GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ta,ITS v Chicago» Hl„ torek, 8. maj» (May 8), 1928. * -***1 * ****** —lif. Ael ef 01. «. Iflf, črnimi oa Joae 14.111» 8TEV.—NUMBER 108 Izhaja ucdeij in Issued daily daya aad Holidaya. UrodaUki la upr.voiiki proatorl: MM S. Lawodato Ave. Office of Publication: SS67 South Lawndala Ava. Telephon«, Rockwell 4904 LETO-YBAa jeklu": pogle ofenziva okupacijo Šaataaga v Minnesoti To je naalov knjigi, kl bi al jo moral naročiti vsak zaveden delavec v Minnesoti, da pozna industrijske vohune. Chicago, IIL — Senzačna knjiga je izšla v Denverju, Colorado, pod naslovom "Vohuni v jeklu" (Spies in Steel). Knjigo je založila Labor Press, Inc., v Denverju, Colo. Avtor • knjige je Frank L. Palmer, delavski Časnikar. Za občiiski volitve al denarja Ampak za merodajne politične ••spodsrje je pa dodti drobiža. Boston, Mass. — Vedno sta ra pesem se ponavlja. Občina je svojim nastavljencem povišala mezdo in stroški za to povišanje Jf J . „ „ . A . znesejo $425,000 na leto. Ali so , Avtor trdi, da je odkril deta j- [povišanje mezde dobili cestni le vohunskega sistema, o kate Km unijskl organizatorji trdijo, da preprečuje vsak poizkus organiziranja delavcev jeklar-skega trusta. Palmer pravi, da se nadzorujejo le delavci, zapo-tljeni pri trustu glede zapoalje-nja, ampak tudi glede njih privatnih zadev. Kot poseben zgled v knjgi "Spies of Steel", katerega je zaznamoval kot prvi zvezek, razkriva avtor sistem jeklarske podružnice "Oliver Mining kompanije." Že dolgo let so delavci sumili, da so na Iron Rangu v Minnesoti in Michiganu delavni delav-iki vohuni, a Palmer prinaša reži. ki so skoraj neverjetne. Ampak on prinaša dokaze za svoje trditve. V knjigi je reproduci ral dele z roko pisanih poročil devet vohunov in še devet drugih dokumentov. Med njimi je tudi pismo slovenskega v6huna. On imena je ljudi, o katerih trdi, da so pisali poročila. 8kozi vso knjigo navaja. Imena, datume, kraje in fakte, o katerih pravi, da so pozitiven dokaz. "Cela povest je tako iznenad- K" pravi v svojem uvodu. "Toda jaz imam dokaz, skrbno skrit v Skalnatem gorovju in na kraju, o katerem sodim, da ga tudi moč jeklarskega trusta ne do-aeze." Palmer pripoveduje, kakor da bi človek čital detektivski roman, ne pa popisovanje aktualno postoječih razmer, ki postoje v veliki korporaciji. Neprava imena postnih predalov v Duluthu, '¡«ti raznega mnenja od glasila Ameriške delavske federacije The American Federationist" d» komunističnega dnevnika "Daily Worker" pod skrbnim nadzorstvom vohunskega glavna stana, arhiv vohuna, da je neki človek pred enim letom Naril delavskemu listu "Pro-letarcu" "kvoder; v podporo, obiskujoča bolni&a strežnica, pometači, odvažalci nesnage in rokodelci ali mogoče pisarji, ki morajo pisati, da jim pokajo prsti in napenjati svoje oči, da skoraj oslepe? Kaj še! Večina tega denarja pojde za povišanje plač vplivnih političnih gospodarjev. Plača je bila povišana kakšnim dvajset nastavljencem, ki prejemajo ie po štiri tisoč dolarjev na leto; Ti "siromaki" ne morejo izhajati. Oni, ki prejemajo po petnajst sto ali se manj na leto, bodo pa videli malo od tega denarja. Braakkart zahteva praiskava variiaikav Pravi, da je v Ameriki že 100,-000 verižniikih prodajaln ic, ki ubijajo male trgovca. Waahington, D. C.—Senator Brookhart iz Iowe je predložil resolucijo za preiskavo verižnih sistemov v prodajanju blaga na drobno. Preiskava naj dožene, čc niso verižne prodajalniee v u a protitr ustnim <*aSs konom. Brookhart je dejal, da je danes približno 4000 verižnih sistemov z okrog 100,000 proda-jalnicami v Združenih državah. Verižniki operirajo po vseh mestih in zdaj so začeli odpirati prodajalniee tudi na deželi. To ubija neodvisne male trgovce, je rekel senator. Ako pojde tako naprej nemotoma, bodo verižne družbe imele monopol vse trgovine na drobno Stavkar raajaa v KaaasM Kenoeha, Wis. — V aoboto zjutraj ae je spopadlo večje število stavkarjev in stavkokazov na cesti zunaj mesta. Stavkujoči pleteSinarski delavec Gerhard Uttech, star 20 let, j« bil težko ranjen. Krogla ga je zadela v Petnajst aUvkokazov je in poženejo kiUjake narionali-ste proč od Pekinga. Ameriški konzul ustavil bojevanje med Kitajci in Japonci. Ttfcio, 7. maja. — General Fu-kuda, kl komandira japonsko vojaško ekspedicijo v kitajski provinci Santung, je danes priporočil japonski vladi sledečo akcijo: japonske čete naj okupirajo Tsinan in poženejo Kajšekove nacionalistične čete nazaj na jug. Vsa znamenja kažejo, da japonska vlada odobri U korak. Japonske čete stopijo v ofenzivo takoj, ko pridejo pojačanja iz Mandžurije v Santung. Nova japonska divizija je pripravljena na odhod na Kitajsko. — Japonski konzul v Tsinanu poroča, da je bilo do 4. maja okrog 60 ja ponakih vojakov in civUlatov u-)itih. Konzul dalje poroča, da je crvavi konflikt odgovoren radikalni kitajski general Ho Jaotsu, "ki vodi bivšo "komunistično" mado, Santungska železnica pretrgana v trinajstih ______ . kitajske čete kontrolirajo progo 23 milj od Tsingtava do daljave 170 milj, vsledčesar imajo japonski vojaški vlaki veliko težavo s prevažanjem svežih čet is Dariena v Tsinan. Kitajska civilna vojna je začasno prenehala in vsa Kitajska se obrača proti Japoncem. Bojkot japonske trgovine je splošen. Sangaj, 7. maja. — Kakor poroča tukajšnji kitajski list "Sun-pao", je'bojevanje med Japonci in Kitajci prenehalo vsled posredovanja ameriškega konzulu Ernest B. Priceja. Kitajski ge-neratiasimo Ciang Kajšek je i-mol. «MHiaitanVnv z japonskim konzulom alt brez uspeha, dokler nI interveniral ameriški konzul in dal obema atrankama bazo za Več ko 50 jih dela v premogov-■ niku Powhattan. — Vest i eksploziji v premogovniku Je raca. Poeopljeftjentdar jev Ia drugo. ¡¡¡¡mm. ker je MU b.Je n.f^ JJST TlKStarji pri Allen A kompanjii so izprti že dvanajst tednov. Kompanija «trani župana nekega majhnega "jesta, opazovanje organizator^ Ameriške delavske federacije »n predsednika Državne delav-"«e federacije glede njunih no-l[anjih čustev in privatne po-'R0 reči, ki se lahko le tfedaj ^rjamojo, ako so podprte z do-b|,imi dokazi. O vsem tem se čl-,a v knjigi. Avtor je obiskal distrikt, do-pllK)val je z vohuni, da je lahko primerjal pisavo s pisavo na po-ki jih je že imel v svoji J**»ti, da je Uko dognal pra-imena vohunov. Vohuni so v "ojih poročilih navajali tudi noče priznati unije. Suhdčl podpirajo Robertaona. J^ianapolli, tod. — Suhači, kfterim načeljuje rev. E. S. Shumaker, auperintendent Pro-tisalunske lige v Indiani. so vrgli vse svoje sile ns delo, da dobi nominacijo za zveznega senatorja seddnji senator Arthur Robertson pri primarnih volitvah, ki se vrše danes v državi Indiani. lavajan .