==9
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

List slovenskih delavcev v c-AmerikL

The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.
—
Baton« as fleoemd-ClaM Matter, B«pUmb«r H, 1903, at the Port Offic« at N«w York, N. Y., under tha Act of Ooafraaa of March 8, 1S79.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOB.
NO. 137. — STEV. 137.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 12, 1906. — V TOREK, 12. ROŽNIKA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Tornado v New Yorku. Skoda je velika.
VIKAR. KI JE RAZSAJAL MINO-LO NEDELJO V NEW YORKU IN NA DEŽELI, JE NAPRAVIL VELIKO ŠKODO.
Samo v Genevi, N. Y., cenijo škodo na četrt milijona do'arjev.
V BINGHAMTONU.
(M ntslelje popoludne nadalje so v newyorskej državi viharji iu nevihte kar na dnevnem redu, kakor tla bi se tajitistvene iu nevidljive elementarne hile m«''l>> i»<•.; i.» dogovorile, <la uničijo vso ono, kar jim je na |x>tu. Medtem. k'• je \ nedelj«« popoludne napravil tornado v Xer* Yorku izdatno škodo, tako da je hilo že včeraj videti njegove znake, prihajajo sedaj iz dežele poročila o škodi, iktero je napravita nedeljska nevihta.
V Genevi, N. V., in okolici napravil je vihar za četrt milijona dolarjev škinle. Samo vrtnarska tvrdka \V. »Si: F. Smitii & Company ima za -f100,000 Čkode.
Binghamton. X. Y.. 12. junija. V okolici tukajšnjega mesta je napravil nedeljski vihar veliko škodo. Ob Tracy Creeku je vse polje opustošeno.
ŽRTVE NEDELJSKEGA VIHARJA.
Sedem mrtvih in več ranjenih.
Vihar, kteri je minolo nedeljo divjal v New Yorku in okolici, zahteval je sedem žrtev; šest osob je utonilo in jedno deklico je ubilo drevo, ktero se je vsled viharja podrlo. Sest osob je pogodila strela.
Drevo je ubilo deklico.
Newhurgh. N. Y., 11. jun. Včeraj popoludne pridivjal je semkaj iz se-verozapada izreden vihar, kteri je usmrtil jedno osobo in dve ranil. Na Grand St. je vihar izruval veliko drevo, ktero je padlo med množico pasan-tov. Med temi je bila gospodična L. M. Bunn iz West Union, O., usmrtena.
Trgovina z Japonsko.
Washington, 31. jun. Trgovinski oddelek naše vlade naznanja, da je naša trgovina z Japonsko večja, nego s kterokoli drugo deželo v Orientu. V minolem poslovnem letu dosegla je ta trgovina svoto $106,000.000. V lanskem letu se je iz Zjed. držav izvozilo na Japonsko za $.">5,000.000 blasa, do-čim je od tam prišlo k nam za $51,-000.000 blaga. Iz Zjed. držav se je izvozilo na Japonsko največ bombaža, železa, jekla, moke, usnja, petroleja in provizij. Iz Japonske je prišlo k nam največ svile, čaja, posod itd.
Nemci zopet tepeni.
Cape Town, južna Afrika, 10. unija. Domačini v nemške j jugozapadnej A-friki so zopet nabi.i Nemce ,Ln sicer v gorovju Karaš, štirinajst Nemcev je moralo pustiti življenje, med temi sta dva častnika.
GROB IZKOPAN Z ZOBMI.
Človek, čegar prebavljanje ni popolno, koplje svoj lastni grob s svojimi zobmi. A ko pazi na svoj prebav-Ijalni sistem, imeli bodo zobje dovolj dela, kar velja tudi o drugih organih trupla. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino naravno sredstvo, ktero deluje na prebavljalne organe tako, da sprejemajo in prebavljajo vsako hrano, ktera vam ugaja. Ako se zjutraj, ko vstanete, čutite izmučenim, mesto da bi bili jaki, je Vaša dolžnost iskati zdravila, na ktero se lahko zanašate. Trinerjevo ameriško vino je jedino sredstvo, na ktero se lahko za-nesete v vseh slučajih želodečnih ne-prilik, nervoznosti in boleznih, ki nastanejo vsled nečiste in bolne barve. Ono Vas bode ozdravilo in ojaeilo. V tem sredstvu je čisto, naravno vino in zelišča ter je najbolši kričistilec. V lekarnah Jos. T rine r, 799 So. Ashland Ave., Chicago.
Washingtonske novosti. V prid W. J. Bryana.
POVODOM PRIHODNJIH PREDSEDNIŠKIH VOLITEV BODE BRYAN ZOPET KAN-D I D I R A L.
Rooseveltov nastop proti chicaškim mesarjem v kritične j luči.
"REVIZIJA TARIFA."
Washington, 11. jun. V tukajšnjih političnih krogih, tako v republikanskih, kakor tudi v demokratičnih, pazilo razmotrivajo o zopetnem vstajenju znanega večnega demokratičnega kandidata Bryana. V raznih državah so Bryana že navdušeno odbrali predsedniškim kandidatom. To ni nikogar iz-nenadilo, kajti po velikem demokratičnem porazu v 1. 1904 je bilo kaj ta-cega tudi pričakovati. Da se pa bode tako navdušenje za Bryana že sedaj pojavilo, tega, ni nihče pričakoval. To nam dokazuje, da v demokratičnih vrstah nujno potrebujejo svojega vodjo. Bryan je sedaj na potovanju krog sveta in ko se vrne v Ameriko, ga bode brezdvomno vse, kar je na demokratične j strani, z navdušenjem pozdravilo kot svojega vodjo.
Za letošnje volitve kongres so se demokratje dobro pripravili in sicer z večjim razumom, nego druga dela. Svojim geslom so proglasili revizijo tarit'a in boj proti velikim korporaci-jam.
Predsednik Roosevelt je s svojim bojem proti železnicam pogorel, in radi tega je nastopil sedaj proti chicaškim mesarjem, kteri boj je še bolj popularen, nego boj proti železnicam. On je vedel, da l>ode z nastopom proti mesarjem slab izid boja proti železnicam nadkrilil. V tem se ni motil. Škandal chicaškili mesarjev je saj za sedaj nadkrilil vsa druga pereča vprašanja. Ako se predsednikova volja pregledovanja mesa izpolni, kar se bode gotovo zgodilo, potem l>ode to gotovo najlepši predsednikov odhod iz javnosti.
HEDRICKOVO POROČILO O CHI-CAŠKIH KLAVNICAH.
Zdravstveni nadinšpektor poroča, da razmere niso tako slabe, kakor .trdita Neiil in Reynolds.
Chicago, 111., 11. jun. Zdravstveni nadinšpektor mesta Chicago, Iledrick, objavlja poročilo o zdravstvenih razmerah v tukajšnjih klavnic-ah. Njegovo ]>oročilo je povsem drugačno, nego je bilo ono vladinih komisarjev Neill in Reynolds. Iledrick je sicer prona-šel mnogo stvari, s kterimi se ne strinja, toda v njegovem poročilu ni onih obdolžitev. ktere je citati v poročilu imenovanih komisarjev.
Hcdrick poživlja mesarje, naj takoj store ono, kar on priporoča.
Mexico Ciudad, Mexico, 11. jun. Vrhovna zdravstvena oblast republike Mexico pričela je s preiskavo konserv, ki prihajajo iz Zjed. držav.
Panameriška konferenca.
Washington, 11. jun. Delegatje Zj. držav za panameriško konferenco v Rio de Janeiro se bodo te dni tukaj sešli, da pripravijo vse potrebno za
svojo pot v Brazil.

