Amerika in Mehika.
MEHIKA JE PRIPRAVLJENA POMAGATI ZDRU ŽENIM DRŽAVAM, IN CARRANZA SE JE KONČNO ODLOČIL KONČATI DELO NEMŠKIH ŠPIONOV.
-ooo-
Washington, I). C., :U. julija. — V tukajšnjih ofi-rjelnih krofih prevladuje naziranje, da ne more Carran-atnva vlada pokazati dobre* volje napram Združenim državam na nolK*i» boljši liaf-in kot s tem, da vstavi delovanj«* tfotovih nemških agentov tor jih izžene iz svojega o-temlja.
Ena prvih dolžnosti, ki jih )>o imel ameriški poslanik Fletcher, ko se Im> vrnil v mehiško glavno mesto, bo 1a, da o|Misori Carranzo na dejstva, katera so zbrali v tej deželi in se tikajo protiameriških zarot od strani Nemcev onstran Rio Cfrande.
Washington j** prepriean, da je imela Nemeija svojo roko vmes pri zadnjih agitacijah v Mehiki, kojih namen je bilo prepreeenje izvoz petroleja iz Tampieo j>etrolej-skih |x»lja.
Ta petrolej je življenske važnosti za angleško mor-nariro, in tozadevno v sta vi jen je izvoza so smatrali za jasen dokaz, da je delovanje nemških agentov v Mehiki — uspelo. Nemški agenti so baje vprizorili vse zadnje nemire in stavke v tem petmlejskein ozemlju.
Vlada Združenih držav ne dvomi o dobri volji mehiške vlade, in |M>slanik Fleteher bo pojasnil Carranzi, da smatrajo Združene države za jnitrebno sodelovanje Mehike v dosego zavezniških in prav posebno ameriških vojnih eiljev, katerih dosego pa bi se lahko zadrževalo vsled notranjih nemirov v mehiški republiki.
Poroča se, da je 4'arranza pripravljen ]Munagati vladi Združenih držav in da je ogorčen vsled odkritega najina, ki so ga m>orabljali nemški agenti v Mehiki ter kršili s tem mehiško nevtralnost.
Xa odločitev mehiških vladnih krogov pa je predvsem uplivalo razpoloženje ostalih latinskih južno ameriških držav, ki so se soglasno izrekle za Združene države Severne Amerike.
-ooo-
Artilerija.
-ooo-
UPORABA ARTILERUE NA EVROPSKIH BOJI SCIH. — ARTILERIJSKO BOJEVANJE JE DOSE GLO DO SVOJEGA VIŠKA. — SEDANJA VOJNA JE NASA VOJNA. — AEROPLANI. — PRAKTIČNO NI MAMO VELIKO NA RASPOLAGO.
Prohibicija.
-ooo-
PREDGLASOVANJE V SENATU JE POKAZALO, DA SE BO NAJBRŽE SPREJELO PROHIBICIJSKO RESOLUCIJO SENATORJA SHEPPARDA.
Ameriška artilerija.
Rusko umikanje.
Dnevne novice.
Serum za vojsko.
-oo<H
S<* nikdar prej v zgodovini sveta se ni uporabljalo toliko artilerije kot se jo uporablja sedaj na bojiščih Evro pe. I metnofit artilerijskega bojevanja se je razvilo do stopnje, o kateri se še [»red par leti vojaškim poveljnikom niti sanjalo ni.
Stroji, katere se uporablja, prekašajo glede naglice, s katero se jih streže ter glede razdejalne sile vse, kar se je sploh kedaj izumilo na tem j>olju. Na zapadui fronti v Franei ji je dospelo artilerijsko bojevanje ravno v sedanjem eftnu do svojega viška.
Vse kaže, 11* ne more iti razdiralna sila jekla in eksplozivnih snovi preko /neje, katero se je sedaj doseglo.
T rt »ha j«* le pomisliti, da je to naša vojna. Naši Vjn-<lj«* odhajajo v Franeijo, da se bore za varnost Združenih držav. Vsled tega je tudi jasno, da moramo imeti mi svojo lastno artilerijo in sieer artilerijo najmodernejšega tipa. Imeti moramo }>olno zalogo velikih topov in muni-rije. Imeti moramo tudi aeroplane, ki igrajo tako važno ulogo v artilerijskih bojih, kajti aeropiani razkrivajo postojank«* sovražnikih to|»ov, katere je mogoee nato prisiliti. da umolknejo.
Ptieeli umo že s konstrukcijo aeroplanov in kot ka-•le,jo via znamenja, s*1 bo v kratkem času izurilo zadostno šlevilo mož, ki bodo v stanu ravnati s temi aeropiani.
O lede artilerije in namreč v pomenu besede kot se jo rabi sedaj, pa je treba izjaviti, da nimamo praktično ničesar na razpolago. 2e veekrat se je v kongresu zahtevalo, naj se pospeši izdelovanje velikih topov za obrambo nase dežele. Kljub temu pa se je proizvedlo vsako leto nič ve<* kot nekako 60 topov vsake vrste.
Mi nimamo v celoti vee kot 600 topov, katere je mo-goee uporabiti na fronti. V kolikor pa nam je znano, ni med temi niti enega modernega oblegovalnega topa. Artilerija naših zaveznikov pa šteje nekako 50,000 kosov.
Pri svojih prvih operaeijah v Franciji moramo uporabljati artilerijski materijal, katerega nam morejo dati zavezniki na razpolago. Pri tem pa je treba pomisliti, da njih zaloga tudi ni — neizčrpna.
Kongres mora skrbeti v prvi vrsti za to, da se da na-im artUeristora na razpolago zadostno število topov, a /a to bo seveda treba easa. Naše delovanje na fronti je v pt vi vrsti o^ežkoeeno r»led^ pomanjkanja artilerije, spo-
Dva milj ona Kusov se je umaknilo. — Izgubili 270 topov. — Dezer-terji postreljeni. — Kornilov se je vstavil na gališki meji.
London. Anglija. 31. julijo. — Poročilo lista '*Post" iz Petrogra-da pravi, da se ceni ruska armada, ki se umika, na dva miljona mož. Obstoji iz 11. in 7. armade z rezer-1 vami.
Osma armada, ki obstoji večinoma iz konjenice, se tudi umika. Njen položaj je posebno kritičen.
Nemci se na vso moč trudijo. \la bi zajeli enajsto in sedmo armado; osma armada je pa v nevarnosti, da bo obkoljena.
Generalni štab sedme armade | pravi, da se je položaj izboljšal, j Upornost med umikajočo armado | se zatira brez usmiljenja. Na eeli črti. kjer se Rusi umikajo, so se postavile tri divizije konjenice.
Vsakejra dezerterja vstreljijo. ravno tako tudi vsakega, ki poskuša širiti upornost. Dezerterji, špi-joni in agitatorji, ki so prej vži-vali popolno svobodo, leže mrtvi po cestah. Na trupla so položili liste z napisom:4'Tukaj leži izdajalec svoje domovine. "Rdeči trakovi. ki so bili prej znaki svobode obenem pa demoralizacije, izginjajo.
Danes se je Rusom posrečilo, da so se na več krajih za vstavili prodirajoče Nemce in Avstrijce, ven dar pa se v Galiciji umikanje nadaljuje.
Rusko poročilo pravi, da so Nemci pri Husjatinu prekoračili reko. toda Rusi so jih zopet pognali nazaj.
Odkar se je pričelo umikanje, so Nemci vplenili 70 topov, Avstrijci pa 200. Kornilov namerava armado reorganizirati in se vstaviti na gališki meji.
Posebno se mora omeniti finski musketirski in proskurovski polk, ki sta v bojih izgubila skoro vse svoje častnike.
Na rumunskem bojišču so Rusi odbili sovražne napade pri gorskem prelazu Kimpolung. Na desnem bregu Putne so Rumuni zavzeli nekaj zelo utrjenih avstrijskih postojank.
