gjJPUSM % ZA PRAZNIK SLOVENSKIH RUDARJEV - 3.JULIJ IN DAN BORCA -| 4. JULIJ § častila ja vsem rudarjem in borcem » Skupčšine občin in občinska vodstva družbeno-polrtičnih organi-i zacij zasavskih občin | Čestitkam se pridružuje uredništvo »Zasavskega tednika« TRBOVLJE, 1. JUL. 1964, - ST. 27 - LETO XVII. - 20 DIN 1 3. julij je praznik slovenskih rudarjev. O zasavskih rudarjih pišemo več na 3. strani. ROKOMETAŠI RUDARJA USPELI TRBOVLJE. — Po tridnevnih borbah so se trboveljski rokometaši uvrstili v zvezno rokometno ligo. — Več o tem na 11. strani. OB PRAZNIKU Čez nekaj dni si bomo spet krepko stisnili roke. Rudarjem in borcem bomo ob njihovem prazniku zaželeli sreč-no'kot osa leta doslej. In tudi o prihodnje. rali prao osi — tudi rudarji in borci — prizadeoati, da te slabosti čimprej odpravimo. Življenje postaja o svobodni domovini vse bolj sproščeno in lepše. Nekoč črne rudarske doline so po osvoboditvi začele spreminjati podobo. Napredek je viden Čas, ko smo začeli na vsakem koraku, čeprav in nadvse konkret- nismo uspeli v celoti rešiti Letošnje praznovanje bo še tolikanj pomembnejše, ker sovpada s pripravami na Vlil. kongres Zveze komunistov in v podrobno Viktor Avbelj na Zasavski cesti < tooili smo, kje so naše slabosti, zdaj pa si bomo mo- IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIItlilllllllllllllllilllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIr QIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIWII1IIIIIIIIIIIWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII! (ma) ZAGORJE. — Prejšnji torek je obiskal gradbišče nove Zasavske ceste predsednik izvršnega sveta Slovenije tov. Viktor Avbelj: Spremljali so ga komandant zagrebške ' vojne oblasti generalni polkovnik Ivan Rukavina, komandant ljubljanskega vojnega področja generalni podpolkovnik Rado Pe-haček, predstavniki Skupnosti cestnih podjetij SRS in drugi. Tov. Viktor Avbelj je po ogledp llll!l!lllllllllllllllllllllllllllllllllilll!!llllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!ll!ll!lllllll!lllllill!i!lllll!ll!llllllllllllllllllllll!lll|lllllllll!llllllllllllllll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!l no obravnavati posamezna vseh vprašanj, zlasti še na vprašanja o zvezi z našim področju družbenega stan-nadaljnjim razvojem, da bi darda. saj je bilo treba razbili naši uspehi o prihodnje viti industrijo. 7,daj je v še večji in pomembnejši. Ugo* ospredju naših prizadevanj 1 * " g— -i-i-- _ družbeni standard. Kot so bili rudarji med prvimi. ki so med okupacijo stopili v vrste NOV, so bili po osvoboditvi prvi, ki so zgrabili krampe in lopate, da bi pomagali pri obnovi domovine. Pa tudi zdaj so pokazali visoko zavest, saj sami iščejo možnosti, da bi odpravili težave in da bi bili o prihodnje proizvodni in drugi dosežki o rudarstvu še večji. Še enkrat: borci in rudarji — ob vašem in našem prazniku SREČNO! ML. trase nove Zasavske ceste, ki jo gradijo pripadniki JLA, izjavil, da je presenečen nad delom pripadnikov JLA, ter izrazil, da želi, da bi bila nova Zasavska cesta spričo izrednega pomena čimprej izgotovljena. Mladina bo grad la novo Zasavsko cesto (n) LITIJA — Od 1. julija do I. avgusta bo na trasi nove Zasavske ceste delala mladinska delovna brigada. Po sklenjeni pogodbi bo strokovno vodstvimad grud-njo prevzelo Cestno podjetje iz Ljubljane; Občinski komite ZMS Litija pa ima nalogo formirati brigado 105 brigadirjev in brigadirk. Ko tako pozdravljamo v Zasavju brigadirje, ki bodo pomagali graditi novo Zasavsko cesto, ki naj bi končno odprla Zasavju »okno v svct<, tudi pričakujemo, da bodo brigadirji in brigadirke sledile zgledom pripnd-__ < nikov Jugoslovanske ljudske armade, ki si z nesebičnim in požrtvovalnim delom prizadevajo, da bi — čeprav v težavnih pogojili — svojo nalogo čimprej opravili. t JULO A »VALVASOR |EV I) VNt (v) IZLAKE — turistično društvo Izlake prireja 4. julija na dan borca na Medijskem gradu »Valvasorjev datu, združen s piknikom. Turistična prireditev se bo začela ob 10. uri. * VAS PRIJATELJ ZASAVSKI TEDNIK ODSLEJ VSAKO SREDO! Ko smo se prejšnji teden mudili v Hrastniku, smo se na cesti srečali s skupino šolarjev, v rokah pa so imeli spričevala. Zadnjič so sedeli za šolskimi klopmi in za to poletje so se zaprla šolska vrata. Ko so videli, da smo jih fotografirali, so obkrožili našega fotoreporterja in se trije tudi predstavili. To so učenci 5. a razreda z osnovne šole Ivana Cankarja: Marjan Jošt, ki je končal s prav dobrim uspehom in bi kasneje želel biti pilot, drugi je Marjan Strniša, ki je bil kar odličen in bi želel postati avtomehanik, naš tretji znanec pa je bil Danijel Kovač, ki ga veseli ključavničarski poklic. Ko pa sem ga vprašal za spričevalo, je v zadregi skremžil obraz Verjetno sc je kaj malega »ponesrečilo« ... (rap) ZAPISANO OB ROBU: KRITIKA IN... Znano je dejstvo, da vsaka odgovor temu bt zapisali kritika, takšna ali drugačna, vprašanje: ALI BI SE TA vsaka ostreje zapisana bese- PROBLEM BREZ UPRAVI-da povzroči nejevoljo in sla- CENIH ZAHTEV PRIČEL bo razpoloženje. Razumljivo REŠEVATI? Obstajal je na-— tam, kjer so občutki pri- mreč že skoraj leto dni, a zadetosti. ni bilo zagaziti pobud In prl- Našl bralci se še prav gotovo spominjajo članka v zadevanj, razen omenjenih. Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, kaj je ln kaj ni »iz- predzadnji številki z našlo- slljev^Je„ če je problem ta-vom .UPRAVIČENE ZAIITE- ko kot Je omenjen. VE PROSVETNIH DELAV- CEV IZ RADEČ«. Ce Imamo opravka s tako neenotnimi kriteriji nagraje-V tem članku smo zabele- vanja za enako delo v eni 1111 nekatera zapažanja lz komuni, potem je to vse prej razgovora s prosvetnim ka- kot Izsiljevanje. Lahko bi drom ln z nekaterimi pred- temu dejali zakonita moralna stavnikl delovnih organizacij zahteva po danes v naši v Radečah. Napisali smo tl- družbi priznanem načelu: ZA ato, kar Je občutil kolektiv ENAKO DELO — ENAKO Sole v Radečah, pa tudi dru- PLAČILO 1 In končno, če bi bilo »iz-No, za tem našim člankom, slljevanje«, ne bi ie razprav-pa tudi že prej, so prihajali ljali o rebalansu občinskega na naslov prosvetnih delev- proračuna v korist sklada za zev tudi očitki, ki so hoteli šolstvo, upravičene zahteve prikazati kot Izsiljevanje, pretirano UREDNIŠTVO razburjenje In podobno. Za »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Predkongresni razgovori: Občinska konferenca koanu-nistov-osnovna organizacija? Jfrepiti samoupravljanje PREJŠNJI TOREK JE RILI V TRBOVLJAH SKUPNA SEJA IZVRŠNIH ODBOROV OBČINSKIH ODBOROV SZDL TRBOVLJE, HRASTNIK IN ZAGORJE OB SAVI, KI SE JE JE UDELEŽILA TUDI PREDSEDNICA 00 SZDL LJUBLJANA FRANCKA STRMOLE. NA SEJI SO BILI NAVZOČI TUDI PREDSEDNIKI OZIROMA SEKRETAR JT ObK ZMS IZ TEH OBČIN da v okviru možnosti - več - sredstev za reševanje vpra- Uvodoma so na seji raz- s sestankov, javnih tribun in sanj za zadovoljevanje popravljali o nekaterih aktual- od drugod posredovati odbor- treh občanov. Pri tem naj se nih problemih gospodarstva nikom občinskih skupščin ter tudi jasno izoblikujejo stali-in družbenih služb ter o nalo- jim tako pomagati, da bodo šča, zakaj je-občinski prora-gah organizacij SZDL v zvezi postali resnični upravljalci. čun namenjen, ker oji jasni s tem. Ugotovljeno je bilo, Razgovore z odborniki je tre- določitvi njegove vlog^ ne da se gospodarstvo sicer ba pripraviti večkrat, prven- bo težko ugotoviti, da je ob-ugodno razvija, da pa se po- stveno pa jih je treba pri- činam namenjena vsa skrb za rajajo problemi, predvsem za- praviti že v času priprav na formiranje generacij, za vzgo-radi položaja, v katerem sta izdelavo“družbenih planov za jo ljudi, se znašla Rudnik rjavega pre- leto 1965 in perspektivnega moga Trbovlje in Zagorje ob plana za prihodnje leto. Savi. V Zasavju tudi ugotav- Predsednica OO SZDL Ljub- SZDL treh zasavskih občin so ljajo, da terciarna dejavnost ljana Francka Strmole je v razpravljali tudi o nekaterih ni razvita in da je bilo doslej razpravi poudarila, da je se- problemih borcev in o delu z investirano premalo sredstev danje obdobje pred VIII. kon- mladino. Pri obravnavi proza potrebe družbenega stan- gresom ZKJ takšno, da mora- blemov borcev je bilovpred-darda; zaradi nezadostnih jo organizacije SZDL ustvar- vsem poudarjeno, da morajo sredstev za redno delo pa so jati pogoje, da se med delqv- organizacije Socialistične zve-se in se še 'porajajo tudi pro- nimi ljudmi zavzemajo člani zve pomagati organizacijam blemi na področju šolstva in ZK za določena stališča; gre ZZB, da razširijo krog delo-v nekaterih drugih družbenih za direktno delovanje komi^ vanja; problematiko borcev službah. nistov med ljudmi. Podčrtala pa je treba konkretno obrav- Na seji je bilo poudarjeno, je tudi potrebo, da organiza- navali v okviru samouprav-da morajo organizacije So- cije SZDL pripravijo progra- nih organov. Sploh pa je dej-cialistične zveze v Zasavju me dela, ki naj jih začnejo iz- stvo, da. so problemi borcev krepiti samoupravljanje; jas- vajati že v zgodnji jeseni, ko problemi vse družbe. Vi občino pa Je treba nakazati tudi naj bi pripravili v okviru nah naj bi — med drugim — vlogo do občinske skupščine krajevnih organizacij SZDL, zdaj izdelali konkretnejše in samoupravnih organov. Or- občinskih organizacij SZDL in analize o socialnem stanju po-ganizacije SZDL morajo biti za določena vprašAnja tudi v sameznih kategorij borcev in tudi kritične do programov merilu Zasavja (npr. šolstvo, drugih, ki so včlanjeni v or-občinskih skupščin; hkrati s zdravstvo) javne tribune. Na ganizaciji ZZB; doseči pa je tem pa stališča in zaključke tribunah, katerih osnovni na- tudi treba vključitev organi- men naj bi bilo usklajevanje zacij ZZB v reševanje proble-stališč in mnenj, naj bi pred vsem razpravljali o vpraš. Na skupni seji izvršnih odborov občinskih odborov mov naše socialistične družbe. V razpravi o delu z mladi-njih s področij družbenih no pa je bilo naglašeno, da je služb, družbenega standarda treba mladini posvečati več in osebnega standarda. pozornosti in da je drebe Občinski odbori SZDL naj spremeniti odnose do reševa-bi tudi predlagali občinskim nja problematike mladih lju-skupščinam, da pregledajo di. Treba je vzpostaviti tudi __ _ proračune za letošnje leto in trdnejše odnose in probleme „ . _ ... „ ,. ... , ., . __i;i '______.. vidijo, katere potrebe so več mlade generacije tretirati kot V dosedanjih razgovor.!. o spremembah učinkovite pri idejnih in političnih proble- Qlj mQnj pome‘mbne, pri če- enega od problemov sedanje-In dopolnitvah statuta Zveze komunistov mili v delovnih organizacijah, krajevnih mQr k; nmo„n0 _L ■ - 1 1 Jugoslavije so posvetili posebno pozornost skupnostih in občinah. Zaradi organizacij-organizaciji ZK v občini. škili slabosti je bil del članstva pri idejni Pozornost vzbuja predlog o občinski kon- borbi in političnih akcijah ob strani. Po-ferenci. ki bi se sestajala pogosteje, član- nekod pa je manjkalo enotnosti komunistov stvu pa omogočili, da neposredneje sode- tudi pri tistih vprašanjih, kjer hi bila takšna Suje pri oblikovanju politike in sprejemanju enotnost nujna, pomembnejših sklepov. Pri pripravi konie- y zadnJih letlh so sc pri delu komunistov A ICCT I CT renc mso sodelovale osnovne organizacije, (lhalni vcdno močneje izražale nove obli- U VMJoti I L-EZL 1 UU podobno kot je b o to za volilne konference. Ue _ posvetovanja, razširjeni sestanki ko- W f W Konferenca bi M a po tem predlogu stalna miteja se8ta„ki aktivov komunistov posa. «blika, v kate iJ* oblikinala politika ZK meanUl področij ali določenega območja, do osnovnih perečih idetoopolitičnlh prednost takšnih oblik je očitna: neposred- Sanj. Seveda j J. j1?*.0 p >K' nejše sodelovanje članstva pri določanju Iti biga kazalo proučiti, tiubiiabk<> ooenm. politikc, ugotavljanje skupnih idejnih in Jeseni se bodo začele Jugoslovanske pionirske Igre 1964 kakšne so pre političnih stališč pri posameznih vprašanjih, — 1965 pod geslom »DVAJSET LET OD OSVOBODITVE«. Pri- predlagaue novos . „ tesnejša povezava članstva osnovnih orga- reditev bo cnn od najvažnej ših množičnih manifestacij v ztioIM niltt° * ozirom na povečano pro- Hrastmku vec športmh in a F izvodnjo in izvoz ter zmanj- drugih prireditev; na Kalu m SLAVNOSTNO ZBOROVANJE BO NA NOVEM TRGU REVOLUCIJE ■ 3. julija bodo najprej v Steklarni na svečan način začeli z deli v zvezi s III. fazo 3. juliju — občinskem prazniku. Slavnostno zborovanje pa se bo začelo na novem i igu revolucije v središču Hrastnika ob 10. uri. Na zborovanju bo govoril eden od organiza- Hrastnik tam- »IN AJDI SE« -JE GESLO Da se v Hrastniku pripravljajo na veliko slavje so — kot kaže — izvedeli tudi nekateri »potujoči umetniki«. Na Logu itr pri Steklarni so razprostrli šotore in postavili barake, seveda ne manjka tudi »ringlšpilov« Pravijo, da je »kšeft pač kseit«. Zgornji »potujoči umetniki« so se še najbolj znašli. S seboj so pripeljali tudi igralni avtomat, ki vam po mili volji igra — seveda pa je treba vsakič vreči vanj — samo petdeset (30) din! -vš- čene želje prebivalcev kajšnjega področja. V klubu Svobode I v Zgor- Osrednji delavski svet njem Hrastniku pa se bo se- Clalrlnrnp ca Sa s,al na slavnostno zasedanje DICKiUi Mu ac JC osrednji delavski svet Rudni- konstituiral ka^avega premoga Trbovlje- Pred dnevi je prvič zasedal Hrastnik, in sicer ob rudar-novo izvoljeni osrednji delav- s^em prazniku 3. juliju, ski svet Steklarne Hrastnik. Posebej opozarjamo vse Ob tej priložnosti so poslu- Hrastničane, da bodo isti dan šali člani poročilo o poslova- ob 18. uri v prostorih šole he- nju sveta in komisij v pre- roja Rajka na Logu odprli aiuii^iiAii ^ _ ______________ ^________________________ teklem letu; za predsednika razstavo urbanističnega gradi- p0ma krajevnih odborov, go- rov volivcev, ker so na vrsti pravi podrobno analizo, ki bo nnvona nsrarlnipnA va Iti nrikdmip ra 7 vn i Hrast- ... » • i z x „ j_______: rsl„ i n x; i, m šane stroške občutno poveča- na Gorah pa bodo pripravili la rentabilnost Steklarne. že tradicionalna srečanja de-Ob 9.15 bo slavnostna seja lovnih ljudi Hrastnika. Skupščine občine Hrastnik ob -Mn- OCENA ZBOROV VOLIVCEV Prejšnji teden so bili v rih je bila 11,4 odst.; na zibo- pričakovati, da pa zato obsta-Hrastniku zbori volivcev. Ob- rih pa so pogrešali predvsem jajo globlji vzroki, Dogovor-čani so na njih obravnavali mlajše ljudi in občane iz pro- jeno je bilo, da naj komisija poročilo o dosedanjem delu izvodnje. Sicer je mesec junij za ideološka vprašanja pri ob-stanovanjskih skupnosti ozi- neprimeren čas za sklic žbo- činskem odboru SZDL pri- novega osrednjega delavskega va, ki prikazuje razvoj Hrast- VOpili so 0 formiranju krajev-sveta pa je bil izvoljen Adolf nika za razdobje naslednjih njh skupnosti in statutov le- ” No W osrednji delavski svet Skupščina' občine ‘lirasinik zvezi zreTrgato- hrastniške Steklarne čakajo lahko čez tri mesece ob spre- zac[;0 ^igtva precejšnje —'*— 1,1 1—• - Steklarne čakajo lahko čez tri mesece ob spre- terjale dostMruda' članov°ob *e'!'U bihTiirav plenum občinskega odbora dela za mnenje, bi bilo prav, ggDL Hrastnik je na zadnji realizaciji III. faze rekonstrukcije tovarne. da sl razstavo ogleda kar največ občanov. seji ocenil zbore volivcev. Povprečna udeležba na žbo- I PRIZADEVANJA ZA IZBOLJŠANJE DELA OBČINSKE UPRAVE V HRASTNIKU Rok za rešitev vloge — samo 15 dni! SVET DELOVNEGA KOLEKTIVA SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK JE NA PODLAGI PRIPOROČILA ORGANIZACIJSKO POLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS O NALOGAH ZA IZBOLJŠANJE DELA DRŽAVNE UPRAVE IZDELAL KONKRETEN NAČRT UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE DELA OBČINSKE UPRAVE V HRASTNIKU. Ukrepi imajo namen zagotoviti, da se v kar najkrajšem času stanje v občinski upravi izboljša, zlasti pa še poslovanje z občani; zagotoviti pa želijo v Hrastniku tudi večjo strokovnost uslužbencev ter tudi sicer ekspe-ditivnost v poslovanju. V Hrastniku imajo že nekaj časa sprejemno pisarno, zdaj pa jo bodo kadrovsko okrepili; izboljšali pa bodo tudi kadrovsko zasedbo službe pravne pomoči in službe za prošnje in pritožbe. Ukiniti nameravajo izdajo raznih potrdil, s katerimi obremenjujejo državljane, in izdajo tistih potrdil, za katere ne vo- dijo uradne evidence. Uslužbenci, ki vodijo postopek, bodo morali od septembra naprej sami po uradni dolžnosti zbrati vsa potrdila, ki so potrebna k vlogam, če jih Izdajajo drugi upravni in za 2°/o nad predvidenim gibanjem za letos. Plana fakturirane realizacije nista dosegla le Industrija usnja Šmartno in. Poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Do konca maja se je Lilija precej izboljšalo tudi stanje plačane realizacije, saj je _bilo stanje za 1,7 °/o nad planiranim porastom. Industrija apna Kresnice je do konca maja dosegla 43,1 •/« letnega plana fizičnega obsega proizvodnje; v primerjavi z lanskim letom pa se je povečal za 14,4 °/e. Lesna industrija Litija beleži v maju rekordno prodajo rezanega lesa bukovine in mizarskih izdelkov. Sicer pa je dosegla v prvih petih mesecih že 49,9 %> fizičnega obsega prgjzvodnje; v primerjavi z istim obdobjem lani pa se je povečal fizični obseg' proizvodnje za 37,5 °/o. Predilnica Litija je dosegla do konca maja 51 °/o fizičnega obsega proizvodnje, 46,7 odstotka celotnega dohodka po fakturirani realizaciji in s 46,7 % po plačani realizaciji. Industrija usnja Šmartno pa je do konca maja dosegla le 37,7 ”/o plana fizičnega obsega proizvodnje; plan celotnega dohodka pa fakturirani ia plačani realizaciji pa je dosegla s 40,9 °/o. V prvih petih mesecih so Industrijske delovne organizacije s področja Litije izvozile za 456.573 dolarjev izdelkov (samo v maju za 59 tisoč 976 dolarjev). Petmesečni plan izvoza je bil dosežen; najpomembnejše iz- I?