«u, J»no >*> ** 90 kl»noVci in F* «me, da so tako odvrnili v tesni zvezi, kater,^ cilj je *»m ,m1 sebe ¡poslati Robertaona ponovno v h stane pctdeaet centov. I znatno zbornico ^"j*™*' -e lahko tudi pri "Prole- no, da je prlha a v v Chicairu ¡kampanjski sklad denar od zna- ™ 1 nega butlegarskega aindikaU. ko je bil prvič izvoljen. Vae to suhači vedo, a ae ne brigajo, ker je bU Robertson v senatu njihov dober prijatelj in je zagovarjal su- haške metode. Shumaker je bil že enkrat ob-tožen ratfaljenja sodišča in pri-de U teden ponovno pred sodišče radi volilnih sleparij. . .............. Primarne volitve v Indiani bo- l'<* volje ljudstva. Ker vido danea pokazal*. da li ae J* ' , J n« Prostora za toliko lju- ljudstvo kaj Mučilo v teku u-n l>r* nočujejo kmetje kar na let, ko so bili v sedlu države zna-in na prostem v okolici ni suhači in klanovski vitezi, kl ttf V|»da je poslala 10,000 iso odgovorni *a razne korupcij- NarofJ tan-u" K">«t*a revoHa v Rumuniji. M»mjulija Rununlja, 7. ma- * 7 ^e^stlso« kmetov, se-"*;|Jajočih največjo politično '"""vanje v moderni Evropi, ae * ' v tem malem aedmo- mestu z zahtevo, da re-- '"Stavijo Bratianovo via-"l»ostavno, nesposobno, in nereprezentativno, j >jakc,v Albajulijo. I ske afere v državi. premirje. General Kajšek je snoči brzo-javil: "Japonske čete v Santun-gu so vrgle roksvico Kitajski s tem, ds so streljale na naše vojake in civiliste. Japonci so ubili čez 1000 Kitajcev. Zloba Japoncev se ne da opisati. Jas, kot pravi revolucijonar, se ne morem ukloniti takemu barbarstvu. Japonsko.brutalnost moramo razkrinkati prod vsem svetom in povspešlti vstajenje Kitajske; predvsem pa moramo likvidirati režim v Pekingu kljub vmešavanju in opoziciji Japonske." Kuomintangska vlada je pro-klamirala, da mora biti danes praznik po vsem nacionalistč-nem teritoriju in ljudstvo mora na velikih shodih in v demonstracijah ogorčeno protestirati proti maaakrlranju kitajskih vojakov in civilistov v Tsinanu. Tovarne, prodajalne ln šole morajo biti zaprte. In noben Kitajec ne sme kupiti niti za cent ničesar od Japoncev. Obenem 1 Je kuomintangska stranka začela energično akcijo za obrambo dežele proti Japoncem. Morda bedo nacionalisti predlagali premirje z militari-nt! v Pekingu v svrho združitve vseh kitsjskih sil proti Japoncem. BeKaira, O. — Kadar prično delati stavkokazi v katerem premogovnikov, ss prične širiti običajna veet o ekaploziji. Tako se je zgodilo tudi, ko so stav-kokaai pridali delati v premo-govniku Powhattan. Kompanij-aki uradniki iajavljajo. da ni res, da je bila okaplozija v premogovniku« V premogovnika dela 56 mož kot stavkokazi. Dozdaj jih ni še nihče motil. Majhna demonstracija jo bila y torek, ki io pa oblastveni organi spravljajo zvezo s praznovanjem prvega majnika. Kompanija ai prizadeva na vse krljdjo pomnožiti število stavkokazov.. Pri prvomajnüki demonstraciji v Powhattanu ni bilo nobenih izgredov. Pohoda na prvega majnika aa jo udolsdilo nad 800 oaeb. Na Čolu jo bila godba ln v povorki oo noalli zaatave in štandarto i napisi. Štiri premogovniške družbe v Cambridgu bi rkde obratovale svoje premogovnike s stavkoku-si. Zdi aa» da nimajo uspeha, kajti apeliralo ss«lopJa. Moški so po dejanju pobegnili v avtomobilu In policija nima nlkakega aledu ta njimi. Baraai pnaaca h ialax» aic v prtpira ra« mala Oo sprave ln spora uma Ae nI prldlo. — Glavno beesdo vodi lolssaHkl magnat in n nlk strokovno organisiranik delavcev W. W. Atterbury, prodoodnlk pennaylvanake to-loznlce. '...... Cinctnnati, O. — Tukaj se vr> ŠI konferenca predsednikov južnih Železnic in premogovniških podjetnikov, da ae napravi kompromis glede železniške votnino sa prevažanje premoga. Konferenco jo akllcal W. W. Atterbu-ry, predsednik . pennaylvanake Železnice in poznan kot sovražnik strokovno organiziranega delavstva. Zastopanih je devot železniških sistemov. Konferenci sta bila predložena dva kompromisna predloga. Prvi predlog določa, da so voznina po i* leanlcah do pristanov ob Velikih jezerih zniža pri, toni premoga za dooot centov. Drugi kompromisni predlog pa pravi, da so voznina iz Južnih premogovnikov sa tono premoga poviša za deaet centov. O-iat predloga ata bila aeveda odklonjena, dasi ravno je Daniel Willard, predsednik Baltimore k Ohio šeloznioe avaril svoje tovariše, ako no pride do sporazuma, da pride na šeleznicah do tonkurončne vojne. Priporočal Jo mirno rešitev vprašanja železniške voznine. H. L. Kindlay, podpredaednlk Youlghoeny in Ohio Goal kompanije, Jo dejal: "Naša stališče je tako, da ne moremo pristati na noben kompromis glede voznine za premog, ki ne bi na noben način uatvarll predsodkov proti naši poziciji glede našega apsls, najvišjim sodiščem držav. Vprašanja, ako naatane konkurenčna vojna ali ne. Je od visno od železnic. Mislim, da ne bo konkurenčne vojno, kajti če bi bila, bi se meddržavna komisija lahko poalužila svojo moči in bi določila minimalno vozni-no. Posegel Je v debato tudi Atterbury, ampak do kompromisa še ni prišlo. NOVA DOBA PRI IE S K0HTB0L0 ELEKTRIČNE SILE Za {g govore neovrgijlvi dokazi. I Now York, N. Y. — Albert F. Coyle, tajnik Vseameridke kooperativno komisijo, pravi, da mu je stanovnik iz Tacome, Wash., pisal, da jo njegov račun sa vporabo elektrike za kurjavo, razsvetljavo, drušinskl pralni atroj in kuho kave v mrzlem mesecu decembru sneael le šestnajst dolarjev. Za vporabo late množino električne silo v New Yorku bi moral plačati $206. Tacoma Ima občlnako elektrarno. Ta elektrarna so je izplačala sama in še nosi sa pokrivanje drugih občinskih stroškov. Newyorčani pa morajo plačevati električno silo privatni družbi, kf jim Jo saračuni tako visoko, kot jo morejo plačevati. Mi živimo v električni dobi, Dravi Coyle. Z vprašanjem proizvodnje ln razdelitve električno sile nI odvisna le življonaka udobnost, ampak tudi procvita-nje ln apoiobnoat vsake industrijo v deželi. Električna sila, ki se oddaja po nizki coni, pomeni znižanje proizvajalnih ln transportnih stroškov. Električna razsvetljava in sila sta tako potrebni za. naš socialni In gospodarski napredek, da oni, kl |u kontrolirajo za privatni do-»Ičdk, držo občino za vrat. Kontrola električno silo," kl sta Jo spisala Rauahanbuah in Laidler, je knjiga, kl se naj bolj Čita ln Je najbolj prepričevalna diskuzija q električnem vprašanju, ki je zadnja lota sapuStHa Chicago. — Frank Olbgilua je v nedeljo umrl v okrajni bolnici valed poškodb, katere je dobil prejšnji dan. ko Je pri u-mivanju okna v drugem nad strop Ju padel na cesto. Ameriški magnat pri papežu. Rim, 7, maja. — Jamea A. Farrell, predsednik jeklarskega truata v Ameriki. Je poeetil pa-peža v privatni avdljencl. Pa-pež Je čestital Jeklarskemu magnetu. ker Je organiziral prvo ameriško podružnico Maltoških vitezov. Letak» «e ubila. V Buffalo, ti. V - Letaka J. O. Roeenkraoc in Jamea M U-pay sta so v aoboto ubila, ko sta i« višine #00 čovljev padla na r^mljo v bližini Ixmgpotnta. Ont. Massollaijava saaja Kaj jo povedal koctgraau faši-atovakih sindikatov v Rimu. Rim, 7. maja. — Mtissolinl Je včeraj govoril ob otvoritvi kongresa fašiatovskih sindikatov v Rimu. Zbrslo še Jo več kot dboo delegstov, ki zastopajo fašistov-ake dslavske unije, delodajalce, trgovce, bankirje, kmete Itd. Muaaollnl je dejal preroško, da bodoči zgodovinar bo Imenoval devetnajsto stoletje Mstolotjf ka-pitaiiatične civilizacijo," dočim bo dvajaeto stoletje znano kot "prvo atoletje korporatlvne civilizacije." Italija je zdaj v ain-dtkallatični fazi in kasneje po-atsne "prva )>rava korporativns država." Nadalje Je rekel Muaao lini. da Italija ai Jo "prostovoljno Izvolila" dobro, da bi temu koraku. Sindikalni kongres bo vseka kor trajal vea teden. kj Jsl pred tiakarski stroj. Knjiga ni samo Združenih teoretična, ampak Je spis dokazanih dejstev. Ta knjlgs poka-euJo, kako dobro umerjena propaganda trusta sa proizvodnjo In razdelitev električne silo strupi J a možgane ljudstva s pomočjo predavanj, knjig, tiska, Informacij in s sleparskimi študijami, kl se poročajo s radlo-|K>ataj v svet, Zadnja poglavja te knjige pri povedujejo, kaj so dosegla nd-katera zapadna meata. PraAag» za raiitev parno* kriza aa^ri aa ka. Do tega saltijučlta