List za obveščanje delavcev
gorenje
informator
Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD
Številka 11
Leto XVIII.
Titovo Velenje, 14. marca 1984
18. seja delavskega sveta Gorenje TGO
Sanacija, referendum
Ma včerajšnji, 18. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, so delegati odločali o sprejemu sanacijskega programa delovne organizacije Gorenje TGO, o spremembah v organiziranju delovne organizacije ter o sodelovanju pri načrtovanju, vodenju in izvajanju integralnega projekta "Obnova Gorenja".
Že na 17. redni seji delavskega sveta so delegati razpravljali o pripravah za sprejem sanacijskega programa delovne organizacije Gorenje TGO.
Hkrati z obravnavo zaključnih računov za leto 1983 so delavci v temeljnih organizacijah in DSSS obravnavali predlog sanacijskega programa ter ga potrdili in sprejeli na zborih delavcev in delavskih svetih. Posamezne naloge sanacijskega programa se nanašajo tudi na delovno organizacijo kot celoto, zato mora sanacijski program potrditi tudi delavski svet delovne organizacije.
Na osnovi sprejetih tez o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih ter drugih odnosov so bile pripravljene spremembe organiziranosti delovne organiza-
cije Gorenje TGO. Po zakonu o združenem delu pa spremembe samoupravnih sporazumov potrdijo delavci z referendumom.
V predlogu samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije Gorenje TGO so predvidene naslednje delovne organizacije:
Gorenje Gospodinjski aparati, n.sol.o. Titovo Velenje Gorenje Notranja oprema, n.sol.o. Titovo Velenje Gorenje Procesna oprema, n.sol.o. Titovo Velenje Gorenje Elektronika široka potrošnja, p. o., Titovo Velenje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
KOORDINACIJA SINDIKATA IN AKCIJSKA KONFERENCA KOMUNISTOV
Sprejem novih temeljnih aktov
Proizvodnja v Gorenju TGO
Letos, do konca februarja, so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje izdelali skoraj 323.000 velikih gospodinjskih aparatov, nad 173.000 malih gospodinjskih aparatov, blizu 183.000 kvadratnih metorv talnih keramičnih ploščic itd.
Planske naloge, se pravi operativni proizvodni načrt, so presegli oziroma dosegli v tozdih Pohištvo, Gradbeni elementi, Ku-halni aparati, Mali gospodinjski aparati, Zamrzovalniki in Hladilna tehnika. Za predvidevanji pa le za malenkost zaostajata tozda Pralna tehnika in Štedilniki.
Ob 8. marcu
Prejšnji četrtek je bila v Titovem Velenju skupna seja sin dikalne koordinacije in akcijske konference zveze komunistov, na kateri so obravnavali in preverjali priprave za referendum o sprejemu novih temeljnih aktov o združitvi v sozd Gorenje. Ob pripravi končnih predlogov je bila
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE O GORENJU
V petek, 16. marca, bodo v Titovem Velenju zasedali vsi trije zbori občinske skupščine.
Vsi trije zbori skupščine občine Velenje bodo v petek obravnavali tudi sanacijska programa delovnih organizacij tovarne gospodinjske opreme Gorenje in Gorenje Promet Servis ter jih, kot je mogoče pričakovati, potrdili.
upoštevana vrsta pripomb vseh udeleženk sporazuma ali članic sozda.
V novem samoupravnem sporazumu o združevanju v sozd Gorenje je dan večji poudarek sporazumevanju in dogovarjanju, natančneje je opredeljena vloga in položaj organizacij skupnega pomena in delovnih skupnosti ter spremenjena oblika odgovornosti članic. Na področju družbenoekonomskih odnosov je precizirana vloga plana in določena njegova minimalna vsebina, odnosi pri pridobivanju skupnega prihodka ter cilji, nameni in postopek združevanja sredstev. Opredeljen je tudi odnos delavskega sveta do razprav o gospodarjenju, organizacij skupnega pomena ter do določenih skupnih organov. Razpravljala so si bili edini, da so pri pripravi osnutka upoštevale številne pripombe.