če tovariša - Slovence, ki so bili na Poljskem Pavel Končina, po domače Hribarjev iz vasi Štanga nad Litijo, je bil ob pričetku druge svetovne vojne še zelo mlad. Bil pa je odličen obveščevalec kurirjev in je zanje zbiral pri zanesljivih ljudeh razne potrebščine, hrano, m uničijo idr. Aprila 1943 so ga Nemci nasilno mobilizirali in ga odvedli s 94. bataljonom na Poljsko. V Ostrovi, v bližini Varšave, se je znašlo na ta način kakšnih 40 slovenskih fantov v nemških uniformah. Ker so trdili," da ne razumejo niti besedice nemškega jezika, so jih izločili iz nemške edinice in ustanovili posebno slovensko četo. Kmalu so prišli v stik z uporniškim gibanjem poljskih patriotov. Kadar so le mogli, so »sunili« v skladišču perilo, uniforme ali miinicijo in vse to izročili zavednim Poljakom. - Kmalu pa so se nasilno mobilizirani slovenski fantje dogovorili, da bodo ob prvi priložnosti pobegnili iz nemške vojaške edinice, se vrnili domov in se priključili partizanom. Dne 12. decembra 1943 se jim je res nudila ugodna priložnost, da so lahko zbežali. S pomočjo slovenskih železničarjev je prišel domov tudi Pavel Končina in se marca javil Kamniško zasavskemu odredu pod Jančami. ' Danes živi v domačem kraju, je vodnik JLA in član Zveze borcev. Zelo rad bi spet videl tovariše, ki so bili z njim na Poljskem, ali vsaj kaj slišal o njih. J. 2. PROBLEMI V NEPOSREDNEM SAMOUPRAVLJANJU V 3.-4. številki »Tovarniškega obveščevalca«, glasila Predilnice Litija, je izšel pod gornjim naslovom sestavek izpod peresa J. K., ki ga zaradi aktualnosti ponatiskujemo Družbeni plan za tekoče leto predvideva v tekstilni industriji povečanje produktivnosti za 10 °/o, povečanje osebne potrošnje za 8 % ln povečanje Investicij v osnovna sredstva za 10 °/o. Večjo osebno potrošnjo bomo lahko dosegli edinole s povečano produktivnostjo. Naš kolektiv je vložil veliko sredstev za obnavljanje s trojega parka, za uvedbo čim racionalnejšega tehnološkega postopka, koriščenja delovne sile in materiala. Poglejmo nekaj teb del, U so ravno v teku: — rekonstrukcija prstanče-vth strojev, — montaža centralnega pnevmaflla, — montaža klime v predilnici in — montaža agregata za barvna vlakna odnosno me- lani. Predvidena je tudi obnova predpredilntcc z nabavo novih raztezalk In predpredilnlli strojev ln postavitev česalni-ce, da bomo lnhko predli tudi številke preje od 60 Nm na- vzgor. Vendar pa pri vsem tem nismo posvetili dovolj pozornosti tistemu, ki bo s temi stroji delal — delavcu, človeku. Tako imenovani »človeški faktor« je bil tukaj deloma potisnjen stran, alt pa smo ga čisto pozabili, ker pač zanj ni bilo dovolj časa. Vsakdo izmed nas ve, da bo delo, ki ga opravlja delavec z zadovoljstvom, bolje opravljeno, kot če ga Izvaja delavec brez Interesa. Zato moramo odstraniti vse čtnttelje, ki vplivajo, da se delo ne opravlja c zadovoljstvom. Eden od najvažnejših problemov v našem kolektivu Je ravno nezainteresiranost za delo In dogajanja v podjetju. Vzrok temu je slabo obveščanje in pojav raznih nezado-voijstev, ki jih takoj ne odstranimo. Ti problemi se v največji meri pojavljajo ravno pri listih članih kolektiva, ki so vključeniNv proizvodnjo In delajo v Izmenah. Posledica te nezainteresiranosti je tudi ta, da člani kolektiva ne sodelujejo neposredno v sa- moupravljanju, pač pa so povsem pasivni. Tako upravlja podjetje le določen krog ljudi (člani DS, UO, delovnih skupnosti, komisij itd.), kajti ti ne prenašajo stvari, ki Jth upravni organi obravnavajo, na ostale člane, niti pred razpravo ne razpravljajo s člani kolektiva, ki so jih izvolili za svoje predstavnike v samoupravnih organih. Kako naj člani podjetja neposredno MnnmsTi upravljajo, če je večina njih prvič seznanjena s problemi šele tedaj, ko prebere zapisnik na oglasni deski, kjer so objavljeni le sklepi in njihovo mnenje nima več pomena. Tako jim ostane samo še to, da skušajo čim več stvari kritizirali, saj oni pri tem niso sodelovali. Člani raznih samoupravnih organov niso Izvoljeni zato, da povejo svoje mnenje oziroma stališče, pač pa, da predstavljajo tisti del kolektiva, ki jih je izvolil. Zato j* važno, da se pred sprejemanjem raznih sklepov, posebno tistih, uspeh podjetja in s tem na osebni dohodek" posameznika, da vsem članom kolektiva točen prikaz, tako da bo z dajanjem svojega mnenja vsak delavec res sodeloval. Pri tem moramo upoštevati, da vsakdo želi, da čuti svoj pomen za podjetje. Ce bomo ljudi na učinkovit način obveščali o dogodkih v podjetju in Jih večkrat vprašali za njihovo mnenje, bodo prepričani, da so tudi oni sodelovali pri sprejemanju važnih sklepov za ves kolektiv. Na ta način bomo odstranili razna nezadovoljstva in povečali zanimanje do dela In do skupnih ciljev, kar se bo gotovo odražalo na sami produktivnosti, kvaliteti ln pri delavnosti. Vedeti moramo, da ni niti enega faktorja pri delu, ki se ne bi tako ali tako odrazil na delavca in s tem na produktivnost Da bomo dosegli vključitev vsakega člana v neposredno samoupravljanje, bomo morali najti način, da se bo pred sprejemom vsakega važnega sklepa za gospodarski uspeh podjetja In s tem tudi posameznika, tj udem-delavcem razložilo, kakšen bo vpliv takega ukrepa na osebni dohodek. Tako bo vsekakor zani-kl imajo vpliv na gospodarski male, kako najti najbolj ugod- no rešitev za vsak problem. Najti bo treba način, da bo vsak obveščen o stvareh, ki jih bodo obravnavali samoupravni organi in da bo vsak član lahko izrazil svoje mnenje preko tistega, ki ga je izvolil v samoupravni organ. Važno vlogo mora prevzeti predvsem delovna skupnost, kjer bi se moral vsak problem pred obravnavo DS ati UO razglabljati. Delovfta skupnost bo morala biti tista, ki bo pravzaprav nosila obveznost obveščanja določenega dela kolektiva o stvareh, ki so važne za samo delovno skupnost ali celoten kolektiv. Predvsem pa Je treba pri vseh članih samoupravnih organov vzbuditi zavest, da oni predstavljajo en del kolektiva la so tudi odgovorni, da Je ta del pravilno obveščen ln da Izrazijo res mnenje večine, ki jo zastopajo. Na ta način bomo dosegli odpravo nekoristnih diskusij med posamezniki in prenašanje problemov izven podjetja v povsem drugačni obliki kot so. Neodgovorno ln neobjektivno kritiziranje bodo člani kolektiva sami preprečiti, ker ne bo dopustiti, da bi nekdo blatil celoten kolektiv in s tem njih same. ( Na našem seznamu »zasavskih garč« je bila tudi MARIJA M V SAR iz Hrastnika, ki bo letos decembra praznovala že svoj 91. rojstni dan. Ko sem jo mahnil po cesti, ki vodi na Dol, sem se oglasil tudi v gostilni »Dolinšek« in povprašal za Brnico 10 in za Marijo, ki le-tu stanuje. »Ja. to je pa moja teta. Le obiščite jo, samo pred petimi leti jo je za- dela kap in od takrat je v postelji. Pa se boste kaj lahko pogovorili z njo, pravi pa, da bi bilo še mnogo lepše, če bi lahko še hodila...,« mi je odvrnil prijazni gostilničar Dolinšek. Marijo sem res našel v postelji in ko sem sb že »uradno« predstavil, je pripomnila: »Pa res ne bi bilo treba ... jej, pa še, slikati me hočete!« Pa sem končno !e zmagal s prepričevanjem'In že sva bila domenjena za razgovor o starih časih. Marija je rojena Brničanka, na svet .pa je prijokala v kmečki družini Dolinškovih. Oče je imel majhno kmetijo, kruha pa nikoli niso stradali. Ko je Marija hodila v šolo, je imela s seboj za malico tudi močnik ali pa žgance. Oče je prodajal mleko, jajca in še kaj. da je bilo vsaj nekaj dinarjev pri hiši. V šolo je hodila do 14. leta, poročila pa se je leta 1901 in oče je dal kmetijo takoj prepisati nanjo. Poročila se je s Tonetom, ki je bil skoraj uro hoda oddaljen od Dolinškovih. »Ja, to je bil pa hec. Prijatelj ga je nagovoril, naj se k naši hiši priženi in res je kaj kmalu prišel snubit. Pa smo bili takoj zmenjeni in že sva jo mahnila v Laško »po vse papirje,« je s smehom dejala. Njeni najtežji trenutki v življenju so bili takrat, ko je bolezen za dolgih 14 let priklenila na posteljo njeno hčerko (rodila je pet otrok), umrla pa ji je tudi 17-letna hčerka, ki se je vpisala že na učiteljišče. Levkemija je strla njeno mlado življenje. Njen mož Tone je bil nadvse skrben, delal je pri Rudniku, pa še doma je vedno prijel za delo in skrbel za domačijo. Tudi Marija je bila skrbna mati, pred 13 leti pa je postala vdova. Zdaj skrbita zanjo sin Jože to hčerka Rezka. Marija bi nadvse rada, da bi jo noge še nesle, saj je bila zmeraj rada vesela in včasih se rada spomni, kako se je znala zavrteti v »Dolin-škovi gostilni« ... (rap) Odprli ga bodo 4. julija organizacije ZB že kaže prve sadove. In ko bodo v soboto, 4. julija, odprli muzej, bo s tem opravljena šele prva faza dela; vedeti je namreč treba, da je zgodovinskega materiala še mnogo, zdaj ga bo treba zbrati in dokumentirati. SPREHOD PO MUZEJU NOB Muzej NOB urejujejo v Bar-ličevi hiši v Toplicah. Imel bo dva prostora in kot mi je povedal Ivan Krautberger, ki urejuje muzej, bo mogoče zaradi majhnih prostorov razstaviti le del gradiva, ki so ga zbrali doslej. V prvi sobi bodo kipi predsednika Tita ter narodnih herojev Toneta Okrogarja-Ne-stla in Janka Skvarča-Modra-sa (kipa narodnih herojev sta delo akademskega kiparja Stojana Batiča) ter slika narodnega heroja Zorke Regancin-Ružke. Tu bodo našle mesto še fotografije Čebin, kjer je bil 1937. leta ustanovni sestanek KPS, požgane Orehovice ter slika o prvem sestanku zagorskih komunistov v letu 1919. Razstavili bodo še zastavo I. štajerskega bataljona to zastavo iz Dachaua; zraven tega pa bo v prvem prostoru še spisek vseh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s področja zagorske občine in lepaki o ustrelitvi prvih talcev na področju Zagorja. FOTOGRAFIJE ORGANIZATORJEV UPORA IN PRVIH BORCEV V drugem prostoru si bodo obiskovalci lahko najprej -S tem našim muzejem NOB smo hoteli prika-/■>': ‘Trši lavno-ti vso herojsko pot borbe in krvni delež, ki so ga plačali prebivalci naše zagorske komune v skupni borbi z ostalimi jugoslovanskimi narodi z a naš skupni rili n.* »-mo osvoboditev in izgon okupatorja, ampak popolna osvoboditev delovnega človeka vsega ponižujočega, izkoriščevalnega in nasilnega Velik je bil la davek, mnogo večji, kot smo ga in bi ga lahko *priku/ali v tem muzeju. To je naša skromna odclnižitev žrtvam in skromen spomenik veličini naše borbe pa zopet kot trajen opomin sedanjim in bodočim rodovom, da ne bodo gorja in zločinov nikoli pozabili. Zagorje, 4. julija 1964.« Prehiteli Smo čas in odprli spominsko knjigo v muzeju NOV v Zagorju ob Savi, ki ga bodo odprli na dan borca — 4. julija, in prepisali uvodne misli. Prav gotovo je, da bodo postale že takoj prvi dan popisane strani v knjigi zajetnejše in da bodo prispevki odraz še globljih občutkov. V LETU DNI MUZEJ NOB Krajevna organizacija ZB NOV Zagorje-Center je na lanskem občnem zboru sklenila, da je treba urediti v kraju muzej, ki bi bil vsem rodovom zgovoren dokaz prispevka zagorske doline v času NOV. Imenovan je bil tudi poseben odbor, ki ga vodi Jože Zobar, z namenom, Mla nih metrov nbvLh kapacitet dih ljudi nl.< bo pripomoglo k boljši iz- Zanimali smo se. kje so Rokometaši Rudar a v zvezni ligi 'Umi illli Vrhunec uspeha doseže trbovelj- r,o. Revija zmag doma in na luski rokomet (beri slovenski roko- :eni terenu v spomladanskem delu met) dve leti zatem, ko pride v , , Trbovlje znani državni reprezen- slovenske rokometne lige, zmaga tant — krožni napadalec Anton nad Zagrebom, zelo ugoden rezul-Bašič iz Zagreba. Plodovi neumor- tat z Medveščakom v Trbovljah, nega dela so se obrestovali kar .. ... . sc da visoko. Prej omenjene od- Te zbir najvidnejših uspehov v lične posameznike, katerim so se kratkem, letos pridružili še najboljši slovenski vratar Marguč in igralca Še nekaj besed o kvalifikacijah. Mrežar in Šparcmblek, je trener in y petek je Rudar v uvodni tekmi %% ftZnUi^maVSč 'umirja gladko premagal Zelcz-in ki bo že prihodnjo sezono tek- niČarja iz Niša z rezultatom 19:13 nioval v elitni družbi. To je ko- (7:1). V soboto je v nočni tekmi Mu.7 ki “n ^fi^čelš Rudar premagal Slobodo iz Tuzle >vsak sam za vse in vsi za ene- 7:6 (7:3) ter v nedeljo ponosno le ga<, kar smo pri prejšnjih slo- z golom razlike odpravil Drvodclca venskih prvakih pogrešali. jz- Virovitice, z rezultatom 10:9 Prepričljiva zmaga v kvalifika- (8:4). Lestvica s turnirja v Trbov-cijah nad Železničarjem iz Niša in jjah je naslednja: taktičen uspeh proti Slobodi iz Tuzle ter zadostna zmaga z Drvo-delcem iz Virovitice, so najboljši 1. Rudar (Trbovlje zbir neprezanja in zalaganja tega 2 2eIezničar (Niš) Rokometaši Rudarja iz Trbovelj, novi člani zvezne rokomet- kolektiva in posameznikov. ne liee Najzaslužnejši za" «a podvig: ’ TRBOVLJE - To, kar ni uspelo Odredu 5 let in lan-sko leto Slovenjgrajčanom, SO pred nekaj dnevi dosegli in odličen strelec, Ačkun — kom- Gole na kvalifikacijah so za Ru-rokometaši Rudarja. Led je prebit — kompleks kvalifika- ^,lna'”r 10 graditelj igre, vratar j. dali. gkrin:ar 12 Ačkun 7. cij za nami, Rudar je prišel v ligo in Slovenija bo gle- jnari“dnik _iZVpožrtvovXj kmlnli .Tpiucmblek 5, Bašič 4, Berdnik 2, dal zvezni rokomet — upajmo ne samo Za eno sezono, napadalec. Nikakor pa ne smemo Kmetič Jelen 2„ Dornik 2. Ozračje v Trbovljah ni več napeto in več kot 2000 tem- P0??)”'* mladih igralcev, ki bodo peramentnih navijačev je bilo skoraj ob glas. _ Hn°komctni k,ub Rudar sazah'a- Dogodek leta je za nami, »kamen od srca se je odva- stilo starim borcem. ;3.u,e vs*m mecenom m mentorjem, lil«. Živčnosti je konec, čestitke vse rokometne javitbsti so ........ kl so„ na kakršen koh način po- prisrčne: Vzrok in povod tega enkratnega in edinstvenega R,yd°a‘koT'“^jih^V^ainihTv mnga 1 pn<1 v zvezno ,go-trs peha pa moramo iskati že v kali. Trboveljski Rudar je zgodovini slovenskega rokometa ni glBvilnim 6es,i,kam ^ vse Slove-od vsega začetka (veliki rokomet) pa do letos zabeležil lmela nobena ekipa. Seazacional- . , .. v , , Iv skromne rezultate. »Ata« trboveljskega rokometa Maks SL^^il^Žv^^šL^ dravskegatdnTa. Radej, je v letu 1957 zbral okrog, sebe nekaj mladih za šport talentiranih fantov, ki ravno sedaj tvorijo steber 3 3 0 36:28 6 321 53:43 * 3 1 2 42:52 2 3 0 3 31.39 0 TRBOVLJE. — V prijatelj-ski rokometni tetemii zn trening je rokometna elci^a. trboveljskega Rudarja -pve š-nji ponedeljek zvečer igrala neodločeno, z najboljšo rokometno ekipo v državi- — Me-dveščakam iz Zagreba-. Potem ko so prvi polčas vodili domačini z golom prednosti, so gostje v drugem delu igre rezultat izenačili na 12:12 (6:5). Pred okoli 300 gledalci je srečanje dobro sodil Vaneli. TRBOVLJE. — Med tednom so nogometaši Proletarca porazili B moštvu trboveljskega Rudarja kar s 4:1 (3:1). Tekma je Bila odigrana v okviru tekmovanja za pokal maršala Tita. TRBOVLJE. — V prijateljski rokometni tekmi je' drugo moštvo Rudarja ti* Trbovelj premagalo ekipo JLA. — graditeljev Zasavske ceste — s 25:12 (8:9). - HRASTNIK. — V počastitev 3. julija — dneva slovenskih rudarjev — so- pripravili v Hrastniku športna tekmovanja sindikalnih podružnic. Tako so prejšnji teden tekmovali posamezni obrati za prehodni pokal sindikalne podružnice obrata Hrastnik v nogometu. Doseženi so< bili naslednji rezultati: O^šteu — Hrastnik. 0c8,. Ojstro. — Delavnica 0:7 ih Delavnica — Hrastnik 3:0. Pokal je osvojila enajsterica- obrata Delavnice;. TRBOVLJE. — Pionirji Rudarja iz Trbovelj so premagali vrstnike iz zagorskega Proletarca s &:0 (3:0). Rudarjeve najmlhjše nogometaše z uspehom trenira veteran Opresnik. šport talentirani n iantov, Ki ravno seciaj jvorijo sieper i novega ligaša. Z rokometom so takrat začeli: Škrinjar, Ačkun, Jekoš, vratar Lopan, Jelen in Berdnik. Po stopi- njah teh zaslužnih športnikov pa si utirajo pot mladi in izredno nadarjeni rokometaši: Dornik, Kmetič, Pavlič,-Kerni in Trpin. -■MM! IVANA HIRŠELJA Papirnlčar dosegel lep uspeh z drugim mrestom ln vstop v consko ligo. Nekoliko sem Ivan HIRSELJ Je v rade- pripomogel s svojimi deveti- > škem športu znano ime — mi goli k temu, da smo imeli > atlet ln nogometaš, znan tudi v prvenstvu najboljši napad, i > povsod tam, kjer so slovenski paplrničarjl pomerili Kako bo v conski ligi? svoje sile na športnem pod- — Boriti se bomo morali ročju. Ivan je doma lz Ra- za to, da na-domačem igrišču deč, zaposlen Je v Tovarni ne bomo izgubljali ln da osta-papirja, kjer se Je tudi iz- nemo v- ligi. S prihodom Kal-učll kot strojm ključavničar. gka Tomšeta lz Trbovelj, Ribiča lz JLA in z našimi Breznikarjem, Vranom, Er-nestlom. Odlazkom ln ostalimi našimi fanti lahko upamo na najboljše. Kakšne rezultate sl dosegel v atletiki ln najboljši rezultati? — Četrto mesto na mladinskem državnem prvenstvu v Sarajevu 1958. leta v skoku v višino, šest prvih mest na prvenstvih slovenskih paplr-ničariev v skoku v višino, troskoku ln v teku na 100 metrov. Najboljši rezultati: v višini — 180 cm, troskoku 13,22 m ln v teku na 100 m — 11,5 sekunde. Najboljši športniki pri nas? — Cerar, Inž. Muškatirovlč, Steržaj. Najbolj priljubljeni klubi? — Hajduk ln Papirnlčar. "Zabava? iilčn^Rrerinlf Sbitf — KIno- gledanje TV In Načnemo en v srediSču dramska dela domačih gle-Radell! k]er° % predsvojo ™nlkdV v režiji protesor-objavno desko zbirajo nogo- Ja resca. f Posebni načrti? Kako sl Igral' letos? ... . , — Razen ene sem Igral na — Na jesen odhod v Jugo-vsch tekmah. Forma Je bila slovansko ljudsko armado! spremenljiva, sicer pa je -lk. < > Izredno pa študira na teh- i Rudar: Železničar (Hib) 3:0 (0:0) f (tš) TRBOVLJE — V zadnji- Ink- in nepovezanega nabijanja usnja, lom zaključil prvenstveno dirko, za mi slovenske conske lige so nogo- V drugem polčasu pa so končno točke, metaši Rudarja- uspešno zatilju- »spregovorili« tudi napadalci Ru- Mladinci: j1 1 jt01 tekmovalno sezono. Sko- darjn in z efektnim golom Halila- RUDAR — 2ELEZNICAR: (MB) da, da fantom ni šlo vse skozi do- giča povedli z 1:0. Obramba, ki 4:0 (2:0) bro in bi bili vsaj ^ drugi, tako je bila zopet boljši del moštva, je V predtekmi, članskim enajp-tari-pa so morah odstopiti mest tv vice z- Ahlinom v vratih uspešno raz- cam so mladinci Rudarja- preprič-sampiona ljubljanski Svobodi, ki drla vse medic napade Maribor- ljivo premagali slovenske, prvake, ima ob koncu točko več kot Ru- čnnov. Rezultat 2:0 je dosegel sred- ki so tokrat igrali nekoliko z nji napadalec Sori, kot tretji pa se oslabljenim mofftvom. Po tekmi: so je na listo strelcev ponovno vpisal mladincr Zelezničaja sprejeli pokal Halilagič v 71. min. in s tem go- NZS. Rudar: Ahlin 8, Zibret 7, Lukančič 7, Majcen 6, Bostič 7, Breznikar 6, Halilagič 6, Hribar 5 (Pristav 6), Sori 6, Pajer 6, Kordiži 6. Sodnik Grbec iz Golnika je sodil objektivno pred 500 gledalci. Ker tekma ni bila več bistve- POSPEŠENA GRADNJA STRELIŠČA, ,,,,,, Občinski strelski odbor Tr- čili na pomoč. ”ffnogomctna°’ Igro™ uidi nekoliko bovlje* si je skupaj z drugi- Dograditev tega objekta, bo oviralo razmočeno igrišče, taka'da mi organizacijami prizadeval, zelo velikega pomena ne le žoga ene ln druge, zlasti napa— ri'enim Aj- DINi0g. le pridobili tako prepotreben nom usnjeno sonce ni in ni. šlo la- Sredstva za- gradnjo so bila objekt, s čimer nam bo cmoku od nogi kot hi hoteli. \R HRASTNIK Rojstev in porok ni bilo. Smrti: Jože Drolc, upokojenec, Hrastnik 253 — star 69 let; Franc Zupančič, upokojenec, Hrastnik 329 — star 83 let; Blaž Jeran, kmet, Kal 18 — star 72 let. ZAGORJE Rojstev ni bilo. Poroka: Valentin Hudomal, ključavničar, Potoška vas 27, in Marija Sigert, krojačica, Potoška vas 31. Smrt: Matevž Rupar, upokojenec, Kidričeva 29 — star 71 let. TRBOVLJE Rojstva: Pavla Drnovšek, Znojile 20 — dečka; Irena Boberlep, Leninov trg 8 — dečka; Viktorija Stefanič, Hrastnik 375 — dečka; Marija Pavšek, Semnik 25 a — deklico; Danijela Majcen, Podvine 21 — dečka; Ivana Gro-sičar, Zasavska cesta 10 — dečka; Magdalena Vilčnik. Maribor — dečka; Stanislava Skoberne, Kolodvorska 17, Zagorje — dečka; Jožefa Selman, Nasipi 8 — deklico; Štefanija Brglez, Golovec 1 — dečka; Angela Arh, Po d 11-povica 38.