jo nator Wheeler. Afghamdtl vladar so * tarif' v Moskvi. Moakva, 7. maja. — Amanu lah, kralj Afglianistana, Jo ta koj drugi dan svojega bivanja j Moskvi slekel svojo sijajno u-nlformo in*Jo spravil v kovčeg, oblekel pa Jo rjavo obleko prlpro-atega vojaka. Njegova kraljica ae Je tudi preoblekla v enostav no krilo. Amanulah Je zvit: noče žaliti proletaraksga čuta ruskih množic. Mnočl je prlaoatvoval v moskovski operi novemu baletu "Rdočl mak. Waahington. D. C. — Definite ne predloge sa uravnavanje premogovne Industrijo ne bo izdelano od strani odseka sa meddržavno trgovino v teku toga tedna kongresnega zasedanja. To je zaključek senatorja Wheo-lerja, kor nI nobenih izgledov, da se sonat peča s tem vprašanjem prod predsedniškimi volitvami. J. D. A. Morrow, predsednik Pittsburgh Coal kompanija, jo zopet zagovarjal prelom pogodbo od svojo kompanija s rudarsko organisacijo. Pri tam jo na-glašal da jo rudarska organizacija zakrivila hiter razvoj no-unijskttt premogovnikov, kor nI hotela aprojott »nižanja mezde. Izzvala jo ekonomski zakon in se sama sebe obsodila na smrt. John L, Lewis, prodoodnlk ru« darsks organziacijo, je izjavil, da Je rudarska organizacija bila edina, kl jo slutUs stabiliziranju premogovno Industrijo. Morrow Jo priznal, da jo W> bila resnica fired vojno. Ampak Lewis jo odredil splošno stavko 1. novembra 1919 v premogovni industriji, jo argumentiral Mor-row. Citiral jo Izjavo prodsodnl-ka Wilsons s dno 26. oktobra 1919, ko jo Wilson lahtoval da ae prekliče odredba sa stavke In je bila atavka proglašena sa "neopravičeno In nezakonito.** * ' Morrow jo nato nadaljeval, ko jo bila «tavka kljub Umu od-rojena, jo morala vlada zopet vpostaviti premogovno koaM» ja Osno premoga so poakočile h odprUh jo bilo veliko no4h ^premogovnikov, Od tistega časa sa naunijski premogovniki ptl* dobivali ns trgu. Tomu js Morrow dostavil triumfalno, 4a po odsdsj naprej odveč unijakl premogovniki in unljaki rudarji ao oni, ki so odveč v premogovni industriji. Prsmogovnl baron nI črhiHl besedice, kako so promogovnlškl podjetniki, kl so aaposlill neorganizirane rudarje, navijali oo- * ne premogu In kako Jim je pomagala meddržavna trgovska komisija, ko Ja sniftala železniške oens sa prevašanjo premoga za premog it Kentuekyjs In Za-padne Virginije. Ta dejstva jo promogovnlškl baron zamolčal. Prldržal Jih Je Ruski premogovnik v plamenu. Moakva, 7. maja. — V največjem premogovniku v Sok ta dis-triktu ns severnem Kavkazu Jo izbruhnil ogenj. Sosednji rovi so v nevarnosti. Sovjetska ob- Kapitalist lahteva odpravo lea-ska volilne proviso. New York. — A. B, See, tovarnar It Brooklyns, Jo to dni izdal knjigo, v kateri piše med drugim: "Cas Ja že, da ee enkrat ta vaelej neha govoriti o dobrotah lenatva. Možjo so boljši, poštenejši, ttnesljiveJSl, od-trltoerčnejšl in msnj lažnjivi tot žanake. Odkar ao možje doli ioni volilno pravico In druge svo-»odščlne. so Itgublll svoj dom. Ženam je treba takoj odvteti volilno pravico in možje naj vzamejo kontrolo v roke." — See Jo pred par leti priporočal, da |e last sumniči, da Je ogenj delo yjaaixitatnikov In ukatala Je ta- : - - t - ..... proti upravitelja Jame io dva In- treba vsa ženeka učellšča v A Unlrl*. Imorlkl i»igatl. "Italia" v boju z viharji. King's Bay. ftpicbergl. 7. ma j« Italijanki zrakoplov "H*-.^ a „ , na." ki (Mituje na aevernl tečaj, nicke. 1216 N. Lincoln H . Il>es-p«, w —" - iHnifki Je Izpovedals poikijl, da Chicago. — Walter Lilieraki, star 'iS let, ao Je V nedeljo ustrelil na atanovanju Franca« I je dospel včeraj aem In priatal r veliko težavo. Močni anatni vi-|jo je harjl ao telo ovirali plovbo. 22 «trsk «tamil« v Road JI. Moskvo. 7. maja. — 22 otrok je včeraj utonil« v reki Kuben, ko ee je prevrnil čoln. mill jenov m voajo. Waahington. D. C. — Predl*»-ga. katero Je podpisal predsednik Coolidgr preiačani t*d«n, določa 66,000,000 za pogozdovanje v novo angloških državah. S to vaoto ae bo pogocdiW> navr*Ua 10. oktobra IStl. Nonfijs js podala svečano obljubo, ša se bofe a brisati ss narodnostno Vsaka narodnost v R««Ul. Id js kaMfkaj voejsga obsega, ima svojo lastno narodno republiko, ta v SSSR k atelséeaik preko last Mod Cehoelovakije in Poljska js dsseion ■ porazu m (28. apr. ISIS) Glavni razlog, da js Nomfija stopila v U|« narodov j» Sslja, da bo potom ve branila intereso N ma manjiin nemike narodnosti, ki ss tajajo v dragih driavab. V sadnjsm lasa jo potittfno la bpodarsko »«mUo dra|tvo v Slovsaijé podalo na ksroiko vlada spsssonten. kateri je oposarja. da veneki maajélajski problses v Kara-«ki na podlagi odloka K lete 1 Koraki pokrajinski «ti te vprsiaajs v — Delavske bolj slabe kot povsod. Delo je teftko dobiti; kdor ga dobi. je sreče«. Mnogo ljudi je is brez dela od sedem do o-eem mesecev ali še več. Letos ao sačaH nakladat* v kare en kasneje kot druga leta. Na tfruštvanem polju potna-napredujemo, kar tukaj je mak» ljudi, da bi ne bili v enem ali dveh podpornih društvih. Društvo "McXinfcy" SNHJ št 175. ki je priredilo igro 29. apr. t. U ee prav lepo zahvali vsem za toliko udeležbo iz Citberta. E velet ha, Biwabika ia Aurore in tudi iz McKinleyja. ki eo se tako številno udeležili. Kakor je izgledalo, je igra bila prav všeč vsem poelušalarm. ker eo bili jako zadovoljai. To je bila prva igra. ki jo je društvo priredilo v tem meetu. Zatorej ee ima društvo zahvaliti vsem članom in članicam za njihov trud. ki kaj atentat na kralja, ki nikomur alč iolrgs aa atari," daj vprašaje ljudstvo in ne najde odtavata. V prvih trenutkih je t Kodih masah, zlasti s ocirom aa dejstvo, da se je vodja fašizma. Duce. modil celih štirinajst dni v Milanu ia njegovi okolici, da bi ee bilo čulo niti o njšem naklepu proti njemu, čel vstajati sum, da ae je atentat na kralja zasnoval v onih eketranističnfli fašističnih krogih, ki ae morejo dočakati trenutka, da fašizem astvari veliki ideal svoje "revolucije" — rimski imperij v rokah fašističnega imperatorja. Toda ta sum je hO samo trenuten m v narodu se je jelo vse bol j utrjevati prepričanje, da je ravno nasprotno resnica, da je namreč hO atentat rea naperjen proti kralju, ali v svojem bistvu namenjen fašističnemu reiimu, ki na j bi se bil zrušil v homatijah, ki bi morale nastati po nasilni smrti vladarjevi, da sasnovaki atentata niso fašisti, pač pa oni zakleti sovražniki njihovega režima, ki vidijo rešitev Italije edinole v popolnem uničenju fašistovskega režima. Tb ljudsko prepričanje je v polnem obeegu potrdil todi sam fašizem v svojih prvih, gotovo spontanih in neizumetničenih izjavah. Zelo jasno je izpregovoril Moeeolini v brzojavki, ki jo je poslal iačelniku milanske mestne dbtine. Brzojavka se glasi: "PonesHe v mojem imenu cvetje na krste nedolžnih ljudi, ki jih je smrtno zadelo zverinsko zločinstvo brezmočnega in barbarskega protifašizma. Izročite moj pozdrav in moja voščila veem ranjencem. Prepridan sem, da bo trdno fašistični Milan od govoril na dejanja preostalega zločinstva s krikom kar najtrdnejše vere v bodočnost naroda in režima. Sovražniki ne bodo lagali T Potzkušen atentat na kralja a potemtakem po besedah Mus-eolinija delo "bresoMčnega barbarskega protifašizma." na katerega naj odgovori Milan z najtrdnejšo vero v bodočnost naroda in — fašističnega režima. V milanskem glavnem glasilu vsega fašizma "Popolu d* Italia" pa je napisal njegov ravnatelj, Ducejev brat, Amaldo Musaoli-ni članek, ki ga zaključuje ta-ko-le: "Nočemo namiga vati. ker je