Osrednja proslava ob mednarodnem prazniku žensk je bila 8. marca v veliki jedilnici Gostinske enote. Udeleženkam prireditve je ob tem prazniku čestital Slavko Korošec, član ZKPO Gorenje TGO. V svojem priložnostnem nagovoru je ocenil vlogo
delavke — samoupravljalke in poudaril velik prispevek delavk Gorenja pri uresničevanju proizvodnih in drugih delovnih nalog kot tudi prispevek na samoupravnem področju.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Slavko Korošec je spregovoril o pomenu 8. marca
Sanacija, referendum
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati se združijo tozdi Pralna tehnika, Galvana, Mali gospodinjski ajaarati Nazarje, Kompresorji Črnomelj, Kondenzatorji Rogatec, Zamrzovalna in hladilna tehnika. Štedilniki in Gostinska enota.
Tozda Plastika in Hladilna tehnika se združita s tozdom Zamrzovalniki, ki se preimenuje v tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika.
Tozd Kuhalni aparati se združi v tozd Pralna tehnika.
V	delovno organizacijo Gorenje Notranja oprema se združita tozda Gradbeni elementi in Pohištvo. Tozd Em-balažnica se združi v tozd Pohištvo.
V	novo delovno organizacijo Gorenje Procesna oprema se združijo temeljne organizacije Tehnološka oprema, Titovo
Velenje, Poslovna oprema Ptuj in Poslovna informatika Titovo Velenje.
Tozd Vzdrževanje se združi v tozd Orodjarna, ki se preimenuje v TOZD Tehnološka oprema.
Tozd Elektronika Titovo Velenje se organizira in konstituira kot enovita delovna organizacija Gorenje Elektronika široka potrošnja, p.o., Titovo Velenje.
Tozd Avtopark se združi v delovno organizacijo Gorenje Servis.
Delovna skupnost skupnih služb v Gorenju TGO preneha obstajati.
Delavci DSSS Gorenje se začasno porazporedijo v nove delovne organizacije.
V predlogu samoupravnega sporazuma so natančno opredeljena vsa druga določila, ki so pomembna za nadaljnji razvoj temeljnih organizacij.
Tako so podrobno navedene dejavnosti novih delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela. Prav tako so določene pravice in obveznosti ter razporeditev sredstev vseh udeleženk predlaganega sporazuma.
Kot smo že napisali, morajo spremembe organiziranosti sprejeti delavci z referendumom, ki ga je delavski svet razpisal za 29. marec 1984.
Nadalje so delegati na zasedanju obravnavali potek aktivnosti pri projektu "Obnova Gorenja", kjer sodelujejo ob domačih tudi strokovnjaki zunanjih institucij. Delavski svet je za uresničitev sporazuma in za izvajanje integralnega projekta "Obnova Gorenja" sprejel ustrezni sklep , s katerim daje temeljnim organizacijam v obravnavo in sprejem tudi predlog delitve obveznosti financiranja tega projekta.
Povečanje proizvodnje za 43%
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju so v prvih dveh mesecih letos, v primerjavi z obdobjem januar—februar 1983, povečali fizični obseg proizvodnje za 43 %. Sicer je bila januarska proizvodnja za 41 % večja od dosežene proizvodnje januarja 1983, februarja pa za 45 %. Pomembno je, da se je v prvih dveh mesecih letos, v primerjavi z istim obdobjem preteklega le-
ta, povečala produktivnost za 30 %.
Iz Gorenja TGO so do konca meseca februarja prodali na tuje za več kot 2 milijardi dinarjev izdelkov, oziroma za 26,4 % več kot v obdobju januar—februar 1983. Konvertibilni izvoz pa se je v isti primerjavi povečal za 41,3 %.
Omeniti velja, da so se v zadnjih tednih srečevali v Gore-
nju TGO pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli s precejšnjimi težavami, tudi na račun vremenskih razmer, zaradi česar so bile motene dobave. Izvozna proizvodnja pa bi bila še večja, če ne bi primanjkovalo elektromotorjev, programa-torjev, elektroventilov in lesene embalaže. Sicer pa so tudi vse večje zahteve dobaviteljev in kooperantov za devizno soudeležbo.