— dečka; Jožefa Sev-šek, dijakinja, Kisovec 26 — dečka; Pavla Trnolšek, Dol 154 — dečka; Marija Širše, Razbor 25 — deklico; Olga Sllenšek, Ker-šlčeva kolonija — dečka. Poroki: Ivan Gunzek, upoko- jenec, Kolodvorska 21, in Marija Seručar, upokojenka, Trg revolučije 25; Zvonko Hribar, strojni tehnik. Kolonija 1. maja 24, in Kristina Ostanek, učiteljica, Kolonija 1. maja 23. PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekla proti • Milanu Šinkovcu iz Kisovca. — Ana Brezovsk, Zagorje. Nepravilno dajanje prednosti HRASTNIK. — Dne 26. junija 1964 se je med Hrastnikom in Zidanim mostom, na cesti II. reda, pripetila lažja prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila LJ 57-25 Jože Povhe iz Polja 10 pri Zagorju je nakazal prednost motornemu kolesu LM 12-537, ki ga je vozil uslužbenec LM. Ko je le-ta hotel prehiteti tovornjak, je voznik tovornjaka zapeljal na sredo ceste In tako z zadnjim delom zadel motorista. Večje materialne škode ni bilo. Motorist v avto ZAGORJE. — Dne 21. junija 1964 ob 12.50 se je na cesti IV. reda v naselju Kolovrat pri Zagorju pripetila lažja prometna nesreča. Voznik mopeda Ivan Kralj iz Briš pri Zagorju se je zaletel v osebni avto fiat 750, reg. št. LJ 116-04, ki ga je upravljal Mihael Jenko, doma iz Dragočaja-Smlednika pri Ljubljani. Škoda na mopedu je okrog 50 tisoč, na osebnem avtomobilu pa 150 tisoč dinarjev. SREDA, 1. JULIJA 18.45 TV ozbornlk (Ljubljana). 19.00 Študent ln lutke — prenos otroške . predstave (Beograd). 20.30 Prenos športnega dogodka (Beograd). 21.20 Propagandna oddaja (Zagreb). 21.35 Reportaža (Beograd). 22.05 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 18.45 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). ČETRTEK, 2. JULIJA 19.45 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Prenos športnega dogodka (Beograd). 20. TV dnevnik (Beograd). 20.30 Prenos športnega dogodka (Beograd). 21.30 Dostojevski: »Krotka« — prenos (Beograd). 22.35 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PETEK, 3. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Naši sončni dnevi: Letujemo in raziskujemo — otroška oddaja (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Beograd). 20.45 Celovečerni film (Beograd). 22.15 Partizanska pesem — glasbena oddaja (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Za- greb). 22.45 Poročila (Beograd). NEDELJA, 5. JULIJA 9.00 Serijski film za otroke (Zagreb). 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb). 11.00 Koncert na dvorcu Valnahuhyad (Intervizl-Ja). 16.05 Mednarodno tekmovanje v kajaku. (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 25.45 Cikcak (Ljubljana). 21.00 Laramle — serijski film (Ljubljana). 21.50 Jazz na ekranu: Blejski festival (Ljubljana). 22.20 Poročila. NA KANALU 9 — SLJEME 21.00 Serijski film (Beograd). 22.20 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PONEDELJEK, 6. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Britanska enciklopedija (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd). 21.00 Propagandna oddaja (Zagreb). 21.15 Celovečerni film (Beograd). 22.45 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 1 NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19 30 Tečaj francoskega jezika (Beograd). TOREK, 7. JULIJA Ni sporeda. SREDA, 8. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Mendo vam predstavlja (Zagreb). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Dvanajst klubskih — zabavno-glasbena oddaja (Ljubljana). 21.45 Reportaža o Visu (Zagreb). 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). -t RTV-Lju bij ana 66 <2 >Q Poročila ob » i»_i oo » oo, lo.oo, n oo. »oo, n oo. »oo 18.00, U 00 In 14 00 Pozor, nimaš prednosti ob II oo Kmetijski nasveti ob II.H. Vsak dan za vas ob 16 oo Radijski dnevnik ob 19 30 Oddaja Naši poslušalci čestitalo In pozdravljajo — vsako nedeljo ob 0 05 In 12 05; vsak oonedellek Četrtek In soboto oa ob 14 35 , Sretlfl, 1. julija 7.13 Domači in narodni zvoki; 8 07 Plesni orkester Kurt Henkels; 8 '23 Suita, rapsodija ln ples; 9 00 Svet skozi son-na očala; 9 20 Zvočni mozaik; 10.15 Solistična instrumentalna zabavna glasba, 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Med skladbami Lucijana Marije Škerjanca; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Kar po domače: 14.05 Glasbeni avtomat — pisani glasbeni spored; 15.15 Zabavna glasba; 15.10 Zborovske skladbe Alojza Srebotnjaka; 16 01 Dvajset minut za ljubitelje popevk; 17 05 Poletni sprehodi z našimi solisti; 18 10 Iz fonoteke Radia Koper; 18 45 S knjižnega trga, 19 05 Glasbene razglednice; 20 30 za ljubitelje zabavnih melodij; 2120 do 21 00 G a como Puccini: Manon Lescaut — opera v 4. dejanjih (Manon Lescaut: Maria Callas). ČETRTEK, 2. JULIJA 7.15 Zvočni kalejdoskop. 8.00 Poročilo in napotki za turiste. 8.07 Slovenske narodne pesmi. 8.25 Nekaj besed In glasbe o češkem orkestru Karla Vlacha. 9 00 Počitniško popotovanje od strani d odstrani. 9.15 Vesele počitnice. 10.15 Z domačih opernih odrov. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 14.05 Zbor glasbenega krožka »Arturo Toscanini« poje Italijanske partizanske pesmi. 14.20 Listi Iz albuma z zabavnimi melodijami. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Melodije in etude v razt^k zasedbah. 10.00 Dvajset min'Jf^p ljubitelje popevk 17.05 l v#tnl sprehodi po glasbenih galerijah. 18.10 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Sedem skladb za godalni orkester (slovanski solisti pod vodstvom Karla Rupla). 22.10 Glasbena med- igra. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. 23.05 Štirje prvaki sodobne glasbe. PETEK, 3. JULIJA 7.15 Od uverture do finala. 8.07 Majhni zabavni ansambli. 8.35 Iz makedonske in srbske glasbe. 9.00 Pionirski tednik. 9.30 Madžarska zabavna glasba. 10.15 Češke pihalne godbe. 10.55 Glasbena medigra. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Kar po domače. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Glasbeni avtomat — pisani glasbeni spored. 15.15 Zabavna glasba. 15.45 Pojo Dunajski dečki. 16.00 20 minut za ljubitelje popevk. 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe. 18.10 Promenadni koncert. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Trideset minut v studiu 14. 20.30 Poje zbor RT Beograd pod vodstvom Borlvoja Simiča. 20.50 Arena za virtuoze — klaviclmbalistka Wanda Lan-dovvska. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.10 Plesna glasba. 22.50 Literarni nokturno. SOBOTA, 4. JULIJA 7.15 Hej brigade, hitite...« — borbene in množične pesmi narodov Jugoslavije. 8.00 Ob tabornih ognjih. 8.30 Mladina poje. 9.05 Veliki zabavni orkestri, jugoslovanskih postaj. 10.00 Dopoldanski koncert del jugoslovanskih skladateljev 11.30 Reportaža o partizanskem kraju. 12.05 Vedri zvoki 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Domačo pesmi in napevi. 15.05 Glasbeni avtomat. 16.00 Revija jugoslovanskih izvajalcev zabavne glasbe. 17.05 Neka) novih posnetkov popularne slovanske glasbe 17.30 Radijska igra Čudoviti prah. 18.15 Iz oper naših skladateljev — Matija Gubec — Deseti brat — Rona — Hlapec Jernej. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Melodije za razvedrilo. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 21.15 Plesni zvoki. 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za konec tedna. NEDELJA, 5. JULIJA 7.15 Narodni in domači zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra: Vnuk brez dedka. 8.30 Mladim poslušalcem igrajo bratje Lorenz. 10 00 Se pomnite, tovariši .. . 10.30 Pesmi borbe ln dela. 10.50 Hector Berlioz: Romeo in Julija — dramatična simfonija. 11.40 Nedeljska reportaža. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Glasba ne pozna meja (Mednarodna oddaja zabavne glasbe). 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.05 do 19.00 »Danes popoldne« (šport in glasba), vmes ob 16.00 Humoreska tega tedna: 20 minut zabave. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Aram HaČaturjan: Gayane (radijska priredba baleta). 21.00 Melodije v izložbenem oknu. 22.10 Godala v noči. 23.05 Nočni komorni koncert slovenskih skladb. PONEDELJEK, 6. JULIJA 7.15 Jutranja glasbena srečanja. 8.07 Obisk prt narodno zabavnih ansamblih. 8.30 Tako pojo in Igrajo v Sofiji. 9.00 Za mlade radovedneže 9.15 Vedre glasbene minute za mlade poslušalec. 9 30 V narodnem tonu. 10.15 En srbski in en hi vatski skladatelj. 10.35 Naš podlistek — Leta in vojne - I. 10 55 Glasbena medigra 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Opoldanski spored do- mače in narodne glasbe. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 1105 Glasbeni avtomat — pisani glasbeni spored. 15.15 Zabavna glasba. 15.45 Igrajo pihalni orkestri »Svobod«. 16.00 20 minut za ljubitelje popevk. 17.05 Poletni sprehodi — obisk v dunajski državni operi: arije iz oper Julij Cezar — Idomeneo — Don Juan — Figarova svatba — Fidelio — Carostrelec — Rensko zlato — Kavalir z rožo. 18.10 Zvočni razgledi. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Petindvajset minut z velikimi zabavnimi orkestri. 22.10 S popevkami po svetu. 22.50 Literarni nokturno. 23.05 Po svetu jazza. TOREK, 7. JULIJA 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro. 8.07 Jugoslovanski pevci popevk. 8.35 Poje mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Slkoška. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9 15 Pesmi za poletne dni. 9 30 Četrt ure z ansamblom Mojmlra Sepeta. 9.45 Poslušajmo kmečko godbo. 10.15 Z domačih opernih odrov. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Mali koncert lahke glasbe. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Edvard Grieg: Peer Gynt — suita št. 2. 14.20 Nastopa Komorni zbor iz Celja. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 20 minut za ljubitelje popevk. 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 Glasba španskega preporoda (Albenlz, De Falla, G ra n id os, Turina. Nin). 20.20 Radijska igra: Krap. 20.52 Lahka glasba 21 25 F*opularne orkestralne skladbe. 22.10 Plesna glasba. Jzseljenski piknik" v Vinomeru pri Me liki 4. julija 1964 V okviru jubilejnega — 10. Izseljenskega tedna — ki se praznuje vsako leto prvi teden v juliju po vsej Jugoslaviji, bo osrednja prireditev v Sloveniji tradicionalni »Izseljenski piknik« dne 4. julija v Vinomeru pri Metliki. Za prevoz od Ljubljane Vinomeru bo poskrbel Kompas s svojimi avtobusi, ki bodo odpeljali izpred poslovalnice Kompasa na Titovi cesti številka 12 v Ljubljani ob 8. uri zjutraj. V Vinomeru že tečejo poslednje priprave za sprejem udeležencev te prireditve. Tam bo ves dan posloval gostinski obrat, poleg tega pa bo v sadovnjaku okrog objekta urejen obširen veselični prostor. Del tega prostora bo umetno pretvorjen v »belokranjski stelnik« z brezami. Program v Vinomeru se prične ob 11. uri s kratkimi nagovori predsednika občine Metlike, tov. Vrviščarja, predsednice Slovenske izseljenske matice, Zime Vr-ščaj, podpredsednika Izvršnega odbora GO SZDL Slovenije, tov. Franceta Kimov-ca-Žige ter predstavnikov Izseljenskih društev in or-anizacij. Po teh pogovorih bodo izvajali program domačega folklornega ansambla z naslovom »Bela Krajina v besedi, pesmi in plesu«. Pred in po programu bo za razpoloženje igrala godba na pihala iz Metlike, nato pa bo za ples in razvedrilo skrbel ansambel Zadovoljni Kranjci s pevcema Boženo Strgarjevo in Stojanom Benetom. Poskrbljeno bo tudi za zadostno količino domačih specialitet in pijače po zmerni ceni. Na dan 4. julija bodo vsi gostinski obrati v Metliki in okolici pripravljeni za sprejem čim večjega števila udeležencev. Neposredna okolica Metlike bo okrašena, na cesti, ki pelje od Ljubljane proti Metliki, pa bodo postavljeni slavoloki. V primeru slabega vremena bodo vse gostinske kapacitete na razpolago v sami Metliki in neposrednji okolici, program pa bodo izvajali v domu TVD Partizan v Metliki. Tudi v primeru slabega vremena se bo našlo v Metliki in neposredni okolici prostora za vsaj 1500 udeležencev. Nesreče OBEŠENEC V STANOVANJU HRASTNIK. — Dne 25. junija 1964 se je v svojem stanovanju obesil Jože 1 Drolc, upokojenec, rojen leta 1895, iz Hrastnika št. 253. Obesil se je 'v svoji sobi.. Vzroki samomora so osebnega značaja, MOTORIST PODRL OTROKA HRASTNIK. — Dne 25. junija 1964 se je v Hrastniku na' cesti IV. reda pripetila prometna nesreča. Voznik Ludvik Majcen, rojen 24. avgusta 1942, iz Hrastnika št. 262, 4e pri hiši št. 323 podrl triletno Marjanco Baloh iz Hrastnika št. 323. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja. Pri padcu je dobil otrok telesne poškodbe in so ga prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Morilec Stjepana Klena obsojen (rap) LJUBLJANA — Tudi v našem listu smo poročali O gnusnem uboju v Trbovljah 3. marca, ko je Mehmed TOPA-LOVIČ z nožem zabodel v hrbet Stjepana Klena.»23. junija pa je bila na ljubljanskem okrožnem sodišču razprava, ko sta se za omenjeni uboj zagovarjala pred petčlanskim senatom storilec dejanja Mehmed Topalovič in Milan Radonič, ki jd sodeloval v tem pretepu. Topalovič je bil obsojen na osem let in šest mesecev strogega zapora, Radonič pa na eno letti zapora. Tudi o podrobnostih okrog tega dejanja smo že pisali, vendar jih kljub temu na kratko povzemamo: Jureta Tomasa sta tretjega marca letos v sobi rudniškega samskega doma v Trbovljah napadla Milan Radonič in Stjepan Klen, ker je omenjeni nekaj dni pred tem pretepel Radoniča. V času, ko sta ta dva obdelovala Tomasa, pa je v sobo stopil Topalovič, ki jima je sprva zagrozil z besedami, nato pa potegnil iz žepa nož in Klena zabodel v hrbet. Zatem je še zamahoval z nožem proti Radoniču in ga le rahlo opraskal, le-ta pa mu je ušel skozi okno. Hudo ranjeni Klen je odšel pred samski dom, tu pa se je zgrudil In kasneje med prevozom v bolnišnico umrl. Med preiskaVo in na tej obravnavi se je Topalovič zagovarjal s tem, da Je bil popolnoma pijan in se ne spo« rainja, kako je storil to dejanje. Sodni izvedenec je ovrgel možnost patološkega opoja, pač pa je bil Topalovič V tem času zaradi močne vinjenosti le bistveno zmanjšano prišteven. Predsednik senata pa je v obrazložitvi sodbe povedal, da je Topalovič zabodel Klena očitno zato, ker ga Je Klen pred letom močno pretepel in čeprav sta se že pobotala, ga je, po mnenju sodnikov, podzavestno vznemirjalo, da ga je Klen pretepel. Priče so tudi izpovedale, da je Topalovič tistega dne pustil delo, popival in iskal priložnosti za pretep. Za olajševalno okolnost so mu šteli razen zmanjšane prištevnosti še nekaznovanost, za obsodbo proti Radoniču pa še skrb za dva otroka in prav tako nekaznovanost. 'f ' 71 mmm f " su: •> v;' ' /«? Spl V: b ■ ' :'"-V v. ( :: ■■ * v*'- v Trikrat živijo za ubogega fičba - a i povest o beli cesti Leno se vije bela cesta za Savo, (bela zato, ker je polna prahu) vsa Je sra incžljlva (zato, ker jo je sram nove poletne obleke), pa še zatopljena je v globoko žalost (žaluje za cestar jem, ki ji že dolgo ni »podvo-ril«) itd. Bodi dovolj za uvod, ki bi bil lahko najmanj tako dolg kot je luknja sta cesta za Savo — od Trbovelj do Hrastnika. Pa ne samo to, v Istem življenjskem deliriju je tudi cesta od Zagorja do Trbovelj — preko ■ Slačnika. Ondan me' je ustavil znanec: »Ti, daj no vendar napiši nekaj o naših prelepih cestah. Skoraj bi si polomil vse kosti, ko sem peljal s tičkom iz Zagorja v Trbovlje.« Ker me je spravil v zadrego, da se tega nisem spomnil že prej, sem mu hitro odvrnil: »Le potolaži se, saj nisi edini...« Res ne vem, kako so te besede »tolažilno« vplivale nanj, toda vem, da gromozansko , »na debelo« zaklel na račun cest, ko sva se poslovila. Precej nerodna reč, sem sl mislil, in ošilil pero: »Saj bom Izgubil vse prijatelje, če ne bom napisal tega članka!« Potem sem hotel zve leti tudi za mnenje poklicnega šoferja o teh nesrečnih cestah. Takole mi je povedal: »Ja, ja, brez šale, tako velike luknje so, da bi se cel cestar lahko skril vanje ...