opreznost v teh prilikah doH- Povprem iti^ja, in «ns _ Plača, bane. amesiiojo, kapital. gre v unijo, zaradi asi-intermv Ob gre 7 unij« evojih osebnih koristi: da bo kaj otiulo vlogo, investicijo, ttd. Zato gre v unijo, v mu ji najde večina v enakem in-stismljenj u; to jih to jih iene v strajk. tudi v besno nasilno borba (ameaker ▼ Herrinu» in tn jih tudi ohladi in razprši, kadar so Pmpsežiii aaseriški delav-c svoje delo le sredstvo lest v o za pb Smatra, da j« sreče" «a hi bil srečen, bt bil že kapit* Ust. Nima pojma o važnosti kake samostojne akcije. Zato prezira druge delavce, ki manj u-služijo, najbolj pa prezira tujerodne delavce. Prezira in nara • aoat sovraži zlasti tujerodne *v ciaHsIr in komuniste« ki so ma navadne drhaL Kje pa naj oa kapital saee. če se kapitalizem odpravi? Bančna vlogi delavec saajari v« ovoje življenje o lastnem kapitalu ia bogastvu, gara vse «•> ja življenje v teh sanjah is r mr je v teh sanjah. Jako malo jih je. ki se ztir» asi jo is sanj, dokler so se iin Navadno se zdramijo takrat, kadar ao prav pošteno potegnjen ali odepnrjeni — ali kadar obfc žijo a polomljenimi odi in ko up splaval po vodi. Kako zdramiti povprečnem ameriškega delavca in ga pr* pričati, da prava blaginja biti t individualnem ts gaatvu — vsi delavci sploh morejo nikdar biti kapital^ — temveč v družabnem pceids vanju vsega potrebnega bof» stva, to je problem, ki ie ni r* šen. Rešen bo, kadar pride silna konomaka Ipriza. Dela ves s Jak-šno domišljavostjo ne zdrami drugače kakos z velikim bat«*«. Nekaj mu mora pasti na fla«" ___da mu izbi je sanje glave. eo ee brigali, da bi društvo na-j »ost. Krivce doleti kazen, kakor prvdovalo. Osa dfit št. 171. J jo zaslužijo. NI se zastonj pre- selilo posebno sodišče iz Ri®a Milan. Režim se zna lotiti pa ie' bolj važnih vprašanj m Jj reševati. Taka ustrasevasP ne kršijo' njegovega trdnega stava. Milan sam se oavetfa. upajoč v moč svojega fa*tzflU v njegovo delo in v njegove * je. Sovražniki ne bodo nad^ dali. To prisegajo živi in ukai» jejo mrtvi/ Torej zopet fašistom r-i«-ki ee ne da ostrašiti po takih ^ godkih in sovražniki faš*£ ekega «žima ne bodo naihU<»- Tako bi mogli navajati k» vrsto podobnih izjav fato^l skih prvakov, Id govore vas zločinu, naperjenem ^ kralju, ne proti Italiji, trnu* edinole proti fištaau. jroti š i stičnemu reiimu. M Tako sodi fašizrm pkem atentatu in njegov " ha je prava, je odkritosrčna Milanski atentat je bil jen fašizmu, fašistični Ako smsmo verjeti o ujetih atmutor r ta _ komuniste. Dmm K * taliji vse komunist, kar r ti Vestí iz Jugoslavije novice iz delavske six)-venue. (Izvirno.) Ljubljana, 20. aprila. Jih more beležiti »ocijalističen polcret. Podrobneje so razprav Ijali o notranjem delu in o orga nizaciji g. dr. Topalovič, nakar . . se je na njegov predlog spreje- De-avakl oder. V Ljubljani 8e|la nad V8e zanimiva resolucija o " v «kviru delavske telovadne 2unanjem položaju, ¡n kulturne organizacije "Svo- /a U?m Je kongres sprejel ¿e bode" ustanovil delavski oder, v*fP°,no »Plinih in koristnih katerega vodi požrtvovalni mla- 8kiepov' kl «Uravnavajo, kako di proletarski pisatelj Bratko najA 86 v ^oie dela na socijalil Kreft. Prvega maja nastopi že 8t*iemu Programu, da bojuspeh v ljubljanskem dramskem gleda J in !ntenzivneiSi- Tako so «¿u s socijalno dramo s. Ju- f/" Wjeti novi strankini šta-dolfa Golouha: "Kriza." Vse se Ltut!'. bprej€fe, ^ blle nato reso-vidi. da se delavstvo povsod e- fe,J€ ? ^jjalni-politiki, o sta-mancipira od meščanstva in to***** ^e-S znak razveseljivih razmer, ki * ' ' - naše delavsko giba- L^*601 Položaju, Koliko ljudi hi se priselilo Koliko ljudi je že naprosilo za Priseljeniško vizo? Z drugimi bo-^dami. kako dolgo bo moral • ki sedaj zaprosi, čakati Prodno pride na vrsto? Kako dolgo morajo oni čakati, ki vži-vajo prednost V kvoti? Ta in aUčna vprašanja stavijo' dan na dan ljudje, ki bi radi vedeli, kako upanje smejo gojiti glede prihoda svojih sorodnikov ali prijateljev iz starega kraja v A-meriko. se uvajajo v nje. Ljubljanski komunisti, ki se ibirajo okoli "Enotnosti", ljuto resolucije o odnošajih napram drugim "Delavskim" strankam in tako dalje. Kongres socijalistična stran- napadajo delavske strokovne or- ke je V8e te sk, * ganizacije in hočejo razbiti ves legati ter noyo J^J 8t razreden Pokret. Na vse prete- ke mora 8edaj ?ledati na to# da fe blatijo sodruga Antona Kn-Le Mo aklepi ko,ikor mo^e «tana in mesto ctobi se postavili redno in točno izvajali. Novo ia odpuščene železniške delavce načelstvo bo napelo vse sile, da v Mariboru, mtngirajo proti U uveljavijo zahteve stranke so-Ujmku strokovne komisije, s6- cijalistov v Jugoslaviji ki zahte-drugu Stankotu in proti Uran- va, da se najstrožje uporabljajo karju. Alešu in Vuku. Delavstvo fe obstoječi socijalni zakoni, ki pa jih že pozna in le hodi iz pa *e danes na žalost niti ne njihovega tabora v socialistične izvajajo. Zahteva se tudi uve-vrste. Komunisti še vedno sku- Ijavljenje zakona o zavarovanju šajo razbiti, čeprav vidijo, da delavcev proti brezposelnosti, ne gre njihovo delo v klasje. — kajti razmere so danes tako sla-Njihovo izstopanje v sedanjem be v tem pogledu, da je nujno, času se more imenovati provo-katorstvo. So zelo podobni Er- la se ta zakon čim prej uzakoni in uveljavi. V socijalni poli- nestu, ki je izšel iz njihove šo- tiki pa se mora uveljaviti tudi b tfpb.v.stx rrrrr pj f le. - G liha vkup štriha! načelo zavarovanja delavcev Prvi maj v Ljubljani. Izgleda, proti starosti in zoper onemog da bo prvi maj enotno proslav- l°8t ter njihovih družin za slu-Ijen, to se pravi: sodelovali bodo I čaj bolezni, tudi komunisti, ali kakor se sa-1 Tako ima načelstvo sedaj vsemi nazivajo: dekalisti. Seveda P°,no de,a» da pokaže svojo de-jih ne bo dosti, ker jih že ni. lavnost in da dobi tudi vpliv nn Napetosti so sicer v poslednjem delavstvo v vseh pokrajinah dr-&su narastle. Ali naj bo tako a- žave in da Potegne s svojo soli tako: Delavci so sklenili; da ciialno P°,itiko tudi kmetske bodo skupno proslavili praznik mase' ki 80 dane8 indifedent dela, — Prvi maj. | Vič-Glince, Na Viču se je zopet oživelo delavsko gibanje. Pa ne ali pa stoje pod vplivi jne ščanstva. V načelstvu se nahaja za Slo- to ne samo zadružno, nego tudi veIVJ? Eržen k, je znan Politično in kulturno Socialisti- H6*™1" * V u «S ¿na stranka na Viču i^GUncah Koh M, «b "i? T" - J> poživela, pristopilo jeTe- H™ ^ J^" kaj novih članov in agitacija za laVC1 na StaJf^' agitacija za strankin list "Delavsko Politi-o" je silno velika. Agilno se u Smrtna nesreča z električnim I tokom. Hlapec Josip Škof in 16- ejstvujeta v viški krajevni or- hetni poljski delavec Fran Stor ganizaciji SSJ sodruga Koren Uz §kof je vasi sta bila 18. apr. po-'n pa Pastorek. — Oživelo pa je 8tavljala na hmeljišču Petra tudi izobraževalno delo na Glin- Majdlča v Spodnji Hudinji po-<*h in Viču. "Svoboda" je ime- Lg mlina droge, ki jih spojijo » svoj občni zbor. Sodrug Aleš medsebojno z žicami. Take najt kot zastopnik Zveze delav- prave imajo mesto hmelovk. kulturnih društev predaval Tik hmeljišča je napeljan ele-o pomenu proletarake kulture za ktrični daljnovod z vispko na-Mavstvo. Svoboda šteje skoraj petostjo v Vojnik. Zaradi rahle planov. Pristopilo pa jih bo zemlje in močnega vetra se je * več, kakor hitro se bo razvila drog, ki sta ga fanta ratno za-delavska telovadba, ki se je kopa vala, prevrnil in padel pro- ustanovila in je šele v za "'tku. V novem odboru Svobode ^ silno udejstvujejo s. Pa-forek- Demšar Polde, Telban Janko, Petrovčič in Šinkovec, '«a, da se bo novemu odboru posrečilo dvigniti kulturno Ribanje v zapadnem delu Ljub-Jane do °nega viška, na kate-7? f)l «Ploh moralo biti vsako ^'av.sko gibanje. Promet za-«ruzne>ra konzumnega društva j^taja vedno večji. Kriza se je P^olela in prihodnoet ni več temna, kakor je bila pred - Tudi gostilničar. "> Stavbns zadruga lepo na-ta. Ce bodo viški delavci « "¡j agilni in požrtvovalni bo ' "nel kmalu svoj Delavski 7. If l>o dvorano. h«. ultate. «i-ren socitiHUn* stranke v Heogradn. 