r rNaj večji v 1 rrrm slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 n Velja za vse leto - • Za pol leta - » • « Za Ne« York celo leto ^ Za inozemstvo celo ieto TELEFON: CHelsea 3—3878 KO. 80. — ŠTEV. 80. $3.00 $7.00 S7.00 V NARODA S ar List; slovenskih iddavcevvAmerlkL The largest Slovenian Dally in the United States. Iiwied every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 11 ■ 'in id? ClIt,ered as Sec0Dd ClassMatter September 21,^1903, at the Post_Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, APRIL 6, 1934. — PETEK, -6. APRILA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XLII. KRŠILCEM N R A DOLOČB PRETI STROGA KAZEN DELAVSKI DEPARTMENT PRAVI, DA SE JE GOSPODARSKI POLOŽAJ V FEBRUARJU ZNATNO IZBOLJŠAL T—-^—^——— Nasprotniki vojne so še vedno istega Inou3trij'a!ci se še vedno odločno proti vi j d Wagner-jevi predlogi. — Weir pravi, da bi postala v slučaju sprejetja predloge bremena neznosna. — Število pravilnikov znaša 384. — Prodaja farmskih pridelkov se je v zadnjem letu znatno pove- W 1 ca_a. INSULL0V BOJ [DOLŽNIKOM NAJ PROTI IZROČITVI j SENEP0SQJA Iz Anglije je d^bil 10 ti- Obe zbornici sta proti po-soč dolarjev. — Ameri- [ sojilu državam, ki ne škemu državljanstvu se plačajo vojnega dolga. SAMOMOR i V KONGRESU JE ŠE VEDNO MINISTRA i SEDEM ZASTOPNIKOV. KI SO GLASOVALI PROTI VOJNI je odpovedal. — Turška vlada ne odneha. Istanbul, Turčija, 5. aprila. — Položaj, v katerem .se sedaj .nahaja Samuel Insull, jo vedno bolj zamotan. Xajel m jo angleško od-velnike, ki trdijo, da j<* lnsuM po. .stal zopet angleški državljan, ko kateri jo ameriškim državljanom so mu Združene države preklicale prepovedano dati posojila tujim njegov potni list. Toda angleška državam, ki so zakasuile z odpla- vlada mu državljanstva noče pri- Čiloni svojega dolga Združenim tnali. Tudi turška vlada .s.', no državam. V obeh zbornicah ie bL'a • I j zrnom za naziranje Insullovih od-' predloga sprejeta z veliko večino. vetnikov ter ostane pri svojem j Ker se tudi predsednik Roosevelt ameriškim zavzema za to stališče WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Generalni pravdnik Cummings je danes izjavil, da namerava državni department ustanoviti poseben urad, čigar svrha bo kazensko zasledovati vse one, ki kršijo določbe NRA. — Pod nobenim pogojem ne smemo dopustiti, da bi kdo kršil določbe pravilnikov, — je izjavil generalni pravdnik. — Sleherni, ki ga bomo pri tem zalotili, bo najstrožje kaznovan. Včeraj je bilo podpisanih sedem novih NRA pravilnikov. Število vseh pravilnikov znaša sedaj 384. WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Jeklarski mogotci so pod vodstvom Ernesta T. Weira, predsednika National Steel Corporation, vprizorili danes združen napad proti delavski predlogi, ki nosi ime senatorja Wagnerja. — Industrija nikakor ne more poslovati pod pogoji, ki jih ji nalaga Wagnerjeva predloga, — je rekel We ir. — Industriji bi bila naložena naravnost neznosna bremena. Predloga je prostaška, uničevalna in skrajno nepoštena. Nadalje je rekel Weir: — Narodni delavski posredovalni urad je zasledoval povsem enostransko politiko, ko je skušal nagnati jeklarje v strokovno organizacijo, katero kontrolira American Federa tion of Labor. Zi i iv i vi . .stopili na romunska, tla. Xa potu posojilo vezna vlada je ze pred časom vložila proti v Atem. >se j., ho1Ha llstaviti v Weirton Company tožbo, da bi zajamčila njenim Istanbul™, pa ji je^bilo tudi za delavcem pravico svobodno odločati, kateri organizaciji naj se pridružijo. Weir je odločno zanikal trditev Wm. Greena, predsednika Federacije, da je v Weirton mnogo družin, ki morajo stradati ter dostavil: — V Weirton in okolici ni nobenega človeka, ki bi ne mogel) dobiti dela, ako hoče delati. Predloga sprejeta z veliko večino. Washington, D. C., 5. aprila. — Xaglo eden za drugim .sta senat in poslanska/ zborniea sprejela predlogo republikanskega senatorja Johnsona ii/C (.'al if orni je, po Oberst Pena te se je ustre-1 lil v svojem uradu. Bil J je ustanovitelj narodne' stranke. sklepu, da ga izroči oh'astim. Turški državni pravdnik Ivenan boj nore nieesar slišati o kakem angleški m državljanstvu ter pravi, da je turško sod i V* e dognalo, da je Insull ameriški državljan in tudi. če bi bil podanik kake druge drža\e. jra je mogoče izroditi Združenim* državam, kjer je obdolžili goljufije. Ko j-e turška poiieija v nedeljo odpcija'a Insulla z grškega parni- kongro.sa. je gotovo, da bo to predlogo tudi podpisal. Predsednik odbora za zunanje zadeve Me Revni o lds je opozoril zbornieo. da so pogosto prišla od raznih držav vprašanja, kaj bi Združene države storile, ako bi kaka država odklonila p!aeilo svojega dolga. — Ta predloga je sedaj naš odgovor, — je rekel Mc-Kevnolds. ki pravi: — Pokazati vam hočemo. kaj moremo storiti. ka Maiotis. je imel v svojem že-j Pri nas ne morete dobiti nikakc- pu samo deset turških funtov ali Hrzn javil jo v London po denar in je prejel $10,000. JiLsullova prijateljica Lilie Cou-vouimjoglou, kije hotela iti na Ko-. munsko, da bi pri kraljevi prija-I teljiei Magdi Lupesou posredovala za Insulla, ni dobila dovoljenja i ka tu. ki hoče dati ga posojila. Dalje je rekel Mclievnokls, da je zakladniški department, kvr je bil prepričan. da bo kongres sprejo.! to predlogo, opozoril ameriške-banke in posameznike, da se naj ne pridružijo holandskemu sindi-Franeiji večje WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — V ameriškem kongresu je še 7 mož, ki so 4. aprila, leta ~„ ITT"7 7. 77" 1917 proti mnogoštevilnim "da" glede vstopa Havana, Kuba. o. aprila. - .No- 7J ~ j v . & . ...... tranje politične težkoče Mend i e- Združenih držav v svetovno vojno rekli ne . Iz tovega kabineta so bile še poveča- med 65 kongresnikov, ki so tedaj bili proti vstopu ne vsled samomora justičnega mi- A ____-i___ - --i v j , • ... , , M t ' ,7 . Amerike v vojno, jih je se samo sedem in vsi so po- 1 nist ra oberst a Koberto Mendoz . j » j j ^ _ r Penate. | nosni na to in so še danes pripravljeni glasovati isto j Penate, ki je ustanovil narodno ko?l pred 1 7 leti. stranko in je bil celo svoje življe-____ nje v borbi za svobodo Kube, .se ' je ustrelil v svojem uradu, najbr-že. ker ni bil izvoljen 'za fpredsed-jnika državnega sveta, kar je pri-j ca k o val. i Penate je bil skozi deset let ja najodlicnejši mož na Kubi. Leta !1932 je moral oditi v izgnanstvo, ker se mu ni posrečil poskus strmoglavili predsednika Machada. Leta se je v spaaisko-am-eri- .ški vojni boril proti Španski in 'j.* bil ranjen. Predseduik Memlie-| ta je bi! velik njegov prijatelj ter .14- bil z drugimi čl »ni. svojega ka-i St. Paul. Minn., .">. aprila. — bienta <>b njegovi smrtni postelji.!Zvezni detektivi so našli dva no-Penate je šel zjutraj v svoj urad va skrivališča zloglasnega zločinca ter je rekel svojemu tajniku in j Johna Dillingerja. (»koli katerega uslužbencem, da na mara biti mo-!*e obroč zasledovalcev vedno bolj ten. Kmalu nato je počil strel zožuje. V ob. -h skrivališčih so de-uslužbenci vdro v njegovo pisar- tektivi našli odtise Dillingerjevih DILLINGERU SO ZA PETAMI Tajna policija je našla dve novi skrivališči. — Zvezna policija sodeluje s krajevno po!icijo. hranjeno, ker ti i imela turškega vivinna. lasull je v velikih skrbeli za svojo ženo, ki se brez denarja še vedno nahaja v Atenah. WASHINGTON, D. C„ 5. aprila. — Trgovinski department je izdal danes poročilo, iz katerega je razvidno, da ni bilo v nobenem mesecu izza leta 1931 izplačanih tolikšnih mezd ter zaposlenih v ve-leindustrijah toliko delavcev kot v mesecu februarja. Poroko pravi nadalje, da so bila meseca marca še večja izboljšanja, toda zaenkrat še ni natančnih številk na razpolago. V velikih industrijah so se plače v primeri z mesecem januarjem meseca februarja povišale za dva najst odstotkov. Ze petnajst let ni bilo v enem samem mesecu takega povišanja. Uprava NRA zaenkrat še ne sili industrijalcev, da bi skrčili delavni čas ter nudili večjemu številu ljudi priliko za zaslužek, toda mnogo industrijalcev je prostovoljno skrčilo delovni čas. Farmerji so dobili za svoje pridelke skoro polovico več kot lani v tem času. RUSIJA JE PODALJŠALA POGODBE Moskva, Rusia, 5. aprila. — Ker sovjetska vlada še vedno misli, da je vojna na Daljnem Iztoku mogoča, si skuša na za>padu utrditi svoje stališče s tem, da obnavlja s svojimi sosedami nenapadalne pogodbe. Tako je podaljšala za deset, let nenaipadalne pogodbe z Letsko. Litvinsko in Estonsko. Xajbrze bo tudi .podaljšala pogodbo s Poljsko in Finsko ter drugimi svojimi sosedami. Pogodbe z Letsko, Litvinsko in Estonsko so potekle prihodnje leto ter se sedaj podaljšane pa njihovi poslaniki. A' svojem nagovoru na poslani- A' predlogi je vključena tudi posebna 1o<~ka glede sovjetske Rusijo. ki določa, da lJusija 110 more dobiti posojila ali kredita v Ameriki, dokler sovjetska vlada predsednik no predloži primerne pogodbo gVde p'aeila posojila, katero je dobila še carska in pozneje Kerr-nskyjeva vlada. no. kjer ga najdejo na tleh s prestreljenim vratom. Ko je prihitela njegova žena. je bil še pri zavesti ter je zavrnil vsako zdravniško j pomoč, Z anibulaneo ja bil prepeljan v bolnišnieo, kjer jo v krogu svoje družine in prijateljev kmalu um H. Star je bil (>*2 let. FORD BO OBDRŽAL CENO Detroit, Mich., 5. aprila. — Henry Ford ne bo podražil svojih avtomobilov kot drugi izdelval-ei avtomobilov. — Prepričal sem se. — je rekel Ford, — da ver j a delavska plača ne zviša cene izdelka. Ako bo cena ma-terijala »povišana, ga bomo pridelovali sami. Ako bo (potrebno. bomo izdelali vsak materijah ki ga. potrebujemo pri avtomobilih. — Ako se cena dviga, trgovina pada. Ford jo rekel, da bo njegova družba to leto izdelala 1.000,000 a vtomobilov. prstov, murne i jo in orožje. — V dvajsetih letih obstoja našega kriminalnega oddelka, — je rekel vodilni uradnik justičnega depart men t a Edgar Hooper. — se še ni pripetilo, da bi bil kdo streljal na naše ljudi in ne bi bil za- saren. Še vsakega smo vjeli. Za Dillingerja je položaj tem nevarnejši, ker sedaj izvozna o-biast dela- skupno s krajevnimi o-blastmi. Tako se je tudi skupnemu naporu posrečilo v sredo brez odpora vjeti Dillingerjeva tovariša Eugene CJreena in njegovo rde-laso spremljevalko. Detektivi so ni učenjak dr. Albert Einstein. To j5akaH v Kta«ovanju neke črnek, j je v soglasju s postavo z dne avgusta lan d i pravico. EINSTEINU JE ODVZETO DRŽAVLJANSTVO Berlin, Nemčija, 4. aprila. — Med 87 Xemei, katerim je nazij-ska vlada vzela nemško državljan-tivo. se nahaja tudi svetovno zna- ke je rekel Litvinov. da Rusija ne želi tuje zemlje ter tudi ne tzalite-va. da bi bile meje predrugaeene? I \ anje, če naj zastrajkajo ali ne. Zahtevajo zvišanje ' plače. V državi Alabami je bilo včeraj izprtih 1 5,000 premogarjev, iker lastniki rovov nočejo priznati Poudariti je pa treba, da povečanje produkcije ni j Plačilne lestvice kot jo določa NRA. v razmerju s prodajo. Producira se dosti več, nego General Johnson je poslal iz Washingtona v De- t troit svojega pomočnika E. D. McGradyja in mu naročil, naj preštudira položaj v avtni industriji. je mogoče spraviti v denar. WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Nad raznimi industrijalnimi središči so se zope:: začeli zbirati temni oblaki. V Detroi'u so izdelovalci orodja za-pretili s štraj ko m. V soboto se bo vršil javno glaso- V Camden, N. J., so zastavkali delavci Campbell Soup Co. V premogovnih okrožjih West Virginije stavka nad dvajset tisoč premogarjev. ... )' . . j ki je šla v drugo hi.:o po Ureenovo avgusta-lanskega leta. ki daje vla-lprtija„0. Detektivi so takoj pri- p rek h ca ti državljan- r-eli streljati in Green je bil ra-st»vo vsakega, ki je škodoval ugle- nj(M1 liakarse je p0tiaI, kakor tu- du Xeim-ije. ;
