Slovenski Pravnik. Leto XIV. . V Ljubljani, 15, julija 1898. Štev. 7. Cenilni zapisnik. (Sestavil Jos. Hočevar, c. kr. pis. oficijal v Ljubljani.) Nastopno priobčujemo, ustrezajoč izraženim željam, obrazec za cenitve navadnih kmetijskih posestev in hiš, od katerih se plačuje hišna najmarina. Zapisnik sestavljen v Spodnji Šiški h. št. . .. dne............. 1898. N avz o č ni: ......I. I....... ......I. I....... pis. oficijal. ' za zahtevajočega upnika. ......I. I. ...:.. ......I. I....... I. I....... zavezanec. cenivca. Predmet. Zvršilna cenitev posestva, Janezu I. v Spodnji Šiški h. št. . . . lastnega, vi. št. ... kat. obč. Spodnja Šiška vsled sklepa C. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne .......... 1898, opr. št. ... za zvršljivo terjatev Andreja 1. iz sodbe z dne ...... 1898, opr. št. ... v znesku 300 gld. s b^/o obrestmi od 1. novembra 1897 dalje in drugimi pripadki. Poslopja se je povse ogledalo. Ogledalo in obhodilo seje tudi, gozd, ne pa druge sestavine zemljišča, ker pravita cenivca, da poznata natančno nepremičnino. I. Popis. A. l^oslopja. Hiša. Na stavbeni parceli št. 25 stoji nekaj z opeko, nekaj s kamenjem vzgrajena, z opeko krita hiša št. 9 v zaprtem kraju Spodnje Šiške, s pozidano površino 45 Le-ta tvori pravo- 11 162 Cenilni zapisnik. kotnik s pročeljem na državno cesto, ki drži iz Ljubljane proti Celovcu. Po dolgosti ob cesti meri 8 sežnjev ter ima vrata in 7 oken, po širokosti meri pa 5 sežnjev in ima 3 okna. Visoka je za klet, pritličje in jedno nadstropje, in obsega nastopne prostore. Po kamenitih stopnicah prideš v podzemske prostore. Ti so: obokan, ozek predprostor, tri obokane, z deščicami prede-Ijene drvarnice. Na vsaki strani obokane veže pri tleh je jedno pov.ie obokano stanovanje z jedno sobo, kabinetom, prostorno kuhinjo, v kateri se nahaja štedilno ognjišče, zgrajeno od pečiiic, in jedilno shrambo. Po obokanih stopnicah od hrasto-vine se pride v prvo nadstropje. Prostori tu so takšni, kakoršni v pritličju, le da niso obokani. Stropi vseh sob in kuhinj v tem nadstropju so ometani. Na strani, pročelju nasprotni je v pritličju in nadstropju odprt hodnik, na čegar severnem koncu je i spodaj i zgoraj za obe stanovanji stranišče. Podstrešje je z opeko tlakovano. Strešnik je slab in tu pa tam podprt. Hiša je v slabem stavbenem stanju in kaže še sedaj nasledke potresa iz leta 1895. Med hišo in nastopno opisanim gospodarskim poslopjem leži dvorišče, ki spada k stavbeni parceli št. 25 in meri 70 b) Gospodarska poslopja. 1. 22 korakov od hiše, na vzhodni strani, stoji na stavbeni parceli št. 26 neobokan, iz kamenja in nekoliko opeke vzgrajen hlev za 12 glav živine, potem zidan neobokan svinjak s tremi oddelki, lesen pod, lesena šupa in svisli. Vse to 14 sežnjev dolgo in 4 sežnje široko poslopje je jako slabega stavbenega stanja, nahaja se pa pod jedno in isto slanmato streho. 2. Na vzhodni strani, od hleva 25 korakov oddaljen, stoji na stavbeni parceli št. 27 vezan kozolec s 4 okni na vsaki strani. Stebri so mu zidani, gradivo hrastovina. Kritje z opeko in je v prav dobrem stavbenem stanju. 3. Na severni strani hiše, na vrtni parceli št. 301, je 6 m globok, iz cementa napravljen, pokrit vodnjak. Med popisanimi poslopji je mnogo sadnega drevja. Tudi so poslopja od sosednih poslopij precej oddaljena, kar nevarnost požara močno zmanjšuje. Cenilni zapisnik. 