'Pograd, koncem aprila, dnevih 16., 17. in 18. aprila f vršil v Beogradu kotigres ^"'stične stranke Jugoslavl-; Kl J«- nrav lepo potekel in ki ' k razvoju socijalizma laviji prav važne in lepe Kongresa ae je bilo P"" H8 delegatov iz vseh "> Jugoalavije, navzoči pa ' tudi delegati iz bratskih ^"'nih strank iz CehosJo-Madžarske in Nemčije. V '■dMvu kongresa je bil tu-delavski poslanec aodrug ' etejan. i je bilo na dnevnem f '"*ilo o delu stranke. a 1' «o tajniki-delegati po- v J f*7 tt daljnovodu, žica, ki je bila na drogu že pritrjena, je padla preko električne napeljave, se povesila na drugi strani in zadela, napolnjena z močnim električnim tokom, oba delavca. Oba ponasrečenjca sta padla kakor od strele zadeta v nezavest. Drugi delavci so jima takoj priskočili na pomoč, odstranili z elektriko napolnjeno žico z lesenimi drogi, eden izmed njih pa je naglo obvestil o nesreči Majdiča. Poklicsni zdrsv-nik je ugotovil pri Štoru zelo hudo poškodbo in gs je velel nato prepeljati z avtom v bolnico. Škofove poškodbe so lažje in je zato ostsl v domači oskrbi. Štora so pripeljali v bolnico v zadnjih zdlhljsjih in je kmalu umrl. Vsaka pomoč je bila prepozna. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli od 20. do 28. a-prila: Msrija Kolšek, 531etna de-kis iz-'Braslovč, Fran Kresnik. 671etni občinski revež iz Zabyi-kovce in Janez Kos, 591etni posestnik iz Nazarja. V Celju je umrla 28. aprila Josipina Dra-gar. 86letna zaaebnics na Dolgem polju. - V Ljubljani je u-mrl poetrešček Fran Kalčič. mimior mlade eaješke lepotic«. V Osjeku je izvršila samo-mor 15let na I>ena Bauer Prepe-Ijala ae je s čolnom na baranj-sko stran Drave, skočila v naraslo reko, potem pa začela klicati na pomoč. Držala se je kakih dvesto metrov daleč na po-vrtini vode. potem pa izgtnila v Predno razpravljamo dalje, naj tu ponovimo temeljne določbe kvotnega zakona. Izven kvote so samo žene ameriškega državljana in njegovi neporočeni otroci ppd 18. letom. Na prošnjo ameriškega državljana na generalnega priseljeniškega komisarja v VVashingtonu (Form >33) ti dobijo pravico do izven-cvotne priseljeniške vize in lahko pridejo takoj. Razun teh sorodnikov so izven kvote le še »ledeči razredi: osebe, rojene v Kanadi, Kubi, Mehiki ali kaki drugI republiki Centralne ali užne Amerike ter njihove žene in otroci; nadalje duhovniki in vseučiliščni profesorji; slednjič dijaki, ki prihajajo v Združene države zgolj v svrho študij. Izven tukaj omenjenih razredov spada vsakdo, ki se hoče prise-ti v Združene države, pod kvoto. (Oseb, prihajajočih začasno, navadno na šest mesecev, tu ne omenjamo). - Kar se tiče kvote, velja nače-o, da vsakdo spada pod kvoto o-ne dežele, kjer se nahaja njegov rojstni kraj. Po en ameriški konzulat v vsaki inozemski deželi vodi račun o kvoti dotične dežele oziroma drži seznam vseh prošenj za priseljeniško vizo, naj je bila prošnja vložena na tem ali onem ameriškem konzulatu. Vize se izdajajo po redu, kakor so bile prošnje vložene. Nekateri razredi priseljencev pa vživajo prednost v kvoti. Ti so neporočeni otroci ameriškega državljana med 16. in 21. letom, njegov oče in njegova mati in aoprog ameriške državljanke. Ti ao edini so-rodinki, Jci vživajo prednost; državljan,-ki prosi za prednost V kvoti za svoje sorodnike, mora imeti čez 21 let in mora vložiti to ae hočemo omejiti le na nekatere tipične dežele, zlasti seveda na Jugoslavijo in Italijo, v kvote katerih dežel je naše ljudstvo bolj interesirano. Navesti hočemo vsaj glede večine dežel število prošenj za kvoto |ioleg zneska kvote same. Človek dobi iz teh podatkov pojem, koliko ljudi bi prišlo v Združene države, da ni priseljevanje omejeno. Prva številka izmenja število prošenj za kvotno vizo, druga kvoto. Albanija: 3000 — loo. Avstrija: 30,000 — 785. Belgija: 10,000 — 512. Bolgarija: 16,000 —100. Čehoslovakija: 260,000 —3076. Dansko: 15,000—2788. Francija: 1500 mr 3,964. Nemčija: 261,159-—61,227. Anglija: 202,364—34,007. Grško: 14,000 —100. Ograko: 20,000—473. Irsko: 30,000 — 28,567. Italija: 300,000 — 3,846. Nizozemsko: 21,094—1648. Norveško; 34,000 —6468. Poljeko: 260,000—5982. Rumunsko: 16,000 — 603. Rusija: 60,000 ~~ 2248. Špansko: 26,000 — 181. Švedsko: 20,000 —9661. Švica: 8000—2081. Turčija: 10,000; — 100__Jugoslavija: 36,000 — 671. Iz tega ja razvidno, kako brez-naden je položaj onih ljudi v mnogih detfolah, ki bi hoteli se* daj vložiti 'prošnjo za priseljeniško vizo, zlasti ako ne vživajo nikake prednosti. (Kemae prihodnji'.) ZDRAVSTVO Poljudna beeeda o hlgljeni In akrb) in zdravje. JD LISTNICA UREDNIŠTVA. Chicago, IIL — Z. N. — Priobčite vesl v listu, pri katerem delate. Poadrav 1 RAZNO Umetni radij. Iz Pariza prihaja vest, da ae je posrečil gospe Maraslncanujevi epohalen izum. Goepa Marazincanujeva je Rumunka in deluje v zavodu gospe Curiajeve, tiste, ki je s svojim pokojnim možem pridelala čudežno kovino — radij. Radij ima to lastnost, da izžareva neprestano žarke, ki prodirajo tudi skozi takšna telesa, karšna navadnih Žarkov ne pro-puščajo. To izžarevanje razlagajo z razpadom ¿radijskih atomov, ki postajajo zavoljo tegn razpadanja lažji, s čimer se radij spreminja v nižje prvine, isto prošnjo na generalnega pri- Končni produkt radija je bil Pore* o uspehih, ki valovih. Vzrok čina ni znan. seljeniškega komirarja, , kot slučsju izvenkvotnih priseljencev. Nadalje vživajo prednost (pa le tam, kjer letna kvota znaša več od 300) izurjeni po ljedelci ter njihove žene in otroci pod 16. letom, ki prihajajo z njimi ali za njimi. Da dobijo prednost, ni treba nikalte prošnje s strani sorodnikov ali prijateljev v Združenih državah, marveč morajo oni sami na primeren način dokazati ameriškemu konzulu, da so zares izurjeni poljedelci. Izrecno je rečeno v zakonu, da med omenjenimi sorodniki ameriških držsvljanov in izurjenimi poljedelci ni nikake vzajemne prednosti. Njihove prošnje se vodijo v istem seznamu prošenj za prednostno kvotno vizo po redu, kakor so bile vložene. Ameriški konzuli ne smejo izdsti več prednostnih kvotnih viz kot znaša polovica vse letne kvote. To se pravi ,da je vsaj [tolovica kvote vedno reaervlra-ns zs priseljence, ki ne vživajo nikake prednosti v kvoti. Recimo torej, da kvota za neko deželo znaša 600. Najvišje število prednostnih kvotnih viz bo tedaj znašalo 260 in ostalo preostaje za navadne priseljence. Ako »-majo konzuli že vplaanih 600 prošenj za prednostno vizo v kvoti te dežele, pomenja, da o-ni, ki bi se danea priglasil zs prednostno priseljeniško vizo, moral čakati dve leti, predno dobi vizo. Ako pa je v listi navadnih priaaljencev že priglašenih 2600 prošenj za vizo, pomenja. da oni. kl se danea priglasi za neprednoetno priseljeniško vizo, mora čakati deset let, razun ako bo v kasnejših letih manj na podlagi zadnjih podatkov, ki so na razpolago. Ako ni drugače rečeno, se