  • ovedati vojno, in drugo določbo, da ne sme biti noben ameriški državljan poslan v boj v Evropo ali Azijo. Kongresjiil* Knutson iz Minne-sote: — Ustava bi morala biti preme-njena tako, da vojna ne sme biti napovedana, dokler za njo ne glasuje« narod, izvzemši v slučaju vpada. Lotit ir>17 bi ameriški na-ro dz veliko večino glasova! proti voj ni. Kongresnik Lundeen iz Minne-.sote : — Splošno je priznano, da smo napravili velik pogrešek, ko smo šli v vojno in splošno je potrjeno, da nikdar več! Tedanja kongresuica iz Monta- urnano je bilo tudi. dai sta dva mo ška -z dvema ženskama zapustila Ko je nek časnikar.ski poročevalec'stanovanje malo prej. ko je pri hote! od profesorja dr. Einsteina, k i je nameščen kot »profesor na Prmcenton vseučilišču, izvedeti za njegovo mnenje glede razveljaiv-'jenjji njo'iiti!. da čepi tik /a njim nevaren g«»*t. župnik je pisal »kor<» celo uro. naenkrat pa je začul izza zofe tdmljiv šum. Zdajci se j«* lat dvignil. vr«eJ č«z "la-vo župnikov suknji«- in skočil proti župniku. a sta zavpila. X«*nadno pa se je neznanec umaknil, skočil k vratom v prednjo sobo in zavrtei v vratili ključ. Xato je odprl okno in skočil iz višine kakih 4 m na tla. Župnik je med tem v sobi klieal na pomoč. Njegove klice so začu-li neki sosedje, ki ko pohiteli proti župnišču. Opazili so bežečega moškega rn ga začeli preganjati. Tedaj pa je neznanec potegnil samokres in ga nepril proti njim. Tega so se zasledovalci zbali in ne-r.nanee jo je -pobral proti tako zva-iri Gmajni, v smeri proti Jiledu. Med Vgfun je izgubil iz žepov precej, drobiža. Kakor so pozneje ugotovili, se je neznanec, ki je bil star okrog 28 let in bolj majhne postavo, u-staviL v gostilni Patrla O lipa na Gmajni kjer je brž izpil kozarček žgajija, a nato nciznano kam izginil. Kolikor so domač mi ču!i. je govoril primorsko narečje. Nevarna vlomilska družba prijeta Po drznem nočnem vlomu, ki -je bil izvrdsen v Makolah v trgovino komzjitonnega društva na prav ameriški način, so orožniki pričeli t envoi ji t o zasledovati vlomilce. Imeli .so tudi lep uspeh. Komandir makolske orožniške postajo je našel na šipah trgovine konzumiega društva prstne odtise in je. šipo posdal mariborskemu daktiloskopu Grobnu. Ta je dogual, da so to odtisi zloglasne tatice Katice Ovrljinove. Na podlagi teg-a je bila Katica aretirana. Sprva je vse tajila, slednjič pa izdala vse šitiri poraajrače. V teku 48 ur se je tako znašla vsa vlomilska družba pod ključem. Prijeti so ibili: 32-letni brezposelni ključavničarski pomočnik Stanko Frfolja, 22-letni brezposelni R OMAK TR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ- jim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. ■ iiin.Mii? Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. ielavec Otmar Oagran. 20-letni brezposelni natakar Ernest Škrabl in 39-letni krošnjar Peter Vujeie. Pri zasliševanju so drug za dru-lim prkoiali wvoje grehe. Priznali so vlom .v Juršičevo trgovino v Makolah, kjer .so odnesli za 4000 Din raznega blaga. Nadalje vlom v trgovino konzumnega društva, od koder .so odnesli za 30.000 Din raznega blaga. Priznaj i so tudi o-ba vloma v Avšičevo trafiko v Krče vini. kjer so odnesli za 2400 Din tobaka« ter v Ajgnerjevo trafiko v Vrtni ulici v Mariboru, kjer jim je padlo za 1700 Din plena v roke. Ukradeno blago ko vlomilci prodajali krošnjarjemm v Mariboru, ki so ga razpečavali po me.stu in okolici. Vlomilska tolpa je bila zelo moderno opremljena in- je zelo razpolagala z najnovejšim vlomilskim orodjem. Precej tega so detektrvi našli pri njih. Imeli .so pa tudi lastni avto. Policija je prepričana. da imajo vlomilci na vesti i- več drugih zločinov. Vseh pet je izročila mmIuču. kjer .se ho prava preiskava šel.- pričela. Premožen posestnik — cerkveni tat. »verjetno ali vendar resnično je, da se je premožen posestnik ArnuA Kudolf toliko spozabil. da j** vlomil v nabiralnik proštijske cerkve v Ptuju. Arnuš ima precej obsežno pc**-stv«j v Skofcih. I^ajii se je Jiripravljal za poroko, pa je *ato rabil več denarja. Odš«-I ja 2. decembra preteklega leta v l*tuj in opazori-al okrog prošti>»ke cerkve. Mislec, da ga nihče ne vidi. je stopil v cerkev in z žepnim nožem skušal odpreti nabiralnik. Pri nepoštene-m delu pa< ?a je opazovala neka sanica, ki je molila v temnejšem kotu. Takoj je odšla na polieijo in povedala, kar je videla. Res je .stražnik zasačil v cerlevi obtoženca in ga aretiral, (fcsumljcniec je kljub obremenilni priči in stražniku, ki pra je zalotil. zakrknjeno tajil dejanje. Tričlanski .senat ga je obsodil na. G mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Huda nesreča. Petletno Pepeo Kočevarjevo iz Reke pri Kočevju je na njen «rod doletela Euida nesreča. Deklica se je igrala z odprtim žepnim n ožičeni. a nesreča je Hiotela. da je padla, pri čemer se je z nožičem sunila naravnost v desno oko. ki kc ji jo izlilo. Težko poškodovanega otroka so repelja-li »v bolnico. ŠTIREDESETLETNIC O KSKJ bo v ne d d'jo praznovalo v Xc\v Yorku fpetero društev. Ob desetih dopoldne bo v .slovenski cerkvi na Osmi ma>a za žive in mrtve člane HSKJ. Opoldne bo svečan banket v cerkveni dvorani, zvečer bo pa iistotam izvirna igra "KSKJ", ki jo je spisal A. K. Vstopnina k banketu je #1, k igri pa .r>0e. Xadati se je velike udeležbe! CIKLON NA KAZENSKEM OTOKU Puri«, Francija, 5. aprila. — Kelonijalni minuter je nscnajiU, tla je velikanski vihar 27. m area »uzdsjal upravna poslopja in več bii doms«M*>r na kazen^kera otoku N*w <*aIeS!.AVIJO Za $ 2.75 .................... Din. 100 *» $ 5.05 .................Din. 200 *• $ 7.35 ...................Din. 300 " $11.95 ----------------Din. 500 " $23.25 Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.25 .................... Lir 100 " t 17.90 __________________ Lir 200 " $ 44.— .................- Lir 500 " $ 87.50___________________ Lir 1000 " $174— ______________Lir 2000 KER 8E CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOMl ALI DOLI Za lxplaCUo večjih aneakov kot zgoraj navedeno, bodisi v din ar Jib ali Urah dovoljujemo Je bolje pogoje. UTLACIU V AMSRlftUf DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morat* poslati — $ 5.7« " $10.00 " "___$10 JI " $15.00 " "-- •• $a0J» " •» ........$»!-— " $40 iN " ____J41JS f • » $10 00 . -__$51.50 Prejemnik dobi v staram krajo tsrtaAUo ▼ dolarjih. Hajaa nskaalla Isvrftujemo po CbMa Letter aa prlatoJUno $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU» Naroda" MU WEST lttth BTZEET HEW fOEW: T. V r!»'\.»Iaii* i? i>. .i;,.i j" umrl r<»jak I-Vank K .t-.. . "t-* 7"J ilotna ./. I*»».ikr;/.! \ Ameriki jt* bival L'l h*!. — Pimož K«*»oj. »lavni i.ijiiik Sl<»v»'tL-»kf ti«>?»r<»deine /V«-/-' \ » -v»%aw.. j * ui.»ra .► III./It j t;»j-ništ'vi» na zahtevo ^laviif^a u,tl»-ra tf orjrani/a^ij.- ^iradi iH-kili u«4Vthiitoti. »Ml»or j.' ii:t.sta\il Johna kat»-rioi iti končala .svoje življenje. 31. marca 1»:' ]>okopan v^Iioek Springs.. Wyu. .Jak t. h IVn-nta. (Kantov .Jaka >. star .">2 let i/ njejra Bitna pri Škofji Kitki, lii-val je vee let na Superior. AVyn. Xasli ,-io ga mrtvega zjutraj na postelji. Zaklela fra j«* sri'-nu kap. V lioek Springsu oziroma na S»i-|>erior ^jipnšea ženp i;i sin:i. kateri je že oženjen. OBIŠČITE STARO DOMOVINO Ounartl Line pripravlja to pomlad dva posebna wrl-ta v Jugoslavijo. Izletnike bodo na obeh izletih spremljali posebni Cunardovi spremi je vale?. Prvi izl'.'t s"* vrši na partiikn "]»erengaria" 12. maja. drugi pa Lstotako na qiannkti "Berengaria ' 30. maja. Izletnike na prvem ho spremljal#Mr. A. Marcus, na dru-irem pa ^\rr. K. Ekerovieh. Spreml jevalca I-ost a omogočila ]>otnikom brezskrbno potovanja. Kdor izmed rojakov namerava obiskati domovino, naj se pridruži enemu teh dveh izletov. ALJEH1N JE ZMAGAL Baden-Baden. Nemčija, 4. apr. Slamii šalvist Alek.san-der A;' ii'bin je v 37 potezah porazi! mojstra Bogoljubovo. ■ FANTJE, KI SE NISO SMELI ŽENITI ('lani sekte Xaiubudirjev na M . abaru v Indiji so morali biti s posebnim zakonom prisiljeni, da m> dovr.]iii svojim mladini tovarišem! v sokti oženiti se z dekleti iste sek-j te lirahminov. Ta ortodoksna sekta se je še vedno .strogo držala stare tradicije, po kateri je bilo dovoljeno ženiti se sumo starešinam, dj-Č-ini so morali mJadi člani živeti v prisilnem celibatu. Ta barbarski običaj je ]>a imel seveda za posle-1 ilieo mnogožen^tvo starcev, ki jim < je bilo treba s:mio izraziti željo, pa im<'ii okrog sebe takoj vse polno možitve željnih deklet. Ce ni inogoee doititi fanta, se dekle za-.Ick. o! j t tudi s priletnim možem. !n tako ji* biio tudi tu. Osto se je pripetilo, tla ^e je starec samo za i'ii dan zvez: ! s šestimi ali sedmimi dt-kli'ti ali priletnimi devicami. Ta obiraj je seveda tudi slabo i vphvai na prirast prebivalstva. —1 ..... i ScKt j s '.umirala. Z novun /.ik"Uoai j. odst: .-inj> a« muoi:.»ž»-n- in iii'a • m /j - dor»ili ■ rav c • ž ".: " i / ste. | CHESBOURŠKI ZMAJ 50 METROV DOi G v« ;..»it ai ir.^k. Živ iT. K! .1 • t- irr i;.ip!avi'.» morje pri « h. !, »r*ru. » i-: •:.( " l.a « t;'i.dr-»bni sti : i 1 Triu»b» ži\ali .;»• /♦• la* padlo. ... „.. ,, t,,., v.-likailskf plavtni. imajo to }k•.■*»*!»no.st. da i" p >kr:te s t'etinami. <»Iava ni ••t- a. pa."- pa je na tuorskrai tlnu že i z»-io razpatlla. Kljub Temu se še 'vedno dobro pozna okostje. Kakih ."»O »n»-trov ad t up a ležijo pljuva !r..b r Lra nior.skr^a velikana. Spi tšao domnevajo. d> Je živjd zad<*Ia kaka ladja i i da j«' pozneje morje mri v.. trnpio vrglo na oba! :>ri Querqueville. (>b truplu se zbira eedalj več ljudi, ki prihajajo iz \>"h kraj« bno pa (Mierbour^a. J'oklieuli .>■» takoj učenjaka r orldefej;! iz Cberbour-Jre i -ra prosili, na .i bi truplo o-g'leila !n izrek svoje ntuenje. f*orbie:e je deja!: "Xe morem se > zadevi izreči. Žival je na morskem dnu razpadla in bila j- razkosana. Sodim, da je vsa bila dol«*a W)—."»O uieT rov. samo drob in pljuča merijo ."i metrov. Ali si mislite,, kakšen bi bi! pojrled na to žival, ko poči\ii na kaki skali. Ta žival :a'rp;ula že več č;ls;i". V resnici je posadka nekega vo-ja^kega vlačilca izjavila, da je videla vt-likansko žival že pred noldrufrim mesecem. Takrat se ji je /delo. da je žival Š živa. Zoper izvinjenja '"tr -i i- ijittr čltnci., ah čc M vam *.!«. ...1 hf^ečin v rolci iii l.rLtu zfilui.iJi. v.lrRiiitc ANCHOR v|h r ; ■ r s<- [Xjkrite s flanelastim ali vilncnitn bl.tc1!*). V par i:iii"jtj(i bo [»••U,i'ir:a tKi-IIcji!.!, oilkgiu \\t:n Imj in ugf .lnost sc ba vrni- b. Vrč k .t 6 ) J:"t je bil Anchor Pain-txfK-llcr priljubljrtiu .lnmačt zdravilo za hitro odpravo boli-čine. 1'ri vseh li.ariiarjih — 35c in 70c velikosti. Samo pristni iica Sidro varstveno znamko. PAIN-EXPELLER NEOBIČAJNA NAJDBA Ko so delavci Civil Works Ad minus t racije podirali .star mlin v Fu!-.l«-i>»burjr. 111., je našel Stanislav AVovtisiak v zidni vdolbini -več ti-Laoe dolaTjev. D^uar je najbrž spravil kak bivši lastnik mlina. * — Xe vem. kaj bi storiL — je zdihoval rojak. — Ali bi kupil liso, aJi bi kupil karo ' — Veš kaj. — mu je svetoval lrijatelj. — Kupi hišo. Potem vze-ui morgič na hišo in z denarjem i upi karo, pa boš imel oboje. In tako so je res "zgodilo, ne sa-no v enem. pač pa v stotisočerih dnčajih. In baš to je ena največjih ame-•iških tragepazi. kako dražestne učenke med njegovim predavanjem d rem l jej o. Razdražen, jih začne prav p«> profesorsko oštevati: — Spite lahko pri k<>mur hočete in komur ho«"ete. rečem va»n pa. da pri m ni ne b«.