julij, avgust 1981 št. 7, 8 letnik XV GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELMA — TOVARNE GOSPODINJSKIH APARATOV IN ELEKTROMATERIALA, LJUBLJANA Štirideset let vstaje SLOVESNOST OBELEŽENA Z ODKRITJEM SPOMENIKA EDVARDU KARDELJU IZ GOVORA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ SERGEJA KRAIGHERJA »Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda ... prisegam,... da bom oddal vse svoje sile in sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in človeškega v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno vstopil in ne odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda ...« S temi besedami, tako in podobno so zaprisegali prostovoljci in patrioti slovenskega naroda ob vstopu v organizirane oborožene partizanske vrste, potem ko je bila dežela razkosana kar med tri okupatorje, ki so si prizadevali slovensko ozemlje čimprej potujčiti in vključiti v svojo državo. Fašistična Italija si je lastila »Ljubljansko provinco«, Horthyjeva Madžarska Prekmurje, nemški nacisti pa slovensko Štajersko in Gorenjsko. Da je treba oboroženi upor čimprej začeti, je ljudstvo spoznalo prve dni julija, ob začetku množičnega izgona slovenskega prebivalstva iz Štajerske in Gorenjske na Hrvaško, v Bosno in zlasti v Srbijo. Centralni komite KP Slovenije je na seji 22. junija sklenil ustanoviti glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet; sekretar CK KP Slovenije Franc Leskošek je postal njegov komandant, Boris Kidrič, glavni organizator OF, pa njegov prvi politkomisar. 16. julija je to po-veljstx'o ocenilo, da so nastale razmere za uspešen začetek oborožene vstaje. Sprejelo je znameniti Partizanski zakon, ki določa organizacijo partizanskih oddelkov ter pravice in dolžnosti partizanov. Izdalo je tudi navodila za akcije in oblikovalo prvo strategijo ljudske vojske. Slovenski narod je torej usodo vzel v lastne roke in jo v strašnih razmerah štiriletnega klanja in terorja v enotnem boju z drugimi jugoslovanskimi narodi, pripeljal k cilju, k uresničitvi hotenja množic po nacionalni in socialni osvoboditvi. Štiriletni narodnoosvobodilni boj je bil ljudska revolucija, saj se je vzporedno z nacionalnim osvobajanjem uveljavljala resnična ljudska demokracija — pot v socialistično družbo. Danes, 40 let po tem slavnem koraku v maršu k svobodi, nam plamen revolucije še mogočneje sveti, moral bi nam tako svetiti! Cilj, h kateremu nas je pripeljala revolucija, ni dokončen cilj. Treba ga je širiti in oblikovati v razsežnosti, v trdnost pravičnosti, humanizacije, napredka, k večjemu in kakovostnejšemu delu, da se ne le obdržimo v svetovnem vrtincu na površju, ampak, da svoj prostor in nas same v njem, trdno zasidramo. Svetu se ne smemo kazati nemočne, kajti vemo, kakšna je usoda nemočnih. In kje je naša moč? V trdnem bratstvu in solidarnosit med našimi narodi, v čisti socialistični morali in zavesti državljanov, v plodnem in predvsem »našem« delu, uporabljanju »naših možganov«, ki (danes je važno) mislijo v ritmu »našega« srca. Ne smemo kar tako vsega pozabiti! Prav je, da nam še danes sveti plamen. Skozi grozoviti plamen težkih preizkušenj je šel naš človek pred 40 leti in vsakomur je neusmiljeno udaril svoj pečat in mu določil svojo pravo vrednost. In ljudje te prave vrednosti so izborili tisto, kar danes smo in imamo in kar veljamo. Toda, če nam danes ni treba skozi take plamene, pa to ne pomeni, da nam ni treba venomer tehtati lastnega dela in ravnanja na moralni tehtnici, na kateri so uteži, skovane v letih težkih preizkušenj. 21. JULIJA ZVEČER V LJUBLJANI, NA TRGU REVOLUCIJE je tekla ura in pol za spomine, ki jih je rojevala pesem in so jih spodbujali verzi... Pred odrom so z več kot sto prapori domicilnih partizanskih enot stali borci v popolnem vojaškem »mirno« in v sebi mrmrali Prešernove, Borove, Kajuhove, Župančičeve... verze, ki so jih imeli na ustih tudi v tistih, precej težjih trenutkih pred 40 leti in so zdaj tudi tukaj zazveneli na prazničnem odru. Osemdeset tisočim zbranim iz vse Slovenije, Jugo- slavije in iz zamejstva je spregovoril predsednik predsedstva SFRJ, tov. Sergej Kraigher. Njegove misli in besede pa so skupaj z navzočimi neprenehoma pletle venec in slavo tov. Edvardu Kardelju, borcu in teoretiku, ki je naše slovenstvo že zdavnaj razčlenil, mu vdihnil materialno zgodovino in nas ni le dramil s teoretičnimi razlagami, ampak je vse svoje življenje posvetil stvarnemu boju slovenskega in delavskega razreda sploh, se bojeval za osvoboditev in neodvisnost domovine in kakor je dejal tov. Kraigher, se je ob Titu in z njim najbolj poglobil v družbene zakonitosti in materialne razmere skupnega življenja in razvoja in enakopravnosti jugoslovanskih narodov ter v posebne značilnosti življenja in razvoja vsakega od njih. Se ve, ljudi moraš poznati, moraš biti njihov in oni morajo to čutiti, tedaj jim lahko s svojo inteligenco in delom pomagaš! In tak, prav takšen je bil tov. Kardelj. In ko je tov. Kraigher dejal, da spada tovariš Kardelj med tiste osebnosti jugoslovanske revoluci- Edvard Kardelj — borec in teoretik je in delavskega gibanja, ki uživajo spoštovanje in priznanje povsod po Jugoslaviji, smo vsi po vrsti občutili in si bili edini, kako ga pogrešamo prav danes, ko nas tlači neuravnovešena svetovna politika, težke gospodarske razmere in trpki izzivi celo na naših tleh. med Albanci na Kosovem. Spričo vseh teh razmer in okoliščin nas čaka velika odgovornost, akcija in delo, predvsem pa poštenje, kritičnost in samokritičnost, kakor se je bilo pokazalo na letošnjem 3. kongresu samo-upravljalcev Jugoslavije. Tudi tov. Kraigher je dejal, da je bila kritika kongresa usmerjena k nedoslednosti in neodločnosti pri izvajanju dogovorjene ekonomske politike in samoupravljanja. O gospodarskih razmerah in naši ekonomski politiki pa je nadalje opozoril še na naslednje: »Popoln uspeh široko zastavljenih naporov in ukrepov zahteva, da v naši ekonomski politiki oziroma v njeni praksi dokončno obračunamo z eno njenih osnovnih slabosti. Obračunati moramo s politiko samozadovoljnega zapiranja vase, s politiko podrejanja demokratično ugotovljenih splošnih in skupnih potreb in interesov posameznim načrtom ne glede na posledice za celoto in ne glede na težave, ki jih s tem povzročamo drugim. Takšna politika je s samoupravljanjem nezdružljiva in je svojevrstna posledica in odsev politike avtarkije, ki je nismo nikdar sprejeli kot linijo našega razvoja, v praksi pa se od nje še nismo poslovili niti v republikah niti v občinah pa tudi ne v organizacijah združenega dela in njihovih združenjih.« Prav je in res edino prav, da sledimo stališčem in usmeritvam samoupravljanja, ki nas ga uči tov. Kardelj. Prevečkrat smo se že izneverili njegovim »Smerem ...