« Resda sem se odločil za te njegov najbolj pikanten odgovor, vendar bo skoraj držalo. Trikrat živijo tudi za ubogega ficka, ki je prejšnjo sredo pri hitrosti kakih 25 km na uro, prpdl-ral po cesti za Savo iz Trbovelj proti Hrastniku in tako doživel ognjen: krst. VrsUla se je kotanja za kotanjo In tičko je odskakoval, poplesaval in kihal (od jeze!). V Hrastniku pa je napol nezavesten izstopil obnemogli ,vozn k, ki mu je na glavi ziastla velika buška ker ga je neusmiljeno metalo v streho Trikrat živio tudi za zasavski turizem, k; ga bomo na ta način koristno »one- mogočili«. Vsem Izletnikom svetujemo, da kupijo posebne rešilne pasove in se na ta~Račin rešijo neljubih posledic. Za prodajalno, ki bi prodajala take pasove sicer še ne vemo, vemo pa, da je za rešitev tega "aktualnega problema potrebna le lopata in nekaj pteska (!).,. Takšna je povest o beli cesti .in klavrna je bodočnost naših ličkov, /e bo šlo tako naprej. Včasih pravijo, da marsikje ne prenesejo kritike. Pa naj bo kakorkoli, svojo glavo sem dal med mlinska kolesa. Cesta bo prenesla ta kritični zapis, kaj pa tisti, ki bi do nje morali čutiti nekaj več? Zapomnimo si geslo: Fičko ni oklopno vozilo in ne izpostavljamo ga smrtni nemarnosti! Kako pa kaj, razmišlja o zasavskih cestah Cestno podjetje Ljubljana? ZčT konec velja tudi pripomniti, da je imel naš sestavek le dober namen če bi bil Peter KI spec„ hi »izruval« nekje teste dinarje in jo popravil! (rap) Pogajanja za Rn cinik Hrastnik REVIRSKE RUDNIKE VSAK PRAV DOBRO POZNA. NOi EV TAK RUDNIH JB TUDI V HRASTNIKU. Ki SPADA TB1M V REVIRJE. V ZADNJEM LETU OKUPACIJE SO NEMCI NA VSAK NAČIN HOTELI HRASTNlSKI RUDNIK UNIČITI, VENDAR SO' JIM TO SPRETNO PREPREČI®*-NAS« PARTIZANI. Rudnik Hrastnik so odprli la, se spet druga prižgali, in že v letu 1951. Poznali so ga’ tcnseje ponavljalo ves večer, pa že mnogo prej. V začetku Žali pa naši partizani nišo mo- so kopali premog na zelo prit-mittvni načiir. Po izkopu so ga kmetje vozili do Save, od koder so ga potem s čo)m odvažali. Pozneje so rudnik preuredili, zgradili od rudnika do železniške postaje industrij- gli občudovati številnih lučk in ugotavljati, kje približno stoje Hiše posameznikov; ker jim- Sas tega ni dopuščal. Hoditi so morali v precejšnjem razmaku, kajti pot je bila ozka in kamnita in paziti so ski tir in tako je šlo delo hi- morali; da ne sprožijo kak ka-treje od' rok in prevoz je bil jnen v dolino, da ne bi vzbu-cenejši. dili pozornosti. Straž okrog Rudarji so bili vseskozi re- rudhika je bilo nešteto in mo-veži. Delali so trdo — njih rali so biti previdni, plače pa so bile nizke. Zato Neslišno so prekoračili po-so večkrpt stavkali, kar pa ni tok Boben in se napotili na dosti pomagalo. sosednji hrib. Prišli so do sa- Tako j® potekalo borno živ- motne majhne, hišice), v k a tuljenje hrastniških rudarjev in. ri je gorela luč. Partizani drugih v.se do leta. 1941, ko je Zdenko, ki je vodil skupino,, prevzel, vodstvo rudnika, oku*- je- potrkal na vrata. Odprla pator v svoje roke. Tudi oku- jim jp žena srednjih let.. Ne*-pator ni ravnal z rudarji bo- malo je bila presenečena, ko lje koč prejšnji kapitalist. Te je« spoznala partizane, v prvih letih je odšlo nekaj »9ajj veste,, da je moj že rudarjev v partizane — zad* dolga Ihta« bolan. Kot sencai se vlači sem ter tja pa tudi jfUE nisem dosti boljša,«- je pričela tarnati. »Vemo, vemo, vse prav dobro, vemo,« je ddgovoril. Zdenko. »Pustili vas bomo, sarrrcr ključ stranskih vratt rova nam dajte. Vaš mož je ga Ima,« je lil! voma in. je- besedičila o svoji upokojencev se je nenadoma in moževi, bolezni; pred njima vžgala močna S ključem so se partizani električna luč; Stisnila sta se napotili proti rovu, k-i ni bil k hiši in čakala. Kmalu je luč daleč od hiše. Pri hiši je ostal spat ugasnila in to se je po-partizan,, da bi v »zmoti« na navijalo. Ko sta ugotovila, da šel paznik po Nemce. nevarnosti ni, sta pot nada* Rov, ki so vanj stopili, je ljevala. Ze sta mislila, da sta bil’ partizanom dobro znan, izven obroča, ko ju je nekdo saj so partizani rudarji dela- prav zaspano nagovoril: 11 v njem že; leta. V daljavi so »Haiti Wer da?« zagledali'bičke’; ki so se pre- »Tiho bodil« je-odvrnil Borni Halb: Ta so bili rudarji, jan, ki je bil prepričan, da Svojim očem' niso mogli ver- ima opravka z rudarjem, ki jeti; dh so'partizani res prišli gre na delo. neopazno-v rudnik. Stari to- Drugo vprašanje je bilo variš! so si stiskali roke, ob- ostrejše, takoj nato pa je jemali, do besed pa niso pri- nemški vojak, ki je bil na šli. Miha Jferič je: stopil na straži pri zasilnem bunkerju voziček in zbranim rudarjem prav blizu hiše, ustrelil, V tem povedal"; da nameravajo rud- trenutku sta bila oba partizanih, minirati! Za konec pa je — — 11 še1 dbdal: »Kdor Hoče; naj- gre z nami; ostali) lhhko greste domovi ki Vti, prav, vsi so hoteli v na na tleh. K sreči ni strel zadel nobenega. Ko je streljanje za trenutek, ponehalo, je* Bojan- izkoristil priložnost in jo ucvrl v bližnji gozd. Tam se niti ganiti ni upal, da partlzene: Mlnerjiis®kaj hitro, ne bi vzbudil pozornosti Nem-opravili svoje delo. V razne cev, ki so bili v njegovi ne-tehničn® sthoje so položili posredni bližini; Streljanje je nja leta pa so odhajali kar v skupinah. IHrastniškr terene! so odločili, da bodo rudnik ninali in ga tako vsaj za kaj' časa onesposobili. In — rečeno — storjeno. Bilo je sredi poletja leta 1944. “ se mi- ne- res Ob mraku je odkora- paznik in le-on kaih skupina* desetih z. brzo- nadaljeval, strelkami oboroženih mož Blez,besed je: prišel mož v proti dblfhi. Hrastnik je ttil' spodnph hlačah k vratom’ z lepo razsvetljen,, da, so p a rti*- velikim ključem,, na- katerega, zani, ki so bili povečini so čakali partizani. Ro vsem: Hrastničani, kar strmeli. Ste- telesu se je tresel; h^seha pa vilhe lučke so bile kot zvezde ni spravil nobene liesedb. Za-nai nebu; Zdhj" je ena ugasni- to pa je bila žcnai tioljj zgp- Naročam > Z A S A V S Ul I E D M 1. « Pošiljali mi ga. začni!« takoj — ■ dilem 196,___ Priimek in im* postalo spet močnejše. Pričeli so streljati na vse* širani, brez cilja. Bbjan pa je stal ob deblu in se ni upal niti mogel ne naprej ne nazaj, včasih si. tudi dihati ni upal. Taka je ostal pozno v noč. Streljanje je ponehalo in pričelo se je daniti. Toda kaj sedaj? O njegovem tovarišu ni bilo sledu. Ali je padel? So ga doki je" "Semci"niso"mogli bili .,Nemci \ sv0Je roke? Saj - vendar, ne bi smeli streljati, ker je bilo domenjeno, da pridejo in Greisler jim je obljubil,. da bo umaknil straže. Torej le ni imel rosnih name-popravilh"vendar jb' bilk ško- ?ov' S,'n"čnie streljanje Bodo večjh, kot so si- prvotno mislili. Tako j® rudhlk" stal "" prek jeseni' lir zim® šele spomladi je lahko pričel ottretOvatli in: še tb ne v vseh rovih! Spomladi leta 1945 je prišel v Hrastnik, z enim bataljonom nemških vojpkov kapetan Greisler. Že v prvih mesecih svojega, bivanja v Hrastniku jb* pričfell iskati stike- s partizani! To se1 mu je mine;, vozička pa so spustili po* vzpenjačah'navzdol. Skupino so zapustili rov. Niso prišli daleč, ko so eksplodirale prve mine. Morali so pospešiti korale. Pod' Čečami sa bili, ko so se jeli oglašati prvi streli — toda bilo je- že prepozno, partizani so1- bili že: izven nevarnosti. Rudniku prizadejali rano, čez noč ozdraviti; Manjkalo jim Je med drugim tudi rudarjev. Ljudje pa so se na tihem veselili in si mislili svoje. Nemci so začeli' thkoj s Kraj, »Hca, liiSiia $t. L.astnoroChl pririni* Moral’bi nujno prekoračiti-cesto, toda- podnevi j® to' nemogoče. Nazaj v Geče sedaj tudi ni mogoča priti; Gez gozd io- je- mahnil v dolino; Od dalbč jp zagledal hišo, v kateri bi moral biti sestanek«.. »Nak, tja ne grem,« si je mislil, »prekoračiti bi mora! zopet ceetbj Lahko bi me kdo opazil.« In: ros; — odšel je k sosednji hiši, kjer je .... . bila pekama; Pek se je ne- kma u- posrečilb, vendar n,so malo zne,ldil; ko ^ ugl0. imeli polhega zaupanja vanj. dal .skrtj m H(4}o 9vo. Prišla Da bi prepričal partizane sebi, jp od čase, do časa poslal v »hribe« kakšno desetino, nemških. HHaev,;, ki pa se niso vrnili;. Td- je moral, delati' previdhoi, dai se ne bi Izdal. Nekega dne? je’ Greisler na 1 jo, ženske bodb prišle vsak čas po kruh.« Domenila sta se, da je potom pek šel k tlst! hiši vprašat;, kakšen je položaj. Tam ga. je vso noč čakal nemški oficir, da bi se pogovorim Nemec je imel s seboj ; i k v ar 1 { » o ( =y < > “ r* '' 1 lzf\ I Wee 5 rt’ | s- s | n°čil kurirju,, ki. j® imel, zve- nemško uniformo, pripravijo* za ti njim;, da- bi rad govoril no zffi Bojana, Poleg uniforme s partizani; dh; bii se pomenili glede- rudnika,, ki jo pred nedavnim ponovno pričel obratovati! Kurir je takoj vedel. za kaj, gre — pogajanja torej.. Za-sestanek, ki go je predlagal kapetan Greisler, sta triih določena dVa tovariša. Ob m Alku' sta, krenila lz Geč. Hodila' sla počasi in previdno, tako da sta prispela na Log nad Hrastnikom okrog si je nadel še nemško ogrinjalo in čepico, nakar sta z oficirjem odšla mimo nemških straž, ki so strumno pozdravljale nič^-tgidega slutečega Nemca In partizana, v nemški tabor. V štabu, je že nestrpno čakal kapetan Greisler. Kapetan Greisler Je prejšnji večer umaknil vso stražo, mimo katerih bi moral iti Bojan. Na žalost je pa en dan desete ure. Tik pred hišo poprej prišel v Hrastnik ese- ne sovec Schmidt, ki je poRrast-rflški dolini postavil. svoje straže in uredil zasilna bun--kerje, seyeda brez Greislerje-ve vednosti. Greisler je takoj začel pogovor o rudniku; Povedal je; da nameravajo Nemci pred odhodom rudnik minirati in ga tako rekoč uničiti. Partizani so pa to na vsak način hoteli preprečiti. »In kaj bi hoteli vi?« je vprašal Bojan kapetana. »Mi bomo to na vsak. na* čin preprečili,« je odgovoril Greisler, »ovira nas« sedaj Schmidt, s katerim se ni šaliti.« / Malo je pomislil, nato pa nadaljeval: »Vi pa nam boste zagotovili svobodo, seveda nam oficirjem.« Da, to jim je Bojan obljubil. Da bi obljuba še bolj držala, ga je vzel s spboj v partizan*! štab, kjer so se še-enkrat skupno dogovorili, o preprečenju miniranja! Kapetan Greisler; ki jp; večkrat govoril s Schmidtom, je napeljeval pogovora tudi' o partizanih, o katerih pa ta ni; hotel ničesar slišati; Prt vsakem večjem poslopju je postavil straže, do rudnika pa sploh prišel nisi. Na postaji je stal velik oklopni vlak, ki je imel tudi svoje ljudi; Lepega popoldneva jff Greisler povabil Schmidta v svoj avto in mu dejal, da se bosta popeljala malo proti Trbovljam. Greisler, je zopet' napeljal pogovor na partizane, na miniranje rudnika itd; Nista ■ pripeljala še na pol poti, ko sta se začela prepirati! Greisler je ustavil. Vsak je skočil na svoj) strani iz: avto- ki° t?*?rat s P‘štol° w ro-J' fSchmldt j®- zasltu«: GTrei-slerjeve namene im bil' thkoi srjen n? b°j" T°da ns.r m J8 j6 Pr6hlltil in ustrelil. Sprožil pa> j® todi Schmidt, ki je zadel kapetana v ključnico. Greisler je imeli še toliko močil, dh' je zvalili Schmidtova truplo v Savo, sam se pa-usedel: zb vo lan in odpeljal proti Hrastni ku. Oficirjem je prtpovedo val o napada partizanov Zdravnik je bil takoj) prt; ro ki; ga- obvezal in moral’ J® ta koj v posteljo,. Esesovcl, ki so Hilli pod Schmidtovim vodstvom:, niso vedeli za njegove naklepe o miniranju rodilih«;. Vse je prevzel Greisler, ki j® uredil, da je ostal rudnik: nepoškodovan, Tako je napočil 9, majj dan svobode Rudnik je ostol! nepoškodovan pa tudi' Nemci, ki so sodelovali z OH;, so ostali pri življenju, z Od takrat pa do dhnes je iz hrast n iškega rudnika prišlo že mnogo udarnikov, nova-torjev, rncionfllizntorjpv, ki so delali dan in noč za obnovo naše lepa svobodne domovi* / A- R- • 1 — ...in vsakokrat, ka dar zasučem glavo, me nekaj tako čudno zaščegeče v vrat... * 4 4 — Ce se ne vrneta v pol ure z Marsa, ne bo nič s 4 kosilom! Lynn se je oglasile: »Da, umirava od gladu.« Spot se je nasmehnil, »Imenujem se Paraito,« se j,2 predstavil »No, pridila bliže!« V vozu so okrog velikanske mize -sedeli ducati Cristianijev. Vsi so imeli enake ponosne obraze, ki so spominjali tla glave iz antičnih grških kovancev. J*araitD naju je predstavil mami, kraljevski pojavi, ki je :tilla očividno ustvariteljica te velikanske družine. Imela jih je preko šestdeset, toda njen gladki obraz in vroč pogled sta delala vtis nadčloveške, času kljubujoče vitalnosti. Tudi oče, žilav majhen mož, je bil pravi vladar. 'Njegovemu ostremu pogledu ni nič ušlo, njegov obraz pa je 'imel navihano-nagajlv obraz pametnega klovna. Nato nama je Taraito predstavil ostale člane družine: »Gosetta, Hovtance, Oscar, Lucio, Davlso, Mougador ...« Polno In temno doneča imena so zvenela kot pesem, toda bilo jih je preveč, tako da Sl nisem mogla vseh zapomniti. Med trato Sledečim kosilom sem spoznala temeljno pravilo življenja lin ljubezni med cirkuškim! ljudmi: s članom skupno nag.lopajo~e d.užine smeš skleniti prijateljstvo le v primeru, če imaš talent za sodelovanje v družinski točkl| Pri prijateljicah svoj h sinov so .cirkuške družine izbirčne bolj kot kraljevski domovi. »Ste morda umetnica na trapezu?« je vprašala Parai-tova starejša sestra Cosetta. »O ne, v zraku se mi vedno veti v glavi.« »Potem gotovo jezdite! Ali morda spadate k baletu iz New Yorka?« »Ne, tudi to ne ,. »Kdo pa vas je potem angažiral. če ne znate jahati, ne plesati in niti telovaditi na trapezu?« »Gospod Novih,« sem odgovorila. »Aha,« Cosetta je vrgla malini zgovoren pogled. »Delam s sloni,« sem pojasnila trmasto. Cosetta je zntig-nila z rameni In spet Izmenjala pogled z mamo. Ko naju je pozneje Taraito spremil do najinega vagona, se je povrnil na to. »Oprostite, prosim« je rekel, »Cosetta misli, da iste moja nova prijateljica ....« Na tem potovanju noju je .Paraito obvaroval pred smrtjo iod lakote. Ob vsakem postanku se je pojavil med vrati, da nama je prinesel kakšno ječ., a vsakoki at ga je sprem- ljal kdo od njegovih skrbnih družinskih čianov. Pričela sem sumiti, da so ipristianovi v sorodu s celim cirkusom in da so se vsi skupaj zarotili, da bodo obvarovali Paraita pred nepraktično poroko Od zunaj se mi Madison Sguare Garden ini zdel tako impozanten, doda njegova notranjost je bila veličastna. Ko sem si predstavljala visoko dvigajoče se vrste sedežev polne gledalcev, mi je posta« lo slabo od treme. Po vseh mukah vežbanja naj bi sedaj zares nastopili. "Z Anne, Marji Louise in Lynn smo se povzpele na drugo gdlerfjo. Opazovale smo nepregledno pajčevino jeklenih vrvi, ki so bile 'napete križem kražem po ■amfiteatru. Tre p o je lijih) -vifle-fti jasni geometrični vzorec "številnih, unmo mazparrijenih črt. Nam nasproti so na naj-višje ležeči galeriji -osvetljevalci preizkušali svgje žaromete In arena se je spremenila v pravljično deželo barv. Globoko ,pod nami -so se razprostirale itnaneže, odri, prevlečeni 3. trdtvčim .platnom, in tla, pokrita z Jfleačeae modro preprogo Iz žagovine. Kako daleč je bil sedaj naš .obrabljeni .vadbeni šotor w SSarasoti! ič&e narta!jujeV) »Seppi, pridi, tu nimava več kaj iskati!« je poklicala psa. Pogled ji je obstal na Andremem risalnem bloku, ki je gledal Izpod kupa po vestnih knjig. Z veliko, pokončno pisavo je napisala na zgornji list »Gospod Brugger! Zvečer pridem k vam, da se pogovoriva o Andrei. Ciska Seidlin.« Ko je stopala proti avtu, se je ozirala za otrokom, a zaman — ni je bilo videti. Žalostno je premišljevala: »Andrea se skriva pred menoj, boji se me.« Za svoj večerni obisk se je Ciska pripravljala skrbneje, kot je bila sicer njena navada. K športnemu krilu sl je oblekla svežo belo bluzo. Lase si je tako dolgo krtačila, da so se lesketali kot zlato. Ko si je nato pred ogledalom urejala frizuro, se ;je morala nasmehniti plašnemu izrazu svojega obličja. »Po navadi nisem tako plašna. Čemu imam tak strah pred človekom, ki ga niti ne poznam! Ta stric vendar ni tak divjak, da se ne bi dalo z njim pametno pogovoriti,« si je dajala poguma. Vežna vrata so bila odprta. Iz stanovanjske sobe je padala svetloba na rdeče kamnite .plošče •hodnika. iCiski je divje razbijalo srce, ko je stopila skozi vrata. Ob mizi je stal hišni gospodar. Ko je zaslišal njene korake, se je dvignil, toda naproti ji ni stopil. -Ciska se je zdrznila Ob -pogledu nanj, kajti bil -je -prav tak,v kot -Si ga je predstavljala. Kamnosek Brugger je bil visok, širdkppleč mož petintridesetih let. Njegovi modročrni 'lasje so bili lahno kodrasti, njegov odločni Obraz je bil še bolj zagorel od Andreinega. Ril je zelo miren, a Ciska je kmalu spoznala, da se za tem mirom skriva vse ,kaj drugega, ilapod košatih obrvi so bile vapjo iitprte temne, mračne affli. Prestrašena zaradi njegovega neprijaznega molka je v zadregi obstala na pragu. So trenutki, ko človek izgubi občutek za čas. In prav to ^e je Ciski sedaj zgodilo. iCeprav je bil njegov izraz odbijajoč, se ji je zazdelo, da jo je ,že*dalgo ipri-•čakava!. Njenemu strahu se je pridružil .'žgoč nemir, da ji je pričelo srce še hitreje utripati, vutila je, da stoji pred njo popoln moški. Seppi-'jevo bevskanje, ki se jd slišalo >z vrat, jo je šele zdramilo iz čudne začaranosti »Seppi je našel otroka,« sl je -mislila, potem pa je zaslišala Bruggerjev glas: »Vi-Ste-Ciska Seidlin? WaSe iime poznam iz strokovnega -časopisa. Nedavno iie ibilo v njem inaslikanih nekaj vaših keramičnih izdelkov.« »Kako so-vam bili všeč?« je-.vprašala mekoliko plašno. »Za moj okus premoderno,« je'kratko odvrnil. »Odkritosrčni Ste,« se je plašno -nasmehnila. Sele sedaj si je upala stopiti v sobo. 'Skozi odprto okno je bilo -videti luči, ki so se odražale v temnem jezeru. A Bruggerjeve temne oči so spet pritegnile njen pogled. Ne da bi ji ponudil stol, je očitajoče spregovoril: »Gospodična Seidlin, kako ste mogli tako prestrašiti malo Miškd — Andreo mislim. Cisto iz sebe je bila, ko sem se popoldne vrnil domov. Cernu ste prišli vznemirjat najino mimo življenje?« Ciskin obraz je zalila globoka rdečica.'»Zal mi je, tega nisetn hotela storiti.« Niti sedaj ni postal prijaznejši. »Nisem popolnoma razumel otrdkovega pripovedovanja. Vas je poslal sem gogpod Kain?« »Ne, ne,« je hitela Ciska, »hotela sem le spoznati Andreo, ona je vendar Andijevrdtrok in .. .<« »Andijev. otrok?« jo je -mračno prekinil. »Ham 'je izgubil vse pravice do otrdka. 'Verjetno veste, kaj je -storil z 'Marijo Honeit,- ko je -izvedel, da pričakuje otroka, -jo je hotel-nagovoriti ih kaznive--mu dejanju. 'Ker ni storila tega, 'kar je zahteval od nje, je -izginil brez sledu.