—-OQO-
Washington, D. C., 31. julija. — Potom predglasova-nja, ki so ga vprizorili v senatu senatorji Sheppard in Curtis, se je izkazalo, da se bo sprejelo Sheppardovo resolucijo za kongresni amendment glqde splošne narodne prohibieije z 66 proti 27 glasovom, ko se bo jutri sklepalo končno o tej resoluciji.
Mogoče je, da se bodo še v zadnjem trenutku izvršile izpremembe v številu glasov, a vse kaže, da se je senat že danes odločil, kako bo glasoval Da se sprejme tozadevno senatno resolucijo, je treba dveh tretin skupnih glasov v senatu.
Vsled tega je lahko mogoče, da se bo še zadnji trenutek doseglo izpremembe, vsled katerih bo dvetretinska večina nemogoča, kajti ta večina je odvisna končno od enega samega glasu. V slučaju pa, da bi senat v resnici sprejel to resolucijo, je vendar zelo nevrjetno, da bi bila sploh sprejeta v poslanski zbornici.
—-ooo- \ * * '
Angleška ofenziva.
-ooo-
NAJVEČJA OFENZIVA SEDANJE VOJNE. — PADLE SO TRI VRSTE ZAKOPOV. — ZAVZELI DESET MEST. — MNOGO UJETNIKOV.
čevlji v Nemčiji.
Haag, Nizozemsko, 30. julija. — Sodeč po večkratnih poročilih v nemških listih v Nemčiji zelo primanjkuje usnja in Nemci imajo zaradi obuvala največje težave. V zadnjem času so pričeli več tovarn, v katerih izdelujejo cenene čevlje iz papirja.
''Taeplisehe Rundschau ' pravi, da čevlji niso sicer trpežni, vendar pa se morajo rabiti. Dijaki na nekaterih vseučiliščih hodnjo bosi. Nek profesor priporoča v '"Vossi-sche Zeitunsr", da bi ljudje hodili bosi. ker je zdravo in nage ohranijo lepo obliko.
L&ščina v Avstriji.
Washington, D. C., 31. julija"-V svoji interpelaciji v avstrij-' skein državnem zoom je poslanec! Spinčič izjavil, da Avstrija ofiei-jeluo (priznava v Istri v po rabo laškega jezika.
Poslanec Špinčič je zatrjeval, da civilne in vojaške oblasti rabijo laški jezik, da se v vojnih šolah poslužujejo lasčine, ravno tako tudi v javnih zavodih; in eelo mornarji iz Istre, ki služijo v avstrijski mornarici, se zapri-sežejo v laškem jeziku.
Bombe na Idrijo.
Rim, Italija, 30. julija. — Včeraj je naš močni zrakoplovni škva dron za bombardiranje v spremstvu letal-loveev zopet napadel vojaške naprave v Idriji in vojaške tabore v čepovanski dolini. Dasi-ravno so protizračne baterije obstreljevali naša letala, so letalci vendar vrgli štiri tone močnega razstreljiva. Na povratku so se naši zračni lovilci spopadli s sovražn-mi letali izmed katerih so spraVili na tla dve letali in so se srečno vrnili v svojo postajo.
To je zdaj že t reji laški napad na Idrijo.
Velika vročina.
Zadnjih 40 let let je bil včerajšnji dan 31. julij najbolj vroe. Po vee državah so delo v tovarnah vstavili. V New Yorku je kazal u-radni toplomer 414 čevljev nad morsko T>ovršino 98 stopinj; po ulicah je bilo več kot 100 stopinj.
Vsled vročine je umrlo v New Yorku 18 oseb. 194 pa jih je omagalo.
Mraz v državi Washington.
Spokane, Wash.. 31. julijo. — Kumare in paradižniki so zelo trpeli vsled mraza v okraju Colville. okoli 50 milj od Spokane. Tudi iz Ritzville poročajo, da je v nedeljo zjutraj napravil mraz po vrtovih zelo veliko škodo.
Albany, N. Y., 31. julija. — Državni obrambni svet bo v svoji prihodnji seji odredil, da se državni zdravstveni laboratorij razširi, da bo država New York izdelovala serum proti nalezljivim boleznim med omeriškimi vojaki na francoskem bojišču. Generalni zdravnik I je prosil zdravstveni urad. da preskrbi serum, ker zvezna vlada ne j rnore skrbeti za zdravstveno stanje vojske.
J G'overner Whitman podpira načrt, da bi se razširil državni laboratorij, da bi tako država New York zopet enkrat pomagala zvezni vladi. Do zdaj je državni laboratorij zalagal zvezno vlado le z majhno množino seruma. Ker pa se mora računati s tem, da se lah-' ko v večjem obsegu pokažejo bo-} lezni v armadi, zato naj bi država New York skrbela, da bo armada imela dovolj seruma v času potrebe.
Generalni zdravnik je pisal vladi sledeče pismo:
"Vojni zdravstveni urad bo zelu potreboval serum proti pljučnici, in griži. Zdravstveni urad države New York more zalagati s tem predmetom omeriško vlado in je želeti, da to tudi stori.
Falkenhayn v Mezopotamiji
Kodanj, Dansko, 30. julija. — Poročilo, da se nahaja nemški general Falkenhayn kot naslednik feldmaraaU Von der Goltz v Mezopotamiji, potrjuje neka slika, ki kaie nemikega generala ob strani Djemal paae v Jeruzalemu, ko nadzoruje eete. General Falkenhayn bo prevzel vodstvo operacij v zepotamiji.
Avstriji mora biti razdeljena.
London, Anglija, 30. julija. — Liberalec John Annan Bryce je v poslanski zbornici izjavil, da je vojni cilj Anglije, da se Avstrija razdeli in Anfflija ne bi bila več na strani zaveznikov, ako bi avstrijsko cesarstvo imelo se nadalje obstojati
Italija tudi ne bo zadovoljna samo s te«, da dobi Trentin.
Ženski polk.
Ruski ženski vojaki se ne puste vjeti. — Vsaka ima pri sebi strup. — Prvi boji. — Majhna ncfcvoc-nost.
-ooo-
Nansen v Washinjrvmu
Washington. D C.. 30. julija. — Norveška komisija pod vodstvom slavnega raziskovalca severnega tečaja, dr. Fritjof Nansena, se je danes pod vodstvom slavnega raziskovalca severnega tečaja, dr. Fritjof Nansena. se je danes oglasila pri Polku, namestniku držav« nega tajnika. Z ameriško vlado se hočejo dogovoriti zaradi pošilja aja živela na Norveiko.
Petrctfrad, Rusija, 31. julijo. — Ruski ženski vojaki so se odločili, da raje umro kot pa *da bi jih vjeli Nemci. Vsaka ima pri sebi majhno steklenico strupa, da ga povžije, kadar je nevarnost, da bo padla v nemško ujetništvo. Vse so mnenja, da je bolje umreti, kakor pa da bi zapale usodi, ki bi jih mogla zadeti v jetništvu.
Pet ženskih vojakov se nahaja v bolnišnici: bile so ranjene v prvih bojih. Neka deklica pripoveduje. kako je z bajonetam predrla nemškega vojaka in ob enem tudi vstrelila. Druga pripoveduje, kako so korakale preko trupel in streli so eksplodirali okoli njih.
Ta izkušnja je deklice utrdila in več sto drugih deklic se pripravlja da vstopijo v ženski palk. V Pe-trogradu je mogoče videti ženske vojake, ki se vežbajo po ulicah. Velika množica se vsakdan zbira pri zemljemerski šoli. kjer se vež-ba tisoč deklic, da bodo šle na fronto. Tudi v Moskvi se vežba tisoč deklic; V Kijevu in v Odesi pa so manjši oddelki.
Neka kmetska deklica, ki je ranjena. s ponosom gleda na Čelado, katero je odnesla z boja z nemškim vojakom. To je bil prvi vojni plen ruske ženske-vojaka.