«, zato smo tudi prišli v drago plačana navzkrižja. Kardeljevo ime je bilo neprenehoma prisotno v slovesnem večeru pred dnevom vstaje in pri odkritju spomenika, kjer je Kardelja v skulpturo med samoupravljalce ovekovečil akad. kipar Tršar, smo začutili, kako je bil naš, kako je ostal naš, enak med enakimi in vendar veliki z velikim Titom. Oba sta končala svoj boj; ni ju več med nami. Na bojišču nadaljnjih bitk pa nas nista pustila nepripravljene. Pustila sta nam svojo strategijo in svojo idejo, le izbiro orožja sta prepustila nam. To orožje pa je, se ve: znanje, delo, ustvarjalnost, moralna zavest in pripadnost domovini. Naj vlada ljubezen med narodi, naj vlada mir v svetu! Naj prevlada dostojanstvo človeka tudi v pozni dialektiki, ko bodo morda človeštvo delili planeti! Zdaj, v tem momentu, na naši zemlji, med našimi ljudmi, pa sc pokažimo v soju plamena, smelo odkrijmo pokrite usedline ničevosti, ne bodimo mlačni in odprimo okna, da bo prepih naredil svoje in potem bomo videli jasno od »Vardara pa do Triglava« in tudi slišali zvočno pesem, ki v svojih zadnjih akordih drami naša srca: »...ljubezen naša naj te vodi, Jugoslavija!« Ana Holobar Sanacijski program Elma TOZD Proizvodnja gospodinjskih aparatov delu 6 delavcev ter štipendiranjem 11 delavcev. Gradbeni stroški zajemajo naložbe v izgradnjo objekta za skladiščenje polizdelkov in ročne orodjarne, sedanje skladišče polizdelkov pa bo uporabljeno za ob-rat galvanske obdelave in za povečano montažo in trafo. Novo- proizvodnje: 1981 1982 1983 850.000 890.000 940.000 850.000 890.000 940.000 510.000 530.000 570.000 60% 60% 60 % 200.000 250.000 300.000 188.000 261.000 230.000 ELMA TOZD Proizvodnja gospodinjskih aparatov je zaključila poslovno leto 1980 z izgubo v višini 2.957.359,10 din. Skladno z določili 32. člena Zakona o sanaciji in prenehanju OZD je delavski svet TOZD Proizvodnja gospodinjskih aparatov dne 25. 2. 1981 sprejel sklep o uvedbi sanacijskega postopka ter imenoval delovno skupino, ki je pripravila sanacijski program, katerega povzetek in bistvene ugotovitve podajamo v nadaljevanju: 1. UVOD Z ANALIZO STANJA Temeljna organizacija TOZD Proizvodnja gospodinjskih aparatov je združena ,v DO Elma, Tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Črnuče. Osnovna dejavnost TOZD so mali gospodinjski aparati, ki so razvrščeni v 4 glavne skupine. 1. likalniki 2. termični aparati za pripravo jedil 3. aparati za osebno nego 4. aparati za čiščenje stanova- Nekaj osnovnih podatkov iz Likalniki — proizvodnja v SFRJ — prodaja v SFRJ — proizvodnja in prodaja Elme — delež Elme v prodaji — izvoz likalnikov Elme — proizvodnja ostalih aparatov Elme Rezultati raziskave tržišča zagotavljajo realizacijo prodaje glede količine proizvodnje. Elma je edini proizvajalec vlažilnih likalnikov, katerih delež v prodaji dosega sedaj 20 odst. v SFRJ, v svetu je ravno obratno, saj predstavlja vlažilni likalnik že 80 odst. prodaje vseh likalnikov. Izvoz likalnikov je zagotovljen v okviru kooperacijske pogodbe med Elmo in Rowento. V letu 1980 je bilo izvoženih 172.000 li- zgrajeni objekt bo zgrajen v velikosti 800 m2. V gradbenih storitvah so zajeti stroški investicijskih del. Predračunska vrednost gradbenih del je določena na podlagi ponudbe IMKO iz Bežigrada. V strukturi osnovnih sredstev predstavlja oprema 75 odst. investicijskih sredstev. Oprema bo izdelana pretežno v lastnem oddelku za proizvodnjo strojev in naprav. Za planiranje celotnega pri- hodka v prihodnjem obdobju je bilo kot osnova vzeto poslovanje v tekočem letu ter predlagani program proizvodnje v naslednjem obdobju. V letu 1981 je predviden celotni prihodek v višini 408.255.000 dinarjev ter dohodek v višini 119.350.000 din. Iz tega bo za poslovni sklad izločeno 23.507.000 din. Pogoj za doseganje takšnega rezultata je povečanje proizvodnje, spremembe v tehnologiji in strukturi proizvodnje — skratka realizacija investicije. nja Stranska dejavnost tozda pa je izdelava in obnova pnevmatskih, klimatskih, vodovodnih in elektro-instalacijskih naprav za lastne potrebe in potrebe ostalih TOZD v DO. V treh letih smo v proizvodnji osvojili skupaj 4 nove izdelke: vžigalnik, varilnik folij, hitri pekač in parni likalnik. Ti izdelki ne predstavljajo bistvenega premika v proizvodnem smislu, še manj v finančnem rezultatu. Proizvodnja TOZD PGA ima tri obrate: 1. obrat polizdelkov 2. obrat površinske obdelave 3. obrat montaže. V okviru vseh obratov je v najslabšem stanju oddelek galva-nike v okviru obrata površinske obdelave. Delo poteka ročno s prenašanjem kosov iz ene kadi v drugo. Kapacitete so s triizmenskim delom maksimalno izkoriščene. Kvaliteta izdelkov je izključno pogojena s subjektivnim faktorjem. Tudi pogoji dela v celem obratu so zaradi stare tehnologije zelo slabi, kar povzroča veliko fluk-tuacijo delavcev. Zaradi slabe kvalitete je potrebna 100-odstot-na kontrola, kar dodatno povečuje stroške. Zaradi slabih polizdelkov je tudi v obratu montaže potrebno veliko dodatnih del in popravil. Za osnovni program likalnikov, v katerem je TOZD PGA udeležen 60 do 70-odstotno, se delajo glavni polizdelki pri zunanjih kooperantih (grelna plošča — vlivanje v Mariborski livarni, Eta Cerkno — izdelava grelcev, teflo-niziranje — Metaliku v Djakovi-ci. Kooperanti so s stalnim večanjem cen svojim polizdelkom zviševali lastno ceno končnih proizvodov in tako slabšali poslovni rezultat, saj so bile cene končnih izdelkov pod kontrolo Zveznega zavoda za cene v Beogradu. Cene repromateriala pa so rasle hitreje kot cene končnih proizvodov. Do povezovanja s kooperanti v smislu dohodkovnih odnosov ni prišlo. Še vedno so odnosi kupoprodajni. Nizka akumulacija je dodatno pogojevala, da so za redno poslovanje najemali kratkoročne kredite, ker ni bilo dovolj lastnih sredstev. Predvideni viri financiranja: Vrsta invest. lastna sredstva sklad sk. rezerv obč. Bež. Gospod. skupn. Bežigrad izvajalci gradbenih del LB združ. sred. skupaj 1. gradbena dela 5.688 2.000 — 4.312 _ 12.000 2. oprema 6.712 13.000 10.909 — 5.000 35.621 3. prekorač. 10% 1.240 1.500 1.091 431 500 4.762 4. obratna sredstva — — — — 30.000 — 30.000 skupaj 13.640 16.500 12.000 4.743 30.000 5.500 82.383 kalnikov, delež Elme doma na ie znašal 52 v prodaji odst. Dinamika porabe sredstev: 2. VZROKI ZA NASTALO IZGUBO Viri 1981 1982 skupaj — izdelani investicijski elaborati niso bili realizirani — cene finalnih izdelkov se niso spreminjale, ker so bile pod družbeno kontrolo cen — cene repromateriala so se dvigale preko vseh normalnih meja — slaba organiziranost med TOZD in DSSS lastna sredstva — 13.640 13.640 SSR Bežigrad 5.500 11.000 16.500 Gospodarska skupn. Bežigrad 12.000 — 12.000 izvajalci gradbenih del 4.743 — 4.743 združena sredstva — 5.500 5.500 obratna sredstva 30.000 — 30.000 skupaj 52.243 30.140 82.383 — slabo delovanje nekaterih služb — razvoj, plan, kadrovska politika, komerciala — neizkoriščenost notranjih rezerv predvsem proizvodno-tehnič-nih, razvojnih in kadrovskih Bistvo sanacijskega programa sloni na povečani proizvodnji likalnikov, kar bo zahtevalo spremembe v obstoječi tehnologiji in uvajanju nekaterih novih tehnologij ter malenkostne spremembe pri oskrbi s potrebnimi surovinami in repromateriali. Dodatna delovna sila ni potrebna. Z uvedbo sledilnih orodij, male avtomatizacije in premeščanjem delovne sile bomo nadomestili odhode delavcev. Strokovni kader pa bomo pridobili s šolanjem kadrov in sicer s funkcionalnim izobraževanjem 66 delavcev, šolanjem ob Naložbe v osnovna sredstva in o] 1. gradbeni objekti 2. oprema — domača oprema z montažo — uvožena oprema 3. obratna sredstva 4. ostalo sredstva: 12.000. 