Leto II. Poštnina plačana u gotovini Ljubljana, sredo 16. junija 1920. Štev. 135. Cene po poSti: za celo leto . H 81'— za pol leta . K IZ— za čBtrt leta. K Zl — za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano meseCno 7 B Ib Inozemstvo metino B iz — UPBdništvo in oprava: Kopitarjeva ulica it 8 Uredn. telefon štev. SO Posamezna Številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin. D’Aiuninzio in Giolittijeva vlada. preJ^muQnun5\° )e z ozirom na vladno iz-pove]j- .7 Runu izdal 14. t. m, dnevno fi maj ležijonarjem, v katerem pra- g,rs,m: br«z ament in vlada sta brez okostja, So v p K-V°L*e • Mi smo v Reki, ostane-proti vs' Pranimo Reko, držimo • Reko uŽotovlifmu in P1"011 vsem» ne samo proti temveč i|rvata.rstvu (croataglia), 7 oficiipl neke vrste hrvatarstvu b^rbe K nCm °1U' P° devetih mesecih boj^ fCp Pyestanka pričenja nova doba ^eče ni , ‘*e Pripravljeni! Budne, mol-’ rutne, odročene zja vse vas hočem imeti: puške nabite, bodala nabrušena, bombe v rokah... Najmočnejši smo mi. Ključ Kvamerja, ključ Jadrana je v naših rokah in nihče ga nam ne iztrga. Nasprotnik, katerikoli, iz Rima, Pariza, Londona, iz Bele hiše ali kateregakoli balkanskega svinjaka (!) se mora vdati nam, mora sprejeti naše pogoje. Naj razume, kdor mora razumeti. Ni -'eč čas za brbljanje in laži... Železo ne govori. Če govori je kratkobesedno- Kratko orožje ima samo eno besedo, da, namesto besede le trzljaj. Ostanek je molk ... Reka brez mesa. °ddelkcf peki in aprovizacijskim Oei]a po(SrJ!i?S*ne^a ^žistrata se je skle-kn4 Od ,r- po kateri se zviša cena Pekli L , m- dalje ne bodo peki več Pičice s*dh štruc po 4 krone, temveč b* vsaka*10 ^ Žramov — toliko kruha do-fcea sUia°^a na — in ho taka štru-Več k0 cn kroni. Kruh se torej podraži za f*tve se °d^totkov. Za vzrok te podra-^ je aavaia zboljšanje delavskih mezd, [^nica jCV.e<^a Pesek v oči, dočim je krubu n(vr5a |e Pravi vzrok zvišanja cene bolj ko je žita oziroma moke. Še ni K‘i° pa Primanjkuje Reki mesa. bočiti j° m°Ž°če drugače, so se morali ^.zakoljejo 800 konj, katerih v j i ^bgisf1 nimajo krmiti z ničimer. Re-’ da b' Se ’e °bmil na italijansko vla-, Oči^P^krbela mesa in krme. u4a zam t° ,e moraJa nastati kaka VePdaV6 v doibavi živil za Reko. Saj — zaano, da je prihajhlo še do pred- kratkim iz Italije po pet, šest vagonov klavne živine za Reko. Živino so izkrcali na Matuljah ter jo odpeljali v klavnico na Voloskem in potem so prihajale barkase z Reke po meso. Znano je tudi, da so vse noči prevažali avtomobili živila v Reko. Podnevi je bilo menda italijanske oblasti sram, ker bi bilo vendar tako preočividno, kako tičita D’ Annunzio in italijanska vlada pod istim klobukom. Preznačilen pa je v tem pogledu tisti dogodek z zaplenitvijo nekega parnika, ki je vozil živila v Pulo, ali kam že, in so ga zaplenile D' Annunziove torpedovke. Zaplenitev je namreč bila čisto navadna laška pajacada. Mornarji, ki so bili nameščeni na tistem parniku, so prišli v Trst in so povedali, da so že pet dni pred »zaplenitvijo« vedeli, da bo parnik vozil v Reko, ne pa tjakaj, kamor je bil oficijelno namenjen. , tB?T nEGAVA 80 REKA! pjjje Reka, 15. junija. »Vedetta d' Ita- I ^esni° 12^avi ministrskega predsednika ibi^avii 4' je zedinjenje Črne gore 2 L je oll° ^0*Ova stvar, nastopno: Ravno b**! ki °Padia ozemlja med Reko in Ba- , °va ,C Povzeta radi varstva Reke, žejar' te^a< <*a hoče Jugoslavija . .Potrek e.zniške zveze s Splitom se vidi, jjt(^sar UI® neobhodno Reko. Italija nima Neben temu, da si poišče Jugoslavija m0<^ na morje. Italija si je ? ^en^k^1^ *rž°vmo preko Trsta, Reke I ^vse Alz vsega evropskega ozemlja, ** sp|0i c,-^-vstrije, Češkoslovlaške, Poljske , a oredn:„ rr_________ It a ». rednje Evrope. ['‘rilo r,!