Denarje v staro domovino
pošiljama:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za ? 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Postarina je všteta pri tek vsotah. Doma le nakazane vsote popolnoma izplačaj« bres vinarja odbitka.
Kaše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni arid ▼ 11. d« 12. talk.
Denarje nam poalati je najpriliž-neje do $25.00 r fotovini t priporača-aom ali refivtrovanem pisma, večja tmaake pa Domestic Postal Many Order ali »a K«w York Bank Draft
FRANK 1A KITE, 109 Green wick Strast, Haw Yerk.
1763 It data It Cleveland, Okie.
•
Poslovanje kongresa. Na električnem stolu.
Proračun za Indijance.
SENAT JE SPREJEL DOVOLITVE-NI PREDLOG ZA INDIJANCE KLJUB PROTESTU.
Tudi dovolitveni predlog za konzularno službo je sprejet.
-o-
DISTRICT OF COLUMBIA.
Washington, 12. junija. Senat se je pri včerajšnjej seji skoraj ves čas bavil s konferenčnim .poročilom o indijanskih dovolitvah, ker je inarsikedo določbam tega predloga nasprotoval. Največja opozicija je nastala radi določb, da se napravi imenik Choetaw-Indijancev in da se skrbi za administracijo posesti nekterili otrok Semi-nole-Indijancev. Kljub protestu je pa senat odobril poročilo indijanskega odseka.
Početkom seje je bil sprejet predlog, oziroma dovolitev za diplomatično in konzularno službo v znesiku $3,154,594.
* * *
Zastopniška zbornica se je bavila kake štiri ure z zadevami distrikta Columbia in sprejela amendment k Sundrvjevem predlogu, da zamorejo biti upokoje-ni častniki, imenovani članom komisije za vodna pota.
Razne novosti
iz inozemstva.
SRBSKI SPOMINSKI DAN UMORA KRALJA ALEKSANDRA IN KRALJICE DRAGE.
Odprtina ognjenika Vezuva se je podrla, ne da bi napravica kako škodo.
KRONANJE KRALJA HAAKONA.
Belgrad, Srbija. 12. junija. Včeraj so minola tri leta, odkar so v Belgradu častniki umorili kralja Aleksandra O-brenoviča in njegovo ženo Drago. Tem jjovodom so se vršile v dveh cerkvah maše zadušniee, dočim so istodobno zarotniki položili vence na grobove treh, v onej noči usmrtenili zarotnikov. Do demonstracij ni prišlo.
Neapolj, 12. junija. Vezuvova odprtina, ktera je visela proti Ottajanu, se je podrla, vsled česar je včeraj ves dan padal gost pepel. K sreči ni bilo vetra, talko da pepel ni napravil kake škode.
Christiania, Norveška, 12. junija. Kralj Haakon izročil je ministerstvu vodstvo državnih zadev, ker on radi bližajočega se kronanja nima časa.
Ljudski samomor.
Chicago, 111., 11. jun. Med tukajšnjimi člani teozofične družbe, predsednik Roosevelt nima pristašev. Gospa J. M. Henderson, ki je stara članica imenovane družbe, naznanja: "Ze tri leta ni bilo med našimi članicami ni jednega poroda, kajti princip društva je: malo, toda dobro."
Sumljiva smrt jetnika.
Javni obtožitelj Hudson countyja, N. J., William IT. Speer. preiskuje sedaj, na kak način je umrl Wm. Greenhorn, kteri je umrl v kaznilnici na Snake Hill. Greenhorna so aretovali pijanega dne 5. t. m., ker je ukradel vrečico ovsa, na kar ga je sodišče poslalo za 30 dni v kaznilnico. Zdravnik je v mrtvaški list zapisal, da je pokojni umrl radi alkoholizma. Sedaj se je pa dognalo, da je truplo pokojnika polno ot klin vsled udarcev in da je tudi . jegova lobanja razbita.
Nesreča vsled avtomobila.
Chicago, HI., 11. jun. Avtomobil mesarja Louis F. Swifta se je včeraj med hitro vožnjo prevrnil in pri tem tri osobe smrtno in jedno težko ranil. Nesreča se je pripetila pred očmi gospe Swiftove, ktera se je v svojem avtomobilu vozila za prvim. Nesreča se je pripetila, ker se je zlomilo kolo na prvem avtomobilu.
Morilec Chas. L. Tucker.
V CHARLE STOWNU, MASS., SO VČERAJ ELEKTROKUCLJO-NTRALI MORILCA MABEL PAGEJEVE.
Vsi poskusi preložiti izvršitev obsodbe na kasnejšo dobo so se izjalovili.
ODLOČEN GOVERNER.
Boston, Mass., 12. junija. V državnem zaporu v Charlestownu, Mass., so danes kmalo po polnoči elektro-kuK-ijonirali morilca gospodične Mabel Page, Charles L. Tuckerja.
Elektrokncija je bilo zadnje dejanje umora Mabel Pagejeve, hčerlke bostonskega trgovca in milijonarja v hiši njenega (»četa v Westonu. Umor se je izvršil dne 31. marea 1904 in njeno truplo našel je njen oče par ur kasneje.
Po daljšem preiskovanju je policija pronašla, da je bil mladenič Tucker imenovanega dne blizo Pagejeve hiše. Kmalo potem, ko so ga zaprli ,so ga zopet izpustili in tri tedne potem so preiskali njegovo stanovanje. Tem povodom so našli zlomljeni nož in na-praio iglo . Kmalo se je dognalo, da je imela Mabel tako iglo. Na nožu so našli sledove krvi in radi tega so Tu-dkerja zopet zaprli, ga obsodili in na odredbo governerja elektrokucijoui-rali.
-o-
Štrajk premogarjev v Ohio.
Dillonvale, O., 11. jun. V prvič, odkar so premogarji dne 1. aprila pričeli štrajkati, skušali so danes v rovih M. A. Hanna z delom zopet pričeti.
To velja tudi o rovih Roby Coal in Ramsey & Glens Coal Co. v Rush Runu. Premogarjem so lastniki rovov ponudili plačo, kakoršno določa plačilna lestvica iz 1. 1903.
Streljanje v Dillonville.
Dillonville, O., 12. jun. Danes zjutraj so štrajkujoči premogarji napadli poslopje, v k tereni se nahaja ja jo uradi M. A. Hanna Coal Co. v Dillonville. Strajkarji so kakih 50krat ustrelili proti hiši. V poslopju so bili le štirje čuvaji, kteri pa niso bili ranjeni. Št raj kar ju so po streljanju zopet odšli.
Papež dobiva grozilna pisma.
Rim, 12. jun. Tukaj krožijo že par dni vesti o zaroti francoskih anarhistov prot% papežu. Da so te vesti o-snovane, dokazuje sedaj v vatikan do-šlo anonimno pismo. Straže, ki obdajajo sedaj papeža, so podvojili in v cerkev sv. Petra zamorejo priti le one osobe, ktere imajo vstopnice.
Ugodno za ribji lov.
Chicago, 111., 12. jun. Iz Frankfor-ta, Ky., se poroča, da se je tamkaj podrl veliki rezervoar whiskeyja, iz kte-rega je izteklo 13.000 galon v bližnji potok Benson. Kmalo nato je na stotine rib plavalo leno po vrhu vode, ali pa so z vso hitrostjo plavale tja in sem, ne da bi se bale ljudi, kteri so jih gledali raz breg. Ribe so brez napora kar z lopatami pobirali iz potoka. Ribe so bile radi whiskeyja brezdvomno pijane. Škoda znaša $25.000.
Nesreča na razstavi.
Bukarešt, 11. jun. Pri prirejanju jubilejske razstave v Bukareštu se je zrušil ogrski paviljon ter podsul 17 oseb. Pet oseb so izvlekli mrtvih, 12 ostalih je pa nevarno ranjenih.
Nova repetirka.
Rim, 11. jun. Mehanik Raineri v Roveretu je izumil puško,, iz ktere je mogoče v minuti 80krat izstreliti.
Velike poplave na Angleškem.
Velilki nalivi so provzročili na severnem Angleškem velike poplave. Neke železniške proge so razdejane.
Tudi ako je hiša, v k te rej prebivate, le tako majhna, je v njej vedno dovolj proctor* za Sidro Pain Expeller proti rsvmaitumu, oslabelosti in droge bo-
Staklanioa po R0 in 25 aaoUr*.
Južne republike.
Gastrove intrige.
PROŠNJE, VSLED KTERIH NAJ POSTANE C IP RIANO CASTRO ZOPET PREDSEDNIK V VENEZUELI, NISO PRAVE.
Revolucija v Guatemali, — Vladine čete so baje zopet zmagale.
NAPREDEK V BOCAS DEL TORO.
Willemstad. otok Curasao, 12. jun. Potniki, kteri so dospeli semkaj iz Venezuele, poročajo, da prošnje, vsled kterih naj Cipriano Castro postane zopet predsednik Venezuele, niso prave. Oni trdijo, da vlada uradnike sili, da podpisujejo tozadevne prošnje.
Caracas, Venezuela, 12. junija. Ve-nezueliski Ikabinet se je spremenil. Minister za nank je postal dr. Blaneo in finančni minister Gustavo Sanabria.
Razmere med bivšim predsednikom Castrom in sedanjim predsednikom Gomezom so izborne.
Guatemala Ciudad, Guatemala, 12. junija. Vladino vojaštvo je pri Mon-govu, na meji republike Honduras, porazilo vstaške čete. Tuidi vstaši, ki so prišli iz San Salvadorja, so baje poraženi.
Panama, Panama, 12. junija. Go-verner Magoon se je vrnil iz Bocas del Toro v Panamo in naznanja, da je vlada storila vse za vzdrževanje redu v imenovanem mestu. Sedaj bodo ves teren dvignili za 4 čevlje.
Gumbi na hrbtu.
Belleville, 111., 11. jun. Ko je gospodična Weissenbornova poskušala svoj jopič, ki ima gumbe na hrbtu, zapeti, si je zlomila desno roko. Ona se je oblačila, da bi prisostvovala neki družbi, toda srednjih gumbov ni mogla zapeti. Nakrat jej je desna roka omahnila in jo pričela nepopisno boleti. Kasneje je zdravnik dognal, da je njena roka zlomljena.
Škof Delany smrtno bolan.
Manchester, N. II., 11. jun. Katoliški škof John B. Delany je nevarno obolel za apendicitis in zdravniki več ne upajo, da bi še okreval.

KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Potsdam 11. junija iz Rotterdama s
1173 potniki. Zeeland 11. jueiija iz Antwerpena s 1700 potniki.
Dospeti imajo:
Vaderland iz Antwerpena. Trave iz Bremena. Victorian iz Liverpoola. St. Cuthbert iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Prinz Oscar iz Genove. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Bremen iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Princess Irene iz Genove. Oceanic iz Liverpoola. Prinz Adalbert iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Cretic i/. Genove. Kaiscrin Auguste Victoria
bu iga. La Savoie i z Havre. Campania iz Liverpoola. New York iz Southamptoua. Ultonia iz Reke. Finland iz Antwerpena. Furnessia iz Glavsgowa.
Odpluli so:
Kaiser Wilhelm der Gtassa 12. junija v Bremen.
Odpluli hoda:
Majestic 13. junija v Liverpool. Ryndam 13. junija v Rotterdam. La Touraine 14. junija v Havre. Bluecher 14. junija v Hamburg. Barbarossa 14. junija v Bremen. St. Paul 16. junija v Southampton. Umbria 16. junija v Liverpool. Zeeland 16. junija v Antwerpen. Patricia 16. jonija v Hamburg.
Ham-
Nezadovoljnost narašča. V znamenju revolte.
V JUŽNEJ RUSIJI PRETI UPOR VOJAŠTVA. NASILJE TERORISTOV V POLJSKI.
Ustanovitev nove stranke; ustavni demokratje in oktoberisti so jo ustanovili.
RAZNOTEROSTI. -o--
Polava, južna Rusija, 12. jun. E-lečki pespolk se je uprl, ker oblasti še vedno niso izboljšale vojaških razmer, kakor so že lani obljubile. Početkom se je bilo bati, da se upor ne razširi še na druge polke poltavske posadke. Policiji in malemu oddelku kozakov se ni posrečilo nastopiti proti upornim in s puškami oboroženim vojakom. Vojaki so oboroženi ostavili vojašnico, na kar so zborovali na glavnem trgu. Tu so bili navzoči tudi odposlanci Šeskega polka in topništva, kteri so izjavili, da se bodo njihove čete pridružile upornikom. Na policijskega šefa, kteri je hotel zborovanje vojakov razpustiti, so streljali.
O polunoči je prvoimenovani polk še enkrat ostavil vojašnico in z godbo na čelu korakal skozi mesto proti pod-častniškej šoli, ktere člani so se u-pornikom pridružili. Ko so se vojaki vračali nazaj, so razorožili in pretepli policaje.
Med prebivalstvom je zavladala velika razburjenost.
Petrograd, 12. jun. Ustavni demokratje in oktoberisti so ustanovili novo stranko imenom centrum. Ta bode imela večino in podpirali jo bodo konservativci.
Debate o agrarnem vprašanju se nadaljuje. Časopisje je polno poročil o agrarnih nemirih v notranjih pokrajinah.
Petrograd, 12. jun. Na Kavkazu se razširja ustaško gibanje, kar velja tudi o Krimu. Dasiravno pozivlajo politične stranke carja, naj z izvrševanjem smrtnih sodb preneha, izdajajo oblasti v Varšavi. Rigi in Petrogradu cele kupe smrtnih obsodb. Spor med dumo in vlado postaja radi tega vedno večji in položaj žalostneji, zlasti sedaj. ko se med vojaštvom pojavlja nezadovoljnost.
London, 11. jun. Petrogradski poročevalec tukajšnje "Tribune" brzojavlja, da. so večje število podčastnikov preobraženskega gardnega polka aretovali. Tudi več vojakov konjiške irar-de so zaprli. Vsi vojaki obeh polkov ne smejo ostaviti vojašnico, dočim so novočerkaski ]>olk razpustili, ker so pri vojakih našli mnogo revolucionarnega čtiva. Vojake so razdelili med druge polke.
Petrograd. 11. jun. Kljub uradnemu zanikanju vztraja list "Reč" pri trditvi, da Ixnle Goremykinov kabinet v kratkem odstopil, ker med posameznimi ministri ne vlada soglasje o a-grarnem vprašanju.
Tukaj se tudi zatrjuje, da je car ustavil izvršitev nadaljnih smrtnih obsodb, dokler ne bode odprava smrtne kazni postavno določena.
V Varšavi so minolo soboto obesili nekega moža. ker je napadel nekega policaja in štiri nadaljne ljudi so obsodili na smrt, ker so oplenili neko okrožno blagajno. Vojno sodišče v Rigi je obsodilo 30 članov vojne organizacije revolucijonarjev. Med temi je sedem osob obsojenih v smrt, dočim morajo ostali v tri- do petnajstletno ječo.
Pri volitvah v Kavkazu so povsodi zmagali socijalni demokratje.
Kmctski nemiri se stalno razširjajo ne da bi jih zamogla vlada preprečiti.
Bjelostok. 11. jun. Policijski šef Derkačev, kterejja so revolucionarji že opetovano skušali usmrtiti, je bii včeraj, ko se je peljal v mestno okolico. ustreljen. Njegov kočija ž je nevarno ranjen.
Varšava. 11. jun. V bojih .ki so se vršili tukaj minolo soboto, je bilo šest osob usmrtenili. Nemiri so se vršili v svrho osvete delavca Marezewskega, kteroga so v soboto obesili, ker jo napadel nekega policaja.
Varšava, 11. jun. Teroristi na Poljskem nadaljujejo s svojim bojem proti državnim, municipalnim in policijskim uradnikom. Včeraj so teroristi v Siedlcah napadli šefa gubernator-skega urada in tajnika policijske oblasti z revolverji. Oba sta smrtno ranjena.
Odesa, 11. jun. Odkar je jelo prihajati vojaštvo iz Mandžura domov, izkrcalo se je tu 152.000 mož, ktere so razdelili po notranjih krajih carstva. To so storili radi tega, ker se je bilo bati. da ne pride do upora med vojaki. kajti med njimi je veliko nezadovoljstvo. Za vsak transportni parnik bili so vlaki pripravljeni in prostor, kjer se vojaki izkrcujejo, obdajo vedno kozaki. na kar takoj odpošljejo vojake v notranje pokrajine, ne da bi imeli priliko priti v dotiko s prebivalstvom v Odesi.
Petrograd, 11. jun. V dolenjej zbornici ruskega parlamenta bode trajala debata o agrarnem vprašanju še celi teden. Ko se debata konča, pa to vprašanje še vedno ne bode rešeno in tozadevni predlog ne bode uložen niti do 1. julija. Vlada namerava z imenovanim dnem parlament preložiti do septembra. N* to pa > ari parlamenta ne bodo privolili in se l»odo zatvoritvi parlamenta odlo:no uprli. Kljub temu pa zlnirniea hode k;ii dosegla proti vladi. Ako -.borniea ne reši agrarno vprašanje. potein bede car glasom njegovih poobla-nl imenoval agrarni načrt vlade za< asnim zakonom. Ako postane vladin načrt pravomočen, potem bode vlada baje dobila dovolj pristašev, da bode zamogla v jeseni preprečiti agrarni načrt dolenje zbornice.
Gorenja zbornica sedaj počiva. Kmetje so si prilastili posestvo posestvo poslanca Stahovica v pokrajini Rjazan.
Petrograd. 11. jun. Iz Rige se poroča o groznem dogodku. Tam so vojaške oblasti prisilile nekega očeta, ki je veteran rusko-turške vojne, da voli med svojima sinovoma, kterega naj obesijo radi razorožei\ja nekega policaja. Grozno volitev je moral oče o-praviti. ker oblasti niso natančno vedele. kedo izmed obeh sinov je izvršil prestopek. Ko je oče obotavljaje od-bral jednega svojih sinov, kterega so potem obesili, se je dognalo, da jo drugi sin to storil. Slednjega so potem zaprli in sedaj ga bode sodilo vojno sodišče.
Iz Avstro-Ogrske. Političen položaj.
MINISTER INOSTRANIH DEL, GROF GOLUCHOWSKI. POROČA O POLITIČNEM POLOŽAJU.
Dobro razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
RAZMERE NA BALKANU.
Dunaj, 12. junija. Pri včerajšnjej seji odbora ogrske delegacije za ino-strane zadeve je minister iuostranih del, grof Agenor Goluchowski, j>oročal o odnošajih Avstro-Ogrske z inozemstvom, kteri odnošaji so povsem dobri. Posebno je povdarjal prijateljstvo Av-stro-Ogrske z Rusijo, tako da zamore Avstro-Ogrska mirno slediti svojim političnim ciljem.
Nadalje je Goluchowski poročal o položaju v Macedoniji in povdarjal, da reformna dela povoljno napredujejo, (kljub temu .da je turška vlada odredila vse jH>trebno proti vstaškim četam. Domačini so se bnje že naveličali terorizma vstaškega odbora in podpira načrte vlade v Sofiji, Atenah in Belgradu, ktere lw>do pomagale za-treti vstasko gibanje na Balkanu. ( ?)
Dunaj, 12. junija. Cesar Fran Josip sprejel je včeraj ogi-skega miui-sterskega predsednika dr. Wrtcerleja v avdijenco. Fran Josip obžaluje demonstracijo proti ogrsko-hrvatski delegaciji.
V razgovoru z delegati avstrijske delegacije je dejal cesar, da je izmučen in da potrebuje miru. Glede volilne reforme je dejal, da se morajo izvesti, ker se j>o starem sistemu volitve ne smejo več vršiti.
Budimpešta, 12. junija. Tukaj je zavladala velika ogorčenost proti ' ^krščanskim" socij a listom, kteri so demonstrirali v nedeljo na Dunaju proti ogrsko-hrvatskej delegaciji. Dasiravno je avstrijski ministerski predsednik takoj prosil za oproščen je pri delegacijah, se razburjenje ni poleglo in pričakovati je burnih debat.
ii
GLAS NARODA*4
i4s? slovenskih delavcev v Ameriki.
Čredni k:	Editor
ZMAGOST-AV VALJAVEC. Idttfcik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
ia leto velja list za Ameriko . . . $3.00
44 pol 1-ta............. 1.50
Sa Evropo, za vse i^to.......4.50
^ " " pol leta.......2.50
44 " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
XJLAS NARODA uhaja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
«OLA8 NARODA"
("Voice of the People")
Mftteed eve^> day, except hjndays and
Holidays. Subscription year.y $3.0C.
Advertisement on agreement.
Za oglase do de»et vrstic se plača 3C ten to v
Dopisi brez podpisa in osobnost." se le natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po %!on-y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nara tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naiecfrte
."ju Jev.
"Ola^ Nnroda" 439 Greenwich Street, New York Cite
Naseljevanje na jugu.
Nedavno so ustanovili v New Yorku organizacijo imenom Southern States Immigration Commission", ktere namen je pridobiti naseljence za južne države. Povsem napačno bi bilo, ako bi mislili, da je namen družbe skrbeti k a naseljence. Ne, naseljenci so tukaj in oiii tvorijo le sredstvo v svrlio »eb I čil i h namenov, da bi naseljence izvabili v južne države. Namen društva ni koristiti naseljencem, pač pa hočejo s pomočjo naseljencev (koristiti jutru, in sicer na isii način, kakor koristi naseljevanje ostalim delom naše -republike. Agitacija za dobavo naseljencev se je pričela vsled tega, ker na jugu primanjkuje dobrih delavcev. — Zajedno s temi de.avci pričeli vabiti tudi evropske poljedelce v svrho naselitve v še neobdelanih krajih. Ev-ropsiie delavce vabijo, ker jih potrebujejo, ker bi se naseljevanje z drugimi elementi vršilo prepočasno.
Iz jedn&kih vzrokov dobavljali so 4 ud i v prejšnjih časih naseljence za •druge kraje in — naseljenci so se jk»-vstuli dobro obnesli. Tako se je go dilo početkom minolega stoleitja na iz toku Zjedinjenih držav, kasneje v o-are»injem za padu in potem na severo-zapadu in zapadu. 1 jug, izimši Te-in l»uisiane, je zaostal in še le ielkom zadnjih dveh desetletij se je z ozironft na druge južne države opažati nekoliko izboljšanja.
Pomanjkanje delavcev na jugu je veliko, zlasi i pa poljedelskih, in radi tega sedaj ves tamošnji razvoj stoji. To so uvideli državljani južnih držav in rudi tetra se je pričelo sedanje gi->anje v prid naseljevanja na jugu.
Odjemalci in mesarji.
"Zgube ebicaških mesarjev pome-mjajo dobiček za amerLško ljudstvo", tako izjavlja list "New York Times". Ako se inozemska trgovišča trustu za-pro, potem bonle moral doma ceno mesu znižati."
Toda po našrin mnenju se bode bas nasprotno zgodilo in bili bi skrajno naivni, ako bi ne mislili, da bode dobil tnl*t \m> škodo povrnjeno v d vojne j meri. Vse one milijone, ktere izgube sedaj Armour, Swift in dnigi mesarji, b»xlo kmalo dobili nazaj Zajedno z obrestmi. Vso škodo, oziroma ijsgubo, ktero imajo «edaj mesarji, bo-■lo končno -poravnali odjemalci in živinorejci, in sicer slednji (farmerji) v prvej vrsti.
Ker tru>t chicaških mesarjev kontrolira 7."» odstotkov vse mestne trgovine v Zjedinjenih državah, se morajo ■živinorejci jednostavno zadovoljiti s oeno, ktero določajo mesarji za živino, kajti živino vendar ne morejo sami pojesti. Neodvisni mesarji pnlkupijo je malo živine in ta trgovina je tako lokalnega značaja, da se skoraj nič ne razlikuje «>d živinske trgovine v ev-i>>P Sfih državicah. Tekoor. In-ločih par mesecev bodo talcoz van i neodvisni mesarji v svojem poslu nekoliko napredovali, t»>da te "mesarje", kterih waki pobije vsaki dan le po par sto glav živine, bodo pravi mesarji kmalo satrli.
Petorica ali šestoriea chicaških mesarjev prevladuje ves položaj neomejeno, (kajti v zvezi s protizakonitim razvažanjem mesa potom železnic je vsaka konkurenca izključena. Ako bi živinorejci in mali mesarji zapada ekušali nastopiti proti mesarskemu trustu, zgodilo bi se jim ravno talko, kakor pred 15 leti populistienej far-merekej organizaciji v Kansasu: oni bi od Železnic ne dobili na razpolago do vol jnega. števila tovornih voizov in njihovo blago bi moralo na kolodvorih jednostavno segniti.
Jedina posledica sedanjega mesarskega škandala bode, da (bode trust svojo produkcijo še bolj omejil, nego dosedaj, oziroma ceno za živino znižal in ono mesa povišal. Da bi kongres to preprečil, ni pričakovati. — Ljudstvo mora jednostavno to dalje trpeti, dokler ne bode končno energično zahtevalo, da se carina odstrani in da se železnice podržavijo. To je jedina rešitev iz vsestranske oblasti triista.
Izvirna poročila iz Ljubljane.
Ljubljana, 2G. maja.
(Konec.)
Prestolni govor potrjuje naš strah. Pravi namreč kratko in jasno, da bo ogrska vlada stkrbela, da se zagotovi narodni značaj ogrske države. Kaj zopet to pom en j a, to vedo vsi naši bralci. To pomenja, da mora ogrska država biti na zunaj in na znotraj le narodna, to je madjarska, in da v tem okviru nima veljave in prostora nobena druga narodnost. Prevedimo smisel teh besed v avstrijske razmere in videli bodemo, kaj namerjajo Ma-djari. Ako bi avstrijska vlada izjavila, da mora avstrijska država biti ie nemška, pomenjalo bi to, da ima v Avstriji ustavno veljavo le nemški jezik, torej Nemec. V vsej državnej upravi bi torej bil pripoznan le nemški jezik, ki bi bil s tem tudi državni jezik, po ustavi pripoznan; vsi drugi jeziki: poljski, češki, slovenski, hrvatski itd., pa ne bi imeli te ustavne pravice. Ako bi obveljalo to ustavno načelo, potem bi se v državnem zboru smelo govoriti le v nemškem jeziku, potem bi v vseh uradih smel vladati .e nemški jezik. Tako moč in veljavo ima res na Ogrskem madjarski jezik. V vseh uradih, v vsej državnej upravi vlada na Ogrskem le madjarski jezik. Madjari zahtevajo, da mora madjarski jezik vladati tudi v vojski; zahtevajo torej, da vlada madjarski jezik vse-povsod, a to zato, da bi imela ogrska država madjarski značaj, da bi se videlo, da je ogrska res madjarska država.
Kralj pa povdarja v prestolncm govoru, da si mora ogrska država zagotoviti madjarski značaj, kar znači v slovenski jezik prevedeno, da naj ogr-država vse zatre in odstrani, ;kar bi oviralo razcvet ogrske države glede mad jurskega državnega značaja. Kako je bil<> pri srcu Slovakom, ko so slišali <«1 kralja svojega to osodno obvestim, lahko si mislite. Slovaki so že sedaj občutili smrtni udarec, ko jim je sam vladar napovedal narodni pnjrin, ko jim je naznanil, da je na Ogrskem le madjarski jezik državni .jezik in da torej vsi drugi jeziki ne uživajo te pravice v ogrski državi, da torej na Ogrskem ne vlada in ne bode vladala narodna jednakopravnost. — Rritki občutki so morali prešinjati zatirane, preganjane in brezpravne Slovake, ki so slišali kraljevo besedo, da ogrski državljani nemadjarslke narodnosti niso jednakopravni, da nimajo tistih pravic, ktere uživajo Madjari, pač pa da imajo vse dolžnosti. Vse drugi občutki pa so morali prešinjati hrvatsko delegacijo, ko je slišala kraljevo nemilost v kraljevslkem dvoru. Hrvati, to je tisti delegati,, ki zastopajo reško resolucijo, klicali so živio, ko jo kralj naglasa,1, da mora ogrska država imeti madjarski značaj. To odobravanje Hrvatov je vzbudilo največjo pozornost in velikansko senzacijo. Hrvati so torej v Budimpešti ploskali in živio klicali, ko je kralj utrjeval in priznaval le madjarski značaj ogrske države. Mislim, da so v tem trenutku jxtzabili na ogrske Slo-vaUe in Srbe, ki so strmeli in tafco-rekoč obnemili, ko jim je kralj zahiral v obraz kamen namesto kruha. Kakšno plači lo bodo prejeli Hrvati za svoje najnovejše madjarsko odušev-ljenje, tega ne vemo ne mi ne Hrvati. Dosedanje madjarske obljube niso bile vredne tega samozatajenranga.
Javno mnenje inadjardio gotovo ni naklonjeno narodnostnemu gibanju na Ogrskem. Srbski, slovaški in ruanun-ski poslanci so zastopani v lepem številu, tako da bi lahko sestavili poseben klub v državnem zboru ogrdkem. In res mislili so na to in so sklenili osnovati narodnostni klub. Organizo-vani narodnostni poslanci bi potem zahtevali, da jih voli državni zbor v posebne odseke. Ko to pišem, ne vam o tem nič pozitivnega in beležim le to, kar o tem pišejo madjarski listi. Ti pa pravijo, da morajo narodnostni poslanci, ako hočejo doseči zastopstvo v pojedinih odsekih, najpoprej se pridružiti kakemu madjarskemu klubu, recimo Košutovemu 'klubu. Ako to store, potem bodo madjarski poslanci volili v odseke tudi kterega narodnostnega poslanca. To je pa« dosti jasno rečeno: vi Slovaki in Sifoi morete le tedaj priti v odseke naše, ako se nam pridružite, afeo priznate našo klubovo disciplino, to je ako bodete delovali za madjarske težnje. Narodnostni poslanci torej ne smejo nastopati samo-stalno, ne smejo nastopati kot posebni narodi. ''Extra Hungariam non est vita; si est vita, non est ita."
Ogrska držav® se k reče v znamenju tulipana. Kar ni madjarsko, tega ne mara Madjar na Ogrskem. Madjari so izdelali parolo, da nečejo imeti z Nemci v Avstriji nobene zveze, tudi trgovske ne. Madjarski trgovci so sklenili, da ne 'bodo več naročevali blaga pri avstrijskih trgovcih in fabri-kantih. S tem hoteli pokazati, da .Madjar lahko živi brez Nemca. Madjarski trgovci so na svojih trgovinah napravljali napise: "Psom in avstrijskim trgovinskim potnikom je vhod prepovedan." Pes in avstrijski 1'abrikant imata torej jednako spoštovanje na Ogrskem. Madjarski trgovci so se res ravnali po tulipanu, a to je čutila avstrijska industrija, tudi Češka. In v Avstriji se je pričelo proti-gibanje, izlasti češlki mlinarji so izjavili, da ne bodo več hodili po ogrsko moko in pšenico. To je, ako Madjari ne marajo nas, ne maramo mi njih. — Kdo bode tu zmrznil? Mi gotovo ne, ampak Madjari.
liumunski kralj Karol je dne 23. maja praznoval -lOletnico svojega vlada rst v a. Kralj Karol je iz rodu Ho-henzolJern-Sigmaringen, torej iz pristnega nemškega rodu in je prišel na Rttimunsko, da bi tu sejal neini&o kulturo. Do dne 10. februarja 1S66 je vladal na Kamninskem knez Cusa, rodom Bumunee, ki je združil Rumunce, kolikor je mogel. Ali evropski intri-ganti so ga strmoglavili in so posadili na knežev prestol 1. 1SC6 nemšlkega princa, da bi tu zastopal nemške interese in da bi Rumunija postala trdnjava proti siavjauskemu navalu in vplivu. To je evropska politika. Kakor tihotapec moral je Karol potovati v Bukarešt. Potoval pa je po Dunavu, vozil se je s tovorno ladijo in je moral ves čas čepeti in se skrivati med žaklji, da ga ne bi izvohal kak rmmunski zarotnik. Tako je Karol prišel v Bukarešt, in Rumunci, slepci in kratkovidneži, priznali so ga za deželnega Ikneza, dočim so svojega rojaka Cuso spodili iz dežile.
Rumunija šteje pet milijonov prebivalstva in je kraljevina. Po rusko-turški vojni si je Karol postavil kraljevsko krono na glavo. Gradil je ceste, zidal železnice, to je vse, kar je storil. Pa saj ni prišel v Rumunijo, da bi širil prosveto, nego prišel je, da bi ubijal Rumunce in da bi ščitil nemški vpliv na našem jugu. Kralj Karol je neprijatelj Rusom in Srbom, on je Nemec, kakoršni so vsi Nemci, ki sovražijo Slavjane. Res ne vem, čemu trpimo nemške prinee na Balkanu! Kralj Karol neče ničesar slišati o zvezi z Rumiauei na Ogrskem. On je Nemec, ne potrebuje, da bi združil Rumunce; njemu je glavna stvar, da sedi na kraljevskem prestolu in da varuje nemške interese na Balkanu!
Afera Hribar-Prosenc je zdaj končana. V ponedeljek se je vršila na ljubljanskem deželnem sodišču vsklic-na razprava. Sodišče je sodbo prve topinje potrdilo, samo je denarno kazen znižalo. Prosenc je prosil odpuščanja, priznal je krivdo. Namesto 1000 kron kazni bode moral plačati le 500 kron globe in poravnati vse troŠke, ki niso neznatni, ali pa sedeti 14 dni v zaporu.	A. T.
Pod trdo skorjo.
Spisal Ivo Trošt.
(Nadaljevanje.)
Urednik Josip se zmaje na stolu: "Sakrament„ stvar ni slaba! Ti strela, ti! Ko bi le ne bilo tako zares, ta'ko zasukano, kakor se je zgodilo meni. Ti hudičev Fran, ti! Kdo mu je razlagal vse tako natanko? Ona* Ni satan! To bi bila njena poguba! Nič! V koš! — Slika, primoj — da ni slal>o, ali jaz se ne pustim persiflirati.
Primoj — da ne!"
* * *
Luč je še vedno brlela na Josipovi uredniški mizi in v njegovi domišljiji so se vrstili kakor poglavja nove povesti spomini poznejega življenja. Glava mu je zlezla malone na sam rokopis, !ki si ga ni upal zagnati v koš. Zatisnil je oči, da bi ga ne videl več in zabrisal spomin nekdanjih dni, pa prav s tem se je še globlje zatopil v lastno prošlost ter vnovič živel staro življenje. Ura, na steni zdrkne ter udari eno popolnoči.
"Ti satanski hudič! Odtlej je res nisem videl več. Franu sem sičer pisal, naj poizveduje kot moj naslednik, če Rožica zelo žaluje po meni. Hm!" Všečno se je namuznil urednik Josip v zavesti: pa smo bili Ikdaj vendar — nevarni! Potem je mrmral dalje sam s seboj: "Fran je odgovoril, da je — zdrava. Ta prokleti Fran! Ali se tako odgovarja na tako delikatne stvari? Hm, pa trde, da sem cinik in kaj vem še. T>rugi niso samo ciniki, marveč cinasti in cikasti — biki... Čakaj, hudič ti bo iskal dušo v trebuhu in obistih I In ta strela, kako piše tukaj ! To je naravnost brilijantna dikcija, primoj — Samo še to le stran precitam, potem sfrči strani ta šara, jaz pa spat. Ura gre fco strela."
Polglasno nadaljnje čtivo in se ozira strahom a pa bližnjo postelj, Se
se ni morda prebudil tam speči otrok vsled njegovega eamogovora. Vse mirno.
"Potrpežljivo kakor prava sestra usmiljenka je nosila poslej Rožica v srcu grozno gorje. Rožica ubožica! Mirfčila jo je silna zapuščenost. Ona veličastna pesem večne ljubezni, ki ji je tolikokrat govoril o nji Josip, je bila .poslej pesem križevega pota v temno 'bodočnost. Oče in mati sta se doma prepirala vedno grše, obdevala z vedno manj krščanskimi in človeškimi priimki ^lednjič celo z brezozirni-mi udarci. Beda je legla v hišo. .. Tedaj se je zagledal v mirno, še vedno krasno Rožico bogat posestnik iz soseščine. Dote ni potreboval in Rožico je imel rad. Govoriti je znal in razumno, a poguma ni imel in drzosti ne kakor Josip. Tudi mu ni bila znana veličastna pesem ljubezni v naravi. Znal je samo one pesmi, ki so jih po-pevali fantje zvečer pod Rožičinim oknom. . . A kaj bodo tiste? — Seveda Mattko ni bil izobražen kakor Josip, a bogat.
Zasnubil je bledolično Rožico in deklica je izjavila, da ga ne mara. Vsa vas se ji je čudila in tržanke so kazale za njo s prstom. Zdelo se jim je naravnost pregrešno, da beraška deklica odklanja naravnost tako bogato •ponudbo. Samo on, Matko, se ni čudil. Rožica mu je razodela vse do pi-čice, kako in kaj je ž njo, pa je spoznal, da ni za njo; še več: ohranil ji je v srcu blag spomin, dosmrtno spoštovanje, kakor osobi, ki je šla v samostan ali v prezgodni grob.
Mati in oče sta se poslej še huje bila med seboj. Udarci so začeli padati celo po Rožici — najprej sicer samo z jezikom in pozneje seveda tudi s polenom..."
Josipu je pošla sapa. Že večkrat mu je bila na jeziku rezka kletvica, pa je ni utegnil izreki. Slednjič dospe do * in se zdahne: "O ,ti hudič, ti, ko bi bil jaz vedel!... Krasno pisano, plastično, škoda--škoda Rožice! Hm! Torej tepena, ker ni mogla pozabiti Josipa, — Čakaj, naj laže ta hudič še naprej."
Urednik čita zopet nekaj na tihem, večinoma pa mrmraje: "Vsled bede in udarcev je najprej onemogla mati. Legla je in ni več vstala. Milo je plakala Rožica ob nje uborno mrtvaškem odru. Srce — je menila — da se ji razpoči ob misli, da zagrebejo v neob'"-utno zemljo edino bitje, ki jo je nekdaj ljubilo na svetu, mater, ki je rad o voljno za njo post rezal a očetove udarce. Oče je preklinjal in pil žganje...
Po materini smrti je Rožica prejemala očetove udarce sama. Hirala je in venela kakor prezgodaj }>oko-šena cvetica. Stari usnjar je pil in robantil, ona je pa morala sama s kramo od vasi do vasi. Ženske* so se obrezale na njo, češ, laluko bi bila bogata Matkova žena, tako pa — — Pravnic se jim ni smilila. Oče je zahteval vedno več žganja in ako ga ni dobil, je dobivala Rožica toliko več udarcev. ..
Slednjič se jih je naveličala. Mlademu Regijanu, ki so ga nazivali Me-žo, je nekoč izjavila odločno: Četrta božja zapovefl pravi: Spoštuj očeta
in mater, da boš--od mene se pa
zahteva: daj očetu žganja, če ne, boš tepena. Jaz spoštujem očeta, Bog mi je na pričo, pa sem zato tepena. Četrta zapoved obeta njim, ki jo izpolnjujejo, dolgo življenje, meni pa kaže le dolgo vrsto uidarcev, gotovo smrt. — To ni božja zapoved, to ne more biti božja volja!"
"Me prav romuniš. Rožica!" je potrdil Mežo, tki je s tem postal njen zaupnik. Grd je bil kakor sam smrtni greh, a Rožici ni tbilo nič zrn to. "Ima dobro, ima usmiljeno srce. Rjav je res ko hudič in grdo gleda kakor prazna mošnja, a Mežo je dober kot bel kruh, tko se je.. . "Da bi ne bila verjela nikdar!"
• * *
"Revica, utbožica!" vzdihne sočutno Josip morda prvič v svojem življenju. Spomini so ga drvili s silo kakor v vrtinec nazaj v tiste čase, nazaj k Rožici v hrastovo senco, ko se jima je smejal mesec skozi gosto vejevje za samotno hišo koncem trga. Vsiljevala se mu je misel, .kakor srečen bi bil ž njo, ki je bila te sreče zares vredna. Začeli so se mu vrtati pred očmi kar suhi računi. Spoznaval je, da bi ne 'bil' ž njo ob strani prav gotovo nikdar dosegel tega, kar je danes v javnosti. A žal mu je bilo vendar uboge Rožice, ki je zaslužila boljšo osodo.
"Da ni mogla vzeti matka!"
Toda rokopis je prehajal nazlic temu z desne na levo Josipovo stran, list za listom dogodek za dogodkom, ki si je ob njem urednik napajal žejno dušo. Rokopis pisan natančno na eni listovi strani in z dva prsta širokim robom ob desnici se je adel naposled Josipu grozna ironija njegovih mladostnih sanj. Pogledoval jib je škodoželjno, češ: prav kmalo nas zadene zasluzena pozabljivost. Ne boste več režali v me vi, mrtvaci. Toda ne. Prečitati moram do konca, potem vrniti rokopis, se spodobi tako... Uredniku je pripovedoval s mize nov list.
"Tisto jesen sta se vzel« z Mežom. ljudje m zopet nišo mogli prebuditi,
da ni marala bogatega Matka. Rožica se je pa tolažila: S tem 6e bova saj umela. Prav kmalo je pa spoznala, da se je zelo urezala. Rezijan Mežo je že dolgo prej pogledoval za njo, ker mu je ugajala nežna stvarca. Ko je nanesla prilika, jo je ogovoril sočutno zaradi nezasluženih udarcev in se poslej hlinil nje zaupnika in somišljenika; zares je bil pa samo mlad grešnik istih napak kakor njen oče.
Pozneje se je cesto zgodilo, da sta popivala skupno oče in zet ter poslej tudi Rožico nabijala oče in mož. Toda prišli so časi, ko Rožica ni mogla več voljno prenašati vseh udarcev, ako je hotela obvarovati novo življenje, ki je obettalo dobrg nebo, da z njim blagoslovi njen zakon."
To nianso je Josip zopet pospremil z nekoliko strelami in hudiči ter popolnoma zabil, da piše to njegov dobri znanec Fran za slovensko javnost, ne pa zanj. Spomini so ga potegnili za seboj na odprto morje življenja ter se igrali z njim kakor z lahkim perescem. Čital je in čital, rokopis se mu je tresel v roki in srce mu je nemirno utripalo v prsih, ko je prebiral, kako je trpela njegova Rožica, udano prenašala grdo ravnanje in tepenje v času^ ko je bila potrebna največje obzirnosti in negovanja.
"Ti hudič, ti!" je zopet in zopet vzkSikal urednik ter krčil pest, da bi udaril ž njo surovega očeta in poživi-njenega Meža. Silno se je razburil in nestrpno hitel, kar požiral vrste proti koncu Franove slike.
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance v Brooklynu, N. Y., ter jim kličem; Živeli !
New York, 9. rožnilka, 1906.
Peter Spiletič.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam iz New Yortka prijatelje in znance v C-hisholmu, Minn., zlasti pa svojega brata in boarding-bossa ter kličem vsem srčni: Z Bogom!
New York, 11. rožnika, 190G.
Ivan Turk.
Na potu v staro domovino pozdravljam iz New Yorka vse prijatelje in znance, posebno brata in sesro v Chis-holmu, Minn., ter kličem vsem iskreni: Zdravo!
New York, 11. rožnika, 100G.
Fran Os val d.
VABILO na
VESELICO ali PIC-NIC,
ktero priredi društvo Vitezi sv. Jurja št. 49 J. S. K. J. v Kansas City, Kansas, dne 24. junija t. 1. na Bransovi farmi. Vsi rojaki in rojakinje, kakor tudi posamezna društva iz Kansas City in okolice ste vljudno vabljeni, da se gotovo udeležite, tier vsakdo nam bode dobrodošel.
Mihael Novak, I. tajnik, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan.
Kje je ANTON IJPIČ? Pred dvema mesecama je bival nekje v Coloradi. Kdor izmed rojakov ve za njegov nasSov, naj ga blagovoli naznaniti: Antonu Kosec, Box 252, Sunnyside, Utah.	(12-15 —6)
Kje je RUDOLF AHLIN ? Doma je iz Novega Mesta, Dolenjsko. Meni ■j« v7.pl <610 5*1 Ivinu Šali iz ko-fra in je neznano kam pobegnil. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Ilrastar, 3905 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	(9-12—6)
JOHN VENZEL. 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanj« in popravljenje harmonik. Deio napravim na zahtevan je naroču-jtov Cene so primerno nizke, a delo trpe i no in dobro. Cene trivretnih od $22 do $45. Plo&že so iz najboljšega cin k a. Izdelugem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tr« vratnim je od £45 do S&O
Kje je JAKOB BRTJLC? Doma je iz Brusnic, Dolenjsko. Pred 4. leti bival je tu v Aspenu, Colo. Podpisana pomagala sva mu , in sicer jaz Josip Pavlic posodil sem mu v gotovini in Ivan Mehle dal mu je pa hrano in stan na upanje. Čula sva, da je bil v Durango, Colo., koder je imel saloon ter si napravil precej dčnarja, toda se ni zmenil, da bi nama povrnil trdo prislužene novce. Za njegov naslov bi rada zvedela: Joe Pavlic in John Mehle, P. O. B. 34, Aspen, Colo	(9-15—6)
Izdelovalci dog dobe delo!
Pišite t angleškem alt nemškem jeziku:
CHA8. 0. WEINAR, Soon 20 Theatre BTd'g., Hoaston, Texas.
8Iovensk j katoliško
Q-.
podp. društvo
Cr
svete Barbare