000 din 34.621.000 din 1.000.000 din 30.000. 000 din 4.672.000 din Poleg sprememb, ki zahtevajo investicijska vlaganja, so v sanacijskem programu predvideni tudi ukrepi za dvig produktivnosti, za zmanjšanje stroškov nabave, kooperacije, prodaje ter reorganizacija vodenja, odločanja in izvajanja poslovnih funkcij znotraj TOZD PGA. V celoti je za vse ukrepe opredeljen tudi terminski plan. celotna investicija 82.383.000 din Bogomir Rebernik Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja »Dali smo tovarne delavcem, uvedli smo samoupravljanje v podjetjih, tovarnah, rudnikih itd. Lahko rečem, da sem srečen, ker smo to naredili pravočasno, ne prezgodaj, ne prepozno, ampak ob pravem času. Naredili smo to zato, ker smo verjeli v zavest in sposobnost delavskega razreda, ker smo verjeli, da bo to pravilna dojel.« Lito, 1954 Naše socialistično samoupravljanje se je rodilo v času narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Tovariš Tito je na 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, maja 1974, rekel, da je razvoj samoupravne ljudske oblasti nadaljevanje našega socialističnega revolucionarnega razvoja, »ki se je začel leta 1941 s prvimi narodnoosvobodilnimi odbori kot demokratskimi samoupravnimi oblikami nove ljudske oblasti.« Lc-ti so bili oblikovani v osvobojenih krajih domovine v juliju in avgustu 1941. leta. Na večjih osvobojenih območjih so bili ustanovljeni krajevni, občinski, okrajni in pokrajinski narodnoosvobodilni odbori. V glasilu komunistične partije Jugoslavije »Borba« je bil oktobra leta 1941 objavljen članek tov. Kardelja, v katerem so prvič zapisana načela o volitvah in nalogah narodnoosvobodilnih odborov. Kmalu zatem so pričeli z ustanavljanjem delavskih odborov kot organov upravljanja. Od vsega začetka je bilo samoupravljanje del socialistične revolucije. Predsednik konference sindikata DO Elma je pozdravil vse navzoče nju, ki je bil sprejet 27. junija 1950. leta. Potrebno je bilo uzakoniti novo razvojno stopnjo samoupravljanja. Ustavna načela naj bi bila tista, ki bi izrazila hotenja in vlogo človeka. Vse druge ustave si namesto tega prizadevajo poudariti vlogo državne moči. Prav zato se je ta naša listina razlikovala od vseh drugih ustav. Naša javnost jo je zato povsem upravičeno imenovala listino sa- V prvih povojnih letih so bile samoupravne izkušnje zaradi težavnih pogojev, v katerih se je razvijala nova Jugoslavija, nekoliko potisnjena v ozadje. Domovina je bila porušena in opusto-šena. Zato smo v letih od 1945 do 1950 naše gospodarstvo in družbo upravljali pod enotnim vodstvom za celo državo. To je bil čas obnove, izgradnje novih objektov, udarništva in novator-stva. Toda tudi v takih pogojih samoupravljanje ni povsem zamrlo. Delavci so na različne načine sodelovali pri gospodarjenju s podjetji. Ob koncu tega obdobja so se samoupravni odnosi pričeli ponovno razvijati kot zgodovinska težnja delavskega razreda. Prav zato se je Zveza komunistov Jugoslavije opredelila za uvedbo delavskega samoupravljanja. Njegovi temelji so bili zapisani v Zakonu o delavskem samoupravlja- moupravljanja. V središču vseh družbenih dogajanj je bil človek. Spoštovane so bile njegove ustvarjalne sposobnosti, ki so v prid osebnemu in družbenemu napredku. Če posameznik več proizvaja, koristi to obenem celi državi. A tudi družba s svojimi naprednimi ukrepi pomaga posamezniku doseči boljši uspeh. Cilji so torej skupni. Glavni cilj sprememb je bil. da podjetjem ostane več sredstev v njihovih skladih in se lahko tako hitreje razvijajo. To pa pomeni tudi več denarja za osebne dohodke. Proizvajalcem je zagotovljen večji vpliv na delitev sredstev v občini, pokrajini, republiki in zvezi. Nova ustava je razglasila povsem novo pravico — pravico samoupravljanja, ki zajema upravljanje gospodarstva in družbenih dejavnosti. Ta pravica je še posebej zaščitena tudi z zakoni. Protiustavno je »vsako dejanje, s katerim sc kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi«. Kako v naši DO uresničujemo zakon o združenem delu, uveljavljamo samoupravljanje in upravljanje z družbenimi sredstvi, smo že velikokrat razpravljali. Merili in ocenjevali smo dosežene rezultate, odkrivali spoznanja, se odločali za spremembe in nove oblike samoupravnega odločanja. Žal pa smo vedno pozabili povedati tudi to, koliko prizadevanja, trdne volje, truda in dela je bilo vloženo, in koliko naših delavcev je požrtvovalno sodelovalo pri oblikovanju našega samoupravljanja. Zato so Osnovne organizacije zveze sindikatov v naši DO, na pobudo Izvršilnega odbora konference OOZS, sklenile podeliti za to delo priznanje vsaj nekaterim delavcem, ki za spoznanje odstopajo od drugih. Osrednja sveča- beno tematiko, umetnih in narodnih pesmi. V letu 1981 so bile plakete o priznanju podeljene naslednjim delavcem ELME: tovarišu Francu Bolti, predstavniku TOZD PGA tovarišu Štefanu Zadravcu, predstavniku TOZD POS tovarišu Dušanu Kosmaču, predstavniku TOZD PTU tovarišu Milanu Barletu, predstavniku TOZD PEM ČATEŽ tovarišu Stanku Kelencu, predstavniku TOZD PEM LENDAVA in tovarišu Janezu Maloviču, predstavniku DSSS. Tov. FRANC BOLTA, rojen 8. 3. 1922 na Ježi, je v Elmi zaposlen že 30 let. V tem času je bil aktiven samoupravljalec, dva mandata član upravnega odbora, dva mandata predsednik Delavskega sveta, večkrat član Delavskega sveta, komisije za delovna Slovesne podelitve priznanj so sc udeležili tudi predstavniki DPO občine Ljubljana-Bežigrad nost podelitve plakete s priznanjem »Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja,« je potekala 3. julija letos v Domžalah. Iz uvoda samega je razvidno, da ni naključje, da smo svečanost pripravili ob prazniku dneva borcev. Plakete, ki so bile tokrat podeljene, naj bi prejel po en delavec iz vsake TOZD oziroma DSSS, kot priznanje za angažiranje na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, sicer pa naj bi se podeljevale enkrat letno. razmerja in disciplinske komisije. Tov. Bolta je aktivni udeleženec narodnoosvobodilne borbe od decembra 1943, član ZK pa od maja 1945 dalje. Tov. ŠTEFAN ZADRAVEC, rojen 5. 9. 1934 v okolici Ormoža, je aktivno deloval kot predsednik delavskega sveta, predsednik IO OOZS ter kot član samoupravne delavske kontrole TOZD. Tov. DUŠAN KOSMAČ je bil rojen 4. 12. 