^'poca«» je 12. junij v Albaniji Lmr;SE UMIKAJO IZ ALBANIJE. S .V 15. junija. (DKU) Kakor 'Ur*.. Enopa „ n Alk-..::: N VJ tv . , - 1 JV A Wl J VAAAAJ V ■* P iVstaši *• * Vendar pa se domneva, čl' ^o priPravljajo nove napade. Porto a!' voinpS° ”ahjani razdejali, ko so uni-°?li VZot. 2aIoge in gradivo, ki ga niso :ibo- I SESTAVI ITALIJANSKO St p* YLAD0- C* iarijam,Kr5riuniia' A^en?a v .,a- »vralj je sprejel demisijo ka- vUde ,e P°veril Giolittiju sestavo no-««■ t-DU „RIZA na ČEŠKEM. •S* ?tv R,'f8a' ‘,5- (CTU> Utad' st- doserl • . 0 demisiji agrarnega mini- ce kaka* n*' agrarnem »Večeru« je s Lt>U i.ne^ne krize zelo resno. Mls- iuniia- (ČTU) Predati nemškary^ le sPrejel včeraj načel- bff • a> iut • kr®^ansko - socialne zveze »ti nr'v Pa bo sprejel poslanca See-Cev acelnika nemških narodnih so- t RUSI IN POLJAKI. C^PoI^V5* junija' 0>KU -Br.) PtM?0 rdp- Zapadna fronta: Pri Rje-Parf aio r,Ce ,^etc prekoračile Dnjepr in K0aa fr0nta desnem bregu. — Južno-za- Sale°^Vn. fyf: v*a*e Kijcv‘ Pov i- hjeniai ri™11 so naše čete prema-ji^ika ^ divizijo, ujele divizijskega P0 \,n vuplenile vojni materijah delk Cil° Pokr?ava’ 15< juniia- (DKU — Br.) 1 J e&a generalnega štaba: Od-erala Sikorskega so zopet osvojili Czernebyl, ki so ga pred nekaj dnevi naše čete izpraznile. Sovjetska brigada štev. 72 in sovjetska pehotna polka štev. 220 in 242 sta bila razpršena. Zajeli smo 200 sovražnikov in uplenili 15 strojnic. POGAJANJA Z AVSTRIJO. LDU Dunaj, 16. junija. (DunKU) V listu »Neues Wiener Tagblatt« poroča drž. tajnik za promet Paul o uspehih belgraj-skih pogajanj glede prometnega vprašanja, da se je v posameznih prometnih vprašanjih izredno praktičnega pomena že dosegla sporazumna ureditev. Druge posameznosti bo uredila posebna komisija strokovnjakov. Posebno hasnovito za pro. met je, da bo pot preko Jesenic tako iz Celovca kakor iz Beljaka svobodna za splošni promet. BOJKOT MADŽARSKE. LDU Dunaj, 16. junija. (DKU) Kakor poroča »Arbeiter - Zeitung«, je upravni urad z Zapadno Ogrsko v državnem uradu za notranje stvari naprosil permanentni odsek strokovnih organizacij za bojkot Madžarske, naj se izvzamejo od bojkota pokrajine, ki naj bi pripadle Avstriji. Per-menentni komite pa je izjavil, da tej prošnji ne more ugoditi, dokler si mažarska vlada pridržuje vrhovno oblast v Zapadni Ogrski in zasleduje kot veleizdajo vsako izražanje o priklopu k Nemški Avstriji. AVSTRIJA IN ITALIJA. LDU Dunaj, 14. jun. (Dun. KU) »Neue Freie Presse« javlja: Državni koncelar dr. Renner je povabil včeraj na diner italijanskega poslanika in poslaniško uradništvo. Državni kancelar se je poslaniku zahvalil za prijazni sprejem, ki so ga našli avstrijski državni funkcionarji v Rimu. Italijanski poslanik mu je ntato odvrnil, da politika Italije napram Avstriji ne za visi od volje vlade, ampak od volje naroda, in da bo vsaka vlada zasledovala dosedanjo politiko prijateljskih odnošajev med Italijo in Avstrijo, USMRČEN KOMUNIST. LDU Monakovo, 14, junija. (Dun. KU) Obsodba proti Walleshauserju, ki je bil radi soudeleženja umora talcev od narodnega sodišča obsojen na smrt, je bila po ministrskem svetu potrjena in danes dopoldne izvršena. „Reakci|onarcl kažejo roge?" Pod tem naslovom išče današnji »Naprej« v svojem uvodnem članku reakcijo-narcev, ki kažejo roge. In našel jih je. To so avstrijski krščanski socialci, ker le • ti nočejo postati slepo orodje v rokah socialne demokracije in si drznejo imeti včasih tudi drugačno mnenje kot dr. Renner. Če se »Napreju« zdi ta reč koristna, da išče po svetu reakcijonarcev, potem smo mi takoj pripravljeni, da mu pomagamo, zakaj te zalege je čudovito veliko po tem božjem svetu. »Naprej« je napravil le to napako, da je začel najpreje v tuji državi namesto doma. »Warum in die Ferne schweifen, das Gute liegt so nah’?