne trpel posebno občutno škode, ako se vsprejmeta zloglasna paragrafa, ker bi zmaga pač le podala dokaz, da je zmagala krščanska morala. In vendar tolika nepopisna radost v framasonskem Izraelu, ker jo dosegla obstrukcija, da se jo v jedni seji prekinila razprava o lex Ileinze in sicer samo v jedni seji, ker včeraj je bila glasovita lex že zopet na dnevnem redu kot prva točka. V francoskem parlamentu se je bila včeraj precej huda bitka mej vlado in njej nasprotnimi strankami. Zmagala je seveda tudi sedaj še s svojo politiko o obrambi republikanskih in svetnih naprav, ker se opo-zicijonalci, kakor je bilo omenjeno, sedaj še niso hoteli spuščati v tak boj, ki bi imel večje posledice, a kljub temu je vlada prodrla le z dobrimi 40 glasovi. Konečni izid francoskih volitev je sedaj znan vladi v celoti. V glavnem poročilu se vlada na Pariz nič več ne ozira, kakor bi več ne eksistiral. Od 33.942 občin jih je po vladnem računu 24.832 republi kanskih, 8519 »reakcijonarnih« in 153 na cijonalnih, v 438 občinah so izvoljeni možje, o katerih se ne (?) ve, h kateri stranki pri padajo. Teh številk bi bila vlada konečno še vesela, ko bi ne bilo znano tudi razmerjo glasov. To pa ni tako ugodno. Republikanskih glasov brez Pariza je 4,713.476, nasprotnih pa 2,346.753. Ako se prišteje še po večini antisemitski Pariz, republikanci v Franciji nimajo več potrebne večine. Pred-včeranjim so se vršile volitve županov in občinskih predstojnikov. V Algiru je izvoljen prvi antisemit Maks Regis. Židovskim kapitalistom v Rusiji se ne godi tako dobro, kakor njih sodrugom v drugih evropskih državah. Ruska vlada posebno proti njim postopa z vso strogostjo in jim ne dovoljuje prav nikakih predpravic, zato pa je Rusija tudi še danes kar je bila, samostojna, neodvisna država. Bogati židje, večinoma trgovci, so zahtevali, naj jim po preteku 10 let odpusti prvi državni davek v znesku 600—1000 rubljev. Som pa tje je ruska vlada ustrezala takim posamnim zahtevam v krajih, kjer Židom ni prepovedano naseljenje. Sedaj je pa ruski senat za vselej odbil to zahtevo in toraj tega davka noben židovski kapitalist ne bo oproščen. Vse to se je pa zgodilo seveda le v Rusiji. Slovstvo. Knjige Slovenske Matice I. 1899 (Ocenili Cirilci.) Ko prihajajo knjige Slovenske Matico leto za letom med slovenski svet — sicer ne redno, a pridejo vendar-lc — čuje so povsod le jeden glas, jedna sodba in obsodba: leposlovja je premalo! In vendar ni pretežna večina matičarjev učenjakov, katere bi zanimala kontrakcija in assimilacija vo-kalov (Knezova knjižnica str. 228.), ampak tacih, ki žele in hočejo leposlovja. In če ne more dobiti odbor pripravnih izvirnih spisov, zakaj ne poseže po prevodih? Poljskih in ruskih prevodov se niti Nemci ne sramujejo, pri nas pa hoče biti zato vso izvirno, da jim ni treba biti izvirnim. Ali ni morda to vzrok, da se je letos Malica pomnožila za celih 45 udov? A zdi so, da jo odbor gluh za ta klic, zato si oglejmo rajšo letošnje knjige! Matija Kračmanov Valjavec, Poezije Izdala SI. Matica. Uredil Fr. Leveč. S to zbirko je »Slovenska Matica« iztrgala rokam pozabnosti pesmi moža, ki je bil svojo dobo zelo priljubljen. Radi so segali so mladina, učila se jih na izust ter jih de-klamovala. V Dosti ne bom govoril o Valjavcu, vsaj to je storil dovolj skrbni g. prof. Leveč, ki jo nasproti novodobnim »bolnim rožam« podal pesmi pristnega in krepkega Gorenjca. Najboljše in najljubkcjšo so one pesmi, katerih motiv in dikcija sta vzeta iz n a-rodnega življenja. Iz vsakega verza, iz vsake kitice ti veje nasproti pristen, zdrav, naroden duh. Kako enostavno in vendar krasno so bere: Grozdje na trtici, Visi rumeno Zunaj na vrtiei Hiši vpleteno. Z bližje goričice Pa priletele K meni so tičice V petju vesele. 3. .... itd. Cisto po znani narodni: »Jc pa davi slanca pala«, jc prikrojena: »Mrzla slana pala«. Ljubki sto tudi: »Milko je prašal son čeca . .« in pa: »Kaj si tak bleda zvezdica«. Med lirskimi pesnicami njegove: »Drobne pesmi«. Tuintam bolj prosto, — a nikoli ne preveč — je v »Dunajskih tercinah«. Predmeti njegove lirike so ljubezen, do očeta, matere, ljube, narave in domoljubje. Hrepenenje po prekrasni: »Storžičevi deželi« mu je narekovalo, ko je peval: »Danici«, »Podonavska riba«, »Hrepenenje«. Gorenjsko metropolo posebno krasno opeva v idili: »Zorin in Strelina«. Pravi mojster pa je Valjavec v epiki. Gladko, neprisiljeno mu teče beseda, liki bistri studencc mu vre iz čuteče dušo. Zdi se ti, ko jih bereš: Tu notri je izlil Valjavec vso svojo dušo in jo združil z narodom. Iz njegove epike ga spoznaš. Tu je doma, to je pravzaprav bistvo njegove poezije. Med epiko zavzemajo prvo mesto le gende : »Od nebeške glorije«, — »Ovsenjak«, »Znamenja dežja«, »Sveti Gregor«. Za tem sledijo živalske pravljice. Prve v slovenskem pesništvu do sedaj. Malo je tako ljubkih pesmij v našem slovstvu, kakor njegov »Pastir«. Neprisiljeno, gladko tekoče pripovedovanje, enostavna dikcija, popolno narodna frazeologija. No, prvi del »Sanj« je kaj slab. Valjavcc bi rad bičal, rad bi ožigosal tega in onega, časovne in državne razmere, pa mu izpodleti. Nedostaja mu ostrih besedij satire. Dosti ljubek pa je drugi del »Sanj«. Precej nam je ugajala idila: »Zorin in Strelina«. Kako popolno in dovršeno je tu pesnik proslavil v zvišenih besedah sv. Trojico. Zdi se ti, kakor bi bral odlomek dogmatike, zavit v pesniške, pobožne besede: Bog Sin na desni mu sedi Sedi na tronu ravnotakem, Kot oče v krasu ves enakem, Z očetom ena visokost Z očetom ista veličast. Enaka za oči sladkost Enaka za vsa srca slast, Obraz in lice mu žari Od luči, ki nam znana ni Ljubezen sama v njem plani Obsežna dobro vseh stvari. Slabši je romantični epos: »Zora in Sonca«, akopram je »najzrelejše« delo. Valjavec ni romantik, ni fantast. Izborna pa je v epu dikcija in rima. Preostaja nam še prevod Gothe-jeve »Iligenije v Tavridi«. Prevod kaže na svoj pričetek in na dobo, ki je nastal. Poln koseskizmov. Bolje bi bil gosp. prof. Leveč storil, da bi bil dal kaj izvirnega mesto njega. Jezik, rime in dikcija je tuintam bolj čudna. Vendar te malenkosti skoro popolnoma izginejo v ozadju, ko vidimo toliko krasnih, zdravih idej, toliko jedrega zrna. Hvaležni moramo biti g. prof. Levcu, da nam je preskrbel to zbirko. Ljudstvo bo rado segalo po tej lični knjižici. (Dalje prih.) Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 23. maja. Pravni konzulent ljubljanskega škofa. Pod tem naslovom sc »Narod« v soboto že drugič zaganja v ljubljanskega knezoškofa, pišoč : »Naša vest, da si je slovenski škof dr. Jeglič izbral nemško nacijo-nalnega odvetnika v Celju, dr. Mravlaga, za zastopnika svoje grajščine v Gorenjem gradu, je obudila po vsom Slovenskem veliko sen jajo z vseh strani (?) in ki vsa soglašajo v tem, da je to dejstvo tako velik naroden škandal, da mu ni iz lahka dobiti primero. Toda ta škandal zadobi še večjo obliko, če so pomisli, da jo dr. Mravlag z obiteljo iz gole narodne zagrizenosti in nestrpnosti dne 18. aprila t. 1. izstopil iz katoliško vere in prestopil k protestantizmu. Nas sicer vera dr. Mravlaga čisto nič ne briga, ali katoliškega škofa bi morala vsaj nekoliko brigati. Kakor vidimo, pa se ljubljanski škof ne briga ne za vero ne za narodno mišljenje svojega pravnega zastopnika, če ga ni morda prav radi tega izbral, v mnenju, da slovenski in katoliški advokat ne bo ljubljanskega škofa proti slovenskim strankam tako brez-ozirno zastopal, kakor nemško-nacijonalni protestant«. — Kar tu »Narod« kvasa, je od prvo do zadnje črke hudobna laž, kar se tiče presvetlega knezoškofa. Ta pamflet je narekovala sama črna zavist in brezstidna zagrizenost, kar je na prvi hip moral uvideti vsak razsoden človek. Stvar je kratko ta : Že pred več leti si je neki najemnik dveh parcel pri gornjegrajski grajščini prisvajal lastninsko pravico. V dotični pravdi je grajščino zastopal znan celjski slovenski odvetnik in dognal poravnavo. Pozneje pa je nastala pravda zaradi motenja posesti in v tej pravdi je brez vsake vednosti ljubljanskega knezoškofa in njegovega oskrbnika finančna prokuraturavGradcu z dopisom z dne 9. febr. t. 1. štev. 1718 poverila pravno zastopstvo odvetniku dr. vitezu Ja-borneggu v Celju. Ta pa je v tem slučaju izročil zastopstvo svojemu družmku dr. Mravlagu, ker je baje ta bolj vešč slovenskega jezika. To je dejstvo, vse drugo izmišljeno, kajti knezoškof o vsej tej stvari sploh ni ničesar vedel, dokler ni »Narod« ,nafarbal' slovenskega občinstva. In to jo ravno velik škandal, da »Narod« trosi take laži v svet iz same nestrpnosti in sovraštva do svojih političnih nasprotnikov. »Slovenski Nar " proti profesorju dr. K. Štreklju Iz Gradca sc nam po roča: Pobalinski napad »Slov. Naroda« na profesorja Štreklja jc vzbudil v vseh odličnih slovenskih graških krogih veliko ogorčenje. Surovo in nizko pisarjenje »prvega« slovenskega dnevnika obuja že več časa sem občno nevoljo, ker vsi razsodni ljudje uvi-devajo, da se celo židovski listi poslužujejo dostojnejšega in poštenejšega orožja v časnikarskih bojih, nego »Slov. Narod«, a takega banditskega čina, kakoršnega je »Slovenski Narod« zadnjo soboto izvršil, ni pač nihče pričakoval. Profesor Štrekelj, ki vživa v slovanskih učenih krogih največji ugled, ki je vsled svojega vzornega rodoljubja in požrtvovalnosti obče čislan in priljubljen, je dobil curek smrdeče gnojnice v obraz, ker je začel v »Slovencu« in ne v »Narodu« priobčevati znanstveno • kritično razpravo o Levčevem pravopisu. Vsi razsodni inteligentni ljudje so se zgražali, primerjajoč Štrekljev uvod in »Narodov« članek, kako je mogoče nagromaditi v tako kratkem članku neosnovano in brez povoda toliko podlih zabavljic in zlobnih podtikanj Seveda ni izgubil profesor Štrekelj v očeh nobenega razsodnega Slovenca ni trohice svojega ugleda in svoje časti, »Narod« pa mnogo, ker vsi pošteni in odlični graški Slovenci obsojajo s studom ta napad. Nadvojvoda Leopold Salvator pride 30. t. m. iz Zagreba skozi Črnomelj v Kočevje. V njegovem spremstvu bodo : dva generala, osem štabnih častnikov, sedem častnikov in 22 mož. Iz Kočevja odpotujo skozi Gotenico, Medvedjek, Travo, Čabar in Ge-rovo na Reko. Nadvojvoda Rainer se je včeraj zjutraj iz Cirknice odpeljal v Gorico. Državna podpora. Kmetijski podružnici v Zagorju na Notranjskem je poljedelsko ministerstvo za drevesnico podelilo 500 kron podpore. Stavka v Vevčah Kakor je bilo včeraj naznanjeno v „Slovencu", napovedalo je tovarniško vodstvo delavcem, da jim v sredo zjutraj izplača zaslužek do dneva, ko se je ustavilo delo, ob jednem pa izroči delavske kniižice. Namesto danes ie sodai vori- ročeno delavcem priti v tovarno. Kakor sli širno, delavci jutri, ker je praznik, nočejo vzeti plačila, knjižic pa tudi ne marajo, dokler vprašanje gledo bolniške blagajne ni rešeno in se sploh tudi vsa zadeva stavke ne reši. Sicer jo razmerje nespremenjeno. Mir in red se tudi sedaj še nič ni kršil, česar se tudi v bodočnosti ni bati, ker se delavstvo skrbno varuje vsakega povoda za nemir in se orožništvo vzorno obnaša. Poleg župana Plevnika, ki svoje župansko dostojanstvo in interes svojih občanov zastopa na način, katerega smo včeraj omenili, se je umešala sedaj v stavko tudi oseba nekega delavca Antona Gostinčarja, ki je v službi v takozvani „črni tovarni" v Zalogu. Tam je ta mož nagovarjal ljudi, naj prično stavko. Ker je ondi dobil 8 dni dopusta, pomaga poleg župana Plevnika vevški tovarni pri vožnji! Simpatije za delavstvo se povsod množe. Prav bi bilo, da bi vse slovensko časopisje pri pravičnih delavskih zahtevah postopalo brezstrankarsko. — Čuvaj na ljubljanskem Gradu je bil danes po noči silno zaverovan v stavko. Tam za Jančjem jo „šel mesec gor", a čuvaj ni spoznal meseca, ampak je mislil, da gori vevška tovarna, ker mu je bilo naročeno, naj dobro gleda tja doli, ako bodo delavci kaj naredili. V hipu se je začul z Grada strel in vzdramil Ljubljančane iz sladkega spanja. Pričelo se je trobenje po ulicah, — g. Štricelj je osebno trobil in na vso moč klical: »Dol! dol!". Ognjegasci so se v silni naglici pripravljali na pomoč židovskim kapitalistom v Vevčah. Pred „Mestni Dom" je priletelo glavarstvo, župan Hribar je bil alarmiran, pa tudi dež. predsednik. Čuvaj je naposled spoznal, da ne gori vevška papirnica, ampak, da ga je čitanje poročil o stavki tako razburilo, da ga je malo preveč luna pogledala. Samostan v Stičini so ondotni Ci sterzijani zelo lepo popravili. V samostanu je sedaj devet patrov in več bratov, vseh skupaj blizu 30. Slavnost društva „ Trebevič " v Sarajevu. V ponedeljek smo omenili, da razvije hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« v Sarajevu o binkoštih svojo zastavo. Društvo vabi k slavnosti tudi slovenska društva. Zal, da po dobljenih informacijah ne moremo več priporočati slovenskim društvom tega izleta. — Za društvo »Trebevič«, ki je izvečine katoliško, trudila se je največ sarajevska katoliška duhovščina, na čelu jej sam nadškof s svojim kaptolom. Zastavo so izdelale čč. sestre v Zagrebu. Splošna želja je bila in občni zbor jo sklenil, da se da zastava tudi blagosloviti. A v predsed-ništvo društva se je vrinilo zadnji čas nekaj elementov, ki skušajo širiti verski indifercn-tizem in nočejo o blagoslovu zastave ničesar slišati, ampak govore le o »inštalaciji«. Nadškof je v posebnem pismu prosil predsed-ništvo, naj bi se oziralo na občno željo katoličanov, a predsedništvo mu ni niti odgovorilo. Pač pa se je obrnilo brzojavno na škofa Strossmayerja. Škof jim jc odgovoril: »Svetujem vam, da izpolnito željo in zahtevo nadškofovo«. Sedaj se predsedništvo tudi za svet Strossmayerjev ne briga, ampak je začelo po hrvaških listih, posebno po »Obzoru«, vabiti na »inštalacijo«. Nadškof sarajevski jc s svojim kaptolom izstopil iz društva. Njegovemu zgledu je sledila duhovščina. »Vrhbosna« opozarja katoličane na to dejstvo in kliče: »Hrvatje katoličani! Meč katoliškega načela v roke in režimo iz hrvatskega telesa divje meso brez verstva in laži liberalizma! Bolelo bo, kričali bodo in sumničili nas, a nič na svetu nas ne sme odvrniti od odločno katoliškega praporja!« Več ko deseti brat. Iz Kostanjevice se nam poroča: Pri nas živi ubog čevljar, Pavlenč Fran po imenu, kateremu jc njegova žena že jednajst dečkov zaporedoma podarila. Njihova imena so: Fran, Josip, Miroslav, Anton, Leopold, Viktor, Vincencij, Ivan, Lco, Mirko in Adolf. Trije izmed njih so umrli, vsi drugi so zdravi in krepki. Pred kratkim je povila dvanajsto dete — deklico Marijo, a umrla jo v otroški postelji. Ob grobu mlade in pridne ženo žaluje ubog čevljar s svojimi deveterimi, nedoraslimi otroci. Naj bi so ga spomnila kaka blaga frosnn Unt.erfii noVin ni hiin tnliiS natri.minn« Poroko avstrijskega prestolona slednika nadvojvoda Franca Ferdinanda z grofico Chotek naznanila bode uradna »Wiener Zeitung« binkoštno nedeljo. Poroka bode brez slavnosti med 15 in 22 junijem. Poročenca bodeta stanovala v Belvederu. Musica sacra V četrtek 24. maja pontilikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Vokalno mašo v A-moll zložil Pom-peo Canniciari (* 1709 — f 1744), Alleluja dr. Fr. Witt s koralnima verzikloma, ofter torium Anton Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in honorem sanetae Caeciliae v B dur zl. J. B. Tresch, graduale Foersterjev, kakor tudi ofertorij »Ascendit Deus«. Napad na škofa Strossmayerja. Ob koncu predzadnjega državnozborskega zasedanja so vložili Wolf, dr. Pomer in so-drugi silno drzno interpelacijo, zakaj se jo konfisciral članek nekega nemškega lista, v katerem je bil objavljen sramotilen članek o škofu Strossmayerju. Trdi se v istem članku, da je Strossmayer napadel pri vati-kanskem cerkvenem zboru sv. Očeta Pija IX tako srdito, da so ga vlekli kardinali z odra. Posl. Žičkar jo poslal interpelacijo blagemu starčku ter dobil od njega to le pismo : »Velespoštovani gospod, mili moj prijatelj ! Hvala Vam lepa za prijateljski list, za vest, katera me je zelo razžalostila. Bodite pa uverjeni, da je vse ono, kar so pisali nemški listi, od prve do zadnje besede hudobna izmišljina in neistina. To se dela in razgla-suje samo radi tega, da se sv. mati cerkev ljudem omrzi. Jaz sem vedno in vedno s celo dušo in celim srcem ljubil sv. mater cerkev in sedaj jo istotako ljubim. Svetujem pa tudi slovanskemu narodu, katerega oso-bito ljubim in spoštujem, da ostane zvest svoji sveti veri in svoji sv. cerkvi ne samo zavoljo svoje neumrljivosti in božjega izve-ličanja, ampak tudi zavoljo vsakega zemeljskega blagoslova, zavoljo prostosti, samostojnosti, slave in rešilne sreče na svoji zemlji. Vedno sem bil uverjen in sem še danes uverjen in sem pripravljen to potrditi tudi s svojo smrtjo, da je najzvišenejše, naj-božanstveneje delo božjih rok, milosti božje: sv. katoliška cerkev, v kateri in po kateri sprejema ljudski rod vse bogastvo božjega odrešenja. In ako iz posebne milosti in dobrote božje kedaj