1928 v Šmartnem pod Šmarno goro. V DO je zaposlen Tov. Marko Kocijan je podelil priznanja V uvodnem govoru je predsednik konference sindikata tov. Štefan Novak pozdravil navzoče ter jim v nekaj kratkih stavkih obeležil namen tega srečanja. Mladinca Pirčeva in Kozamurnik sta nato predstavila dobitnike plakete s priznanjem, predsednik Občinskega odbora Zveze sindikatov pri občini Ljubljana-Bežigrad tov. Marko Kocijan pa je plakete izročil nagrajencem. Svečani del srečanja je popestril Domžalski oktet z izvajanjem pesmi z bor- že 31 let in je bil vseskozi aktiven na samoupravnem področju kot: večkratni član odbora sindikata, tri mandatne dobe kot predsednik OOS DO Elma, kot tajnik sindikata DO Elma, dve mandatni dobi kot predsednik upravnega odbora DO Elma, kot predsednik poslovnega odbora DO, kot predsednik skupnega delavskega sveta DO, kot predsednik delavskega sveta TOZD itd. Nadaljevanje na 8. strani c* a m (9ii j) ca v Ija /1 ja O^t&nLka SKUPNI DELAVSKI SVET se je v tem času dvakrat sestal; na 10. redni seji dne 3. 6. in 11. redni seji dne 3. 7. Na 10. seji so delegati ugotovili, da je bil sanacijski program TOZD PGA sprejet v vseh TOZD in Delovni skupnosti, da delavski sveti TOZD in DSSS pričnejo postopek za pripravo novih srednjeročnih planov za obdobje 1981— 1985, ki naj bodo sprejeti najkasneje do konca leta 1981. Delegati so obravnavali in sprejeli Pravilnik o določanju tajnik podatkov. Na 11. redni seji dne 25. 6. 1981 so delegati ugotovili, da je referendum uspel. Tako so se delavci Elme odločili, da zanje veljajo določila sprememb in dopolnitev SaS o združitvi v DO Elma in sprememb in dopolnitev Statuta DO Elma. Na tej seji so se seznanili tudi s poročilom delegata s III. kongresa samoupravi] alcev Jugoslavije — Stefana Novaka. Povedal je, da so delegati sprejeli osnutek resolucije tako, kot je bil obravnavan v konferencah delegatov brez bistvenih sprememb. Sprejeta resolucija bo objavljena v Delavski enotnosti. Delegati niso zahtevali nobene spremembe ZZD, pač pa so zahtevali dosledno izvrševanje že sprejetih dokumentov in dogovorov. Bili so tudi poskusi, da kongres samoupravi j alcev obsodi samoupravljanje, češ da je le-to v veliki meri krivo za neuspeh gospodarstva. Povedal je še veliko novega, kar pa lahko preberete v zapisniku 11. seje skupnega delavskega sveta. Za delavce DSSS veljajo določila spremembe Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest tako, da se na novo vnese delovno mesto — pomočnik direktorja EPS. Vsi delavski sveti TOZD in DSSS v Črnučah razpisujejo natečaj za dodelitev stanovanja na c. 24. junija 64 (soba, predprostor in klet s souporabo hodnika, WC in kopalnice v izmeri 12 kvadratnih metrov). Samska soba na c. 24. junija 66 se dodeli Djuji Ilič iz TOZD PGA. Pred vselitvijo vplača lastno udeležbo v višini 10 odst. od vrednosti stanovanjske enote, to je 5.800,00 din. Na predlog stanovanjske komisije, da se odobri adaptacija garsonjere na c. 24. junija 72a, so delegati izrekli precej pikrih besed. V TOZD 02 so se odločili, da sklep sprejmejo le tedaj, ko bo urejena vsa tehnična dokumentacija. Na sklepe DS TOZD in DSSS v Črnučah o dodelitvi stanovanjskih posojil, ki so bili sprejeti na sejah od 9. 6. 1981 do 10. 6. 1981 je stanovanjska komisija v zakonitem roku 8 dni prejela dve pritožbi. Ugodila je Predragu Iviču. V Počitniškem domu v Zatišju so odprodali stara osnovna sredstva. Nova cena usluge za prevoženi kilometer znaša — za avtobus 8,00 din — za kamion 8,00 din — za kombi 7,00 din Komisija za norme v TOZD 03 se je sestala že trikrat in na zadnji seji dala pobudo da organizacijski oddelek v KOS pripravi osnutek Pravilnika o normah do konca tega leta. * Delegati v konferenci delegatov za delegiranje v skupščini SIS za požarno varnost so: — Miha Varšič — Božidar Brečko — Aleksander Zember Delegat v Skupščini kluba samoupravi j alcev je Adolf Veče-rin. TOZD 02 razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD. V TOZD 05 so se odločili, da spremenijo pravilnik o razporejanju in delitvi dohodka in razporejanju sredstev za OD — 28. člen tako. da se med delovnimi mesti I. stopnje črta »pomočnik direktorja za organizacijo in razvoj«. Za I. stopnjo se doda naslednje besedilo: II. stopnja; indeks 0,4 — pomočnik direktorja za ekonomske zadeve — pomočnik direktorja za organizacijo in razvoj Odločili so se še za nabavo avtomata za brizganje plastičnih mas v vrednosti ca. 250.000,00 din z rokom vračila 5 let s 7-odstot-no obrestno mero in 20 odst. pologa. Delovni organizaciji Straža — Plastika, Hum na Sutli se odproda stroj za stiskanje tablet Litostroj tip HT 40, letnik izdelave 1970. * DS TOZD 05 še — odproda tovorni avto znamke TAM 5500 nosilnost 5 ton, leto izdelave 1970, izklicna cena 80 tisoč din. Odprodaja se izvede na javni licitaciji, ki se objavi v Vestniku in Večeru. Vsi interesenti so dolžni pred pričetkom javne licitacije vplačati v blagajni TOZD 10 °/o izklicne cene osnovnega sredstva, za katerega nameravajo licitirati, licitacija se opravi po sistemu videno — kupljeno in se kakršnihkoli poznejših reklamacij ne upošteva. — najmanjši dvig je 500 din — prometni davek plača kupec — kupec lahko prevzame blago, ko plača celotno licitirano ceno. V TOZD 02 so delavci za dne 15. 7. 1981 razpisali nadomestne volitve za zunanjega člana disciplinske komisije in imenovali komisijo za izvedbo volitev — predsednik je Bojan Rakar. — ugotovili so, da je SaS o spremembah in dopolnitvah SaS o združevanju dela delavcev v TOZD sprejelo 69,8 odst. vseh delavcev, Statut o spremembah in dopolnitvah Statuta TOZD pa 68,9 odstotka delavcev. — pristopili so k sporazumu s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva v Ljubljani, s tem, da bo prispevek za pristop znašal 10.000,00 din. Na ta način si bodo pridobili pravico vpogleda v dokumentacijo na področju novosti gospodinjskih aparatov. — dovolili so odpis surovin in materialov v skladišču in dali komisiji za popis nalogo, da le-to tudi izloči iz proizvodnje in skladišč. — dovolili so, da se odpišejo razlike pri Narodni banki Maribor. — najeli so kredit za izvedbo sanacijskega programa pri skladu skupnih rezerv občine Ljubljana-Bežigrad in pri Gospodarski skupnosti občine Ljubljana-Beži-grad. V TOZD 03 so delegati DS spremenili načrt nabave osnovnih sredstev za leto 1981 tako, da se iz načrta črta nabava stiskalnice za kabelske čevlje, stružnica, rezkalni stroj, el. viličar. Namesto tega se nabavijo: stroj za navijanje tuljav RTA 80, linije za razrez jeder BPA 90 s pripadajočo opremo. DS je na 25. seji dne 27. 5. 