« Reakcijonarec je tisti lintvern, ki žre vse zahteve moderne postavodaje in preprečuje socialne preuredbe. Torej brez-dvoma zelo škodljiva zver, kateri je treba napovedati najostrejši boj. N. pr.: ženska volilna pravica je taka upravičena zahteva današnje postavodaje in zelo nujna socialna preosnova. Ženska nosi istotako državna bremena kot moški, vzgaja mladino itd., torej ima pravico do zakonodaje in največji interes do državnih postav. To je jasno. In kdor po tem spoznanju nasprotuje splošni ženski volilni pravici, ta je brez dvoma hud reakcijonarec. In kdo je pri nas tak reakcijonarec? To so isti socialisti, ki sipljejo grom in strelo na tiste avstrijske »reakcijonarce«, ki niso bili proti ženski volilni pravici, ampak so jo zahtevali in s svojo zahtevo tudi prodrli. Pri nas pa je svoj čl* Kristan sedel v ministrskem svetu, ko se je odločevalo o ženski volilni pravici v občinske odbore v Sloveniji, In ta Kristan še mezinca ni ganil, da bi se potegnil za splošno žensko volilno pravico in priti je morala šele Slovenska ljudska stranka, da je spravila to zahtevo do veljave. Reakcijonarec je tisti, ki podpira kapitaliste in velike banke, da spravljajo milijonske dobičke v svoje nikdar site žepe, na drugi strani pa napoveduje vojsko zadrugam, ki imajo namen strgati kapitalistom iz krempljev milijonske vire in jih zagotoviti vsemu ljudstvu, predvsem delavskemu in kmetskemu. In če se zopet poprašamo, kdo je pri nas reakcijonarec, potem moramo zopet s prstom pokazati na gospode socialiste okrog »Napreja«, ki lije žolč na avstrijske reakcijonarce. Kdo je sklepal pogodbe s kapitalistom Drufov-ko za izvoz množice vagonov lesa, pri čemur je Drufovka po zaslugi gospodov socialistov spravil milijone v svoj žep, kdo je skušal preprečiti, da ne bi lesne zadruge na Dolenjskem prišle do izkoriščanja Auerspergovih gozdov in bi tako bogastvo ne prišlo v roke najširših delavskih in kmetskih slojev? — Kdo je osnoval svoj čas velikansko industrijsko banko, če ne dedni sovražnik vseh reakcijonarcev, gospod Kristan? Gospodje, odgovorite vendar! Toliko v dopolnilo današnjega »Na-prejevega« članka »Reakcijonarci kažejo roge?« Kakor vidimo, tudi v Jugoslaviji reakcijonarci hudo kažejo svoje roge, in krščansko-socialno delavstvo bo moralo napeti vse sile, da se ti reakcijonarno-so-cialistični rožički pravočasno odbijejo. Judje in vera. Dunajska židovska verska občina se pripravlja na nove volitve. Ob tej priliki je volilni odbor »veri zvestega židovstva« izdal oklic, v katerem naglaša, kako so morali zadna desetletja strogo verni Židje posvečevati vse svoje moči v to, da so mogli ohraniti svoje družine in posebno mladino verno. Poslej bi želeli nuditi oporo tudi onim židovskim sovernikom, ki niso pobožni, pa jih vendar še veže židovska verska postava. Zato treba izvoliti može, ki bodo vodili občino v pravem židovskem duhu in ki bodo zlasti tudi skrbeli, da bo dobivala judovska mladina tak verski pouk, ki jo bo temeljito seznanil s sveto književnostjo kot z naukom in zakonom. Dosedanji oficielni židovski verski pouk je brez vrednosti, še več — brezverski uči- telji vplivajo naravnost škodljivo. Dalje se mora židovska verska občina brigati za vse stvari, ki tičejo židovstva in se zavzemati za vsak židovski interes. Zato pa treba na čelo občine izvoliti prave, globo-koveme može; socialno stališče, znanost in značaj za to ne zadostujejo. — Klobuk' doli! To se pravi vero in njeno vrednost prav in globoko umeti. Sedaj pa izpremenimo te židovske zahteve v krščanski program: Širjenje in uveljavljanje krščanskega prepričanja v zasebnem in javnem življenju; dober verski pouk za mladino, ki se ne sme izro" čiti brezverskim učiteljem; briga za vse interese krščanskega ljudstva in celokupnega krščanstva; skrb, da pridejo v parlament in na vlado v občini, pokrajini in državi verni krščanski možje. Kakor vidimo, se naše zahteve bistveno popolnoma