Novo mladinsko vodstvo
Na volilni konferenci, ki je bila 25. februarja v Titovem Velenju, so prisostvovali delegati osnovnih organizacij ZSMS članic sozda iz Gorenja Metalplast, Gorenje Glin, Gorenja Muta, Gorenja Petar Drapšin, Gorenja MIV Vranje, Gorenja Promet Servis, Gorenja Varstroj in Gorenja TGO. Kot gostje so na konferenci sodelovali predsednik delavskega sveta sozda Gorenje Lovro Mežnar, predsedni-
ca koordinacijskega sveta sindikata Marjana Koren in podpredsednik ZKPO Gorenje SOZD Janez Žagar.
Po poročilu Milana Kretiča, dosedanjega predsednika koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje SOZD, so se delegati soočili s težavami in položajem, ki ga ima mladina v svojih okoljih. V razpravo so se vključili tudi gostje in opozorili na težavne in zapletene
razmere v Gorenju. Po besedah Janeza Žagarja določenih problemov ni moč rešiti v času začasnih ukrepov družbenega varstva, temveč le z dolgoročnejšim načrtovanjem na vseh področjih dela.
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo koordinacijskega sveta. Za predsednika je bil izvoljen Janez Pušnik iz Gorenja TGO, za sekretarja pa Marjan Šol iz Gorenja Muta.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada: 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23.1.1974.
Delegati so na seji obravnavali tudi vprašanje nadurnega dela oziroma 25 % stopnjo prispevka iz takega dela, kot to predvideva republiški zakon o davkih. Namen te spremembe je bil zmanjšati tisto nadurno delo, ki predstavlja posameznikom zgolj dodatni vir zaslužka. Zakon pa ni naperjen proti zmanjševanju tistega nadurnega dela, ki je potrebno za izpolnitev proizvodnih planov, predvsem izvoznih. Po mnenju Republiškega komiteja za delo, lahko v Gorenju spremenimo pravilnik o delovnih razmerjih, kjer obravnava nadurno delo zaradi potreb proizvodnje, ki je namenjena izvozu. Tako je delavski svet sprejel predlog za spremembo in dopolnitev 61. člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki govori o nadurnem delu.
Končno vendarle „da” za Gorenjevo povezavo
Po številnih zapletih je naposled v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino dobila "zeleno luč" tudi Gorenjeva posebna oblika povezovanja in združevanja. Sozd Gorenje je med 13 gospodarskimi celotami, ki so si pridobile pravico do samostojnega razdeljevanja deviz, torej zunaj splošnih združenj.
Interesna skupnost Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino oziroma njen izvršni odbor pa je prejšnji teden sprejel navodilo za uporabo tako imenovanih enotnih merilih o delitvi deviz v gospodarstvu. Z njimi je podrobno določen način uporabe deviz, ki pripadajo združenemu delu v skladu s spremenjenim deviznim zakonom.
Velenjski komunisti o sanaciji Gorenja
Prejšnji teden je bila 61. razširjena seja Predsedstva OK ZKS Velenje, na kateri so obravnavali sanacijski program Gorenja in naloge komunistov pri njegovem uresničevanju. Seje se je med drugim udeležil tudi Emil Rojc, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje.
Na seji predsedstva so člani začasnih poslovodnih organov predstavili pristop k izdelavi sanacijskega programa, njegovo vsebino in pogoje njegovega uresničevanja, hkrati pa so predsedstvo seznanili tudi s težavami, ki jih imamo pri zagotavljanju finančnih sredstev^ in tistih, ki vplivajo tudi na izvajanje sanacijskega programa.