1981 na podlagi sklepa KO za LO in DSZ in predloga začasne komisije za ugotovitev stanja požarne varnosti v TOZD, ki je pregledala obrate in ugotovila naslednje pomanjkljivosti: — v oddelku preizkuševalnice prestaviti omarico z gasilnimi aparati k vhodu v preizkuševal-nico, — v ključavničarskem oddelku postaviti omarico z gasilnimi aparati na primerno mesto. Namestiti gasilni aparat na prah S-6 pred vhod v shrambo za jeklenke — v skladišču polizdelkov namestiti gasilni aparat na prah S-6. V začasno lakirnico pred skladiščem finalnih izdelkov namestiti na zunanji steni gasilni aparat na CO2 (5 kg) — ostale pomanjkljivosti naj se rešujejo skupaj s TOZD 02 in TOZD 04. * — odločili so, da se Antonu Pirnatu izplača nagrada za koristni predlog v višini 3.000,00 din za spremembo orodja za odrez jedrne pločevine oblike »D«. Razpisuje se dela in naloge pooblaščenca za varstvo pri delu. V TOZD 04 in TOZD 03 so obravnavali investicijo v skladišče za pridobitev novih prostorov. Skladišče v velikosti 800 m2 bo zgrajeno ob sedanjem skladišču surovin na severovzhodni strani objekta TOZD PGA in TOZD 03. V ta prostor bomo preselili skladišče surovin, v sedanje skladišče surovin pa skladišče polizdelkov. Tako se bodo sprostili prostori v proizvodni hali. Predračunska vrednost je ca. 5.000.000 dinarjev, od tega odpade na TOZD 02 44 odst., TOZD 03 42 odstotkov in TOZD 04 14 odst. TOZD 04 — povečali so plan izobraževanja za leto 1981 — Dragu Severju se daje soglasje za popoldansko obrt — za izdelavo turističnih spominkov — da se prične preureditev Jože Lap, Dušan Demšar, Miro Zupančič in Stane Podbevšek so v času od 11.—13. opravili ekskurzijo v Torino. Marta Stare ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se lepo zahvaljujem sodelavcem iz montaže za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Nežka Benedek Referendum je uspel Tako bi lahko bil zaključek nekajmesečne akcije družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v Elmi. Delavci TOZD in DSSS so se 25. junija letos odločali na referendumu o: 1. Samoupravnem sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Elma. 2. Statutu o spremembah in dopolnitvah statuta delovne organizacije Elma ter TOZD PGA in TOZD Proizvodnja orodij še za sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in statut o spremembah in dopolnitvah statuta TOZD. 7. člen V celotnem poglavju o planiranju se čitajo besede »dela«, ker je bolj smiselno, da govorimo samo o planih in ne planih dela, kar se že samo po sebi razume. 8. člen Določila 31. člena so nekoliko nespretno napisana in s temi spremembami bo popravljeno, namreč plan TOZD se sprejema na podlagi temeljev plana TOZD, ki ga delavci sprejemajo z referendumom in pa samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije, ki ga sklenejo TOZD med seboj. Planu delovne organizacije pa je osnova samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije. 9. člen Leposlovno in ne vsebinsko se dopolnjujejo 10., 12. in Kaj je mislil delavec na fotografiji, preden je obkrožil ZA ali PROTI ne vemo, vemo pa, da so delavci mislili na boljši jutri delavskega sveta, ker je to izključna pravica in obveznost glavnega direktorja. Pri ostalih spremembah pa se v glavnem spreminjajo posamezne besede, kot so nadzirati v spremlja, razrešuje v obravnava itd. 11. člen Dela in naloge direktorja DSSS bo v bodoče opravljal glavni direktor, zato je potrebno njegove dodatne zadolžitve vpisati v pristojnosti glavnega direktorja./ 12. člen DSSS bo imela po novem nekaj več obveznosti, ki so se do sedaj opravljale v TOZD, zato so to nove obveznosti DSSS vpisane med ostale obveznosti DSSS. 13. člen Vse določbe, ki po obstoječem samoupravnem sporazumu govorijo o direktorju DSSS se črtajp, ker po novem ne bo več direktorja DSSS. v Cem se spreminja IN DOPOLNJUJE STATUT DELOVNE ORGANIZACIJE ELMA 1. člen Sprememba izhaja iz dejstva, da se tekst o predmetu zunanjetrgovinskega poslovanja delovne organizacije, vpisan v sodnem registru, deloma razlikuje s tekstom v statutu DO, zato sedaj to neskladje odpravljamo in v statut vnašamo pravilen tekst. v Cem se spreminja in dopolnjuje samoupravni sporazum O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO ELMA 1., 2. in 3. člen Bistvo sprememb ni v reorganizaciji, ampak v dejstvu, da še nismo uspeli rešiti vprašanja zastopništva v zunanjetrgovinskem poslovanju delovne organizacije. Z določbo, da je poleg glavnega direktorja lahko zastopnik tudi vodja oddelka za zunanjo trgovino bomo reševali ta problem v primerih, ko bo glavni direktor odsoten ali ne bo imel zunanjetrgovinske registracije. 4. člen Sprememba izhaja iz dejstva, da reorganizacija ne predvideva več direktorja DSSS, zato bo glavni direktor po novem koordiniral proces dela v delovni organizaciji preko direktorjev TOZD in strokovnih služb DSSS. 5. člen Reorganizacija predvideva po novem opravljanje vzdrževalne dejavnosti v TOZD Proizvodnja orodij in strojev, opravljanje uslužnostnih dejavnosti, kot so samski dom, prehrana in prevozi pa v DSSS, zato se te dejavnosti čitajo kot stranske dejavnosti TOZD Proizvodnja gospodinjskih aparatov. 6. člen Izhajajoč iz komentarja predhodnega člena se pri stranski dejavnosti TOZD Proizvodnja orodij in strojev vnese vzdrževalna dejavnost, ki se je preje opravljala v TOZD Proizvodnja gospodinjskih aparatov. 2. člen Enako- kot v samoupravnem sporazumu se tudi v statutu, ni pravilna, kajti pri sestavi panja delovne organizacije predvsem v zunanjetrgovinskem prometu. 3. člen Enako kot samoupravnemu sporazumu se tudi v Statutu ureja koordinacija nekoliko drugače, ker direktorja DSSS ne poznamo več. 4. člen Določba o sestavi razpisne komisije, kot je sedaj v Statutu ni pravilna, kajti pri sestavi morajo biti vsi sodelujoči faktorji enakomerno zastopani. 5. člen Sprememba je v tem, da za delo DSSS skrbi in odgovarja ter zastopa po novem glavni direktor in ne več direktor DSSS. Kot je že prej omenjeno, referendum je bil 25. 6. 1981. Izid referenduma pa je po TOZD naslednji: 13. točka pristojnosti skupnega delavskega sveta, v 17. točki pa se črta določba, da skupni delavski svet imenuje direktorja DSSS, kar je logično, saj po novem direktorja DSSS ne predvidevamo več. 10. člen Vsebinska sprememba pristojnosti poslovnega odbora je predvsem v tem, da poslovni odbor v bodoče ne bi več pripravljal gradivo za seje skupnega delavskega sveta in ne bi več skrbel za odpravke sklepov skupnega TOZD Zaposlenih Glasovalo za ali % DSSS 131 114 87 TOZD PGA 367 266 72 TOZD PTR 96 78 81 TOZD POS 112 78 70 TOZD PEL LENDAVA 590 422 72 tozd pel Čatež 158 128 81 Delavci Elme smo še enkrat doknrnli, da smo za spremembe, od katerih pričakujemo nekaj več, kot je bilo pred njimi. (Večina materiala je uporabljena iz obrazložitve samih sprememb). Serif Dogič Vrata počitniškega doma »Zatišje« so se odprla Delovanje in aktivnost OOZK v I. polletju 19. junija je bila uradna otvoritev počitniškega doma. Otvoritve so se udeležili vsi glavni direktorji DO — ustanoviteljev ter predsedniki sindikalnih konferenc, razen glavnega direktorja »Žita«, ki je poslal svojega namestnika. V imenu upravljalen počitniškega doma je zbrane goste pozdravil maš glavni direktor tov. Bogomir Rebernik, ki je v kratkem nagovoru poudaril, da si bo Elma, kot nosilec dejavnosti, prizadevala, da bo počutje v počitniškem domu prijetno in v zadovoljstvo vseh pogodbenih partnerjev. Lanskoletna anketa je pokazala, da si večina dopustnikov želi športne rekvizite za otroke: peskovnik in tobogan ter za odrasle balinišče. Postavili smo naprave za otroke, odstopiti pa smo morali od izdelave balinišča, ker nismo imeli dovolj finančnih sredstev. Tovarna »Tiki« nam je izdelala zunanji tuš, a mladina »Elme« je uredila dostop do morja in bazen za otroke. Bazen moramo