strinjajo z židovskimi, samo da krščansko ljudstvo tvori celo državo, Židje pa samo židovsko versko občino, drobec celote. Vj toliko so naše zahteve širše. Toda dobro pomnimo: Dočim hočejo judje sebi ohraniti vero in verske postave, pa skušajo iz vseh sil te stebre časne in večne blaginje med krščanskimi narodi izpodkopati in podreti, zasuti najgloblje vire njihove nravne in telesne moči. Oni so demonski sejalci plehkega svobodomiselstva, surovega brezverstva, ki razjeda nravne temelje in uničuje telesno moč. Oni delajo to iz plemenskega sovraštva, iz maščevanja z namenom, da morejo nad krščanskimi narodi zagospodovati ali jih vsaj do ko* sti izkoriščati. Tembolj žalostno je, da jim pri tem pomagajo možje iz krščanskih vrst, pa ne samo posamezniki, ampak cele skupine in struje. Sem spadajo pri nas socialni demokrati in demokrati, ki ravnokar skušajo ukleniti krščansko gibanje v biri-ške verige pod zloglasno firmo kancelpa-ragrafa. To so pravi židovski hlapci in sovražniki krščanskega ljudstva in države. Nikdar ne bo blagoslova nad Jugoslavijo, ako jo bodo vladali možje po takih postavah, Tudi za države velja deset božjih za-pvedi, katerih prva se glasi: Veruj v enega samega Boga! I. Jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru. Pisarna Osrednjega pripravljalnega odbora za I. slovanski orlovski tabor posluje v Ljubljani (Ljudski dom, II. nadstr.) v vseh zadevah, ki se tičejo tabora: razpošilja taborske izkaznice, sprejema naročila za stanovanja in prehrano, daje pojasnila glede vlakov in urejuje druge tekoče zadeve, pisarna v Mariboru posluje v krajevnih zadevah. Ško! iz Kraljevega Gradca (severna Češkoslovaška) sporoča, da pošlje na mariborski tabor svojega zastopnika ter želi prireditvi najlepšega uspeha. Buntič, provincijal hercegovskih frančiškanov v Mostaru pride osebno na mariborski tabor. Vnetega zastopnika katoliške misli in organizatorja hercegovskega ljudstva pozdravimo z navdušenjem na taboru. Taborske izkaznice za L slov. orlovski tabor je izgotovila Jugoslovanska tiskarna v lični žepni obliki. Osnutek za sliko na naslovni strani je napravil akademik g. Kos. Slika predstavlja Orla-telo-vadca, ki gleda s križem v roki k nebu. Taborske izkaznice so troje vrst: rumene po 10 kron za aktivno sodelujoče (Orli, Orlice, dijaki, pevci, igralci), roza po 10 kron za udeležence iz mariborske okolice in zelene po 20 kron za udeležence sploh. Izkaznica bo veljavna le tista, ki bo nosila pečat Osrednjega pripravljalnega odbora, posestniki rumenih izkaznic morajo pa imeti poleg teh še izkaznico svoje organizacije. Stanovanje v Mariboru. Mariborski hotelirji in gostilničarji so dali za orlovski tabor vse svoje sobe na razpolago Osrednjemu pripravljalnemu odboru, ki bo edini razpolagal s hotelskimi sobami. Cene ne bodo pretirane. Naročila sprejema le Osr. pripravljalni odbor v Ljubljani, 'udi mnogo zasebnikov je radevolje odstopilo svoje Stran 2 »Večerni list«, dne 16. junija 1920. Štev, 135. sobe. Kdor se prijavi do 5. julija, se mu zasigura stanovanje. Prijave sprejema Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani. Čehoslovaki na taboru v Mariboru. Na Čehoslovaškem vlada največje zanimanje za tabor, Čehoslovaki pridejo s posebnim vlakom. Največ udeležencev bo članov Čehoslovaške orlovske zveze in Venkov-ske (kmetske) omladine. Z organizacijami pridejo tudi njihovi voditelji prof. Šranek, Zampach in dr. Žurek. Potovalni stroški za Čehoslovake so neizmerno veliki, samo potni listi stanejo 300 kron. — Čehoslovaki doprinesejo veliko žrtev, da pridejo vzlic temu v takem številu. In mi naj bi ostali doma? Katoliika jednota čeških učiteljic iz Olomouca (severna Morava) je sklenila na svojem sestanku 5. junija, da se po večji deputaciji udeleži I. slovanskega orlovskega tabora. Društvo katoliških akademikov »Mo-ravan« iz Brna pošlje na mariborski tabor veččlansko deputacijo, da dobi tesnejši stik z jugoslovansko kat. akademično omladino. TURKI USTAVILI GRKE. LDU Rotterdam, 14. junijla. (Dun. KU) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Carigrada, da so Turki Grke, ki so poizkusili prekoračiti Marico odbili. Grki so postavili svoje postojanke na zahodnem bregu reke, DRŽAVICA GDANSKO. LDU Gdansko, 14, junijla, (Dun. KU) Ustavodajna skupščina bodoče proste države Gdanskega se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen nemškonacio-nalni poslanec generalni intendant Rein-hard. Politične novice. + Italijanske čete zapuščajo Črno-goro. »Berliner Tageblatt« poroča po rimskem listu »Tempo«, da italijanske čete zapuščajo Črnogoro. Bar in Ulčinj sta že izpraznjena. Kaj je s posadko v Ska-dru, ni znano. + Dunajski okrajni katoliški shodi. Glasom sklepov na splošnem avstrijskem katoliškem kongresu se vrše sedaj po vseh dunajskih okrajih krajevni katoliški shodi. Poročila v listih naglašajo, da je udeležba na vseh teh shodih izredno velika in da se na njih jasno kaže, kako zopet po-vsodi vstaja in se krepi katoliška stvar. Zadnjo soboto in nedeljo so zborovali katoličani III. dunajskega okraja (Landstras-se). Udeležba je bila izborna, razpoloženje navdušeno in upapolno. Govoril je tudi načelnik krščansko-socialne stranke poslanec Kunschak, ki je z ozirom na zasmeh-Ijivi poziv v »Arbeiterzejtung«, češ, da naj on sedaj svetuje, kako priti v državi iz krize, rekel: »Temu pozivu socialne demokracije se odzovem in svetujem kot prvo: Dajte Bogu, kar je božjega in Bogu, kar je njegovega! Dajte tej državi, ki je tako razmajana, mirno točko, trdno oporo! Ta trdna opora je Bog. Država in njeni organi in vsi tisti, ki imajo v njej odločati in ukazovati, se morajo zavedati temeljne resnice, da je ta Avstrija katoliška dežela in da zato ne more biti judovska država. Kot katoliška dežela mora svojo čast in čast vseh svojih oblastnikov obračati na čast božjo. Drugo je, da da ljudstvu, kar je njegovega. Bogu čast, ljudstvu bran!« Zborovalci so Kunschakov govor neprestano viharno odobravali. Ob sklepu zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri katoličani brez razlike stanu odločno zavračajo zasmehljive napade na vero in njene zastopnike in obetajo, da bodo v bodočem odločilnem boju duhov zvesto stali v ognju za idealno-praktično krščansko svetovno prepričanje in njegove zastopnike: papeža, škofe in duhovnike. -{- Socialistična nravstvena izpričevala. Na dunajskih ljudskih šolah so socialni demokrati za sprejem v srednje šole uvedli »učenčev opis«, v katerem o nravnem značaju in lepem obnašanju ni nobene besede, pač pa vprašuje obrazec po »socialnem vedenju«. Kako naj se obnašanje desetletnega otroka meri po »socialnih« načelih, ni prav jasno, Gotovo je le to, da so hoteli socialisti namesto prejšnjega krščanskega merila uvesti drugega, •ki bi po veri niti ne dišal več. In uvedli so »socialno« merilo, ki ga je pa treba popraviti v »socialistično«, t. j, socialno-demokratično. Socialni demokrat pač ne prenese ničesar, kar le malo diši po veri, + Za vojaške svete. Z ozirom na zadnje dogodke v avstrijski narodni skupščini, ko so nesocialnodemokratične stranke zahtevale odpravo vojaških svetov, je judovsko-socialistični tajnik za drž, bram-bo dr. Deutsch pod firmo socialistično-judovskega »Militarverbanda« sklical na Dunaju protestni shod. Na shod so prišle »Delavske brambe« z godbo in zastavami. Na shodu sta govorila v glavnem dr, Deutsch in stotnik dr. Frey — oba juda. Dr. Deutsch je pozival vojake, naj razvijejo svoj prapor proti krščanskim social-cem in meščanom. Ta nastop ministra za državno brambo jasno kaže, kako nevzdržne razmere je ustvarila socialna demokracija v vprašanju narodne brambe. Socialna