-»te spale. * To je /«;otH>a •» .slavnem z.lrav-tiiku. ki ^a je ,laIa (H»klicati Kredi viharne noč-i t.itna. dom»Ijava .ri bogata bubniea. Xev.djen je vstal in se odpravil na pot. l^dnico je preiska: in re. kel: — Ali ste Že napravili t.-sta« tin-nt — Ne — jt' izašklepetaia z zobmi. — Ali sem že tako na koncu — Pošljite po notarja — je za-povedal zdravnik. — Takoj pošlji-te ponj. — Toda. »aspod doktor ... — Nič. Kar .sem rekel, sem reke:. Pokličite notarja in vso svojo žlahto. Ubogala je in s t res* h- i m glasom telefonirala notarju in petnajstim ali dvajsetini sorodnikom. — Križ božji. — je vzdihovala. — torej bom res morala nmeti — O, umreti vam še ne bo treba — jo je potolažil zdravnik. — To.la jaz nočem biti edini norce, ki ste »»a izvabili sredi mrzle noči iz jforke [n^telje. Še par drugih naj občuti i*to, kar sem občutil jaz. * Neki statistik je dogna!. da izmed desetih Ziikonov na s vetu samo en zakon srečen, drugih devet je pa nesrečnih. Hm. tudi deseti zakon lahko postane nesrečen, če pride mož v odločilnem trenutku nepričakovano domov. -Mož se je odpravljal na dolgo potovanje, pred odhodom je pa rekel svoji lepi, mladi ženi: — Xa te se popolnoma; zanesem. Da bom še bolj u ver jen o Tvoji zvestobi, ti obljubljam, da ti bom kupil kožušček za petsto dolarjev, če boš za časa moje odsotnosti prklna in krepostna. Prisrčno ga je objela, poljubila in rekla, da 'bo. Po šestih mesecih se je vrnil. Otožen in čemeren. Xa> potovanju ni imel sreče. Mislil je, da bo pro-fitiral, pa je izgubil. Niti sto dolarjev ni imel v žepn, ko se je vrnil. — Nikar ne bodi žalosten — ga je« tolažila mlada in lepa gospa. — Bo že kako. bo že kako. In če res ne moreš drugače, mi kupi Svilene noga viee za- tr^dolarje. Mož je bil pot ol a žen in ji je kupil nogavic-. Xa štiristo sedem inde vet deset , dolarjev vreden greh ni niti pomislil. * Vse kaže. da bo Mussolini kmalu nataknil kralju Viktorju Emanuel u črno srajco, sa-memu sebi pa posadil laško krono na glavo. * Ženska le redkokdaj omedli, če so same ženske poleg: nje. * Zadnjič mi je neki prijatelj v DowntowTiu podaril rpsa, ki sliši na ime "Pit". Ko sem prevzel lepo žival v svojo last. je bila neka brhka Ihanka na\iioča in po vsej sili zahtevala, da bi plačal zanj. — Sa'amenska pleva — sem si mislil — komišen ji diši — in kar vroče' mi je posta'jar'o. Nazadnje je pa vseeno šlo vsej po sreči, brez ko m inn a in — -brezi zamere. Iz Slovenije. "Glas Naroda" Peter Zgaga •GLAS NARODA' NEW YORK. FRIDAY, APRIL 6, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY la V. ». A. potujoča javna knjižnica LOŠKA DOLIN A-J E Z E R O I premogarka se bori za svoje mesto Near Kast organizacija oskrbuje 54 m a ecdnnsk i h vasi r knjigami, f> pomoč j o potujoče knjižnice, ki jo vidite na sliki. Knjige so namenjene kmetom, ki so oddaljeni od mesta. DNEVNIK STAVSKUEVEGA ŠOFERJA sko in podcerka'v.sko polje je popolnoma pod -vodo. Pri inaleu-skem mlinu, ki stoji nekaj 100 metrov od požiralnika G o! ob in e. se-ga voda že do strehe. V Viševku je voda vdrla v 3 hiše. Poškodovati utegne pred leti zgrajeno banovinsko cesto, ki veže Stari trg in Viševek. Nalivi so se prieelf že 10. marca. Po treli dneh je vodostaj pri Golobini kazal 4.06 metra, naslednji dan. že 7.10 m. Nato 'je voda narašča'a dnevno za 50 do (>0 cm, nakar je. pretekli torek pri G-olo-bini dosegla že 10.57 m. Danc.s dopoldne je padla za 2 cm. Bilo je tudi lansko jesen tod lmdo, ali letos je silne jše. IZ BOŽJEGA VRTA V NARAVI Leva na sliki je Mae Stull. 34-letna premogarka v Cadiz. Ohio. S svojim partnerjem je bila fotografirana dan prej predno je vsled nove državne otlredbe morala zapustiti delo v rovu. Pritožila se je na višjo oblast in zahteva nazaj svoje mesto. Premog kaplje že 22 let ter je lastnica tretine premogovnika, v katerem je bila zaposlena n. pr. izrezane razne besede. Ko s svetilko obseva s šablono pokriti list, se na listu prikažejo besede, Izrezane na šabloni. Predavatelj prof. MolLsch je pred kratkim obhajal svoj 7li. rojstni dan. Prof. Riclrtcr mu je poslal v dar zeleno vejico, ki so na njenih zelenih listih bile napisane besede čast it k in voščil k 76, rojstnemu dnevu. Nema rastlinica je spregovorila.... LOV ZA UBEGLIMI TIGRI IN LEVI V Poitiersu na Francoskem se je pietekle dni zgodila tale nesreča : V mesto se je pripeljal cirkus, ki je imel več tigrov in levov. Ko so vozove vozili na kraj. kjer so postavili taborišče, se je en voz zadel v drevo in poškodoval. Odprla so seivrata in iz kletke so planile tri zveri: en tiger in »Iva levo. Prestrašeni prebivalci so pred zvermi beža'i. cirkuški usužbenci so pa zveri zasledovali. Dva kr«>-tilea sta kmalu imela srečo, da sta nje'a tigra. Težje pa je bilo z levoma. Eden izmed levcv je planil v neko hišo in se tam skril. Le z največjo težavo so ga pripeli in zapr i v kletko. Drugi lev je pa planil na dvorišče. Iste hiše in se mu ni bilo mogoče približati., ker je bil tako divji. Slednjič so tudi to ztver t:»;eli z zanjko. jo zvezali in ju-ep Ijali v cirkus. PALČKI HOČEJO SVOJE PRAVICE Na Madžarskem žhi 2G1 palčkov. Zaj ustanavljajo Zvezo palčkov. Vodja te organizacije je iz-ja.vil, da ima ta organizacija namen ii ". oje vat i palčkom vse pravice. Prelvso-m bodo palčki zahtevali. da se zanje znižajo cene na vseh prometnih zvezah, gledališčih in letoviščih, in sicer za polovico. Poleg tega morajo določila glede zidave ltiŠ izpremeniti v tem smislu, da se dovoli zidanje tudi nižjih sob. Prihodnje leto bodo sklicali palčki svetovni kongres v Bud i m ne" t o. Računajo, da prispe na ta kongres najmanj 6000 pritlikavcev. , je bila tisti dan stavka. Medpoto-| ma pa ga je srečal najbrže kakšen znance v svojem avtomobilu. 1 Povabil ga je, naj prisede, kar je Prince skoro gotavo storil. Med vožnjo je bil kloroformiran, prepeljan v Dijon in tam položen na tračnice. Poskus, da bi se preiskava rehabilitirala v tej smeri, priča. da jo policija tukaj docela odpovedala. Mafija je pač močnejša ( od nje . . . LEDENI MRAZ V TROPSKEM i MORJU | j Oeeanografi so vedeli že prej, tla vplivajo znani morski toki kakor Zalivski tok. kvečjemu v globino 200 m in obračajo vodo v določeno smer. I)a-li pa gibljejo globlje vodne mase drugi toki. i a problem je rešila živčnost šele I zadnjih letih. Zanimivo je, da kažejo nagloblje morske plasti po \>em svetu skoraj enako nizko temperaturo. Celo v tropskih morjih, kjer meri vodna površinska temperatura kakših 28 stop. C., nahajamo v globini 5000 m komaj temperaturo 1 stop. C nad ničlo. Od kod ta ledena voda? Sloviti francoski oetanolog Thoulet je trdil, da je negibna ledena voda v oceanskih globinah ostanek ledne dob«'. To trditev pa j<* končno zavrnila znana nemška atlantska eks-pedicija z ladjo "Meteor" v letih 1924. do 1027. Z ladje so med njenimi 14 preplutvami Atlantskega oceana izvršili ne^tevito meritev tempera-ture v morski "stratosferi", kakor imenujejo najgloblje morske plasti z modnim izrazom in so pri tem poleg omenjenih nizkih temperatur ugotovili tudi to. da morska stratosfera nikakor ni negibna, temveč da vladajo v njej čisto določeni toki. Z obeh tečajev se pretaka namreč ob morskem dnu ledena polarna voda proti ravniku. Pri tem utegnejo njeno smer in nadaljevanje poti ovirati že razmeroma nizke podmorske gorske verige. Srednje plasti med najhladnejšimi spodnjimi in toplimi površinskimi imajo tendenco, da bi ne pretočile proti tečajem. Vse gradivo nemške ekspedicije .Te ni obdelano in zato še ni mogoče reči. kakšen pomen bo imelo za razjasnitev raznih skrivnosti. Gospodarski krogi si vsekako obetajo, da bo ta gradivo pomagalo rešiti skrivnost ribjih selitev, vreraeno-slovci pa menijo, da bodo prišli bližje k problemu vremenskih napovedi za daljše roke. Znorela, ker j« videla mavrico ponoči. Kmetica L vita Butks iz vasi Peč-nik blizu Bosanskega Broda se je vračala ponoči od svoje sestre, pa je zagledala nad panrno Vučnjak mavrico. Ker je praznoverna. se je tako prestrašila, da je omedlela. Našli so jo kmetje in ko je prišla k sebi, so videli, da je zblaznela. Čuden nebesni pojav so vidf^-li tudi drugi kmetje in razlagajo si ga kot znamenje velike nesreče. Amerišlii geolog Ralph Stone, !;i raziskuje po nalogu vlade pojav meteorjev, je prišel res do senza-cionaSn.h zaključkov: Naša zemlja bi moral i biti teoretično obdana s 60 metrov debelo pl-..stjo kozmične snovi! Tako veliko je število me-teoritov. ki padejo v ozračje. Seveda velja to samo teoretično, knj-ti v re-n i-i je meteorski prah neenakomerno razdeljen p<« zemlji. Veter in voda igrata pri tem važno vlogo. Na \>ak način je količ na meteorskega prahu in ir^teoritov samih, ki padejo na zemljo ali -e razblinijo \ ozračju, ogrmnupo obsegu in po teži. Učenjak Stone navaja, da je pojav meteorjev znan šele 125 let, prej si izvora meteorjev človeštvo ni znalo razlagati. V tem času je bilo zabeleženih 470 padcev meteorjev. I', tega je nastalo okoli 1 JO tisoč metecritov, ki so jih skrbno zbrali. V razdobju 125 let »Iji to en meteorski kamen na 4i padci meteorjev, ker je v mnog ll krajih človeštvo silno redko naseljeno in j h torej lie opazi. Drugod zopet ne smatrajo m .nj civilizirani ljudje za vredno, da hi ih javili. Na zapadnem ozemlju Združenih držav, kje.- je prebivalstvo silno redko na:se:jeno. so v zadnjih 125 letih op.v/.ili samo dva meteorja, med tem ko znaša število meteorjev, ki so padli na tla na Japonskem, v Kvtopi. v Indiji in v vzhodnem ozemlju Združenih držav 2871 To število hi dalo za te de-l žele, to je tudi za vso zemljo en meteor na ."»5.5 kvadratne milje. Toda to število lahko mirno pomnožimo z deset, ker najde človek le redke meteorite in drugod jih zopet ne naznanijo. Tako hi priš"l na en mct*orit na 5.5 kvadr. milje zemeljske po\ršine. Na podlagi tegi računa prihaja Ralph Stene do zaključka, da je od začetka terciarne dobe padlo okoli 88,000 ineteoritev na \sako kvadratno miljo zemeljske površine. Teža 130.000 metoritov. ki so jih našli, znaša 17.000 funtov. Pri tem niso vračunani večji meteoriti ki. :>c pri padcu zarijejo v zemjlo. Na podlagi teli r (čunov pridemo do zaklju-ka. da se je teža zemlje v zadnj h 12~> letih povišala povp-e-čno za pet ton na \saki kvadratni milji, ("e to ugotovitev splošno M-porabimo. potem nam postane jasno. da b\ morala tako ogromna količ na krzmičnega prahu povzročiti sprt niemb<» pri zemeljski o-i. ako bi s^ koncentrirala na enem me tu na zemlji. Pomisliti moramo še. da poleg metero.tov. ki padejo na zemljo, š ne v zrak v-ako uro okoli en milijon manjšh meteoijev. ki se pa v stranski vročini razdrobijo in ne prispejo na zemljo. Ce računamo, dm tehta \sak takšen kozmični drobec pet funtov, potem bi to pomenilo, da pade dnevno okoli 50 tisoč ton meteorskega prahu iz zraka na zemljo. Samo ta prah bi v 10,000 letih povzročil pa zemlji en m l imet er debelo plast. Od z..