še zatesniti s hitrosušečim cementom, ker nam voda sicer izteka. To delo bomo opravili po končani sezoni. Vhod v jedilnico smo zaprli z lično železno ograjo, ki daje celotnemu objektu še lepši videz. Naša tovarna je letos vložila precej napora, da smo generalno obnovili prvi paviljon. V vse sobe je napeljana voda, obnovljeno je pohištvo ter sodobno urejena kopalnica in stranišče. V sobah ostalih paviljonov, ki so last »Elme«, smo prepleskali stene, vrata in okna. Počutje v domu je prijetnejše in zahvala gre vsem tistim tovarišem, ki so s svojimi predlogi in delom pripomogli, da je naš dom postal lepši. Kmalu bo dopust nastopila četrta izmena. Ko človek opazuje zagorele in nasmejane obraze sodelavcev, čuti osebno zadovoljstvo, ker se zaveda, da delo ni bilo zaman. Vsi zaposleni delavci v počitniškem domu si prizadevajo, da bi bili gostje zadovoljni. Za dobro hrano skrbi naš kuhar Ivo, a za hitro nostrežbo Durdina in Maja. Poslušajmo misli nekaterih članov kolektiva, ki so nreživeli dopust v našem počitniškem domu: FRANC BOLTA Hrana je odlična, postrežba hitra, le vreme nam je ponagajalo tako, da sem se prehladil. V naš počitniški dom rad prihajam, ker se tu res odpočijem. Tudi naš preurejeni paviljon nam je lahko v ponos. Motijo me edino postelje v nadstropje. Sreča, da sva bila z ženo sama, ker v nadstropje ne bi rad lezel. MALCI DORNIK Rada prihajam v počitniški dom. Hrana je dobra in postrežba hitra. Prenočevala sem v paviljonu, ki še -ni preurejen, a ogledala sem si tudi prvi paviljon. Zelo lepo je urejen, toda če že mora biti ležišče v nadstropju, naj bi imelo zgornje ležišče ograjico. Razmislite o tem pri bodočem načrtovanju. FRANCKA VRABIČ Že šestič letujem v našem počitniškem domu. Letos moram posebno pohvaliti kuharja. Okusno in obilno hrano pripravlja. Osebje je prijazno in ustrežljivo. Vreme nam je sicer malo ponagajalo, a vseeno sem si nabrala nekaj sončnih žarkov. Le poglejte me, kako sem lepo zagorela. Imam pa vendar nekaj pripomb in predlogov. Nakazana mi je bila soba št. 24, v kateri pa je že prebivala sodelavka z otrokom. Nerodno je, da bi se preoblačila pred tujim otrokom. Po zaslugi, uprave počitniškega doma sem dobila prosto sobo v »Zmaju« in vse je bilo v najlepšem redu. Tudi hladilnike bi morali dati v naše sobe, ker za malega otroka mora mamica pripraviti posebno prehrano. Naš prvi paviljon je lepo urejen in želim, da bi s tem delom nadaljevali. MARIJA PRESETNIK S svojo družino sem bila v počitniškem domu od 1. do 11. julija. Bila sem zadovoljna s pestro hrano in hitro postrežbo. Letos je tudi okolica lepo urejena in celo plaža je bila v začetku čista, a kasneje so »turisti« pustili za seboj svojo »kulturo«. Vse je lepo, edino komarjem moramo napovedati vojno. Tu je nanizanih le nekaj misli sodelavcev, ki so preživeli dopust v počitniškem domu. Vsem prav lepa hvala za pohvale in predloge, da bi bilo dopustovanje v našem počitniškem domu čim lepše. Leopold Babšek Večkrat smo ugotavljali in odkrivali napake, pomanjkljivosti, slabe medsebojne odnose, dali kritične ocene, vendar ugotavljamo, da smo člani ZK premalo odločni pri konkretnih opredelitvah. Glede na opredeljeno stališče na samoupravnih organih mora vsak član OOZK dodobra spoznati vsebino sprejetih stališč v svoji delovni sredini, saj bo le tako izvrševal vse naloge in zadolžitve, (ki se pred njega postavljajo. Delovanje člana OOZK je v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Kot član OOZK je zadolžen za naloge, odvisno od položaja, ki ga posameznik ima v sredini, kjer dela; da aktivno deluje, saj ni vprašanja ali dogodka, ko bi lahko rekli, da se člana OOZK ne tiče. Zato so člani OOZK odgovorni za vsa dogajanja, ki se dogajajo v sredinah, kjer živijo in delujejo. Dolžni so opozarjati na nepravilnosti in dajati svoj prispevek k razreševanju problematike. Na sestankih OOZK se dogovarjamo o problematiki, zavzemamo določena stališča do posameznih problemov, zadolžujemo člane, (la na samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacij ah argumentirano nastopajo ter se opredeljujejo do posameznih stališč. Naša OOZK je obravnavala v prvem polletju celo vrsto problemov. Naj navedem najvažnejše: — Družbenoekonomski položaj delovne organizacije in delavcev. — Priprava na programsko volilno konferenco Ljubljana-Be-žigrad. — Sanacijski načrt. — Stabilizacija v DO s posameznimi ukrepi. — Razprava o osnutku resolucije za III. kongres samouprav-Ijalcev Jugoslavije. — Varnostno-politične razmere in aktivnost zveze komunistov v SAP Kosovo. — Aktivnost komunistov na osnovi ocene varnostno političnih razmer v občini. — Aktivnost komunistov na osnovi ocene varnostno političnih razmer v DSSS. — Priprava na problemsko konferenco. — Izdelana je bila ocena po-litično-varnostnih razmer v DSSS. Člani OOZK aktivno delujejo v samoupravnih organih družbenopolitičnih organizacij (sindikat, ZSS). Člani OOZK so dolžni, da se aktivno vključujejo na vseh ravneh v okolju, kjer živijo in delajo. Posebno važna naloga članov OOZK je stabilizacijsko prizadevanje v DO. To področje je eno od osrednjih nalog vseh dejavnikov znotraj delovne organizacije kot tudi OOZK. Ni primera, da se člani OOZK ne bi vključevali v razpravo o tej problematiki na eni ali drugi način skozi samoupravne organe in drugih političnih organizacijah. Na skupnem razširjenem sestanku družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov smo sprejeli med drugim naslednje zaključke: — Hitrejša rast stroškov poslovanja od rasti celotnega prihodka opozarja na negativni pojav, upadanje ekonomičnosti poslovanja. Zato je potrebno več skrbi posvetiti postavljenim načrtom. — Delati veliko več na iskanju notranjih rezerv, predvsem na področju izboljšanja tehnološkega procesa, varčevanja z energijo, materialom. — Analiza stroškov s posebnim poudarkom na stroške materiala. — Ugotoviti vzroke velikega deleža stroškov materiala v skupnih stroških in predložiti ukrepe, ki bi te stroške znižali. — Osebni dohodki še niso na zaželjeni ravni. — Posebno pozornost bo treba posvetiti postopnemu zmanjševanju izkoriščanja kratkoročnih kreditov, s tem da ustvarimo lastna obratna sredstva. — Pregledati obstoječo celotno organizacijo poslovanja v proizvodnji in DSSS, da bi se v zvezi s prikazanimi težavami odkrile in aktivirale notranje rezerve. Glede na opredeljena stališča na nivoju samouprave in družbenopolitičnih organizacij je prav, da se seznanimo dodobra z vsebino stabilizacijskih prizadevanj v svoji delovni sredini, saj bomo lahko le tako izvrševali vse zastavljene naloge in zadolžitve, ki se pred . nas postavljajo. Vsak član delovne organizacije je dolžan, da naloge opravi po svojih najboljših sposobnostih oziroma je odgovoren za izpolnitve odvisno od položaja, ki ga ima v delovni organizaciji. Le tako bomo prispevali resnično k stabilizaciji. Vsi sprejeti dogovori ne pomenijo nič, „ če jih ne sprejmemo za naše in jih ne realiziramo. Franc Ravnikar