Xa Zjedlnjene driave Severne Amerike«
Sedež: Forest City", Pa.
Cin« 31* januarja I903 v državi PunrkHVh »
ah,
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAL AR. ml., Box 647. Fonwt Otty, Trn. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Xu, F* L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa. ...cu II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box S74, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MTJHIČ. Box 537. Foreet City, P«-
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Fa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomaa W Ta. FRANK SUNK. P. O.. Luzerne. Pa.'
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAP,. 3ox 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLA P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORSr.SlK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi aaj m poialjajo L Ujuikn: Ivan Telbaa, P. O Baa NT p, City, Pa.
Druitveno glasilo je "GLAS NARODA".
Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO - HRVATSKEM ZDRAV1ŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepoufc-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po prečitanjn te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakor-šnekoli bolezni se poslužite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli, na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zJravišča zdravijo vse, tudi najstareje.aiutne in kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA.
Ovo je naš naslov:
Slo vensko-Hrvatskov Zdra višče, DR. J. E. THOMPSON.
334 W. 29th. St.	NEW YORK.
Kje je IVAN MAČEK f Doma je iz Logatca in biva že dva in pol teta v Zjed in jenih državah. Dolguje mi okolo $300.00, vsled tega prosim cenjene rojake, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Frank Binder, Box 230, Lowellville, Ohio.	(5-1S—6)
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownn. Pa., in oko-lici priporočamo našega zastopnika g 1 Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati na- j roČnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi.
Upravništvo "Glasa Naroda". |
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne I ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE-1 KA, stanujoč 342 Reed St., Milwau-1 kee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta j sprejema naročila za list, oglase in ima v zalogi raznovrstne slovensk. knjige.	>
Upravništvo "Glasa Naroda".
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
ISA. PRODAJ.
Dobro čroo lo belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov
galona. Reesilng 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Drotntk od £».25 do £3.75 golona. Sllvovlcapo £3 galona Pri večjem noročilu dam popust.
S poŠto van jem
Stefan Jakše,
O. Box 77,
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
Resna beseda rojakom
Vedno se oglašajo in ustasiovljajo t a koz van 1 " bankarji", kteri rojakom gostobesedno obeeajo zelo '" hitr«t" in ceno pošiljanje denafjev: v staro domovino. Kolilko je med obečanjem in resnico, se je žalibog že mnogo rojakov prepričalo in trpelo občutno škodo, ker težko prislužene novce ni videl ne on, niti njegovi sorodniki v stari domovini. Vee tacih bankar-jev lalikomišljeno špekulira s tujim denarjem, z vrtoglav i se jim, obečajo veliko in gostobesedno, prekladajo pošiljat ve od tedna do tetina, ali z rame na ramo, ko se |>a le ma.o kriza pojavi, ali pa zaupani denarji v prevelikem številu zašpeknlirajo, nastane 44ropot". Ta (kropot jo po navadi zelo žalosten: ječa, ubeg ali samomor, — zato naj postanejo naši rojaki previdni in zelo oprezni, da ne bode kosanje prepozno.
Dosed a j je skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vseh b;uu"-nih tih postregel FRAN SAKSER v New Yorku in njegova podružnica v Clevelandu, O. Njegove visoke varščine jamčijo vsaikomu zaupani denar. Največji in najbogajte denarni za-vih! Ljubljanaka mestna hranilnica ga je že pred leti imenovala svojim zaupnikpm,. enako Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Ti zavodi so dobro informirani o vsem poslovanju Mr. pran Sakserja in so mu zaradi njegove kulantnosti dali to zaupno mesto.
Zatorej, rojaki, bodit prvidtn in se vedno tje zatekajte, kjer veste, da ste na sigurnem.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu t Cliicagt. iti., kjlkor tudi rojakom po Zjed. ariavah, I*]} da sem otvoril novo urejeni
ji saloon pri "Triglavu",
Jt 617 S. Center Ave., Chicajo, II!..
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uleiano Atlaa-pivo, izvrstni whiskey. Najboijo vina in diSeče smodke so pri metri
na razpolago. Nadalje je vsakema na razpolago dobro urejeno keg-
lji&če in igralna miza (pool table*.
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič* 0 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI

' v	-.v »
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKi:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th Bt., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbinf, Mm*. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, IU.	• ...
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
FOEOTNI ODBOJI:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,,
.4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 Bo. 13th St., Omaha, Nek
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, A£inn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku m nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve
kadi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ah posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega udhora: JAHOB ZABUKOVEC, 4824 Blaekberry Bt. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo bitijiatancm podatki rsake pritožbe.	—	----
Drnitveno glasilo js: "GLAS NARODA'\
PRISTOPILI.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 26. maja: Ivan Mesič rojen 1SS7 cert. 5113, Hija Gostovič 1873 cert. 5114, Ilija MaljkovK 18S3 cert. 5115, Ivan Boric 1S75 cert. 5116, Anton Lovincic 1876 cert 5117, Milo BoŽanič 1S73 cert. 511 S, Mitro Gostovič 1S7S cert. 5111) Mile Orlič 1H80 cert. 5120, Milo Kosovac 1877 cert. 5121, Luka Or-r-r 1368 cert 5122 Miter Vranež 1803 cert. 5123, Mane Orlič 1SS2 cert. 5104 Lazo War 1871 cert. 5125, Dane Malkovič 1SGG cert. 5126, Milo Pi lila 1SS7 cert. 5127, Luka Gostovič 1887 cert. 5128, Miter Gostovie 1S71 cert. 5129, Mihael Pavlic 1883 cert. 5130. Vsi v I. razredu. Društvo šteje
243 udov.	_ „ . ^
K društvu =tv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, yo., 26. maja: j? ran
Obreš 1SS3 cert 5131, Matija Omejc 1SS1 cert. 5132, Pavel Oblak 1S86
cert 5133 Martin Rihtaršič 1SSS cert. 5134, Matevž Subic 1SSS cert. 513o,
Ivin Iv- 1SS7 cert. 5136, LuT^a Murko ]%5 cert. 5137, Fran Izda 1876 cert.
5l'jS Ivan Demšar 18S2 cert. 5139, Josip Cukar 1S77 eert. 5140, Mihael
J vehe r 1S73 cert. 5141, Fran Erjavec 1S76 cert. 5142. __Vsi v ^ razredu.
DroStvo šteje 217 udov.	•• .
K društvu sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 10. maja: Ana Drc-
nik r.'ieua 1S75 cert. 379. Društvo >teje 85 članic.
K društvu sv. Petr ain Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 10. maja: Ivana Arhar 1884 cert. 2194, Jaga M.halČevic 1865 cert. 2210. Društvo
šteje 22 < lanie.
K društvu sv. Jurija St. 22 v South Cliicagu, 111., 10. maja: Elizabeta Knez 1875 cert. 4798. Društvo šteje 38 Članic.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 20. maja: Franja Gerbec 1878 cert. 5051. Društvo šteje 100 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Ohisholmu, Minn., 20. maja: Barbara Strehun 1881 cert. 4225. Društvo šteje 44 članic.
K društvu .sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y., 20. maja: Neža Spaeapan 1884 cert. 33S1. Društvo šteje 14 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, 20. maja: Marta Sajatovič 1884 cert. 5042. Društvo šteje 22 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. maja: Rozalija Korsič roj. 1.880 cert. 5036. Društvo šteje 41 članic.
K društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa.. 20. maja: Marija Lek--ar 1875 cert. 5054, Pavlina Pivnik 1877 cert. 4810. Ana Jakel 1882 cert.
1921. Društvo šteje 42 članic.	_ \
K društvu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., 26. maja: Frančiška Urbaneie 1875 cert. 4310. Društvo šteje 47 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 26. maja: Marija Žerovnik 1874 cert. 5067, Ana Zupančič 1871 cert. 5068. Društvo Šteje 25 članic.
K društvu Marija Zvezda št. 32 v Bladk Diamondu, Wash., 26. maja: Marija Tratnik 1883 cert. 4870. Društvo šteje 18 Članic.
K društvu sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 26. maja: Roza Rabija 1881 cert. 4993. Društvo šteje 13 Članic.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 26. maja: Franja Nared 1843 cert. 4S18. Društvo šteje 40 članic.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 26. maja: za Možic 1SS3 cert. 4965, Ana Mrgole 18.84 cet. 5101. Društvo šteje 66 nic.
K društvu sv. Alojzija št. 56 v Superioru. Pa., 26. maja: Terezija •man 1881 cert. 1077. Društvo šteje 3 članice.
K društvu sv. Alojzija št. 3(5 v Conemaugh, Pa., 26. maja: Antonija 'zovec 1886 cert. 4344, Josipina K-iveek 1875 cert. 5020. Društvo šteje
članic.
K društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., 26. maja: Ivanka Puc >3 eert. 5109. Društvo šteje 50 članic.
K društvu sv. Barbare št. 60 v Chisholmu, Minn., 26. maja: Marija Star 1871 cert, 4763. Društvo šteje 4 članice.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
1?
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Umrli so v Ljubljani: Norbert Fied-■r, narednikov sin. eden in pol mese-a. Karol Krimer. mizar, 77 let. Iva-a Remaš, delavčeva hči, dva meseca, akob Pavlin, hlapec, 58 let. Franja evec, krojačeva žena, 32 let. Preprečena pot. Dne 29. maja jo je ntel popihati v Ameriko Pavel Gre-orič iz Krošiee pri Sušaku. Ker pa > ni nosil vojaške obleke, mu je po-jvanje ostavil na južnem kolodvoru Ijjubljani službujoči nadstražnik Irian.
Rokovnjaško življenje. Poletni čas « čas za postopače, kakor tudi za plomržnje ženske.. V tem času si ta-Ijudje pomagajo, kakor si hočejo, p zgled je pa dala takim ljudem ičuga Ivana Geraekova, rojena leta T4 v Tacnu in pristojna v Vodice, si je napravila 4'šotor" na ljub-
Ijansko-šišenski meji v tivolskem gozdu. V tem šotoru, kterega je Germe-kova napravila pod neko smreko in v bližini potoka, je prebivala cele tri tedne. Kratek čas ji je pa delal nek pekovski pomočnik, ki jo je tudi za-kladal z vsemi potrebnimi pripomočki. Zvedela je pa za ta šotor policija, ki je Germekovi preskrbela nov šotor v hladni senci. Germekovi novi šotor ni nič kaj ugajal in je izjavila, da bode v prihodnje previdnejša.
Blazna %ažigalka. Kakor smo že poročali, je dne 18. aprila zažgala delavčeva žena Marija Pošetova, rodom iz Žirov, na Vrhniki poslopje Ivane O-grinčeve, v mnenju, da bode zgorel tudi njen mož. Pošetova je prišla nato v Ljubljano in na policiji sama povedala, kaj je storila. Sedaj so Pošetovo spoznali za slaboumno in jo oddali v blaznico.
Izpred porotnega sodišča v Rudol-
fovem. Marija Debeljak od Sv. Gre-gorija, vas Praproče, je tožena, da je v noči 18. februarja porodila popolno
zdravega otroka, a ga pokopala na
gnojišču. Črepinja otrokova je bila popolno razbita. Tožena pravi, da je bila toliko od bolečin omotena, da ne ve, kaj je storila. Obsojena je bila na dve leti težke ječe, poostrene z enim postom dvamesečno.
Nemške marke. Ravnokar je izšla brošura o delu ''Splošnega, nemškega Schulvereina". Iz te brošure posnamemo, da je to društvo iz Nemčije poslalo "avstrijskemu" Scbulvereinu za ponemčevanju Češke in Moravske n. pr. 1. 1904 46.000 mark. Ako se tem markam prišteje jo marke "Gustav Adolf - Vereina", evangeliške zveze in različnih takih društev, tedaj je na leto znatna svota mark, ki pridejo iz Nemčije za vsenemško propagando v Avstrijo. O slovenskih deželah pravi brošura: Južno Štajersko, Kranjsko in Primorje tvorijo močen nemški jezikovni most do Adrije, ki je že marsikaj prvotnega izgubila. Na Štajerskem, kjer se dunajsko šolsko društvo bori za svoje pravice, napreduje temu na strani s precejšnjo samozavestjo splošno nemško šolsko društvo. Za zidanje šol se dajo podpore, ki znašajo do 2000 mark. Poleg tega dobe zlasti podporo občine, ki se proti slovenskemu nasilju odločno bore. Prejmejo namreč učna sredstva za vzdržavanje otročjih vrtcev in šolskih kuhinj za revne otroke. Na Kranjskem je treba posebno varovati nemški okraj Kočevje. Ker tamošnjim prebivalcem krošnjarstvo več ne nese, se je osnovala rezarska šola, ki lepo napreduje. Šolsko društvo deli letno knjige in razne častne nagrade za u-čitelje. Šola v Kočevju prejema 1000 mark letne podpore.
PRIMORSKE NOVICE.
Varnostne razmere v Trstu so u-
prav škandalozne. Dne 30. maja ob 8. uri zvečer je neki delavec napadel v zelo obljudeni ulici Chiozza gospodično Adelo Baumgartner in ji hotel iztrgati iz vratu zlato verižico. Ni mogel, ker je verižica bila močna. Ko je videl, da nič ne opravi, je zbežal.
Strela v uredništvu. Dne 26. maja zvečer so imeli v Gorici Še precej močno nevihto z dežjem. Grmelo in bliskalo je jako močno. Strela je udai-ila v telefonični aparat, ki se nahaja v uredništvu lista "II Gazzetino Popo-lare".
Energična žena je Franja Scharff. Doma je iz Neudorfa in je prišla nalašč v Pulj, da se maščuje nad neko kuharico Julijano Huber, ki je ljubim-kovala z njenim možem strojevodjem. Kuharico je srečala v ulici Verudelll in izprožila nanjo iz samokresa dva strela. Zadela jo ni. pač pa so kroglje neznatno oplazile nekega Šerkota.
Zaradi umora je bil v Gorici obtožen Josip Gorjan. Gorjan je v lahki pijanosti sunil z nožem z noženi nekega Padovana, ker je slednji hodil z njegovo ljubimko, ko so se vsi vračali domov iz gostilne. Padovan je Gorja-na preje treščil na tla, Gorjan mu je pa potem z žepnim nožem zadal na vratu smrtno rano. Sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe, povrh tega pa mora plačati 289 K pogrebnih stroškov in 100 K odškodnine.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ponočni vlomi so v Celju na dnevnem redu. Kjer se kaj zida ali kaj po-
in sporočil tam v Carigradu živeči materi o sinovem početju. Nasvetoval ji je, naj vzame sina k sebi in njegovo vzgojo osebno vodi, kar je mati storila. Mladi Obrenovič je star šele 15 let, a je že zadolžen in zapleten v razne ljubavne razmere.
Črnagora. Iz Cetinj poročajo, da so izmišljene vse vesti, češ, da je prekoračilo 400 Črnogorcev mejo -in da meč-bilizira Črnagora. Ob črnogorski meji je mir. Nemiri so v vraneški okolici, kjer je ukazal kajmakam moriti krščanske žene in otroke.
RAZNOTEROSTI.
S strupom za podgane se je zastrupila v Meiningenu na Nemškem cela rodbina, ker so po pomoti na močnato jed potrosili mesto sladkorja strup za podgane.
Nova stekla za očala. Na Angleškem so iznašli stekla z dvojnim foku-sora. Ta očala so zlasti pripravna za tiste, ki rabijo za čitanje in gledanje v daljavo razne naočnike, ker so tako urejena, da služijo za oboje.
Radi tatvine obsojena kneginja. V Peterburgu je bila kneginja Taktako-va obsojena v dvamesečno ječo, ker je pri obiskih na sosednih posestvih kokoši kradla.
Deček-morilec. V Ehlachu na Nižje Avstrijskem je zaklal na cesti 141etni ključavničarski vajenec K. Fasching 151etnega ključavničarskega vajenca Schlagerja. Mladi morilec se je podal po storjenem zločinu na dom k svojim starišem, kjer je mirno spal, dokler ga ni prijela in zaprla policija.
Pomnožitev japonske armade. Tokio, 28. maja. x Japonska armada se znatno pomnoži in preuredi. Posebno se pomnoži kavalerija, preurede se vojaški transporti, vojaški železniški oddelek, novi vojaški oddelki dobe hitrostrelne topove, ustanove se brzojavni in telefonski vojaški oddelki, u-pelje se nova puška večjega kalibra, vojaška služba se pa zniža na dve leti.
Pomiloščenje Linde Murryjeve. Italijanski kralj je pomilostil Lindo Murrv, ki je umorila svojega soproga. Listi so s pomiloščenjem jako nezado-vijni in splošno se trdi, da je pomilo-ščena po socijalističnih in framason-skih spletkah. Kralj jo je pomilostil na podlagi treh zdravniških spričeval, ki so trdila, da bo morilka v ječi kmalu umrla. A baje Murrvjeva ni bolna in se prav dobro počuti ob obali Jadranskega morja,
Okolu 1000 konj in goved je utonilo nedavno na Škotskem vsled velike po-vodnji.	t
Nesreča na vojaških vajah. Iz Lin-ca javljajo, da je na vajah med dra-gonci in pehoto pri VTelsu nekaj dra-!?oncev padlo s konj in bilo pohojenih. Eden njih je umrl, več jih je bilo težko ranjenih.
Škandal pri konjski dirki. Pri konjski dirki v Budimpešti sta dva konja, na ktera se je največ stavilo, da prispeta prva na cilj, sredi dirke ostala. Občinstvo ki je stavilo, je to tako raz-kačilo, da je s kamenjem napadlo dirkača ter bombardiranje nadaljevalo kljub policijskemu varstvu do konca dirke. Neki policijski komisar je bil nevarno ranjen.
Sneg in toča. Kakor poročajo iz Inomosta, je na raznih krajih Tirolske zapal sneg. Sadna lettina je uničena.V dolino se udirajo lavine na mnogih
pravlja. tam ali pa v bližini se dogodi J krajih in groze železniški progi. Na
kmalu kak vlom. Tako je nedavno neznan zlikovec ponoči vdrl v hišo trgovca Koeniga in odnesel nekaj srebrnih žlic ter tri lepe obleke, vse skupaj vredno okoli 200 K. Kuharica Koenigova je začula šum, ko je tat v sobo plezal, in je šla na pol oblečena na cesto, kjer je začela klicati po redarju. Ko je ta prišel, jo ie pa premeteni tat že popihal, vendar se mu je tako mudilo, da je med potjo vrgel od sebe srebrne žlice in obleko. Doslej storilca še niso zasledili.
Mariborske porotne obravnave. Dne 28. maja so se začele porotne obravnave. Zaradi poskušenega umora na lastni materi je bil obsojen 321etni J. Groebner iz Brega pri Ptuju na pet let težke ječe. Bil je lahkomišljen človek, ki ni rad delal. Ker mati ni hotela njemu ali pa bratu oddati posestva, ampak ga je prodala znanemu Strasehilu, jo je hotel ustreliti, toda jo je samo nevarno ranil.—Isti dan je stal pred porotniki 151etni kolarski učenec Franc Sluga iz Mote zaradi ponarejanja denarja. Iz svinca je naredil par novcev po 10 vinarjev. Bil je oproščen.
Nevarna "bolezen. V Mariji Gradec je umrla na otrpnenju tilnika gostil-ničarka Marija Kokotec. Ta bolezen je nalezljiva in težko ozdravljiva, zato bo treba gledati, da se jo pravočasno zatre.
HRVATSKE NOVICE.
Potres v Zagrebu. Dne 26. maja so
čutili v Zagrebu dva dokaj močna potresna sunka v smeri južno od mesta. Potres so čutili tudi v Karlovcn, a v Križevcu ne več. Škode ni nikakoršne.
BALKANSKE NOVICE.
Sin kralja Milana, ki se je dvoboje-val v Kološu z juristom Fodorjem, 5e poročajo, da se je po dogodku peljal njegov oskrbnik grof Zichy v KoloS
Arlbergu je sneg poldrugi meter visok. Iz Budimpešte pa javljajo, da je silna toča v raznih krajih Ogrske uničila vso setev.
Obsojen generalni gubernator. Sodišče v Čiti je obsodilo generalnega gubernatorja Transbajkala, generala Holstčevnikova, zaradi prekoračenja uradne oblasti in zanemarjenja uradnih dolžnosti, v 16mesečno ječo in na odpust iz službe.
Spor med menihi v Jeruzalemu. "Oservatore Romano" poroča, da je v Vatikan dospela vest, da je med frančiškani in grškimi menihi v Jeruzalemu prišlo do novega spora.
Poslanik baron Calice odstopi. Gra-ška "Tagespost" poroča iz Gorice, da stopi avstro-ogrski poslanik v Carigradu baron Calice v kratkem v pokoj. Prve dni avgusta se nastani v Sv. Petru pri Gorici. Naslednik barona Calice postane bajp sekcijski šef v ministerstvu za vnanje stvari, de Mercy.
Strela na vojaških vajah. Iz Dubrovnika poročajo, da je na vojaški vaji strela ubila poročnika Schoberta iz Gorice in nekega vojaka.
Ladi je oklopnjače v starih časih. V strih časih so Grki in Rimljani utrjevali svoje ladije z debelimi kožami. Tako tudi Normani in Saraceni v srednjem veku, a Saraceni so svoje ladije obdali 1. 1191 tudi s svincem. Pozneje so jih v tem posnemali tudi drugi narodi. Seveda v onih časih ni bilo še topov. Prvo ladijo, oklopljeno železom, so zgradili 1. 1585 Nizozemci v Antverpenu, da bi ž njo prodrli re-dove španskih vojnih ladij, ki so tedaj oblegale mesto. No, na nesrečo je ladija prišla v španske roke.
Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNI KOV", jo dobi brezplačno, dko se
oglasi pri njem.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino ie na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more » resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno preKivljanje, revmati zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in b >ku, zlato ilo (hemeroide), gri/.o ali pr<
tranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zuranje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sitilis k.ikor tudi vse tajile spollie bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)	,	•
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo Zdravje", katero ie napisal slavni Dr. E. C. Collins M. L in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko postnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Box 183. Barberton. O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins
New York.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega . deteta, katero je popolnoma ozdra-Leto je minilo, kar ste mi posijali vilo kar je Vaše druge med,. irn Vaša zdravila, katera sem po Vasem ponucalo, nobenih znak« »v 1 le ni navodilu porabil in se popolnoma ni več in noben mamili se mu več