Člani predsedstva so soglašali, da sanacijski program Gorenja temelji na dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije in predstavlja tako ne samo program ukrepov za odpravo izgub, temveč tudi dolgoročno razvojno usmeritev Gorenja z vsemi posledicami za nadaljnji razvoj celotne ve-
lenjske družbenopolitične skupnosti. Rezultati poslovanja, ki so jih dosegli delavci Gorenja v lanskem letu ? so porok, da je sanacija Gorenja možna in stvarna. Sam program, ki je bil izdelan v sorazmerno kratkem času, izhaja iz realne in celovite analize razmer in stanja v Gorenju in je jasen in konkreten, kar mu daje dobro izhodišče za njegovo izpeljavo. Najvažnejši je vsekakor problem pokrivanja izgub in zagotavljanja sredstev za nujno modernizacijo. Nepokrite izgube terjajo takojšnje finančne rešitve, sicer lahko visoka proizvodnja pade, ker bi predstavljalo bistven odmik od sanacijskega programa, vsekakor je to vprašanje temeljni pogoj za uspešno sanacijo, zato je potrebna kar največja zavzetost vseh, ki pri njegovem izvajanju sodelujejo.
Člani predsedstva so potrdili, da so delovni ljudje in občani velenjske občine že pokazali veliko pripravljenost za vključevanje v sanacijo. Pri tem ne gre le za odraz solidarnosti, ampak za spoznanja
o medsebojni odvisnosti pri nadaljnjem razvoju naše družbenopolitične skupnosti.
V skoraj vseh dosedanjih razpravah v Gorenju pa tudi drugje se seveda nujno pojavlja tudi vprašanje odgovornosti za današnje stanje. Vendar so člani predsedstva menili, da je bil nakup Koertinga in odločitev za takšen način prodora na zahodna tržišča, posledica razmer in odnosov, ki so takrat prevladovali v slovenskem gospodarstvu. Neuresničeni cilji in motivi nakupa pa so bili posledica notranjih odnosov v Gorenju, precenjevanja lastnih sil in sposobnosti kakor tudi pogostih kadrovskih menjav v sozdu, Gorenju TGO in GPS. Tako v proučevanju nakupa Koertinga ter pri oblikovanju njegove poslovne politike in v razprave o njegovi likvidaciji pa so bile vključene tudi skoraj vse odgovorne republiške institucije. Torej je vprašanje odgovornosti za izgubo v Gorenju kompleksno vprašanje, kjer se objektivni pogoji poslovanja prepletajo s subjektivnimi slabostmi pri izvajanju poslovne
politike, pri čemer pa imajo pomemben vpliv tudi spremenjene razmere na evropskem in svetovnem trgu elektronike.
Člani predsedstva OK ZKS Velenje so razpravljali tudi o nalogah subjektivnih sil, še posebej v Gorenju in ocenili, da so delavci Gorenja enotni in pripravljeni prispevati k sanaciji. Komunisti pa so dolžni sproti spremljati in ocenjevati razmere ter razreševati idejnopolitična vprašanja, ki bi se morda pojavljala. Obenem pa so poudarili tudi nujnost kadrovske kontinuitete poslovodnih kadrov tudi po izteku ukrepov družbenega varstva.
Doseženi uspehi v Gorenju so v času ukrepov rezultat prizadevanj velike večine delavcev, še posebej vodstev sestavljene organizacije in delovnih organizacij. Zato predsedstvo pričakuje, da bo Gorenje tudi v prihodje vodil Herman Rigelnik, ki naj bi prav tako sodeloval pri oblikovanju nadaljnjih kadrovskih rešitev.
Ob 8. marcu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slavko Korošec je med drugim dejal, da je poudarjanje enakopravnosti ženske, kot enakopravnega sočloveka, sodelavca, soborca, bilo eno temeljnih načel delavskega boja v predvojni Jugoslaviji, zlasti pa še v narodnoosvobodilnem boju in povojni izgradnji. Tudi graditev humane samoupravne socialistične družbe je brez dejanske uveljavitve enakopravnosti žensk nemogoča. Zato je treba obstoje-
če odnose tako v družini kot družbi dograjevati, čeprav postopoma, pa vendar vztrajno.