"Videla sem pred seboj Nemca, ko sem hitela dalje z drugimi deklicami". pripoveduje ranjena deklica. "Veljalo je moje ali njegovo življenje. Vzdignila sem poiko. Skočila sem proti njemu s vso .- svojo moejo. Vstavila sem ga.r Bajonet m je sadri globoko ▼ >
. .. .London, 31. julija. — V veliki ofenzivi, katero smatrajo vešeaki za največjo sedanje vojne, so Angleži razbili vso prvo in deloma tudi drugo in tretjo vrsto zako-pov. Ofenziva obsega 29 milj dolgo ozemlje od Dizmude '.lo Warneton, kjer reka Lys prekorači belgijsko mejo.
V tem silovitem prodiranju ao Angleži zavzeli desefc mest in vasi ter vjeli več kot 3.500 Nemcev. Zavezniške izgube so primeroma majhne.
Na obširnem ozemlju, ko so angleške čete zavzele prvo vrsto ozemlja, so se vrgle na drugo vrsto in na nekaterih krajih so celo vdrle v tretjo vrsto zakopov.
Po zadnjih poročilih so Nemci na kraju, kjer se stikati angleška in francoska armada, vprizorili protina-« pad.
Skozi tri tedne je angleška artilerija obstreljevala nemške utrdbe, katere so Nemci gradili tri leta, in jih je razbila. Nemci pravijo, da je bil ta ogenj najhujši, kar so ga doživeli v sedanji vojni.
Malo pred četrto uro zjutraj je na tisoče topov, ki so rjoveli skozi vso noč, nenadoma utihnilo. To je bilo znamenje in tisoči Angležev so se dvignili iz svojih zakopov in so drvili proti nemškim postojankam.
Nič jih ni moglo vstaviti. Kjer je bila kaka zapreka, so jo odpravili. Z bajoneti in ročnimi bombami so očistili zakop za zakopom.
Angleška težka artilerija je streljala za nemško vrsto in Nemci se niso mogli, umakniti. Zato so se morali podati v velikem številu.
Med tem ko so Angleži napredovali na severu, je Pe-tain vdaril na Nemce ob Aisni. Francozi so vjeli 167 Nem cev, med njimi 17 častnikov.
vo telo. V istem trenutku sem pritisnila petelina na puški. Padel je — mrtev. V spomin sem si vzela njegovo kapo. Slišala sem kričanje deklic ves čas, ko smo tekle. Nobena ni imela strahu, ko smo enkrat začele. Bile smo v sredi streljanja. Kmalu so pričele eksplodirati veliki izstrelki. Zopet smo bile nekoliko preplašene, ko smo videle prve mrtve vojake o-koli nas. Toda takoj smo skočile preko trupel in smo pozabile na vse.
Ko smo tekle naprej, smo nenadoma naletele na oddelek Nemcev
ravno pred nami. Bilo je le en tre- j notek in smo jih obkolili. VMeli so, da so zajeti; vrgli so od sebe puške in vzdignili roke. Bili so vsi j preplašeni.
"O Bog; ženske", so pričeli klicati.
Videle smo ranjene Nemce, ki so se opirali na svoje komolce in so streljali. Pozabile smo nase popolnoma. Bile smo priproste Rusinje, ki se bore za svoje življenje
Nek ranjeni častnik je nameril svoj samokres na neko deklico, ki ga pa je prehitela in mu z bajonetom predrla prsi.
»•
^ Proti posojilu Rusiji.
Helsingfors, Finsko, 30. julija. Finski zbor je pri tretjem branju zavrnil predlogo o posojilu- v znesku 350 miljonov mark. Pooblastil pa je finsko banko, da posodi samo 100 miljonov mark.
Pošiljateljem denaija.
I--—o - ■ ■	T
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji,
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujet* nfleom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bo zasedeni po laiki armadi.	,a]
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pit smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.	,
TVBDKA ,nAHK«BAX8E9 s oniuaaat rn^ ^a« * ** Wwy 7<nrk, H« H«
^	• sS ' - -fl 'B - i^'iW. '' J MEJ; ■ - ; : - r.. - ^ rj	s; . v - ' v
9	T . -^BBBF^ Tk^T A ■ l/\T\ . A	| TLeU^SloT«i« DmiSy §
| «*Zedu*rih državah* g	I * I J\ W VKl /\ i 1 I 1 /%	| .bti.UgaS^. |
| |	vXAJxl^kU JLH illiUJLfil	| ^zriSsst^ i
¥ Za pol lcU......$2.00 l[	. A •	¥ < 50,000 Readers * H
tvj^aoF1 i ■ ay-W!!	Last slovenskih delavcev v Ameriki.	g„ „ J , , ^ . ®
TXLKTOH: 2876 OOSTLAHDT.'	Eaftwtd M ImMh lbttar, Scptambar H, IM*. a* Hm Fo«t Offlot »t H«w York, H. tuid« Act Ooofrwi M»ok », l«Ti,	TZLXTOH: 2876 OOBTZJUVDX
NO. 179. — ŠTEV. 179.	NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 1, 1917. — SREDA, 1. AVGUSTA, 1917.	VOLUME XXV. LETNIK XXV.
C
GLAS NAHODA. 1. AVQ. 1917.
—-	------------------------------ -----------j., ,	mi
"GLAS NARODA";
* (Hoveniam Dally Jt A^fcf.	i
Owned and pabllahed bj CM ILOTIKIO PUBLISHING COMPANY
i* wrportdat)	__'
WI1W HAKBBl Ideat_LOUTS BENEDIK, Tressmtr,
run* of Uoili of the corporation and addreeeee of above offleanj ( 92 toriai.it H treat, Boroogh of Manhattan, New York City, N. X	j
M «t o I. u» trljE list aa Ameriko ! Za celo leto ca meato New York tC-00 |
tu I U !o__________|5 S0 Za pel leta aa mesto New York— BOO
*•{" *_________„ 2.00 Za četrt leta n mesto New Yocfl L60
»a fr-irt i. fa_____,________ 1,00 ! Za lnoaematro «a celo teto — — j.00
"t. i.am n a h' >1 >a** labaja Tnak dan lavaema nedelj ln. premikov.
»ti LAS NARODA"
("Voice of the People") paeVVC iivrj daj except Sundays and ItHAayh
__K ob«.-rt t .tl.-.n yearly 50.
Ad>frtl»f>mt an agmmtat_____________
\mi brt-»	In oa^buoatl aa be prlobftijeja.
uaj m blmgowvH poftlljatl po — Money Order. IT! ffrhakABbl kra>a oarwtillto* pršimo, da ae nam todl prtjtaj« iff ali fa
_ ii>tuaiil. da Lttreje pajiJemo paalomlka.
lMtaom to poftiljatvam naredite ta naslov J -ti L A H NARODA" •S C«rT'aa<1l BI.	__ _ faa I«1 City.
_ _jivi-r-n: 2&7G Cortlaodt.
Edina pot. i
i . i-iavihi Wnn'ija stem, da jo prif-e-. . t k«ivn tlm*^a tovariša, re oi privolili : \ i v nožnico mer, k4 predli o se
i nižinak«»t pravi Mr. Lan-, hi- nion- biti na zemlji, nikake ! i'ipoiiiore k uspehu lia podlagi po--i: oj.etovano Ziivozniki.