«*et-ka terciarne dobe, to je torej pr^d tiO mil j< ni hti,ibi ta plast na rast! a do še t metrov, od paleozoiške do-be (pred »>00 milijoni letii pa na tiO metrov! CESAR IN UMETNIK Nekateri »pariški L>ti poročajo iz .Madrida o slovečein španskem Sa rasa tej u toe zgodbo: Ko j«- umetnik Sa rasa te n« kega dne priš 1 v ISerlin. «ra je v njegovem hotelu že pričakoval uradnik cesarskega dvora in ga prosil, naj bi enkrat igral tudi pred cesarjem. Sa rasa te je bil s tem zadovoljen, zahteval pa je za ta kon c rt 20 0(H) mark nagrade. Ko je cesar Viljem 11. zvedel, ko'iko zahteva umetnik, mu j#» dal sporočiti. da to'iko ne plača niti rne-mu svojih generalov vse leto. IV.-nosni Španec- pa cesarju Viljemu odgovoril : "Te 'je stvar taka. je vsekakor priporočljivo, da njegovemu velreanstivu zaigra na vi-jolino kak njegov general". Končno .t kazen za razne poizkuse. tla bi ljudje z letali in na drugih ekspedicijah prodrli božansk * . krivnosti na Himalajskem pogorju. Tibetanski svečeniki so poletr te«ra /računali, da .-e je pogorje dvignilo za .'KM) metrov. Nero^ci vojaki prevažajo po visoke^ snegu živež in druge potrebščine na pobočju Zugspitze varskih alpah, kjer so se vršili veliki manevri ob nemško-avstrijski meji. v Ba- GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lshko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Med kopico dokumentov, ki so na razpolago preiskovalni komisiji. je pač najzanimejši dnevnik sleparjevega šoferja. V tej knjižici so zabeležene vse vožnje, katere je napraivil največji goljuf našega stoletja. BeJežnica vsebuje dragocena pojasnila tudi o traja-ii> posameznih sestankov Stavi-i-ja z \-plivnimi osebami. Tako i pr. govor meti Sta viskijem. Du-irrvjem in bivšim pariškim poli-ijskein prefektom <*hiapj»om kratkih ipet minut. Staviski je petkrat posodil «voj avtomobil bivšemu prefektu Huderlotu. Tudi ime biv>ega poslanca Boverja *toji v šoferjevi beležnici. Ta mož je sprejel Sta viskija in nekega gledališkega ravnatelja v svoji le-toviščatski hiši pri Angersu. Avto Staiviskija je v it tlim i napadalci. Na zadnjem kon-eu je Xiemer odr« kel, kajti kljub r.ijegHvi navzočnosti je Sta-viski sklenil svoje življenje v (-hamonixu. V Orleans u je policija zaprla dva moža. ra-vnatelja zastavljalnice Maingourda in cenilca Farol-ta. Oba sta obtožena sokrivde pri sleparijah Sta viskija. V glalvnem Kta kriva, da sta ocenila nakit, ki £a je Sta viski zastavil v orleanski zastavljalnici, previsoko. Našla pa sta primeren izhod. Da-Ja sta namreč na zapisnik izjavo, da jima je pri tem pomagal or-nrleanski župan, senator Turbat. Listi napovedujejo, da je pričakovati v trenutku, ko pojde parlament na počitnice in ne bodo po-^anei več uživali imunitetne zaščite. novih senzacijonalnih areta-fij. "\Hada ie baje pripravila za-1 <\no gra*livo in je pričakovati inožcKtvciiih aretacij kompromi-i i rani h parlamentarcev. V zadr». i ,sodiw«ra svet nika Prin-eeja #e pojavlja nova verzija, ki kaže. da ne bo ta stvar najbrže nikoli prišla na čisto. Govori se. da je jMilicijska preiskava zgubila pravo nit. Zato postavlja domnevo, da je bil Prince ugrabljen in odhed« :i kakor svojčas ruski general Kut-eipov. Prince je po tej verziji odiel 20. februarja z doma ter šel proti najbližji postaji podzemske železnice s katero se je tel peljati ria iyonski kolodvor. S T-*ijem se ni mogel peljati, ker MANEVRI NEMŠKE ARMADE Stari trg pri Ložu, 22. marca. »Lepo Loško polje, obkroženo od bogatih gofcdov, je zadela precej slična nesreča kakor lani Struge, samo da vode ne rušijo hiš po vaseh. Močno deževje, ki je hkratu povzročilo po gozdovih izredno naglo tajanje snega, visokega prej do 2 m, je poplavilo blizu 20 k v. km ra'vtnega polja, ki stoji (ponekod do 5 m pod vodo. Neznani bruhalniki, ki drugače mirujejo, so emčeli bruhati na dan množine vode, prihajajoče s Snežniškega gorovja, Haene gore in drugib hribov, skrivajočih v sebi mnoge podzemske struge. Potočki, ki so drugače izsušeni, so se po nalivih npremenili v hudournike in se razlili po traN-nikih. Tako je z Blok pridrvela voda skozi bruhalnik Skadulco: potok iz Loža, ki je sicer tako ponižen, je poplavil travnike od Loža proti staremu trgu in naprej do izliva v glavni potok Obrh. To pa je izpod Haene gore prinašal pri Za-krajškovi žagi na dan izredne množine vode. Potoček pri Viševku je naglo narasel in se raz'il na daleč okrog. Tudi drugi studenčki so postali kar siloviti Vrhniški Obrh je drvel proti Markoveu, kjer stoji velika Žagarjeva žaga, proti Belemu malnuin Pudo-bu. Od Belega malna naprej se je ratcbeeoiel in na široko poplavil plodovito raven med Belim mal-nom. Starim trgom in Pudo-bom. Od Pud ob a naprej je voda dosegla višino kakor je ljudje že skoraj ne pomnijo. Stari ljudje pripovedujejo, da je bila še hujša po vodenj leta 1872. Na pudob-skern mostu, ki je visok 3.56 m in ki veže glarvno cesto Stari trg — Prezid, je dosegla voda tako višino. da so bili brzojavni drogovi, stoječi na mostu, do 3 m v vodi. Široka ravan med lhidobom. Ko-zarseami. Nadleskom. Po*Wrkni-jo in Dan&mi se je sprememila v jezero. Ljudje se vrtzijo od vasi do vasi v velikih čolnih. Kakor smo ponovno beležili, so po povodji najbolj prizadeti pre-| bflvalci vasi Dane. Pod cerkev, j Nadlesk. Kozaršče. Pudob, Više-vek Beli malin in Markovec. Poti vodo sta Renkotov miru v Mar-kovcu in belomalinska žaga z mlinom. Močno je udarjen zlasti Kr-ižičev hotel, kjer je voda v gostilniških prostorih, ?r kuhinji in v 'pritličnih prostorili vse -zalila in stoji 2 m visoko, tatko da »je bil v torek, ko je bil položaj najbojl kritičen, gospotlaj- Ludovik Kržič prisiljen, prebiti v prvem nadstropju i2fid in napraviti pontonski | most do svojih gospodarskih poslopij. Prešrče so znesli kar pod' streho, živino so odgnali na *var-nejša mesta. V bližnjem Pudobu se je morala Gregorčeva družina izseliti in voda sega od hrše še da-, lje do stopnjišča prve gastilne. V .Kozarščah. ki leže ob Obrhu v bližini graščine Snežnik je voda vdrla v f) hiš in ljudje s strahom pričakujejo usodnega trenutka. ko bodo morali »zapustiti svoja domovanja, če bo voda še naraščala. Včeraj je sicer voda padla za nekaj centimetrov, toda današnji nalivi so znova spravili prebivalstvo v obup. Bližnja ftmara-ta ni tako »v nevarnosti, ker stoji na hribčku, voda je segla samo do Avsečeve hiše. V Nadlesku voda dose za prve hiše v dolenjem kon- j eu. Prav tako v Podcerkvi. Dan- ■ Prav ta povodenj nujno sili k [ temeljiti regulaciji. Obrha in p» I žiraluika Golobine, ki veže Lošk >' polji* skozi hrib Golo gorico s 1'erkniškhn jezerom. j Cerkniško'jezero le narašča. Voda se je razlila naokoli po rodo-j jVitneni polju. Ponekod je ozimi-! na popolnoma uničena. Nasip je, pod vodo. »voda sega po njem sko-I raj do Svigljeve (Ribičeve) hiše i v Dolnjem Jezeru. Domačini pogrešajo mnogo lesa, ki ga je voda odnesila. Nova povodenj je nastala v Planini. Tam je nastalo norvo jeze-o. Cesta .je ponekod 2 m poti vodo. Promet se vrši s čolni. METEORSKI PRAH POVEČUJE OBSEG ZEMLJE V dunajski Uraniji je predaval | sloveči rastlinoslovec prof. dr. Mo-jliseh o svojih poskusih z rastlinami. Navedel je nekaj prav zanimivih stvari, katere bodo zanimale tudi nas! Ali je mogoče spremeniti cvetlicam barvo? Seveda je. To so potr-'dili mnogi vrtnarji, kateri so spre-1 minjali barvo tem ali onim cvetli-'cam. Saj vem. da je na tisoče vrst .vrntic. ki imajo najrazličnejše bar-|ve. Profesor Moliseh je povedal,,da včasih sama narava cvetlici spremeni barvo. Neki vrtnar je im^l vsajeno zlato-rumeno primulo. Slučajno pa je prav tam. kjer je rasla 1 primula, zlil nekaj živalske krvi in ž njo pognojil zemljo. Prihodnjo pomlad je rumena primu'a 1 rdeče cvela. To ga je napotilo, da je začel primulam nalašč ganojiti . z govejo, telečjo ali svinjsko krvjo. In njegove prlmule so cvele rde-£e. ; Podobno se je zgodilo s liorten-iijami. Ta cvetlica ima navadno rožnat i-rde«" cvet. Vrtnar jo je nekoč pre-odil v močvirsko zemljo in prihodnje leto je imela moder cvet! Poskusi so potcin dognali, tla hortenzlja cvete modro tudi, če ' gnoju primešaš galuna ali železnega sulfata. Posebno zanimive posku-e je napravil na biološkem inštitutu v Muenehenbergu pri Berlinu pro-tfesor Ervin Bauer. Posrečilo se mu i je dobiti tobakovo rastlino bre-2 nikotina. sladak paradižnik in še drugo kislo rastlino je odgojil za 1 sladko. Poskusi, \z tobaka odstranili nikot n. niso novi. Res se je posrečilo pregnati nikotin, a ž njim | je izginil tudi dobri tobakov duh. Profesor llauer je poskusil s 500 , t soč rastlinami. Dobil jih je pet. iki »o imele le malo nikotina, in eno samo, ki je bila brez nikotina. 1> 1 rastlinice so mu pomagale, da je I začel gojiti tobačne rastline brez 'nikotina. So pa kajpada zelo drage in jih varujejo ko izaklad. S pomočjo poskusov se je posrečilo odgojiti tudi sladak paradižnik. ki je brez k sline in ki ga lahko ješ surovega ko sadje. Poskušali so mnogo rastlin in gojili vedno le tiste, ki so imele največ sladkorja. Svetloba in razne kemikalije zelo uplivajo na rastline. Nevidna, ultra violet na svetloba povžije živo zelen na površini listov. Prof. Rich-ter je iznašel način, da se posebno svetilko obseva zeleno listje. Liste pokrije s kako šablono, na kateri .so' "GLAS NARODA THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Važno za potovanje. kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kogj od tam% je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam lumoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ta hitro. Zato se tan pno obrnite na na« za vsa pojasnila. Ali preskrbimo vse, tiodiii proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjša stroške. Nedriavljoni naj nt odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno se dobi a W athingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY M UMIT. trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj en brezplačna navodila tn taaotavlja-mo Vam, da boste poceni «n udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18 th Street New York, N. Y. CO. IZ OCNJEWKOV NASTAJAJO OTOKI ELEKTRIČNI FANTOMI Agitator (Kersnik) brofi. Andrej Hofer ....i............... Beneška vedeievalka ____ Belgrajski User _________ Beli meeesen ................... Bele noti, nudi Junak _____ Boiiino darovi___________ I Božja pot na Bleda ... Božja pot mi Šmarni tori ..............h. _____M _____5« _____35 ______.35 _____40 ____60 _____35 ___JW -----20 prtistano vrela iz morja lava. Med sipinami »o nastali prelivi, kjer je bila voda kljub izredno nizki temperaturi na severu *20 stopili j Cel-Kija topla. Tu so .se kopale prave črede tulenjev, ki si jih obletavali galebi. •Človeštvo ni dolgo vedelo za otoka v Tihem oceanu, ki jih štejejo k otokom Tonga in se nazfva-jo Falcon. Leta jih .je odkril angleški kapitan, ki je plul na vojni ladji "Fa-lcon". Leta 1877 je priplula mimo zopet angleška voj-nai ladja, toda otoka Falcon ni bilo več. Edino iz morja se je na tistem mestu dvigal dim, ki je priča'. da bhije pod morjem vulkan. To .s<» posebno dokazali leta l&tsi. Tedaj je namreč vnJkan pričel tako bruhati, da je nastal na tistem mestu zopet otok, to ji* novi Fal-con, ki Nt- je dvi«ral 100 metrov nad morjem. Toda ipo .'i letih je ta otok zopet zj/inil. -Leta 1H27 se je otok zopet pojavil, in sicer v obliki tno-gočnega vulkana, ki je bruhal iz sebe lavo in pepel daleč naokoli. Leta 192S .so jo prebi.vaJeem -/ <>-toka Tonga posrečilo pristati na novem otoku. Zasadili so v njega zastavo kraljestva Tonga. Toda kdo .ve koliko časa se bo kraljevi v<> Ton«ra lahko ponašalo z novim otokom. Tzredno pose-bnost predstavija tudi otok, ki- ima »za podlago potopljeno ladjo. V ustju Ksset-juibo v an«rleški Ciuavani .se je nekega (dne potopila, -vojna ladja "Dauntless", Posadka je ladjo zapustila in jo prepustila elementom. Okoli ladje ,no jo počasi nabrala ogromna množina peska, prav tako raznih rastlin. ki .so počasi pričele rasti iz njepra. T:ik.» j.