Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIKI Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes StexJ. 8 Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903. at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd. 1879 Chicago, III., 25. Februarja 1910. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto UT Razgled posvetu, Austro-ogrska. Iz Rudhpesta se uradno poroča, da se je po razpustu ogrske u-.stavme stranke ustanovila nova liberalna vladna stranka pod imenom “iNferocfna delavska stranka”. Program te stranke je pred vsem negovati harmonijo med kralijem in narodom in praktično »delovati proti nekoristni, kraljevino pretresajoči Koaliciji. (Ministrski predsednik, grof Khuten Hedervary je v oči gl c o’ trti novih okoliščin izdelal vladni reformni program. Od sedaj naprej temelji vif na reforma na obe nem volil ngn; • • pra v o. Nemčija. Iz Berlina se poroča, da se je ona velika demonstracija v prilog volilne reforme, ki bi se imela vršiti preteklo nedeljo, odredila za prihodki jo nedeljo. Te demonstracije (bi sc 'vdeležil i vsi stanovi ne glede na politično -prepričanje; ker mr so narodni liberalci pogoltnili 'besedo in vsled tega je .prišlo do odloga s demonstracijo se domneva, da se iste v nedeljo vde-leže samo soc i j a 1 -dem ok ra ti in svobodomisleci. ~ — Berlin. 22. fjebr. Cesar je danes sprejel bivBega (podpredsednika Združenih držav, Fairbanksa, v spremstvu- ameriškega zastopnika Hilla. Fairbanks je napotit da pozdravi Roosevelta, ki se povrne iz lova. Socialistična stranka je že od 1. oktobra bojkotirala žganje in vsak alkoholičen -produkt m kakor statistika kaže se je produkcija alkohola -za lansko leto zmanjšala za 6,380:000 galunov. S tem 'bojkotom, H je bil vprizor->n kot protest Troti zvišanju davka na potrebščinah, se bo nadaljevalo. dokler vlada, ne zniža davka. t Rusija. Čudn-o se bo zdeld mogoče ame-rikaneem, da je našo republiko že v drugič prekosila temna Rusija v pridelku- pšenice. Rusija je lansko leto pridelala 4-6.000,000 ib uši je v pšenice vec kot pa Združene države. Pri-delek v lanskem letu je bil za eno petina večji od «3nega iz leta 1908. Rusija stoji sedaj na prvem mestu glede pridelovanja -pšenice. — Zakaj pa ■cena moki ne ¡pade? Francija. — Tara. 1200 delavcev in 600 delavk v Granlh-cd štrajka že nad ¡8 tednov. Unija zahteva večjo Iplačo in manjši delavnik. Situa-ci tja jo zelo neugodna -za delavstvo in časnik “Hu-manite” pričel je -s nabiranjem podpore za strada jjeiee ¡c.člavstvo. nad katero je vla ■da -poslala dragonce in vojaštvo, ki je že dovolj škode napravilo v irc-tecu. Policija je aretirala pet ,,seh. ki- so. skušale prerezati brzojavne žice. — Ministrstvo za delo je odredilo. da se vse ponočno delo v. kroja-čnie-a-h in šivilnicah po 30. ju-niljlu t. 1. preneha. Vlada je prišla na »led, Ua »o razne tvrdke prisilile šivilje delati /do desete in celo dvanajste ure večer. __ Delavci v raznih tekstilnih izdelovalnicah v Magamet ki so d'alj časa stavkali, so se povrnili na delo 'ker so se jim dovolile vse zahteve. ~ __ V La Roehe-lle so se staVku- joči peki povrnili na delo. Delodajalci so -privolili- na vse zahteve. Po F marcu odpade nočno delo in delo ob nedeljah in praznk kih. — Švedska. 20,000 delavcev je brez dela, l»ot rezultat splošne stavke, ki se je pričela lansko leto. V ečina teh delavcev so -elani Narodne Organizacije, .katero nameravajo delo-Uajal-ci uničiti. V lesni, tekstilni in manufaktumi industriji so vpo sleni sami skalbi. Delpda.jalei no četjo priznati unij in vsled tega še mnogo drugih industrij popolno in-a počiva.^ Anglija. London, 21. febr. Kralj Edvard je danes odprl nov phrlament. Kraljev govor, katerega se je z veliko nestrpnostjo pričakovalo je 'bil zelo 'kratek, v katerem se je jasno izrekel, da delo tega zasedanja bo večji del obsegalo le re-šenje vprašanj tikajočih, se gosposke zbornice in pa^ finančnih zadev. Seveda kralj je pred vsem pov-dar.jal, da se morajo takoj storiti potrebni koraki za ureditev fi-nancijelnega položaja, poleg tega pa jief mimogrede javkal radi “tež. koč”, ki jih imajo sedaj lordi in pa radi njihove zgubljene absolutne moči. Španija. Iz Barcelone se poroča, da v mestu San Felio je izbruhnila splošna stavka, vsled katere je dal generalni- -governor pozapreti ves mestni odbor. Položaj je resen. Sevilla, 23. febr. — Kralj Al-fonzo je danes podpisal dekret, s katerim- se vse politične jetnike popolnoma ali vsaj deloma pomilostil. Ta pomilostitev se nanaša največ na Katalonske revolucijo-naree. ¡S dem pomaloščenjem pa si Al-fonzo vseeno ne bo opral krvavih rok. ki so podpisale smrtno obsodbo za* v trdnjavi Montjuich list rel j enega svobodomisleca Francesca Ferrer. Turčija. Iz Cairigradia se poroča, da se je ->red časom vse turško časopisje združilo, da dclbi natančno števil-o vseh Moslem-anov na svetu. Po njih) štetju so prišli db zaključka -da na -zemlji je 270,000, 000 Alahovih vernikov. V evropski Turčiji je 27.000.000 Turkov, v uzijakskiln in aiV/klb ■■ -jah ravno toliko; Rusija'ima 24,-000.000, India 60,000.000. Kitajska 40.000.000. Arabija 20.000.000 -Tava 25.000.000. Pihilippini 500,-000. Afrika o-d 66 do 70 -miljonov. Iz tega je razvidno, da rimskokatoliška Cerkev še ni vesoljna, ter da je še veliko nevernikov za spreobrniti. Zato pa se nam ni treba bati. da ¡bi repatica “Halley” trčila v Zemljo ker predno bo na zemlji “en hlev in en pastir” se bo še neštetokrat ista poka zala. — s Marokko. Sultan Mu'lay Ha fid. še ni -odgovoril na ponudbe' katere mm je stavila francoska vlada glede mn-rokkansike .reforme. Francija mu je poslala ultimatum, da ali takoj odgovori al; ¡pa -se -bo takoj pričelo- s francoskimi vojaškimi odpornimi sredstvi. Iz delavskin krofov. Štrajk v Philadeiphiji. Šest tisoč pouličnih železničarjev, članov Amalgamated Association of Street and Electric Railway Employees je zaštrajkalo zadnjo soboto popoldan ob eni liri zato. iker je družba odslovila 500 priletnih železničarjev ‘‘for the good of the ¡service.” To je namreč radi tega, ker se družba boji, da ‘bi morala iste penzi.joni-rati, ako res pride do tega. da hi državni zbor uvedel tak zakon. Poulični prevoz miruje. Kapitalistično časopisje pa trobi v svet, da so uhijski ¡delavci napadali meščane in privatno premoženje, da so ubili več oselb in t. d. Resnica pa je, da štraj-karji se mirno vedlejo in da so policaji zadnji pondeljek ustrelili dva otroka in eno bolniško strežnico. Mestni župan je Oborožil policijo s karbinarji in se izrekel, da -!)■ Usek ako do sedaj vse zgleda, da se bo cela -zadeva poravnala brez štrajka in najbrž še pred prvim aprilom, to je predno poteče -pogodba sklenjena med preniogarji in operatorji. Predsednik Lewis je odšel v Indianapolis prav Žid¡ane volje in je mnenja. da bo za prem-ogarje vse prav in dobro izpalo. Kelly No. 3. Prem-ogokop Kelly št. 3 v West-ville. RL, kateri je 'bil že pet 1-et zaprt, bode zopet začel s polno paro. Poroča se, da broj delaveev že pripravlja vse potrebno za pričetek s polno paro. Ta premogovnik je eden največjih v državi Illinois. AMERIŠKA JUSTICA. NAZNANJAMO, da Kranjske Pratike so nam ¡pošle ter da za to leto jih več ne dobimo. Gl. Sv. Co. Pomanjkanje solidarnosti. Betlehem, Pa. Upanje štrajkar-jrv v Betlehem jeklarni, da se jim bodejo pridružili “drop fo-rge” delavci, se je danes izjalovilo. — Družba je tem- “forgerjem” kakor tudi delavcem v elektrarni dovolilo 30% poviška na plačo. Druge spremembe v ¡položaju štrajka ni, izvzemši, da je večina imiljskilh organizatorjev zapustila mesto in da so uradniki družbe mnenja, da s štrajlk om bo kmalu pri kraju, ker delavci skup ne drže. — Pros-periteta — nit. Iz St. Paul, Minn. se poroča, da je 'Chicago. Milhvaukee and St Paul železnica! odslovila 3000 delavcev v svojih delavnicah v St. Pa-u-lu in d'a je izdala ukaz, da se stroglki na vsej -progi skrčijo. Albert J. Earl ing. predsednik te železnice se je pretekli teden izrabil, da trgovci po zapadu odpovedujejo naročila ; Marvin Hu-ffhitt, predsednik Northwestern železnice, kakor tudi ¡drugi -železničarji pa trde. da obrt in trgovi-ja na zapadu napredujeta. Iz zanesljive strani pa se poroča. da je Ohiea-go. Mihvaukee in St. Paul -železnica izdala povelja za znižanje stroškov -zato, ker ima velikanske izdatke vsled nenavadno mrzle zime. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. — Pnllman. Vaš dopis je romal v koš. Ne zdi se nam vredno blatiti list “Glas Svobode’ imeni zaplotarjev, ki so taki ‘Manch” s-OeijaJisti, da drže republikanske govore za judeže-v groš in prodajajo papeževe slike. Pa brez zamere. Mi nismo — Anton Koren, zastopniki za Glasilo S. N. P. J. — obrnite se na g. Fr. Keržeta, urednika glasila. — Josip Goshte. — Ne vemo zakaj ne bi Vaša sop-roga, ki je članica S. N. P. J., dobivala glasila, ko ga je plačala, ravno tako kot i drugi- člkni. Obrnite se na urednika glasila g .Kržeta, Mogoče bo -pomagalo. — B. New York. — Na vašo o- paz-ko: “Kaj j-e -pa kaj. novega zakaj pa v glasilu S. N. P. J. ni naznanjeno kolikim članom je še za izplačati uismrtnino” vas vprašamo: Ali nam lahko povedate kaik0 dolgo Jiedlnota ni izplačala bolniške podpore? in tedaj vam bodtemo povedali-: Zakaj. — Kusteli in drugi: — Vaš dopis je 'šei na “file”. Ako hočete “brezplačno” zagovarjati J. S K. J. obrnite se na glasilo G. N. v New Yorku, 'S. N. P. J. pa ima tudi lastno glasilo — takih zagovorov ne sprejmemo brezplačno Izvzemši Gorjanca, niste niti naročniki na, list, čemu naj vam- to-raj us-luge delamo; ako hočete da se vaše poslano v G. S. ¡priobči — plačajte. 1 Večkrat sh sliši in čita o ameriškem prtivosodju kako krivično jo isto. Nekateri sodniki se direktno pred svetom osmešijo, zraven tega pa dajo časnikom pol’d', da pišejo razne članke in se takorekoč norca brijejo‘iz sodnikov. s-odišč in ameriške-ga pravosodja. ‘Skoro vsaki dan se čita o tem ali onemi juristu, da je obsodil ‘kokošjega tatu na več let v državno ječo, .¡med tem ko veliki ljudski tatovi kot Stensland pri-e.jo na vse zadnje prosti. Iv. M. Landisa. zveznega sodnika,v^Ohi-cago, (ki- .je Standard Oil trust oD-sodi-l na 29 miljonov dolarjev kazni. je sodnik Gro-sscup pred vsem civiliziranem svetom osmešil, s tem dla je razveljavil pravično ob-rodlbo prvega sodnika. Take kozle streljajo naši vele^ učeni sodniki. Te dno ve so imeli- prav cirkius na sodišču v Newark, N. J. Zvita buča ondotnega sodnika je pokazala nov pravorek — ki je bil zelo neugoden za desetletnega -Stanislava Niema-cek. Ta brum-ni sodnik je obsodil tega otroka v ječo radi, dolga, katerega je ta “mvl-oletni” deček zakonito dolgoval. Stvar pa je bila tako: Stani- slav se je nekoga dne igral na cesti s svojimi tovariši, ki so bili vsi starejši od njega in med temi je bil tudi Edlrnund Willmanski, deček 3-6 let. Stanislava so ščipa-li. mu nagajali in ko.se je dečko znebil nagajivcev je zagrabil kamen. vrgel in žnjim zadel Edmiiri-da. Edmundov oče je tožil Stanislava za $500 odškodniie in porotni izre/k mu je prisodil $95.35 odškodnine. S tem pa ni še bilo vsega konec. Škandal je nastpl javen in več drugih odvetnikov se jV zib-ralo, da pravnim potom- oproste desetletnega jetnika. Toda za oprostitev dečka »o odvetniki morali sodišču dbkazati, da je Stanislav ‘bankrot”. Tukaj je zabilježe-k Stanislavovega premoženja: Par čevljev vrednih........• $0.30 Par nogavic.................. 0.05 Ena obleka...'................0.50 En klobuk.................... 0.10 ¡Skupna- im-ovina............$0.75 Dolg........................$95.35 Ko sc je sodnik -zakonito prepričal. da deček ni zmožen plačati. ga je oprostil. Škandal, vrij vseh škandalov. Ko bi pa kapitalistov’ deček li-ulbil otroka kakega delavca, bi oalšče brž reklo -. The case is dismissed on account of defendant being a minor. (Tožba propade, ker toženec je mladoleten.) ‘Tako je tako! ¡Stari rimski zakoni so bili bolj na mestu, kot pa naš ameriški^ zakon, katerega so še stari Angio-Saksi za časa Co-luimbusa sem' prinesli. Refo-rima zakona, civilnega kakor kriminalnie|ga je neobhodno potrebna, potrebna pa ie tudi reforma večine sodnikov. Največje lokomotivo na svetu. (ireat Northern železnic-a ima največje lokomotivo na svetu. Lokomotivo s tenderjem tehta 468.000 libs, in je zmožno potejg-niti 100 do 1(20 petdeset tonskih vozov. To lokomotivo bodo pois-ku-sili v hriboviti- Montani. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.30 ................ 50 'l^ron, za * 20.45 ............... 100 kron, za $ 40.90 ............... 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron, za S 204.00 .............. 1000 kron za $1018.