. . fm.rušenje pruskega absolu-
. m 'vaneelar je? očital Veliki Bri-i ;'utoni dogovora in sporazuma'1. > \ «>, kako bi si mogla kaka sila 11 sporazuma z Nemčijo kot V i zadnjili 4") let, ki ne pri]>oznava -kl< panju dogovorov na podlagi . . ki ne priznava nikakili narodnilil •s • i . i' z;i>!< d< »vanju svoje lastne sreče, če ..>•■■>: na poti nemškim ambicijam. , i i«.bi hiir \ prvem trenutku, če je volj-r si s/hi-iiiti one vojaške sile, ki ogroža \ < • ! j ha i znebit i se brezvestne avto-;ipr« 11 • »vala takoj za eelih sto let ter . n j »i dežel, v katerih se je že pred M\ ii.i prostost in civilizacijo. : ,a je za kancelarja Micliaeli-'ie tajne pogodbe med Fran-... vI.hIo, potom katere pogodbe naj ; *« rijalne koncesije }M»I<*g po-
a "dokazov" o tajni pogodbi \ • 1 i; hii.ijo in ti dokazi so bili v re-" .t . >«> vmi binavšeino in podlost rilo "d strani cesarske nem-
s h"la in nemški državniki so se po-i j* uU-J«* siva in besed«*, kot lju-i	mi;.-« i za poštenost, vsled česar jim
Rusijo z dne 11. junija kot
•	• . .:•>••. d; st- ne bo zahtevalo nikakili
i ni. |»a se je glasilo, da ni Fran-k<-> zemlje svojemu postav-
« i- . - ,, Francije pa postane še bolj
•	• • inišlj-t človek o dovršenem nemškem
takozvano "Srednjo Evropo", ki i - i»šini<> sfero nemškega upliva od /'•	I ,	,:j »tM\ila cesarski nemški vladi
_	i'š.>nje načrtov glede svetovne vlade.
V	i \ i kanei lar ni povedal v svojem govo-
\ i -1 Bel J jo belgijskemu narodu, niti te-
•	r« ha (iil it i rat i ali napraviti resnično ne-N i : odgovorni nemški državnik ni obljubil
•a i nadalje izjavil o Srbiji ali Rumunski. V	s- le h i bilo v njegovem zavratuem govorenju
i sp<>ra/.uma in dogovora razven na podlagi — ; _ j« v. jia ixnllagi katerega miru bi bila Nem->ta!iu i>pomoči ter zopet naprtiti svetu veliko
V i. »k inir zavezniki sploh ne morejo pristati ter ne ■i;.i j i i>iali, kajti s takim mirom bi se ne napra-.i \arnega za demokracijo. Zavezniki pa bi se 1110-- takim mirom odjx>vedati vsem svojim ciljem in to in p..m« hilo toliko kot da se je rojevalo triletno vojno za-n <ia se je zastonj žrtvovalo miljone življenj in bilijone narodnega premoženja.
Vvstroogrski zunanji minister, grof Czernin, je ču-11! p-'ti« bo tvoriti odmev besed nemškega državnega kan-eelarja ter izjavil, da ,]e vseeno, če se smatra njegovo iz-,avo glede častnega miru za znamenje slabosti ali sile. — Zaveznikov pa se glede vseh teh izjav glede miru od stra-ni cent rahlih zaveznikov ne more rarati. Vse tozadevne izjave se smatra za znamenja velike slabosti.
Državniki obeh cesarskih vlad ne skušajo le ojaeitr poguma svojih lastnih narodov, med katerimi postajajo razmere od dne do dne bolj obupne, temveč si hočejo tudi pridobiti simpatijo ostalega sveta. Njim je dobro znano, da je najti v vsaki vojni javno mnenje, ki nasprotuje
rojevanju kot takemu in sicer mnenje pacifistov in onega razreda mehkocutnih ljudi, ki ridijo le poboje in trpljenja, ki pa nikdar ne dvigajo svojega pogleda navzgor k velikemu delu regeneracije in oproščenja, v katerem namenu se je tudi pričelo s to vojno.
Glede naše lastne odločnosti ne more biti nikakega dvoma. Ameriškemu razpoloženju je dal najboljšega izraza državni tajnik Lansing ob priliki svojega nagovora na mlade može v vežbalnem taborišču v Madison Barracks. Od strani zavzenikov ne bo opaziti nikakega zna-menja slabost i. __
Celi svet pa je prepričan, da bodo prišla nadaljna znamenja slabosti iz Nemčije in Avstrije.
Stvar pa tudi ne more biti drugačna. Skozi tri leta so se centralni zavezniki na naravnost čudovit način upi rali sili Francije, Anglije, Italije in Rusije. Če občutijo že zavezniki, katerim je odprta cela svetovna trgovina, vse izgube, stroške in strašna bremena vojne, kakšne morajo šele biti razmere v Nemčiji in Avstriji, kateri deželi sta obdani od vseh strani s strašnim železnim obročem nasprotnika i
V tem stadiju vojne, ko se vedno bolj zbirajo znaki izčrpanja pri centralnih zaveznikih, pa se je pridružila zaveznikom največja sila na svetu, ki ima na razpolago neštete miljone ljudi ter neizčrpne vire.
Le blazneži ali možje, ki zapirajo oči vsakemu spoznanju resnice, morejo še nadalje vstrajati v boju, ki je tako brezimen zanje in kojega konec je tako očiten.
Možje obeli cesarskih vlad so obenem blazni ter varajo same sebe. Oni pa se kljub temu ne morejo vzdržati in njih narodi ne morejo neskončno prenašati strašnih pomanjkanj, katera se jim je naložilo.
Naša dolžnost ni bila še nikdar tako jasna, tako evident na.
Napeti moramo vse svoje najskrajnejše sile ter porabiti vse svoje vire. da pademo po Nemcih z vso silo ter jih prisilimo sprejeti mirovne pogoje, ki bodo zagotovili varnost narodov sveta ter prostost in demokracijo proti lin daljnemu ogrožanju od strani pruskega militarizma.
Naš glavni cilj pa mora biti, da čim preje končamo to strašno vojno.
Bazno iz Avstrije.
Xovohnenovaiii načelnik parlamentu dr. t r nest vitez j»l. Seidler si je kot voditelj poljedelskega niinLsthslva pridobil podimo z a-gramimi parlamentarci tesnejši stdk, kaj- bo posebno dobro, ker <'lam Martinicovo ministrstvo, ki je moralo iti, ni bilo posebno že po svoji sestavi: toliko zastopnikov visoke finajiee. naklonjene ne kiiietskim in tudi ne delavskim težnjam. Rojen je bil dr. Seidler letu ISOJ. v Se h\\ tn.ii at u pri Dunaju. V državno službo je vstopil leta	Od leta 1895. do 1WU.
je bil tajnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubnu na Zgornjem Štajerskem. Dr. Seidler je vseuei-iii>ki profesor na dunajskem, vseučilišču in docent na visoki kmetijski šoli. Vitez je postal 1. D16. Pri zadnjih pogajanjih /. Ogrsko in glede na trgovinske pogodba je sodeloval dr. Seidler kot zastopnik poljedelskega ministrstva. Dr. Seidler jo bil tudi med učitelji cesarja. Predaval mu je k«»t prestolonasledniku o uprav niti pravnih zadevah.
v	*
Novi notranji minister grot! Toggenburg je bil rojen 12. julija lSt'G. Njegov oče j«' bil bivši mi nister Jurij vitez pl. Toggenburg, nrati rojema grofica Virginija Sarnthein. Oče je I> 11 od leta 1 b(i7. <lo	tirolski namestnik; nato
se je umaknil, ko je bil vpokojem, v liolcau. V državno službo je vstopil sedanji notranji minister maja 1890 kot politični urad uiik na Tirolskem; 1. 1893. je bil okrajni komisar v Roveretu, leta 1900. v Tridentu; nato je bil f>o-zvan v n at radi je ministrstvo, kjer je postal podtajnik; 20. februarja 190:3 je brl imenovan za okrajnega glavarja v lJorgo, 1W5 je bil ipromctičen v Trident; 15. novembra 1907 je postal namestniški svetnik. Poizvali so ga zopet v notranje ministrstvo, a leta 1909. je bil radi slabega zdravja stopil v pokoj. Poročen je z Leopo-ldino grofico I-adtibur. Dne 28. marca 19l:i je bil imenovan za tirolske-
gu namestnika.
« *
*
Vojnemu ministru pl. Stoger-Steinerju je podelil nemški cesar
železni križ 1. razreda.