« Oči se -se -mu jezno .bliskale, ko je -po . kratkem molku -spregovoril: »Mater svojega 'Otroka je zapustil takrat, 'ko -je bila najbolj potrebna njegove -pomoči. In -sedaj, po desetih letih, je kar iznenada zahrepenel po otroku, za katerega ni doslej pokazal najmanjšega zanimanja!« »"Zelo težko mi ,je zaradi tega,« je odvrnila diska, »niti meni ni pustil, da obiščem otroka « »In zakaj ga niste ubogali ter ostali doma?« (Se nadaljuje!) / NAP »VED H1DROMKTF. GEOLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Hladen val je zajel naše kraje in bo bistveno vplival na vreme; pričakovati je krajevne nevihte. »ms. »KSiiiisiinHftiBBi Ustanovljen decembra 194? — Glasilo občinskil\ odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK ' (ma) TRBOVLJE. — Tudi letos bomo v Zasavju lepo proslavili oba praznika. O praznovanju smo izvedeli na-sledje: LITIJA Sitarjevški rudarji bodo — podobno kot vsar leta — tudi letos praznovali 3. julij. Letos bodo odšli na izlet v Rogaško Slatino, Ptuj In v Kumrovec - Na svečanem zasedanju pa se bo sestal tudi samoupravni organ. Člani I SPREJET STATUT ' (n) LJUBLJANA. - V pe- tek je bila v Ljubljani 16. Seja skupščine okraja Ljubljana. V prvi točki dnevnega reda so odborniki skupaj S predstavniki političnih organizacij razpravljali o predlogu statuta okraja Ljubljana In ga po daljši In živahni razpravi tudi sprejeli. Skupščina okraja Ljubljana je na zadnji seji razpravljala tudi o analizi poslovanja gospodarskih organizacij po zaključnih računih za leto 1963. ZB bodo pripravili pohod partizanske patrulje, pripravili pa bodo tudi. več tovariških srečanj borcev. ZAGORJE V počastitev praznika so v Zagorju že od 22. junija na programu športna tekmovanja. Na sam praznik rudarjev se bo sestal na slavnostnem zasedanju osrednji delavski svet zagorskega rudnika. kjer bodo podelili nagrade; zvečer pa bo pred Delavskim domom koncert, nato pa zabavni večer hi družabna prireditev. Tudi Zagorjani bodo pripravili 4. julija pohod partizanske patrulje, ob 10. url pa bodo v Toplicah odprli Muzej NOB. HRASTNIK Hrastniškt rudarji so se v zadnjih dneh pomerili v številnih športnih panogah. Za praznik bodo pripravili še nekaj drugih prireditev; dne 2. julija pa bo v klubu Svobode I slavnostno zasedanje osrednjega delavskega sveta Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnlk. V okviru praznovanja bodo pripravili Sestanki so poslali v zadnjem času predmet Številnih razprav. Za kaj gre: analize so pokazale, da so Izgube časa zaradi udeležbe na sestankih prece/šn/e. V kolektivih zatrjujejo, da Je vsak dan po nekaj članov na raznoraznih sestankih In da to vpliva na proizvodnjo sestanek opravili v polovico kralšem času. Saj verjetno nas — triindvajset udeležencev — ni zanimal besedni dvoboj dveh udeležencev, ki ga le pogojevalo nepoznavanje nekaterih vprašanj, o katerih le tekla beseda. Tudi nas niso zanimala ponavljanja nekega udeleženca sestanka. Vse čeSče se dogaja, da dotočijo sklica teljl za razne sestanke, konference In drugo čas med delavnikom. Pravilo, da le na la način udeležba zagotovljena, ker bi se sicer porajalo vprašanje sklepčnosti. Todat če so že sestanki In konference dopoldne, naj bi skllcalelll sočasno poskrbeli, da bi bili sestanki kratki In da bi vabljeni le skupaj z vabilom preleti ustrezno gradivo, da bi tako lahko na sejah le razpravljali Tako se pa dogaja, da mnogokje berejo poročila, da sklicatelji niso pripravljeni'In podobno Zadnjič sem bil na sestanku Bilo nas Je petindvajset In sestanek Je trajal šest ur Ko sem pozneje o sestanku razmišljal, sem prišel do prepričanja da bi lahko la Se In še bi lahko našteval. In če Je bila ura vsakega Izmed udeležencev svredna« samo tisočaka, verlelno pa mnogo več, Je bilo tako Izgubljeno najman/ 75.000 din (I). Vse kaže, da smo seslankarstvo Se premalo proučili, predvsem pa. da Se nismo ugotovili, kakfne Izgube Imamo zaradi tega, mislim zaradi sestankov, ki so nekvalitetno prlpjavlleni, na katerih mnogi razpravlja/o, ker menl/o, da morajo razpravljati Itd Ce že sklicujemo sestanke, poskrbimo, da bodo tudi dosegli svoj nameni Za vrsto sedanjih sestankov, sel, konlerenc In podobno tega ne bi mogli trdili Zamislimo se nad temi (ma) Za kvalitetnejše delo skupščin Praznovanje v Zasavju / V vseh štirih zasavskih občinah končujejo s pripravami za praznovanje 3. julija - dneva slovenskih rudarjev, in 4. julija-dneva borca. Trboveljčani bodo 4. julija izročili namenu novo strelišče na Dobrni, Zagorjani pa bodo odprli Muzej NOB • V dneh praznovanja številne prireditve in tekmovanja, partizanski pohodi in tovariška - srečanja Dnevni redi zasedanj občinskih skupščin so prenatrpani z obilico raznih zadev^-ki jih mora po sedaj veljavnih predpisih še obravnavati občinska skupščina. Skoro na vsaki seji razpravljajo o vrsti — pravzaprav manj pomembnih vprašanj — in zato ni čudno, če posamezna skupščina naenkrat obravnava po 15 in več zadev. Zvezna in republiška ustava, pravzaprav pa tudi zakon o izvedbi ustave, zdaj omogočajo, da skupščine občin z ustreznimi odloki prenesejo del pristojnosti na svete, ki so doslej le pripravljali gradivo za seje in odločali v nekaterih manj važnih zadevah. Sveti občinskih skup- nimi v pristojnost svetov skupščine občine Hrastnik, velja kot najvažnejše omeniti: odločanje o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe v imenu občine; določanje in spreminjanje ulic in trgov; imenovanje članov v razne organe zavodov, v svete in upravne odbore; imenovanje davčne komisije; določanje cen za storitve komunalnih podjetij; določanje krajev za 2 omenttram živinske sejme in trge; dodelitev in odvzem ribiškega okoliša ribiški družini; določanje lovišč — določanje meje, odvzem lovišč lovskim družinam; določanje vrednostnih srečanja borcev in aktivistov na Gorah in na Kalu; sestali pa se bodo tudi udeleženci gladovne stavke in organizatorji upora proti okupatorju. TRBOVLJE Tudi trboveljski rudarji so tekmovali v športnih panogah. Ob prazniku bodo pripravili še slavnostno prireditev v Delavskem domu. ObO ZB NOV, ObO ZROP in občinski strelski odbor Trbovlje pa bodo pripravili 4. julija otvoritev strelišča na Dobrni in razvitje zastave občinskega strelskega odbora Pred otvoritvijo bo orien-i tacijski pohod članov ZROP; po otvoritvi pa bo medobčinsko strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. IN PRIPADNIKI JLA Tudi pripadniki JLA bodo praznovali. Dne 3. julija se bodo seznanili z Revirji in njihovo zgodovino. Zvečer bodo zakurili kresove; dne 4. julija pa bodo skupaj z borci odšli na partizanske pohode ščin so s sedanjim delom razredov gozdov za od-upravičili svoj obstoj, za- mero prispevkov za gozd- to je mogoče tudi pričakovati. da bodo nove pristojnosti — ob pomoči in sodelovanju občinskih upravnih organov — prav tako uspešno izvrševali, občinske skupščine pa bodo tako laže poglobljeno razpravljale o važnejših vprašanjih, predvsem o takih, ki zadevajo gospodarski in družbeni razvoj občine. Predzadnjo soboto je skupščina občine Hrastnik na predlog sveta za splošne in notranje zadeve — in sicer kot prva v Zasavju — sprejela odlok o prenosu nekaterih pristojnosti skupščine občine Hrastnik na njene svete. Z navedenim odlokom so prenesene v pristojnost svetov zadeve s področja obče uprave, kulture in prosvete, zdravstva in socialnega varstva, gospodarstva In stanovanjskih zadev ter financ. Med zadevami, prenese- ni sklad; potrditev pogodb, s katerimi državni organ kupi zemljišče ali stavbo od zasebnika; predpisovanje hišnega reda v stanovanjskih hišah; prodaja manjših hiš iz SLP občanom; odvzem nacionaliziranega in ostalega zemljišča prejšnjemu lastniku in dodelitev nacionaliziranega in ostalega zemljišča SLP občini ali komu drugemu za zidanje zgradb in drugih objektov. Razumljivo je, da je s tem postavljena pred svete večja odgovornost, predvsem pa odločanje o zadevah, ki živo zanimajo občane, delovne in druge organizacije. Prav bi bilo, da bi čiin-prej tudi skupščine občin drugod po Zasavju sprejele odloke o prenosu pristojnosti na svete, saj bi na ta način omogočile bolj kvalitetno delo samih skupščin občin. S. Zasedanje Skupščine komunalne skupnosti .socialnega zavarovanja (ma) TRBOVLJE - Dopoldan se bo setalsa na Vlil. zasedanju Skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Iz predloga dnevnega reda izhaja, da bo razpravljala in sprejemala statut Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje; razpravljala bo še o sklepih jugoslovanske Skupnosti socialnega zavarovan ja in sklepala o merilih in stopnjah dodatnega prispevka za II. polletje 1964. Zasavski ■■ ■■ ZASAVJA Danes na TEDNIK 24.straneh »ZASAVSKI LEDNIK« 1 rbovlje - Uredništvu in uprava: Trbovlje, Trg revolucije II II - telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-11-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 160 dinarjev in lelna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Slavek, klišeji in lisk (P »Mariborski tisk«, Maribor, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE, MILAN BABIČ.OBČANOM HRASTNIKA:_______________________________ Prioriteta - standard TOVARIŠA MILANA BABIČA, PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK, SMO NAPROSILI ZA KRAJŠO IZJAVO PRED POMEMBNIM SLAVJEM V HRASTNIKU, KI JE ZDRUŽENO TUDI S PRAZNOVANJEM OBČINSKEGA PRAZNIKA, DNEVOM SLOVENSKIH RUDARJEV IN 30-LETNICO GLADOVNE STAVKE. f:0B 3. JULIJU - PRAZNIKU OBČINE HRAST-1 NIK, OB DNEVU SLOVENSKIH RUDARJEV IN ):0B DNEVU BORCA it .it »Letošnje praznovanje sovpada z obdobjem, ko beležimo velike gospodarske uspehe, na kar so vplivala precejšnja investicijska vlaganja v rekonstrukcijo in modernizacijo industrije, zaradi česar so delno zaostajale investicije v družbeni standard in za družbene službe. Hrastnik je gospodarsko močna komuna, saj je npr. narodni dohodek na prebivalca sorazmerno visok, vendar ta pokazatelj ni povsem realen, ker je skoraj vsa industrijska gospodarska dejavnost nizko akumulativni, ker je nad 70 e/o proizvodnje v industriji pod kontrolo cen. To pogojuje dejstvo, da je danes 10.700 občanov praktično brez prepotrebnih objektov družbenega standarda; so še vedno brez Zdravstvenega doma, kopališča, primernih objektov družbene prehrane, urejenih cest, kulturnega doma, trgovskih in gostinskih lokalov itd Pred Občinsko skupščino Hrastnik je zavoljo tega postavljena prioritetna naloga ureditve tega vprašanja. Računamo, da bo mogoče z urbanističnim programom, ki bo prikazal perspektivni razvoj Hrastnika, nakazati nadaljnje gradnje, s katerimi bi reševali vse te pomanjkljivosti. Pri tem posameznih objektov ne želimo predimenzionirati; gre za to, da zagotovimo občanom Hrastnika takšne pogoje za življenje in delo, ki so za normalni razvoj družbe potrebni. V gospodarstvu še posebno Izstopa Rudmk rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik, kjer se vbadajo s precejšnjimi težavami, kljub Intei esantnostl proizvodnje za naše gospodarstvo. Prav tako se z Izrednimi težavami bori Tovarna kemičnih Izdelkov; te težave izhajajo predvsem iz sta'nih sprememb, ki nastajajo v na-la. Iskati pa bo treba tudi ki so glede na nagel razvoj tudi razumljive. Steklarna Hrastnik pa je kot močan izvoznik iz Zasavja in tudi ljubljanskega okraja postala trenutno tako interesantna z ozirom na potiebe na domačem in tujem tržišču, da ji je kljub omejevanju investicijskih vlaganj v gospodarstvo uspelo zagotoviti ustrezna posojila za nadaljnjo rekonstrukcijo, s katero bo mogoče občutno povečali p. oizvodnjo, prav tako pa tudi izvoz, že doslej so bila opazna prizadevanja, da se zagotovijo sredstva za razvoj rt .-katerih obrtnih delovnih organizacij, npr. »Sijaj«; s temi prizadevanji bomo morali nadaljevati, s čimer bomo zagotovili zaposlovanje dodatne ženske delovne sile in* večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Iskati pa bo treba tuddi možnosti za čim večje poslovno sodelovanje »Sijaja« s Steklarno. ' Urbanistični program, ki bo razstavljen 2. julija, določa tudi nekatere omejitve v gradnjah v Spodnjem Hrastniku, kjer se naj ne bi v prihodnje Intenzivneje odvijala stanovanjska izgradnja; pro-storninske zmogljivosti pa naj bi bile rezervirane za razvoj obstoječe Industrije. Urbanistični načrt je izdelan za dobo 30 in še več let, zato lah- osnovne življenjske pogoje; zdaj je vsa akcija usmerjena v izgradnjo ustreznih trgovskih lokalov za potrebe prebivalstva v Spodnjem Hrastniku. Hrastniška komuna Se nahaja v situaciji, ki je pogojena s težavami z ozirom na geološki položaj, vendar to ne more biti ovira za nadaljnji razvoj komune, ki je nakazan z urbanističnim programom. Z ozirom na zanimivost razstavljenega urbanističnega programa vabimo vse občane, da si razstavo ogledajo, saj so v razstavljenem gradivu nakazane perspektivne možnosti razvoja, da se bodo z njimi seznanili in dali pripombe.— Zadnje čase smo vložili znatna prizadevanja za izboljšanje organizacije šolstva v Hrastniku. Zbori volivcev, ki so bili prejšnji mesec, so v glavnem pozitivno ocenili akcijo. Družbene službe so bile doslej spričo majhnih razpoložljivih finančnih sredstev nekoliko zapostavljene v primerjavi s porastom osebnih dohodkov v industriji. To je povzročalo precejšnjo fluktu-acijo kadrov. V zadnjem času tj! i! i | i i! i! i! i čestitajo vsem občanom9 rudar jem in borcem tj! SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK TER OBČIN- Ij t!SKA VODSTVA VSEH DRUŽBEN0-P0LITIČ-Ij! NIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV OBČINE $ PRASTNIK_____ l je uspela Skupščina občine Hrastnik rešiti položaj. Dokončna rešitev bo mogoča ob reorganizaciji šolstva, saj ta akcija izhaja iz boljše kvalitete, ker želimo, da pridobijo otroci v osemletkah znanje, ki ga zahteva današnja družba od vsakega državljana, znanje, ki mu bo omogočilo nadaljnji razvoj. Računamo, da bomo kvaliteto pouka izboljšali že s tem, da bomo eni — bolj organizirani šoli — mogoče opremili ustrezne kabinete, ki so predpogoj za uspešen pouk. Računati pa je treba, da bo glede na razvoj šolstva treba računati na gradnjo še enega šolskega objekta, ker je z ozirom na sedanji prirastek otrok obremenjenost učilnic precejšnja, pouk pa je v dveh izmenah; kažejo pa se težnje, da se že v kratkem času preide na sodobnejši način pouka. Zavedamo sc, da je treba vlagati čim več sredstev tudi v ostale družbene službe (zdravstvo, socialno skrbstvo itd.), kar bo naloga za naslednje obdobje. Omenim naj, da je Skupščina občine H astnik na zadnji seji konkretno že obravnavala problematiko socialnega varstva in sklenila, da se povečajo socialne podpore od 8.000 do 10.000 din. Želja Skupščine občine H a-stnik je, da bi bilo letošnje praznovanje kar najbolj svečano in da bi se v kar največjem številu udeležili vseh manifestacij. V imenu Skupščine občine Hrastnik pa čestitam vsem občanom Hrastnika k njihovemu prazniku!« Občanom Hrastnika! Letos, ko praznuje občina Hrastnik že ga istočasno povezujemo s praznikom naših ko govorimo o nakazanihtjf ‘ft[nC -g n-iuzercl tsjsui^o Coas 3!)sfeua možnostih za razvoj posameznih področij; čeprav se istočasno zavedamo, da živi na tem področju precejšnje število občanov, nekateri tudi v neprimernih stano-vnjih in da v sorazme-goče zgraditi ustreznih novih stanovanj. Zavoljo tega si prizadevamo, da bi občanom na tem področju zagotovili i! i! i! , i V HRASTNIKU PROGRAM PRAZNOVANJA Četrtek, 2. julija: — ob 16. uri otvoritev ceste na Dolu — ob 18. uri otvoritev razstave urbanističnega načrta Hrastnika v šoli heroja Rajka — ob 16. uri slavnostna seja osrednjega delavskega sveta Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik v klubu Svobode I Petek, 3. julija: — ob 8.40 začetek del III. faze rekonstrukcije Steklarne — ob 9.15 slavnostna seja Skupščine občine Hrastnik — ob 10. uri slavnostno zborovanje in odkritje spomenika — ob 15. uri športno popoldne na stadionu Rudarja rudarjev in dan pozneje s praznikom borcev NOB, ima letos še svojstven pomen. V teh dneh pred tridesetimi leti so namreč hrastniški rudarji uspešno zaključili veliko gladovno stavko, ki je zajela poleg Hrastnika tudi ostale rudnike v Sloveniji in v spomin na te dogodke je bil po osvoboditvi tudi sprejet 3. julij kot praznik slovenskih rudarjev. Prav tako je 3. julij povezan z odhodom prvih partizanov v NOB leta 1941 ter s poznejšimi številnimi in uspešnimi akcijami. Zaradi tega je bila popolnoma upravičena In pravilna odločitev organizacije ZB in drugih družbeno političnih organizacij, da se borcem naše občine, ki so padli v borbah ali bili kakorkoli uničeni v zaporih in koncentracijskih taboriščih, postavi nov spomenik. Delovni ljudje občine Hrastnik so dali torej svoj delež v revolucionarni borbi delavskega razjeda Jugoslavije že v stari Jugoslaviji in v narodnoosvobodilni borbi ter sodelovali v socialistični revoluciji, ki je zrušila stari družbeni red, ki je temeljil na izkoriščanju In nacionalni enakopravnosti. Občani občine Hrastnik, prekaljeni v predvojni politični borbi, so se združili pod vodstvom naprednega' gibanja in Komunistične partije ter v času NOB aktivno sodelovali v tej borbi in s svojim udejstvovanjem uspešno pomagali, da se je končala borba proti okupatorju in staremu kapitalističnemu družbenemu sistemu. Tako so tudi v tem kraju kot v vsej naši domovini bili postavljeni temelji resnične svobode in prvič v zgodovina naših narodov so prišle do izraza velike ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi. Za nami je torej bogato zgodovinsko obdobje predvojnega dela, množično sodelo- vanje v NOB in povojni graditvi, na katerega smo lahko danes vsi ponosni, da smo sestavni člen te verige, ki je obračala kolo zgodovine. . Za nami so torej velike gospodarske toi politične akcije, v katerih so sodelovali številni občani kot člani SZDL, člani ZK, ZM, sindikatov in drugih družbeno političnih organizacij, zvez itd. Ob našem občinskem prazniku bi rad izkoristil to priložnost, da se v imenu organizacije SZDL zahvalim vsem občanom za tako vztrajno in požrtvovalno delo, za prizadevanje in trud, da bi čimprej in čim bolje uredili svoj kraj in življenje v njem. Doseženi