ozdravil, da se Se danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem. 2 vsem spoštovanjem • Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za \as trud in zdravila ter Yam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box P7, Forest City, Pa.
Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trpletga ill slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 W. 34th St,
New York- N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri »t lijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedcljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.	,	f
Delo dobe izdelovalci dog
in izurjeni delovodja.
MAX FLEISCHER, 25S Groie Street, (30 jnn)	Memphis, Tenn.
Najbolja mazila za lase.
"CRESCENT", edino, po zdravnikih presikušeno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje lasišoe, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje las in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika skatlja $2.00, tri velike škatlje $5.00.
IiAPUHOVO OLJE (Klettenwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25.
MEDENA VODA, odpravi pred vsem laiskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15.
LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15.
ROŽMARINOVA VODA, radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25.
MAZILO ZA BRKE IN BRADO.
nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brale. Cena $1.25.
CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jačilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10.
Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05.
Čitigte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order.
P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. Y.
MfiwrniBiMMtMia.
Bell Phone: South 1 ?
9 Cuy. Phone Cent. 1619
THE STANDARD.RREWING OS
•»dehjje najboljšo vrsto pivs.
137 Train St.
Cleveland, O
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe n francoake defe in za doge sa kadi Posodimo tudi potrebni denar sa lir delovanje dog. Ako imata ing« na prodaj, pilite nam, naii pogoji so ngodnL ft OLiVKH 00* u V. o.
zaloga vina in žganja
Matija Qrm;
Prodaja belo vino po 7<h* ga'lon „ črno „ „ 50e
Drožnik 4 gnllono za.......$11.00
Brnjevee 1:2 steklen'«: /a 812.0«» ali 4 gnil. (sodiVk) za........£ Iti. 00
^ Za oblino (liiročilo sc {->r-ip<>ri:C
S Matija Grillv
I
(0 1548 St. Clair St.
CLEVELAND O.
JOHN KRACKER,
11W 8t CIaii St., ClwUod« O
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rndeče vinp (Concord) prodajana po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 salona. — Najmanje posode za žganje ao 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila ee priporoča
JOHN KRAKER
UM St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Spominjajo m ranih prilikah naše prekoriatne irulbe »r. Cirila ia ▼ Ljnbljaail Kal poloti dar na oltar!	(▼ d)
Pravi blagoslov? za vse ===== človeštvo! 1
Knjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGK S. KNE1PPA:
"DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena ">Oc.
-MOJE LIECENJE IL1 KUČ-NI LIEKAK"v hrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol.
Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentroic i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order.
Priporoča se
K. AUSKMK, • 1146— 40th Street. Broekl>n, N.Y.