- nastal otok. Ui .ie dane.-* 1.1 km dolg in ki ga naziva jo Danita*. Xa zem-ljevidifii so bili mnogo I t zatsnainovani v -Tužnem ledenem morju Royal-Oorayanv. Snla-rajrtl in \irtirot. Vse .so t>dkrili v začetku IS. stoletja, toda rjizen drznih raziskovalcev, ki so otoke odkrili, ni otoke nihče več .videl. Morda so so raziskovalci sploh motili- in so videli pred sabo privid. Kapitan Dougherty je na mestu f»0 stopinj južne širine in 120 stopinj zapadne dolžine, med rtičem Horn in Xovo Zelandijo odkril lO km dolg inr 90 m širok o-tok, lii se je i>o njem uazval Dougherty. Okoli leta I860 M) rja ribiči še opazili, toda slavni raziskovale? Scott ga ni več opazil, toda se mu je hotel približati s svojo ladjo. Tam. kje-r jo z-em'je-vid kazal otok. je bilo morje 4Š00 metrov globoko. Niti drugim raziskovalcem se ni posrečilo te u-ganke rešiti. Dougherty je zginil, morda p.a »je bil samo kak pla\*a-joč ledenik. darn's je uganka, kaj se je zgodilo z otoki Matador. Xeki angleški kapitan je izjavil da je odkril te otoke in tudi navede!, da so prebivalci teh otokov že poznali primitivno trgovino. Vsi drugi raziskovalci, ki so prišli za njrn na to mesto niso tam našli drugega. kakor neizmerno morje. faročite se na "GLA8 NARODA*', največji sl-o venski dnevnik v Združenih državah. Povesti in Romani: Cankar: GrfSnik Lenard. broS. Mimo življenja--------- Mojo iivljenje .......... Romantične dušo----- _______________le ..............JO __________.75 _________.60 Balkansko-Turšk*. vojska .................80 Balkanska vojaka, s slikami .......-25 Boj in zmaga, povest ..—................-20 Lov na ženo (romani Lucifer ........................ Marjetica Materina žrtev _ Moje življenje ...................................75 Mali Lord -................. Miljonar brez denarja_______ M ar on. krščanski deček iz nona -......................... -.........-.........80. Student naj bo, V. iv. .....................35 Sveta Nothurga ..... Spisje, mule |>ovestl Stezosledec............... Šopek Samutarke . ......................80 Sveta noč ........... -----—.——75 I Svetlobe in sence ... Liba- | Slike (Moško .........................—35 --------------------------35 --------------------------36 .....................-..-33 .....-.......................30 -------------------------1.20 _________60 SlIAKESPEAREVA IJKLA: J Spake, humoreska, teda ve«.............90 Mladih zanikerneiov lastni iivo- i tools ______________________________________.75 Mlinarjev Janes -..............................50 MusoUdo...............................-..............4»( Maclihet, trdo vez................................96 Mrtvi (iostai .......................................35; broširano .......................................70 Mali Klatež ____________________________________70 Otlielo............................................7« Mesija ...............................................J50 Sen Ujesne noči _______________________70 Malenkosti (Ivan Albreebtj ..........25' Mladim srcem. Zbirka povesti za Blagajna Velikega vojvode ------------60 Mjster]ja, roman.............................. 1,- Burska vojska ---------------------40 Beat in dnevnik _______—-----------------60 slovenska mladino isterija, ro Možje ......... ..........rs 1.50 Slovenski pisatelji II. Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ............................................2,30 Tfarovi arobje......-..........................._1.— .....................................78 .............75 Mettui zdravstveni *vet v Lon-donu je naroi-il znanemu 4»silnatrn tir. Prennesii. naj preiiiV zadevo znorelih knjižničarjev v Low nov i knjižnici. Ta /bitka, ki nosj >lejko-|»rt-j im<* *voj«-«*ii ustajioviteJja. ima nad 120 ti-*..'- zvevkov spirt Ulične vsebine, o strain.\ili itd. Med njimi je tudi dosti redkih predli jeve&ih prvotiiknv ju rokopis«iv nekdanjih oaiianjeviileev črne magije. Knjig n«' izttovijiijcjo. V..\ v.-st• »11 vo potrebna posebna pri-jMiročila iibi k. ker nnjižn:<"-a-ji in* vrnejo govoriti y. »H -kiiv;(!cl. temvrv ol»"iij»--Jo * ;»«>mV j. pismenih obvestil. Ta knj {pica, j* bila »dprta leta 192S. In od lega »asa je znorelo že 11 knjižničarjev, med katerimi j«* tudi sin njen*v» prvega lastnika Lowna. Kri i v,, (»...Jiiii /i-tvf sain«»veličja. dr.i«f si doiiiUtljiijejo. da ne Ii.kIo umrli, trer.ji zopet govorijo z duhovi ird. Oblasti .so .se nafiosled zanimale r.;: te mi^nre slučaje oteni-nelonti duha ter <«lredile preiskavo po .strokovnj ikib. Dr. Prennes je ugotovil, da za-d.ostuje za i/^nbo duševnega ravnotežja /a- to, da kdo samo čita kata-)<»£? knjižnice, ki \>ebuje tlela po-šastno gnro-t isue \x*bine. Mestni Ali je mogoče, da otoki, ki jih smatrajo njihovi prebivalci za celino. nekega dne zgiueijo v morju? Zgodovina pozna več takšnih primerov. Otoki, ki so stali včasih na poti pomorski plovbi in ki ko bili na zemljevidih zaznamovani za nevarne, s<> nenadoma zginili v morje. Ko so mornarji zopet pripluli mimo. jih ni bilo več. Xa-Kprot.no pa so se pokatzali iz morja novi otoki tam. kjer jih .sploh ni bilo in kjer je bilo morje po .več tisoč metrov globoko. Polagoma so tudi na teh novih otokih pričele rasti rastline in ptiee so se nanj«' p:iselile ter pričele gnezditi. Toda zgodilo se- je, da .so prav ti otoki kmalu zginili poti morjem. Med te nenavadne dogodke je treba uvrstiti postanek otoka Fe-rinandea, >južno od Sieilijc leta 1S31. 2e v- č dni prej so se ribiči ■ iz bližnje Sriac.-^i razburjali radi neprestanih sunkov, ki so tre.sli zemljo. NVnadouia je pričelo morje nekega popoldne vreti. Dvignil n je kakih .">() metrov visok vodeni steber in iz morja je bruhnil vulkanski pepel kakih 40(X) 111 visoko v zrak. Ko se je dim polegel, se. je prikazalo pred pre.st rasen i-ml ribiči vk morja ži;e'o novega vulkana. Polagoma *e je ta nova dežela dvigala iz morja in proti večeru je že obsegala, kakih o km površine. Xekaj dni nato sta se dvignila iz morja pol-g tega vulkana dva griča, ki ta se vzpela •J0<> m nad morje. Prebivalci so novi otok nazvali Ferdinandca in Anglija ga je kina ir za.-edla. ker je .>f»oznala. da • . 1-i'iao na njem napravila važ-• > ■ :• m« • > ' I'.nljfini T -«• 1 t.-' ✓ 11/.i•!. k «r >•. p»-i- ! ii: i.. 11 < ■ \v i I: i ž: v.vega M-eta ••1 t čl T u v; 1 '<•'<. To hi Ferdinandca ,it kuta'it naveličala rado-zi'in!.ian-»v. '/,■> oktobra !. l!«:»l pričela lurz leno tr«sti ii» končno je sesula. Prve dni novembra je mole! w morja komaj še ^ rU m« končno je otok zginil pred očmi preeMiieeenih gledal-eov. Morje .».> je nenadtmia tlvi-gnilo v tvbliki stebra kakih ."»0 m visoko in na tistem mestu je o-stala pod morje samo še ogromna skala. O toku Ferdinande:-*, ni bilo več s'edll. Se bolj čudna je zgodba o P»o-guslavovih otokih. I.eta 176S so ribiči opazili, da se je pokazal iz morja otok. l>ile so to prav za prav samo ogromne čeri. Ivi biči so jih na/vali Ship "Rock. -Skoraj HO let nato. to je leta 17fM» se je na tistem mestu rodi! drugi otok. kateremu .no 'Pusi vzdeli ime liogu-siav. Leta. 1S8S j«k ot(»k Shiji Kock zopet zgini! j>od morjem. Toda v istem času se je v njegovi bližini pojavil nov vulkanski otok. katerega .so Rusi nazvali N'ovi Bogu-slav. Xajvisji vrh se je povz.pel 1?0 m nad morjem. Komaj 2d let je vse osta'o pri starem. Leta se je IJeringovo morje zo]»et pričelo vznemirjati. Dne 1. septembra. 1!M>7 sth je ne-nadoma vrh Iio-guslavovega otoka razletel in septembra meseca leta 1010 je vulkan zopet pričel bruhati. L. 1 rit>7 je olok obiskala znanstvena ekspedieija. Ta je ugotovila ua >am -jtia". j MORILNI ŽARKI! j --- j Prof. X.-iva.vi'dja laboratorija Uritske iig- za |juii-';e in znanosti strahovit novi izum. Xjegovi "morilni žarki" 1-i '"-'jo na {»oljubno d.i-Ijavo sleherno življenje, vštevši ži-1 valstvo in rastlinstvo. Izumitelj. Ki je i*»kal .srfiUtvo zoper povzročitelje nalezljivih bolezni, je mimogrede ugotovil, da oddajajo po.-a-! me/ne bakterije dokaj močne žar-! ke. Slednji ^o dvigali v posameznih slučajih kazalce galvanometra do Ki m visoko. Raziskovalec je točno premeril dolžino žarkov in potem pričel oddajati radio valove ' iste dolžine, kakor tla bi hotel hr-jzojaviii. Takoj je ugotovil, da ima-' io omenjeni ratliovalovi poseli.10 lastnost, da obujajo v krvi najoe-\arnejše bakterije in druge povzro-jčitelje kužnih lsihv.ni. V ta namen so bili raziskovalen prostovoljno na razpolago njegovi sotrutlniki: •— z< I ravniki in vojaki, sami krepki zdravi možje v starosti tul 27 do h*t. I'im so bili izpostavljeni "kužnemu \alu". so vsi brez izjemo oboleli. Vendar niso "morilni žarki" nevarni za človeka neposredno, temveč samo ustvarjajo za «»-bolenje razpoloženje. Dokazano je tudi. tla se lahko zajezijo in pre-1 prečijo kakor vsi radio-valovi. II-Mttmili bi igrati večjo vlogo v bo-| dm*'i vojni samo pri neprioakova- Inetu napadu ali pri nasprotniku, ki ne pozna sličnega "naprednega . orožja TIboiapee, 5. dejanj „ 12 letih. 4. dejanja Zbirka ljudskih ker: 3. snopič. Mlin pod semljo. Sr. Neia. Sanjo —........................ 13, anoplC. y eotolka. Smrt Marijo Device. Marijin otrok_________ VOJNI TAJNIK DERN IN COL. LINDBERGH .-SO 14. »nopič. Sv, Boiljan, Junaikn deklica, lacrta rtacwlov .........—M 19. utopi«. Turki pr»d Dunajem, Fabjola In Neia_________________________SO 30. snopi*. Sr. i>i«t; Ljuhesen Marijineca otroka--------------JO KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Slika je» »bila posnetai v Washing tonu, ko je enani letalec poveilal svoje mnenja o prevažanju zrač- 1 j i ^ ne pošte. Lindbergh jo bil odločno za to, ne j se prevažanje pošte zopet poveri privatnim družbam. Dedek je pravil; Marinka in ikra- teljeki_________________________.40 Elizabeta _____________________________________35 Fabijola ali eekev v Katakonbab.....45 j Fran Baron Trenk__________________________S3 | Filozofska zgodba ------------------------.00 Fra Diarolo _____________________________________^0 Goispodarica sveta -------------------------40 Gostilno r stari Ljubljani _____________.6« Grška Mytologija_____________1— Gusarji _______________________________75 Gusar v oblakih ................................M Hadii Mnrst (Tolstoj) ...............40 Hektorjev iuec ____________________________^50 Hedvika _________________________________________40 Hudi tasi. Blage duSe, veseloigra .73 Helena ( Kmetova) ____________________.40 Hudo Brezdno (11. a*.) —-..n-_______35 Humorske, Grotesko in Satiro , vezano .....................................8(1 broSlreno_______________________________60 Izlet r- Brouika_____1__________1JWI Izbrani spisi dr. H- Dolenca .............00 Is tajnosti prirodo ______________________.56 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. 2 zreška __ Ivan Mencinger: .1.56 Igračke, broširano -----------------------80 Igralec _______________________.75 Jftgnje .............................................JO Janko in Metka (za otroke) ___________.30 Jernač Zmagorai, Mod plazovi___—50 Jutri (Strug) trdo res________.75 broA.______________________________60 Na različnih potih .............................40 i ... .. .__. T . 0_ililt za n^uto Notarjev nos, humoreska ................3a ' .... . .-(Tatic, (Uevk», trd. Vi-2. Narod, ki umira ...........................„.