uspehi v naši komuni na področju gospodarstva, komunalne ureditve, v zadnjem času pa tudi na področju družbenih služb, so zadovoljivi. Izredno visoka delovna zavest našega delovnega človeka — rudarja, steklarja, kemika, gradbinca, delavca komunalnih in obrtnih podjetij in drugih zavodov in ustanov so dokaz, da smo na pravi poti, da je naše delavsko samoupravljanje edina pot, po kateri bomo prišli v socializem, kar je naš cilj. Vse to nam narekuje, posebej pa še organizaciji SZDL, da bo v bodoče potrebno nenehno delati z našimi ljudmi — občani, jih seznanjati s stališči in politiko ter družbeno ureditvijo, z našimi gospodarskima načrti in podobno. Javnost dela je najboljše zagotovilo, da bodo ljudje pravilno razumeli določene poteze in ukrepe pni reševanju vsakodnevnih vprašanj in družbeno poli-* tičnih nalog. Na kraju čestitam vsem občanom —• članom Socialistične zveze, delovnim kolektivom, rudarjem in borcem ob prazniku občine Hrastnik, dnevu rudarjev in dnevu borcev. Martin Klinar, predsednik ObO SZDL i Razgovor s sekretarjem Občinskega komiteja ZKS Hrastnik, Janezom Zrhrostnikom___________________________ Smernice smo konkretizirali na hrastniške razmere PRED LETOŠNJIM IlftASTNIŠKIM OBČINSKIM PRAZNIKOM SMO MED DRUGIM OBISKALI TUDI SEKRETARJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS HRASTNIK JANEZA ZAHRASTNIKA IN MU ZASTAVILI TROJE VPRAŠANJ: NAČRTI ZA NADALJNJO PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV? — Z ozirom na to, da je občinska predkongresna konferenca Zveze komunistov uspela, predvsem v pogledu konkretizacije smernic na hrastniške razmere, je sedaj najvažnejše, da stališča in rezultate konference oživo-tvorimo. Dobro se zavedamo, da brez tega vse kvalitetne razprave in material nimajo prave vrednosti, če jih tudi delovni ljudje v komuni ne bodo sprejeli kot svojo politiko. To je zdaj osnovna naloga organizacije ZK v komuni. Gre predvsem zato, da bodo novo izvoljeni samoupravni organi, občinska skupščina, Socialistična zveza in sindikalne organizacije dosledno izvajale začrtano smer, predvsem v pogledu dviga osebnega in družbenega standarda v komuni. Sicer pa imamo v načrtu v prihodnje organizirati še več občinskih aktivov komunistov, in sicer za področja, kjer se pojavlja največ problemov, tako za samoupravljanje, delitev, za področje kulture in prosvete, zdravstva itd. Vzporedno s tem pa bomo morali nekoliko aktivneje obravnavati in izpopolnjevati tudi vprašanja notranje partijske izgradnje, predvsem aktivnost komunistov posameznikov, vprašanja kadrovske izgradnje ZK, kar .je v zadnjem času spričo ostalega dela nekoliko zastalo. S KATERIMI PROBLEMI SO SE KOMUNISTI V KOMUNI V ZADNJEM OBDOBJU NAJVEČ VBADALI? — Problemov, s katerimi so se vbadali komunisti, je bilo precej. ^led najvažnejše bi lahko prišteli prizadevanja za ureditev najnižjih osebnih dohodkov, tistih »politič- nih, socialnih ali ekonomskih«, do 25.000 din. Uspeli smo, da se je število zaposlenih z osebnimi dohodki do 25.000 din znižalo od 1600 na 200, seveda pa s tem problem še zdaleč ni rešen. Precejšnjo prizadevnost za rešitev tega vprašanja so pokazali člani ZK v Steklarni, Tovarni kemičnih izdelkov, pa Komunalno obrtnem podjetju, Splošnem gradbenem podjetju in »Sijaju«. * Samoupravni organi so se v precejšnji meri zavzeli za ureditev vprašanj v zvezi s štipendiranjem. Štipendije so bile sicer povečane v povprečju za okrog 70 odst., vendar tudi ta problem še ni v celoti rešen. Problematično je bilo še vprašanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, kjer smo se srečali z nepravilnimi odnosi med fizičnim in umskim delom. Priznati moramo, da smo uspeli rešiti zadovoljivo to vprašanje ne zaradi bistvenega povečanja osebnih dohodkov, pač pa zaradi poštenejšega in pravičnejšega vrednotenja šolstva in dela prosvetnih delavcev. Znatni uspehi so bili doseženi tudi na področju Ob 3. juliju — dnevu slovenskih rudarjev in ob občinskem prazniku Hrastnika Čestita kolektiv ŽELEZNIŠKE PR0 METNE SEKCIJE ZALOG s svojimi enotami na postajah: ZALOG, LAZE, KRESNICE, LITIJA, SAVA, ZAGORJE, TRBOV-. LJE in HRASTNIK. Vsem delovnim organizacijam na območju na-* vedenih enot priporočamo svoje cenene prevozne usluge. kadrovske politike v delovnih organizacijah, obravnavali smo statute itd. ZA DELOVNE LJUDI V HRASTNIKU NAJBOLJ AKTUALNA VPRAŠANJA? — Steklarji in prebivalci okoliških naselij so predvsem prizadeti zaradi izredno slabe preskrbe z živili in ostalim blagom. To je po mojem osebnem mnenju problem, ki bistveno vpijva na politično razpoloženje prebivalstva v' tem delu Hrastnika; čeprav se porajajo težave z lokacijami, nestabilnostjo zemljišča, zaradi načrtov in drugo, kar predvsem ovira hitrejšo rešitev tega probleme. Po zadnjih dogovorih bi bilo mogoče najhitreje in najekono-mičneje rešiti to vprašanje na način, da garaže Steklarne preuredijo v moderno samopostrežno-trgovino, za kar so dane vse možnosti; najkasneje do novembra pa bi bilo na ta način rešeno vprašanje preskrbe občanov v tem predelu Hrastnika. Drug problem, ki pa bo že danes ali pa jutri rešen, pa je vprašanje moderne ceste skozi Dol. Prebivalci Dola so upravičeno negodovali nad počasnim reševanjem tega vprašanja, kar -pa je bilo povezano z objektivnimi težavami. To vprašanje bo zdaj rešeno in Dol bo dobil asfaltirano cesto. I I I I I Odveč bi bilo opisovati, da so na Rudniku še vedno pereč problem — osebni dohodki in da se pojavljajo v Tovarni kemičnih izdelkov težave H zaradi odplačevanja anuitet. O ostalih potrebah in težavah pa je moč brati še na drugih straneh v .pričujočem »Zasavskem tedniku«. (ma) I Gladovna stavka 1934 Gladovna stavka v zasavskih revirjih se je pričela 3. Julija 1934. leta. Rudarji niso mogli več prenašati raznih tiranstev vodstva obrata In generalne direkcije TPD (Trboveljske premogokopne družbe). Prveg julija so poklicali v Ljubljano na razgovor skupino rudarjev. Sestanek je zahtevala direkcija TPD. Generalni direktor Skubic je takrat predlagal, da bi naj rudarjem zmanjšali dnevni zaslužek za dva dinarja, to Je, od 38 — kolikor so jih imeli “ na 36 dinarjev. Rudarji so imeli na mesec samo po 12 do 14 šlhtov in bi jih takšno zmanjšanje zaslujka težko zadelo. Niti eden med načelniki In predsedniki rudarskih skupin ni hoteil podpisali tega dogovora, ki ga je predlagal direktor TPD. Po prihodu iz Ljubljane Je načelnik druge trboveljske rudarske skupine, Franc Pliberšek, skupaj z Zvezo rudarjev sklical 2. julija masovni zbor pred Delavskim domom v Trbovljah. Na zbor je prišlo več kot 4.000 rudarjev Ko so jim voditelji skupine razložili položaj in pojasnili, kaj želi TPD, so se delavci enoglasno strinjali, da je takšne pogoje nemogoče sprejeti. Istega dne, popoldne, je bil sestanek Mestnega (ali Okrožnega) komiteja KP, kjer so razpravljali o nalogah komunistov v tedanji situaciji. Sestanka so se udeležili tovariši: France Salomon, Lojze Hohkraut fn drugi, kot tudi nekateri Iz Hrastnika ln Zagorja. Odločili so se takoj organizirati gladovno stavko, kot edino orožje v borbi proti- Trboveljski premogokopni družbi In kapitalističnimi eksploataciji. Začetek štrajka je bil predviden za 3. julij in sicer za vse tri, oz. štiri revirje istočasno. Komunisti, ki so prisostvoval^ sestanku, so odšli med rudarje Hrastnika, Trbovelj In Zagorja ter agitirali, da naj popoldne vsi prost; rudarji sodelujejo na velikem prot estnem zboru Akcija Je popolnoma uspela. Po zboru so komunisti prepričevali ljudi, da mora biti 'gladovna stavka enotna in da bodo samo tako primorali TPD, da bo odvrgla svoje zahteve. Prve so pričele s pripravljanjem štrajka nočne izmene v Hrastniku In Oj-strem. Takoj po prihodu v jamo so se komunisti nočne izmene, Jerič, Tršek in Sterban, razporedili po vseh treh oddelkih in razlagali delavcem, kaj namerava TPD. Prepričali so jih, da je treba takoj organizirati gladovno stavko, ki bi se je udeležili prav vst delavci. Rudarji nočne Izmene so sprejeli ta predlog in se vsi zbrali v rudniku Ojstro v zaklonišču na južnem polju, kjer je bilo še najbolj suho in kolikor toliko toplo. Takoj so izbrali tudi štrajkovni odbor. Tretjega julija je edšla v jamo prva tretjina -izmene, ki ni delala in se tudi ni vrnila Iz jame. Popoldne je prišla v jamo druga skupina, ki se prav tako ni vrnila. V štrajku se je izkazala enotnost vseh udarjev, ki so zahtevali, la TPD opusti svoje na- mere in se odločili, da ne bodo šli iz jame, dokler tega ne dosežejo pa če-pustili jamo. prav bi tudi pomrli od lakote. Gladovna stavka je v vseh revirjih močno odjeknila med prebivalstvom. Ponoči 3. julija so na izvoznem solpu v Hrastniku izobesili črno zastavo, ki je tu plapolala vse do konca stavke. Zandarmerija se zastave ni upala sneti, ker se je bala prebivalstva, povezanost komunistov z delavci je bila močna, prav tako tudi njihova odlično organizirana dejavnost. Komunist! so vzdrževali zveze med poedinlml kraji ln so delovali ne samo med rudarji v jami, ampak tudi med njihovimi družinami v kolonijah. Petega julija, približno ob štirih popoldne, je prišlo obvestdo o dogovarjanjih: TPD je ukinila zmanjšanje zaslužka za odpoved nekaterih delavcev. Ko so delavci to zvedeli, so zahtevali od TPD tudi pismeno potrditev. Uprava rudnika Hrastnik je to potrdilo poslala po zastopniku druge rudarske skupine, Alojzu Bartoletu. Ko so delavci videli dopis, so prekiniti štrajk in za- Pred izhod je prišlo več tisoč ljudi iz Spodnjega Hrastnika, kot tudi delavci iz Steklarne in Kemične tovarne. Prizor je bil zelo pretresljiv, ker so nekatere rudarje, predvsem tste, ki so v jami preživeli celih 72 ur brez kakršnekoli hrane, pripeljali z vozički. Zmaga ni bila dolgotrajna. Že II. avgusta Istega leta je moralo delavstvo ponovno pričeti z gladovno stavko. TPD je namreč hotela preklicati izjavo, ki jo je dala ob prvem štrajku. Drugi štrajk, še bolj spontan, je trajal samo 1 dan. Ko Je TPD videla uporne rudarje, je opustila tudi to odločitev. Delo Partije se Je tedaj še bolj razširilo, ker šo št njeni člani, ki so predsedovali štraj-karsklm odborom, pridobili veliko zaupanje rudarjev. Naslednje leto so bili za časa volitev zastopnikov druge rudarske skupine, mladi komunisti, ki so se Izkazali v gladovni stavki, izbrani z.ogromno večino. Karel STERBAN (Iz zbornika »ČETRDESET GODINA« t N D) O) Urbanistična razstava v Hrastniku V Hrastniku bo 2. julija v avli šole heroja Rajka otvoritev urbanistične razstave. Razstavljen bo urbanistični program z vsemi analizami o faktorjih, ki omejujejo gradnjo, kot so na primer konfiguracija terena, geološke razmere in vodnogospodarske razmere. Razen tega bodo razstavljeni tudi zazidalni načrti soseske Log, načrti dela Prapretnega in naselja nad Rošem. Celotna dokumentacija bo opremljena z maketami — predvsem bo zanimiva maketa celotnega Hrastnika in prav tako tudi maketa o razvoju Steklarne. Seveda si bodo obiskovalci na razstavi lahko ogledali tudi še ves preostali material, kot razne študije za zdravstveno varstvo, prometne mreže, komunalne naprave itd. Občinski ljudski odbor Hrastnik si je že pred 1960. letom prizadeval dobiti za območje svoje teritorialne enote ustrezno urbanistično dokumentacijo. Delo in študij v zvezi z izdelavo te dokumentacije pred 1962. letom ni potekalo tako, da bi delo spremljalo in pri tem sodelovalo potrebno število posameznih strokovnjakov s področja vseh strokovnih dejavnosti: hidro-teh-niki, geomehaniki, geologi, rudarski/ organi, gospodarske organizacije itd. Če bi vse potekalo v tej smeri, bi izdelana urbanistična dokumentacija temeljila na realni osnovi in bi dosegla svojo učinkovitost. V tem obdobju pa se je že izdelana urbanistična dokumentacija večkrat spreminjala in je razen tega tak s{-stim dela stroške zelo povečal, čeprav ta dokumentacija sploh ni bila uporabljiva. Pred 1962. letom je občinski ljudski odbor Hrastnik sklenil z Investicijskim birojem Tr- PREHRANA EXPORT - IMPORT LJUBLJANA čestita ob 3. juliju — dnevu slovenskih rudarjev, prazniku občine Hrastnik in ob tridesetletnici velike gladovne stavke. bovl je pogodbo za izdelavo urbanistične dokumentacije h častniške občine. Investicijski biro je sicer pričel z izdelavo regionalnih analiz, vendar svojega dela ni Izvrševal po principu metodoloških kriterijev o izdelavi teh analiz in je v glavnem reševal le individualne lokacije posameznih objektov, ki pa niso bile obdelane in vsklajene s konceptom perspektivnega razvoja Hrastnika In dola. Zaradi tega je ObLO Hrastnik prekinil pogodbene odnose In sklenil pogodbo z novoustanovljenim Zavodom za urha nizem v Ljubljani. V zvezi z .zdelavo regionalnih analiz so ugotovili, da je potrebno pri izdelavi urbani- stičnega programa upoštevati vse faktorje, ki dejansko vplivajo na gradnjo v Hrastniku in na Dolu. Na osnovi teh analiz je bil izdelan elaborat vplivnega območja Hrastnika v marcu 1963. grafsko analizo, objektivno inventarizacijo, komunalno inventarizacijo in analizo površin. Urbanistični program in načrt občine je sedaj v zaključni fazi in ga je potrebno samo opremiti, kompletiratl in Izvršiti zaključna dela. Na osnovi analiz urbanističnega programa in načrta je Zavod za urbanizem v Ljubljani pričel z Izdelavo osnovnih načel zazidalne ooliUke, ki se je smatrala kot vmesna delovna faza zazidalnega načrta in ki bo usmerjala zazidavo v času, ko se bo še izdeloval urbanistični načrt. Preden se je zavod za urbanizem odločil za lociranje važnejših objektov javnega interesa in perspektivne stanovanjske gradnje, je izdelal nem predlogu vključuje k ob- no strinjali. Na osnovi tega je stoječemu stadionu s predvide- Zavod za urbanizem v Ljubno telovadnico in nizkim ob- ljani pristopil k izdelavi defL jeklom za tribunami, ki vse- nitivnega in ureditvenega na-buje sanitarije, kegljišče in črta za ,omenjene predele. Z prostore. Zazidalni izdelavo definitivnega zazi- klubske predlog predvideva tudi centralni parking za Hrastnik ob novo zgrajeni cesti skozi Hrastnik s 170 parkirnimi mesti. Poleg tega predvideva predlog zaradi perspektivnega razvoja Hrastnika razširitev osemletke ob neposredni bližini šole NH Rajka in dodatno projektiranje 24 učilnici ter ostalih potrebnih šolskih prostorov. Ta zazidalni predlog so obravnavali na širšem posvetovanju občinske Skupščine Hrastnik ob sodelovanju sveta Zavod za urbanizem se je obvezal, da bo izdelal za občino Hrastnik urbanistični načrt, ki bo obsegal generalni in regulacijski načrt. V urbanističnem programu so bile izdelane posamezne analize ln prognoze razvoja Hrastnika in Dola. V okviru urbanističnega programa je Zavod za urbanizem pričel z izdelavo urbanističnega načrta, ki obsega conlng, promet, komunalne rešitve in tehnično poročilo z osnutkom pravilnika o Izvajanju tega načrta. Pri analizah Je zavod v prvi fazi obdelal samo stvari In elemente, ki bi jih bilo potrebno izdelati tudi, če bi že obstajal urbanistični načrt. S takim načinom dela se je že vnaprej izognil dvojnemu delu, In ponavljanju strokovnega materiala Zavod za urbanizem je v obsegu analiz obdelal predvsem te elemente: faktorje, ki amejujeji gradnjo, demo- vrsto analiz. Za zazidavo je predvidel štiri predele: stanovanjsko četrt Log, stanov, četrt Log-zgoraj, nizko zazl-i Slavo nad Prapretnem :n nizko zazidavo nad Rošem. V vseh predelih so predvidene stanovanjske hiše, parktngl, garaže, otroška igrišča In trgovski centri, v sklopu stanovanjske četrti Log-zgoraj pa je situirana tudi kombinirana vzgojno-varstvena ustanova. Na predelu nizke zazidave pod Praprotnem so predvidene individualne hiše In garaže v objektih, medtem ko Je na predelu nizke zazidave nad Rošem predvideno projektiranje komunalnega centra, v katerega se vključujejo zdravstveni dom, družbeni center — dvorana, družbene dejavnosti. klubski prostori, družbena prehrana, preskrbovalni center — preskrba In servisi, hotel ter Še olimpijski bazen z rekreacijskim prostorom, športni center se po zazidal- za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ter komisije za urbanizem in predstavnikov republiških organov, • predstavnikov Skupščine okraja Ljubljana pa še predstavnikov družbeno političnih organizacij območja občine Hrastnik in so se s tem predlogom načel- dalnega načrta bo treba definitivno izdelati tudi komunalno tehnične dokumente. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij — prav tako iz Ljubljane — je izdelal poročilo o geološko-geoteh-ničnih razmerah hrastniške okolice. V hrastniški okolici je zemeljska plast sestavljena iz najrazličnejših sedimentov,' poleg tega pa v nekaterih predelih povzroča težave pitna voda, kar je posledica pla-zovitosti, zato morajo biti geomehanske in geološke pre. iška ve v takih predelih zelo pogoste. Urbanistični program mora biti potem, ko ga je obravnavala Skupščina občine Hrastnik, javno razgrnjen, tako, da si ga lahko ogleda vsak državljan, državni organ, zavod, ali organizacija in da v treh mesecih po razglasitvi na oglasni deski občine dajo na to dokumentacijo svoje pripombe in predloge. Po treh mesecih skliče predsednik skupščine zbor volivcev, da bi obravnavali urbanistični program. Po zboru volivcev skupščina ponovno obravnava program skupno z morebitnimi pripombami in predlogi državljanov. Potem, ko sprejme skupščina urbanistični načrt, ga pošlje Skupščini okraja Ljubljana v potrditev. Iz vsega tega je razvidno, da se Skupščina občine Hrastnik že več kot šest let ob sodelovanju vsen činiteljev intenzivno ukvarja z reševanjem urbanističnih vprašanj na področju svoje občine. Tako ima skupščina na, tem področju doseženih že več uspehov, čeprav je morala v tem obdobju premagovati tudi težje probleme. V drugem polletju letošnjega leta bo sprejemala urbanistični program, ki se bo lahko smatral kot dokument, opremljen s bogatimi analitičnimi podatki, kot tudi s podatki realnega razvoja Hrastnika in Dola v prihodnosti. N. D. OBČANOM HRASTNIKA, RUDARJEM IN BOR-‘ CEM ČESTITAJO OB PRAZNIKU KOLEKTIVI: 0 Steklarna, Hrastnik, 0 Tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik, 0 Splošno gradbeno podjetje, Hrastnik, 0 Kmetijska zadruga, Dol, • Splošno trgovsko podjetje, Hrastnik, • Gostinstvo »Jelka«, Hrastnik, • Združene brivnice, Ilrastnik-Dol, • »Sijaj«, Hrastnik, • Lekarna, Hrastnik, • Zdravstveni dom, Hrastnik, • Zavod za zaposlovanje delavcev, Hrastnik, in • Zavod za stanovanjsko izgradnjo, Hrastnik. Hrasfniiki nroblemi če Imamo pred očmi Hrast nik in vso njegovo dolino z vsem njegovim industrijskim ambijentom, z dimn ki, rudnikom in veliko vrednostjo us* varjenega dela tukajšnjih proizvajalcev, potem lahko govo rimo o razviti komuni. To dokazuje tudi bruto dohodek 10,5 milijard din, družbeni proizvod 5,7 milijard din in narodni dohodek 5 milijard din — to vse pri 4.200 zaposlenih. če. pa k vsemu tesia primer jamo življenje rudarjev, steklarjev, delavcev kemične tov arne rn delovnih ljudi sploh, leto daleč zaostaja za razvitos tjo komune v industrijskem pogledu. Hrastnik je danes brez zdravstvenega doma pri visoki zaposlenosti v zdravju nemarnih indusfrijskih obratov, brez kopališča ob delu v rudniku, steklarni, tovarni kemičnih izdelkov, gradbenih Podjetij, brez odgovarjajočih kulturnih prostorov za dušev-no Izživljanje ljudi, brez terciarnih dejavnosti, brez urejenih gostinskih, poslovn h in še posebej trgovskih lokalov. Naj mi nihče ne zameri, če trdim, da v tej dolini življenje ni lepo, ni prijetno in da delovni človek ne razpolaga s tistim, kar mu ob njegovem delu pripada. Moramo priznati, da je Hrastnik spremenil videz z novo cesto, šolami, stanovanjskimi naselji. Res pa je tudi, da ob tej cesti, za mladino v teh šolah in zlasti za delavca v teh delovnih naseljih ni tudi tistega, kar mu pripada. Industrija je bila zastarela in se je rekonstruirala, ker je bila to neizpodbitna nujnost. Po vojni je bilo vloženih 11 milijrd din v rekonstruiranje Stek'arne, Tovarne kemičnih Izdelkov, rudniških postrojenj, v Sijaju, SGP, KOP itd Danes je včasih slišati očitke na ta vlaganja. Slišati je glasove o nespametnosti in nepotrebnosti investicij v Tovarno kemičnih Izdelkov, Steklarno Itd. Takšne kritike so zelo neutemeljene in dokazujejo nerazumevanje In zgrešene poglede na razvoj materialne baze. Če bi delali drugače, bi kemična tovarna danes zaprla svojo proizvodnjo, steklarna bi nazadovala, rud-nik pa bi predstavljal še mnogo večji problem. Danes bi sl očitali in se spraševali, kdo je kriv brezposelnosti v dolini, kdo je kriv stagnacije v naših proizvodnih kapacitetah, iskali hi krivca, ker ljudem ne bi mogli omogočiti pravice do dela Pretekla usmeritev je bila pravilna. Problem je predvsem v tem, da danes ta bazična industrija steklenih Izdelkov, znanih po vsem svetu, kemikalij In iskanega črnega zlata ni v stanju ustvariti takšnih družbenih skladov, da bi delovnim ljudem v komuni omogočili boljši standard v širšem smislu besede. Kdo je kriv? Lahko govorimo o lastnih napakah In moramo jih odstranjlvatl, od-krlvatl notranje rezerve, boljše Izkoriščati stroje, iskati sodobne tehnološke metode. Samo. vse to, čeprav predstavlja mnogo, ni bistveno. Pro- blem je v ostankih administrativnih posegov v gospodarski sistem. Sedemdeset odstotkov hrastniške družbene produkcije je v sklopu plafoniranih cen. To je konflikt med samoupravnimi pravicami občanov in komune In na drugi stfani med omenjenimi administrativnimi predpisi, ki zavirajo tako razvoj samoupravljanja, njegove materialne baze, kot družbenega standarda v komuni. Še posebej to občuti skupaj z vsemi občani rudar, katerega najbolj bremenijo obstoječi neekonomski predpisi . V Hrastn ku zaradi tega dosti pričakujemo od prizadevanj za spremembe v obstoječem gospodarskem sistemu. Seveda pa to ne pomeni, da moramo v Hrastniku boljše standardne pogoje pričakovati samo od zunanjih činiteljev. Razumljivo, da je predvsem Potrebno še nadalje več lastnih prizadevanj in enotnih pogledov, v.čemer je brez dvoma tudi še mnogo tistega, kar danes delovni ljudje pogrešajo. -jk- Zgraditi čimveč stanovanj O delu in problematiki stanovanjskega .sklada Hrastnik smo izvedeli naslednje: Stanovanjski sklad v glavnem doslej ni mogel odigrati tiste vloge, ki bi jo želeli, temu pa je vzrok v tem, da občinska skupščina in tudi posamezne gospodarske organizacije ne morejo v sklad prispevati zadosti sredstev. V glavnem pa računajo za letos, da bodo zastavili okrog 60 stanovanj v družbeni. sektor in 31 v individualni sektor. Letos li o končnic.l o samo stanovanja Rudnika in Steklarne ter predvidevajo, da jih bodo tudi izgotovili. V 7-letnem planu imajo med drugim predvideno izgradnjo 100 stanovanj letno, zaradi že omenjene situacije pa je to doseganje zelo otežkočeno. Velja tudi omeniti. da so letos prvič začeli smotrno graditi po urbanističnem načrtu. V namerfu imajo še nadalje urejevanje okolice že zgrajenih stavb za Savo tn nekaj tudi na Logu. Pomembno vlogo pa bodo storili tudi s skrajšanjem roka gradnje (kot imajo v načrtu) glede na kapacitete Gradbenega podjetja; gradnje so sklenili urediti v enem letu. Zanimiv je tudi podatek, da je letos za individualno izgradnjo precej prijav, saj jih bo v poletju začelo kar 24, v jesenskem času pa še sedem — torej skupno 31, vseh skupno zastavljenih gradenj pa je 91. Vsekakor pa bi v bodoče konkretno varčevalne službe v posameznih gospodarskih organizacijah nedvomno omogočile še večji porast stanovanjskih izgradenj v hrast-niški komuni. OBISK V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK Najvažnejše: normalizacija poslovanja V hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov beležijo ob koncu meseca maja naslednje uspehe; proizvodni načrt je bil dosežen z 41 °A, zmogljivosti so bile Izkoriščene v enakem odstotku; medtem pa so se znižali proizvodni stroški za 1 °/o. Finančna realizacija Je bila dosežena v višini 40,3 °/o letnega plana. Na nedoseganje predvidenih planskih obveznosti je vplival izpad električne energije, pomanjkanje surovin (žveplene kisline in odpadne zelene galice) ter kontrolirane cene. Dohodek so ob koncu maja npr. dosegli le v višini 30 % letnega plana (planska obveznost 41,6 %), ker so se podražili: električni tok, žveplena kislina In surovi fosfat lz uvoza; precejšen porast beležijo tudi pri stroških za obresti za posojila. Ce ne bt za 1 % zmanjšali poslovne stroške, bi pri dohodku beležili Izpad v višini okrog 140 milijonov din, sicer pa znaša 68 milijonov din. V primerjavi z lanskim letom je Tovarna kemičnih izdelkov občutno znižala izvozne obveznosti, da bi pokrila potrebe domačega tržišča. Na drugi strani pa bi imela letošnje leto še večje Izvozne možnosti kot lani. V primeru, uvoz istih artiklov s konvertibilnega deviznega področja. Osnovni problem v tej delovni organizaciji predstavljajo obveznosti za odplačevanje posojil. Tovarna kemičnih Izdelkov Hrastnik bi morala vrniti v letošnjem lelu da bi tovarna povečala Izvoz, 1 milijardo din, kar predstav-bi bilo potrebno zagotoviti lja 70 % kratkoročnih kredi- tov, ki so bili odobreni za kritje podražitve investicije (tečajna razlika dolarja, zvišane carine ln podražitev gradbenih uslug). Razumljivo je, da pri enaki proizvodnji, ki Jo je predvideval investicijski program in zaradi že prej omenjenih podražitev, nastalih v letošnjem letu, tovarna ni sposobna poravnali teh obveznosti. Glede na to, da se je stanje v gospodarstvu — kar zadeva Instrumente — od časa programa pa do danes tako bistveno menjalo, je potrebno vskladiti z novo nastalo situacijo tudi pogoje in vračilne roke za kredite. Podjetja bazične kemije niso nikjer v državi sposobna vračali posojil v kratkih rokih, kar je pogojeno z naravo proizvodnje (masovna In poceni proizvodnja). Tovarna kemičnih izdelkov ske soli — iz uvoza In znižanje cen električne energije). Zraven tega predlaga Toyar-na kemičnih Izdelkov Hrastnik vskladitev odplačilnih rokov za vsa prejeta posojila z amortizacijsko dobo, ki znaša v tovrstni industriji 12 let. Razvoj kemične proizvodnje v svetu, še posebej pa v Jugoslaviji, sili delovno organizacijo, da bi člmprej pristopila k povečanju obstoječe proizvodnje, s ciljem, da ..svoje proizvode finalizira. S lem sl bo Tovarna kemičnih izdelkov zagotovila neprimerno višjo rentabilnost in odprla velike možnosti za plasma finalnih izdelkov na tujih tržiščih. Koncept nadaljnjega razvoja odnosno finallzacije je v tovarni že urejen, tlstrez-ne programe Izdelujejo; gre samo za čas, ko bo Tovarni kemičnih Izdelkov Hraslnik dana možnost, da dobi za raz- Hrastnik se bori zaradi takega britev potrebna sredstva. Vse-t velikimi težavami in kak°r Pa Je treba prvenstve- stanja sl močno prizadeva urediti nenormalne prilike ter zagotoviti s tem normalni polek proizvodnje In poslovanja. Ce bi Tovarna kemičnih Izdelkov J)-Hrastnik poslovala danes po f pogojih, ki so veljali ob tzde- 4 lavi investicijskega programa, K bi bila sposobna vračati vse)J obveznosti, ln tudi kratkoroč- •) ih je prejela '/• no In predhodno normalizirati obstoječe poslovanje. Kolektiv ne kredite, ki jih med Izgradnjo. V prizadevanjih, o katerih 4 Je podrobno razpravljal delav-'* skl svet Tovarne kemičnih iz-fj Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik delkov, je kolektiv Izdelal * konkretne predloge za norma- » lizacljo poslovanja. Ti predlogi se ujemajo v glavnem z 4 osnovnimi načeli naše notranje gospodarske politike (ukinitev mediaznlh prometnih davkov, stabilizacija cen osnovnih kemičnih surovin — poslovne enote TRBOVLJE čestita slovenskim rudarjem, borcem in občanom Hrastnika žveplene kisline In Industrij- > ; i I i Srečanje z žuljavimi rokami Kadarkoli pišeš o teh ljudeh, ki si globoko pod zemljo služijo svoj vsakdanji kruh, kadarkoli stisneš roko rudarju in občutiš raskavo dlan, se ti zdi, da jih še vedno ne moreš poznati take, kakršni so. V jami trdi, neomajni, polni nepremostljive sile za življenjem, doma pa jih srečamo, kako znajo prijetno stisniti k sebi drobnega sinka ali "hčerko, ki se skorajda izgubi v velikih dlaneh... Naša reportaža je namenjena hrastniškim rudarjem in tudi vsem Rudarjem Zasavja ob 30-letnjci velike gladovne stavke 1934. leta in dnevu slovenskih rudarjev, hrastniškim rudarjem pa še posebno ob občinskem prazniku. Vendar se tokrat nismo namenili pisati zgolj o jami, temveč bolj o ljudeh, ki jim je le-ta vsakodnevno delovno mesto, in o njihovih zgodbah in dogajanjih, s katerimi so neposredno vezani. ZA UVOD V REPORTAŽO še vsakodnevnega raporta in ' Prve skupine rudarjev sp že tehničnega razgovora. Nato prihajale iz jame Ojstro in se smo jih kmalu zagledali skozi napotile proti kopalnici. Bile okno iu že smo bili vsi zbra-so to posamezne skupine po ni. NAŠA REPORTAŽA 0 HRASTNIŠKIM RUDARJIH POTNI OBRAZI POD ČELADO V sobo so vstopili trije hrastniški »knapje« v delovnih oblekah in pozdravili z rudarskim pozdravom SREČNO. Nato so se tudi predstavili in potem sem jih vprašal, kako, da so zakasnili za nekaj rudarjev in mahnil sem ostalimi iž jame Ojstro, jo za njimi. Čez ramo mi je »Prihajgpio s čela jame in visel fotografski aparat in ve- smo skupina .brušačev' — bri-del sem, da se bom takoj iz- gada 80. Za nas pa ni vedno dal, čemu sem prišel. Pred konec šihta po osmih urah, kopalnico jih je bilo že ne- ker imamo dolžnost, da pri-kaj več in medtem ko sem pravimo za drugo izmeno de-iskal skupino, ki bi jo tako lovišče in da imajo tja varen »nepričakovano« slikal, sem pristop. Marsikdaj je potrebna zaslišal hudomušen komentar požrtvovalnost, pa tudi nekaj rudarja iz neke skupine, ki več dinarjev ob koncu mese-me je opazoval, in nato pri- ca kar prav pride...« so od- pomnil: »Kaj praviš, ali je prišel za delo vprašat?« Potem sem-ee kmalu sezna vrnili. Nato pa so vsak po svoje prispevali s svojimi zgodbami k naši reportaži o nil z oddelčnima nadzorniko- rudarskem življenju. Aleksander Kandušar in Ludvik Zalokar ina Aleksandrom Kandušar-Jem in Ludvikom Zalokarjem, s katerima sem imel namen pripraviti razgovor. Da pa bi bila skupina tembolj pisana, smo se odločili, da počakamo še tri rudarje, ki pa so tega dne nekoliko zakasnili iz jame, medlem pa sta se Ale ksander in Ludvik udeležila ZGODBA FRANCA KASTELICA 38-letni rudar Franc KASTELIC dela v jami že od 1946. leta in je vodja skupine • rušačev« s čela v jami Ojstro ter oče dveh otrok. Vpra šal sem go kateri dogodek iz rudarskega življenja se mu je najbolj vtisnil v spomin, in takole je povedal: »No ja, tole bi bilo, čeprav je bilo na ta račun malo he-ca in smeha, a šele zatem, ko se je stvar srečno končala, bilo je pred štirimi leti, ura je kazala četrt do devetih, ko je tik pred koncem šihta popoldanske izmene vodni vdor na severnem čelu zahodnega polja skoraj docela zaprl oba izhoda. Šel sem pogledat na uro in pit vodo, v tem času pa se je ravno zgodilo. Hitel sem, povedat to ostalim ogroženim. Vsi tovariši so takoj pritisnili" k izhodu, med prvimi pa je lezel skozi ozko odprtino precej trebušast rudar Ciril in se zagozdil. Tovariši so ga za roko z muko zvlekli skozi prehod in na ta račun je bilo potem- zares veliko smeha, če pa bi bili nekoliko^ počasnejši, bi pa jama spet terjala nekaj življenj. »Zaradi tvojega debelega trebuha bi kmalu vsi pogaga-li,« so mu nagajivo dejali... PRI 30 STOPINJAH Nekaj o delovišču pa je povedal 31-letni rudar Stojan PEVEC, ki že od svojega 14. leta okuša jamsko delo. On je tudi član rudarske godbe, kjer igra bariton, doma pa ga vsakokrat pričakajo trije otroci. Stojan je kljub temu, da je mlad rudar, na zelo odgovornem, pa tudi nevarnem delu, ki zahteva vse rudarske veščine. »Danes skoraj ni bilo nič posebnega na našem delovišču, morda bi povedal to, da je povečan pritisk na desni strani čela narekoval nujno vgraditev lesnega stebra, kar smo seveda tudi skrbno opravili. Celo napreduje od starega dela, delali pa smo danes pri vročini 30 % C in smo kar krepko ožemali srajce. Poskrbeti pa smo v glavnem .morali za vso varno delo na čelu in urejevali, da bo proizvodnja nemoteno tekla. Tako gre iz dneva v dan . . .« »POL LITRA GA PA BO« Stane OVČAK je sicer izučen za kovača, zato dela v jami šele od 1953. leta, in zdaj, ko mu je že 33 let, se je že popolnoma privadil te: mu delu globoko pod zemljo. »Sprva sem se branil, da bi šel delat v- jamo, zdaj pa mi je ta poklic kar všeč jn sem se ga ?e dobro privadil. Z uvajanjem mehanizacije je delo zdaj že mnogo lažje kot v starih knapovskih Časih. Vprašali ste, kaj govorimo takole ob malici. V glavnem je mnogokrat no površju špčrt (posebno ob ponedeljkih), saj nas je v Hrastniku na eni strani razveselilo Bratstvo, na drugi strani po razočaral Rudar, za katerega tudi sam navijhm Sicer pa težko delo v jami ze-'lo oležkoča športne uspehe. Ker sem tudi blagajnik sindikalne podružnice, bi tudi rad povedal, da bi radi organizirali kake izlete, pa žal ni denarja. Tako mnogokrat preostaneta samo šiht in gostilna.« »Najraje imam pa še domač burikovec,« je pripomnil Stojan Pevec. drži, da rudarski poklic v teh okoliščinah zasluži vsekakor višje mesečne prejemke. V tem je tudi vzrok velike fluk-tuacije, čemur pa botruje še stanovanjska kriza. Upajo, da bodo vprašanje osebnih dohodkov v bližnji prihodnosti tudi zadovoljivo rešili. - ♦ «* W'': Franc Kastelic, Stojan Pevec In Stane Ovčak »Oja, pol litra ga pa bo zdajle ...« je navihano dodal rudar Kastelic. Zasmejali smo se, Kastelic pa se je že obliznil. PA ŠE STROKOVNI RAZGOVOR Aleksander KANDUŠAR je oddelčni nadzornik in se je ravnokar vrnil s »frič« polja na vzhodnem delu, ki ga eksploatirajo še precej pod vrhom, je pa tudi predsednik sindikalne podružnice in član upravnega odbora rudnika, v jami pa že od 1948. leta. Tokrat pa je bil na vrsti tudi strokovni razgovor. Predvsem |e omenil plafonirane cene, ki ne nudijo ravno ugodnejših finančnih prilik, še posebej ob dejstvu, da so proizvodni stroški enaki prodajni cčni ali pa celo višji. Tako so osebni dohodki odvisni o(J naraščanja proizvodnje. V nadaljevanju je tudi omenil, da bo nujno potrebno preiti še na večjo modernizacijo, uvedbo avtomatizacije, na nove tehnološke procese, zato bo .nujno priti do sredstev, da bodo vzporedno z Ostalo industrijo pospešili proizvodnjo in zvišali osebni standard našemu rudarju. Omenil je tudi težave pri delu v sindikalni podružnici, kjer si zaradi pomanjkanja sredstev ne fnorejo privoščiti rekreacije, kot si jo želijo, skrbijo pa za brezplačen oddih socialnd šibkim, s podporami pomagajo bolnikom, ponesrečencem in invalidom. Ob koncu je še enkrat omenil, da osebni dohodki rudarjev zaostajajo v primerjavi z ostalo Industrijo in nedvomno BIL JE SREČEN OBČUTEK Tudi 36-letni oddelčni nadzornik Ludvik ZALOKAR je prispeval k naši reportaži, pri rudniku dela že od 1942. leta, 1 mesec pa je že predsednik obratnega delavskega sveta. Pripovedoval je o delu na zahodnem polju južnega sklada. Povedal je, da so imeli z vzhodnim čelom velike težave zaradi najtežjih vodnih vdorov, zato je bilo potrebno vložiti vso silo in požrtvovalnost, da bi zarhdi tega proizvodnja ne padla. Tu napolnijo okrog 150—180 vozičkov premoga. Takole pa je povedal še o dogodku, katerega se najraje spominja: »Nikoli ne bom pozabil trenutkov, ko smo reševali rudarja Viktorja Pavliča, ki ga je pol ure pred koncem šihta pri rušenju popolnoma zasulo. Začela se je borba za njegovo življenje. Sprva smo mu re-š-ili glavo, po enournem napornem reševanju pa smo ga le rešili. Še vedno se dobro spominjam, čeprav je bilo to pred dvemi leti, kar nam je dejal, ko smo ga reševali: .Fantje, pomagajte mil' in še z večjo silo smo se zagrizli v delo — tudi za ceno svojega življenja. Ta dogodek se mi je najbolj vtisnil v spomin in nepopisen je občutek, da si nekomu rešil življenje ...