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuie c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske rvo Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. "New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohi® Q11 {j ^ ^ rlr ^ % SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Tretje poglavje. Stotnik H va rtom je bil med tem drzno stopil izza 'zagrinjala in •vprašal je zdaj krošnjarja, ki je jel pospravljati svojo* robo, kdaj diii je zapustil mesto. “V mraku,” se je glasil odgovor. • ‘‘Tako pred kratkimi!” je vzkliknil oni izmemaden in nadaljeval potem mirneje: ‘‘Cmdim se. da so Vas straže ob talko pozni uri pustile n»mo.” “Pustile so me,” je bil lakonični odigoaior. “Častniki angleške voj sike "V as morajo že' precej dobro poznati. Harviey!” je menila Sara in se prijazno pasmohnila krošnjarju. “Poznam marsikoga njih,' na videz,” je del le-ta in pogledal po sobi, pri eemer so zadele njegove oči seveda stotnika II vari o-na in za hip Uidi Harper je v o-braz. , Stari gospod, Hvarton je poslušal krošnjarja z veliko pazljivostjo in vprašal zdaj naenkrat: “Ali nas misli sovražnik zapet vznemirjati?” "Koga imenujete sovražnika?” je rekdl Harvey, visoko se vzravnali m vrgši nanj pogled., da so se Hviartonove oči task* j zmedene povesile k tlom. “Vsi tisti so naši sovražniki, ki motijo naš miir, ” je segla v pogovor teta Ivanka. “Pa. so-li kraljeve čete res iže odrinile?” “Najibrže da odrinejo kmalu.” je odvrnil Harvey, pobral svoj koš in se napravljal z.a odlhod. “Tn a :m eri kanske čete.” je nadaljevala gospodična Pet nova s prijaznim glasom. “Ali so one zdaj tudi tukaj?” Krošnjar je hotel ravno odgovoriti. ko so* se odprle duri in se je pojavil Cezar .s svojo presrečno soprogo. Rod zamorcev, čigar hvalevreden vzgled je bil Cezar, postaja zdaj čeždalje redkejši ; tista vrsta sluižabnikniv namreč, ki, rojeni in vzgojeni v gospodarjevi 'hiši, smatrajo blagor svoje gospode kakor lastni blagor. Ta vrsta, po-navi jamo, je -zda j že skoro izumrla iin se nrmakmila drugemu, veliko net-iposotonejišeimn in nezanesljivejšemu zarodu. Cezarjevi lasje so že siveli, in ker jilh je njiblov lastnik tako pogosto in tako krepko, oibdelaval z glavnikom, so se bili izpremenili nekdanji kodri sčasoma v trde ščetine, ki so ravno štrlele kvišku in ga delale za dva palca večjega. Koža je 'bila izgubita črni blesk, mladosti in je izglodala u-mazanoi-rjavo. Njegove strašansko daleč narazen stoječe oči so bile ‘majhne in dobrodušne. Ko jo vstopil zdaj s svojo ženo, vso žarečo: od veselja, j kina je šla Sara nasproti in prij.az.no sprejela njune zahvale. Fanika pa se je po nudili a. da sama ureže starki o-bleko. Opotekajoč se od sreče, je šel Cezar s svojo soprogo in s krošnjarjem iz sobe. Harper je bil d jal knjigo iz rok. Fanika pa je zapazila z zadoščenjem, da je prijazen smehljaj počival zdaj na tem obrazu, ki je izdajal drugače le globoko resnribo ali težko skrb. Četrto poglavje. Po krošnjarje vem odhodu je družba nekaj časa .molčala. Gospod Hvarton je bil zvedel nek^j, kar je moralo pomnožiti njegove skrbi, stotnik' je željno hrepenel, da bi bil Harper, zopet daleč leje strani, gospodična Petnova je mislila z zadovoljstvom na 'svoj novo priborjeni zaklad čipk, .Sara in Fanika sta urejali nakupljene stvari, ’ko je tujec naenkrat prekinil molk, rekoč : “Alko je to. ker se boji míen?, vzrok, 'da .stotnik II v art on ne odio« i svoje maske, tedaj gru1 moram pojasniti: stvar. Ko bi imel jaz zares vzrok, da ga izdam, bi moral le-ta pod pričujočimi okolnostmi stopiti v ozadje.” Mlajša sestra jo smrtnobleda 'Omahnila na svoj stol, teti Ivanki je tasa za čaj pala iz rok, Sara je istrmela v tujca v neizmerni osuplosti, gospod Hvarton je bil kakor okamienel. stotnik pa jo skočil. na sredo sobe, .strgal raz sebe lasuljo in brado ter vzkliknil : “Verjamem Vami iz vse 'duše in hočem pustiti to nadležno prevaro. Ali neranljivo mi je, kako ■ste me inogli spoznati!”- “V resnici, stotnik Hvarton,” j-e smehljaje rekel Harper, “v tej svoji lastni podobi izg le date toliko boljše, d», bi Vam svetoval, da jo v bodočo ne skrivate več! Toda tain-le je, kar Vas j.e ‘moralo izdati.” Pri teh -besedah je pokazal na sliko mladega častnika, ki je visóla nad kaminom. “Ostro oko morate imeti, gospod. im dober opazovalec morate hiti!” je vzkliknil mladi ífv arto n. “Potreba me je takega naredila,.” je odvrnil Harper in vstal. Fanika mu je stopila naproti, ko, je hotel zapustiti sobo. prijela njegovo roko in rekla z živo resnobo' : “Vi ne iz,daste mojega brata' — ne morete ga izdati!” Trenutek je obstal Harper v nemem občudovanju ljubkega dekleta, položil nato njeni roki na svoje prsi in odgovoril s svečanim glasom : “Ne morem in ne bom!” Zdaj je izpustil njeni roki, položil svoji rahlo jej-na glavo in dostavil: “Abo Vani, more koristiti blago«!: v tujca, sprejmite ga!” Potem se je počasi okrenil in odšel v svojo sobo. Vso rodbino je globoko ganila tujčeva odkritsrčnost in plemenitost in vsi. raaiin očeta, so se čutili olajšane spričo njegovega zagotovila. Gospod' Hvarton je odšel tudi no svoiih opravkih in ta-kjg sta o-.-Itali deklici sami z bratom,, v veselem, zaupnem kramljanju, ki se *>'a je vdeleževala tudi teta Ivanka. Tako '■'e. ždeli skupaj celo viro. rad vijoč se redke sreče združenja. no misleč na nevarnosti, ki so jim lahko pretile. Tekoma pogovora je povprašala teta tudi po starem znancu, polito v n iku V el mer j n. “O.” .je vzkliknil stotnik veselo, om š,e živi in je še zmeraj tisti tepii in galantni častnik, kakor jr bil!” Ni ženske, ki bi ne zardela —• tudi če ne ljubi zares. —« kadar sliši ime moža. katerega bi mogla ljubiti. Tako je tudi Sara povesila, oči. a- s smehljajem, ki je z roía mi na njenih licih vred še bolj novišal dleikletove čare. Stotnik iTva.rtnn menda ni opazil teh izdajate,k'h znakov, kajti brezbrižno je nadaljeval: “Včasih je pač melanholičen: takrat ga dražimo, češ, da je gotovo zaljujblljen.” Sara je p. gledala najpreje brata. potem sestro, ki se je smejala in pošalila : “Siromak! Vendar ne obu,pava?” “Ne. In zakaj bi na,j? On. najstarejši sin bogataša, lep, mlad in — polkovnik?” “To so seveda močni vzroki, da mu ne omaga pogum,” je rekla Sara. s prisiljenim smehom, “posebno zadnji.’’ “Reči vam moram,” je odvrnil stotnik resno. “.Mesto polkovnika pri gardi je lepa stvar!” “In polkovnik V el mer je jako lep miož!” jie posmehljivo dostavila Fanika. "O Fanika!” je rekla njena '.sestra. “Polkovnik Velmer ni bil ■nikdar tvoj ljubljenec — on je prevele zvest svojemu kralju, da bi mogel biti tebi všeč!” 1 Fanika je brž odgovorila: “Ali ni tudi Henrik zvest svojemu kralju?” "No. no.” je .mirila teta Ivanka. “INe prepirajte se zaradi polkovnik«; on jo moj odločni ljubljenec!” “Fanika ima rajši majorje!” je smeje opomnil ibrat. “Neumnost!” je šepetala deklic» in .zardela. “Čudim se le.” je nadaljeval stotnik, “día. sj Dunwood ni nič ,prilzadeval, da bi pridržal mojo sestre v vsiaškem taboru.” “'S tem bi Ibil pripravil lahko v nevarnost, lastno svobodo.” je rekla smiethljaije deklica, “in ti veš, major Dumvood se bojuje za svo-bodiod” “Za svobodo?” je vzkliknila Bara. “Lepa. svoboda,.ki zamenja ene»a,-gotiniedarja za. petdeset gospodarjev!” “'Pravica menjavati gospodarja, sama na sebi že je sivohodia ! ” “In svoboda, ki je ve ženske rade izvršujete!” se je smejal stotnik. “Mislim, me ljubimo vsaj svobodo, da si izvolimo, prvega!’ je dejala. Fanika. “Ne res, teta?” Harper se je prikazal še-le k obedu in potem je zopet izginil, češ da mora pisati pisma. Daši je vse njegovo vedenje vzbujalo zaupanje, vendiar je čutila rodbina njegovo odsotnost kakor olajšavo, 'kajti naravno,, da se je imel omejiti blbisk stotnika Hvartona samo u,a par dni, toliko zaradi kratkega dopusta, kolikor zaradi nevarnosti!, da ga zasači sovražnik. Partira t v teku dneva je izrazil gospod Hvarton nekoliko dvomov glede značaja svojega neznanega gosta, pa je zadel na živahen odpor svojih otrok, ki so bili mnenja. da tako odkritosrčen obraz, tako plemenita narav kakor je tujčeva, ne more varati . . . “Videz je cesto varljiv, ljubi moji otroci.” je odvrnil boječi o-če. “Ako se ljudje kakor major André ponižajo do prevare, kaj 1 je pričakovati od navadnih zemljanov?” “Prevare,!” je burno vzkliknil njegov sin. “Pozabljaš, ljubi oče. da je maj.or André služil svojemu kralju in dia vrhu tega vojna o-pravičuje njegovo dejanje.” “In ne opravičnje-Ii vojna tudi nj*''g:>v smrt, Henrik?” je vprašala Fanika s tihim glasom, ne voljna zapustiti stvar svoje domovine in vendar ne v stanu, da bi zatrla sočutje za tega Andreja. “Nikdar*!” je vzklikhil mladi mož. skočivši sistola, in hbdil razburjen po sebi. “Nikdar! Faniki, ti me strašiš! Vzemi, da bi se zgodilo meni, da padem upornikom v roke. bi se ti zdHo-li opravičeno, da me nismrté? A'M bi odobravala Wa shingt one v o krutost?? “O Henrik," rekla Fanika, tresoč se od razburjenja, bleda ko zid in solzami v očeh. “tako malo poznaš moje srce?” “Odpusti md. sestra — moja ljuba, mala Fanika, odpusti md!” je vzkliknil mladi m,rž skesano, objel deklico in ji poljubljal solze z oči. “Vem, da sem neumna, da jemlje,m tvoje nagle besede tako za resno.” jo rekla Fanika in uprla vanj s smehljaji'čini obrazkom rosne oči: “ali očitanje od onih-, ki jih ljubimo, nas zadene trdo. Henrik, posebno ako . . ako venim . da ga'ne zaslužimo!” Teta Ivanka jo je ljubeče po-1 božala in jo potolažila, češ. mlade moške rade premaga njih burnost, nakar je rekel stotnik, sed-ši poleg sestre: “Že mogoče: ali smrt majorja Andlré-ja je nekaj, pri čemer smo vsi jako občutljivi. Ti ga nisi poznala Fanika : bil je tako hraber, tako plemenitega sirga, tako ljubezniv !” Fanika se je smehljala, .stresla glavo, a ni odgovorila ničesar. Ko je videl brat. da mu ne veruje, je nadaljeval : “Ali dvomiš na tem? Ali odo-bra va« njegovo .smrt?” "Ne dvomim na njegovi vrednosti,” je rekla, “ iin ne na tem. da je zaslužil srečnejšo- usodo : a tudi na tem no morem dvomiti, da je bilo Washingtonovo postopanje opravičeno. Malo vem o vojnih navadah in želim, da bi vedela še inanjo, toda kakšen, up na vspeh bi imeli Amerika nei, ako bi vsa starodavna vojna načela hoteli prepnsititi le Angležem!” “Zakaj ne odnehajo od boja!' je ozlo voljen a vzkliknila Sara “In Iker so uporniki, je v$e. kar , el,a jo, krivično in nezakonito.” “Ženske so samo zrcala, ki odsevajo sprejete Vtiske,” je dejal dobrodušno brat. “V Faniki vidim poddbo majorja Dumvooda. v Sari pa — ” “Polkovnika Velmer ja ! ” ga je prekinila mlajša sestra, smeje in rdč. “'Priznati moram, da se imam za svoje nazore zahvaliti majorju — ne res, teta?” “Zdi se mi v resnici, da prihaja tvoja logika od njega, dete.” “Priznam se ‘krivo in ti Sara, nisi pozabila, učenih razprav polkovnika Velmerja!” “Upam. da ne ¡pozabim nikoli, kuj je (prav!” je rekla Sara. ki .Te vístala in šla popravit ogenj v kaminu. Pozno na večer je sporočil Cezar zbrani družini, da je slišal v Harmerjevi sebi glasove./ki so tiho govorili med seboj. Ta novica je vznemirila v,ge skupaj, toda Harperjev prihodi, ki je stopil v sobó z naj od tir itosren ejšim, naj-nedolžnejšim obrazom na svetu, — jo kmalu razgnal vsaki strah, iizvzemši bojazen starega gospoda Hvartona. Njegovi otroci in njegova sestra, so* bili prepričani, da se jo Cezar moral zmotiti, in večer je pretekel v mirnem pogovoru. brez nadaljnega motenja. Popoldne naslednjega dne je bila družba zbrana pri čaju, ko so je Vreme prevrglo. Viftiiar se je polegel in ko je Fanika var. adosé ena hitela k oknu, je videla, kako je bleščeč solnoni žarek razsvetli nasproti ležeči gozd. Listje drevja je žarelo v najrazkošnejših barvah a.meri-kanske jeseni. Družba se je podala nemudoma na trato pred hišo. Zrak je id mil. vonjiv in krepilen. “Kakšen prek rasen prizor!” je rekol Harper s tihim, skoro pobožnim glasom. “Kako velik, kako veličasten! Naj (bi sledil enak mir tudi viharjem, ki pretresajo mojo domovino, naj bi njeni nesreči sledil tako mil soinčmii svit! ” Samo Fanika, ki je stala zraven njega, je slišala te besede. Ko se je presenečena, ozrla, vanj. je videl a: kako je odkrite glave po-. borno gletda.1 na nebo. V teh očeh ni kraljeval več njim lastili miir — nekako navdušenje je svetlikalo iz njih in rahla, rdečica je bila dahnjena preko Harperjevilh lic. “Od takega Človeka se nam ni bati ničesar!” si je mislila Fani-. ka. “Taki občutki žive samo v sr-c u k r ep o,s tnetga. ’ ’ Naenkrat, se je pojavil na trati krošnjar, ki je bil porabil prvi «olnčni žarek, da je obiskal Hvar-tonove. “Lep večer!” je rekel Harvey. “Za ta letni čas jako gorak in prijeten.” Gospod Hvarton je povprašal sočutno, kako jc kaj s starim gospodom Brezo. Harvey je odgovoril z rahlim drhtenjem v glasu: “Hitro gime . . . Starost in'težave so kmalu dokončale svoje delo.” S temi besedami je obrnil krošnjar obraz v sitran; Fanika pa je bila zapazila moikro oko. drhteče' ustnice, in zopet je zrasel Harvey v njenih očeh. Dalje prihodnjič, š ZA KRATEK ČAS. Župnik Bisaga, neomejeni gospodar v svoji fari M., je ležal na smrtni postelji. Zbrani so bili pri njem prijatelji in na politično vodstvo “duhovniške zveze” so pošiljali vsak dan poročila o bolnikovem stanju, ker župnik Bisaga je bil odličen član te stranke. Vodistvo je ta poročila vestno prijavljalo v svojem dnevniku “Žakelj”. A tudi vernkn faranom so hoteli župnikovi prijatelji biti na uslugo, zato so obesili na faro vška vrata tablo, na kateri so vsako uro napisali, kako je stanje župnika Bisage. In tam je stalo: “Oib 7. uri zvečer: Stanje župnika Bisage jako opasno.” *— “Oh 8. uri zvečer: Stanje župnika Bisage se nekoliko zboljšalo.” — “Ob 0. uri zvečer: Stanje župnika Bisage se zopet poslabšalo.” — “Ob 11. uri zvečer: Župnik Risama je odšel v nebesa.” — Drugo jutro, ko je še vse sipalo, je šel mimo te table menda kak človek, ki župniku ni bil ravno najbolj naklonjen, zakaj ljudje so pozneje našli pod temi poročili o župnikovem stanju sletipči pripis: “Bnzo ja v iz nebes.1 ob 7. uri zjutraj: Tukaj velika osuplost in razburjenje. Župnik Bisaga ni prišel sem.” • Gorjane® prinese v košu h krst,u dečka. Ko so došli botri, go--mod župnik nehote pogleda v koš ter vzklikne : Moj Bog. to pač ni podobno novorejeneu! Gorjanec, prestrašen pristopi, pogleda in ves v zadregi prične: . Joj m en e, jo jmene! Glejte, gospod župnik, 'mudilo »e mi je. in v naglici senn, mogoč e popadel “ta lanskega” (namreč fanta). Tvedar kupujete v kaki prodajalni. ve’ne omenite list “Glas Svobode’ . S tem listu mnogo pomagate. Kedar hočete kaj kupiti ali prodati oglašujte v “Glas Svobode”. 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij 90T Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti :—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljucah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini,' na prhutah, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenjunadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastnh korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jekiku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI SCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : DR. J.,!, THOMPSON 342 W. 27th St. Nev/ York, N. Y. Zimski čas je za učenje ^ANGLEŠČINE? =&r»ziis¡ti!l¡a= po navodibu: Sloyensko-anMß sloynice. Sloyensko-angleta tolmača in AnglesKo-sloyensliega slovarja, Knjiga v platno vezena stane $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y. PIŠITE PO CENIK KNJIG! Slovensko Narodno Samostojno i Društvo V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, , B o x 9, Ravensdale, Wash. H Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. Društven» sej» vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgto\vn pri Frank Markuš v prvem nadstropju ,m 17 JEWELED RAILROAD WATCH ■ Patentiran navijalnik, j* Fza možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim . pokrovom, derži vedno «korektni čas. primerne ^delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. (Za prihodnjih 60 dni | pošljemo to uro na vsak ' naslov po C. O. D. za ^n.75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in n^vezek darujemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, » Tel. Canal 1405 Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odprla Gostilno ‘‘Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22. MladičKrampats. Edward Paucli —---- gostilničar--• 663 Blue Isiand Avenue CHICAGO. ODVETNIK PATENTI. CARL STROVER 1009-140 Washington St. CHICAGO* Tel. 3989 MAIN Dobra Unijska Goslilna,ki"se dobi mrzel in gorak prigri- |ftQ o Otocrnii zek. : Pod vodstvom JvJ O» JUfOUIjr 650 Blue Ksland Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje. in. Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Isiand Ave. Chicago tli. Hoerber pivo. Prost prigrizek MARTIN NEMANICH LASTNIK Phone: Canal 80 22nd St. Sl Lincoln blizu slovenske cerkve Pooblastila in prošnji na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v st« rem kraju izdelujem po EDEN DOLAR in priikrbim potrebn* konzularna potrdila. FRANK PODGORŠEK, ' 56 Warren St. New York. N. Y M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Pince. Vam je na razpolago pokazati s voj o najlolšo zalogo mu iDispomladne rte. ÖLAß STOIK) I>E Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza Chicago, * .. Mi \b vii v* T v*/ i ¿y -■^adîsÉ^ Vi Illinois. v.*- Ur- Vstanovljena dne 1. septembra 1908. GLAVNI ODBOR: ANTON 'MLADIČ, predsednik; 3348 Blue Island Ave., Chicago. MATII GAISIIEK', podpredšedni-k, Box 327 Nek oni is, 111. JOSIP IVAjN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago. III. IVAN KAiLAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO (predsed.), 11202 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERlSČAJ Box 271. Grandi Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago. 111. POROTNIKI; JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44. Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, 111. JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVINIK: Dr. B. J. DVORISKY, 1800 Fisk St., Chicago, HI......... Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, IH. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’. Seja vsak zadnji četrtek v mesecu. SPREJETA NOVA DRUŠTVA. Št 44 v Virden, 111.: Matevž(Stermec. odrt. štev. 10:33; Jurij Humi jan. 10:34: Ivan Anselmi. 1035; Josip To-ršič. 1036; Franc Lisjak 1037: Franc Kukovič. 1038; Matija Januš, 1039; Blaž Leskovšek, 1040; Ivan Mlekuž. 1041: Ant op. Fisher, 1042; Franc IV teriin. 1043; Jurij Skrlbe, 1044: August Korunka. 104); Peter Ferjančič. 1046; Peter Raukar, 1047; Andrej Franlk, 1048; Anton Stupar. 1049. - Društvo šteje 17 mitov. _ ’ _ Št. 45 v Baltic, Mich.: Karol Stopar, 1050; Fi“anc Stemlpihar, 1051 Franc. Lah. 1052: Frane Oelin. 1053; Ivan Prešern. 1054; Josip Tavčar, 1055; Mihael Terdina, 1056: Andrej Tcr.-tin. 1057; Mihael Ožanič, 1058. — Društvo šteje 9 udov. Št 46 v San Francisco, Calif.: Anton Ser jak, 1059; Josip Kapus, 1060; Franc Piškur, 1061 : Matija Golob. 1062; Franc Sebancv 1063; Josi,p Poli. 1064; Ivan Sta niša. 1065; Franc Škufc», 1066; Ivan Posedel. 1067. — Društvo šteje 9 udov. Žensko društvo št. 47 v Chicago, 111.: Antonija Lesar. 1068; Marija Kulovec,’ 1069: Antonija Ivanšek, 1070; Paulina Verščaj, 1071 • Marija Marentič, 1072: Marija Poč, 1073; Marija Skubic, 1074; Marija Darove». 1075; Ivanka Tisoi, 1076; Katarina Verščaj 1077; Ivanfka Mladič, 1078-, B. Logar, 1079; Paulina Zalokar. 1080; Ana Jnnko, 1081; Frančiška Pele. 1082; Frančiška Težak, 1083. — Društvo ¡šteje 16 članic. . Društvi štev. 46 in 47 bodeti vknjižem z 1. mar c* n 1910 po želji društev. SPREJETJE NOVIH UDOV. K društvu št. 1 v.Chicago. UL; Karol Kramer. 1084: Frane Kokalj,. 1085; Josip Kinlg, 1086; Josip Janša, 1087. — Društvo žrterje 3*4 •utcliov. * „ K diruštvu št. 4 v Blaok Diamond. Wašh.: Ivan Zuntar, 1088: Franc $tiglic. 1089. — Društvo šteje 43 udlov. K draštvu št. 13 v Cumberland, Wyo.: Jurij Justin, 1090; Franc Bezovšek. 1091; Franc Kobler. 1092; Martin Zagorc, 1093. — Društvo šteje 23 udov. K društvu št. 16 v Clinton, Ind.: Bernard Vozel, 1094; -Jurij Kuibla, 1095. — Društvo šteje 32 mitov. K društvu št. 17 v Aurora. Minn.: Stefan Mahnič, 1096. — Društvo šteje 18 udov. K društvu št. 20 v Clevelandu. O.: Florjan Setina. 1097; -Josip Janežič. 1098; Ivan Rus. 1099; Ivan Sluga, 1100; Franc Centa, 110.1 : Jaikob Cimerman. 1102. — Društvo šteje 21 udov. K društvu št. 25 v Reading. Pa.: Peter Kral, 1103. — Društvo šteje 10 udov. K društvu št. 33 v Livingston. III.: Franic Papelar. 1104. — Društvo šteje 14 udov. K društvu št. 31 v Farmington. W. Va.: Ivan Voz»jak, 1105: Marko Mahan, 1106; Vasilij Majko. 1107: Ljudbvik Slavik. 1108; Aleksij Snharevskv. 1109; Josip Rimsza. 1110; I . Bryksa, 1111. Društvo šteje 27 udov. K diruštvu št. 32 v Wenona, UL: Jaikob Oražen, 1112. — Društvo šteje 19 udov. K društvu št. 37 v Blaeklburn Pa.: Frane Roziman. 1113; Fran Savrine, 1114. — Društvo šteje 17 udov. K društvu št. 39 v Agular. Colo.: Josip Prunk. 1115; Ivan Zupančič. 1116; Josip Tedeško, 1117. — Društvo šteje 16 udov. j PRESTOPLI UDJE. Od društva št. 32 v Wenona. 111., k diruštvu št. 44 v Virden, IM.: Ivan Deželak, 267. — Prvo društvo šteje 18 in drugo 18 udov. SUSPENDOVANI UDJE ZOPET SPREJETI. K društvu št. 14 v Yale, Kans.: Ivan Klaipeš, 357. -— Društvo šteje 47 udov. K društvu št. 16 v Clinton, Ind.: Ivan Mufi er. 446. — Društvo šteje 33 udov. ODSTOPLI UDJE. . Od društva, št. 6 v Winterquarters, Utah: Alojz Blažič, 561. — Društvo šteje 43 udov. POTUJOČI UDJE. Od’društva št. 9 v Leadville, Colo.: Ivan Prijatelj, 218; Ignac Je v nikar. 309; Josip Ščurk. 372. Odi društva št. 33 v Livingston, 111.: Karol Kukovič. 787. SUSPENDOVANI UDJE. « Od društva št. 9 v LeadtviilTe, Colo.: Ivan Puhi. 222: Franc Ku-donc, 224; Josip Centa. 229: Josip Novak, 236; Ignac Levstik. 242; Ignac Jakič, 529; Ivan Vidmar. 540: Franc Adamič, 600; Ivan Kink. 001: Ivan Kikel. 745; Josip Mušič, 746. — Društvo šteje 37 iCu v. Od društva št. 14 v Yale, Kans.: Rudolf Lizzi. 354. — Društvo šteje 46 udov. OcI -diru št va št. 15 >v Granville, 111.: Ivan Žlindra. 412. — Društvo šteje 19 udov. Od društva št. 18 v Girard1, O.: Ivan Zaveršek, 648. — Društvo šteje 17 udov. Od društva št. 33 v Livingston, III.: Peter Sibrič. 785. —j Društvo šteje 13 udov. UMRLI UD TE. Od društva št. 5 v Darragh. Pa.: Franc Kenig, 126. Ubit dne 36. januarija 1910 a- ipremogokopu v Blizalbeth. Pa. Društvo šteje 40 udov. . • IZOBČENI UDJE. Od društva Š4. 16 v Clinton, Ind.: Josip Kuč, 447. — Društvo šteje 32 udov. O., društva .št.' 20 v Cleveland.* O.: Rudolf Perdan, 498; Aloj? Jr'vnikar, 650. — Društvo šteje 19 udtov. URADNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV NA ZNANJE! Ker imami mnogo truda in dlela ravno zdaj s pošiljatvijo tiskovine itd. zaradi tega ni Ibilo moigoče vsakemu društvu, ozir. tajniku za vsako malenkost posebej ipisati. Omenim naj še, ,da Pravila. Charter, potne in prestopne listine od,pošljem ob časni, da vsa društva prejmete - o 1. marca. 'Nadalje pa naj 'bo ipovedano enkrat za vselej, da društVeni uradniki pazite na tiskovino da nezavežete ničesar ker stane mnogo dtonarja, tona j pozor! Prosil sem že mnogokrat cen. taijnike natančnega poročila, d'a zaibiležite ime in priimek ter cert. št. sui^pendanih, prCstoplih., potujočih in izobčenih člano\. Kadar se suspendani član zopet glasi in plača dolg, toraj se ga naznani gl. taj. zopet -prejetim. Oni člani, kateri neiporavnajo Uto Ig na tretji seji se naj naznanijo izobčenim koliko naj hitreje mogoče, da se stvar uredi brez vseh daljših zaprek. Opominjal .-eni tajnike, da v zdrav.' spričevalih novih članov zabilježite vse potrebno, a mnogo takih listin moram sani urediti. Ker pa to ni pravilno, to ra j s tem opozorim vse uradnike na to. da se prihodnjič ravna ipo pravilih. Stvar je treba preurediti kot sem zgoraj omenil, in .pa malo več paanosti društvenih tajnikov. Nadalje prosim društva naij ne sprejemajo članov, ki so čez 45 let sitari im brez dokaza da niso stanji, prosil sem že večkrat, a kakor vidim, brez vsacega uspeli a. bodoče bodem vrnil vsa zdravniška spričevala onih, kandidatov, kateri so stari med 4§ m 55 let. ki ne ibojo zraven spričevala poslali dokaz, da niso sta rji. Kitaj pravila: Poglavje XIII. Oddelek 1. stran 41. Nadalje opominjam vsa ona društva, katera še do sedaj niso plačala uakla .e. da to store koliko naj hitreje mogoče, ker prispevati ima vsak član 'brez razlike drug od diruziga. ker v podporah smo tudi vsi enaki. Naša d Sena S. S. P. Z. se'zelo lepo razvija, dan za dnem prihajajo prošnje za sprejem iz raznih krajev, osobito’ sedaj ko so naši krvni bratje rojaki in sploh Slovani- sprevidi!' da je na pravem stališču. Korak napredka so storile rojakinje tukaj v Ohieagi-. ker vsta-novile so prvo žen-lko društvo ter priklopile se k naši Zvezi. Prilika nudi tudi \.se-rn našim -bratom, da svoje soproge in hčerke na to pot privedete, da se zavarujejo za «lučaj onemoglosti in smrti. Glas. Svtbode Co. se pritožuje, da nekatera društva še sedaj niso plačala glasila, (lasi pravila tako direktno govore (Glej pravila paragraf 27). Dotična društva se toraj opominjajo, da isto nemudoma store, ker sicer Ibo moral Glavni odlbor uradnim potom zahtevati plačilo glasila. Toraj oklepajte se stdbla. katero že dtober sad’ rodi. JOS. IVANŠEK, tajnik. Vse za svobodno misel. Oh mačke rojakinje smo se pred par meseci pogovarjale o raznih st-varčh, kakor je navada v zimskem času in pri tej priliki nismo tudi pozabile [»ogovoriti se, kako bi Ibilo boljše za naše soproge po naši smrti, 'Sklenile smo. da se zavarujemo za slučaj boleznj in smrti, da ustanovimo žensko podporno društvo, katero priklopimo k najinlajši. lepo cvetoči Slovenski ‘Svoibodto-miselni Podporni Zvezi. Dogovorjeno, storjeno. iSklieale smo žen-ki diod na n celici.j o dne 20. t. m. in tam -s-mo ustanovile prvo Žensko Svobodomiselno Podporno Društvo v katero se je takoj na shodu vpisalo 16 roja k iu j. Res lep začetek. Cenjene rojakinje po raznih mestih zavedajte se tudi ve in pristopajte k S. S. P. Z. -Sestrski pozdrav! A. Ivanšek, tajnica. Chicago, Ul. Naznaniti hočem Slovencem in Slovenkam ipo Zdr. državah, d-a se je dne 20. t. m. tu v Ohieagu na lOlbčneim sh-ot.u ustanovilo prvo “Žensko Svobodomiselno Podporno Društvo” v Chicago, katerega sim. p-riklofpile k S. S. P. Zvezi. Bratom gl. predsedniku A. Mladiču. gl. tajniku Jos. Ivanšeku in gl. zapisnikarju M. V. Kondu se iskreno zah valju jemo za govore, pouk in vpeljevanje. Pri društvu je sedaj 16 članic in kakor se sliši namerava pristopiti še nunicgo Slovenk, tako. da se Ibomo kmalu kosale s moškim društvom št. 1. v Chicago. Daljše podrobnosti prihodnjič. Talbeč -nejakinje, da -se nam pridružijo, ostajam A. Lesar. predsednica. .Kometi, nesrečne zvezde in nesreče. Kedar so starodavneži opazili komet (zvezdo repatico) na nebesnem svodu, so se prestrašili. Njih veliki duhovni in -medicinar-ji So čarali in molili, da ne bi nesreča zadela njihovega naroda. Na.jznameti.jša zvezda repatica je Halle.v-ev komet, ki pride v našo 'bližino tekom enega meseca. Ta komet je razkril zvezdoslovec Edmund Halley, ki je dokazal, da kongeti imajo orbit po katerem lete v ndbesnem vsemirju. “Gtasi Svobode Co.”, želi da v priho njih par tednih obišče naše upravništvo par sto kometov, (naročnin), starih in tudS taki. katerih še nismo videli RISI Zagotovimo va-s. da upravniš-tvo ‘‘-Glas -Svobode” se ne bo vstrašilo prihoda takih kometov. Na mesto da bi molili in prosili nebeška bitja, da nas obvarujejo te “nesreče”, Ibomo peli hvalo in prosili, da jih še več pride. Ena ;zined več teorij glede postanka kometov je ta. da se je zvezda razletela in kosci iste pa tvorijo oni veliki rep. ki ga tako radi. toda s strahom opazujemo. Mi nikakor ne želimo, da bi se vi razleteli, ampak le želimo, da nam -pošljete kar največ repatic (naročnin) v naše upravništvo. Najlbollj nam ugajajo 'oni kometi, ki se -pokažejo vsako leto v tem ($2.00) znamenju, kik amo pa tudi ne ako pride na vizit kak manjši komet. Tudi repatice, ki jim pravimo “Listu v po. poro” so dobro dtošle. pa naj si bodo v centih ali dolarjih. Radi bi vedeli koliko kometov nam pošljete; zato jih pričnite takoj izstrelili brez strahu. da,bi sc Chicaga podlrla. če se dva ali celo več kometov na poti sreča. POZOR! Nesreča nikoli ne praznuje in tudi Ti ne -veste kje Tas ista čaka-. Za samo $1.00 na leto se za-more moški ali ženska od 16—65 leta zavarovati pri 23 let obstoječi družbi; katera plača: za izgubo življenja, obeh oči j, obeh rok, Obeli -nog. ali jedne ro-ke in jadine noge $1.000.00, za izgubo jedne noge ali jedne roke $250.00. za izgubo jedlnega očesa $100DO. Bolniška podpora znaša $7.50 na teden.. — Za prisibep je treba naznaniti jme. natančni naslov, kaj in kje delate, starost, velikost, težo, ko-mu zapuščate usmrtn-ino. kako ste z dotičnim v sorodu ter pismu priložiti $1.00, nakar «e Tam takoj dtopošlje zavarovalna polica. — Pisma naslavljajte na: ACCIDENT INSURANCE CO. 1071 Franklin Ave-, New York, N. Y. POZOR! -S. S. P. Društvo št. 1 vabi vse člane na mesečno redno sejo. dne 27. februarja, v navadni!^ prostorih. Asesment je navaden. A. H. Skubic, tajnik. STeuropin Želcdečr-i (¿renčeč je znašel J. B. Schener, v nemškem Jas-suikij im Mi »ravskein, Avstrija v začetku zadnjega stoletju in ga postavil na ameriški trg v letu lil K) Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčee v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodec nem krču in grižavici. Priporoča ;se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosjti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ----- JE --- SLOVANSKA KORONA t zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Tam da trdno spanje in Tam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na UVIotior :WLLADlO GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. ä&i® NERffiSir CHICAGO U. S.A. hrlplllipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im- > lluGlUjCIIIU portiranih tkanin. \ Prodajamo £°t°v® obleke za delavnik Imamo ve^'^0 zal°g° trdih in mehkih klobubof. V zalosi *ulamo veduo bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. t£g~ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cen%. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK, i\ 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. gm* Vsak slovenski delavec naj čita “G LAS SVOBODE” 0’ M. A. WEISSKOPF, M. D. ■a ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 0 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu; V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.; od I. —3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6,—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doina in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. \V EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na ' južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupt, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo [ï] ?<2 sæssæs&si 5S& Sž HSŽ SŽ Sž SSE 3Š ® ------ .... . ^ I n « s I Peter Schoenhoffen Brewing Co. ^ . M PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. M “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., ¡S18 W. 20th St. Chicago, Illinois._ Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________ ’Glas Svobodic’ izhaja vsaki petek j__________in velja----------- ZA AMERIKO. ks no 7,a celo leto..........Jim za pol leta............®'-U0 ZA EVROPO: , s, ™ za pol leta............ —-------7--------- - r Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivallišia prosimo naročnike da iamnaiančno naznanijo poleg Novega tndi Staiu naslov.' e» 231 ' POLITIČNA ZAVEDNOST. Sliovensiki narod v Združenih dlržavah ameriških se je zadue čase pričel lepo aavediati in samo-gtojno mislilti, ne le po mestih aniipalk tiuldij ¡po cežeili. Slo vemci^se dramijo iz «¡panja, premišljujoč o krivičnem sistemu današnje vlade' ] judo vlad a, vladia za ljudstvo, ne repreziintira ljudstva več. Tudi Slovenci so prišli do spoznanja. da stranke, ki so enkrat zastopale pravice ljudstva, zastopajo danes želje dobičkano-snih posameznikov. , ' Število inašiih naročnikov se je zadne čase skoraj podvojilo; v pihni ah ¡naročnikov pa opazujemo mMi tdh naših čiitatelijev. In tako smo zadnji čas prejeli pismo z na-ročibo na list od Slo venca-farmarja, polno inteligentnosti in nasvetov. To pismo, katerega deloma »podaj ponatisnemo z primernimi odgovori naj prečita vsak Slovenec ter iga pazljivo pravdali in pneitirese, dia bo tudi znal savn trezno misliti in soditi. Mr. farmar: “Kako je masa ljudi zastopana v kongresu?” Odgovor temu je. dia ljudska masa. v kongresu ni nikakor zastopana.. Vse, še tako ne znatne korporacije so zastopane v kongresu, .senatni in sodnijah. Vse železniške dtmžlbe so ravno taiko zastopane v Jčbngtresui, senatu in sodnijah. Vsako jaki trn st je zastopan po številnih potitikujhčih kougres-liianiih, senatorjih in sodnikih. Ljudske mase — te «o šala Zdr. držav. Mr. farmar: “Koliko fnrm.ar- .;jev je v tej veliki deželi ? In koliko je, v pravem pomenu besede farmarjev, elanov kongresa, ki zastopajo. ta veliki inctiuistrijelni del mase?” Pomenljivo vprašanje. o katerim naj bi farmarji mislili veliko in globoko. Kakšne zastopnike da imajo v kongresu — ljudi kakor-šem, je Mr. Oannon, iz Illinoisa, mož, kateri bi prišel s zavezanimi očmi v privatno pisanno predsednika mestne Danke v Xew Yoirbu; mož, ki je delber in zvest hlapec vsilh .železnišlkiilh koirpo racij in ¡kr-puear tarifa, vposlen za ropanje farmarjev. Mr. fairmer: “Koliko je malih trgovcev v Zldir. državah? In koliko malih trgovcev je da ¡so člani kongresa, kjer zastopajo svoj stan?” Zopet pomenljivo vprašanje za malega trgovca o katerem naj »misli. — N.i jih v kongresu, ne v senatu. Semtertje volijo ¡svojega kandidata za kongres ali senat, ki jim ga vrine lcak. trnast po svojih hlapcih. Potem se pa zopet vbij a jo ves ostali del življenja, da vzdržijo tir ust. za. katerega interese so volili, hodi si že pod to ali ono politično stranko, ki stiska vsak: .cent iz njih. Mr. farmer: “Koliko strokovnjakov — industrije!nih delavcev je v Zdr. dlržavah? In koliko teh delavcev zastopa n jih interese v kongresu ?” NOBENEGA! Sicer imamo splošno volilno pravico, t. j. 'boljšo kot kjerkoli na svetu, toda dandanes v Zdr. dlržavah vlada še denar kapitalistov, in neraziulmni delavci sledijo i tem izdajalskim voditeljem čez trn in din: toda tudi v tem oziiru gre na boljše. Svet se suče — mi pa ¡sitno še tako mladi in neuVkuišcni. V poslaniki zfborniici na Angleškem je okoln 90 'zastopnikov delavcev, lepo število jih je v Avstrijski. Nemški ,z eno besedo v vsaki kulturni državi. (V tej deželi pa ne delamo tako. Pri vsakih volitvah voli delavec kandidata, bodisi zia katerikoli urad, ki je izbo-am ¡od -trusto v in njih lakajev — delavskih bosov. Svojih zastopnikov nimamo nikjer; m a-ko se delavci oib pravem času ne vzdramijo, zapodijo svoje ddl kapitalistov /plačane voditelje, ter se vsaj politično združijo v eno mečno falango nasproti največ-jim sovražnikom vesoljnega .delavstva — kapitallizmfu, ¡potem še govoriti o organizaciji ne bode smeli, nikar ,se tudi organizirati. Sedaj nimamo nobenega zastopnika — nikjer, ne v kongresu, ne v senatu, toraj nikjer v postavo-dajstvu, 'kjer se kuijejo postave naipram nam. Mr. fairmer, vipiraša še: “Koliko odivetniilkov j>e tu v Zdr. ¡državah? In koliko teh je v kongresu?” Elegantno zavre lijoče vpraša-nje,svojim argumentom. Odvetniki tu v Ameriki so ljudje posebne vrste brez karakterja in toraj breiz rešpekta, do .ljudi in toraj tudi do samega sebe. Tukaj v Ameriki me more biti pod današnjem sistemCim; nihče ne predsednik republike, ne ¡sodnik, me član ka-kcršnegalkoli urada, ako ni odvetnik. izjema je le pri milijonarjih, korporacijah oziroma hrustih). ako so ¡pa Slani teh organizacij že ¡prevele bogati, da bi se trudili satmi za sc v' poistaivodajal-s'tmui, potem si naj m ejo odvetnika. ga postavijo za kandidata — Woljen pa je brezdvommo gotovo. ker ima vse pripomočke namreč svoj jezik pa kapitalistov denar. Y post a vod a j ui Zbornici v Washington« najdemo toraj araz-ven par direktnih krvosesov, ka-ko-ršen je Gngenihekn same odvetnike — ljudske zastopnike — za. trustjnne — ter. plačane od trusitov. In namesto da bi zg^to-pali stranko, 'ki jih je izvolila jo ropajo s krivičnimi ¿postavami naperam kapitalistom, kateri jih plačajo. Tudi v ministrstvu ljudcr-via.de Zdr. držav inmino same odvetnike. zastopnike raznih trasto v. talko je državni tajnik od-vetnlk-zaistopnik Steel trust a, največ ji sovražnik, krvoses in birrtalnik delavstva. Odvetnik zloglasne Pullman komipanije Mr. Grosseuip je postal višji državni sodnik zapad-nega. olkidožja države Illinois. To' je tisti ¡sodnik, ki jo samovoljno žalil moža, kateri je obsodil John D. v plačilo '39 milijonov db lar jev ter razveljavil kazim. Odvetnike tukaj dandanes že .vzgojijo talko, . da -so pristopni .koiip'Cra'eijam, doma in v šolah. Ti trr.ist-odvetnilki, izšolani in živeči valeč ¡proč od farmarjev, in-ckisitri jeklih delavcev in malih trgovcev — ta posebna vrsta, odločena cd velikega človeškega telesa, je ona kasta, kateri je izročeno’ postavodajsitvo. postavolom-stvo in 'krivo razlaganje že obstoječih postav. Primeram kraj za traste in veljikaipitalisté so Združene države, z malimi dobro iz-vežbanimi kapitalisti zavzemajoč vse iljclčfcike tr' j. manjše urade. Mr. fanmer. pravi nadalje: “Farmcrji, mali trgovci in delavci sploh v drugih civiliziranih državah so pokazali, d>a ¡so zmožni se sarmi' zastopali i, ter tudi vtem zastopstvu dejansko pokazali kaj so storili za m,ase. ki jih je v to p-ooibliastila. Ali je farmer, mali trgovec, in delavec v Zdr. državah map j inteligenten od drugih civilizó,ranih držav? .Jaz tega ne veruje m!” Tudi mi tega ne verujemo Mr farmer. Ako bi bilo v Zdir. državah le pair milijonov, od toliko ogromne mase prebivalstva, zavedajočih se ljudi; recimo fanmieirjev, malih trgovcev in,delavcev, ki bi mislili' kot mislite Vi — samostojno, tei* podfpirali svoje mišlenje z vo-tUnico pa. bi dandanes ne bife vlada, po trustilh in velekapitalistih zastopana ipo svojih lakajih — odvetnikih in raznih voditeljih I Omejeno število trustov, katere lahko na, prste preštejemo, konitirolirajo ¡omejeno število političnih ibosov — te voditelje tud i lahlko na ¡prste preštejete. Ti bosi izberejo omejeno število zvestih, hlapčevskih ter zanesljivih kandidatov — navadno odvetnike — in- tu imiate potem vlado Zdr. držav. F ame1 rji)-v tej deželi, opravljajo veliko delo. Pri polstavodajstvu pa nimajo nobene besede. Strokovne organizacije delavcev. so hrbtenica državne industrije vsake dežele. Tudi oni, kakor farmer ji nimajo nič 'za reči pri- posfavodajsitivu niti pri kakem dirugem opravilu. Tudi mali trgovci, posredovalci med’ fonmerji, delavci in kapitalisti, neutrudljivi iraznašalci bo-gaist)va(, organizatorji in podjpira-telji iprosperitete, nimajo’ nič za reči pri vladi. Danes imamo še dve stare politične stranke, katerih zastopniki so — ene veilelopovi in druge lopovi — Oboji pa krvosesi fa.rmer-jev, delavcev in malih trgovcev, kateri vzdržujejo vse. Tukaj potrebujemo tretje politične stranke, M bo dala glas v posta,vodajalstvu tudi farmerjem. delavcem im malim trgovcem — in to je delavska ’Stranka. # * * Kakor ¡smo že prej omenili, dobivamo pisma z naročilom na list razne vsebine in mišlenja. Veliko ■pač talklih, ki se poipolnopna stri*-njajo s našim današnjem sitališ? eem. .poudarjajoč, da socializma ne morejo voliti, ker da je proti njih principu, volili pa bi za. pravo1 delavsko stranko, ki je ni in kaj jim je torej v tem oziru.sito--riti.. Odgovor je pač lahek ter e-nostaven. Ali ni Socialistična str a mka tudi del avsk a str araka'!! In ker druge d e 1 a vsk o -p o 1 i tič n e stranke tu nimamo potem farmer-ji. delavci in mali trgovci volite ob časni volitev za isoeiaiistično stranko. S to politično stranko se dlanes strinjajo delavske organizacije W. F. of Mrners. TJ. IM. W. of America in druge male danes še. neodvisne organizacije ; pridobiti nami je še A. F. of Labor in zmaga je gotova. Ne se torej obotavljati ampak na delo eden za vse in vsi za j od ne ga. le združeni ¡zmagamo -—- posamezni pademo. Ko pa. 'dosežemo ta eiljtpotem .šele se bomo prepričali kaj zamere stranka, katere »e. še danes obotavljate. Grive in a ob ar ¡e e! PENZIJE. V zadnji številki “Glas Svobode” smo pisaili. da so Združene države Vsega >•>!<• r>H-j za penzije ¡izplačale $3.913 082.513.73 ¡v vojski poškodovanim vojakom in njihovim vdovam. Kaj ne. to je velikanska sveta ? In če k tej prištejemo še 150 miljenov dolarjev, katere je kongres dovolil za prihodnje leto. -znaša penzija vojakov' okroglo 4 mi!,jarde dolarjev. Štiri miljarde dolarjev se ¡e plačalo v vojski poškodovanim vojakom1 v teku 130 letih od kar so Združene države postale neodvisna republika. Sedaj na,m pa nehote uhaja pa misel, koliko penzije se je plačalo vojakom miru, to .je delavcem v tej -republiki v t-eku nje. obstoja? Odgovor je jednostaven. Niti centa ! Zakaj ? Ali ni človek, ki živi za svojo domovino, ravno tako opravičen do .penzije. kot oni. ki pomudi svoje življenje za njo ? Ali ne vzame ravno toliko poguma, aili ne zahteva ravno toliko ¡po žrtvovanj a in ravno toliko trpljenja, da Slovel živi za svojo domovino, kot če bi človek umrl zainj o ? Ali ni 81-ovek v ravno toliki nevarnosti, če dela za svojo domovino. ali kot če se bori zanjo? Kaj ne to so pertinent na vprašanja, dragi nroj. toda. počakaj, da se ti stvar podrobneje, po jasne. Dvanajst let od tega je stala ta dežela na robu voj sik e s Španijo. Patrijotizeim je vrel vsepovsod. Vka.k mož, vojaške dobe je računal na 'to. da se bojuje in umre za domovino. In kako smo poz-dravljali mladeniče, ki so pogumno stopili v pred ne vRSte ter.se zapisali v -vojsko'. Ponudili so se. da se bore in urnro m republiko — Toda prezrli smo ¡nek a j — V času, ko so zrli še Večji 'nevarnosti s pogumom v obraz, v času ko jainr j,e pretila še večja nevarnost, v času ko ¡so živeli ¡za domovino, se zanje še zmenili nismo. Keiear mislimo na smodlnik, ka-irabinarje in na “red, white and blue” postanemo nekoliko razburjeni. Kinešani. In kedar mislimo — če ^ploh kedaj mislimo — nai može. Qfi zro velikim nevarnostim v obraz radi miru, ostanemo hladnokrvni, mirnpdušni. Vojska je gloriozna, med tem ko je industrija nekaj za nas zelo navadnega. Aili- ste že kedaj preračnnili o komparitiivnih nevarnostih vojiake in miru? Menda ne in 'zato poslušajta! V času ^pansko-ameriške vojake v letih 1898 do 1901 je bilo i zmedi Vsakih 1000 ameriških vojakov pet clbitih. To vendar ni veliko število, ako pomislimo na vse bombardiranje im streljanje ob času spopadov obeh vojsk. V letih 1900 do 1902 je bilp mied železniškimi ’zavirači od vsakih 1000 delavcev 15.8- smuttnih slučajev. Iz teh številk uidimo, d’a je tristo odstotkov več nevarnosti ¡pri zaviranju t mirnem času bot pa pri glorioanem namenil pobijanja svojih človeških bratov. — In vikljulb Vsemu temu pojemo slavo možu ki ¡ima 995 slučajev proti 5, da ostane pri živfll.jenju. damo mu. ipenzijo če je poškodovan v vojski in če je pa Slučajno ulbit, njegova žena in- rodbina ali sorodniki tudi niso poizalbljeni. Todia za človeka, ki je v trikrat. večji nevarnosti iza življenje nič ne ¡storimo, tudi me ¡za njegovo Vdovo in za njegove ostale sirote. In beldar ta mirna delavna t uTai organizira unijo, da se obvaruje in. preskrbi za vdovo in o-troke, za slučaj, da'ga ubije lokomotiva ali kak druig stroj, ga višji kakor tudi nerazsodni nižji krogi človeške družbe preklinjajo in dkušajo razbiti še to malo sredstev, s katerim se hoče varovat i. M' ž. ki gre ven. dia uničuje in pobija, se časti in da se mu penzija. Moža pa. ki producira in dela 'dragim dobiček se zaisramuije in sirarn o too izdajta. AfSi ni- nekaj napak s našim penzijskim si'-tCmo'in ? Nekje mora tičati g.rda. strašanska pomota. — V istem čaisu, to je v teku špan-sko-ameriške vojne, je bilo izmed 100Q. amerilšikiih pomorščakov 4.9 mož ubitih. Kako .glavo smo peli ubitim pomorščakom ameriškega bojnega la dl jevra ! Njihovemu -spominu srr pastaidjali s^po.m¡enike, pen-zii. nirali one. k/i so bili ranjeni in pre-ikrbeli smo za vdove im sirote onih. ki so bili ubiti. Seveda to je bilo vse nrav! Toda v toku istega časa je bilo izmed vsakih 1000 vpeslenih ,pre-mibačev 14 ubitih. Tora j tristo in petdeset odstotkov več smrtnih slučajev na vsakih 1000 vposlen ih premikačev, kot medi ¡poruotrščalki mornarice ob čaisu 1 ju tega boja in zmage. Pomislite! Kje so igpomemlki premilnaSev, ki so umrli pri konstrukcijskem Gelu za narod? Ni jih. Vse pov-s’ot: pa mrgoli spomenikov onih. ki sb umrli pri destruktivnem (uni-čnj-očem) delu. Vladu pen zion ira pomorščake a-li njih vdove in sirote. In keldo penzio ni ra potolčene, poškodovane premikalo©? In kedo penzicmira praimikače-ve vdove in sirote? Vlada tudi tega ne stori. Poškodovani, nezmožni premifcač mora za nje skrbeti — čašneeeš. In kedar se zdriiži s tovariš i - d el a v ei ter za-htava boljšo plačo in varnejše delavske razmere, -ga vse preklinja. imenuje “anarhista”, najeti lopovi pa ga še ipo vihiu tega nabijejo. Ali ni nekaj napak z našim penzijsk im sistemom? In ee je, čigava je krivda? S teni vprašamjem pa smo prišli na dno vsej stvari. Krivda je zaviraeeva, premika-čeua, dia kriv tega je vsakio, ki di"la za plačo. Ali Vsi smo krivi, da je tako. Bojevati moramo vojske, ki jih je povzročil “bnsiness interešt”. Z račun iti moramo račun in potem moramo plačati •penizijp. Oni .ki povzroče vojske, se naj tudi bojujejo. Mi ;pa. ki vstva.rjaino bogastva sveta naj bi ga. pa. tudi lastovali. Namesto penzionirana mož, ki sc bojujejo; napravimo konec bojem in začnimo ¡penzionirabi one. ki padejo v industrij din e m boju. Kali o ? | omo enkrat imeli toliko ¡pameti', da ¡bomo slkupno enlkrat ali d'vakirat gQasovali, se bo to vprašanje “kako” samo odgovorilo. Tako doligo ¡p¡a. 