^40' _ . , ... , Naša vas. 11. del, 9 povesti ..............»0« ^«Ja»ske povest. ..................... 30 ... . _A I Tunel. see. rtiuiau ...........................1.56 Nova Erotika, trdo ve« __________________70 „, . ln*nutki oddiha Nasa leta, t rti a vez ..........................10 broširana ...................................56 Na Indijskih otokih...........................J>8 Naši ljudje.............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina ..................33 ; Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih iiohodov hlvge- | ga slovenskega polka....................1.50' Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...S3' Onkraj pragozda...............................88 . Odkritje xlmerike, trdo vezano .........66 mehko veza/>« ..............................50 j Prapreianove zgodbo ...........................35 Pasti in zanki ...................................25 Pater Kajetan..................................L— Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ..................................50 Ptbirki iz Koža (Albrecht) _____________25 Pariški ziaiar ...................................J5 Prihajal, povest .................................66 j Veliki inkvizitor............................ 1.— Tisoč in ena noč iKape) vez. mala izdaja ....... „..1.30 __1.40 ............1.30 ..........3.73 ..-1.— 1.20 ...1.30 Lgrablirni milijonar ......... V krempljih inkvizicije _______ V rolistvu ______________________1.23 V gorskem zakotju .............................35 V okiopujuku okrog sveta: 1. del ............................. 2. del.............................. OBA SKUPAJ ............ .—.....M .............»0 __________l.eo »ožigalee —........—.............................j Vera Povesti. i>esml v proicl ( Ltaudelatre) trdo vezano ..............................1.— , Po strani klobuk ...»............................50 Plat tvona ...............-..........................40 Pri stricu _______________________________________«0 Prst božji ____________________________________30 Patria, povest iz irske junaške dobe ..................................................30 Prva ljubezen ..................................50 Po gorah in dolinah .........................8« Pol litra vipavca................................60 Poslednji Mehikanec ...........................3« j Pravljice II. M ajar ........................„..3t P red tri an i, Prešern in drugi svet- * nlki v gramofonu ........................25 | Prigodbe čebelice Maje, trda vez 1.— | Ptice selivke, trda vez........................75 t (Waldova), broš. ...35 Vojska n» lialkauu, s slikami .........25 t IlatrHiilraiiittb Tabore), Vrtnar. trdo vt-zauo broširano .... .11 .60 _______________________85 __________________________CO ...........................30 Jurtiierl spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo rezanih....................^......10«— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano —____________.U Juan iMserija (Poresti is Španskega življenja______________ Kako se sem jaz itkal (Alefiorec) I. zrezek .., , , Kake seat se Jat likal (AleSorec) 11. sr.____________60 Kaka mm ae laz likal . zv, trdo vezano. Vinski brat .........54 C. zv. trdo vezano. Vsebuje VO po- vesti _____________ Kn j igrama "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West ,18th Street. New York Volk spokornik in dru^e povest!....1.— trdo vezano ...............................1.23 Vojni, mir sli jiognn^tvo. 1. zt......S3 V pusliv je sla, III. zv......................35 Valentin Vodnika Izhrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu ...................23 Vodnikova pratika i. 1927 ...........S6 Vodnikova pratika 1. IV28 .............„..50 Vodniki in preporoki ....................„..60 Zmisel smrti ....__________________________....60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......66 Za kruhom, povest ...........................33 Zadnja kmevka vojska .................75 Zadnja pravda, \t-i...........................70 Zmaj iz Bosne ____________________ Življenje slov. trpina. Izbran*, spisi AleSovee. 3. zv. skupaj ............1.50 Zlatokopi ____________________________________26 Ženini na>e Koprnele .......................45 Zmote in konec gdč. Pavle___________.43 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ____________________________________40 II. del ___________________________46 1 Znamenje Štirih (Doyle)______jB6 NORA KNJIŽNICA pojavi. Zadnja prika^-n je "bila celo podobna rloveškeniu obrazil. X«*ki ipriponiinja k temu, tla »niso te prikazni o5ave v • Freibur {Ktkaxale nekake • «"l. Kmalu nal<» so v I Sheneetady-jit pri Now Vorku o-j pazili potlobno fenemene. J>an--s jše ni razlage za te pojave. Doka-!zati bti še trt-ba. ali so resnični. je pokazala, nekaka roka. drujrii-zopet- nekaka nojra, ki je plavala v y.raka. Te podobe so trajale po vev minut m se nato z«rubil.- hrez ■sledu. Inženirja, ki sta delala poizkuse v laboratoriju, sta prvotno mislila, da gre za optično prevaro. Radi tega sta poizkus ponovila in zopet so se pokazali podobni V nekem fizikalienem laboratoriju v Napolju so te dni delali po-j izkuse k tokom visoke napetosti. Poizkusi so se vršili v temnem prostoru. Pri tem so se pokazale : pri skakanju električnih isker z J objekta na, objekt, eudne sn et le ; tvorbe, ki ro imele obliko posa-' metznih človeških udov. Enkrat se čarovnica .........................................jbs Cvetina Borograjska .......................03 Cvetke .................................-.............25 Čebelica ....................................,——25 Črtice Iz življenja n« kmetih------33 Drobiž, in razne povesti — Spisal Miioiiiski ____________________60 Dekle Ellza -----------------------------------40 Dalmatinske povesti ____________________35 Dolga roka_____________________________________.50 Do Ohrida in Bitolja........................70 Doli z oroijctD ----------------------------.50 Dve sliki: — Njiva; Starka _____(MeSko) _________________________.60 Devica Orleanska ..............................£0 Duhovni boj _________________—.......-.50 "GLAS NARODA* NEW YORK. FRIDAY, APRIL 6, 1934 THE LARGEST SLOVENS DAILY in 0. Tudi sleparji in zločinci gredo z duhom časa naprej t n se počasi mod« ruizirajo. Zadnji ča> .so zaceli i.' vsaj deloma irp«»rahljati vsaku-vrsttie izume, vsaka stvar, o kateri m is! i j'Ja jim ho je kol ieka j koristila pri njihovih lojKivščinah, jim pride prav. '/. eno h<*sei|o pove-dano. tudi lopovi so se začeli modernizirati. — Pudri'.* gredo n.i • lilo. izdelajo natiioeen načrt, ia >-«■ o vseli maleuko-t ili natančno poli v« tU jejo. Včasih >e j.- dogajalo, da m' }>' pri kaki družini nastanil kak na-Vi.l<-z šini »'lovek. ki je nekaj e:i-s.t ndno ;»la»"eval hranit in staiio-\atije. k<> je pa prišel itjrodeu trenutek. je pa pobral iz stanovanja kar je bilo le količkaj vredno, in pobegnil. — To je bilo že kaj navado« jrii. 1'reil It-ri Sla -•»• na elila v ndicui elegantnem K'rlin^kem hotelu > izjavo s»»v»*dit p<»-]ol>.». v kateri ti; bilo nol»en naiel na mizi. V enem samem hotelu -ta nakradla /a v*-č kot tisoč mark drag«« enosti. Ilotelirka ju »e zvečer Ziistonj pričakovala. Z;i posebnega sleparja se je bi! hkazalMi'ki Francoz. Imenoval *»» je vicrunte Krnile , pozneje m> j,- pa dognalo, da je bil I«* natakar, po imenu Clia-inauf. " ri« m titaš" je obiskal najpn j Nieo, O.srmde. Spa in druga ineCa ter -i p:i;irral nekaj denarja. s k a t • rim je kupil lep •»radiV* v \'«r-iiiand'ji. Xotar mit je potrdil. i!;i je giajščak. in to potrdilo je nosil \edno pri M'bi. Takoj, ko j«1 iniol to, j-> z:ičel slepariti. Po Ietov!š"*di se je -eznanil z raznimi bogatimi Angležinjami in Amerikankami. Ker je bil J«'|>. j«> imel pri žen^kab Mečo. Kkomj v vsakem letovišču je d< bil kako liogMo deklico. ki bi se rada ž njim poročila. Ko je ra::-merje že toiiko napredovalo, je š.-i k nevestinemu očetu in rekel, da j** pripravljen poročiti njegovo hčer, če hi dobila za doto grajš*-i-110. Pri-ta vil je, da mu sta riši v na-^profnem lučaju ne dovolijo po-J ■ 'iti s«-. Ker ni zahteval nol>eiie-g« denarja, je bil nevestin oče kma-lo zadovoljen in je kupil na Francoski m lepo graščino. Par dni pred poroko je k kol "plemenita*". da mora svojim star šem dokazati, d i bo iinela njegova ž* na grajščino. 1»od' či ta>t mu je brez ugovora izroči l kupno listino. Dan pred potoku je navidez nevarno zbob l in rekel, da mora odpotovati na juu". Odpotoval je in na podlagi kupne listine pri prvi ugodili priliki pri- SPECIALITETE dal grajščino svoje neveste. Predno tudi tovarno, v kateri se take pri-s » ga dobili, je napravil kakih de- j prave izdelujejo. Pred leti so od-s<1 takih "kupčij". j krili v Be limi tako tovarno. 1 Podobne sleparije je uganjal tu-j di kavkaški knez Miršinski. ki se je '. ;Nekl cMii«»>val na ko- ' imenoval tudi Danilov in Šaršinov. fo(,voru t,va I*ravni je. .[a ima v Kavkazu veli- v.Li pn portirju dva velika zabo-kan.ska'pose,tva in je s tem lovil 1 ol,?.'-»a Jt' ocJpr a m na- ju boge žrtve. .Najprej se je pojavil "s,a, v,nJ! VM' »,,,luo vetriliov, vlo- j Miršinski. ki je bil ' pravzaprav le i"11'1111 *vedrov 111 t,Pllf,n. i - . i» ■ »potrebam. De avca sta se nekaj ! reven, armenski trgovec v Parizu." J i Ker j., imel zelo namazan jezik ... ;asa, i^^rjala. č,*. nista vede- i fino obnašanje je kmalu vstopil v Ja\ ki,J st* l!ahaJil v sIed- bol jše krogi-. snj,t: Sta ,,a l»rtl»»znala da je v od- v.i. i- - -.i i daJjenem predmestju tovarna zi .\ajnoJj se je zanimal za borzna, . 1 , • . I lw .. , , . orodje. ki «ra potrebujejo. vlomi ei. i jMiroi-ii.i i * t s»* veilno hvalil s svo- , . 1 i*i • . ii*' Neki Parkas na Dtinani se ie po- jim velikim premoženjem. Imel je ' J 1 ,, • si. i n i sebuo pros!a\d s tem, da je sle pa ril »velike ba.crenorove. velikanske yo-1 1 J ' . , -i. , i . ■ potom telefona. Zadeva se je izvr- zdove. silne voilne mori. katere je ^ ( J treba samo Izrabiti. Hekel je. e uatanepo ... . . J pn-le,|al ir. prmeril. . ,ku? da naj pelje- jo v vilo razne drage cigare, svilo. Inženirja je Mirsiuski saai iziual nakit in drug.* take stvari. Psluž-iu g pcs'id v Kavkaz. Inž-nir i" betici so prinedi zahtevane stvari bil pa najboljši knezov prijatelj i;, v vilo. IVsiijatve je sprejel slu-i.jegov poMiočnik.— _ | /.abnik v veži in rekel uslužbencem Kmalo si i začela prihajati iz Kav- d;i naj nekoliko počakajo, češ, da kaza poročila, in knez ji* začel pro- mora \id«'ti v>e st\ari baron. P-» dajati. ' preteku četrt ure *e je vrnil iz Najprej i<* prodal velik bakreni s sobe. in rekel, da se gospodu rudnik in vet- kvadratnih milj lira- bankirju do posla ne stvari ne dopa-. tovega gozda. Za to ji* bil do-'dejo. bil poj miljona; r»*JvIi m> mu. o-kroviteljstvom izdelovalcev Lucky Strike broadcastana iz Ikes lop Opera House, kjer gostuje .Metropolitan Opera Company. Deb ussy-jeva o pet a "Pelleas i*t Melisande'*. "Broadciiistanje eel Ki <»per je bilo my prej uvedeno v Ameriki, in sode«" po pLs-inih. ki jih dobiva vodstvo. je bila to zelo posrečena ideja. Širša javnost zna iceniti dobro glasbo in je za broad cast anje' opor zelo navdušena. Edina- ope.ra i 'i a ude Debussy j a je "PelleaK et Mellsjuide*'. Značilno zanjo je to. da se povsem razlikuje od drugih. bence je sprejel v veži. in nesel Hugo v sob>; po preteku četrt ure ji* rekel, da -se gospod ni mogel >e * d ločit i. Zvečer ali prihodnje jutro x* ho osebno z**lasi! v trgovini saz svoje lasi ne inženirje, kmalo /a njuni je pa tudi Miršinski odpotoval. Tinevno je. da so bili francoski inženirji silno razočar.i-n i, k.» jim v Kavkazu povedmi i, . da ne poznajo nobenega kneza -Mi-- l",><,V.?lal- ,V ^ ^dovoljen s po-»inskega in da jim ni znana oseba. ■ 'S,l-Jl,rVi*'° ii!i ki bi imela toliko oreinožcnja. " 1 sIl,/-bcilt'' ^ šh, izginil je pa Tudi izsiljevanje, ki posebno eve- 't,l cialitete ' paril v kratkem času več tisoč kron. Noki Joe Tavlor je dolgo časa ! Zlli,»,> zločinci poslu- izvraeva 1 svojo prakso v Londonu. Z,IJ°J° tU<1' -Wki pari- Na premet or. način se mu je posrečilo izvedeti razne skrivnosti iz življenja uglednih meščanov. Vse le stvari j.