« Da, taki so rudarji, polni poguma in smelosti, odlikuje jih plemenit značaj in pravi tovariški odnos. Jutri bodo spet zazveneli krampi in spet se bo krušilo črno zlato, polnili se bodo vozički, ki so jih naložili hrastniški rudarji. SREČNO v jutrišnji dani Tekst in foto: Radovan Palčič Pred pomembnim dogodkom v Steklarni Hrastnik Začetek lil, faze reKonstruhcije Do konca maja je 1.538-članski kolektiv Steklarne ta način se bodo znižali Hrastnik proizvedel nad 4,561.921 kilogramov izdelkov, ali stroški na enoto proizvoda za 15,65 •/« več, kot so določale planske naloge. V primer- tako, da bo proizvodnja po javi z lanskim letom pa je bila letošnja petmesečna pro- rekonstrukciji neprimerno izvodnja večja za 11,1? •/•. V razdobju januar — maj je bolj rentabilna, kar bo da-bila dosežena realizacija v višini 1.468,524.979 din, s čimer jalo možnosti za boljše naje bil plan presežen za 11,29 •/«. grajevanje in za večje inve- Steklarna Hrastnik se uvršča med največje izvoznike stiranje v družbeni stan-na področju ljubljanskega okraja, v Zasavju pa je že dard. . s nekaj časa največji izvoznik. Letošnji plan izvoza znaša Za letos predvideva Ste-780.000 dolarjev, v razdobju januar — junij pa so izvo- klarna Hrastnik izvoz v vi-zili za 406.887 dolarjev izdelkov, oziroma za 10,5 •/• več šini 850.000 dolarjev; po ko-n-kot je določal plan. Omeniti velja, da izvaža Steklarna čanih rekonstrukcijskih de-Hrastnik vse izdelke v države s konvertibilno valuto. lih pa bo znašal izvoz 1. julija bodo steklarji iz bo ustrezala zmogljivostim 1,530.000 dolarjev. Hrastnika začeli s III. fazo tovarne po končani III. fazi , ,azo rekonstrukcije rekonstrukcije, katere na- rekonstrukcije. Steklarne Hrastnik je pogo- men je avtomatizirale po- v c. ,, • « , Jevalo pomanjkanje emba- stopka v prizadevanju, da se - Steklarni Hrastnik ra- lažnega stekla na domačem povečata proizvodnja in iz- ^unajo, da se bo proizvod- trziscu, ki ga je bilo treba^ voz votlega in embalažnega , ,a P° končani Itl.^fazi re- uvažati in pa predvidena vi-gtcklg konstrukcije povečala na soka rentabilnost in poveča- Steklarna Hrastnik ima 20.300 ton steklenih izdelkov nje izvoza, ne nazadnje pa ipm srpfUtva 7fl re- letnQ m to predvsem v sKu- tudi renome Steklarne kot konstrukcijo, in sicer iz po- pi”ah* k{ dafj? podjetju Solidnega investitorja, soiil Sološne ffosnodarske vecJ° akumulativnost. Po V hrastniški Steklarni ra-banke in jugoslovanske bal «? <> realno,ocenjenih pod-t- čunajo, da bo mogoče to in-ke za zunanjo trgovino. Ve- k,h z"as?* br,uto Produkt vesticijo ob sedanjih po pogo- i i i I i i i i ZA ŠE EFEKTNEJŠE OMOGOČANJE ZAPOSLOVANJA Na območju zavoda za za- sko delovno silo odprli še poslovanje delavcev v Hrast- neki obrat, kjer bi ta kader nlku so trt popolne osem- lahko zaposlili, pri tej lz-letke ln letos je končalo 8. gradnji novega obrata pa bi razred kar 210 otrok. Največji s sofinanciranjem nedvomno problem predstavlja zaposli- pomagal tudi sam zavod za tev deklet, ki so se odločila zaposlovanje delavcev, bodl-za priučitev ln direktno za- sl v obliki kredita ali pa z poslitev. Letos namreč raz- dotacijo. Doslej so v ta na-polagajo le z osmimi pro- men vložili že okrog 12 mlll-stimi učnimi mesti za to- Jonov dinarjev ln tudi na ta vrstno zaposlitev, deklet pa način rešili problem zaposlo-je kar 45, medtem ko Je za vanja. fante prostih kar 97 učnih mest, reflektantov za uk pa Omeniti tudi velja, da tesno sodelujejo s šolami in je le 22. nadalje pa se jih je tudi določene akcije so že 23 odločilo za priučitev direktno zaposlitev. Kar se tiče poklicnega pokazale razveseljive uspehe. Lani so namreč v januarju ln v septembru organizirali usmerjanja, imajo referenta v občinskem merilu dva se- za poklicno usmerjanje, poslužujejo pa se psihodiagno- minarja za vse prosvetne delavce na območju hrastni- Ija pa dodati, da> delovna po \U faz' rekonstrukcije jih končati v 8 mesecih; organizacija vpisala tudi vi- ’ m',,,ard 14 milijonov dm. čeprav so posojila odobrena sok znesek obveznic pri 1° b» m^oče doseči <* se- na sorazmerno kratke , od-Splošni gospodarski banki, anJem sfalezu delovne sile, plačilne roke, jih bo Ste-6 čimer bo pomagala pri iz- ob ,uvcdb‘ avtomatiziranih klarna spričo povečane ren-vajanju investicij na pod- Proizvodnih postopkov in s tabilnost. lahko pravočasno počju gospodarstva. In da Prehodom na kurjenje. Na odplačala, preidemo spet k III. fazi re- V konstrukcije v Steklarni: celokupna vrednost investicije znaša 2 milijarde 107 milijonov din. Steklarna je našla tudi inozemske kredi- ... , . ,, , ,, torje, ki bodo dali pod do- = »Sijaj. razsvet java-galvamzac.ja Hrastnik, imela dokaj različno dejavnost. Sprva so se bavili z elek kaj Ugodnimi pogoji posojl- trlfniml inctalariiaml elelrfmmohaniltr. « nrnrialn Hrnhnor, >reine stičnih oblik. GIdde samega ške komune, ki ju je vodil zaposlovanja velja za hrast- izkušen psiholog — profesor niško komuno ugotovitev, da Podjavoršek iz Celja Na ta znatno primanjkuje moške način so pedagogom pribli-delovne sile, saj bi trenutno žali službo poklicnega usmer-potrebovali devet kvalifici- janja, ki naj seznanja učen-ranih ključavničarjev, šest oe s širokim krogom pokli-elektrikarjev, dva kemijska cev in o možnostih za dose-inženirja in večje število go posameznih poklicev. Pa nekvalificirane delovne sile tudi v okviru letošnjega me-za priučitev (pri čemer pred- seča poklicnega usmerjanja njači Rudnik). Z izboljša- so pripravili 17. aprila po-njem določenih razmer in sebno prireditev pod naslo-povečanjem osebnih dohod- v.om »Spoznavaj poklice ln kov se je na primer v Stek- gospodarstvo v komuni«. Re-larrii fluktuacija' ustavila in zultati so pokazali razvese-je bilo opaziti, da je delovne ljive ugotovitve, da je bilo sile preveč (zaposlovali so v zabeležiti kar 90 ’/• izboljša-večjem številu žensko delov- nje na tem področju, kar no silo). Tembolj so bili tu- vsekakor tudi kaže, da je di postavljeni pred dejstvo, hrastniški zavod za zaposlo-kam z vsemi 30 dekleti, ki so vanje delavcev doslej dobro zdaj prišla iz šole in reflek- opravljal svojo nalogo, pa tirajo na uk in priučitev. tudi načrti, ki jih imajo za Prav zaradi tega so že raz- v bodoče, prav gotovo ne pravljali o tem, da bi za žen- bodo izostali. i I I I I I I I I I I ( I I I I I IZBOLJŠANI POOO JI V,SIJAJI'4 Ze v samem začetku (ob ustanovitvi leta 1952) je delovna dostavlja tudi vse vrste ste- dohodkom, okrog pol milijo- kla. na, dokaj lep napredek. ,ui>suii- , , , , , Potek razvoja pa je v bodo- Skratka, upati je, da si je SSHsSiS ŠEEbsEr žEBSH V ril. fazi rekonstrukcije Omenjena dejavnost pa je z leti dobivala vse drugačno investicijskih vlaganjih do- ne bodo razočarali. Sft KS 5^3smtsl5 rr^usp^rde^taLTu še visoko produktivne in n°-st ^.»krepili in tako prerasli obrtniški način in dosegli DODoInoma avtomatizirane indus,rl)ski serijski način proizvodnje. Med drugim pa je ftroie za izdetlko kozarcev ,velik P°men °di9'a,a ,'“di dobra kooperacija z ostalimi de- 0 avna in''manjše‘steklene'embaTa- lovniml organizacijami. nameravajo opremo za oba obrata ter dopolniti 50 metrov V hrastniški delovni orga- ni vrsti dejavnosti — izdelo- strojnl park, bruto realizacija pa naj bi po planu dosegla leta 1965 že kar 500 milijonov že. Z izgradnjo 5 varni izvol|n«e «meii v Dre ,udl i*voz, saj je znano, da nm, Konsrano v ooraiu pokončno pa bo usposobljena proizvodnje so Imeli v pre- so »silalu« že doslei izva- x, • . . tudi sodobna zmesarna, ki teklih letih v bistvu dve glav- j[au v saudovo Arabijo (sprva vršlnske zaSfi,e Pa 1,01,0 P°- s 500 vzorci, nato pa so pre- veta» proizvodnjo konjunk-Jell že naročila za večje kolt- turnega nikljevega svetlovleč-člne), v bodoče predvidevajo nega traku. Po planu pa bo tudi večji Izvoz v IMIljo .kjer realizaclja 1967. leta zna$ala kaže. da bodo izvozili kar 80.006 plafoner, nekaj vzorcev že 1200 milijonov dinarjev. z velikimi Investicijami in povečanjem števila zaposlenih, konkretno v obratu po- pa so Izvozili tudi že v Ameriko, kupec pa bo »Progress« Philadelphia. Poleg tega pa Tretja etapa (od 1968 do 1970. leta) pa bi uveljavMa so pomembna še grosistična dokončno obliko delovne or-podjetja, svoje zastopnice ganizacije z ob koncu ustvar- 4Ht«r pa Imajo ludl v slovenskem merilu, na Hrvaškem In Srbiji, kai nedvomno priča o dobrem posegu na domači trg. jenimi 3 milijardami bruto realizacije, predvideno pa je. še nadalje, da bo znašal čisli Steklarna Hrastnik Pil Izvozu pa je potrebno letni dohodek na zaposlenega omeniti še sodelovanje »Sija- preko 2 milijona dinarjev, kar |a« s lirasluiško Steklarno, ki je v primerjavi s sedanjim LEKARNA HRASTNIK Ko smo se že mudili v Hrastniku, smo obiskali tudi lekarno. Njen letošnji plan realizacije znaša kar 25 milijonov dinarjev ln Je v primerjavi z lanskim letom za štiri milijone višji, pa tudi petmesečna realizacija kaže, da bodo začrtani plan dosegli. Sicer še nimajo vpeljane stalne dežurne službe, zato pa Imajo stalno pripravljenost. Omeniti tudi velja, da so pogoji dela dokaj slabi, saj je lekarna namreč v stari stavbi, ki Je vlažna ln ni podkletena ter zato, ne ustreza pogojem, v katerih bi lekarna morala delovati. Vendar zagotavljajo, da se bodo dosedanji določeni slabi, pogoji dela nedvomno Izboljšali prav z Izgraditvijo novega zdravstvenega doma, v katerem bo našla svoje mesto tudi nova lekarna, saj v sedanji ne ustreza niti pohištvo, gotov pa Je že načrt za sodobno opremo novih prostorov po obveznih predpisih. Hkrati s tem pa bodo morali misliti tudi na povečanje kadra ker bo nova lekarna Imela še širšo vlogo kot dosedanja Upati ,1e torej. da bo tudi ta služba v hrastniški komuni dočakala boljše pogoje In zaživela v polnem razmahu. IBM Razširiti zdravstveno | dejavnost Največji problem na področju zdravstva nastaja okrog novega zdravstvenega doma, ki je že nadvse prepotreben objekt v komuni, saj so sedanji pogoji dela dokaj težki, ker so posamezne ambulante raztresene po Hrastniku, kar pa nedvomno zahteva tudi večje režijske stroške. Dosedanje ugotovitve kažejo, da prostori, v katerih so te ambulante, ne odgovarjajo (gostujejo v starih stavbah), prav tako je neustrezna tudi oprema. Posebno pozornost so v neki meri že posvetili kadru, ki ga v dokajšnji meri znatno primanjkuje. Predvsem bi potrebovali srednji medicinski kader (medicinske sestre), v težjih pogojih pa je tudi patronažna služba. Z izgradnjo , novega zdravstvenega doma se bo v Hrastniku problematika s področja zdravstva nedvomno Izboljšala. V novem domu bo lekarna, rešilna postaja, bo pa tudi zdravstveni dom s kurativno in operativno dejavnostjo. Kot je slišati v zadnjem času, je poudaril dr. Toplak, se je gradnja ustavila zaradi nekih nedokončanih načrtov, sredstva za gradnjo so sicer zagotovljena, najeti so tudi krediti. Novi zdravstveni dom naj bi bil odprt že prihodnje leto ob občinskem prazniku. Trenutno je v ZD Hrastnik zaposlenih 26 oseb, od tega štirje zdravniki in trije zobni terapevti (za zobne terapevte štipendirajo tri študente, poleg tega pa še enega zdravnika). Trenutne ugotovitve kažejo, da je bolničarskega kadra zaenkrat dovolj, problem pa so laborantke (štipendirajo dve), prav tako pa je problematična tudi higienska služba, e Za letošnje leto so planirali 61.000 ambulantnih storitev, v trimesečni realizaciji pa so plan presegli za 17 •/•, pri zobozdravstvu pa kar za Snu. Z uresničitvijo izgradnje novega zdravstvenega doma se bo nedvomno razširila zdravstvena dejavnost v hraslniški komuni, tako v 'pogledu otroškega zdravstva, ginekološke službe, zaščite matere v predporodni in porodni dobi ter v drugih vrstah ter specialistične službe. Vse za dobro trgovino Tudi Splošnemu trgovskemu podjetju Hrastnik smo posvetili svoj prostor ob občinskem prazniku. Splošno trgovsko podjetje ima trenutno 115 zaposlenih, vključno s šiviljskim in pekovskim obratom. Aktualen problem pri njih so zastareli prostori v neprimerni lokaciji, poslujejo pa v 23 prodajalnih obratih, v živ-skem obratu, pekarni, razpolagajo pa tudi z večjim skladiščem. 'L ozirom na promet pa je delo v posameznih lokalih dokaj otežkoČeno, to pa predvsem zaradi tega, ker so zelo raztreseni in tako ne more biti dinamičnega poslovanja. »Krajevne trgovinice« (če bi jih tako imenovali) v bistvu morajo poslovati, ker so za to objektivne potrebe, sicer pa o razvijanju dobre trgovinske mreže še vedno ni bilo dovolj posluha, ker se je predvsem razvijala močna bazična industrijo. Kader v teh poslovalnicah sicer ustreza, predvsem pa primanjkuje molke delovne sile, tako, da je v tej smeri kadrovska okrepitev dokaj potrebna. Kot smo že omenili, so določeni lokali v starih stavbah, čeravno so jin v preteklih letih adaptirali, v precejšnji meri pa je zastarela tudi oprema. Po planu noj bi v bodoče imeli v Hrastniku 3 potrošniške 'centre in to na Rudniku, v samem centru in v spodnjem Hrastniku, na Dolu pa nameravajo trgovine specializirati. Trenutno je tudi v gradnji KTC (Komunalni trgovski center) A objekt, ki bo predvidoma končan najkasneje do letošnjega 29. novembra. V tej zgradbi bodo manufakturna trgovina, konfekcija s krojaškim servisom, usnjena galanterija, gospodinjske potrebščine, akustika, pohištvo in pa servis za popravila električnih in radijskin aparatov. V druei fazi pa bo v gradnji B objekt, ko bodo dokončno zagotovljena sredstva. V bližnji prihodnosti nameravajo adaptirati še obstoječe trgovine na Logu, s pridobitvijo nekaterih prostorov pa bi uredili samopostrežno trgovino. Z uresničitvijo teh namenov bo vsekakor dosežen večji promet, potrošnik bo lahko zadovoljen s sodobnim lokalom in dobro izbiro. Določeni akutni problemi se . . pekovskem obratu, kjer je zaslediti vem Mogoče zaradi tega, ker se mladi raje ukvarjajo z drugimi stvarmi, kupujejo si mopede oziroma motorje ali pa presedijo cele ure na raanih tekmah. Torej, vaši problemi so v pomanjkanju novih članov? — Predvsem to, sarj v resnici članstvo stagnira; neka-i terl starejši Izstopajo, novih pa skoraj ni. Večkrat smo že organizirali tudi razne propagandne vožnje (tudi zaman) oziroma tekmovanja, vsako leto pa sodelujemo v Titovi štafeti (od Hrastnika do Zagreba, po Savi seveda). Kako pa je s tistimi, ki pridejo prvič k vam? — Lahko bi rekel, da je skoraj obvezno, da prvič in tudi drugič vsak pade v vo- do. Pri nas se razvija namreč predvsem kajakaštvo in vožnja s kanuji. Se zdaleč ni tako enostavno sedeti v kajaku, kot to izgleda. Ste že imeli kakšne nesreče? — Pravih nesreč še ne. le enkrat se nam je potopil čoln in ga nismo več dobili. Se vam je že kdaj v vseh teh letih zgodilo kaj takega, kar ste si zapomnili? — No, da, nekoč se nas je več peljalo s kajaki od Zaloga do Hrastnika. Bili smo še neizkušeni in ko smo prišli do Prusnika, smo se ustrašili. Tam je bila namreč, še posebno valovita voda in ko sta se^prva dva spustila, sta se oba ustrašila visokega vala, ki se je vzpenjal ob skali, kjer je bilo treba speljati. Ustavila sta, jaz pa sem peljal tretji in ko sem prišel bliže, sem se tudi sam hotel ustaviti, pa je bilo že prepozno, tok me je že nesel, spustil sem se torej in val mi je prišel ravno prav, da me je lepo usmeril v tok. Zelo sem bil vesel, da sem vendarle zvozil težavni Prusnik, o katerem so imeli vsi kajakaši takrat in imajo še danes veliko povedati. In možnosti za razvoj? — Naravnost idealno bo, če se bo uresničila predvidena gradnja hidrocentrale na Tohijah, saj bo potem voda zajezena skoraj do Hrastnika in bodo takrat možnosti m £l M OBISK V SPLOŠNEM GRADBENEM PODJETJU HRASTNIK: PET N A L O G Splošno gradbeno podjetje Hrastnik je bilo ustanovljeno pred petimi leti, ko so združili režijske skupine Steklarne in Rudnika, od katerih so dobili prva delovna sredstva. Pozneje se je delovna organizacija razvijala sama, ne da bi zato uporabljala posojila. 1959. in 1960. leta je SGP Hrastnik opravljalo nizke gradnje in zidalo stanovanja; 1961. leta pa so začeli z gradnjami industrijskih objektov. Zdaj lahko delovna organizacija krije vse potrebe po tovrstnih delih oziroma uslugah na področju občine Hrastnik. SGP Hrastnik je do sedaj zgradilo objekte za »Sijaj«, halo za tripoll-fosfate v Tovarni kemičnih izdelkov skladišče peska za Steklarno, strojnico in izvozni stolp za rudniški jašek, vodočisbilne naprave v TIKI ter druge objekte; zgradilo je še samopostrežno trgovino^v Hrastniku, turistično-go-stinski objekt na Troja* mah, v gradnji pa je trgovsko komunalni center v Hrastniku; omeniti pa velja še gradnjo novih šol na Logu v Hrastniku ter v Radečah, začetek gradnje novega hrastniškega Zdravstvenega doma, številne stanovanjske zgrad- be, druge objekte, otroški vrtec v Ljubljani in drugo. Letno ustvarijo okrog 450 do 500 milijonov dinarjev realizacije. Uspeli so omejiti fluktuacijo delovne sile; za vzgojo kadrov pa so poskrbeli sami, delno pa so jih usposabljali v Ljubljani. Lani so uspeli — ob prizadevanju vseh — ustvariti dva milijona več skladov, kot so računali. Sicer pa so doslej namenjali največjo pozornost nakupu lahke mehanizacije; vso skrb pa so posvetili tudi notranjim odnosom, kvaliteti dela in pravočasni dograditvi objektov. Tare jih pa še zmerom problem prehrane zaposlenih (v Hrastniku manjka primeren obrat družbene prehrane) in pa premajhne zmogljivosti za nastanitev delovne sile. Kaj pa letošnje naloge? Izvedeli smo, da so imeli — podobno kot vsa leta doslej — precejšnje teža- ve zaradi neurejene dokumentacije, zaradi česar so v zaostanku pri gradnji dveh stanovanjskih blokov in Zdravstvenega doma. No, kljub vsemu: letos bodo gradili stanovanjske bloke na Logu in na Dolu, kopalnico za Rudnik Trbovlje-Hrast-nik na Dolu, Zdravstveni dom in industrijski objekt v Steklarni. Dokončali bodo trgovsko-komunalni center, v prihodnjih dneh pa bodo oddali investitorju 33-stanovanjski blok za rudarje in dve 6-stanovanj.ski hišici za steklarje. V Ljubljani so — kar zadeva rok dograditve — prevzeli delo pod neugodnimi pogoji. In vendar bodo po dveh mesecih predali investitorju otroški vrtec. Zraven tega pa bodo opravljali še nekatera druga dela. Potem ko so reorgani- I zirali stranske obrate in | jih nekaj oddali tudi dru- ■ gim delovnim organizaci- I jam, stoji pred kolektl- | vom SGP Hrastnik pet ■ aktualnih nalog: še na- I prej izboljševati kvalifi- J kacijski sestav zaposlenih, ■ posvetiti vso pozornost I kvaliteti del, ureditii vpra- g| šanje primerne prehrane ■ zaposlenih, Izboljšati sta- j novanjske pogoje in na-daljevati z nakupom pred- ■ vsem lahke mehanizacije. *