Slcu^nj« učil
Podpisani naznanjam »Pjakom, da izdelujeta
ZDRAVILNO WcNKO VINO
po najboljšem navodilu. Ix bafbo?* ftlii rof Jo korenin, ki jih je dobiti v Evropi ij Ameriki. *er is fiaeja. naravnega vina.
Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redna
Pošilja se r ubojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje sapafft-
nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSis. «32 Sooth Santa P« Ave., PaebK -

Gospod Janez.
Novela, spisal Janko Kersnik.
(Konec.)
0 initial je je pripovedoval sodnik, tiiu milejši izraz je legal na župnika lioe in gorko milovanje je sevalo iz njegovih oči.
"In kaj hočem sedaj?" je končal Pet<>r strastno svojo povest.
"Kh.i sedaj J fee li še spominjaš prvega večera, ko si me obiskal tu in sva sedela pri tej mizi v živem raz-govoru 1 Vprašala sva drug drugega: 4 Si li srečen T' in kakova sta bila najina odgovora? Ti si dejal: 'Kaj pa je Meča - kaj zadovoljnost ?' A jaz sem zavrnil odkritosrčno, da sem srečen! Se li spominjaš?"
**Si)ouiinjam!" je prikimal zamišljeno sodnik.
"In glej, prijatelj, razloček med nama je le ta, da sem jaz že davno utešil in udušil enako strast, kakor sedaj v tebi kipi. Težko, grenko, bridko je tu, pa kakor smo nizki in umazani vml na svetli v svojih strasteh in v hrepenenju svojem, tako srečni in blagi postanemo, kadar nam je možno, udušiti svoje strasti. In to je možno!"
Sodnik se je nezadovoljno obrnil v prijatelja.
"Ne, ne, Peter! Jaz ti ne bom pri-digov:»l! Tudi nisem jaz prvi, ki te
V	• .
uci prave sreče v zatajevanju, m nisem poslednji, ki je prišel do njenega spoznanja. Tudi nravno stališče pustiva v miru! Ostaniva na tvojih golih. realnih tleh! Kaj hočeš z baronica 1 Žena tvoja ne more biti, dokler živi njen soprog — in ta bo živel; — ljubica tvoja pa ne sme biti."
"Zakaj ne?"
"Ker te bo baron ubil! In če že ne-češ te realne nagote — ker bi te i jaz zaničeval iz vse svoje duše!"
Oba planeta kvišku.
"Janez!" vzklikne sodnik.
"I>;i, da! Izbrisal bi te iz spomina s-«'• \,.i, in ko bi se mi vsilil kdaj..."
"Dovolj, dovolj je!"
Malo potem se je sodnik odpeljal.
Več mesecev ga ni bilo videti v Grmu, in tudi župnik Janez ni imel prilike, obiskati ga v Križu.
Baron Mil de je okreval, ioda še v bolezni svoji je bil sklenil prodati rudniško posestvo in se preseliti zopet v Nemce.
Helena mu ni branila.
Kupec se je kmalu našel, in komaj j je skopnel sneg |h> južnih brdih okrog j Rudnika, sta ostavila Mildejeva svoj iria.l. Pri odhodu sta obiskala župni- ! ka Janeza in v trenutku, ko je bila z ' . upnikom sama v sobi, mu je izročila baronica zavitek pisem.
"Dajte to — Petru!" je zaŠepeta- j hi. "To so nekdanja pisma njegova!"
Župnik jih je spravil, toda odgovoril ni ničesar.
Zvečer pa se je čudila Urša, kaj maši gospod Janez v peč in zakaj stoji tako dolgo pred njo, dokler ni vse ono
—	pepel, sam pepel.
In Peter?
Prišel je zopet v Grm. Spomlad je bila tu in vinogradi pod grmskim fa-rovžem so se svetili v krasnem zelenju ; na župnikovem vrtu so pa dehteli celi šopi belih šmarnic.
Tedaj je prišel sodnik zopet k staremu — edinemu prijatelju.
In tako stori večkrat tudi še dandanes! Toda ne več spomladi, ampak v gorki jeseni, kadar dozori žlahtna kapljica po grmskili brdih, tedaj zapusti Peter oddaljeno prašno stolnico in težavni, akoravno visoki svoj posel
—	ter se odpočije nekoliko tednov pri blagem prijatelju — gospodu Janezu.
Ponkrčev oča.
i.
Tam i Ji pod kompoljskim gradom I v zatišju majhnih dolin, raztezajočih se na sever in na vzhod, je delala občinska cesta majhen klanec.
1'reko ceste vrhu klanca pa sta držali dve ozki stezi.
Vsi grajski in kmetski lovci so pri-]i ■>' edovali, da je tamkaj na razpotju! i vrsten stan za vsakovrstno divja-.
Zajec, gnan in pojan od tulečih 11-o v, mora pripihati, kakor so pravili lovci, kar po cesti, bodisi od desne ali 1 ve; lisica se priplazi in privleče po • ■/ki spodnji stezi, in nje je treba po-- bno paziti. Srnjak pa prilomi skozi vrosto. z robidovjem preraslo grmovje; }V na dvesto korakov ga lehko čuješ, in na cesto pred puško mora priti.
• Tzvrsten stan je bil to! Tudi za sr-i ce, lehkonoge. živooke srnice!
A po teh streljati je bilo strogo pre- j povedano; grajski gospodarji so varovali svojo divjačino.
Bilo je septembra meseca, ko se je zgodaj, v hladni rosi, odpravilo ne-1 liko lovcev iz Kotnpoljskega grada »a lov doli v zatišje.
Bilo je majhno krdelce. Grajski gospodar je hotel imeti par zajcev, a sam ni utegnil iti nanje. Poslal je svoje lovske čuvaje, štirje so bili, in pridružil se jim je grajski učitelj, odgo-jitelj gospodarjevih sinov. Vedel je, da bosta mlada dva barončka spala do desetih, in dotedaj so se hoteli vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa posušila in sled se je izgubil.
Učitelj je bil po svojem službenem stanu med današnjimi najodličneji lovec; postavili so ga torej na najboljše mesto, tja na občinsko cesto na razpotje.
Nič ne de, četudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih je tam po brežinah in čuvaji imajo bistre oči, da pazno-uhca ugledajo lehko že na ležišču.
Tam na obrobku vzhodne doline se je malo zarilo, ko je grajski učitelj prikorakal tja na svoj stan.
Lep mož je bil ta učitelj iti še mlad.
Dolgo Še ni bil v gradu in tudi ostati ni hotel dolgo, zakaj študirati je mislil še dalje zase, in le počitnice svoje in morda par mesecev več je hotel prebiti tukaj. In kaj! Saj je bilo dolgočasno v tem gradu: v mestu je pač druga zabava.
Lov, to je bilo še edino, to je bilo še nekaj tu v teh hribih. Ta še pomaga pozabiti nekoliko teh baronovih paglavcev.
Grenak kruh je to učite!jevanje pri visokih ljudeh — hvala Bog-u, da se lehko osladi, dokler smo v mestih. Pa na deželi!
Dobro uro že je stal učitelj tam na svojem stanu, in ustrelil je bil res enega zajca, a po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je ponosno obesil na suho vejo v bližnjem borovcu.
Gonjači so se bili s psi obrnili v drugo stran in učitelj je moral čakati, da se vrnejo okrog griča zopet proti njemu.
Sedel je torej kraj ceste na odrušen kamen.	»
Kar <ra opozorijo lehke stopinje, ki so prihajale po občinskem potu navzgor.
Mlada kmetska deklica je prišla mimo. Bila je pa tudi vredna, da si jo je človek, in četudi ni bil tako mlad ko grajski učitelj, ogledal in jo ogovoril.
A zadnjega ni bilo treba, zakaj dekle je samo postalo pred zajcem in radovedno vprašalo:
"Ali ste ga tukaj ustrelili?"
Učitelja še pogledala ni bolj nego površno.
"Tukaj, tukaj!" reče oni, ki ni mogel z očesom od nje; '1 kam pa greš ti?" pristavlja, ker ga je ona že bolj zanimala nego zajec.
Zdaj je uprla tudi deklica pogled v lovca.
Zardela je malo.
"Na polje!" je dejala hitro in hotela dalje po cesti.
"Čakaj malo, čakaj!" reče oni in stopi sredi pota pred njo. "Kako ti je pa ime ?"
Govoreč jo je hotel prijeti čez pas.
A ona se mu izmuzne.
"Vsak dan Urška!" reče smeje se in hiti navzdol.
A on je naglo zopet pri njej ter jo pridrži za roko.
"Urška? Čigava Urška si?" jc dejal.
"Pustite me, meni se mudi!" reče ona malo nejevoljna, a vendar se ji je silil smeh v zardelo lice.	v
"Povej mi, čigava si, potem te izpustim, prej ne!"
Govoril je to z resnim naglasom, tako da se je videlo, da misli v istini izpolniti svoj namen.
Deklica je vila semintja svojo roko, ki jo je on krepko držat, ter pogledala po cesti gor in dol, da-li nihče ne prihaja.
Sramovala se je.
"Ker ste že tako sitni", pravi naposled. "Tolstovršnikova sem. Zdaj me pa pustite v miru."
In on jo je res izpustil.
Samo prej jo je še hitro prijel čez pas in jo bliskoma poljubil na mala rdeča ustna.
Odrinila <ra je nejevoljno in roko svojo na ustnih držeč stekla po cesti.
Kmalu je bila za ovinkom, a učitelj je še vedno stal na mestu in gledal za njo.
"Tolstovršnikova Urška!" je dejal sam pri sebi. to si bomo zapomnili; nisem videl še lepšega dekletca; malo zabavo l>ode morda vendar v teh
hribih!"
* * *
Kakih štirinajst dni pozneje je jel učitelj pogostoTna hoditi zvečer na iz-prehod, kakor je sam dejal, in pozno se je vračal.
Baron se ni zmenil mnogo zanj, ker večere je imel oni proste; tudi drugi posli se niso brigali za učitelji; in če je tudi ta ali oni hlapec kako sumnjo izrekel o teh ponočnih učiteljevih iz-prehodih, gotovega ni nihče vedel povedati.
Znalo se je le, da hodi grajski učitelj navadno tja po dolini, na ktere spodnjem koncu, dobre pol ure daleč, je stala samotna Tolstovršnikova hiša.
Čez dva meseca pa so baronovi odšli v mesto in učitelj ž njimi.
Odslej se tudi med posli ni govorilo vež o njem.
(Konec prihodnjič.)

Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne nde z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in Čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va* Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z itbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
0	Rev%H. W. Freytag, Hamel, IH.
1	\ Na vsaki steklenici je ^JAnaša varnostna znamka
^ir "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F?. Ad. RICHTGR&CO.
215 Pearl St., New York.
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Touraine. .14. jun. ob 10. uri dop.
La Savoie____21. " " 10. " "
La Provence .28. " " 10. " " La Lorraine.. 5. Jul. " 10. " "
V B remen :
Kaiser Wilhelm II.
10. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm
3. julija ob 12.30 popoludne.
V	Hamburg: Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
-ooo-
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Parniki Austro-Americana-črte:
^rancesca........13. junija "
Erny ............19. " "
Sofia Hohenberg ..30. " "
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
Y	Antwerpen: Zeeland ....IG. jun. opoldne.
Finland ____23. " ob 7. uri zj.
Yaderland ..30. " " 10.30 dop.
Y	Hamburg:
Blueeher ....14. jun. ob 11.30	dop.
Aug. Victoria.21. " " 4.30	zj.
Gr. Waldersee 30. " " 11.30	dop.
Amerika ----5. jul. " 4. uri	zj.
V	Rotterdam : Ryndam ...13. jun. ob 10 uri dop. Potsdam ...20. " " 5. " zj. Noordam ..27. " " 9. " zj.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod »aznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
Vi'mnfti- iiiHii'im.'iiii'iMi-'ili-.................-a......iaii-.||St nai.....niiu
i?
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SALOON se nahaja pod ti.
40Q VV. Michigan St.,
in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaliuioč se za vso uosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam.
S sp.štovanjem
JOSIP SCHARABON,
409 VV. Michisan St.,
DtlX'TH, MINN.
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, 'šiflkarte) za razne prekomorske
erte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivih knjig.
ft
* ££ « li

KOMAR"
z a celo leto samo
jeden dolar.
& &
£
ft
£ &
&
RED STAR LINE
Prekomorska ^arobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom In Antwerpessos* && * 4 * * * * Fhiiaddphijo is Aimverpeiiorr
"■ff- -r^r^F — '.	V.'X *	-, ..... -
r* - —IT
- -^v


Frc?a£a pctaifce 3 3*efiočiiai r-oštnimi mruik?.
VAOERLAND dYJ'iiaka 12017 icrJ KRuGSLAND...........12780 tor,
ZEELAND............U05 ion,iFiNNIJNC.............12750 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpeštete ^ e1® potrebščine . dobre tirana, najboljše pcustrisiba.
Pot Cez Antwerpen je iedna najkrajših in na-prijetn-iših za potnik« l^a: v Avstrijo s na Kranjsko, Štajerska. Koroško. Pri m o rje, Hrvatsko, Dalmacijo . druge dele Avstrije.
It NEW YORKA odpisujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznoZjit Fulton Street. — Iz PHII RHKJE* vsako drugo sre^.o cd pomola ob vznožju Washington Street* Glede vorašan; ali kupovanja vožn^lh listkov se je obrniti na:
Rojakom r„p^,raru-Pa
naznanjam, tla j. za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUEOVEC^
4824 Blackberry Alley*	Pittsburg, Pa.
Uradne tire: vsak dan od i7. do iS. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Frank Sakser.
ii ii ^ » nHj n

Nižje podpisala priporo ^ -aru potujočim Slovencexr. » in Hrvatom svoj........ £
f
s'

SALOON
wi'iw urcciiwitrt ......
NEW YORK' ,
^ kancem iočim v e d n c-pivo, dema ^rešana in impor#.irana vina; fine. likerje ter prodajan? t? vrstne smodke., . ..
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek.
Potujoči Slovenci in Sr vat je dob&..........
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Posue iba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FR1DA VON'KROGE
MMt9 Oreeawkk Street, New Ywt.
CUNARD LINE
SPARIViKa	MED
TRSTOM, BEKO IN NEW YORKOM.
■■ ■ ■■ —d
IflRNlKI IMAJO J1H0 OBSEŽEft POKBll PROSTOK KSOYV ZA SETANJJK POTICIKO? VKRTJiEUš RAZRED;
odpluje iz Ne\v Yorka; dne 20. maja.
C4MTBIASI"""
mm si
JU Ulj H.
odpluje iz New ■ka dne lo. julija
CLTONIA, 3LAV0NIA m PANrfOPTlJI ^ parmlci na v Saka Ti parmci <30 napravljeni po najnovejšem kroju in zeto priklada-cretj? razred JEDILA eo dobra ii potnikom trikrat na da* pc: ft'i postrtbžena
Vožnja -jstke orodajajo poccuS6e.n agentio i d
Tfce Cunard Steamstiip Co.. Ltd.,
iJDftdwi^ New Vorfe	126 State St Boston
Uearnoro dc OmcaL1^.

AFSTEB-AMEBICAS LISE
^Rti»ulurni potn) purnlkl
"FRANCESCA" Odpluje 13. junija. "SOFIA HOliEINBERG" odpluje 30. junija
"GIULIA" odpluje 14. julija "GEORGIA" odpluje 21. julija.
v oar 1 Jo m«dk.Nttw Vorkorn, Trstom In Rtko.
Nnjpripravnej^a in" najteiu:j?a pi.u»lrttlua Titii v
IJ ubija no in splob na Slovensko. Železnim velja Ljul -
Ijane le SO'c^ntov. rotuiki dust o isti dan na painik. ko (ft
^ od doma y;redo.
t a
1
k
ii
Phelps Bros. CS, Co., General Agents, 1
2 W'tiiil-iinjrto« St.,*Ncw^'ork.
ComoagniB Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.|
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka.. "La Savoie" „ ,, „ "La Touraine" ,, ,, ,, "L'Aquitaine" ,, ,, ,,
"La Bretagne"................
"La Champagne" .............
"La Gascogne"...............
12.000	ton,	25,1100 konjskih moči. iMNI	„	2*.,(<0t» „	„
. 1U.IHXI	,,	12,01 N) ()	,,
10.1	M H>	,,	1 M H I |f	(1 . 8.1 Krt>	v <HM)
»	«»	t »>	>1
,. s^i k K »	M i
. .»,«*)	"	y'oou
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tetino ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz priatanišcftšt. 42 .North River, ob Morton St, N. I.
•LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PliOVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE
14, junija 1906.	La Bretairne
21. junija I90G.	*LA PROVENCE
2S. junija 190t>.	*LA LORRAINE
5. julija 190t].	La Gast-u^ne
12. julija 1906.	La Rreta-ue
19. julija 1906. 2tJ. julija 1906. 2. avj». 1906. 9. avg. 190GL 16. avi». 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. B temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a.
M. VV. Kozm inski9 gtiuiaini a^ent za z&j>mL
Ti Uttirhorn St., Cl.Icd^o, »ti-
THE F08EST CITY
- Jedina CeŠko-Siavj^rska---
profItrustna pivovarna družba
v Cl'd'oUmdu, o.
1 C
i
Vari iz najlioljseca^anierikavsS.o^a slasti in i/, iniporti-ranetra češkega limela iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval tlru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma.
Naša pivovarna naliaja.se na XJllioXl Street nasproti Wheatland iu Xomewood St. •	iVlatej Bečko, kolektor. ===== <