zagledam lice božje, bo to sam sad delovanja svete matere katoliško cerkve. Vsled vsega tega sem sv. Očeta papeža Pija IX. iskreno ljubil in spoštoval kakor vidnega glavarja cerkve božje, kakor namestnika Jezusovega, nezmotljivega nad-pastirja cerkve, a ljubil sem ga tudi radi tega, ker je bil vedno čist, pobožen, učen, reven in pripraven za vsako žrtev, ki jo je zahtevalo njegovo sveto, vzvišeno zvanje. Nikdar nisem govoril niti proti njemu niti proti rimski cerkvi. In še danes, stoječ ob robu groba in neumrljivosti svoje, ljubim in spoštujem katoliško cerkev in se ne morem dovolj zahvaliti previdnosti božji, ki je izkazala milost, da sem rojen, odgojen od pobožnih katoliških roditeljev, da sem se izobrazil pri poštenih katoliških učiteljih in da sem naposled postal duhovnik novega zakona. Sedaj sem hvala Bogu doživel celo 501etnico svojega škofovanja. Tudi sv. Očeta Leona XIII. ljubim iz vsega srca in sem pripravljen zanj darovati tudi svoje življenje. Prepričan sem, da je poseben dar milosti in previdnosti božje, da sp divne lastnosti in sposobnosti njegovega uma in srca v najtesnejši zvezi in slogi z nadnaravnimi njegovimi darovi, z nadnaravno njegovo nalogo. ■Mnogi bi v današnjem svetovnem vrvenju zdvajali, ako bi ne videli na čelu katoliške cerkve Leona XIII., najsvetejšega, najvzvi-šenejšega, moža najčistejšega, najrevnejšega, najslavnejšega, kateri je kedaj sedel na sto-lici sv. Petra. Vsak njegov korak, vsako njegovo dejanje, vsaka njegova okrožnica je pravi, živi dokaz onega božjega navdah-njenja, koje imenujemo nezmotljivost. Ponavljam, jaz ljubim, spoštujem in v zvezde kujem sv. Očeta Leona XIII. In hvala Bogu svetemu, ta preslavni mož, vrhovni pastir cerkve božje tudi mene ljubi, spoštuje, skrbi za me in mi pri vsaki priliki izkazuje svoje zaupanje. Bog ga živi še dolgo, dolgo let, in ga obdaruj z vsakim darom svoje svete milosti ! To je moja razjasnitev, to je moja odkrita izpoved. Rad bi, da se to izvo po narodom, h kateremu spadam in katerega posebnim načinom ljubim in kateremu želim iz vsega srca polno srečo, slobodo, slavo. Bog Vas blagoslovi! Priporočam se Vašemu milemu spominjanju, Vaši bratski ljubezni in Vaši pobožni molitvi Vaš prijatelj Josip Juraj Strossmayer, škof bosanski in sremski. Djakovar, dne 3. travnja 1900. Ljubljanske novice. Nadvojvoda Rainer pride v Ljubljano 25. t. mes. in odide 27. t. m. — Izpred sodišča. Martin Kralj, ki je ukral uro hlapcu Bergantu, kakor smo zadnjič poročali, je dobil sedem dni zapora. — Pogreša se delavec Anton Vever že 14 dnij. Delal jo v Janešovi tovarni. Pri sebi je imel večjo svoto denarja. V svojem stanovanju jc pustil vse svoje stvari in v tovarni delavsko knjižico. — Ukral je včeraj Jožef Mazi, pobirač cunj in kosti, utež pri g. Oroslavu Dolencu. Do-lenec je videl, da jo ukral, šel je za njim in ga izročil policiji. — Nezgoda na južni železnici. Franc Dolar skladal je v skladišču klopi, ki jih rabijo v vozovih za prevažanje vojakov. Ker je stal na klopeh, so se klopi podrle nanj. Nogo ima večkrat zlomljeno. Prepeljali so ga z rošilnim vo zom v bolnico. — Prijazne razmere na Studencu je včeraj porabil nek blaz-nik. Ušel je s Studenca in se po mostu sprehajal. Stražniku na Dunajski cesti se je zdel sumljiv, ker je imel v rokah neko železo. Pograbil ga je in ga peljal na stražnico, od koder so ga oddali na Studenec. — Profil o v i r a n je bil danes Adolf Kaiser na dunajski univerzi doktorjem prava. Narodna dirka. Dirka kluba slo ven škili biciklistov »Ljubljana« se bo vršila, kakor smo že poročali, jutri ob 3 popoldne. Po dirki sc zbero gostje in člani v kolesarnici ter napravijo majhen izlet v okolico. Zvečer ob 8. uri je sestanek in razdelitev daril v »Narodnem domu.« V cestni odbor žužemberskega okraja je dež. odbor imenoval J. Gnidovca iz Ajdovca in M. Mausserja s Tople rebri. Stajarske novice. Cesar je potrdil izvolitev g. Franca Simončiča namestnikom načelnika krajnega zastopa sevnišktga. — Kmetijsko in bralno društvo v Novi Štifti pri Gornjem gradu priredi jutri Slomškovo slavnost, Kmet. bralno društvo v Krčevini pri Ptuju pa dne 4. junija. — »Domovina" je bila včeraj po stari navadi kor.liskovana. Celjsko državno pravdništvo je pač neumorno. Slovenska predstava v Brežicah. Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo dne 27. t. m. ob '/j8. uri zvečer v »Narodnem domu'1 gledališko predstavo : „Tat v mlinu1, burka v treh dejanjih s petjem, v drugič. Posebna povabila se za to predstavo ne razpošljejo. Goriške novice. Obsojcnca na smrt, v Gorici je sodni dvor priporočil v pomilo-ščenje, ter je predlagal, naj dobi Battistuta 18 let, Sfiligoj pa 16 let ječe. - Novi okr. zdravnik za goriški politični okraj postane žid Berger. Ta mož niti slovenski ne zna. Kako bode delal mej slovenskim ljudstvom? — V železniški svet na Dunaju je za dobo treh let imenovan dr. Marani, dež. odbornik v Gorici. Ponesrečen vikar v Trstu Iz Trsta se brzojavlja. da so ondi v vili Soeurs Sions dobili mrtvega vikarja Jožefa Jaara, ki je prišel z Lloydovim parnikom iz Aleksandrije s škofom iz Coleazzi Bonfiglijem. Vikar je bil to pot prvikrat v Evropi ter ni poznal napravo plina. Ko je šel spat, ugasnil je plin, ne da bi plin zaprl. Plini so ga zadušili. »Banca Friulana«. Laški katoliki so v Gorici ustanovili ta denarni zavod. Kon-sorcij ima namen: proizvajanje kredita v raznih oblikah v prilog članom. Predsednik je dr. Faidutti. Na Reki je skočil iz četrtega nad stropja na cesto čevljar Jožef B e n k o , doma iz Celja. Obležal je na tlaku mrtov. Shod za streljanje proti toči Shod za strelne poskušujo proti toči, katerega je priredil