Enakopravnosti ženske ne moremo zagotoviti le s tem, kar imamo zapisano v ustavi, ampak z uveljavitvijo v vsakdanjem življenju, na vseh področjih dela. Morda je res ženski težje doseči uveljavitev, kot moškemu obdržati privilegije. A vendar se pogosto kaže, da je velika ovira
boja za enakopravnost marsikatere ženske njeno prepričanje, da politika ni zanjo, da je vodenje za moške in da je ideal ženske v družini in vzgoji otrok. Pomen družine in vzgoje otrok je res neprecenljive vrednosti, toda zože-vanje vloge ženske le v ta namen ni v skladu z načeli in cilji sociaMstičnega samoupravljanja. Ženske se morajo še bolj zavedati moči in deleža, ki ga prispevajo k izgradnji družbe in se še čvrsteje vključiti v vodstveno, strokovno in samoupravno delo.
Prireditve ob 8. marcu so lepo uspele tudi v tozdih, kjer so jih pripravili kulturni animatorji. Ponekod so k sodelovanju povabili tudi otroke iz vrtcev in šol, kar z dvanajstimi predstavami pa je ob tem prazniku nastopil Janez Sterkuš iz tozda Plastika z monodramo Ure brez gospe.
IMa fotografiji: zgoraj utrinek z nastopa otrok v tozdu MGA Nazarje, na levi Janez Hočevar Rifle kot občinski svetnik Jožef Svejk v jedilnici A, kjer je dodobra razvedril naše sodelavke.
Aktiv invalidov Gorenja
Tudi četrto leto delovanja Aktiva invalidov bo izredno razgibano. V Gorenju je 365 invalidov, pomembnih členov verige, ki se ne sme pretrgati!
Letošnje leto bo zahtevalo od slehernega delavca — invalida polno angažiranost v aktivu, predvsem pa na njegovem delovnem mestu. V lanskem drugem polletju se je večina invalidov udeležila dela ob prostih sobotah in, kot so se odločili na zadnji seji izvršnega odbora, nameravajo s tem tudi nadaljevati. V svoj program dela za letošnje leto pa so kot osrednjo nalogo zapisali ureditev invalidske delavnice, kjer ne bi le zaposlili nekatere invalide, ampak jih tudi prekvalificirali in rehabilitirali. Komisija za koordinacijo bo seveda največ časa porabila za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z novo sprejetim zakonom invalidsko pokojninskega zavarovanja ter pri pripravi aktov za ustanovitev invalidske delavnice. Komisija pa mora biti tudi pobudnik sodelovanja z odbori za varstvo pri delu v tozdih. Podobno kot lani se bodo invalidi tudi letos udeležili izletov, ki jih pripravlja Društvo
invalidov, sami pa bodo organizirali enodnevni izlet na avstrijsko Koroško, kjer si bodo ogledali zgodovinsko-kulturne znamenitosti in se udeležili proslave koroških kulturnih dnevov. Program letovanj bodo pripravili skupaj z Avto-turistom iz Pule, 15 invalidov pa bo lahko odšlo na preven-tivno-rekreativni oddih. Aktiv seveda ne pozablja tudi na rekreacijo svojih članov. Tako bodo lahko šahirali, svoje moči pa pomerili na občinskem šahovskem turnirju, na Reko-vem kegljišču bodo vsako sredo trenirali kegljanje. Vključevali pa se bodo tudi v vse ostale rekreativne oblike, ki jih pripravlja njihovo društvo.
Posebno pozornost posvečajo kulturni dejavnosti, saj vsako leto organizirajo razstavo, dopolnjeno s posebnim kulturnim programom. Letos naj bi takšno razstavo pripravili v sklopu avtoral!eya, ki ga v spomin na Staneta Lavriča pripravlja Društvo invalidov. Nedvomno bodo, sicer razgiban program dela, tudi uresničili, saj bodo ne nazadnje že v prihodnjih mesecih uredili tuli seznam invalidov ter tako skušali v svoj aktiv vključiti večino delavcev-invalidov.
Šport in rekreacija
PRVENSTVO GORENJA V ROKOMETU
V četrtek, 15. marca, se bo pričelo rokometno prvenstvo Gorenja za leto 1984. Tekme bodo vsak četrtek v Rdeči dvorani, predvideno do 19. aprila, ko bo finalni turnir.
Na prvem tekmovalnem dnevu se bodo pomerili moški v kategoriji "A", in sicer ekipa Pralna tehnika, Profesionalna elektronika, Raziskave in razvoj, Orodjarna, Plastika.