* * #
Z aairom na ponovna poročila, da je Poljski kLub sodeloval pri ustanovitvi slovanskega parlamentarnega bloka, izjavlja predsedstvo Poljskega kluba, da Poljski klub vztraja pri svojem načelnem sklepu glede stikov z vsemi strankami parlamenta, da si, kakor doslej, tudi v bodoče ohrani v vsakem oziru popolno akcijsko svobodo.
Cesky svaz (zveza) se je po svojem (predsedniku Staneku z&h/valil Jugapiovatnskwmi klubu odio-
čen nastop Jugoslovanov \ kritičnih dneh ( lam Martinieove krize.
s-
*
Podpisi na G. vojno posojilo so dusegli do 22. junija, ko se je pod-ipisovanje zaključilo, zne^k 4'JOS miljonov 81)2 tisoč kron, od tega odpade poioviea na amortizaeno državno posojilo. Končnoveljavne zaključne številke se bodo mogle ustanoviti šele pozneje, ker podpisi zadnjih dni še niso vsi naznanjeni. Kazen tega j«' poštno h ranil-jjičiii urad pooblaščen, da ;>odpLse javnih korporacij, ustanov in zakladov. radi katerih se vrše pogajanja. kakor tudi zborne in hi-potečne p< k I piše ter vojnoposojil no 'zavarovalne p(Hlpise še naknadno sprejme.
Nemški nazori o vojni,
Nek časnikarski poročevalec, ki se je ravnokar vrnil iz Anglije, je opb»al nemške nazore o sedanji i vojni sledeče:
Ker je Nemčija do zdaj zdržala, bo zdržala tudi do konta.
tiosipodai'ski položaj Nemčije ni tako neug-oden, kakor pa ^a opisujejo sovražni in nevtralni časopisi.
Navzlic vsem zatrdilom ne vlada v Nemčiji pomanjkanje vojnega materija 1 a.
Vstop Združenih držav v vojno bo vojno podaljšal in ne skrajšal.
Ker !so Združene države trgovski narod, ne l>o mogoče na boji-| tako naglo občutiti take vojaške moči. da bi se potek dogod kov kaj izpremenil.
Podmorski čolni so dosegli, kar >e je od njih pričakovalo.
Mnemškimi jetniki se opaža presenetljiva brezbrižnost zaradi ameriškega, vstopa v vojno. Oas-jnikarskemu poročevalcu so dovo-I lili, da se je smel med jetniki prosto gibati: pogosto ni bilo poleg niti častnika.
NVk mladi nemški zrakoplove«, čegar letalo jo bilo razbito pri zadnjem poletu nad London, pravi, da je Nemčija že prejela mnogo vojnih napovedi m se ne gleda na to, ako jih pride še nekaj. Tega letalca pa je prištevati k inteligentnim ujetnikom. Na vprašanje, ako bi nem.ski narod bil presenečeni, ako bi Združene države res v eaiean letu postavile na bojišče milijon mož, se je zrako-plovec smejal in rekel: "'Najiirej bi jih rad videl."
Nek visok Nemec, ki se nahaja v angleškem ujetništvu od bitke ob Marni in ki je bil pred vojno odvetnik na Bavarskem, je mnenja, da bo vojna prinesla nem-šekmu narodu demokratično vladno obliko. Dvomi pa, da bi bil poskus odpraviti cesarstvo uspešen. Nemško ljudstvo je tako navajeno na cesarja, da ni svetovati, da bi napravili v Nemčiji tako izpre-membo kot v Rusiji. Trije mlftdeo&v ki so bili stari
Amerika in Nemci.
Glede trgovske esierždje Lil eno-st-ranasti ima John iJull, to je Anglež, le enega tekmeca, — svojega ■mlajšega brata onstrfcm morja. Narod .Severne Amerike je seveda sestavljen iz razlaseaih narodnosti. Nenncev, Francozov, Holandeev in Ircev, a poglavitno pleme je angleškega izvora. .Mlada ;;<meriška civilizacija, nestalne in nepopohie rjizjnere v deželi ter izvanredno velika prilika, da se napravi denar v ai a videz neizčrpnih kolonij-skih deeelali, — vsi ti faktorji o-zntačujejo bolj kot v Angliji ta-kozvanega "self-made*' človeka ki ne pozna v celcun svojem življenju nobeaiega drugega cilja kot napraviti denar, to je oboga-teti. Nedorasli otn»ci, napol odrasla mladina se vdeležuje tekme /ai dolai-jem. Pri tem pa je kljulj temu treba pritrditi, da ne manjka idealnih momentov v doželi V starih di-žavah Nove Anglije veljajo še naprej načela strogega puritanstva ter »prevladuje najti nejši angleški standard o življe nju. V New Yorku je še vedno za paziti nekaj nizozemske podjet no&ti. V Virginiji in drugih južnih državah se ni še do danes iz koreninilo tradicij stare anglešk-aristokracije. V Bostonu in Phila delphiji vlada angleška atmosfe pomešana z ameriškim punta nizniom. Povsod pa eveteta mo rala in vernost.
Na Zapadli je življenje smed; divjejše in bolj žovijalno. V Ken tuckyju se meša ameristokratsk duli Juga k industrijalno eneržij. Severa, kar tvori seveda preee čudno mešanico. V vseh teh deže lah |itn. so značilne poteze ljud < ne in Lste. Mo^je so zmožni, ; brez vsake glob je kulture, in-e vsakega bogatega duševnega raz voja. Vzgoja, znanstvo. plemeni taštvo, birokracija, — vse to nt ' tvori eiijev v življenju. Vsak d« pa dela. špekulira, se trudi, iz ' gublja ali pridobiva.
Celo farmerji so ob istem čas: 1 rokodelci, trgovci ter špekulator ji in to s<> ljudje, ki so oddaljen od vsakega središča civilizaciji tor se bore z divjino in blatom, -roparji Ln tatovi.
Entuziazeni je nekaj nentavad ' nega v Združenih državah. Mrzla intelektueina mirnost je potreb na. da se postane bogat. Celo pri zor na Niagarske slapove vzbud v srcu Yaukeeja le eno misel: — ! Koliko neporabljene vodne sile s< trosi nta tem mestu!
(dede zunanjosti in izkušnje kako napraviti deželo bogato ii veliko, kako izrabiti njene narav ne zaklade, kako uporabljati mu ( se naroda, — glede vseh teh s-tva i*i posamezni Amcrikanee bo ! gatejši in izurjenejši kot kateri koli clo\ek v Evropi. Oglašanj v listili se vn-ši v Ameriki z narav nost miVJieno naglico. Tekmova ; nje uporablja vsako -mogoče sred stvo, ki mu je na razpolago. Ev ropski razred ljudi, ki je posta okameoel, ki živi v negotovosti lenobi in omalovaževali ju saiineg: . sebe. — tega razreda manjka 1 Ameriki ali pa se ga hitro elimi , nira. to je izbaci. Vsak posamezn državljan jo poln demokratično republikanske zavesti svoji last ni vrednosti. Človek, ki je dane snažil čevlje, postane lahko jutr trgovec, v desetih iletih bankir odvetnik ali senator. Prilika z: življenje, ki sega od New York: do San Francisca, vabi na tisoči podjetnih in vstrajnih ljudi, d.
po 20 !<->t. še niso vedeli, da se na hajajo tudi Združene države v vojni z »mčijo. Pravijo, da so h neradi šli v vojsko. Pred no so šli na fronto, so se vežbali devet me secev.
Kako disciplino imajo Nemci, se laliko vidi v jetniškem taboru v Dorchestru, kjer sta izmed 20 tisoč ujetnikov samo dva poskušala pobegniti. Skoro vsi ujetniki pravijo, da so zadovoljni z okolico in postopanjem. Oskrbujejo sami svoje perilo in kuhinjo.