163 B. Zem]jišl<:e parcele. Lega zemljišč — izvzemši gozd pare. št. 3260 kat. obč. Brezovica —je v razmerju do pohištva jako ugodna. Do najbolj oddaljene njive pare. št. 630 je pičle pol ure hoda, sploh je pa posestvo do malega, zaokroženo. Obdelovanje je torej prav lahko. Njive in travniki pare. št. 520, 521, 524, 527, 529 in 530, ki leže v ravnini med Šiško in državno železnico, imajo izvrstno črno in rahlo zemljo; slabša in peščena pa je na onkraj železnice ležečih njivah pare. št. 630, 766 in 879. Obdelovanje je dobro. Njivo pare. št. 630 poplavlja ob hudem deževju voda, stopajoča iz tik železne ceste držečega jarka. Primerneje bi bilo torej, to njivo pustiti v ledino. Njiva pare. št. 1879 v kat. obč. Zgornja Šiška ni odročna, ampak leži kmalu za vasjo Spodnja Šiška, prav na meji obeh kat. občin. Poldrugo uro hoda je od pohištva do gozda. Le-ta leži ob državni cesti, ki vodi iz Ljubljane proti Trstu nad vasjo Podsmreko ter se razteza v zmerni strmini do vrha tako-zvanega »kozarskega hriba«. Z ozirom na rastoči les ga je deliti na tri dele. Ob vznožju in sicer v obsegu kakih 4 oral je svet zboljšan: bukovina, katera je tu rastla, je popolnoma posekana, na nje mestu pa je svet gosto zasajen se smrekovimi drevesci, katera so se prav lepo prijela. (3Hede rastočega lesa prihaja torej ta del gozda le kot bodoča vrednost v poštev. Približno jednako veliki, nad označenim svetom se raztezajoči gozdni del je z malo bukovino zaraščen. Ostalemu, proti vrhu ležečemu gozdu je pa rast jako lepa, gosta, doraščena bukovina. Omeniti je, da ne obremenjajo gozdne posesti nikakoršne služnosti, ter da ne ornejujc^jo gozdnega obrata nikake oblastvene odredbe. Ujme se ne ponavljajo, in ako se že pripete, ne povzro-čujejo posebne škode. Spravljanje gozdnih pridelkov je z ozirom na izvrstna, vse skozi po ravnini držeča občila prav lahko. Za spečavanje gozdnih in poljskih pridelkov je lega posestva — v obližju Ljubljane zelo ugodna. 11* 164 Cenilni zapisnik. II. Način, kako je določiti vrednosti in preračun. Hiše v Spodnji Šišld so zavezane hišni najmarini. Pri hiši je določiti torej dvojnato vrednost: po kapitalizovanem čistem donesku in po zemljiški ter stavbeni vrednosti. Kar se tiče gospodarskih poslopij ter posameznih zemljiških sestavin, je le-te prištevati srednjim kmetijskim posestvom. Pri teh je toraj uporabiti prodajno vrednost. Za podstava cenitvi ravnokar označenih sestavin se uporabi po navodilu sodnega komisarja za jednoto površinske mere oral, odnosno ker je ta mera tukaj bolj udomačena, nego li meterska mera. Cena oznamenjene, proračunskim ključem za cenitev posamičnih parcel služeče jednote se določi z ozirom na okolnosti, ki vplivajo na vrednost in so v splošnem popisu označene, in dalje z ozirom na cenivcema sporočene davčne dolžnosti in dobrotne razrede in na prodajne cene, katere so navadne v tem kraju za nepremičnine jednake kakovosti. III. Cenilno mnenje. A. Poslopja. 1. Hiša. 1. po kapitalizovanem donesku: Glasom naznanila c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani je kosmati donesek hiše...... 290 gld. — kr. Odbiti je: a) davke in naklade glasom označenega naznanila......... 70 » — » b) zavezanec je pokazal polico št. 3789, vsled katere je pri »Banki Slaviji« proti požaru zavarovan; letna premija od hiše . . 6 » — » c) stroški za vzdrževanje na leto znašajo po mnenju zvedencev..... 14 » — » skupaj ... 90 gld. — kr. čisti donesek hiše je torej .... 200 » — kateri je vzeti za podstavo cenitvi. Pri ob-obrestni meri po 4''/|) znaša tedaj vrednost hiše............ 5000 » — Cenilni zapisnik. 165 2. po zemljiški in stavbeni vrednosti Zvedenca izjavita, daje prodajna vred nost pozidane ploščevine po 3 gld. štirj. se ženj, torej 40 Qs........ prodajna vrednost dvorišča po 1 gld. Gs, torej........... stavbena vrednost hiše pa . skupaj Poprečna vrednost je torej Napravni, vzdržbene stroške presega joči stroški, katere terja slabo stanje stavbe, tvorijo po mnenju zvedencev S",,, srednje vrednosti, torej odbitni postavek 120 gld. — kr. 70 » — » 3610 .) .) 