cenitev gtede prošenj za kvoto in odobrenih prošenj ta prihod sorodnikov na naša na «tanje, kakršno je bilo 1. julija 1027. Daai ae te številke ne tičejo kvote, vendarle jih navajamo, ker ao zanimive Wlo bf tu predolgo, da bi navedli podatke za Vie dežele. Za svinec, ki ne izžareva nobenih žarkov vel. Tako je bilo vsaj do danes. Gospa Marazincanujeva (m je iznašla metodo, ki povzroča nadaljne razpadanje atomov, to je izžarevanje tudi pri svincu. To kovino izpoatavlja pod določenimi čudno nakjjuč^ je po-vzročllo Campbellovo smrt. — Mož je ponesrečil, ko je hotel prekoračiti brook lyn«kl moat v New Yorku. Tako je človek, ki ae mu je ppere^ilo slepemu po-vzpeti ae na vrh Mont Blanra, umri na prehodu čet raven m«»st kjer nI bilaakomj noben* zapreke. AlMraJI» u "Prtmto"! petorica sovražnikov . deteta. Prvi sovražnik: Davlca ali dlfterlja. Ta je akutna Infekcijska bolezen otrok in tudi adraaUh, na-stopajoča kot splošno zastrup-ljenje s karakterističnimi belimi strnjenimi oblogami na kraju Infekcije, običajno na drgalkah in malem jezičku. Davlco povzroča bacil difterije, ki se naseli ob žrelnl ožini ali pa tudi v sapniku n povzroča tam debele koinate obloge. Zanese se lahko tudi v nos ali oči in se razvije v nevarno očesno obolenje. Prenaša po kapljicah in ustni slini, a tudi po predmetih n. pr. igračah, katere je rabil bolnik. Infekcijo širijo tu(M stalni izločevalci, ki mnogokrat še dolgo časa po prestani bolezni hranijo bacile difterije, ali pa bacilonosci. ki so navadno odrasli ljudje. Sami ne obole, a vendar okužijo otroka, s katerim imajo opravka. Najbolj pogosto obolevajo na difte-riji otroci med 3. in 5. letom. Včaaih j« bila difterija strašna morilka otrok, danes ne nastopa več v tako velikih epidemijah, ker jo hitro zatro. , Začetkoma čuti bolnik lahke bolečine v žrelu, zlasti pri po-žlranju, telesna toplina se poveča, žrelnl obok je otekel in rdeč, otečejo tudi mezgovne žleze pod spodnjo čeljustjo. Telesna toplina ae dviga, na žrel-nem oboku ae pojavijo umazano-bele kožnate obloge ali membrane, požlranje In govorica je otaš-kočena. Pojavlja se hripavoat. lajajoč kašelj, dihanje (KisUia napenjajoče in plskajoče, bolnik lovi sapo, ker zapirajo otekle in obložene drgalke In mali jeziček vhod v sapnik. Bolnik izgubila naravno rdečico, postaja vlš-njevkast in če ne pride (Mirnoč, ali pride prepozno, na zaduše-nju umre. Večkrat ni na žrel-nem oboku nlkakih oblog, pa vendar nastopajo znaki dušenja Tedaj so obloge nižje doli v sapniku. kar ae imenuje "krup" Težki so oni slučaji obolenj, kjer prevladuje zastrupi jen je, kl za dene zlasti srce. Nastopa raz širjenje srca in nato otrpnenje Med ali po bolezni pride večkrat tudi do otrpnenja raznih živcev zlasti v goltu, očeh, obrazu, rokah, nogah itd., vendar takn otrpnenja navadno ne zapušča jo sledov. Bolnik je ozdravljen šele tedaj ko je trikratna bak teriološka preiskava na Loef-flerjeve bacile dala negativen rezultat. Obramba obsega osamljenj«' bolnika in desinfekcijo, pred vsem pa takojšnjo zdravniško pomoč. Zdravnik vbrizga bol niku zdravilni serum, zdravim otrokom-soatanovalcem pa var nostni serum. Dobro aredstvo je položitev cevke akozl žreltio ožino v sapnik, to je intuberiiu Zadnje rešilno sredstvo pa je prerez sapnika od zunaj sko/ kožo — tracheotomla. Drugi sovražnik: A k r I a tlaka. Na škrlstink! obolevajo pred-vsem otroci v predšolski in šol xki dobi. a ne prizanaša tudi <»! raalim, ki Je še niao preboleli. Kdor je škrlatlnko enkrat pre bolel, je praviloma pred njo va ren, a dogajajo ae tudi Izjeme. Po najnovejših razlakovanjih Amerikama Dlcka Je povrni telj posebno vrsta straptotolt. Ni« sel I ae v žrelu in ostane tam kaj večkrat tudi dolgo čaaa po ozdravljenju. Prenaša ae dalje po'kapljicah In slini enako kakor bacil difterije, torej tudi po predmetih Iz bolnikove okolic« Prenašanje Je olajšano radi'kožnega luščenja, kl nastopa med boleznijo. Kotne luaklnlee ae okužijo deloma še na telesu, deloma ko ao že odpadle In aodelu* jejo torej kot mehanični poar«*-dovalcl infekcije. Prelrkovar.ta ao tudi dognala, da obole za škrlatlnko le tisti, kl kažejo zanjo večjo dovsetnoat. Zdravniki lahko" ugotove dovzetnost z Dickovim "t4»atom". _ Inkubacijska doba znaša 2 do 9 dni. nakar bolezen nenadom* Izbruhne: Otrok toži o glavobolu In bolečinah v vratu, bruha. t«*ie»na toplina ae hitro dvigne na TO—10 C. Drog*ga dm bolezni se pojavijo po celem telesu drobne mudeče lise in pike, ki kmalu prehajajo v rdeč Izpu-ščaj. Ta postaja vedno bolj enoten in škrUftaat, tako da je |>o njem lahko simznatl bolezen. Nikdar se ne pojavi izpuščaj o-koli nosa, ust in brade, tako da nastane t» teh mestih trikot bledice. Po tem trlkotu lahko ločimo škriatinko od ošpic, ker pri ošpk-akje izpuščaj tudi na tem mestu. Bolnik ima lažjo ali hujšo angino, jezik je obložen, bezgavke na vratu ao nabreklo Izpuščaj polagoma poblcdeva, Jezik se očisti in postane mali-nasto-rdeč, tudi telesna toplina so niža. Koža se začne luščiti ali po celeai telesu,'aH pa lo deloma po dlaneh in podplatih v malih luskinicah ali v velikih krpah. V dobi rekonvaleacence nastopijo različne pridružite bo-lezni ali komplikacije kakor vnetje ledvic, gnojno vnetje vratnih žlez, vnetje arednjegs ušesa, vnetje sklepov, vnetje srčnih zaklopnic itd. Kakor pri difteriji tako ao tudi pri škrla-tinki večkrat v oapredju znaki splošnegs zastrupljanja (septična škrlatinka). K tem znakom apada stalno bruhanje, prolivi omotica in selo visoka temperatura. angine nI opaziti. Ce ne pride pravilna sdravnlška pomoč pravočasno, bolnik na zastrupljanju umre. Obramba t Osami jenje bolni-ka, kontumac, dezinfekcija, takojšnja sdravnlška pomoč. Pri težjih obolenjih vbrizga zdravnik bolniku zdravilni Dlckov so-rum, s katerim reši — ako Je vbrizganje pravočasno — bolnika smrti ia težkih komplikacij. Zdravim otrokom - sostanovalcem vbrizga varnostni serum. Varstvo pH škrlatinkl daje tudi Imunlaacija no Dlcku s toxlnom, kl se vrši v higienskih ustanovah. 4 Tretji savrašnik: Ošpice. Ošpice se pojavijo s tipičnim kožnim Izpaščajam po celem telesu In s katarjem očesnih vez nlc In dihal. Nastopajo pretež no v predšolski, deloma tudi t šolski dob), le Izjemoma pri od-ruirtih, ki o^pic še niso preboleti Povzročitelj ošpic Je še nepoznan, vemo le, da je zelo občutljiv in aumimo, da se Širi po kapljlčnl infekciji. Ker najprej obole dihata, Je vhodišče akoil nos in usta. Povzročitelj je sli no okužljlv ali pa Je akoraj vaak «drok za ošpice dla|H>nlran, kaj ti malokdo Jim uide. Prvi znaki se pojavijo deseti dan (»o okuženju. Otrok postane nemiren, ima nahod, v oči se mil bliščj, ima vnetja očeanlh veznic in nekoliko kašija. Teleano toplino ima zvišano. Na ustni «luznicl ae |ioja vi jo belkaat« nI-ke obkrožene z rdečim kolobar-j*m (Koplikove pege), kl ao za «poznanje bolezni važne. Navadno četrtega dne ae pojavijo naj prvo po obrazu, (totem tudi huvttA kot proso velike rdeč« ise, ki ae širijo in zllvsjo v obsežne rdeče pege, kjer Je videti mesta zdrave kože, kar je tudi važno za razpoznanje od škrla-tinke. K«dmJ ali osmi dan telesna toplina pade, in bolnikovo stanje ae sačne boljšati. Ce se pridruži vnetje pljuč, dobi bolezen težek Vmačaj. Tudi otrpne-nje arca vftaih nastopi, Obole-nje na ošpicah dis|tonlra otroka za druge bolezni otroške dobe. V obranrtM) je potrebna izolacija bolnika od ostalih otrok, kajti bolnfV Je poaebno okužljlv v začetku bolezni. Namesto de» slnaekclje *do*tuje zračenje in solnčenje. Proti ošpicam Je vpeljano poaebno zdravilno lepljenje a serumom po ošjrirah ozdravelih oaeli, kl dela potek bolezni lahek In ribobfflje preprečuje. Ošpic na a memo zamenjati t boleznijo imenovano rdečica, pri kateri Je («puščaj avetlejše barva kot pri ošpkah in naatopa v tapah. Ta obolenje traja 4 do dni In nndela komplikacij Četrti sovražnik: Norice. Norice ae imenujejo radi po-dobnoati s pravimi kozami ludl »včja koze, vodene kine, dobrce, »pa/enke Itd. Norice ao do 10. leta ataruati, Povzročitelj ni poznan, pač pa Je dokazano, da nima nič ak uprtega z ravnotafco ncfiosaanifn povzročiteljem pravih koz. Prenašanje noric «Irer še ni razjasnjeno, vendar sklepamo, da ae vrši na lati način kakor pri ošpicah, škrlatlnkl in difteriji, to je največ po kapljlčnl Infekciji in deloma po predmetih In dotiku. Na koncu zelo dolge Inkubacijske dol h» postane otrok nemiren, ne ja in toži o glavobolu. Ce ga dobro pogledamo, opazimo na hrbtu, prsih ali glavi prvi mohuitiak, v par dneh jih je pol-no |io v»»em tek»au. Mehurčki so kot leča veliki ali manjši, vodeni. se akale, v par dneh (tosušo V hrasto, kl ttdpade Iz komaj vidne brazgotinlce. Mehurčki »e (tojavljajo v etapah, vedno iioi i. medtem ko so prvi le izsušeni. Tudi telesna toplina se sa-čet koma zviša. Težke oblike no-rlc s|NtmlnjaJo na prave koze In povzročajo tudi komplikacijo kakor vnetje ledvic, sklepov Itd. Bolezen traja 10 dni, včasih tudi do 4 tedne. Potrebna je takojšnja stroga liolaclja bolnika In tekoča de-«Infekcija na začetku bolezni, kajti tudi norice so najbolj o-kuMjlve začetkom bolezni. Prti sovražnik: Oslovski kašelj (dušljlvi ali veliki kašelj J j« selo okužljlva bolezen s krčevitimi, dušečimi napadi v presledkih trajajoča več tednov. Povzročitelj n f *e s gotovoatjo • določen, po vsej priliki je bacil, ki sta ga odkrila Bordet In Gen-gou. Bolezen se prenaša po kapljicah in allnl is ust bolnika, o-kužljlvost je tudi pri tej bolezni največja v začetku obolenja. Do-vzetnoet sa obolenje Je največja v prvih petih letih žlvlenja, po 18. letu ao slučaji oslovskega kašija selo redki. Inkubaciju traja 8 do 8 dni, nakar ae po-javi kataralnl stadij bolesnl a nahodom In kašljem, ki Je začetkoma nesnaten, potem pa vedno hujši. To traja par dni lahko tudi dva tedna, nakar sledi različno dolg stadij dušečih in kr-čevltlh napadov kašija. Prastan-ki med napadi ao vedno krajši, napadi vedno hujši. Vdihi mini kašljem ao plskajočl In rigajoči. Otrok je v obras zabuhel in dobi zahrokle oči, po napadu bijuje. Napadi ao pogosti zlasti ponoči. V drugem mesecu bolezni postajajo naiiadi redkejši, kašelj Je bolj otel in po Šest do oaem to-finih j« bolezen končana. Večkrat zapušča Itoleaen itosledice kakor raaširjsr.i^t pljuč sli ar-ca, vnetje Mvlc itd. Obramba; Izolacija bolnika od zdravih otrok, mali bolnik na i uživa hrano šele po naftadu. Zdravilno vpliva aprememba zraka na zrak brez vetra in prahu. "Zdravje". Ženski zgoreli. I,ogan*|>ort, Ind. — Dve atari ženici sta 6. t. m. zgoreli v svojem stanovanju, ki ae je vnelo, ko J« ekaplodlrala peč na petrolej. naznaniix) in zahvala. Znancem in prijateljem šlrom Združenih držav naznanjamo ža-oatno vrat, da Je preminul naš starejši aln | „ 1(1'dom*!i cbtin Umrl je 18, aprila 1028. Ro|en Je bil 26. Jan. 1920 na Denbo. a., sedaj star M let. Obilna ude-eftba nam priča, da Je bil pokol-nl Rudolf zelo priljubljen pri odraslih kakor tudi pri mladini. Naša Iskrena hvala darovalcem c vetij le, kakor tudi vaem. ki ao ae pogreba udeMHl. Pogreb ae vršil po katoliškem obredu dne 21. aprila t. I, na Moath Brownaville, Pa., pokopališče. Poaebno »e zahvalimo v tem uao-depolnem t r enot k u družinam; Blažim, Kralj. Cvetkovlč, Račlč Pr. in Katič l^tula, Mlakar, Krti-šelj, Hitel k o In Borešič, kl ao Is-klzall avoj zadnji prijateljski poadrav. Se posebfto hvala mojemu bratu Anton Otlnu za poslani dar. Težka nam je bila ločitev ob avežl gomili, kjer apa-va naš dragi alnček. Počivaj v miru v /emlji hladni, naš apo-min na te bo za vedno ostal v naših arcih. Zalujdli . ostali t Martin in Anna Cetln, starša. Rdward in Frank, brata; Annie, aestra, val v Denbo, Pa.. 134. Naročite M I gledam pred. seboj njegov obriti proti nam g ljubeznivim nasmehom. kakor da »litim njegov mili obraz, a katerim ae obrata mehak in naftni prijateljski glsa. frokopij Oaipič. mir tvojemu pepelu!. Počivaj v miru, pošteni, Zapojkin je nadaljeval, a poslušalci so začeli šepetati med plemeniti dalavee! seboj. Govor je ugajal vsem, izzval je nekaj solz, a mnogo se je zdelo ljudem čudnega. Najprej niao razumeli, zakaj je govornik imenoval rajnika Proko-pija Osipiča, ko pa se je pisal za Cirila Ivanoviča. Drugo, kar je bilo znano vsem, je bilo, da se bojeval s svojo zakonsko ženo. je pokojnik vse svoje življenje torej ga ni mogel imenovati ne-oženjenega. Tretje je, da je on imel gosto rjavo brado, da ae ni nikoli bril In da je zato nerazumljivo, zakaj je rekel govornik da je njegov obraz lepo obrit. Poslušalci so se čudili, se spogledovali in migali z ramami. . — Pokojni Osiplč! — je nadaljeval govornik in vzneseno gledal v grob: — Tvoj obraz je bil prej grd kakor lep, bil si mračen in surov, toda vsi smo vedeli, da za to zunanjo kOpreno bije pošteno, prijateljsko srce. — Tedaj je tudi govornik sam opazil, da nekaj no more biti v redu. Nemirno se je začel obračati in majati ramena- Nenadoma je utihnil zazijal od začudenja in se obrnil k foplavskemu: — Cuj, saj je še živ! — spregovori z grozo. — Kdo jo živ? — Prokopij Osipič! Poglej, zraven spomenika stoji! — Saj on niti umrl ni! Umrl je Ciril Ivanovič! — Pa sam si rekel, da je umrl vaš tajnik! — Saj je bil Ciril Ivanovič naš tajnik! Čuden človek, ti si se zmotil. Seveda je bil Prokopij Osipič nekoč nat tajnik, a že pred dvema letoma so ga premestili v drugi oddelek zr. ¿efa. — Zlodej naj vas rctumat — Zakaj si se pa ustavil? Nadaljuj, ker j^ neugodno. Zapojkin se je obrnil h grobu in s prejšnjimi vzvišenimi besedami nadaljeval svoj govor. Poleg spomenika jO tes stal Prokopij OsipIČ, star uradnik z o-britim obrazom. Gledal je govornika in jezno grbančil čelo. — Ali kakčen zlodej ti je vendar dal to misel? — so se režali uradniki, ko so se z Zapojkinom vračali s pogreba. — Živega človeka si pokopal. — Ni lepo od vas, mladenič, — je godrnjal Prokopij Osipovič. — Vaš govor je morda dober za pokojnega, za živega človeka pa je to — po roga. Prosim, kaj ste vi rekli: "Ni zahteval nobene nagrade. bil jo Nepodkupljiv.0 O živem človeku to lahko rečemo samo v zaničljivem pomenu. In nihče vas ni, gospodine, prosil, da širite vesti o mojem obrszu. Mogoče nismn lep, morda sem celo grd, ali pakaj bi vse opozarjali na mojo zunanjost? To jo zame žaljivo) "Štiri ure spianja na d dostuje vsakemu človeku. "Jaz tudi mieHm. Za se lahko odškodiš ponoči.' Dekle v mojem razredu je zbog ročnih del zanemarjalo drugo učenje. Zato sem dala poklicati očeta. Ta pa mi je na koncu pomirljivo dejal: "Gospodična, kar pustite jo, naj mirno dela svoje stvari, drugače bo tudi obsedela kakor vi!" svetle oči v lepem obrasu. Na sebi je imela dolgo temnomodro srajco s širokimi rokavi in brez pasu, na prsih in rokavih rdeče-obroblje-no; nosila je hlače in ilapice, šlapice so tičale v čevljih z visokimi petami. Vrat ji je dičila verižica iz ruskih poirubljev. Glavo je imela nepokrito, preko črno kite trak s kovinastimi ploščicami in srebrnim rubljem. Oče ji jo zakllcal nekaj besed. 