Hrana je sledeča: vsak dan 13 unč kruha, 6 unč mesa po ]>et dni na teden, % unče kave in 1 unča sladkorja na dan, 2 unči repe, 2 unči fižola ali graha, 2 unči sira, 10 unč rib v dveh postnih dnevih na teden, 4 unče riža in moke na dan, ravno tako poper in sol. U-jetniki, ki ne delajo, dobivajo nekoliko manj kruha, sira in moke.
Obiskovalec posebno hitro o-pazi prijazno razmerje med angleškimi uradniki in nemškimi jetniki. Ni videti trde vojaške discipline, temveč vsakdo si prizadeva, da si ne napravi življenja ■manj udobnega, kakor je v resnici potrebno.	. Li-
se lotijo težavne naloge, ki jih J čaka. Življenje Amerik an ca se jej primerjalo s puhtečim strojem, v j primeri s katerim so zdi življenje. Evropejca kot ono počasnega iz
iprehajalca.	__1
Par takih značilnih potez se je i ohranilo tudi v kolonijalneni živ-j ije-nju po celem svetu, kajti tem kolonistom je bila na nuspolagoj j bogata deviška zemlja, vsa t«-!mi ! ka in vsi napredki moderne civi-, lizaeije. Individualizetn, prostost' od vsake stroge vladne kontrole,; I vse to je najti tudi v kolonijah ! Veliko odbijaluih znakov, veliko. ; surovih karakteristik se bo Lzgu j iiilo v razmerju, kot bo dozorevala ameriška civilizacija, a narod-1 ni tznačaj bo ostal vedno L->li. kaj-, ti ameriško meso in kri s<- je mo-i diticirahj potom plemenov, poil-Inebja. zgodovine in soeijalnih na-j prav. Nikjer dmgod. p<» cclem širokem svetu ni najti naroda, ki bi tako enostranski koncentriral vst-| svoje duševne in fizične sile na ttilinični. ekonomski in trgovski napredek. Vspričo t^u s<* ne da' primerjati tega naroda s eivilizi-Iranimi evropskimi narodi, ki imajo v sebi še veliko orijontalske j počasnosti in duševne retruspek-! ti ve.
Tako sodbo o ameriškem narodu je izrekel nemški u'-enjak Sehrnoller v svojem delu "Eko-. nomska teorija". Za Am- rikanca je ta oris bolj laskav kot pa žaljiv. Celo gibanje modernega ča-sa se gil>a \ tem smislu in auie-| riški narod je menda določen, da prevzame vodstvo in t«.- kljub I vs.-m napakam, katere je opaziti ( V tem smislu so s<- izrazile tudi
I	velike avtoritete na polju mednarodnih odnošajev.
_
II	-
Prostozidarji na delu.
'I Listu "K'ilniseho Volks Zei-*' tntng" poročajo iz Spaaiije. da tie lajo prostozidarji s pusebnim |io-udarkom za demokratiziranje 1 Nemčije. Združenih drž:'vali (Severne Amerike -so n«"nški Ame-'jričani pod prostozidarskim vj»li-
vom ustanovili zvezo, ki se imenuje "Liga prijateljev nemške republike". Ta zveza deluje na to, da bi na Nemškem odstavili cesarja in ustanovili republiko. Prostozidarji so odločena, prekucniti vse monarhije, ki so še ostale v Evropi ter jih spremeniti v republike.
l>alje je sedaj do gnan o, da so izhajale spletke, ki so nameravale Španijo pognali v vojno, iz V»-li-kega orienta. Demonstracije, ki KO se vršile 28. maja t. I. v Madii-du. j»- vodil dr. Simarro. ipoobla-ščemv španskega Velikega orienta. ki je zastopal špansko prosto-1 zidarstvo tudi na velikem medna rodnem prostozidai-skem kongresu, ki se je vršil v juliju, v Parizu. Prav tisti živi ji delajo zadnji čas v, \ so vnemo, da bi pokopali špansko monarhijo. Tudi Španija mora po načrtih prostozidarjev po stati rt publika, kakor sploh smatrajo prostozidarji kot gla\ni cilj sedanje svetovne vojne, d.i bi odpravili vse monarhije v Evropi in na njih mestih postavili republike.
Neko pristanišče.
Pred odhodom v rVaneijo jm ! zdravljeni vse svoje prijatelje in znance široin Združenih držav posebno pa moji dve sestri v Clevelandu, Ohio.
Frank Krasliov»-4z, I Battery C, Tth Field Artillery
% LORENZ, j
I Ju «em edini slovensko gove-
i rW<l Specialist moiUn t>ole«al y 1 j PlttaburKtia, Pe.	!
• Uradne ore: dnevno od i. dopoldne do 8. are sveder. V pet-[klh od V. dopoluno do 2. popoL S I Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL I |	DR. LORENZ,
i Ipeelalirt moških bokut •44 P na Ave. IL nadst u sUm. S Pittaharck, Pa.
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine so njene grozote.
Največja zlotinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umiralo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orodjem!"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. —.Stane 60 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Hotary Public)1 v GREATER NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
•2 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške proinje in daje potrebni naivete v v«eh vojaških zadevah. Rojakom, ki iele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije g 1* de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite m aaupno na njega, kjer boste totno ln solidne
postčefeni.
OLAfl NAKOPA, 1. jCVQ. 191T.
Vsenemške sanje.
'Atulre Cheradame, kojega knjiga "Razkrinkana
vseiwm>ka zarota'je vzbudila nekoč velikansko sen za -cjio, ker se je na podlagi natančnih študij pojasnjevalo vse nemške načrte o svetovni nadvladi, je prišel sedaj zopet na dan z dodatnimi dokazi glede velikanskih nemških osvojevalnih načrtih, katere je zasledovala Nemčija.
V	svoji knjigi pojasnuje pisatelj, da je takozvana Srednja Evropa, to je od Nemcev obvladana država, steza joča se od Baltika preko Avstro-Ogrske, Bulgarske in Turčije do Perzijskega zaliva in Bagdada, že skoro dovršeno dejstvo.
Nemčija si bo tudi na vse načine prizadevala, da si pri l>odočem sklepu miru ohrani nedotaknjeno to verigo narodov in dežela. Mož, ki.j«1 zasledil velenemško gibanje pred celimi 25 leti in kojega izjave so državniki in diplomati v zavezniških deželah smatrali za bajke, je sedaj objavil v francoskemu listu "LIllustration" članek, v katerem dokazuje, kako zaporedne korake je vprizorila cesarska nemška vlada z ozirom na ta ozemlja in v smislu vse-neinškega programa.
r lane k nosi naslov "Potom dejanskih dogodkov razkrinkani vojni cilji Nemčije".
Cheradame pravi v tem članku, da predstavlja Rusija največjo nevarnost. Jedro vsenemškega načrta tvori — razpad Rusije. Soglasno z vsenemskim načrtom naj hi v,, ustanovilo samostojno Ukrajino ali Malo Rusijo, ki hi se seveda nahajala pod nemškim pokroviteljstvom.
V	luči zadnjih dogodkov, ki nam kažejo, kako je od-hm" it**v lTkrajine pospešila zadnjo ministrsko krizo v Rusiji, postanejo izjave francoskega pisatelja prav posebno zanimive.
Nadalje pravi ('heradame, da se bo z nemške strani prav gotovo vprizorilo ofenzivo proti južni Rusiji, koje namen l»o odrezan je tega ozemlja od ostale Rusije.
Neoficijelni vsenemški cilji, katere je pokazal Cheradame svetu leta 3895 in ki so se leta 1917 oficijelno u-resničili, so naslednji:
1.	— Ustanovitev »se-nemške konfederarije centralne Evrope, ki naj bi obsegala sedanje nemško cesarstvo, huksemburg, Hofcindsko, Belgijo, nemško Švico in Av-stro-Ogrsko.
2.	—Ustanovitev zunanjega roba tega centralnega državnega ustroja. Ta rob naj bi obsegal celo vrsto odvisnih držav, podrejenih pruski hegemoniji ter naj bi obstajal iz Poljske, Male Rusije, Rumunske, Velike'Srbije, katere države naj bi tvorile s preje omenjenimi takozva-no "carinsko zvezo".