3800 gld. 4400 » kr. n 220 .) — Vrednost hiše je torej.....4180 gld. — » kr. b) Gospodarska poslopj a 1. živinski hlev, svinjak, pod, šupa in svisli, stavbena pare. št. 26, meri 56 Ds. . 800 gld. — kr. 2. kozolec, stavb. pare. št. 27, meri 28 ? s............ 1200 ). — » 3. vodnjak......... 150 .) - Vrednost poslopja...... 6330 gld. — kr. B. Zenaljiške parcele. 1. vrt pare. št. 301, meri 810 a 1 gld. 810 gld. Njive: 2. pare. št. 520, meri 1 or. 220 Ds. a 50 kr........ gld. 910.— B. pare. št. 524, meri 1 or. 849 ? s. a 40 k r..... » 976.— 4. pare. št. 527, meri 1561 Ds. 1 40 kr. ... » 624.40 5. pare. št. 530, meri 869 Ds. a 40 kr..... » 357.60 6. pare. št. 630. meri 730 Ds. a 20 kr. . . . . » 146.— Prenos . . . gld. 3014.— — kr. 166 Cenilni zapisnik. Odnos . . . gld. 3014.— 7. pare. št. 766, meri 910 Gs. a 20 Ur..... » 182.— 8. pare. št. 879, meri 1290 Gs. a 20 kr..... » 258.— 9. pare. št. 1872, kat. ob. Šiška, meri 1492 Ds. a 30 kr. » 447.60 3901 gld. 60 kr. Travniki: 10. pare. št. 521, meri 2 or. 830 Ds. k 40 kr. . . gld. 1612.— 11. pare. št. 529, meri 3 or. 602 Ds. a 40 kr. . . » 2160.80 3772 gld. 80 kr. Gozd: 12. pare. št. 3260 kat. ob. Brezovica, meri 15 or. 790 Ds. Prvi del tega pod B popisanega gozda cenita zvedenca na . . . gld. 200.— (oral po 50 gld.) drugi del na ... . » 240.— (oral po 60 gld.) ostali del pa na . . . » 1200.— 1640 gld. — kr. (oral po 60 gld.) skupaj . . . 11124 gld. 40 kr. Zvrševalni organ nima povoda, proti temu mnenju kaj prigovarjati. C. Pritilclina. Na vprašanje izjavita zvedenca, da so za redno gospodarstvo potrebne naslednje pritikline. V kolikor so nahajajo, se te zajedno popišejo ter cenijo in sicer: Cenilni zapisnik. 167 Potrebne pritikline Nahajajo se in cenijo na gld. I kr. 2 para vozne živine s potrebno opravo ......... 3 močni vozovi za kmetovanje z dotično pritiklino 1 plug, s plužno in otiko . . 2 brani .......... 5 motik.......... 8 verig razne dolgosti . . . 4 gnojne vile....... 4 senene vile....... 3 sekire.......... 2 žrdi........... 2 vrvi........... od semenskega žita v tem letnem času le 15 mernikov ajde........ gnoj se je izvozil na njive in travnike, ne pride v tem letnem času v poštev do prihodnje žetve še: 15 q sena in detelje .... in 1 voz našteli...... skupaj . . . par volov, sive barve po 4 leta stara z opravo dva primerna voza s pr. 1 2 3 5 3 3 3 2 1 10 q 1 voz 260 80 12 6 1 20 lj20 l|20 150 80 1 15 — 5'- 392 90 Ta popisana in cenjena pritiklina se je zarubila za začetkom zapisnika navedeno in izvršljivo terjatev Andreja J.') ') Ta dostavek potreben je vsled določbe § 144. odst. 3. in § 253. zvrš. reda. 168 Cenilni zapisnik. lic kapitulacij a. A. Poslopja........ 6330 gld. — kr. B. Zemljiške parcele..... 11124 » 40 » C. Pritiklina....... 392 » 90 » Vrednost posestva torej..... 17847 gld. 30 kr. IV. Bremena, katera je vpoštevati po §-u 21. cenilnega reda. 1. Na zemljišču je pod tek. št. 8 zemljeknjižnega izpiska vknjižen dosmrten vžitek Antona Korena na podlagi izročilne pogodbe z dno 23. sušca 1878 in služnost dosmrtnega vkup-nega stanovanja v Spod. Šiški št. 9. Glasom te izročilne pogodbe mora lastnik opravičencu na leto dajati za poboljšek: 10 mernikov pšenice, 5 mernikov rži, 3 mernike ajde, 2 mernika fižola, 1 mernik prosa, 15 bokalov ješprenja, 50 jajc, 20 funtov slanine, 15 funtov suhega mesa in 10 mesenih klobas, 10 funtov masla in vsak dan polič mleka, ako bode pri hiši. Razven tega poboljška pa je opravičencu priznana tudi hrana pri vkupni mizi in nezaprtem kruhu in pravica, da sme imeti v lastnikovem hlevu svojo kravo ter jo rediti z lastnikovo krmo. Napram temu vžitku pa je opravičenec zavezan, po svojih močeh pomagati lastniku pri dolu, osobito, ako bi za poljska dela ne bil sposoben, opravljati hišna dela. Cenivca cenita navedeni poboljšek in vžitek posamično (navede se cenitev posamičnih dajatev), skupaj torej letnih . . 