potovalni učitelj Gombač, vršil sc je na Krškem dne 29. pret. m.; udeležba bila je ogromna, zanimanje prizadetih krogov silno živahno; poleg domačih in sosednih občin zastopana jo bila sosedna Hrvatska, Strelne topiče in priprave na razpolaganje in za poskušnje pripravile so tvrdke Unger, Rebek, Lorber in Greinitz. V zanimivem, obširnem govoru opisal jo dr. Vošnjak iz Slov. Bistrice, kako se izcimi toča, kako so dosedaj zabranili točo v njegovem okraju, če so pravočasno streljali; kazal je na laško deželo, kjer sc je dosedaj streljanje proti toči dobro obneslo. Tudi drugi govorniki iz raz nih krajev so se povoljno izrekli o dosedanjih vspehih streljanja proti toči ter priporočali posluževati se tega sredstva, s katerim se odstrani ali vsaj omeji enega sovražnika. Povdarjalo se je, da posamezni posestniki iz občino iz svojih sredstev ne zmagajo ogromnih stroškov za nakup strelnih priprav, topičev, nastavkov, smodnika, ker imajo že itak mnogo stroškov za strelce, za napravo shrambe, strehe itd., da naj tedaj pribiti država na pomoč. Razpravljalo so je tudi, da treba zavarovati strelce proti mogočim nesrečam pri streljanju, da treba naprositi vlado za podporo, za znižanje cen smodnika. — Pri strelnih poskusih z raznimi strelnimi aparati se je dognalo, da se tisti topiči obnesejo, v katere se nasiplje 100 gr. = 10 dkg. smodnika (manj kakor 100 gr. se ne priporoča, zadostuje 100 do 140 ali do 150 gr.) ter cla so nastavki vsaj 3 metre visoki, v nizkih legah pa naj bodo nastavki visoki 4 metre, med tem ko za visoke lege zadostujejo 3 metre visoki nastavki. Topiči naj bodo iz kovanega železa. — Za žvepljanje so se tudi poskušalo do-tične priprave, izmed katerih se priporoča za večjo posestnike procej dragi aparat »Vindobona«, za male posestnike pa cenejše priprave. — Želeti je, da se taki shodi priredijo tudi po drugih krajih. Iz vode rešil. Kakor£se nam poroča iz Sp. Idrije, je včeraj dveletni otrok Janeza Lampeta padel v potok Malenšico, ki ga je odnesla čez slap v tolmuno. To zapazi IG letni Janez Ilovtar, skoči več metrov globoko v vodo ter reši otroka gotove smrti. Ribničani Kriigerju. Poroča so nam, da so nekateri Ribničani poslali Kriigerju razglednico, na katero so napisali nebroj svojih čestitk. Kot vrli Slovenci so napisali sarnoslovenski naslov. Tako bomo tudi Slovenci zastopani v veliki zbirki Kriigerjevih razglednic. * * * Japonski princ na Dunaju. Danes je prišel japonski princ Kanin Kotohito iz Benedk na Dunaj. Princ prinaša evropskim dvorom »pozdrave« cesarja japonskega. Rodbinska drama. Pred dunajskim sodiščem so je ovadila 37 letna Leopoldina Maderna, da je pred 12 leti umorila svojega nezakonskega dečka. Omožila se je tedaj in vzela dečka k sebi. Dečku je nekega dne naročila paziti na sestrico, ker pa tega storil ni, udarila ga je s tako silo za uho, da se je deček mrtev zgrudil ob peči. Po noči je njen mož odstranil dečka. Ljudem sta dejala, da sta dečka dala zopet v rejo. Od takrat je bilo razdrto zakonsko življenje. Mož in žena sta pričela piti. Kadar je žena pričela možu očitati zapravljivost, morala je obmolkniti ob njegovem klicu: »Morilka.« Lani se je mož obesil in jo pustil v bedi s sedmimi otroki. Ko je zvedela za grozni čin morilca Otta, je sklenila, da naznani sama svoje strašno dejanje. 'Orcidtrvti,. (Klub kolesarjev »Zagorje« priredi v nedeljo, dne 27. maja svoj prvi letošnji izlet v Boštanj-Sevnico. Obed bode v gostilni g. Drmelja v Boštanju, prosta zabava pa v gostilni g. Simončiča v Sevnici. V slučaju neugodnega vremena, vrši se izlet nedeljo pozneje. — Tovariši kolesarji dobro došli. (Slovensko katoliško a k a d o • miško društvo »Danica«) je sestavilo v seji dne 17. maja sledeči odbor: Predsednik: phil. Bogumil Remec; podpredsednik: iur. Josip Dermastia; tajnik: phil. Fr. Verbič; blagajnik: iur. Armin Fer-jančič; knjižničar: phil. Allons Vale s; gospodar: phil. Rud. Pregelj. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 23. maja. Vlada se še ni odločila razpustiti državni zbor. Ko bi Mladočehi ne ustavili obstrukcijo,, kar upajo Poljaki in nemški konservativci, - " " ----- ' brez ozira na obstoj desnice zvezali proti češki obstrukciji z levico. Vlada namerava zasedanje preložiti in mej tem vladati s § 14. Dunaj, 23. maja. „Wien. Zeitg." objavlja naredbo trgovinskega ministra glede preosnove osebnih razmer poštarjev na deželi pri neeraričnih poštnih uradih I. in II. vrste, ki prestopijo sedaj z dekretom imenovani trajno v službeno razmerje poštnih in brzojavnih uradov in postanejo s tem uradniki teh uradov s posebnimi predpravi-cami. V tej preosnovi so vpoštevani tudi ženski uslužbenci te kategorije. Dunaj, 23. maja. „Wiener Zeitg." objavlja razglas trgovinskega ministerstva, s katerim se naznanja ustanovitev komisije v tem ministerstvu v prepre-čenje nezgod in nje potrjena pravila. Dunaj, 23. maja. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah za tretji razred je v četrtem volilnem okraju prodrl kršč. socijalec Breuer z 927 od 942 oddanih glasov, v desetem okraju pa krščanski socijalec Rieder s 1074 glasovi; nemško-nacijonalni protikandidat Hubner je dobil le 171 glasov. — Pri volitvah v okrajne zastope v Leopoldovem mestu, Ottakringu in Brigitenavi so prodrli krščanski socijalci z ogromno večino. Budimpešta, 23. maja. (C. B.) Bndgetni odsek avstrijske delegacije je odobril obračun za 1. 