c-K-K-K-k-k-k-K-K-K-k-K-k-K-K-K-k-K-K-K-K-k-k-K-K-K-k-K-k-K-k-K-K-k-K-K-K-k-k-k-K-K-k-k-k-k-K-K-k-k -¥■ * * -¥■ * * * * -¥■ * * * * * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * Vabimo vse sodelavce in upokojence ELME na SREČANJE ELMOVCEV ki bo v soboto, 19.9.1981, na KORANTU pri DOLU (Šentjakob) VABLJENI! O programu prireditev boste obveščeni naknadno £******-k-k-k-k***-k*-k*-k-k-k-k-k-k*-k*-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k Gostje pri zajtrku izbirajo jedila po želji Položaj 1 \z • \z \z na trziscu Rezultati prodaje v prvih še- Pri prodaji instalacijskega mastili mesecih letošnjega leta so nad teriala si ne moremo obetati nič pričakovanjem kljub temu, da dobrega. Drastično zmanjševanje smo na začetku leta pričakovali investicij ter zmanjšanje kupne občuten padec povpraševanja. Na moči prebivalstva bo povzročilo, srečo se to ni zgodilo, tako da se da bo novih gradenj v bodoče je realizacija finančno v prvem manj. Po drugi strani pa na trgu polletju v primerjavi z enakim primanjkuje vodnikov tako, da obdobjem lani, povečala za 70 od- tudi pri obstoječih gradnjah Ijud-stotkov. Seveda ti rezultati niso je ne morejo uporabljati stikal, samo posledica boljšega dela, am- Tudi industrija, kot naš velik pak tudi povečanja cen, katere porabnik instalacijskega materia-smo dosegli v letošnjem letu. la, je v krizi in jo pesti pomanj- Urejena izložba je večkrat odločilen element v maloprodaji Prodaja gospodinjskih aparatov je bila skoraj lahko rečemo idealna. Kljub temu, da smo v prvem polletju proizvajali skoraj samo likalnike, smo vse prodali, tako da zalog izdelkov ni. Izdelki praviloma gredo iz skladišča še isti dan, kot so bili proizvedeni. Tudi prodaja instalacijskega materiala je bila v prvi polovici leta zelo dobra, vendar so se že pojavile zaloge p/o stikal in O — stikal, vendar je razlog v preseganju plana proizvodnje, ne pa slabi prodaji. Slaba prodaja je bila edino pri sponkah, kjer so zaloge zelo velike in prodaja ni dosegla zastavljenega plana. Pri transformatorjih pa se je prodaja povečala tako fizično kot količinsko. Toda kljub povečanju proizvodnje in prodaje smo še vedno v precejšnjem zaostanku za potrebami tržišča, kar je posledica pomanjkanja repromateria-lov in premajhnih kapacitet. Nasploh je bil največji problem v prvi polovici leta, problem preskrbovanja industrije s surovinami in repromateriali, ki postaja iz dneva v dan bolj pereč. Neposredne posledice pomanjkanja surovin in repromaterialov so bile občasne prekinitve izdelave, posredno pa povečanje izdelavnih stroškov, zakasnitve v izdelavi in dobavah, padec kakovosti in zmanjšanje izdelave, nedoseganje izdelanih načrtov. Težave v pre-skrbovanju so najbolj izrazite v črni in barvasti metalurgiji ter elektroindustriji, tako da je Elma zaradi tega zelo prizadeta. Zastavlja pa se vprašanje, kako bo naprej v drugi polovici leta. Ali se bo visoko povpraševanje po naših proizvodih nadaljevalo ali ne? Odgovor na to vprašanje ni lahek in je tudi zelo različen, odvisno za katere proizvode gre. kanje repromateriala, tako da ne dosega svojih zastavljenih planov in zato ne potrebuje naših proizvodov. Zato bo potrebno v nasled-nih mesecih v veliko večji meri prisluhniti potrebam trga in proizvajati tisto, kar bomo še lahko prodali. Pri gospodinjskih aparatih najbrž ne bo tako kritična situacija kot pri instalacijskem materialu. Res je, da je kupna moč prebivalstva zelo padla zaradi visoke rasti cen in bodo morali ljudje vedno večji delež svojih dohodkov namenjati za nakup nujnih življenjskih potrebščin, vendar naši izdelki v strukturi izdatkov gospodinjstev ne predstavljajo veliko, tako da kljub vsemu računamo, da pri gospodinjskih aparatih prodaja ne bo tako občutno manjša. Vendar je potrebno, da proizvajamo celoten asortiment gospodinjskih aparatov, kajti le na ta način bomo lahko tudi v bodoče uspevali na tržišču. Tržna situacija pri transformatorjih pa se bistveno razlikuje od prej naštetih. Povpraševanje po teh izdelkih je v stalnem porastu in do konca leta sploh ni bojazni za prodajo. Bolj se je bati nasprotnega, da bomo zaradi prevelikega povpraševanja nekatere kupce morali namenoma zanemariti in jih bomo s tem najbrž tudi izgubili. V tem primeru bo večji problem s premajhnimi kapacitetami, preskrba z reproma-terialom in surovinami, ne pa s prodajo transformatorjev. Nasploh so ocene vseh, ki se ukvarjajo s tržnimi predvidevanji, dokaj motne glede na to, da bo druga polovica leta za prodajo precej težja kot je bila prva polovica. Janez Erjavec Elmovska pohodna enota Pohod po poteh spominov in tovarištva Vsako leto, 9. maja, je ob obletnici osvoboditve Ljubljane tradicionalni množični pohod ob žici okupirane Ljubljane. Pohod po poteh spominov in tovarištva poteka iz več startnih mest in se konča na Trgu revolucije. Letošnji pohod je bil jubilejni — petindvajseti. Elmovsko pohodno enoto je sestavljalo sedem delavcev, večinoma smo bili mladinci. Tako majhni udeležbi je mogoče botrovala tudi delovna sobota, saj se je mirsikomu zdelo škoda, da bi za to žrtvoval en dan dopusta. Odšli smo s startnega mesta na Vrhovcih po osem kilometrov dolgi poti. Na startu je bilo mnogo ljudi in le počasi smo se pomikali proti lijakom, kjer smo oddali kartončke in dobili spominske značke. Nato smo se veselo pomešali med druge pohodnike in po toplem majskem soncu bližali cilju. Ko sem se ozirala okrog sebe, sem videla ljudi vseh starosti, ki so vztrajali na poti, kakor je komu najbolj ustrezalo, hitro ali počasi, najmlajši pa celo v naročju. Zaključek pohoda je bil ob enajsti uri na Trgu revolucije, začel pa se je s slovesno proslavo. Lidija Klopčič Pot spominov in tovarištva je prehodilo veliko mladih in starih HVALA, TOVARIŠ DIREKTOR KOREN Dva dni pred otvoritvijo počitniškega doma so nam odpovedali trije delavci, s katerimi smo imeli sklenjeno pogodbo za določen čas. Tov. direktorja Korena smo zaprosili, da nam pomaga iz stiske. Odšel sem v Lendavo, toda v TOZD ni bilo mogoče dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v počitniškem domu. Prekmurci so zelo vezani na svoj kraj in ne gredo radi »na tuje«. S tov. Korenom sva odšla na Skupnost za zaposlovanje Lendava, kjer sva dobila naslove neza- poslenih. V dežju, ki je neprestano padal ves popoldan, sva obiskala okoli deset ljudi, ki so bili na seznamu in končno uspela dobiti potrebne delavce. Ko sem kasneje razmišljal o najini akciji, katere sam ne bi mogel izpeljati, ker ne poznam okoliških krajev Lendave, sem začutil posebno spoštovanje do direktorja Korena, ki je bil pripravljen v svojem prostem času pomagati iz stiske. V svojem imenu in v imenu kolektiva »Zatišje« se vam javno zahvaljujem! Leopold Babšek Kadrovske spremembe v mesecu juniju Razstavo knjig o življenju in delu tov. Tita so si ogledali vsi zaposleni Kulturno življenje v TOZD Elektromaterial Lendava SPREJETI V DELOVNO RAZMERJE V TOZD »PROIZVODNJA GOSPODINJSKIH APARATOV« — Asimov Asan, delavec brez poklica., sprejet v delovno razmerje 2. 6. 