Z ozirom na posameznosti se peča Cheradame najpr-vo z Belgijo, glede katere omenja iz svojega pamfleta iz leta 1895 naslednje stvari:
—	Razdelitev Belgije v flainsko in valonsko polovico je neizogibna. Flamsko kraljestvo bo moralo kot lioland-sko opustiti svoje vojno brodovje, a bo imelo svojo armado ter svoje posebne pravice kot jih imata liaprimer Bavarska in Saška, Antwerpen bo postala trdnjava in vojno pristanišče nemškega cesarstva ter bo zvezan z Renom po prekopu velikanskih dimenzij ter z Berlinom potom direktne železnice.
Belgijski Kongo bo ostala kolonija, upravljana po i Mandercih, dasiravno bodo slednji le slabo v stanu vprav-Ijati tako veliko kolonijalno posest.
Da zveže ta splošni načrt z nemškimi dejanji v Belgiji, odkar je Nemčija prekršila nevtralnost te dežele, poroča Cheradame:
—	Belgijski generalni governer, general von Fal-kenhausen, ki je sledil generalu Bissingu, dela z mrzlično naglico na to, da ustvari administrativno ločenje in moralno sovraštvo med Flamci in Valoni. Zadnjo fazo nemških načrtov glede Belgije je orisal grof Bohmer v listu "Wirklichkeit". V članku se glasi, da se bo Belgijo ivstavriralo* in da bo tvorila trgovsko in carinsko zvezo
z Nemčijo, ki bo tudi kontrolirala belgijske železnice ter organizirala železniške zveze z Antwerpenom in Zeebru-cgge, vsled česar bi bil nemški generalni štab v Berlinu vsaki trenutek v stanu vreči nemške čete proti utrjeni belgijski obali.
Belgijski Kongo naj bi prešel v — nemške roke.
I stvaritelji nemškega načrta iz leta 1895 so si tudi zamislili nemško poljsko "kraljestvo", ki pa bi bilo popolnoma v rokah Nemčije ter brez vsakega sledu prave neodvisnosti.	VJ|H, ^^^^Bfpl
Olede Male Rusije ali Ukrajine se je že leta 1895 od-loeilo, da naj bi bile železnice, pošte in brzojavi te dežele v nemških rokah in tako del nemškega sistema.
Cheradame piše:
Ker je opazil velikanske nemške priprave na frontah Ukrajine, je general Alekijev pred kratkim izjavil: Ruska armada, tako strašna še včeraj, je danes popolnoma impotentna in to v navzočnosti strašnega, močnega in vstrajnega sovražnika, ki steza svoje .poželjive roke proti nadaljnim provincam južne Rusije, ker še ni zadovoljen z ozemljem, katero je že pregazil.
Po mnenju Cheradama je vprašanje južne Rusije tesno spojeno z bodočnostjo Rumunske in ravno Rumun-1 blla Predmet ]>osebne pozornosti s strani Vsenem-cev iz leta 1895. Nemški načrti glede tega balkanskega kraljestva pa so bili naslednji:
—	Ruinunska naj bi stopila v vsenemško carinsko /vezo ter dala Avstriji vojaško in trgovsko pristanišče ob dolenjem teku Donave, ki naj bi bilo zvezano z Avstrijo potom posebne železnice. Rumunska naj bi obdržala svojo lastno armado, a sklenila z Avstrijo vojaško pogod bo, glasom katere naj bi se odpovedala vsaki mornarici. Zavarovanje rumunske obali pa naj bi se izvršilo s pomočjo nemškega brodovja.
V slučaju zmagovite vojne proti Rusiji naj bi dobila
iant
Rumunska gornjo Besarabijo do Dnjestra. V tem slučaju naj bi dobila Avstrija dolenjo BesaraDijo, ki naj bi tvorila mejno grofijo Besarabsko. Potom primerne uporabe nemških kolonij, ki še obstajajo v tej deželi, naj bi se izpremenilo to grofijo v čisto nemško mejno državo.
Ta avstro-nemška dežela naj bi obsegala mesta Odeso, Borodin, Formosa, Beni, Ismail ter Sulina ustje reke Donave. Izliv Donave v Črno morje pa naj bi zastražile nemške bojne ladije.
Z ozirom na ta ambicijozni program poroča Cheradame :
—	Z Ozirom na aneksi jo ruske Besarabije v prid bodoči vse-nemški Veliki Rumunski je treba izjaviti, da bi bila to posledica nemške kampanje, o kateri je poročal general Aleksijev. Predmet te kampanje bi bilo zasede-nje izliva reke Donave ter južne Rusije. _
Edino izpremembo v programu iz leta 1895 se je po' povzročilo vsled vdeležbe Bulgarske v vojni na strani centralnih zaveznikov. Soglasno z načrtom bulgarske hegemonije, ki se ga je objavilo v Sofiji leta 1907, je obljubil Berlin Bulgarom rumunsko Dobrušo".
"Pester Lloyd" pa je ravno glede te stvari pred kratkim izjavil:
—	Izliv reke Donave je za zmagovite centralne zaveznike prav tako važen kot so Dardanele in Bospor. To je mesto, kjer se morajo naseliti Nemci, ki prebivajo v sedanji Rusiji in katere je slednja država ekspropriirala.
Ta francoski pisatelj opozarja tudi na dejstvo, da se je že pred 22 leti predlagalo ustanovitev jugo-slovanske države, ki naj bi obstajala iz Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Crnegore, Bosjie in Hercegovine. Zagovorniki nemške ekspanzije pa so dostavljali, da bi se moralo to državo priklopiti Avstro-Ogrski potom personalne ali osebne unije, vsled česar bi ne bila ta država ničesar drugega kot vazalna država Vse-Nemčije.
Glede Avstro-Ogrske izjavlja Cheradame, da se bo morala glasom vse-nemškega načrta tesneje zvezati z Nemčijo v političnem in ekonomskem smislu. Odvisnost, v kateri se nahaja danes Avstrija od Nemčije, pa nudi najboljši dokaz, v koliki meri so že dozoreli vse-nemški načrti.
Olede Turčije izjavlja Cheradame, da so se sanje iz leta 1895 izpremenile leta 1917 v istinitost, kajti zasužnje-nje Turčije od strani Berlina je že popolno.
Celi položaj v skupnem pa označuje Cheradame na sledeči način:
—	Primera stanja zadev leta 1917 kot je razvidno iz nemsko-avstrijske vojaške situacije na Iztoku s pamfle-tom načrta iz leta 1895 dokazuje:
1.	— Da se je dosledno sledilo uresničenju vse-nemškega načrta, ki se ga je ustvarilo pred 22 leti in kateri načrt predstavlja vse vojne cilje Nemčije.
2.	— Da so načrti o ustvarjenju kraljestev Poljske in Velike Srbije ali Jugoslavije, katei^ se je predložilo zaveznikom kot novosti in kot znamenja izpremembe v ori-jentaciji dunajske vlade, — v resnici že vsebovani v vse-nemškem načrtu leta 1895.
Na podlagi teh načrtov pa se ne namerava oprostiti narodov Avstro-Ogrske, temveč jih že bolj razdeliti v namenu, da se jih pozneje lažje germanizira
3- — Glede Avstro-Ogrske je glavni cilj, da se premoti ruske ekstremiste ter reši na ta način Avstrijo za Ilabsburžane, kojih ohranitev je osnovni pogoj za uresničenje vse-nemških ciljev.
4. — Trajni molk prejšnjega nemškega državnega kanclerja glede vojnih ciljev Nemčije najde svoje pojasnilo v izjavi kanclerja barona Begsattel, predsednika vse-nemske zveze. V tej izjavi se glasi:
"Sele po popolnem porazu vseh sovražnikov Nemči je bo primerno določiti vse-nemške vojne cilje. Za sedaj
pa prepovedujejo interesi naroda vsak globlji studii teh ciljev".