PRVENSTVO GORENJA V VELESLALOMU
V nedeljo, 4. marca 1984, je bilo na Golteh finalno prvenstvo v veleslalomu za posameznike.
Ženske, kategorija C: 1. Slavka Mijoč, Kadrovski sektor 1.11,10,
2.	Erika Veršec, DSSS TGO, 1.38,40, 3. Marica Mogilnicki, DSSS TGO, 2.33,72.
Ženske, kategorija B: 1. Franja Knez, tehnologi, 45,96, 2. Darinka Silovšek, Pralna tehnika, 54,81
3.	Zinka Vodušek, Kuhalni aparati, 55,47.
Naš pogovor
NIVES PODLUNSEK
Kot grafična tehnica se je Nives Podlunšek leta 1975 zaposlila v tozdu Gradbeni elementi. Tedaj je končala šolo, vendar pravega dela zanjo ni bilo. Zato je sprejela tudi delo laborantke, kmalu zatem je začela risati vzorce za kemične ploščice.
"Skupno smo v tozdu Gradbeni elementi v proizvodnji osvojili kar 367 vzorcev, od teh je 115 mojih. To je le uradno, več pa sem predlagala tudi poskusnih in drugih odtisov. Vendar to ni toliko pomembno. Trenutno z vzorci ne delam, temveč se ukvarjam s kemijsko tehnologijo, to je s pripravo glazur za proizvodnjo in sitotisk barv ..."
Po devetih letih je Nives resnično zadovoljna z delom.
Ženske, kategorija A: 1. Suzana Špegel, Servis, 46,37, 2. Zdenka Šmigoc, Zamrzovalniki, 49,38, 3. Irena Podričnik, Zamrzovalniki, 53,28.
Moški, kategorija C: 1. Anton Hojnik, RRS, 39,01, 2. Jure Veršec, RRS, 40,22, 3. Teo bale! Zorko, Vzdrževanje, 40,59.
Moški, kategorija B: 1. Daniel Knez, Tehnologi, 39,19. 2. Tone Ravnjak, Kadrovski sektor, 40,1 7, 3. Ivan Britovšek, Embalažnica, 40,58.
Moški, kategorija A: 1. Drago Kren ker, Elektronika, 38,01, 2. Ivan Slivnik, Vzdrževanje, 38,26, 3. Franc Omladič, MGA Nazarje, 38,60.
Komentiramo
SMUČANJE - DA ALI NE?
Na letošnjem prvenstvu Gorenja v veleslalomu je nad 250 udeleženk in udeležencev vozilo ob lučeh na
To delo pa jo je spodbudilo tudi k likovnemu izražanju z glino, saj ima že precej reliefov in plastik, kar bomo kmalu lahko spoznali tudi na samostojni razstavi v naši jedilnici.
Pungartu po dveh položnih progah, ki pa sta bili pravšnji za najboljše in tudi tiste, ki so si prvo znanje komaj pridobili na zadnjem smučarskem tečaju na Pungartu. Kljub slabim pogojem pa lahko rečemo, da ima smučanje svoje mesto med Gorenjčani, da je izrazito priljubljeno. Seveda pa želimo, da bi se ta šport še bolj razvil. Predvsem pa naj bi ga sprejeli tudi delavci iz neposredne proizvodnje. Oprema je resnično draga, toda z majhno iznajdljivostjo, s skromnostjo, se najde primerna oprema za marsikoga, ki ni preveč zahteven. To je dokazala tudi Silva Mravljak iz tozda Kuhalni aparati, ki je letos na tečaj smučanja prišla prvič in to z opremo otrok. "Doma so me prepričali, da grem na tečaj. Na tečaju pa so me prepričali, da sem se prijavila za tekmovanje. Še bom prišla ..." Najboljši smučarji so se v nedeljo pomerili še za posamezne naslove na Golteh.
Če prištejemo še številna tekmovanja tozdov in druga, potem ne more biti več vprašanje, ali smučanju posvetiti tolikšno pozornost ali ne!
4. stran — informator gorenje