* popis;,.] in jih dal svojemu prijatelju. Prijatelj je šel k ški lopov, ki se je imenoval baron Kemercier. je ponavadi najemal avtomobile, s katerimi se je vozil po deželi. S svojim služabnikom je oel v garažo in najel za dva dni družini, o kateri je pisal Tavlor ' Soferiu > takoj plačal in rekel, da je založu.k knjig/Po- itMow*n° svoto »«k.'«r so se podali jasnil je. da je kupil od nekega ni- "" l,ut-'Dn'-ri J'* nam«al med satelja velik roman, katerega na- u,a,° i« ga dal šoferju, merava izdati. iKl Jt' kmalo izgubil zavest. Baron Ni treba omenjati, da so se čla- ijV l"tUd]] v kak Ja- ni uglednih rodbin tega zelo pre- sV°j,'lim *l"atbniku jc pa rekel, strašili, m Meč. da bodo v.e njihove . .krivil«^ prišle v svet. — Kupili \ Ko sU se pripeljala v kako m--«o rokopise in plačali za nje silno *to, je rekel baron hotelirju, da je visoke svot'*. -na poti izgubil listnico in da bi rad | Taylor je precej dolgo izvrševal , prodal avtomobil. — Ker je bila tO *lužho. pozneje so mu pa prišli tcena jako nizka, je imel ponavadi u-na sletl in ga zaprli. speh. Ker imajo zločinci, posebno pa K županu mesta Le Havre je vlomilci posebne priprave in oro- priši*! nekega dne mlad. čedno ohK dje. j,* umevno, H. deset let pozneje se je pa vršila prva J vprizoritev opere istega imena. I Dejanje je samo po sebi nekako tuje in nevsakdanje. Debussy jeva ) godba je nekaj krasnega. Ni ne ; prizorov in ne arij. Poslušalcu se zdi. kot da bi glasovi pevcev pla-ivali na čudovntem morju. I Opera ima pet dejanj. ; \*logo Arolisande bo pela Lucre-■ zia Bori. dočim bo Pelleas Edward Johnson. Ezio Piuza bo i upaš zagovarjati jo.' Sestra (ienovefa je sklenila roke. ,VaH ,„• !||n„<4, z.ilh.z:!?i t0£,a klica. Po- — In tu ste JO zopet srečali k||JliI j(l poj.lsniti ft|< kaj ) . - '°tOVO ,je Z11eV I)0m?te m M ~ "Nikakor ne!", gospod grof. ni pome- na noben greh, nobena grda misel m mogla niin S(l zaVzemaiu za to.. . gospodično." i pravili o tem. .. kralja ik dali dobri dekle- j t4>' Cim so viteza de VauJreva i>repeljali v Bar»tiHo, je zasnoval premeteni sluga cel načrt, ki bi moral po njem delati, da bi mogel služiti svojemu mlademu gospodu, nt* da bi stari kaj opazil. Napravil je bil važen obraz, ko je stopil pred grofa de Linieresa; med razjarjeni »n gospodom in prebrisanim služabnikom se je razvil naslednji pogovor: — Vidiš, Pieard, kakšne strune sem moral napeti, da premagam njegovo trmo. — (.»ospod grof je bil strog. .. — Strog!... Heei raje, da sem bil pravičen. — Pravičen, toda strog, gospod grof. — Jaz sem se pa preveč razjezil na viteza, da bi le malo obžaloval t«», kar sem stori. — A vitez, gospod. .. — si je drznil vprašati Pieard. — Ostane v Bastilli, dokler ne dobim «ul njega zadoščenja. Iz ječe ne pride, dokler se ne ukloni in ne izjavi, da je pripravljen izpolniti kraljevo povelje. — Kaj je pa Xjegovo Veličanstvo napovedalo t — Da vzame vitez, ki ga čaka na dvoru njegovih prednikov dostojno mesto... — Da vzame za ženo tisto, ki mu jo je izbral kralji — Mar Iri se ne moral čuliti izredno p >-•aščenega, da mu je kralj tako naklonjeni \li bi ne bila njegova dolžnost pasti pred i kolena in zahvalili se mu? On se pa za to visoko čast niti ne zmeni in >i j" Z nožem v obraz. Alojzij Zore. .'10-lelni posestnik s Škofljice, se je zvečer vračal domov. Pred domačo hišo ga je počakal nekdo in ga siuvll z nožem i v obraz ter ranil pod levim oče-Kom. Baje gre za staro sovraštvo. Zore je moral- v bolnieo. omadeževati njene čiste duše In obrnjena k Henriki je pripomnila: — Poglejte in spoznajte me. gospodična. Hog me varuj, da bi se mi zdelo slabo to, kar smatra gospod grof za dobro in pravično. Nasprotno, hotel sem reči, da bi gospod In ker jo je Henrika z objokanimi očmi j vitez ne bil smel prezirati dobrotljivosti iro-začudeno pogledala, ji jc hotela osvežit i? spoda grofa. Xe. tega bi ne smel storiti. Slavni čika.ški odvetnik Clarence Darrow (drugi z leve na desno), je bil imenovan za predsednika preiskovalnega odbora XJ6A. Odbor bo pr#iskal ra'zrere v malih podjetjih. Ostali člani so: W. C. Thomson (na levi) ter .J. F. Sinclair ki K. P. Mann (na desni). Knjige Vodnikove Družbe lahko ie SEDAJ naroČite za prihodnje leta. Naročnino, ki znaša SLMl — $1—. lahko poftljete nam. in kakor hitra badm knjige izšle, jih dobit« pa podi. i Ako fakatr tako dolga, da knjige is-idejo, morate platati zanje $1.35. KNJIGARNA'GLAS NARODA' 216 Weal 18th Street. New York, N. 1 spomin in dejala je: — Xekega večera... na bregu reke. ..tista. ki je hotela umreti... Pri tem glasu in teli bese lah je Henrika vzkliknila. Vsa strašna preteklost je vstala pred njo. — Vi?... to ste vi l — je vzkliknila. Vzravnala se je, pogledala pozorno Marjano in pripomnila: — Da, da... se že spominjam!... Poznam vas. Potem jo je pa prijela z drhtečimi rokami za rame in vzkliknila vsa iz sebe: — Ah, bili sva takrat dve!... Videli ste jo, mojo ubogo sestro!... — Kekla sem to častiti sestri, vaša sestra je nedolžen angel kakor vi sama, kajti prepričana sem, da nimate nobenega greha na vesti. — Da, nedolžna sem, častita mati! — je vzkliknila Henrika. — Bog mi je priča... prisegam. .. Toda predstojnica jo je prebila: — Nikar ne prisegajte, draga hči, saj vam verjamem. Ne, niste zakrivili laži, tega grdega ponižujočega greha. — Ne. .. ne! — Toda zakaj so vas prignali sem! — je vprašala predstojnica. — Na povelje grofa de Linieresa, gospa, — je odgovoril neznan glas. In naenkrat se je pojavil pred njimi mož, ki ga niso bile opazile, ko se jim jc bližal. Predstojnica je bila presenečena, kako je nngel proti neznanec brez dovoljenja in nenapovedan na dvorišče; zato ga je vprašala osomo: * — Kdo ste, gospod, in kako ste prišli v t<> hišo? In prišle*' je odgovoril samozavestno: — Prvi komorni k Njegove Excellence gospoda policijskega direktorja. Bil je res Pieard, ki je znal služiti istočasno dvema gospodarjema in ki si je bil pridobil zaupanje obeh. — Zdaj. — je nadaljeval policijski ravnatelj. — ko sem ukrenil vse potrebno, me ne bodo zadržale nobene prošnjo, da bi ne odstranil te dekline. Sklenil sem poslati ljubim viteza de Vami reva na Louisiano; naj pomnoži vrste prostitutk, ki jih hočemo v Parizu iztrebili. — Na Louisiano jo odpeljejo?... Kdaj pa, gospod grof? — je vprašal sluga boječe ! — Že drugič se je bil Pieard pregrešil .'zoper previdnost v vlogi, ki jo je bil sklenil igrati. Toda grofa je tisti hip preveč pretresala jeza, da bi bil to opazil: In odgovoril je: — Prva skupina zapusti Pariz te dni in ona se odpelje z njo... Takoj odredim vse potrebno In res je takoj napisal nekaj vrstic na list papirja. (Dalje prihodnji?.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna Glas Naroda" i u ^ALl STE ŽE NAROČILI SLOVENSKO-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV.-NAROČITE G A ŠE DANES "O ODA** NEW YORK. FRIDAY, APRIL 6, 1934 4 THE LARGEST 8LOVENE DAILY In U. 8. A. NJEN CZJOČTJ ROMAN 12 ŽIVLJENJA i CDQC3 I stara turška igra na gržkem -Bj^M^^ iskat O 2A "6LAS NARODA" PRIREDIL: t. H. O r>:! Hoj med dvema kamt'L.Tna je >ta> oda ven turški šport. ki -\a .slik: vidite d. - kameli v Ijoli 1#I»i. VELIKA VOHUNSKA AFERA aj naj, *>, se ne upal yovorm n .svoji • jube.zm. .senoriU? | že • Wu laiuke?a kM;i tlj vi „ xe* Ali to pon.za vas pono.s. da vas iz ce'ega srca ljubi ,Uti par0(,aJi; Ua je pari*ka. poli i ni v>i /a mož, ki pripada drugi človeški družbi kot pa vi? Ali mu zamerite, {{.]ja prijela mednarodno volu «e vam položi pred vaše noge nivoje .sree ? I>ovolj dolgo sem to vroče | Lidijo fStahlovo in prevaja In- vest i kmalu utihnile, je že napoj pozabila to stvar. Pred nekaj tedni pa -o v Ženevi odkrili film. ki je po svoji konstrukciji pričal. d;i ni navaditi film, ampak najbrž«-tajna koda. <>bia.sti .-.o film pregledale- in un to me dela neizmerno aret-nega. Danes je zelo srečen dan za mene in ne .-mem ga pustiti, da hi sel mimo, ne da bi vam povedal tm. prosim, odvrnite to ki-i-n-ko, s katero >te in». že dovoj mučili. Saj vem. da me tudi vi Ijitbi-bit« — d ru pa i" o tudi ne more bit;. L./uVzen. k<*.t > moja, mora dobiti odmev. V takem .strahu more !>iti ženska Mn«o za moia, ki p.i ljubi. Seuorita. nikar me «e glejte tako ponosno. Ljubim vas — ljubim. vas in ne morein vee molčati. Zn\rzite svoj ponos, prosim vas. . . Spočetka po>luŽa Oda te besede kot v sanjali. Še nikda.1' ga ri zalotita ]>ri laž t. Pogleda mu v oči, ki tako vroče in nežno žare. O. ko hi sedaj mogla verjeti! Toda srečni občutek, k? >e je hote1 ra'.liti < e* njo kot vroč va'. jo prisili do bolestne jeze. Visoko .se zravna in pa pogleda z žarečimi očmi, medtem ko njen obraz smrtno prebledi. — To se vi upate? Ppate r-e meni govoriti o ljubezni — vi meni 1 — zaklič-e srdito. Henrik stopi za korak nazaj in .«tL«:ie zone. Žareči blesk njegovih o*-i ngzisue. Ali se je v«)dar-le varal? A'i nI bila skrb'eea ljube- j zen. ki je tresla zanj/ A i pa ji samo ponos ni dovolil, da bi pri- j uia'.a. da ljubi reveža? Tudi Henrik prebledi. — Zakaj Ker sem revež ( 5 . ^^ 1™ —....." , iwii poroean, ua je pariš .'(vh tin ko . - m . -a v «ustvo zapiral v svoje sree — danes nisem mogel vee. Vem. da ste francoskem mornariškem ministr-zelo ponosni. — a i prava ljubezen vpraša potem? Ljubim vas in | stvu profesorja Martina, ki je bil navzlic svoji revščini se dobro zavedam svoje vrednosti. j takisto osumljen vohunstva v ko- (*"da *e bridko raAineje. rLst neke tuje drža«ve. .Javnost je — Vas sem vedno .smatrala za moža. ki navzlic svoji revšči- tedaj pustala pozorna. ker pa .so ni more meriti z vsakim drugim. Toda sedaj sem morala spoznati, da — da ste zmožni tudi nizkotnega dejanja. Men: govorite o ljubezni, ker sfin bogata! — Senorita ! — Da. — da — da! -S-amo zato govorite meni o ljubezni! Saj ni mogoč*. tla bi me ljrbili! Vase .^ree gori za drugo, .za plavolasko. tam v »vj i domovini! O, ne ažrte, ne ponižujte .se že več pred mo. jimi očmi — boli me. di. v;.> morem videli tako majhnega. Tdariti bi vas moga v obraz, četudi ste mi re"-ili življenje, ker ste mi prizadeli tako »veliko ponižanje. Mar bi me pu.stili pa.vti v globočino. boljše bi ilo. kakor da ste mi napravili to sramoto. In njeu ^ u- se zlije sv bo1 ..sten jok. Ilenrik t*e je umaknil in jo rstro g'xbi. — S« norita, o kom govorite? Katera je ta plavolaska* Oda pritkne obe roki na utripajoče sree. kako majhen stojite pred menog: Vem, vem vse! Vi ljubite plavoliuso dekle, katero lujčete sedaj varali, ker je najbrže revna, S tako žalostnimi očmi je .stala »v Iierlinu na ^lee.stra. ki se j-e poslovila od vas na postaji? — Ker vas ni-cm hotel nadlegovati s svojimi družinskimi razmerami. Samo na Kristinino izrecno Željo sem ji dovolil, da je prišla na postajo. Z velikimi, vročimi (Kini ga Ceda "Vda. — O, kake boWine ste mi napravili s tem. da ste molčali, da jr to plavo'eso dekle vaša Mestra! — pravi Ceda s pridržanim glasom Tedaj pa jo Henrik pritisne ua svoje prsi. — Ceda! Ceda! Ali ve*, kaj si mi s tem povedala? Z resnimi očmi ga potr'eda. — DaJHenrik »vem in .sedaj ti hrčem povedati popolnoma n^-'•avnost in la.