110 gld. in stanovanje na leto......... 30 » skupaj . . . 150 gld. tedaj v lOkratnem prevdarku....... 1500 gld. (odst. 1. in 5. §-a 21. cen. r.). 2. Ob poti, ki drži iz Spod. Šiške mimo njive, parcele št. 879. kat. ob. Zg. Šiške čez polje proti Dravljam, stoji prav tik te njive na ledini zidano znamenje Matere Božje, katero je bil tretji prednik zavezancev vsled neke obljube sezidal ter podaril je z dotičnim svetom cerkvi sv. Roka v Dravljah. Do- Cenilni zapisnik. 169 tični kos zemljo je tudi na to cerkev prepisan. Ustanovnik se je zavezal, da to znamenje vzdrži in vsak petek, na praznik Sv. Roka in ob temu sledeči nedelji razsvetli. To breme je za vse čase vknjiženo na zemljišču (pod zap. štev. 1 zemlj. izpiska). Iz hvaležnosti za to posvetitev pa je cerkev Sv. Roka pripoznala vsakratnim lastnikom te parcele brezplačen sedež v cerkvi pri vseh bogoslužnih opravilih. Breme to cenita ce-nivca na leto 2 gld. in tolika je letna znižba doneska ali ka-pitalizovana po 20kratnem preudarku 40 gld. Cerkev Sv. Roka je božja pot in znamenje stoji ob poti, ki tja drži. Vsekakor je torej postavitev znamenja in njega vzdrževanje cerkvi na korist in to korist kot pravico iz realnega bremena cenita ce-nivca na 1 gld. na leto, torej po 4»/( obrestni meri kapitalizovano korist cerkve v znesku 25 gld., tako da glavnica bremena znaša 15 gld. (odst. 1., 5. in 6. §-a 21. cen. r.) 3. Na cenjenem zemljišču vknjižena je pod zap. št. 32 služnost neizogibno potrebne poti na breme travnika pare. št. 521 in v korist njivo pare. št. 522, sestavine zemljišča Luke J. vi. št. 38. kaf. obč. Sp. Šiška in to na podlagi razsodila tega c. kr. okrajnega sodišča z dne 3. sušca 1897 št. 3731. Odškodnina, katera se je v smislu §-a 5. zak. z dne 7. julija 1896 št. 140 drž. zak. zavezancu priznala, znašala je 50 gld. Ta služnost je trajna in je torej v smislu §-a 21. odst. 5. cen. r. od prodajne vrednosti tega travnika odšteti dvajseteri znesek znižbe letnega doneska. Kraj, koder vodi pot, je malo rodoviten, ker so tla iz puste, rujave ilovice. Z ozirom na to pa, da je gospodujoči svet njiva in se torej to pot jako pogostem rabi, cenita cenivca letno znižbo doneska na 1 gld.; po 20kratnem preudarku je torej od vrednosti posestva odbiti 20 gld. (odst. 4. in 5. § 21. cen. r.) 4. Travnik pare. št. 879 kat. obč. Zgornja Šiška ima v zakupu N. S., posestnik v Zgornji Šiški, proti letni najemščini 20 gld. za dobo od 1. aprila 1893 do 30. marca 1899 in je ta zakupna pravica na podlagi zakupne pogodbe z dne 1. aprila 1893 pod zap. št. 9 vknjižena. Na tem travniku pridela se na leto 3 voze sena in 2 voza otave, voz po 15 stotov, tedaj 75 stotov; stot ceni se na 50 kr., torej vrže travnik na loto 37 gld. 50 kr. Odračunši zakupnino 20 gld. prigospodari zaku- 170 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. povavec na leto 17 gld. 20 kr. To breme se od cenilne vrednosti ne odtegne (§ 21. odst. 2. cen. reda).") Vrednost nepremičnine, če se vzdrže bremena, pod IV. navedena, je.......... 17847 gld. 30 kr. Odštevši ta bremena in sicer pod 1.....gld. 1500-— pod 2.......» 15-— pod 3.......» 20-— 1535 » — » ima pa posestvo vrednost.....16312 gld. 30 kr. Cenivca zahtevata za svoj trud in cenilno mnenje vsak 3 gld. 55)