1898 in proračun najvišjega računskega dvora ter pričel razpravo o proračunu za mornarico. Berolin, 23. maja. V včerajšnji seji poslanske zbornice je bil konečno rešen boj za lex Heinze. Posredovanjem predsednika Ballestrem se je sklenil kompromis in je bil brez vsake debate v vseh branjih sprejet kompromisni ini-cijativni predlog člana centruma Hom-peseha, po katerem se prepoveduje prodaja nenravnih spisov in podob osebam pod 10. letom. Takozvana umetnostni in gledališki paragraf sta izginila iz načrta. Proti kompromisnemu načrtu so glasovali samo socijalni demokratje in svobodomisleci. Berolin, 23. maja. Stavka uslužbencev pri cestni železnici je bila včeraj končana. Washington, 23. maja. Predsednik Mac Kinley je vsprejel včeraj popoldne bursko odposlanstvo. Vsprejel je je tudi državni tajnik Hay. Razgovor je trajal jedno uro. Po tem razgovoru so izjavili člani deputacije časnikarjem, da jim nimajo ničesar povedati. Rojaka v Južni Afriki. Jedno današnih poročil javlja, da so Angleži s svojimi prvimi oddelki že dospeli do reko Val in našli tam popolno nepoškodovan most . in 27 burskih lokomotiv. Akoravno ni nemogoče, da bi bile angleške predstraže res že dospele do reke, vendar je jako čudno, da prihaja poročilo iz Kapstadta, mej tem, ko Roberts sam še popolno molči o tem pač zelo važnem dogodku. Vest bo toraj bržkone še prezgodnja Nejasnost glede Mafekinga je sedaj precej odstranjena. Angleška zmaga vendar ni bila tako sijajna, kakor se jc te dni po ročalo. Angleži so si po dolgotrajnem vročem-boju komaj priborili vhod v mesto, burske posadke 1500 mož in bržkone tudi burskega poveljnika pa Angleži niso zajeli. Nasprotno imajo pa tudi ti precejšnjo škodo. — Tudi hrabri Buller je izgubil te dni nepričakovano Jepo število konjenikov. London, 23. maja. Reuterjev urad poroča i/, Kapstadta 21. t. m.: Govori se, da so Angleži došli v mesto Veree-nigung ob reki Vaal. Most preko reke je nepoškodovan. Burom so ugrabili 27 lokomotiv, od teh so jih poslali sedem v Kapstadt, ker so poškodovane. London, 23. maja. General Buller poroča iz New-Oastle 22. t. m.: Šest milj severozahodno od Vryheida so zajeli Buri oddelek infanterije na konjih. Ušlo jo le malo mož. Pogreša se jih 66'. London, 23. maja. Lord Roberts brzojavlja: Poveljnik Mahon ie došel jO ■ _ bil vroč boj s 1500 Buri devet milj južno od mesta. Po peturni bitki jih je pregnal z njih dobro utrjenih postojank. Angleži so izgubili 30 inož, burske iz gube so velike. London, 23. maja. Potrjuje se, da so se vršili mej Salisburyjem in Krii-gerjem telegrafični dogovori, a brez vspeha. Vsled sklepa Krugerja in Steyna, ki se je mudil v Pretoriji, je vprašal Kruger za angleške pogoje. Salisbury je odgovoril, da se vojna konča le, ako se Buri brezpogojno udajo. Kruger je odklonil tak pogoj. London, 23. maja. Vesti, da so Angleži prekoračili reko Vaal, se ne potrjujejo. 30 milj od Kroonstadta sta koncentrirala burske moči z vsemi velikimi burskitni topovi Steyn in Botha. Umrli no: 21. maja. Stanko Česen, mizarjev sin, 7. dni. Hranilnična cesta 7. Ecclampsie. Cena žitu na dn3 22. Za 100 Pšenica za maj - juni » » jesen Rž za maj - junij . » » jesen . . . Turšica za maj-junij » » jul.-avgust » » sept.-okt. Oves za maj-junij . » » jesen . . dunajski borzi maja 1900. kilogramov. gl-» 8 06 8-30 752 7-66 584 5-89 5 99 546 5 62 do gl. 8-08 831 7-54 7 67 5-85 590 600 5 47 5-63 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0mm. čas opa-zoraoja Stanje barometra t mm. Temperatura po Celziju Vetreri Nobo 1? <* » 221 9. zveč. | 736 9 | 13-4 > sr. svzh. ""jSTnV 9o\ 7. zjutr. I 736-0 I 9 2 |2. popol. | 734-2 | 21-5 jasno 00 si. vzh. . jug , Srednja včerajšnja temperatura 18 6 normale: 14 9» Tržne cene Tedensko od dne 13. do v Ljublja poročilo dne 19. maja. ni. Zahvala. 478 1-1 Vsem onim, ki so za časa bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta gospoda Frana Mercina, učitelja dejansko, ustno ali pismeno olajšavah neizmerno bol, ter nam izražali na kakršen drug način tolažeče sočutje in sožalje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se pa še posebej za dično spremstvo k zadnjemu počitku prečastiti duhovščini, osobito prečasti-temu gospodu dekanu M. Erjavcu, ki je sam ob sebi prišel vodit žalni sprevod, dežel, poslancu g. J. Božiču, c. kr. okr. šol. nadzorniku g. I. Thumu, mnogobrojno zbranemu učitelj-stvu in Vipavskemu pevskemu zboru na ganljivem v srce segajočem petju, darovalcem vencev, občinskemu zastopu Goškemu, zlasti g. županu L Žgurju, in drugim mnogobrojnim spremljevalcem blagega pokojnika k poslednjemu počitku. Na Gočah, dne 21. maja 1900. Žalujoči ostali. 452 3-2 v krojnem risanju (Sclmittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje Fani Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 26. - Modni salon. ■ Snmipmnin f!n«Rfl«l!^l!fi tlilii MS knnoi. !a _______• Javna zahvala. Tvrdka S. luhasz zavod za stroje in tehniške predmete v Gradcu, prevzela jo vsled naročila zadrugo za zgradbo vodovoda v Stariloki dobavanje cevij in vseh pritiklin ter instalacijo cele, s hišnimi vpeljavami vred 5000 metrov dolge proge starološkega vodovoda in je to napravo v smislu dogovora povsem vzorno in brez pogreška izvršila. — Ker je sedaj več tednov trajajoča skušnja navedenega vodovoda dokazala, da ni vzroka dvomiti, da bi po tvrdki S. Juhasz napravljeni vodovod tudi glede trajnosti pogojem ne zadoščal, čuti se podpisani načelnik zadruge vezanim, zahvaliti se tvrdki S. Juhdsz v Gradcu v imenu Staroločanov za med občevanjem izkazano izvanrodno prijaznost in pogojem povsem ustrezajočo, vzorno in izvrstno izvršitev naročene naprave, ter jej izrekati javnim potom polno pohvalo. V Stari Loki, dne 22. maja 1900. 474 i-i Karol vitez Strahl, c. kr dež. nadsvčtnik v pok. in graščak. VflBlUO na I. redni občni zbor »Kmetijskega društva y Sodražici, registr. zadruge z omejeno zavezo'-, kateri se bode vršil t nedeljo lO. junija 1900. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Pozdrav načelstva. 2. Odobritev računa za 1. 1899. 3. Volitev 3 članov načelstva. 4. Volitev 3 članov nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Razni predlogi. V Sodražici, dno 20. maja 1900. 479 i-i Načelstvo. K h TfTh Goveje meso 1. v. kg 1 28 PšeničnamokalOOkg >8 40 » » II. . » 1 12 Koruzna > » > 19 _ » 111. » > — 9t> Ajdova » > > :S7 t)0 Telečje meso » 1 20 Fižol, liter .... _ 16 Prašičje » sveže > 1 40 Grah, . . . . . _ 20 » » prek. » 1 40 Leča, » . . . . _ 24 Koštruuovo meso » _ 80 Kaša, » . . . . _ 22 Maslo . . . . * 2 — Ričet, . . . . . _ 22 Surovo maslo . . » 1 90 Pšenica . . 100 kg 18 80 Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . > » Ki Slanina sveža » 1 40 Ječmen . . » > 16 13 _ » prekajena » 1 60 Oves ... » » _ Salo..... » 1 20 Ajda ... » » 19 eo Jajce, jedno . . — S Proso, belo, > > 20 Mleko, liter . . — 16 , navadno » » 14 _ Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 14 _ » kisla . < — 80 Krompir » > 7 _ Med..... kg — — Drva, trda , m3 7 Piščanec . . . 1 40 » mehka, » 5 _ Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg . . 4 40 Kaca..... — — Slama, » » . . Zajec . . . . Stelja, » » . . — — Jtfa prodaj je 397 5-4 s tremi sobami in vrtom. Kladezne ulice št. 5 v Ljubljani. Proda se posestvo v Dohruiijah hiš. št. 29 pošta Spod. Hrušica z vso opravo in živino vred. Natančneje se poizve pri Jakobu Jesih, v Ljubljani, Radeckega vas št. 18. 469 3-2 Letovišče blizu Kranja na Gorenjskem. Podnebje planinsko, svež zrak, brez praha, izvrstna studenčnica. Mnogo lepih separiranih sob. saloni, vodovod, gorke kopeli. Hrana v hiši je dobra in po ceni. Več se izve pri lastniku dr. Ed. Glo bočnik-u, okrož. zdravniku v Kranji. 462 5-2 Oglje za kadilnico izdeluje V. A. Winding v Bistrici ob Dravi, Koroško. Znano dobra postrežba ln najboljše blago. > Na stotine spričal je na razpolago. PRAKTISCHurduU? Eno naj sledi: Vaše blagorodje! Oglje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabiti. Krasna in primerna iznajdba! Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi tega oglja, ali po povzelji ali kakor je sicer navada na naslov: 1'rečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljne ulice 4. Češko. 106 26—23 S posebnim spoštovanjem ves udan Fra. Fr. Em. Ybl, t. č. podprijor. V Pragi, 9. maja 1895 ANT. PRESKER krojač * Ljubljani, Sv.Petra ee»la Nt.(t se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnidke obleke Iz trpežnega iu solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 26 KOPEL Rreiikošene zdravilišče zaboleiniDŽdodcu najdrih inkdoicah _______»rsladtcniabolcs«n Prosoek+ise dobe pri ravnatelju fdiobcl«), Jožne železnice posfaja:Po!čane(P6ltschach) žolčne kamene, KRASNO PREBIVALIŠČE kalarhctigoltanm _ZA PO LETI. innakrMjuifo. Marijina bratovščina v Ljubljani razpisuje s tem službo pogrebnega napovedovalca. Prošnje naj se vlagajo pri društvenem načelniku Iv. Bonaču. knjigovezu v Ljubljani. najpozneje do 15. junija t. i. Oziralo se bode le na oženjene prosilce, mej katerimi imajo prednost društveni člani. V Ljubljani, dne 20. maja 1900. Odbor. 475 1-1 Na najvišje povelje Nj. jjjjfe c. in k. apost. Veličanstva Birmanski botri naj si ogledajo mojo izložbo novih ur, zlatnine in srebrnlne na Starem trgu št. 10. Tu najdejo lepe, solidno in močno delane WT ure dokaj oeneje ko povsod drugej Enoletno jamstvo. Srebrne ure za gospode, remt. gld. 5 60 in višje » > » dame » » 5 60 • » Zlate ure za dame > > 14-50 > » Nikelnate ure » > 3 50 » » Zraven primerni tok in zlate pa srebrne verižice. Prodajam tudi 470 7 — 2 zlate prstane, srebrne in zlate uhane, zapestnice, ovratue verižice S križcem, srcem itd. Vse oeneje ko drngej. Rudolf Weber ,urar v Ljubljani, Stari trg Stev. 16. lig- Poštna naročila se točno izvršujejo. ADOLF HAUPTMANN prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja priporoča pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem, slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllln-barve. BrOnZO, prašnato, in tekočo bronz tinkturo. Brunolin, Za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče /a zidarje. po poljubni ceni. Lopice za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne sobne in shkarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno iu odtiskalno. Dusseldorfske oljnate barve za umetnike v pušicah Emajlne barve. Fasadne barve, apnenate, tudi hišue pročeljne barve iz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti. Flrneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikaslo in kredo za pisav«. Lake 23 vozove, kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vili« podraženju po prejšnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne namene. Iianeno olje, le kranjsko. Lanenoolfnati firnež. prirejen Ie iz kranjskega lanenega olja. Leštilo ali lazurne barve. Leštilni odtlskalnl papir. Maščobno svetlo voščilo „Fernolendt', naj- boljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec, alabasterski in stukatur. fzamodelein stavbe). Oljnate barve v vseh bojah, tudi v v„ i, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luienje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (Siooattv), najboljše sušilo olj-„ natih barv. Smtrgljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje. Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva t&lna glazura. hipna talna gla zura. štedilno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetnl vosek. Prodaja na debelo in drobno. Ceniki zastonj. 