demokracija, ki je v manjšini v državi, poziva vojaštvo, ki ga v prvi vrsti plačuje nesocialnodemokratično prebivalstvo, na boj proti tej večini prebivalstva. Avstrijska socialna demokracija si bo tu pošteno polomila zobe. Dnevne novice. — Priprave za regentov obisk. Dne 14. t. m. se je na vabilo deželne vlade vršil sestanek zastopnikov oblasti, društev in korporacij, da se dogovore o pripravah za sprejem prestolonaslednika Aleksandra. Ustanovili so šest pododsekov: za sprejem na kolodvoru, za narodne noše,' za narodno veselico, tiskovni pododsek, šolski pododsek in pododsek za olepševanje mesta. Vrhovno vodstvo ima Pripravljalni odbor deželne vlade, ki mu predseduje sekcijski svetnik dr. Leon Stare. — Prihod prestolonaslednika. Nj. Vis. prestolonaslednik obišče Ljubljano. Pri pozdravu nastopijo Slovenci vseh pokrajin v narodnih nošah, in sicer moški in ženske. V svrho pregleda se obračamo do županstev, duhovščine, učiteljstva, društev in drugih organizacij, da blagovolijo v svojem področju zbrati osebe, ki bi hotele priti pri tej priliki v Ljubljano v pravilnih narodnih nošah in javiti njihovo število »Odboru za organizacijo skupin narodnih noš«, Deželni muzej, Beliweisova cesta 24, in to v najkrajšem času. O p vilnih narodnih nošah se lahko informira občinstvo po brošuri prof. Alberta Sičr.: »O naših narodnih nošah«. Razen tega dobivajo interesenti tudi ustna pojasnila v deželnem muzeju vsak dan polodne od 2. do 4. ure, izvzemši nedelje. — Uradniške zahteve. 15. t. m. je dospela v Belgrad deputacija uradniških organizacij iz vseh pokrajin Jugoslavije, ki je poročala ministrskemu predsedniku dr. Vesniču o naraščajočem nezadovoljstvu med uradništvom in mu izročila spomenico o zahtevah uradništva. Te zahteve so: dodatki na draginjske doklade naj se povišajo za 25 % od vseh dosedanjih prejemkov; izplača naj se letni nabavni prispevek v znesku 4000 K za oženjene in 2000 K za ne-oženjene; službena pragmatika naj se uveljavi s sodelovanjem uradniških organizacij. — Škoi za katoliški tisk. Laški škof dr. Lobmann je izdal na svoje vernike nujen poziv, naj v sedanjih težkih časih, ki jih preživlja tisk, ostanejo zvesti svojim katoliškim listom in jih kljub visokim cenam dalje naročajo. Ako katoličani puste sedaj svoje liste na cedilu, bodo morali le-ti v borbi s silno podražitvijo vseh tiskarskih potrebščin podleči in ostali bodo le listi, ki razpolagajo z bogatimi glavnicami. Kakor pa telo brez zadostne hrane začne hirati, tako bo začelo tudi katoliško ljudstvo duševno pešati, ako propade katoliški tisk. — Strela je udarila dne 14. junija popoldne v hišo na Hribu pri Cerovcu. Užga-la je hišo, ubila mladega gospodarja Janeza Cesarja, ženo in deklo pa močno opekla, ko so sedeli ravno pri kosilu. — Mlinarjem. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago manjšo množino svile za sita št. 7, široko 102 cm. Interesenti naj se zglase ustmeno ali pismeno najkasneje do 24. t. m. pri omenjenemu uradu, Ljubljana, Dunajska cesta 22. — Invalidske podpore. Belgrajsko ka-sacijsko sodišče je odločilo, da se višina invalidske podpore ne določa po plači službenega čina, ki so ga imeli tedaj, ko so postali nesposobni, ampak po plači tistega službenega čina, ki so ga imeli, ko se jim je nakazala podpora. ■ — Za delavce, ki nameravajo oditi na Francosko. Francija nabira stavbne in zidarske delavce za obnovo opustošenih krajev. Belgrajsko ministrstvo za socialno politiko se peča z vsemi vprašanji, ki tičejo udeležbe jugoslovanskih delavcev na tem delu. Kakor hitro se vse potrebno določi in ukrene, bo ministrstvo to uradno objavilo, nakar bodo mogli delavci odpotovati. Dotlej naj vsak mirno počaka m se ne obrača na ministrstvo. — Tekstilni tvorničarji grozijo, da bodo ustavili delo. »Č. D.