'dokler ne dobimo dovolj pameti, da skupno vo-Mm«; me bomo imeli pameti, da bi onemu gospodu pot zaprli. PAINEXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici —- ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW YORK, Gb>S SoX°ßo^ 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva r», obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi C ? t ? ? 1 T f ? ? •' t t t t društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista “Glas Svobode” Naročnikom ? ? dajemo vsa tozadevjia pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. ÂL1 SE BRIJETE DO MA? Tukaj vam ponujamo fcri- ^ tev za $2.oo, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno nrodaja za $4.00 in” više. Ta ponudba, kakor pričakujemo no prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do j prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše last-nosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z vese-i ljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci 1 ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljat.ve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za_25c od komada. Delo jamčeno. Za naroč-niue izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. JOS. KRAL 417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111. ► ► ► ► ► k ► ► ► V ► ► ► '▼f Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. tool FEPIXJ PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! LZ Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. & 19. ul.-- VLOGE $2,500,000.Oa GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva in edina češka državna banka v Chioagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo dennr na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujeino denar na posestva in zavarovalne police. /''emu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati sveče, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti ža vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER | MAGNET | GRANAT fi Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. iAAA f r ▼ T > T T T T' ▼ T ▼ T T T T'T 'T T'T T TT l/ Slovensko Delavsko Podporno in ......^^^PpnTiitkn i\f n g tvfl^4********^ rt t irn * t rrii vliLlJ JIV V U 1 U J V T V’1» * » * »TTfrm Ustanov. ** V Hr * it/ \b \» Ht I flí V „t* *» V* 21. nov. 1909 DAliRACiH, PErVNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos! Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adarnsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Ada msburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. PEKOV POREDNEŽ. “Slišal sem, da je tvoj ata začel zapet pijančevati,” je rekel grocerist im nadaljeval: “Škoda., Skoda. Ras smiliš ¡se mi dečko, ker 'se moraš sramovati očeta, ki talko rad zvrača b kozin.” , “Res je; amipialk očeta slm^o od pijače odstavili. Nič več ne pijo, še vode se bojijo,” odgovori dečko in. vzame nož, 'ki je tlieižall na mizi ter skušal rezati med okoli ipeči. “Pa ga vendar niste zapet secirali, jedi, ali kaj ste vendar ž njim naredili, da ne pije več? Povej mi, ker radoveden sem,” je rekel groioeitist in primaknil (stol bliže fanta, da gotovo ne bi kake ¡preslišal. “I no, pa bom povedal. Mama so poklicali gospoda župnika in pair sester (nun), da bi govorili z 'očetom in .ga skušali odvrniti od pijančevanja, toda oče so jih vedno pretrgali v govoru ter so jim povedali, kak apetit je imel gospod župnik za šampanca zadnje poletje, ko so pri potoku ribe lovili, in »ato nilso ne gospod župnik, ne ses tire ipopolmoma nič o-pravile. Maiti so bili žalostni in v skrajnem' obupu .so se na me obrnili. češ. Jakec 'sedaj leži vse na tebi. da očeta ozdraviš pijančeva- nja. No, ja to nalogo sem računil dobro izpeljati in po kratkem premisleku sem odgovoril malte-ri. da če ga dragi ne bo ozdravil, ga bom jaz. Če pa želi, da .ga res ozdravim, potem pa mora tako storiti, kot ji bom zaukazal. Rekli so, da bodejo do pičice tako storili in talkinat seuu^ jim povedal, da bom jaz s pomočjo mojega prijatelja očeta tako prestrašil, da se bo priduši!, da nikoli več ne pije. .Sklenjeno, storjeno. Najprej sem vzel očetove očali im jih nesiel k Zlatarju, da namesto navadnih le us vdiela v oki\\ir pove-• čajna stekla. Zlatar mi je to storil in šel sem domov. Potem sem šel !k mojemu prijatelju, ki ima strica,, «ki jé za polovico manjši od' mojega očeta in senu ga poprosil, da mi posodi stričevo cibleko. Na to sem dobil cilinder, ki je za cele tri številke imanjši od klobuka mojega očeta, iz očetove-ga klobuka sem pa ven vzel njegovo ime in ga pr ¡(smolil v manjši ¡klo- buk. Ko sem bil is klobukom gotov, 'sera kupil srajco št. 14, a moj oče ;pa nosi srajco št. 17. Na prša te míale srajce pa sem s črnilom zapisal čnke J. C. P. To se je vse zgodila na soboto popoldan ko je oče popival. Ko je prišel domov je naročil, da ga ob času zbudimo, da ne bo maše zamudil. Mati so po mojem naročilu postavili vso to obleko^ ,ki sem jo jaz preskrbel na očetov navaden prostor za obleko in še enkrat mi so mati morali obljubiti, da rečejo. očetu, ikedar ,se zbudi, da nekako jako čudni zgledaljo. Mati bo obljubili, dia talko store in da mene zraven pokličejo.” “Pa vendar nisi kaj takega “našjpilal” ,s svojim očetom?” reče grocerist. na kojega ustnih je zacvel nagajiv nasmeh. “Čist gotovo. Nevarne bolezni se zdravijo z nevarnimi zdravili. Mati so takoj v jutro očeta opozorili na včerajšmi dan, mu povedali kako čuden zgleda in da njegovo pijančevanje nas bo vse pogubilo. Oče so rekli, da se ’dobro počutijo, pa vendar niso samemu sebi vrjeli; vstali so se. nataknili očala ter šli pred zrcalo. Počil bd od smeha, ko .bi ga videl, ozirati se v zrcalo. Glava se mu je zdela dvakrat taiko velika in nos pa tak kot ena kumara. Oče 'so se vstrašli in da se prepričajo, dvignili so roko, pa, o joj,zagledala je tako velika kot prašičja gnad. V t istem momentu se jaz prikažem, 'bil sem bled, ker iseitn .se s kredo prej namazal in začel sem jokati, vprašajoč očeta, kaj mu je, kaj ga boli. ‘Tako ste otekli, da se bogu smili,’ sem jokal. Oče pa so še bolj polbledeii in začeli so. na-te/gati Mače. Toliko, da sem se zdnžall smeha. Samo noge je lahko v 'hlačnice, zgazil, zapet pa se niso. dale. Jaz sem mu pa ponudil hlapca (zajca) za Škornje izlivat,, da si iž njim pomore j o blače zapeti. No oče so se hudovali ter mi rekffi, da sem poredhež. Ker niso mogli hlač zapeti, «o krivdo zvračali na jed, češ, da dine jim ne ugajajo. Mati so si usta s robčkom zamašili, ko so opazovali očeta. Kako se bile hlačnine napete ! In oče niso mogli"več dihati pa so rekli: ‘Jakec, ata je bolan’, in potem sva se jaz ¡n mati prav na glas zasmejala, »če so se pa jezili, ker so mislili, da se zato smejeva^ ker bo kmalu umrl in bova dabila zavarovalnino. In ke-dar so -cče nategnili ono otroško strajeieo. smo se tako smejali, da je naju kar v strani zbadalo, oče so se pa jezili, da je bilo kaj. No srajca je ibila na očetu, toda oče niso mogli ganiti. Vse .je bilo pretesno, jaz in mati sva se pa še ■bo(j smejala. Oče pa so začeli godrnjati: ‘Kaj ne, to je sakramen-sko čudno, kedar oče tako kar čez noč oteče. Ge peči n, ibo vama žal.’ Oče so bili res v škripcih in tako preplašeni, da so se jim kar •modre lise na obrazu pokazale. To priliko so pa mati porabili in so rekli očetu, da je tako p'a v po obrazu, da se boji, da ga ne bi kap zadela. Oče «o se pogledali v zrcalo in «(amega strahu so se zgrudili na štol. Vse kak o oče so hoteli iti k maši in zahtevali so cilinder. Prinesem, jim ga, pa ga posadim na očetovo glavo. Spak pa se je zakotacal pred očeta, ki ga je pobral in pogledal vanj, a-ko je njegovo ime notri. ‘Hudiča, pravijo cče, ‘tudi glava je napak. Jakec teči po zdravnika, hitro.’ Tekel sem po zdravnika in mu povedal kaj je z očetom. Zdravnik se je smeja. in me zagotovil, 'ca en bo vse prav naredil. Zdravnik vstopi in najde očeta na divanu in ko je zagledal očeta, je rekel, da je njegova sreča, da so po zdravnika o pravem času poslali ; pa r minu t pa bi bilo prek as-no. Zdravnik je zapovedal, da se očetiu da ledu na čelo. >da se mu zmivajo noge, da se takoj obleka ž njega sleče in potem mu je predpisal medicina, ki smo jo jaz in mati doma napravila iz mleka in sladkorja. ‘Zdravnik,’ rečejo oče. ‘ako me ozdravite, nikoli ne pijem kapljice opojne pijače’ Zdravnik pa je ¡ povedal očetu, da samo en kozarec piv e, pom en ja smrt. Jaz in mati sva presedela celo nedeljo pri očetu, v pondel-jek pa sem vzel očali ter jih nesel 'k zlatarju, da zopet spremeni stekla, d'al sem posojeno obleko nazaj in okoli poldne so oče rekli. da se bolje počutijo in da bodejo vstali. Kako so bili oče ve1 -eli. ko so videli v zrcalu, da niso več otekli, ko so z lahka obleki: srajco in hlače in ko je bil klobuk še skoro prevelik. Zdravnika kar niso mogli dovolj prehvaliti, mati pa mene ne. Oče pa so se pridušili, da se ne talen ego nobene pijače več. Ali mi sedaj še zamerite. da ga sem z očetom tako ‘našpilal’?” “Prav nič! Očetovo življenje si rešil. Šala je dobra, ako ž njo človeka odvadiš slabe navade,” je rekel grocerist in odrezal kos tobaka, ki je ležal na mizi jn ka- __________________________o terega je ‘deček s petrolejem polil, ter ga vtaknil med zobe, Bredno pa je parkrat vgriznil, začel je pljuvati in ose daviti in ko je deček šel čez vrata je vpil: “Pazi se .poifednež!’’ Le še enkrat polij moj takale s petrolejem, počutil jo boš!” in šel je za dečkom godrnjajoč in toe je Jakec zavil v drugo ulico, se je grocerist praskal za ušesmi in rekel: “V čisto drugi luči se vidi šala, kedar se ista izigra na 'druigi osebi.” Šel je od) vrat, da si zrni je usti, na ¡so- < du, v katerem so bila zelena, nezrela jabolka pa je opazil listek, na katerem je bilo zapisano: “Colic, cholera infantum. Daj denar in izberi si!” Nove teorije. Veda, s svojini enakomernim napredkom prinaša nove teorije o ¡pečetku ali vzroku bolezni in na podlagi teorij stavi nove metode zdravljenja. Stari zdravniki so ¡bili mnenja, 'da telo je ravno tako močno in zdravo kot želodec in da hitro pada k«dar želodec noče delovati. Mi smo istega mnenja in z nami vsak dober opazovalec. Vedno skušajmo ohranili naš želonec v popolnem zdravju, in če ,zapazimo kakšen nered v -njega : ¡elovanja, rabijmo takoj Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Isto bo očistilo želodec, olečilo vsako bol, povečalo aktivnost žlez in ojačilo mišice dotičnega organa. . Hrana bo potem prosto sprejeta in popolnoma prebavljena. To zdravilo se naj vživa za bolelzni želodca, črev mv n prvo v. Naprodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalen •los. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave.. Ohiteago, Til, VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c .ko pišete po cenik. Pravo grenko vino. kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat. Joliet, Ul. C. COLLINS, ustatiovetelj Collins N. Y. Medical Institute za dobrobit Slovenca u Ameriki PROFESOR Dr. E Pošljite 15 centov v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo: “Človek, njegovo življenje in zdravje”, katera vas pddluči kako si za mo rete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši. POZOR ROJAKIH» Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljukujejo. Ravno sedaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se najrajše oglašajo zdravniki-mazači, kateri bolezni niti poznati ne morejo, še manj pa ozdraveti. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, kakor koristijo. VARUJTE SEBE IN VAŠO DRUŽINO. Vsak Slovenec mora čuvati ,samega sebe, kakor tudi svojo družino pred taki:ni zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdravniški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ga častijo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavloda oZdiravili na tisoče Slovencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih dragi zdravniki niso zannogli ozdraviti, ken ne razumejo zdraviti in ne poznajo pravih vrkdstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čuLlodel-na metoda zdravnikov The Collins N. Y. Medical Institute je še vsakem pomagala. j ) Ako toraj boljujete na kateivj označenih ali sličnih bolezni, kakor: bolezni pljuč, prs. jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosa, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato, žilo, reumatizem, tragnje •po životu, nečisto ali pokvarjeno kri. vrtoglavost, nervoznost, .vodenico ali kako drugo živčno bolezen, onemoglost v .spolnem ob čeva-nju, posledice samo izrabi jev anj-a, mazule. kraste isipadanje las ali kake drage kožne bolezni. Vse žeinsfce bolezni, kakor padanje .maternice neredno čiščenje, neplotdlovitost, beli tok, sifilis, jetiko itd. Ako imaste tajno imožko ali žensko bolezeno, ne odlašajte niti dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavicd ali pa pišite v slovenskem jeziku na. The Collins New York Medical Institut 140 West 34th Street, New York, kjer ste lahko sigurni, da dobite ga profesorja in ravnatelja tega 13 let svojega obstanka tega slav ime Ln slovit ost THE COLLINS ših in najboljših, in da je edini LINS NEW YORK MEDICAL gib zdravnikov ki dana%- po čašo m'č vredna, so pri Collins New nemu zavodu učili spoznavati in najboljša ‘zdravila, izborno postrežbo tar bodete, pod oskrbo glavne-slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na 'tisoče Slovencev tekom nega in Dobrodelnega zavoda. Vsakemu Slovencu je znano dobro NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da je j eden najstarej-zdravniški zavod v New Yorku ki ge sme imenovati THE COL-INSTITUTE in da.oglašuje samo zato..da vas ozdravi. ¡Mnogo dru-pisilli oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravno niso Yurie Medical Institute prosili'za dovoljenje, da bi se v tein slav-ipiv.pravljati dobra zdravila, ki tudi res ozdravijo. Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, in tlo zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 W- 34th Street, New York City. Dr. S. E. Hyndmam, Vrhovni ravnatelj. URADNE URE SO: Vsaki dan od 5 ure popoldan.' Ob nedeljah in praznikih od 10 dopoldan do 1 ure popoldan. Ob torkih in petkih od 7 do 8 ure zvečer. Springfield, lil. Cenjeni: Moja, najdenima vbo v ikrat'kem,:,potekla, ¿ato vam tu ipo-šljeiii $3.00, kar naj-bo za sledečo : $2.00 za uadaljno naročnino na list, $2.50 za naročnino v stari kraj in kar preostaja pa naj bo listu v podporo, -beat želim, da 'bi list čim prej dvakrat na teden iiz-Irajal. Kes potrebno je,, da bi list “Glas Svobode ’ ’ ipo dvakrat na teden izšel da bi rojaki bolj pogostima čitali delavski list, ki je edini za naipredek delavca; da bi ičinn prej 'hrbet obrnili nickel in dolar f eli ta rij i nikdar polne bisage, ki je ni nikoli ne konca, ne ¡kraja. Daj, pa kisaj in če ne daš, -pride še druigič' in takrat te napade kot volk ovco, samo, da zraven te še (prav po hribovsko ošte-je, 'kot se j-e meni prigodilo. No, saj od takih ljudi ni nič druzega za -pričakovati. Kaj ne škandal za ljudi, ki pravijo, da so štnidirani ih povrhu vsesa tega pa so imeli še semenišče. Janez P. le poboljšaj se. Pri meni nič ne o-praviiš. -ker jaz več dam za blagor delavcev,-kot pa lentiharjev. Želeč listu in rojakom veliko utspeha, biijeižkn Silvester Repcvž. 'Winterquarters, Utah. Cenjeno uredbištvo: — 'Cenjenim rojakom v naši naselbini, posebno pa rojakom-, ki 'so »e obrnili na me glede tukajšnji razuner želim- naznaniti, da dela se pri nas še precej dobro, zaslužek. tudi ni preslab, seveda največ je pa oriviisno -o-d tega -kako kateri naleti. Plača se pa navadno ravna po zmožnosti- dtelav-c-a. 'Tntkajšni ‘kraji so precej -puisti. Sneži ,po sedem do 8 mesecev v letu in za delo- ni vedno uigodno. Takim pa, ki niso vajeni delati v premogovnikih ne svetujem sem hoditi, ker tukaj so izključno le -1 irem-ogoljopi. Na-zn-anjam vam tn-di žalloistno vest. Dne 28. ja-noa-rja t, 1. ponesrečil se je v Anaponda -Coaldruž-be premogovniku, rojak Anton Žiibert. Zjutraj je šel zdrav in ve-isel s svojim brat-om na delo- in ob VL'3 uri utrgal s-e je nad njim velik ‘kamen in ga pobil. Njegov brat je odstranil kamenje /. njega, ga zadel na ramo in nesel nezavestnega na površje. Odpeljali so takoj v bolnišnico, kjer je ob 7 uri večer umrl. Dne 30. jan. ob ipol šesti uri s-m-o ga položili k počitku. Ranjiki ni bil član nobenega slo venskega društva, pač -pa je bil p-ri K. of P. (Kniigthts of Pvthiasj, ki. je preskrbelo vse potrebno za posrneib in ga -so polnoštevilno spremili na miirodvor. Tuid-i; Slovenic-i so šli v mnogo-broj-uenni številu za -pogrebom. Ranjki ■je bil do.trog iz Male Rafeiterv.ee pri Bilju n,i Kranjskem; star je bil 32 let in n-oožčnjen. Bil je diober narodnjak, dobro poznan in pri-iijulbljen, 'ker -bil je povsod -pošten in vsakdo ga je čislal. Nekateri tuikajšni rojaki -so ranjkega blatili zato ker ni bil član nobenega slovenskega društva in tem naj poj-asn-em le toli--ko, da ranjki je še leta 19'06 zaprosil za vstop v S. N. P. J. toda vuhcvni -zdravnik je njegovo prošnjo zavrnil in. zato se ni obračal več na -slovanska društva in se je olbrnil k drugim n-a-roCom, ki so mm bili v-e-dlno zvesti. Prizadeti naj ranjkega puste pri miru. To- mi daje tudi povod, da opominjam vse rojake v Scofield in okolici, ki še niso v nobenem društvu. da. pri-stopaijo v ista. Pomislite iv jaki. k-a-ko žalostno se ei-ta po časopisih o Oh-errv in Primero katastrofi v kateri je toliko naših -rojakov postalo žrtev 'kapitalizma. Ozrite, se na njih, vdove in sirote. Kapitalisti ne bo-i e jo za. nje -skrbeli in alko v] -sami zanje1 ne poskrbite, dcikl-er Vam je dana priložnost, drugi tudi ne b-o. — Rojaki ne morem vam dovolj priporočati podpornih društev so-sdb.no onih S. 'S. P. Zveze, ki ima -svoja društva >že po vseh delih Združenih držav. Konečno pozdravljam vse somišljenike -ptoi širni Ameriki, -posebno pa brate iS. 'S. P. Z. Jacob Zajec. Indi-anaipolis. Ind. Cenjeni u-rednik: —-Dovolite mi m-al-o -prostora v con jen/1 m listu “Glas Svobode” da v ¡¡slcm -poj-asnem razne tulca j-šne razmere. Kar se -dela tiče. 1 baš nismo na prvi jrto-pnji, to ¡pa radi tega, ker se vse nekako po malem dela. Kaj je vendar temu vzrok n aim ni znano, vendar doiz-tc.eva se- nam, da stara obljuba se spoinuje gle-de b-odioče prospeti-t.ete. Nadejamo se pa., cla bo boljše na spomlad, ker kakor se sliši ibo-de Big Four železnica gradila velike delavhi-ce za nove kare in popravljanje starih. Po .sedajnem načrtu bodejo sezidali 12 novih poslopij v ta namen in b-odejo tekom eneiga leta- sezidane. V teh delavnicah ‘bodejo- vposlili 1500' do 2000 -delavcev in stale boido en miljon dolarjev, če ne več. Omenim, naj. da ta Big Four železnica ima tu na Brigh-twood cesti -svoje “s-hope” i-n jih bode- le- talkiorekoČ premestila in povečala na Beech Grove. V Beach Grove imajo že veliko, na no-vo sezidamo izdelo-valni-eo lokomotiv. To ibode velikega -pomena za one, ki so si tam lote kupili pred par leti še po zelo nilzki ceni. Veseli me, j da je med torni tudi precejšno število naših rojakov. “ Saloon men sent to- church, if bad”, tako se glasi bbso-dlba na-pra-m kmčmarjem v tem mestu. -A-ko je kedo -zasačen, da toči ječ-menovec ali -palenkio- ob ne-delj-a-ii tečaj ga zadene ta kazen. Dne 26. jan. pip je mestni župan -Shank zadišal d*va krčmarja, katera sta bila zasačena ,pri točeniju piva v nedeljo. Prvi je bil dan po-d nadzorstvo našega župnika Ivana C. Smoiey, s naročilom da pazi na Josipa Klemenc. 751 Ketcham st., NmtighivM-le, s ojpo-mibo, da ako bo še -zasačen (pri točenju, da se m« licenca odvzame. Gospod Smoiey je ¡b-ajie- prevzel tu-tomtvo. (Op. /ar. Menimo pa. da g- Smoiey se ne bo osmešil vgleldi tega, ter da -bo g. županu v nos povedal, -da njemu -alooni nič mar niso. temveč da njegov poklic je vsekaj d-ruzega kot pa čuvanje nad sal/oe ni.) Čudno -se mi -pa le zdi, da je žutpan Shank pokazal svoj imperializem najiprej had Slovenci. Mora nas že p-osdb-no na piki imeti. Drugi je bil amerikameie, imenom Marion Cunning, -s tem se je ravno tako zgodilo. K ličim ar bo m-oral ob nedeljah k maši iti in olj -duhovna, p 'trdilo imeti, da je bil pri celi maši. (Op. ur. India napolitanska inkvizicija.) Koliko časa bo ta inkvizicija vladala, se ne ve, menda -pa vsaj tako dolgo dokler bi; Shank za župana. Nadalje se nekaj govori, da licenco zvišajo na $1COO.OO, kar bi pomenilo zmanjšanje saloonov za 2’50 in to je radi tega ker mislijo tako urediti da bo- prišlo na vsakih 500 ljudi po en saloon. V tem mestu je. sedaj 750 saloonov, to-raj na vsakih 2.22 ljudi pride en saloon. Mayor Shank je mnenja, da s to preureditvijo se bodejo prekrižali vsi načrti temperen-clarjev, ki hočejo, da Indianapolis postane snih. Omenim naj. da država Indiana je sk-oro % -s-uha. Ker se sedaj dogaja v tem mestu nam služi za dober pouk pri prihodnjih volitvah. Takrat se združimo in volimo vsi kot en mož za delavsko stranko, da dosežemo svoj cilij : Svobodo. Komaj si izm-anemo eno nesrečo izpred oči že se odpre žrelo kapitalizma • in pobija naše rojake-dfcla-vce na druge grozne načine. Dne 26. jan. je bil Ivan Med-vedšček na delu pri Citizen Ga-s Co., stopil je na železnični tir ne da bi -se ozrl, da bi videl če kak vlak prihaja. V istem trenutku je pridrvilo lokomotivo Belt železnice ter ga je tako p-o-škodoval-o, Ca je eno im pol' -uro po- tem umrl. Pokojni- je bil doma iz vasi Skala pri Kanalu na Primorskem. Ranjki je bil 25 let star in je prišel v to obljubljeno deželo, še le pred par meseci. Tukaj zapušča dva brata, v starem kraju pa stariše in -sorodnike. Lahka mu- tuja zemlja ! — Bo li s-e železniška družba brigala za odškodnino? No tega se ne pričakuje, ker zakon pravi, d-a vsak ki sprejme službo -pri železni ei. je njegova dolžnost ca se sam pazi. Kedaj bo konec takovih zakonov? -S temi kiončam ta dopis, -pozdravi j a-joč vse rojake in rojakinj?, vam- ipa želim obilo us,¡teha in mnogo naročnikov. F. G. Pnelblo, Odo. Cenjeni uredtoiki: — M hribih se dela dan. v 'hribih žari . . . Pred leti porodil se je m!ed nami “Glas Svobode ”, Prvi ža-relk Tuiči je -zagledal med pelči- lldmi Roeky-ev in zraste! je velikan. . . . Danes pa v-a-m imam poročati, da ravno v-sled reklame tega lista, ki simo ga krstili tu v Pueblo ustanovilo se bo zopet eno podporno društvo na svobodomiselni nodtagi, katerega priklopimo k -S. -S. P. Zvezi v Ohi-cagi, 111. Tozadevn-o simo že imeli ustanovni shod in lepo število rojakov ;.<■ je istega vdeležiln V» je bilo L avdiušeno za novo truštvo in veliko'jilh je -pristopilo Toša .even d-ep-is pošljem o priliki. Dolžnost me pa veže da spregovorim par besedi dede razvoja S. S. P. Zveze, katerega sem opazoval že od' njenega -početka Da je današnja S. S P. Z/c z a v eksistenci zahtevala je potreba in pa nezadovoljnost članov raznih dragih Jcd-not. ki se niso ¡m-stili terorfeirati. Iz društva st. 1 v Chicago prišlo je Jo S. S. P. Zveze. V tem- času s- imeli ustanovitelji mungo teža", katere pa so izvrstno prestali, ne oziraje sé na natolcevanje za . ’¡’Ijivih bratskih Jednot. Toda to še ni bilo vse. Napredek kak? Zveze ali Jed. note je le tedaj za-siguran «k Jetična točno in redni izplačuje podpore. S. S. P. Zvem je tudi to Borila. S izplačevanjem nsmrtni-ne sé ne. čaka, te/meč se strogo ravna po- pravilih. Zv -urin "‘motto” je vsekafco, takoj izplačati podpore, ko* 'hitro so tozadevne listine v reUn. Da jo res S. S. P. Zveza take bočna ipri izplačevanju nse rinin sem nekoliko časa dvomil, toda o tem -sem se -popolnoma prepriča! v 'zadnji številki “Glas Svobode”, k-o- sem čital zahvalo gospe Clara Butala. (Qp. ur. Bivši član Jos. Butala je umrl dne 16. januarja 191 '0. Na dmištveni seji dne 23. jan. so s-e predložile vse tozadevne listine in takoj odposlale na gl. tajnika. Pri seji glavnega odbora z dne 27. jan. .se je po pre-glledla-nju listin gl. tajniku naročilo izplačati soprogi ranjkega Jos. Butala celo usmrtnino,, kar je gl. tajnik takoj storil in v teku enega tedna je vdova Clara Butala -prejela svoto $51)0.00. Glavni odlber, dasi nravija govore v teku dveh mesecev, dela v tem siuieaju izjem-o,, ter nakaže i-ziplačilo takoj. ko so vse listine predložene, ker isti dobro ve, da vdove ib sirote Členar. oziroma podporo takoj potrebujejo. Isto je tudi s bolniškimi ipdporami. ker -bolnik rabi takrat podporo, kedar je bolan in ne -mogoče tri ali šest mesecev kasneje, ko je zdrav, ko zasluži in je že zd-avna pozabil na bolezen in podporo.). Toraj kakor vidite Zveza je skoraj bi rekel edini slovenski j-odjpo-rni inštitut v Ameriki, ki res -zasluži, da se jo -podpira in stioini pod nije-n prapor: podpore. S. S. P. Zveza- pred dobrim letom skoraj še ne poznana med ameriškimi Slovenci se je v tako malem »času z velikansko hitrostjo razvi la. Sedaj ima nekaj nacl 47 društev z nad 1100 člani. To je na-nredek. ki kaže Ca «mio ameriški Slovenci vrgli raz sebe krinko klečdplazstva. ki ob enem tudi kaže moč Glas- Svobode, ki se je norodil med nami. med pečinami Rocky Mountains. Rüjak-i skupaj ! Zdruiži-t-e se z nami. pristopajte k društvom S. S. P. Z. Ustanavljajte podružnice ter jih -priklopite k S. S. P. Zvezi, ob enem pa ne pozabite svojega glasila. “Glas Svobode”, ki je zastavil vse svoje nuclei za lep razvoj Zveze. -Naročite -se nanj in romagajte, da z z ’-roženimi močmi razširjamo -svobodno misel med še zasužnenimi rojaki po A-meriki. Pozdravljajoč vse člane in članice -S. S. P. Z. in želeč, da bi list še nadalje trdno stal na strani Zveze, ostajam vaš M------k. STRAN OD LEAD, SO. DAK.Ü . The Ilo-mes-take Mining Company je izdala okrožnice, da v South Dakoti je zopet vse v redu. toda ne dajte se zapeljati tem napačnim poročilom, 'ker nihče ne more delati za gorenjo družbo, da ne bi postal SKAB in moral podpisati sledeče napram komipani ji- : “Jaz nisem član nobene delavske unije, in zato, da bom vpo-sljen pri HOMESTAKE MINING COMPANY se zavežem, da ne bom postal unijec v tej službi.” Torej delavci,1 stran od South Dakote. Ernest Mills, Ta j n i-k -blt.gaj n ilk Western Fede- ration of Miners. Dolgo življenje Tritierjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino ledicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni lejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja' pili - organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo \ ' Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri, napravi gladko oblic j e^, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti v?ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugitt zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 346-Tisoče pri p >ročil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: REGISTERED JOS. TRINER 1333-1339 So- Ashland Ave., C Citatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi • Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubi te k moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju Ako ste zgubili nado m ako vam priseda zabadavo, denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverieni da o-Zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. . IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. DISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bidg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. takoj^ pošlŽe Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo Ime. ^>°*);a ................................................... Država. XT2k.X-.IJ-A- EGIPT in Adrijansko potom Azorov in Madeire Stara zanesljiva CUNARD LINI Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli] C ACMANI A(natri vijake> Največji parnik na morju in njena sestra i CAR ONI A(dva vijaka) j Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu. S\XONIA ((.OO^iÄonov) Carmania zapusti New York, 22. jan., 5. marca. Saxonia, 5. Feb. in ig. marca. Caronia pa /g. febr. Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapejl, in Trst. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So, Centre k., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA...13600 tonov PANXONIA....10000 tonov ULTONiA.....10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd. F.G. Whiting, Mgr. Western Dept. 8. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL, ali na lokalne agente' vseposvod Irgovina s novodobnim obu val mo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke ki toči najboljša kalifornijska in importiraina vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna ni še nikdar v svojem življenju Vsi dobro došli! Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 PIRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro .. domovin* in to se- (\ veda najraje v gg. ‘ tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e i e j e preskrbi FRANK SAKSER C0„ 82 Cortlandt St., New York, N. Y. --------P odružnica:---------- 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.45, f s poštnino vred. tm »s**** ® simimimimimimimimii Sivenva Zdravila nimajo para v svoji posebni koristnosti MALA BOLEZEN ne ostane vedno mala. Da se iz oslabelih obisti ne razvije nevarna bolezen, prepreči s tem,- da takoj uživaš Severovo ZDRAVILO ZA OBISTI-JETRA. Za bolest v hrbtu, vnetje obisti, medla in krevnata jetra ter nerednosti v mehurju. Vsaka steklenica vsebuje neprecenljivo vrednost za vaše zdravijo. Zimski meseci so najopasnejši za obisti, ker prehladi, mr zal i-/ ce in izpostavljanje vplivajo na obisti in jetra, podvojnjejo njiho- vo delo in je • zadržujejo. To zdravilo vam zaščiti zdravje. Cena 50c. in $1.00. Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte samo Severovih Zdravil. Vprašajte za * Severov Almanah. Deluje dobro. Hitra pomoč. Če imate slab želodec, da vam jed ne diši in je prebava počasna, uživajte Od prehlada do plučnice je samo en korak. Vnetje pljuč in druge resne bolezni lahko preprečite, ako začnete uživati. Severov Želodčni Grenčec Severov Balzam za pljuča Vpliva dobro na želodec, ga leči in krepi. Izpodbuja tek in poipira prebavo. Vpliva dobro na jetra in drobje, tako da se izlah-ka Čistijo. Cena $1.00. Ta lek takoj uteSi kašelj ali prehlad, olajša hripavost, ozdravi vnetje sapnika, ustavi kašelj in naglo povzroči boljši občutek. Cena 2oc in SQf. 8 8 8 '8 8 8 8 8 8 8 8 8 # 8 8 8 8 8 8 8 8 n 8 8 8 m 8 8 8 n 8 Zdravniški svet zastonj vsem. 8 8 8 8 § 8 8 8 8 8 8 8 8 W. F. Severa CEDAR RAPIDS IOWA f RAZNO IN DRUGo'] Hrvatski poslanec Supilo obsoja najnovejšo politiko brvateko-silbs»ke koalicije, kd se ipogaja s K'hu e n I leKeirvarj-jein in buče podpirati madžaronsko vlado. Italijanski kralj je imenoval 33 novih članov v senat. Med temi so zastopniki vseh strank učenjaki in pisatelji. Med novimi člani je tudi stari Patro, kateri je bil-1. 1853. od Avstro-Ogrske olbsojen na smrt. V Pragi je ta mesec pričel izhajati nov časopis “Slavska Lipa”, ki si je postavil nalogo gojiti 'zbliževanje Slovanov na gospodarskem in kulturnem ,polju. List je pisan v raznih slovanskih jezikih. Pomanjkanje krme. V več krajih Istre vlada občutno pomanjkanje krme, nič manje nego lansko leto. Štirikrat na smrt obsojen je bil mizar Valeutin Kosziel na Po-znanjskem. ki je na cesti umoril 3 ženske in 1 moškega. Obenem je bil obsojen zaradi nekega nravnega zločina na 4 leta za,jn>-ra. Nečak kardinala Rampolle, vojvoda Camipobello, je prišel pod policijsko nadzorstvo v Bologni. Ponarejal je menjice. pri čemur je bil škodovan stric Raimpoila za mnogo tisočakov. Ta stric je dosegel zanj pri papežu naslov komornika. , Slaba mera. Državni pravdnih v Monakovem je obtožil najemnika velike -pivnice ra a; sleparije, ker je točil slabo mero. Krčmarji, pozor! Herzik, znani petrogra.jski založnik Tolstojevih del, je bil obsojen na poldugo leto trdnjave, ker je založil “Cerkev in dnža-\'a”, dieto, katero-je bogokletno pj mnenju državnega pravdnika. Tihc-tapcev smrt v hribih. — V Forcola soteski mej: Misoks-doli-no in Chiavenno je iznenadil snežen pla-z 7 laških tihotapcev, od katerih je šest odnesel sabo; samo sedmi se je rešil. Streli pri ženitovanju. Ker je pri ženitovan.i.ski večerji cel večer dražil ženina. 'Zaletnega kup-čevalea z ogljem, Jurija IMartina v neki gostilni na Dunaju njegov lastni brat. češ. da ni niti z vozom šel po svojo .nevesto, je ženin v veliki razburjenosti . pefkrat u-strelil nase ¡z samokresa, toda pri tem se je le lahko ranil. Mala -obvoza v bolnišnici mu je umirila kri. — Nesamostojna republika. Med Avstrijo in Italijo leži mala republika, ki je skoraj popolnoma pozabljena od sveta. To je mala, plodna dolina Bestina, ki deli Monti Tciaibra in Caplone, ter se nahaja na graniei. Ta dolinica čini v resnici malo državico, katero sicer niso sosedne velevla-sti pri-poznale, a tudi na ofk-ijelnih zem- 1 ievidih obeh držav ni označena. V tej mali državici ni ne guvernerja. — Vedno komedijaši. Iz Turina javljajo o čudni demonstraciji, ki priča, da Italijan je in ostane koinedijaš ob vsaki priliki. Množica, Zbrana na trgu d 'Arini, je namreč priredila demonstracijo proti — avezdi-repatici. Žvižgali so namreč zabeli zvezdi, ker se ni pravočasno -pokazala. —- Žvižgati so nehali sede. ko se je zvezda prikazala. Prav kakor v kakem gledališčni proti stebi režiji., Vse jim je teater, v katerem so oni — ki medijaši. Cerkven rop. A' noči od sobote na nedeljo so tatovi vlomili v žmpno cerkev v Kasitvu. Tatovi so-odnesli -pet srebrnih kelilhov in srebrno monštranco. Zdi se, da so orožniki tatovom za petami, in da so ti poslednji identični z onimi, ki so nedavno oropali cerkev v Opatiji in so par dni pozneje vlomili v cerkev gv. Vida in kolegi-jatno cerkev na Reki. V mali državi Danski, ki šteje 2 miljona 500 tisoč prebivalcev, j« skupno 1100 mlekarskih zadrug z 100 ti»oč člani, ki ima.,o skupno 900 tisoč krav. 2250 .mil-i nov killograuia mleka se je predalo v 85 milijonov kilogramov snrod« m-ado. :J6 mesansfcrh zadrug združuje 9500 kmetskih gospodarjev. Vnovčili so n. pr. v 1906 nad en milj. pitanih svinj in 15.329 goved'. 800 zadrug za prodajo jajc ima 60 tisoč elanov. Tako se dela v tej mali. gospodarski na višku stoječi državi. Krvavo svatbo so imeli v Ivan-kovem v Slavoniji. 301-etni kimet Jožic se je o priliki gostije napil in v pijanosti v prepiru enega gosta težko in enega, lahko ranil. Kimaj so ga obvia ali ter ga vtaknili v obe in-ki zapor. kjer je imel poročno noč. Miada žena je takoj vložila tožbo za ločitev zakona. — Smrt moderne “svetnice”. V Rimu je umrla zelo poznana oseba, Sora Rosa ji je pravilo staro in mlado. Ona je po poklicu. piK sredovala riied bogom in med grešnim svetom. Za lep dar je zamo-gla s svojimi prošnjami ženi spraviti moža na dobro pot. razvneti ohlajenega l)ulbimea, ozdraviti o-trake. Za svoje -idelo je bila ta svetnica izborno plačana in je posojevala svoj lahko zaslužen denar na velikanske oderuške o-bresti. Najraje je delala z bogatimi. a habijevemimi rhniskimi a-mtokratinjami. Dosegla je starost 73 let in zapustila je lepo premoženje. Čez devet let se vrnil deček. — Pred nekaj dnevi je prišel v Milan neki krog lbletni deček, ki je pripovedoval na policiji, dk je u-šel neki madžarski ciganski družbi, ki ga je pred devetimi leti staršem ugrabila. Konštatiralo se je po daljnih pozvedovanjih, da je deček sin Drag. Simona iz Biség-lie. Ko se je deček nato- povrnil k staršem, je- čaka'a v Itisegli njegov prihod' velikanska množica ljudi, krog 20.000. Vse ljudstvo je jokalo ganjenosti, 'ko je cče takoj, ko je sin izstopil iz vlaka, ga pripoznal in ga v silni radostni razburjenosti cibjemal brez konca in kraja. Nato je vsa množica spremljala voz, v katerem sta se peljala oče in sin, v mesto do Simonove hiše. Tam je iz okna gledala siva ženska — mati dečkova. ki je tekom zadnjih devet let od .-kubi in žalosti osivela. Takoj ko je deček -topil iz voza. ga je snoznala. Rodbinska drama. A' Elesdu na Ogrskem se je betel spozabiti fotograf Bogvi nad svojo lSletno hčerko. Fotografova žena je hotela rešiti hčer iz rek živinskega o-četa, nastala, je tepežk-a. v kateri je hči s sekiro preklala glavo očetu in se šla koj sama javit orožnikom. Zadnji janičarji. Svoj čas ob Čušu turških vojen se bili janičarji strah in trepet vseli sovražnikov. Leta 1826. je pustil pomoriti Sultan 1L. vse janičarje, ker so se bili uprli. Bilo jih je 50.000. Dvajset janičarjev, ki so imeli .službo v Sai Ogiaku. je bilo prezrtih v tein mesarskem klanju in ko ie Mohamed zanje izvedel, jih je nemilosti'l, daroval jim celo o-kolico njihove vojašnice, določil jih za redarje v Eyutb-u in ukrenil, da se število janičarjev ne sine nikdar zvišati nad' 20. Ti janičarji si izvole svojega poveljnika iz svoje srede za eno leto. v katerem dobiv-a 20.000 mark. Potem gre s polno plačo v pokoj. Ker postane vsak janičar enkrat poveljnik, je janičarska služba zelo priljubljena, dasi vlada v njih vrstah naj- st.rožja dis.-iplina, dasi je s to službo združeno vsakovrstno pomanjkanje. Janičarji žive kakor vojaški menihi in komaj k -t poveljniki v ¡pokoju si privoščijo u-debno življenje. Zavarovanje brezposlenih na Danskem. Število uradno priznanih ix>lipornih blagajn je od 34 v letu 1991—08 z 64,789 moškimi in 5560 ženskimi zavarovanci na Danskem narastlo v letu 1908 — 09 na 44 blagajn z 77,202 otoškimi člani. V obeh poslovnih letih si imele te podporne blagajne 213. 124 kron im 1,336,006 dohodkov; v zadnjem znesku je vštetih 150.083 K državnih in 84.546 K občinskih prispevkov. Izdatki so na rast i i v istem času od 238,267 K na 1.447,526 K. Čisto premoženje izkazuje koncem leta 1908— 1909 901.564 K. Državna podjpo-ra je znašala za drugo leto 576.-159 K. Brezposelnih v strokovnih društvih .je bilo leta 1906 306 863. lota 1 907 — 282.282 in leta 1908 — 727,830. Skrb za brezposelne se torej v primeroma -malih razmerah dežele ugodno razvija. — Kranjski deželni zbor je d'al izdelati načrt za novo poslopje, v katerem hi bili nastanjeni raizni deželni uradi. Y zadevi .starega še po potresu preostalega “lonto vža” so se ni končno odločilo, ali se podere ali .pa se hrani kot starina. — ■ Prva deželna hiša je .bila zgrajena na istem mestu, kjer stoji sedanji lontovž, 1. 1467. Ko jo jo 26. marca 1611 ¡po-rušil potre«, šo kranj.sk i stanovi sezidali- na razvalina!) novo hišo 1. 1548., katera pa je že 1. 1587. postala premajhna. Da odtp-omorejo tem-u nedo-stat.ku, so- dokupili tri -hiše, poiJMi obstoječo in sezidali: deželno hišo nanovo, 'kar so ponovili 1. 1620, ko- so v s vrh o povečanja dokupili še eno hišo. Sliko te deželne hiše je ohranil lokalni zgodovini Valvazor, ki jo priobčuje v tretji knjigi svojega znamenitega dela. V tej deželni -hiši je bila takrat v traktu proti Turjaškemu trgu -kapelica sv. Akacija, katere zanimivi ostanek se vidi še danes v pritličju- v brvi sobi na levo. S časom je postala tudi ta -ceželna hiša pretesna in dne 22. oktobra 1773 so sklenili deželni stanovi hiše .podreti do tal in zgraditi -zahtevam časa primeren in prostoren deželni dvorec. Ker se je cesarici Mariji Tereziji stavbna «vota zdela previsoka, n j prišlo do izvršitve načrta. Stanovi »o leta 1774 'hišo sama- temeljito popravili, trakt na Turjaškem Trgu predelali, veLignili. ga za eno ’nadstropje in mu dali fa.sadto v jože-finskem cofu, katero v gla-vnem kaže lontovž še danes. Ce se ne oziramo- na nežnatne izpremem-be, katere srt bile izvršene 1. 1782, je ostalo poslopje neizpremenjeno do 1. 1895, d« potresa. Deželni odbor torej predlaga : Visoki deželni zbor skleni: “Deželni odbor se pooblašča, da zgradi novo uradno hišo na deželnem svetu, ležečem ob Turjaškem trgu. Gosposki in Salendrovi- ulici, .po navedenem stavbnem programu in v ta namen najame v to potrebno ¡posojilo v znesku. 474.000 K”. Predlog se izroči finančnemu odseku. Z afero ruskega vojaškega atašeja, polkovnika Mačenka na Dunaju se ukvarja navzlic raznimi avstrijskim uradnim d-omantijem še vedno- javnost, posebno živahno pa berolinsko časopisje. Pripoveduje se o tej stvari sle! leče: Pred -prilično enim letom sta neki X< mec in Rušim ustanovila na Dunaju vojaško agenturo. Ta agentura. je prodala Mačehku celo vrsto dokumentov baje iz avstrijskega generalu ega štaba in vojnega ministrstva. Med njimi «e je* nahajala tajna .pogodba med Avstro-Ogrsk» in Romunijo ter Avistro-Ogrško i-u Bolgarijo. Prva se je baje ponovila takrat, k-o seje mudil ru-munški vojni minister Averesen na Dunaju, druga pa.se je sklenila ob aneksiji B -.-ne in Hru-egovinie. Ostro oko je moralo >-]X)znati oba dokumenta za fal-zi-fikata. Mačenk- pa ju je vseeno kupil. Vnh tega. je ta agentura prodala -s -pomočjo kal.kulanta K ret-.'luna ver j a v dunajskem arzenalu Rusom modele in risbe nekih novih avstrijskih iznajb pri topovih. Policija je bila baje poučena o tem, a agent je pri nekem sestanku aretiral le Kretachmay-eria, Mačenka pa se ni lotil, ker je mislil, da ga ne sme zapreti. DELAVCEM NA ZNANJE. ŽELIMO DOBITI dvesto petdeset premogarjev, da nam p«-morejo formirati neodvisno pre-mogarsko družbo, kjer bo vsak premogar dal svoj lasten kapital v enakih deležih po $100.00 vsak. Vsak premogar, ki ž®li postati delničar mora plačati takoj $1.00 kot. članarino, katera sve-ta se porabi za pridobitev čarterja, tiskovne, certifikate, pečat, knjige itd. Ta lokacija ima žilo osem do 10 čevljev debelo in nameravamo pričeti s šohtom okoli prvega a-priia. Potrebujemo trideset teh delničarjev da prično delo s polnim delavnim časom ali šestdeset premogarjev za pol časa. Vzelo bo štiri mesece predno se pride do premoga in potem se poveča število delavcev, ko hitro se rov odpre .Kjer je več mož v eni naselbini in žele postati delničarji, naj je-den iz med njih pobere imena in članarino in isto odpošlje na ANTON DEMSHAR, 1007 Jefferson St., Pana, 111., ki zastopa družbo. Vsa imena se vpišejo v knjigo in o vsakem denarju poslanem za članarino se bo dal račun. Tu. de -avci-tovariši je vaša priložnost pc-stati neodvisen in lastiti lasten premogokop. Pišite! Slovensko-angleška. slovnica, slovensko angleški tolmač in ain-gleško-slovensiki slovar za $1.00 pri V. J. Kubeika. 