320 9 l-t 08$ o^BfuAojiojis upfnsjAzi A03IIU0A!! qiu8A3laao 9ftuiA.njqa.id ut lep qa3A oluBriAUjdoj -i^udo hiujuoji^uo)! od opp oujoqzt ?of,!f[A«}oŽK/ e|8p eoofepeds opjjs o^sjeda^ A tiBv A UAISUIJCIO Ifods tfjojodud os z OOIJII OAoi.inqn.ix 'jiiRf[qn[q A 259 b) 10-3 Franc »upan, -vi aMu.l| v Ljubljani, Valvasorjev trg št. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 48-37 1 Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali pioti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiou na Dunaju, III., Stelngasse 9, I. Stook, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. 1000 23 XXXIII. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tustranske države. Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 16.514 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 410.200 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovem denarji. Žrebanje nepreklicljivo dne 7 junija 1900. ikfi" Jedna srečka stane 4 krone. TEBS Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih tralikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa žeiezničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C. kr. vodstvo državne loterije. Oddelek z u državne loterije. 112 10-7 Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna % ^^ J>!S~JOJpUipg li________n,_____ A oŠ C o •1-3 >N «3 C O cu ispn. f d IMl % W Po najnižjih cenah! Birmanska darila! Vsem častitim gg. botercam in boterčkom priporočam svoio naivečjo in bogato izbero po najnižjih cenah, kakor: 466 2 tire, veriZice, uhane, broške, zapestnice, vratne verižice, srčke itd. Za obilni obisk se z vsem spoštovanjem priporočam. FR. ČUDEN urar in trgovina z zlatnino in srebrnino v Ljubljani na Velikem trgn. p- IK fr II- fr Prostovoljna prodaja. Vsled sklepa odbora upnikov se bode trgovska zaloga in oprava iz konkurzne mase tvrdke Ferd. Bilina & Kasch v Ljubljani in gostilniška oprava iz konkurzne mase Ferdinanda Bilina iz Ljubljane v celoti prostovoljno predala. Pismene ponudbe naj se blagovolijo doposlati do 31. maja 1000 upravitelju dr Albinu Suyer-ju, advokatu v Ljubljani. 472 3 -2 Za Učenje kositernih pred- IlIPtnr bronzovo imitaoijo, bronzlranje HICWI/, kipov lzmavoa. bronzlranje ograj pri atopnlcah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBEBL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11 — 1 Umetni ogenj zanesljiv izdelek, s krasnim učinkom, pošilja po najnižji ceni 548 5—5 cgnjarski laboratorij J. Winkowitsoh v Gradcu, Hoigasse 3. ^mr: Ceniki brezplačno. ZZZZZ Josip Kraljic pečarski m ojster Lukorica pri Domžalah priporoča slav. občinstvu, prečast duhovščini , gg. podjetnikom in društvom svojo zalogo vsakovrstnih glinastih pečij in štedilnih ognjišč po najnižji ceni. 461 3-2 Zavod za slikanje na steklu se M izdeluje slikana okna za cerkte in hiše v raznih slogih Gosp. Edvard StulU, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 4 5 m visoka in l o m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev Da razpolago. Župni urad Poličane ob južni železn ci, dne 29. marca 1899. Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard Sluhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovolinost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna. Farni urad Lučme na Kranjskem, dne 19. oktobra 1899. Anton Dollnar, župnik. Tacih priznanj imam prečastili duhovščini na razpolago še dokaj Vljudno se priporočam 471 20-1 Ud. Stuhl. 11 n a j s k a b o i- z a. Ono 23. maja. Skupni državni dolg v notah.....97-40 Skupni državni dolg v srebru......97'— Avstrijska zlata renta 4°/0.......114 80 Avstrijski kronska renta 4°/0, 200 kron . . 96oo Ogerska zlata renta 4°/0........114-75 Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........91 40 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1777 — Kreditne delnice, 160 gld........717.— London vista ......... . 242-40 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri veii 118-25 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . , C. kr. cekini ..... Dn6 22. maja. 3-2°/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-66 19 27 90-40 11 34 168 — 158— 20 0 93 70 138.25 252— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94 50 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 412-50 » > južne železnice 3°/0 . 32f-— > f južne železnice 5°/0 . 118 25 > > dolenjskih železnic 4"/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld. ... ... 398 — 4°,0 srečke dunav. parobr. družbo. 100 gld. . 335-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 40 70 Ogerskega . „ > 5 » . 20- Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....13- — Rudoltove srečke, 10 gld..... ' 63-50 Salmove srečke, 40 gld........175-2» St. Genois srečke, 40 gld........183-— Waldsteinove srečke, 20 gld.......178.— Ljubljanske srečke....................49 -- Akcije anglo avstrijske banse, 200 gld. . . 287 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6300- — Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld..........786 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109-25 Splošna avstrijska stavbinska družba ... 177 — Montanska družba avstr. piao......515-50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 425,— Papirnih rubljev 100 ................255 75 Naknp in prodaja rsakovrstnib državnih papirjev, «rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 91-U Menjarnicna delniška družba C I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgassa 2. •AST Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih 8t»ar«li. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visokega ohrestovanja pri popolni varnosti Asr nitložen i li ir 1 n v 11 i o.