8tfkla je PTOč in so vrnila t kovlnastim vrčem, dala jetniku vodo, počenfla In ao tako upognila, da so bila kolena vitja od ram. Z velikimi očmi je gladala 2Uina, kako je pil, kakor da je kaka žival. Ko ji je hotel 2Uin vrniti vrč, je zbežala kakor divja koza. Njen oče se je glasno zasmejal In zaklical za njo. Prišla je nazaj, vzela vrč, stekla von in so brž zopet vrnila z opreš-nim kruhom ia deščki, počenils In ni odmaknila očesa od Zilina. Tstarja sta šla in sta zaklenila vrata. , K mahi nato je prišel Nogajec in mu delal znamenja. Tudi on ni znal ruski. Vendar je razumel 2llln, da naj gre z njim. Vlekel se jo s plohom — šepal je in ni mogel stopiti na noge. klecale so mu v stran. Tako je sledil Nogajcu. Videl je aul, kakih desetero koč, mote jo z minaretom. Pred eno koč je stalo trojo osedlanih konj, dečki so jih držali za uzdo. Crnl Tatar je prišel ven in pomignil 2i-linu k sebi. Pri tem se je smejal, govoril po svoje in tel zopot v kočo. 2l1in mu je sledil. 1 Stopil jo v čedno sobo: stena so bile ogla-jene z ilovico, ob aprednji steni so stali pisani dlvani, dragocene preproge so viselo vsonaoko-li, na njih ao lesketale bogato s srebrom okovane puike, samokresi, sablje. Zadaj v kotu jo stala niska poč. Snažna so bila trdostepta-na glinasta tla. V celem sprednjem kotu jo bila pogrnjena klobučina, čeznjo preproge, na tleh so 1 stale mehke blazine. In na preprogah, vsi v šlapah, so sedeli Tatar jI: črni, rdeči in trije drugi. Njih hrbti so sloneli na pernatih blazinah, prod njimi na okrogli deski je stala počens kaša in v skledi stopljeno maslo, nadalje v vrču tatarsko pivo, buza Imenovano. Jedli so s prsti, roko so imeli vse mastne. Crnl jo skočil pokoncu in ukv*l da se ima 2filin usesti na stran, ne na preprogo, ampak na gola tla. Nato je zopet počenil na preprogo in traktlral svoje goste z pogačami in s buzo. Nogajec je posadil 2ilina na odkasano mOsto, sezul vrhne čevlje, katere je postavil k vratom, kjer so stali tudi drugi čevlji, in sedel na kiobučlno bliže h gospodom: poželjivo Je gledal, kako jado. in si brisal sline. Ko so TatarJi bili gotovi s pogačami, je prlftla Tatarka, v srajci in hlačah kakor deklica, glavo ovito v ruto. Pospravila je posodo in podajala nato lep žlehtar s ozkim dukem. f a-tarji so si umill roke. jih prekrižali, pokleknili, pihnili na,vsa strani in pomolili. Potem so se to nekaj časa po svoje pomenkovali, nakar se je obrnil eden gostov v ruskem jeziku k 2ilinu. r "Tebe." je rekel, "je vjol Kazi-Muhamed. Pokazal Je na rdečega Tatarja. "On te pre-ptllča Abdul-Muradu " Pri tem Je pokazal na Osjega. "AbdulMurad Je zdaj tvoj gospod." Zilin ni odvrnil ničesar. Abdul-Murad je pričel govoriti zdaj. pri čemer je večkrat po-kazal na Zillna. Tolmač je rekel: "Ukazuje ti, da piti domov pismo, da po-šljejo za-to odkupnino. Kadar dobi odkupnino, ti da copat prostost." Zilin jo premišljeval In dejal: "Koliko odkupnno hoče Imeti T Tatar ji so so pomenkovali med„»eboJ. Tolmač je izjavil: "Tri tisoč nibljev." Jetnik v Kavkazu Rasposajeno mladež jo razpodil rdečebra-dec, ki Jo vzdignil 2ilina s konja ln z ukazujo-čim glasom nekaj zakllcal. Nogajec jo pritel. močno so mu stale kosti iz lic, nosil je samo srajco. Srajca jo bila raztrgana, prsi gole. Rdeči mu jo nekaj ukazal. Takoj Je privlekel hlapac ploh za noge: dvojo hrastovih štorov s telesnima obročems, na enem obročev kavelj la ldjučavnica. Odvažala sta 2llinu roko, ga djala v ploh ln ga peljala v zaboj, podoben svinjaku; pahnila sta ga noter in potem so se zaklenila vrata. Zilin se je opotekel na gnoj. Ležal je nekaj časa, potem je tipal po temi, da Je našel najmohkojše mesto, in se je ulegel. ♦ a a a 2ilht jo le malo spal. Noči so bile kratke. Skoz tpranjo v losa jo videl, kako se Je pričenjalo daniti. Trudoma so je vzdignil, se vlekel k steni in povečal tpranjo. V dolino jo, kakor je zapazil skoz tpranjo, peljala pot, na desno jo stala koča, dvoje dreves polog nje. Na pragu je ležal pes, koza se jo pasla s kotlički — migljali so s repki. Glodal jo — po klancu gor je prihajala mlada Tatarka v pisani srajci brez pasu, v hlačah In tkornjlh, glavo pokrita s kaftanom (plašč, kakor ga noaijo v jutrovih deželah) in na glavi velik kovinast vrč s vodo. Težko mora nositi, sključeno hodi, na roki vodi majhnega obritega Tatarčka. ki jo oblačen samo v srajčko. Tatarka jo tla s vrčem v kočo, iz katere je ■topil zdaj rdečebradoc — v svilnati suknji, segajoči do kolon, sa paacm srebrno bodalo, s čevlji aa golih nogah, na glavi visoko črno kučmo iz ovčjsga kožuha. Iztegsl se js in zdehsl, si gladil brado, postal nekoliko, zakllcal nekaj hlapcu la tal naprej. Dva fanta sta gnala konje napajat. DrugI teh paglavcev t obrito glavo, v srajci, brez hlač. ao se zbrali, se približali zaboju ln vtikali suhe vejice skoz špranjo. Ko je 2ilin zavpil nanje, ao jo odkurill — njih naga kolena so se svetila. 2i!in bi bil rad pil grto mu Je bilo suho. 2elel jo, ds bi pritel zdaj kdo k nJemu. Cuj — nekdo odpira vrata. Rdeči Tatar je vstopil, z njim drug Tatar. msnjti. črnih las. Črne oči so se mu svetile, rdečellčen je bil redko brado je noail obstrlže-no; njegov obraz je izgledal veselo, vedno se Je smejal. Oblečen je bil še boljše nego rdeči: naši v i ao krasili suknjo iz temnomodrs svile, dolgo bodalo z dragocenim srebrnim držajem je tičalo za pasom; tudi šiape iz finega rdečega usnja so bile obtite s srebrom; čez-nje Je Imel obute debele čevlje. Ns glavi mu je sedela visoka kučma iz bele ovčje kožuhovlne. Rdeči Tatar je godrnjal nekaj, kakor bi ■e kregal, «butal na pragu. *e naklonil na vrata. se igral z bodalom In pri tem tkilll kakor volk na 2ilina. Črni pa. uren. živahen, kakor bi ImCl prožna peress pod seboj, je šel naravnost k 2tllnu. počenil k njemu, kszsl zobe. gs potrkal po ra-ml. mežikal z očmi. tleskal z jezikom in brbral Zilinu nerazumljive besede. "Piti! Dajte vode!" Je stokal 2Uin. Crnl se js smejal in brbral dalje. Z ustnicami in rokami Je kazal 2ilin. da bi rad pil. Zdaj je črni za popade I. sopet se, je zasmejal pogledal skoz vrata ln zaklical: Dinar Vitka, nežna deklica kakih trinajat let je pritekla; podobnoet s črnim Je bila velika: oči-vidno jt bila njegova hči; to so bile iste črne .................—m Znamenje (April 30-28) po- SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA ta, Jo msgals vstavljen, kor al Ml plačan. Ake jo va« Ust plačan la ga ae prejmete. Jo ma» goče vstavljen valed aspagasga naalova, pltite nam dopisnico fta navodilo stari la aort naslov. Natl zaatapntki ao val dre-It veni tajniki la dragi saatapal-kU pri katerih lahka plačata aarofnlno Naročnina sa celo leto jo (SM la aa pol lota pa IS.00. Claal S. N. P. J. doplačajo 14.80 as leta, sa pol lota $2.40. Za mcata Chiemgo In Clesrs sa leta 17.5«, pol leta $3.7$, aa člane M.30. Za Evropa stane n pol lota 14.50. sa vas Ista pa $9.00. Tsdalk ataše sa Kvrspo $1.71 Claal doplačajo same »0e aa Madlnakl Uat ataae sa cašs leta $1.20. Naročnino lahka Ml sami poti let • aa BMftav: UPRAVNI8TVO u PROSVETA99 2S57 fl. Lawa*le Ave. CHICAOa ILL. . .. Tiska vabiki za veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje» letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI One zmerne, linijsko delo prvt vrste. Vsa pojasnili dtatfe vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2667-6» Sa LawndaU Avmmm CHICAGO. OJL TAM SE DOBE NA ZELjO TUDI VSA USTMENA PRASNILA