1981 na dela transporterja v montaži. — Ibramov Avni, delavec brez poklica, sprejet v delovno razmerje 2. 6. 1981 na dela transporterja v montaži. — Malnar Brina, sprejeta v delovno razmerje 15. 6. 1981 za čas počitnic na dela in naloge monterke v montaži. V TOZD »PROIZVODNJA TRANSFORMATORJEV« — Prelovšek Marjan, elektro-mehanik, sprejet v delovno razmerje na dela in naloge elektromehanika v oddelku transformatorjev. — Premrov Anka, sprejeta v delovno razmerje 15. 6. 1981 za čas počitnic na dela in naloge monterke v oddelku transformatorjev. — Jezeršek Barbara, sprejeta v delovno razmerje 15. 6. 1981 za čas počitnic na dela in naloge monterke v oddelku transformatorjev. — Završnik Jurij, sprejet v delovno razmerje 15. 6. 1981 za čas počitnic na dela in naloge monterja v oddelku transformatorjev. V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB — Potočnik Milena, sprejeta v delovno razmerje 15. 6. 1981 za čas počitnic, na dela in opravila administratorja v upravnem oddelku. — Erjavec Mojca, sprejeta v delovno razmerje 22. 6. 1981 za čas počitnic, na delo in opravila administratorja v nabavi. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI V TOZD PROIZVODNJA GOSPODINJSKIH APARATOV — Branka Turk, delavka v montaži, prenehala delovno razmerje po sporazumu 7. 6. 1981. — Rihtar Branko, urejevalec avtomatov, prenehal delovno razmerje po sporazumu 10. 6. 1981. — Sidonja Sever, snažilka, bo s 30. i 6. 1981 starostno upokojena. V DELOVN SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB — Jože Kaker, programer vAOP, prenehal delovno razmerje v odpovednem roku 6. 6. 1981. Ana Holobar Praksa združuje pod pojmom kultura številne dejavnosti. V TOZD Elma Elektromaterial Lendava posvečamo pozornost predvsem humanizaciji dela in življenja, ureditvi delovnega okolja, ustvarjalnosti delavcev, vzpodbujanju ljubezni do dobrih knjig .in kulturno umetniške dejavnosti. Z željo, da vzpostavimo interes delavcev za omenjene dejavnosti, je Komisija za kulturno dejavnost TOZD začrtala naloge, katere smo skupaj z delavci TOZD realizirali. saj je izbor knjig zelo pester. V knjigo vtisov je veliko delavcev zapisalo, da si podobnih razstav v prostorih tovarne želijo tudi v bodoče. Za junij smo začrtali razstavo keramike in slik. Zato smo zaprosili rtov. Jožeta Tota, učitelja iz Osnovne šole »Drago Lugarič«, naj v naši tovarni razstavi svoje keramične izdelke in slike. Razstava je bila odprta od 15. do 19. junija. Razen delavcev TOZD si je razstavo keramike og- JOS1P BROZ TITO — 30 LET SAMOUPRAVLJANJA Z razstave keramike Jožeta Tota, ki je bila od 15. do 19. junija Nadaljevanje s 3. strani Tov. MILAN BARLE je bil rojen 2. 9. 1955 blizu Velike Loke. Po končani poklicni šoli je bil nekaj časa zaposlen pri Emoni, v Elmo pa je prišel decembra 1977. leta. Vseskozi opravlja naloge vodje delovne izmene. Zaradi svojega strokovnega znanja, vsesplošne razgledanosti in tovariškega odnosa si je takoj pridobil zaupanje pri svojih sodelavcih. Zato je bil že maja 1978 izvoljen za predsednika delavskega sveta TOZD in to funkcijo opravlja uspešno že drugo mandatno dobo. Aktivno sodeluje tudi v OOZS in drugih DPO. Je tudi član ZK Slovenije in sicer od konca novembra 1979. Tov. STANKO KELENC, rojen 19. 2. 1949, je po poklicu strojni ključavničar, končal pa je še šolo za delovodje. V TOZD PEM Lendava združuje delo od leta 1970 in opravlja dela in naloge vodje izmene v obdelovalnici. V prejšnjih mandatih je opravljal naslednje funkcije in članstva: član IO OOZS, član komisije za delovna razmerja, član odbora Sa DK. V zdajšnjem mandatu pa so le-te naslednje: član IO OOZS, vodja sindikalne skupine, član skupnega DS DO Elma, član delegacije SIS za PTT, član komisije za uresničevanje ZZD pri OOZS, delegat komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu, načelnik narodne zaščite, član vojnega komiteja, član komisije za inventivno dejavnost ter član za ustanovitev tovrstnega kluba v TOZD. Poleg vseh vzornih lastnosti človeka in delavca je tov. Kelenc pripomogel k izboljšanju delovnega procesa. S svojo skromnostjo in požrtvovalnostjo je lahko primer slehernemu delavcu, saj vsako nalogo izpolni dosledno, česar posledica je zaupanje, ki ga uživa med sodelavci. Tov. JANEZ MALOVIC je v Elmi zaposlen od leta 1964, ko se je zaposlil kot kvalificirani orodjar. Nadalje se je izobraževal tudi ob delu. Sedaj je skupinovodja mehanskega laboratorija. Od leta 1965 je član ZK, od 1969 pa se je pomembneje vključil v družbenopolitično delo s tem, ko je bil izvoljen v sekretariat OOZK. Od takrat dalje vseskozi aktivno deluje v izvršnem odboru OOZS, v delavskem svetu, v raznih komisijah in odborih. Bil je tudi delegat občinske skupščine, sedaj pa je član sekretariata OOZK DSSS, odgovoren za kadrovska vprašanja, predsednik OOZS ter predsednik DS DSSS. Ves čas se je aktivno angažiral pri razreševanju problematike in vedno deloval za uresničevanje zakona o združenem delu. Je resnicoljuben in odkrit, vendar ne prihaja v konflikte, ker ima primeren način komuniciranja. Med sodelavci je priljubljen in spoštovan. Zdaj, ko sem vam predstavila dobitnike plakete s priznanjem, naj omenim, da so se svečanosti udeležili ali nanjo bili vabljeni, tudi predsedniki delavskih svetov TOZD in DSSS, predsedniki ZSMS, predsednik konference mladine, predsednik IO OOZS, predsednik konference OOS, sekretarji ZK, direktorji TOZD in sektorjev, predstavniki SOb Ljub-Ijana-Bežisrad ter borci — še zaposleni v Elmi in tisti upokojeni, ki so delali v TOZD na območju Črnuč. S tem, da smo se tudi njih spomnili ob tej priložnosti, ni le slučajnost. Želeli smo se jim le skromno oddolžiti in se jim zahvaliti za njihov prispevek v borbi, obnovi in razvijanju samoupravljanja. Janka Petrovič Ob 1. maju smo pripravili z OOZSMS kratek program po internem radiu. V programu so sodelovali : tov. Angela Karakatič, ki je spregovorila nekaj besed o pomenu praznika, Olga Farkaš, Marija Čeh, Štefan Žalig, Marija Bogdan in Jasminka Pruginič pa kot recitatorji. Program smo popestrili z revolucionarnimi pesmimi. Ob proslavi dneva mladosti smo organizirali v TOZD razstavo knjig o ddu im življenju tov. Tita. Razstavo knjig je pripravila Knjižnica Lendava v času od 25. do 29. maja. Razstava je zbudila veliko zanimanje delavcev TOZD, ledalo veliko učencev osnovne šole »Drago Lugarič«. 26. 6. 1981 smo organizirali enodnevni izlet v Beograd, kjer smo obiskali hišo cvetja ter muzej revolucije »25. maj«. Ogledali smo si tudi mesto. Obiskali smo Kale-megdan, Terarije, Avalo, Trg Dimitrije Tucoviča in druge znamenitosti. Kljub temu, da je bil program zelo zahteven in naporen, so obiskovalcem ostali v spominu zelo lepi vtisi. Marija Mavrič Glasilo izdaja delovna organizacija ELMA — tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana-Črnuče. Ureja ga uredniški odbor, izhaja enkrat mesečno. Odgovorni urednik Janez Stupica. — Telefon: 343-271 int. 03. Rokopisov ne vračamo — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 — Tisk: Tiskarna Ljubljana v Ljubljani