-no: ubim te. more-'a ^m te ljubiti 1 Morda od prve- - trenutka, ko sem te videla. Horila sem se proti tej ljubezni z I ';OI"u|,,ko 14ito Davidovi«, kj je v*em svojim ur.rnmini ponosom do časa. ko si me na svojih rokali ' * 11 raci f v imvo ŽMjenie. In tedaj ^ sf) jo Medm ^ u kositrni. Nato pa sem videla lepo KrLsto Tedaj sem si zo- >ki nrgani lzg]tllU je neka s X« f It/, b ItAIll« mM »Vt A* ... A. ^ __________J. 1 . -V I SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU j jj «1« WEST lStn STREET NEW TORI, I«. T ; PIŠITE NAM ZA CENt VOZNIH LISTOV. RB-j r ZtiKVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE • :.-ij zarili gojili 1udi ua (ir;kem. preiskavi so kriminalisti do«na'i še to. da ima film neke pr.stne oil-tis-\ Zaecli .so jih preiskovati in ugotovili, da .-.o to prstni odtisi vobunke Lidije Stahlove. -Va podlagi teh ugotovitev je jiariski preiskova'ni sodnik zaslišal ain^*: išk,t /akoyea Switz. ki ,si;i že od lanskega de^mbra pod kljueem. Pred oči I jima je da-Vko-sežnortt ženevske najdbe in jo pozval. naj nikar .-e dalje ne prikrivata dejstev, k r ;;u bodo v tem primeru izdi;'i ilru^i. Ta zvija<"aj je pomagala. Zakonca -ta prima-1 la. da sta vohunila v prid neke tu-' je države in ,>ta izdal« vse svoje pomagaee. Takoj po njunem prlionanju je f';t policija na de»lo Ln polovila vrsto eseb. ki so se udejstvovale v vohunski stroki. kolici. k.i«T .-m bili vrisa-vohuiK' važni »»bjekti, 'trgi. tvorniee z opombami o pro-tlukeijski kitpaeiteti • iu zliusti u-trjene postojanke. Med zagrenjeno ko? e.s pori d »Miro. ki si no kompromitira vohunsko družbo, je limono fotografij, juvseben kiju«'-ta šifrirano pl-avo. naert industrijske mobilizaeijt Pariza itd. Vohtin>ko gnezdo si» odkrili p.i-riški drtektivi s sodelovanjem an-gh'skili in ameriških tovarišev. Krivci so vohunili za Uitsijo in Xemei'j-o hkfa-ti. mojrore pa .)••. da so prodajali svoje tajne tudi drugam. Doslej je pod ključem šestnajst oseb. »Sodišče je v zvtvi z njimi kvršilo is] zas.isanj in kijiLČilo !!.">(> preiskav. To p;i je šele zaeetek senzacije, kajti na sumu je v.sejra skupaj 'JtMI ostb. vc- eiiioma inozeineev iz južnovzliodne Evrope. Centrala, za katero so vo hunili. IZPOVED UMIRAJOČEGA ,]«• imela svoj s>*dt'/. na Fin- I • . , jem. nekega neki hudimpes'an^ki bitlnivi je umri te dni 1» vši j>»>š!ni uradnik Ladislav Loerinez. Poti legel je rani. ki jo dpop;idtt s •»voj ni tekmecem v ijubezn*. Tik pred j-mrtjo je prosil zilr.ivnika. .;aj pokliče nekega u:a.ln:ka p"ši-ueirij ravnatelj>rva. ker bj mu rad n» kaj povedal. In ivs je spravila njegov.! izpoved na dan zanimive stvari. Loerinez je hil ch-ojen ua dve let 1 in pri ječe. ker je kradel ]/, ilt narn h piscnt '/•' \"ee let delta!-. Xa smrtni poitelji je izjavil, da ni ukradel <1111111 2!*.i>lli) pengo<». z:i:a
  • ti denarna pisma, ki so v njih I j 1111... rihotapili \aiuti/ i/. Madžarske v inozemstvo. Cni raj« r-i je nadalje izdal poA. -neinu uradu ku ime jreneralm^ra ravnalelja neke banke, tekstilneua veletrgovca. trgovca / ju/irm .••»'! *kem, odkofl- r s<> pošiljali «rraili- veleiioseNtiiika in -im- vo v Rusijo. gih. ki je njih denaru i pisma 7. apn a: I u is v llavre Kurijo v Urcruen S;.UiMi K IZ jpr.la: .Uiij- .-tn v ClieiiiouiK 14. aprila: »Ji Suvoia v n t:< v ('livrlmult l;iillri«l,nii \ ImiuIi line hur Mer 21 apn a: lirt-nifii v Bremt-n I Cliamp'uin v llavre 25. aprila: 11 :»-i ia v Cht-rlmurK lhitiil.iin; v llaiuliiiri; ilunliullun s llavre 27 aprila: 1 >1 v m|m<- v Clifrbourg ZC. apriia: Vt i'inlami v ir«»uli Rut' sur M«*r Kump;i v rii ItfX v <;>'ii >a 1'iuis v llavre 2. m»i»: Aiiult.mia v Clierl>mir(r Ail.erl IL.IIin v Hulliliiirc l*res.«l»*ni U ni^vrli v Havre 4. maja: • Maje>: it- v Ctitrlmiirg ' Voii-iid.nu v Ituiilugiir »lir Me! 5. maja: SI- >ir- Krati -e v llavre I Koma v Genua 9. maja: • Wushinsli'ii v H.i\re J l:rt*m«-n v LJieinen 12. maja: Cham | •lain v Havre Ut-iviigtoiu v ClicrlfOlirj Conti- <11 Savoia v Uenim 15. maja: Kiiii« v lin-ni en 16. maja: LietilM.'iilaiid v I lanilmr g Ijifayetie v lla.vre 1b maja: Statentl un v Roulutrn* snr Mer Olympic v Clit-rbuura 19. maja: P; i ris v Havre Aquilania v C*herlmiire ltl«-!l 3. julija: I t.« S - II.- v N.-W V. I k \ 4. julija: \V. -ihinKton 5. julija: ll'IrllK.11 l.l 6. Ju'ija: Mi jest io v 7. Jul'J.i: <1 ^ Kmi.* v* Havre »Vmle
  • i:i v Crmvi Eurnpa v llrviuni 11. julija: O. iitsvhlan.l v IlaralMir« 13. julija: oijuipic v n»tt-ii^,iittr 14. julija: Ai|tiit:mi:t v Chrrlniurj Viil.-a tiia v Trst 15. ju'ija: Champ'aln v Havre 17. julija: liremeti v Itremrn 19. julija : Manhattan v Havre Hiimbiirc v Hamburg 20. Julija: Statendam v Ii<'Ul->Kne 21. julija: 1'aris v llavre Hex v Oenoa 24. julija: Kuri-fia v Hr^ni«-« 25. ju'ija: Albert Hallin v Hamburg 27. Julija: Majestic V Clierl.ourg 28. Julija: lie «le Kranoe v Havre I •dal KAJ VSE STORI ŽENSKA LEPOTA . , . Sat ur nia v Trst je tudi. da ima do- 23. maja: kuverte odprt h denar- Manhattan v Havre p:ra!. Po v >na -krite nih pisem. Kje ima skrite, pa iio£p! več povedati, ker se je v : naslednjem hipu onesvesti! in kmalu izdihu I. ZDRAVILO ZA ZAKONSKI JAREM Osrednja o^eba vohun.ske afer je Honiun Benjamin lierkoviei. ki se izdaja za državljana Canade in ' iej»otica. ne\ka ie že od lanskega decembra pod ; fjv \Vu, k' ključem. Vodil je .sistematično or-Uari kot premetena zapeljivka po- Navadno mislimo, da je je najvišja .sreča. Seveda zrl ravne o I- Kitajski rodoljubi .so trdilo pre- i l>rič.ani. da je ženska kriva, da „e Kitajska izgubila pet svojih •>!»-mejnih provinc, ki tvorijo zdaj novo ecsar.sivo Mandžitkun. Žena. ki se ji mora ee>ar Puvi zahvaliti svojimi ,oht;| 2t|pavja m>bon ^^ ganizirano družbo, ki je v.thunila | raz" kitaj^h^rnuL^v^J^ukn ^ t^^V^^ ^ "V"' •ia ozemlju Francije. Anglije in in Džt.holll. J>rhila je v.V- -to ~ro- zdravje n:ka Združenih držav. žilnih pisem in pozivov, naj nikon ^ Tuu^TnZ P,va njr-gova žrtev je irpokoje- več ne nastopi na plinskih odrih. U^X.Z * i ni po kovntk du Moulin, ravnate j s eer •> ubijejo . , - - . , '"^'J1 - , • . . .... 1 s« d nje zanimive podatke- revije \ ojska m demokracija . Hm ter fly \Vu je nastopala v r (,t., , fton . - J ... lin J^.prai-,1 !,-„„ vojaško karii-, >» znala j,- lako sprrtn« lovili v Bm Z(|„,vih m:Ju,n,,.vl ' j^™,. ::„lr*1 j*v ^ »><■>■»■ sk,.„, „„bo™. v.,i,.. Kij»jn< neomejeno zaupanje m dobil eeio - = • - 1 • U"J" »dlikovanje z redom (*'a.stnc leui-ie. Preiskava je ugotovila, da je prejemal du Mou' in mesečno po 5000 frankov. Za ta denar je dobavlja! svojim plačnikom tajne načrte iz vojne akademije. Poleg du Moulina sta bila a ret i -ana eakonea Aubrv. Mož je bil inlenir. izvedenec za nntnicijo. Francosko vojno ministrstvo mu je poverilo referat za smodnik Aubrv je imel .vpogled v vse tajne municij&kih skladišč ki je svoje znanje" pridno prodajal. Prejemal ije mesečno 5000 fran tov nagrade. Tretji vohun je bivši romunski državnik, ztlaj natural?/i rati i Francoz Va.tro^lav Jieich. Imel je službo v pariškem Zavodu za biologi jo in je prodajal vohunski družbi za ,'JOtJO frankov mesečne pod-\ kupnine vse. kar j>H vedel in »nia! o 1'rarueaskili strupenih plinih in drugih obrambnih napravaSi v f r p n eo- k i v o.isk i. Zaprli pa so še zobno zdravnico 1-.., , , ... ................." 1 .^ijnjiK politike, da >o povsem pozabili na „|rovi. \jiht>va .srea. jetra plju vojno in svoje vojake ter se udajali r-a. oblsli so bila v brez vsakem razuzdanemu življenju. Neki ki- napake. Zdravnik .si je točno tajski nacijon dist je baje pisal h-- pi>a; v.se osebne podatke in d«, kon-pi pevki, da j«, bo pri pr\i priliki ,-a življenja skrbno zasVdoval u ubil zalo. ker si je njeno zapeljivo sodo vsakega izmeti podpisanih petjem njen dražeči ples nedostoj- j ]>rea ]3 iPti je u,-enjak umrl. a no podvrgel narod ter pripravil |univerzitetna klinika je nadalje vala njegovo opazovanje. Ni izgubila izpred oči nobenega izmeti opazovanih. Holandska ni takove-lika dežela, in ima jako dobro u-tejeno uprano. H.uiii>i.rg v llumliuig ni j 25. maja: Vcfiidain v H<»il>«ne sur Mer Majestic v ClirrlKnirf maja: Brt men v Rr.men Rex v rjciioa 30. maja: .%lt«-it Itiilliu v H;i rnt.iirjf I're^i.letil UiM.sexelt v Iluvr* Herein;;, f j;, v Cliellmurg junija: Kutnnit v tin men V<>ter>i|;i m v l^.iilogne 2. junija: Cli.-irnplaln v Havre Vult-ania v Trst 6. lunija: .New- V or k v llatnlmrg Washington v Havre 8. junija: 9. junija: Paris v Havre Aquitaiiia v t'herlmiirir Conte tli Savoia v Cenoa '2. Junija: Brenit-n v Rremen 13. Junija: l^ifavette v Havre IVuisrhL.iid v Haiut.urc »6. junija: lie de Fr.in.-e v Havre ru-reneaiin v C'hert.nurg 18. Junija: Eurnpa v Rremen "•0. junija: llnmliurs v llamlmn; Manhattan v llavre V JUGOSLAVIJO Pr«ko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE //. APRILA .'>. Mnja — M n j,t paris Aprila — Maju CHAMPLAIN <:'/. Aprila — /?. Maja NIZKE CEKE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašaji* naše pooblaščene agent« efreaeh. J&ie 1!) STATE STREET. N EW Y0H1 * Mynipii- v Chi'rlx.urjf Sta I.-!:, l.i m v iU.iil. ene CENA DR. KERNOVEGA BERIL JE ZNI2ANA Angleško-slovensk* Berilo KXtJLISlI SLOVENE R K A DE lil STA.XE SAMO $2 Naročite rja prt — KNJIGARNI GLAS NARODA) 216 WEST ISth STREET NEW YORK CITY domovino oh pet pokrajin. .... » . ,w '"P""«, ir.piinin I'O jr- »r II ret poklicala na pomoe vso svojo .samozavest, da ne bi mogel spo- I druga važna oseba, gospa Anglar ?uati. kako *eo te ljubila. O, Henrik, kako grozno .si me t r- idova. V njenem .stanovanju ie pii*U! 4 - * ' na- (Ualje prihodnji? ) i kriminalna policija ogromne i množine fotografskega materijala natančne izemjevide o Parizu in Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški, lino go jih je, ki so radi »1» bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. H.*r Leta 1930 je objavila univerra vse zbrane podatke. Podrobnosti so zanimive samo za .strokovnjake. A glavno je pa to. tla j umrlo izmed .">0 izbranih korenjakov kar preden so dočakali 40 let. Zdaj jih ž i. v i samo 28. To je Lsti odstotek, ki ga navadno sreeamo pri navadnih z ■m'janih s povprečnim ali v-elo rahlim zdravj. ui. Kaj to pomeni.' Zdrave je »-dvom no prijetnejše od bo'ezni. love k. ki ima poapnenje žil. srčno napako ali že'o«b"»;r bolezni. b< lahko živel prav tako dolgo — .-/i tudi kratko — kskor najholi zdrav hrust. Ta sklep nasprotuje morebiti .strogi logiki, potrjuje pa. da ns ne vemo ne ure ne dneva dvojo sni rt i. Sodobna .znanost ni več tako domišljava, kakor je bila pred 50 leti. - Z eno besedo: IV si zdrav in moean,' vedi. da še nimaš s tem jamstva za dolgo življenje. s mzEC pomladanski Skupni Izleti: ILE DE FRANCE, 5. MAJA v Havre Karla do Ljubljane $II7JM; za Ija in nazaj BREMEN, 10. MAJA v Bremen Karta do LJubljane SltVii: za Ija !n nazaj $^11.50 BERENGARIA, 12. MAJA v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.? I; za tja in nazaj $?IM;..»t ne za potovanje iu sploh vse da ho vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih ki se ^»zevali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu;Pi»(jlasite se takoj za navod'4a na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N Y HE - » a. «.-•