538 W. 145th St, New York, N. Y. y Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W» 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete . ......................$1.80 JakoO Ruda................,..... -60 Za narodov blagor...............$1-00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi..............$1.00 Hiša Marije Pomočnice...........$1.00 Gospa Judit . . >...............$1.00 Nina ......................... $1.00 Krpanova kobila.................$2.00 Hlapec Jernej.................... -75 Zgodbe ...............*• •'••••<• .$1-00 Za 'križen . ...................$1.50 Ob zori ........................$1.50 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič.......„.....$1.25 Agitator. II. snopič............$1.25 Na žerinjah, III. snopič........$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič-------$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Jara gospoda. VI. snopič........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. sno- pič ....$2.50 Berite novice, IX. snopič.... ....$1.75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji $1.50 Bajke in povesti, I. zvezek.. $1.00 II ,...$i.oq „ „ IH- , • • ....$1.00 iv. „ • • —.80 „ „ „ V $1.25 Jurčičevi spisi: to I. zvezek —.60 IT , —.60 nr. . —.60 iv —.60 v. \ —.60 vi —.60 VIT , —.60 VIII —.60 IX. —.60 X —.60 XI ....—.60 Sienkievviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delili.............$3.50 Potop, h in II. zvezek............$3.20 Križarji v 4 delih................$2.60 Za kruhom ........................—.15 'Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ...............,........$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo .........................—.60 Jagode . ._____...................—-60 Lešniki ..........................—.60 Zimski večeri . .—.60 Knezova knjižica: I. zvezek . .—.40 II . .—.40 VII . .—.50 IX . .—.40 X ..—.40 XI ■ . .—.40 XII . .—.40 XV. . .—.75 Tavčarjeve povesti: T. zvezek . .$1.35 TI . .$1.35 III . .$1.35 iv. ..$1.35 v ! Tolstojevi spisi: > Rodbinska sreča ................—.40 Ana Karanina ..................$3.20 Kazalu .........................—.80 Venec slov. povesti: ITI. zvezek ...................—.60 IV. „ ,................'.—.60 V. .........................—.60 VI. . —.60 VII. „ —.60 VITI. ........................ —.60 IX............................ —.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek .....................—.50 14............................. —.30 15. ., —.60 16..............................—.75 17. —.40 20............1.................—.75 , Tajnosti Španske inkvizicije; I. zvezek ....................—.05 II. ., —.05 ITI. —.05 IV........................ ....—.05 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ......................—.40 £1.............................$1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Opatov praporščak ..............—.35 Momenti .......................$1.50 Spomini........................$1.00 Iz naših krajev ...............$1.25 Obsojenci , ___1............. $1.25 Igračke .......................$1.00 Tilho in drugi ...............,$1.00 Reformacija ....................—.50 Spolne bolezni .................—.25 Didbra gospodinja.............v$l.S0 Primož Trubar................. ..SOc IDbra kuharica..................$3 op Medvedji lov ...................—.50 Kapitan Žar ....................—.60 Na divjem zapadu ...............—.60 Džungl ........................$1.00 Na rakovo nogo....................SOc Srce ...........................$1.00 Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez. PO.............................—.75 Marica .........................—.40 DRUŽABNI RAZREDI V ČASU FRANCOSKE REVOLUCIJE. Spisal K. Kautsky. Poslovenil A. H. S. UVOD. Bitka pri Visu leta 1866.........—.30 Spominski listi ................—-25 Burska vojska ..................—-30 Avstrijski junaki ..............—-75. Znamenje štirih ................—-30 Veliki trgovec .................—-60 General Lavdon ..................—-30 Črni bratje ....................—-25 Andrej Hofer ...................—-20 Princ Evgen Savojski'...........—.25 Viljem baron Tegetthoff.........—.30 V tujih službah ...............—-50 Na bojišču .....................—-40 Marjetica ......................—-50 V gorskem zakotju .............—.15 Ilijada ........................—-75 Krištof Kolumb .................—-25 Uporniki .......................—-60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska............—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj........—.90 Materfna Žrtev .................—.50 Močni baron Ravbar...............—.20 Repoštev .......................—-20 Babica . .......................—-60 Solnce in senca ................—.15 Robinzon .......................—-60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom...............—.20 Feldmaršal grof Radecki.........—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—-60 Križem sveta .........,.........—r-30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—-40 Zmaj iz Boz-ne...................—-50 Pri stricu .....................—-40 V delu je rešitev...............—.30 Knez črni Jurij ................•—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na (krivih potih.................—-40 Domači zdravnik ................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem .............................— 80 Postrežba bolnikom ..............—.40 Praktični računar ..............1—.40 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ...........'................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-silovenski slovar .....—.60 Avstralija in nje otoki..........—.75 Zaroka o polnoči.................—.15 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—-75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič' ...............—.60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—.20 Mladost ........................—.40 Božična noč ....................—.40 Kirdžali .......................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice............... $1.80 Ped spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.....................—.30 Strahoval« dveh kron 2 zvez... .{1.00 Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .....................$1.00 Maio življenje...................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman ..................—.25 Tartarin iz Taraskona.............60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 ............. II..............$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotan sike povesti ...........—.60 Čez trnje do sreče.;.............—.60 V znamenju življenja............—.75 Bolgarija in Srbija..............—.75 Utrinki ........................$1.00 Francka ........................—.25 Dolina krvi .....................$2.10 Poljub ..........................—.40 Prva ljubezen ...................—.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt .....................—.80 V naravi ......................—.60 Čarovnica iz starega gradu......—.25 Zadnji rodbine Benalje...........—.75 Iz nižin življenja...............—.50 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh, ....................—.75 Mali lorct .....................—.80 Kratka zgodovina................. 50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci . .................. .$1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Bilo je dime 17. junija 1789, ko so zastopniki tretjega stanu v Franciji pod pritiskom revoluei-jcinarnega gibanja v celi d,¿želi u-stanovili narodni zbor in s tem povzročili velikansko socijalno katastrofo, ki jo imenujemo veliko revolucijo par exciellence. Dani je (bilo, upanje nadepolno, ki je e ,postavimo na stališče, dia sio v družbi dva tabora, dva razreda, boreča se med seboj, dve dobro označeni človeški masi, ii volulcijonarna in reakcij on arn a, ena stran ščnvana proti drugi in — nič več, Ko bi bilo to res, pisanje zgodovine bi bilo lahko delo. Vendar pa položaji niso tako enostavni. Družba je zelo kompliciran organizem, ki «e čim dalje bolj komplieiota, Ista sestoji iz raznih razredov raznih interesov, ki' se grupirajo v razne stranke. To lahko rečemo je danes in tako je bilo tudi ob času Francoske revolucije. I. ABSOLUTNA MONARHIJA- Bredino začnemo premo tri vati razlikovanje razredov v veliki revoluciji, je dobro, ca splošno pregledamo državo, v katere mejah se teti nahajajo. Forinta države odloči način s katerim vsak posamezen razred skuša varovati -vojie interese; ista odlioči forme razrednih bojev. Forma francoske države od leta. 1614 do 1789 je bila ona, kot jo zavzema absolutna monarhija: država, katera pod normalnimi okoliščinami, v resnici izključuje^ vsak intenziven razredni boj, ker ista prepoveduje svojim “podložnikom” vsako politično aktivnost. Jaka država postane prej ali kasneje' neznosna za moderno družbo. Vsak razredni boj se končano prelevi v političen boj. — Vsak pohlepen razred, če nima nobenih političnih pravic, se mora boriti za pridobitev istih in ko jih dolbi političen boj še ni pri koncu, temiveč nasprotno takrat se še le začne prav hoj. To- je fakt, kair se je tudi (pokazalo leta 1789 in kasneje leta 1848 iin ta-krait je bi marsikateri ideologist presenečeni im (prestrašen. Absolutizem, kar pomen,ja, odvisnost moči države od vladajočega razreda, ono formo države, v kateri nit moč dlržave neposreden instrument irazrednega vladanja, ampak navidezno obstoji neodvisen od strank in ,razredov — absolutizem! se razvije samo v družbi, v Ikateri vodeči individualni razredi, odločilni 'elementi v so-rijalnem življu, premorejo eden dnvizega. tako da inoben drug razred ni dovolj močan iztrgati za se moč države. V laikih okoliščina hi je absolutna država v stanu brzdati vse eksistirajoče razrede; je v stanu zapovedati jim. da, mi-irajejo in prenehajo s političnem soviraižtvom in je v stanu pridobiti si vse za. svojo korist. Tak je bil položaj v sedem,-ima,jutem stoletju. Fevdalni način proizvajanja, je začel razpadati i.n oba, fevdalno plemštvo, postavljeno na lastnini zemljte.'1 im stara Cerke-v sta zgubila svojo ■zmožnost zagovarjati isvoj neodvisen političen obstoj proiti d'ržavni upravi, v koje ozadju se je dvigala denarna meč. RdKlo se bi lahko. plemstvo in cerkev sta postala ‘hlapca moinairhije, pilarji absolutizma. Vedno večji del plemstva je stopal v vrste dvornega plemstva ter so postali neke vrste višji kraljevi 'lakaji in za njihovo lojalnost jim je kralj materijetrvo pomagal. Prišlo je do tega. da se je p/leirteltvo, kakor tudi višja duhovščina, prelevila ter. dla ,so namesto, da, hi absolutizmu nasprotovali, ;ga podpirali. Meč monarhije, je čim dalje večja postajala, čim večja, so bila sredstva, katero mu je nov način proizvajanja v roke ilzročiil. V fevdalnih časih .so bile posaimezn-e zadruge,- ki so formirale državo, dkoro popolnoma neodvisne, ker kar so producirale je bilo vise njihovo, za lastno porabo. Ijltjiih politična odvisnost ,je sledila kot rezultat ekonomične neodvisnosti. Kasneje je produkcija potrebščin in trg povzročila odvisnost različnih 'zadrulg naroda na več ali samo en ekonomičen center in ekonomična centralizacija, je rodila politično centralizacijo. Na mesto samoupravnih, skupščin v provincijaih pojavili so se organi centralizirane državne u-prave, birokracija, ki si jie dnevno podjarmila nova polja, dnevno povečala svojo strogo disciplino in je z Vsakim dnem postajala bolj in bolj odiviisna od centralne moči. V,sled 'dolge vrste vzrokov, katere tu ne moremo navesti im ki so združeni s sistemom produkciji potrebščin, je narastla stalna vojska v ozadju birokracije, ki pa je biilia tudi popolnoma odvisna od državne oblasti. Namen armade jie bil v začetku braniti državo pred zunanjim sovražnikom, kasneje pa «se je rabilo isto 'tudi za potlačeinjef oborožene rezistence proti državni vladi v mejah države. Pride še. Nove Ricmanje? V Vodicah v Istri nč.(gre narod, oidk^r -s? je razglasil dekret škofa. Nagla, nič : več v cerkev. Krsti, pogrebi itd. se izvršujejo brez duhovnika. — Zvonilo se ni iže od 6. t. m. Temu vzgledu bo narod sledil tradi drugod. To so niosliedice trme cerkvenih oblasti, izvirajoče iiz narodnega sovraštva do (Slovanov. Kdor drugim jamo koplje, sam j vanjo pade. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. •V NOVI PAROBROCH VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Alice..........2. Mar. 1910 Oceania........16. Mar. 1910 Argentina.......30. Mar. 1910 M. Washington 6. April 1910 Parailci odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča B jsh’s Stores, P.er No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. Naša pristanišča so: ES?* Za Avstrijo-TRiT, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOR ZA AMERIKO Direktna zve^a z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New \crk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........80.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HE La Touraine.........20.000 HI Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parniki) družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza. zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na 947? Ewing Ave. S. Chicago, 111. * A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Najnižje cene! POZOR! Naznanjam sl. cbčinstvu V MILWAUKEE, WIS. das;m odorl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno Znana: METCALF BRADLEY CO. V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin 0 «** Mi IM 444444444444 444444444»»« »»»» * OTTO HORACEK * m tfc tfc ti 0« * Diamanti, ure. stenske ure h zlatnina •t K » <4 T ¥ ;J; 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. $ * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in £ druge zlatnine. S Izdetujbči zlatnitiar. ¡t OČI pregledamo zastonj. J' * * *