« piše pod tem naslovom: Zaloge so polne, a kupcev ni, kateri bi kupovali. Kdo bo imel največjo škodo? Tisti, kateri so med vsemi delavci največ trpeli —> namreč tekstilni delavci. Sto-petdeset tisoč jih bo brez dela in bodo navezani samo nia neznatno padporico, kakršno dobivajo, kadar niso zaposleni v tvornicah. — Podružnica Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Ljubljani poživlja one stranke, ki imajo v rokah uvoznice (Importschein) nemško-av-strijskega blagovno-prometnega urada za dobavo blaga v okviru kc oenzacijske pogodbe z dne 1. septembra p. 1., naj ji te takoj predlože. Stranke bodo nato obveščene, če se jim bo dovolil izvoz ali ne, _ — Pomanjkanje gimnazijskega naraščaja na Dunaju. »Reichspost« piše, da se na dunajske gimnazije vpisuje čimdalje manj učencev, ker se razširja mnenje, da se humanistična • gimnazija sploh odpravi. List naglasa, da je to mnenje popolnoma napačno in da bo humanistična gimnazija z grščino ostala tudi ob najdalekosežnejši šolski preosnovi. Izobrazba sodnikov, duhovnikov, zdravnikov in učiteljev na srednjih in strokovnih šolah mora temeljiti na gimnazijskih naukih. Tega se dobro zavedajo Judje, ki pošiljajo svoje sinove večinoma na gimnazijo. Ako bo domače prebivalstvo še nadalje zanemarjjalo gimnazijo, bo v nekaj letih popolnoma zmanjkalo krščanskega naraščaja za gori navedene poklice, v katerih bo tako sčasoma popolnoma prevladal tuji židovski element. — Iz hribov pri Štangi. Fantje vasi Jastrobnika so v sovraštvu s fanti iz Štan-garskih Poljan in iz Dragoreška, Nedavno so se stepli med seboj in je Anton Miklavčič nevarno na glavi poškodoval Pavla Jereta, — Okradeni vseučiliški profesor. Vseučiliškemu prof. dr. Valentinu Vouku v Zagrebu je ukradla Ruža Žikovič blaga v vrednosti 2000 kron. — »Ne zasluži, da živi, ker krasti se ne bo nikoli odvadil!« tako popisuje domače županstvo Antona Zagorca iz Brusnic, ki je bil že večkrat radi tatvine kaznovan in je bil že tudi v prisilni delavnici, Ker je pri Jožefu Garbasu na Tlakah zopet kradel, je obsodilo deželno sodišče v Ljubljani Zagorca na 4 mesece težke ječe. — Dragina na Dunaju. Jajca so po 4 K 50 vin., konjsko meso po 72 K, svinje-tina po 160 do 170 K, prekajena govedina kg po 86 K, prekajena amerikanska slanina kg po 90 K, ovčetina po 63 K, češnje po 12 K kg, isto ceno kakor češnje ima tudi grozdičje sv. Ivana (ribezelj) in višnje; letošnji krompir je pa po 9 K 20 vin. kg, — Slovenski pregovor: Kdor hoče iti na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj, je resničen, kakor še ni bil nikoli. Pri nas je draginja, a na Dunaju je življenje še dosti dražje. — Valute dne 15. junija na zagrebški borzi: 1 dolar 78 K; 100 avstrijskih kron 55 K; 100 carskih rubljev 130 K; 100 češkoslovaških kron 195 K; 100 nemških mark 240 K; 100 lejev 200 K. UubUanslta novice. lj Priprave za sprejem regenta v Ljubljani. Odsek za slavnostni sprejem Nj. Vis. regenta Aleksandra pod vodstvom g. arhitekta Vurnika ima svoj sedež na mestnem magistratu, stavbni oddelek, I. nadstropje, soba št. 2 (vojaška taksa). G. arhitekt Vurnik sam je strankam na razpolago vsak dan od 17. do 19. (5. do 7. ure zvečer) istotam, — Odsek za prireditev narodne veselice, čigar vodstvo so prevzele narodne dame, se pozivlje, da se čimprej sestavi in po zastopnikih prijavi Glavnemu odboru za sprejem regenta, vladna palača na Bleivveisovi cesti, I. nadstropje, soba št. 40, telefon št. 20. — Odsek za olepšavo mesta se prosi, da čimprej stopi v stik z merodajnimi činitelji, kakor Društvom hišnih posestnikov itd., zlasti pa da se obrne do odseka za svečani sprejem, vodja g. arhitekt Vurnik, stavbni urad mestnega magistrata. lj Ljudski oder bo vprizoril v nedeljo dne 20, t. m, ob 8. uri zvečer »Desetega brata«, narodno igro s petjem v petih dejanjih. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji jutri popoldne v trafiki gospe Modice-ve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni »Nove založbe« na Kongresnem trgu. lj Ljubljanski trg živil se mora vsekakor preurediti, ker tako, kakor je zdaj, ne more več biti. Za nakup blaga na debelo se čisto nič ne skrbi in se branjevci in branjevke prepirajo med seboj za vsako kilo češenj in drugo blago, katero se pripelje na trg. Z nakupom pripeljanega blaga se pečajo tudi verižniki in verižnice, kateri niso za to upravičeni in ga potem zverižijo v druge kraje. Sedanji nered se mora vsekakor odpraviti. Uvede naj se neke vrste borza za nakup živil na debelo, kamor naj prineso in pripeljejo blago tisti, kateri ga pripeljejo v Ljubljano z namenom, da ga na debelo prodajo. Pod nadzorstvom tržnih oblasti naj se pripeljano blago stehta in kupi ter določijo na to cene, po katerih naj bi se živila na drobno prodajala. Če se uvede ta reč, se bo polagoma ljubljanski trg sam reguliral, ki je zdaj precej v neredu, To povzroča v precejšnji meri tudi okolnost, ker leži Vipava v po Lahih zasedenem ozemlju, lj Slovensko zidarsko in tesarsko društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 20. junija t. 1., ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Pavla Turka, Streliška ulica, z običajnim sporedom. — Vsi člani se vabijo, da se zanesljivo udeleže zborovanja, — Odbor. lj Sladkor v Belgradu se prodaja zdaj v trgovinah na drobno po 58 kron kilo. Dobiš ga, kolikor ga hočeš. V Ljubljani se prodaja sladkor kilo po 84 kron, lj Zemunčan pred ljubljansko deželno sodnijo. Ključavničar Ivan Bulovac je iz Zemuna doma. Na binkoštno nedeljo je ukradel v Ljubljani bicikelj. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. lj Ker sta razgrajala P° ^aškl in v neki gostilni, sta bila dva d (Aro 1 kaznovana na policiji vsaki na ... globe in sta sedela v »špehkanm«, se niso razburjeni duhovi pomirili- lj Ker je ukradla dežnik, vreden kron, je izročila policija sodišču Al P Pintar iž Kamnika. . lj Okradeni hlapec. Josip ‘JaV?r!£j hlapec v pivovarni Union, je sPr; avil sttfl bankovce po 4000 kron v svojo ' . neko špranjo. Ko je 11. t. m. Pr®*L ijj. škrinjo, je zapazil, da so mu bili t kovci: 12.000 kron ukradeni. ^ Razne novice* r Spomini lorda Kitchenerja. ški listi objavljajo spomine lo:rda ^ nerja, čegar tragična smrt je Di ia_ . vetovni vojski. V sp ■j— ^jemljivi podatki o tih, ki jih je imela antante z ^.a usoden mejnik v svt.~— , .. flacI. nih so omenjeni zajemljivi podatki o . tih, ki jih je imela antanta z 1R Uf 0 namreč o odstranitvi carja Niko1ia) ^ pripravah za prvo narodno revo u se ni — kakor znano — posrečila, se ni se je morala umekniti rdečemu t «e, r Bela Kunova žena v Italiji. Z , tjj# la Kuna, ki je bila internirana.v ^« v Nemški Avstriji, je bila pred kra .. gj. klicana v Italijo, in je dospela s sv nom v Bologno, tam bo živela na tamošnje delavske zbornice. , . jtjib ! r Drag dežnik. Zadruga ngžc. 1 modnih industrijcev je hotela P®*"? j^j so ni francoskega predsednika ga delali štiri mesece in ki je bj 5000 dolarjev, to je nekaj čez pol kron. Predsednik Deschanel je j! del za to namero in se je v zelo 1 -v05t, vem pismu lepo zahvalil za to ljm>'e Pač res nevljuden predsednik! reveži dali dežnik, časopisi ne P ^ Morda bodo v bodoče vporablja obili kapital v boljše namene. , ^ s« r Same ženske. Mestece Jac ^ ^ nahaja v ameriški državi Wyonun8' ^ se vršile pred kratkim volitve. V imeli odločiti o dveh strankah ,na c ni so bili sami moški kandidati, postrani pa same ženske. In zmagale ,-ce|j ske na celem polju. Niti en sam j ni prišel v urad. Moški so bili P°* rig v 2 proti 1. Politična borba se je znamenju ženskega in moškega »Slabše polovice« so bile enkrat ® in praznujejo zmago. Vsi možje uradov, katere zasedejo ženske. ^,ce, na je bila izvoljena Mrs. Ro