Anarhistične razmere v Rusiji prav gotovo ne bodo omilile nemških zahtev, kajti izpremenilo se jih ni.niti takrat, ko je bila ruska armada še strašna.
Cela sedanja situacija pa je obvladana od duševnega razpoloženja v Berlinu, o katerem piše "Taegliehe Rundschau":
— Lahko smo prepričani, da je prenehala Rusija šteti med naše sovraažnike. Če bomo mogli doseči spora-zimi z novo vlado ali ono, ki ji bo sledila, bo še tem bolj-se. Tak sporazum pa bomo dosegli s hladnim izrabljan jeni notranje situacije, ki je nastala vsled revolucije.
Danes imamo bolj kot kedaj pravico zahtevati od Rusije vojno odškodnino in aneksijo onih ozemlj, katera neobhodno potrebujemo v kolonizacijske svrhe.
Uničenje Rusije je glavni cilj sedanje nemške in vsenemske politike.
Kje je Nemec?
I
Huda vročina.
V New Yorku smo imeli včeraj najbolj vroč dan v tem poletju. Bil je tudi najbolj vroči 30. julij zadnjih 33 let. Toplomer je kazal v popoldanskih urah 95 stopinj, iz nekaterih krajev so celo poročali 102 stopinji.
Vendar pa ni biilo smrtnih slučajev, kar se imamo pa zahvalil* lahnemu vetru, ki je prihajal z morja. Moški so hodili po mestu brez suknjičev. Vozniki so pokrivali konjem »lave z listi zelja.
Siam napove vojno.
Dnnaj, Avstrija, 30. julija. — (Preko Kodanja.) — Siamski poslanik je avstrijskemu zunanjemu ministru vročil siamsko vojno napoved Avstro-Ognki.
Moja osebna poslanica nade.
2-lim. da me poze« vsaki mož In vsaka žena v tej deželi, katera trpi na bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz'luj itn •tori! v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje, da sem osi* vel v medicinski praksi, katero vrtim Že dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-beii po dolgih letih št udiranja, raziskovanja in dela. Skrbno sera proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko Vicente jeninjene bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnike*' r. površno znanje. Želim, da mi -i bo-?_*• !moiki in vsaka bolna žensKa zaupa svL.,e trfVn/n in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Piiite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in iitajtt mojo poslanico ude.

ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu In z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
PiSite Se danes po to knjižico in u n>ej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih mora! znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja I — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi irn;+e in kako se more vaša ieškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Plačajtl potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Piissell Price Co.,
S UOO Madison & Clinton Sit., Cbicafc, 111.
Gospodje: Prosim, pošljite mi tako) vašo xoiaimliika knjižteo ^upolnotua zasloni in poštnine prosto.
ItM ii» priiaek___...............
štev. in ulica ali Bex____..._____
Mesto__________________________
..... .Drlava_________....___..........
MOŽJE!
Pišite še danes po brezplačna pojasnila, kako iKHlvojiti svoj«1 moči, živahnost. možastvo in krepost. Hitri usj»ehi. Naslovite: JL YITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH PA.
Kanarčki.
Ali imate majhnega kanarčka v svojem domu? Če gra imate, sra lahko pustite zavarovati, kajti cena za te živaliee se viša od dne do dne. Cela njegova teža je vredna suhejra zlata in to vsled vojne.
Pri te mpa je treba pomisliti, da ni nastala nobena kuga na Kanarskih otokih, kajti ti ptici prihajajo s teh otokov prav tako malo kot iz Laplanda. Vsi ti ptiči so prihajali dosedaj iz Nemčije in sedaj je konec vsem tozadevnim impor-tom.
Strupeni plini.
Pa.-iz, Francija, 30. julija. — Ameriški Rdeči križ je danes rešil 400 francoskih otrok na ta način, da jih je prepeljal iz nekejra malejra mesta blizu fronte, kjer so Nemci metali bombe s strupenimi plini, v drugro mesto.
O nevarnem položaju se je Rdečemu križu poročalo v četrtek zvečer in v petek zjutraj so že bolniške strežnice odšle z avtomobili na pomoč. Vzele so s seboj mleko in drugro otročjo hrano. Otroke so skopali, jih nasitili in preobleki ter so jih potem spravili na varno.
Carranza jemlje denar.
Washington, D. C., 30. julija. -Carranza je zaplenil vse zlato a vrenosti 20 milijonov v dve« bankah v Mexico* City. S tem denarjem bo plačal svojo vojsko.
Banki sta na ta način izgubili vse svoje premoženje. Carranza je dal za zlato vrednostne papirje, ki pa imajo le majhno vrednost.
Zel i m izvedeti za naslov svojih sester MARIJA KASTELIC. omožena BOHTE. in JOHANA KASTELIC, omožena POTO-KAR. Ako kdo rojakov ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, sdi naj se pa sami o-glasita svojemu bratu: Frank Kastelic, Box 676, Wvlam, Ala. (31-7—2-8)
Rada bi izvedela za svoji dve sestri TEREZIJO in FRAXLT KKO KOBE, doma iz Novega mesta na Dolenjskem, sedaj o-j moženi Terezija za Mitsjak in j Frančiška za Borec. Pred časom sta bivali nekje v Pennsylvani-ji. Prosim cenjene rojake, ako, kdo ve za njun naslov, da mi g:. • naznani, za kar bom vsakemu' hvaležna, ali pa naj se sami ja-j vita. — Mrs. Juliana Draško1 vie (rojena Kobe), Gen. Del..i Keewatin, Minn. (31-7—2-8V
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR, DRŽAvah.
Potopljena angleška križarka. London, Anglija. 30. julija. — Angleška admiraliteta uradno naznanja. da je nemški podmorski čol torpediral križarko, 11 tisoč ton prostornine.
Pri eksploziji je bilo ubitih 38 mornarjev; vsi drugi so se rešili.
PATRljOTll *
Stric Sam išče
500 PEKOV . 100 KUHOV { 25 MESARJEV
T	za hraniti U. S. vojsko
I	SLUŽITE SVOJI DRŽAVI.
J	KJER JI MORETE NAJBO-
•	LJE. X	Peki, kuhi in mesarji se k	iščejo, da služijo Z. D. v svoji ?	oora.
#	Vam ni potrebno vežbatl se +	ali opravljati vojaške dolžno-m	sti razen svojega posla. +	Ako znate peči ali kuhati, "	Stric Sam vas hoče — če pa
ne znate peči ali kuhati vas bo l»a Strie Sam naučiL
VPIŠITE SE DANES! STOPITE V ČASTNE VRSTE za časa vojne. STAROST 18 DO 45 LET Plača pekom $33 do $44 aa mttec plača kahon	$38 aa okkc
plača nesarjea	$36 aa mmc
Urad rekrutaeije: vogal 39tb Street in 6th Ave., New York.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
The Arrow Coal Company
je povišala plaf-o svojim majnarjem letos že štirikrat in sicer: prvega januarja, aprila in maja in zadnjic 15. maja. Vsak majnar tu zasluži čez $100.00 v dveh tednih, nekaj še celo dvakrat toliko. Premog je od 4 čevljev naprej. Tu ni plinov — vode — ali plasti — kamenja. Pozitivno nobenih delavskih žarek. Dovolj vozov. Mi posebno potrebujeme 40 naklada-čev. Plačamo 63 centov za tono za nakladanje z strojem. Osemurno delo.
Dobre šole — cerkve vaše narodnosti.
Dobre hiše in dobra hrana za samce.
Pridite pripravljeni za delo, ali pa pišite na:
fllr. H. i. Heoflersoo
v ARROW, PA.-
UBfilMO 8LOVHBD HiBOD
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
» • i
DELO OKUSNO«
» • m
IZVRŠUJE PREVODE y DRUGE JEZIKE.
■	*■ 3 I
UNUSKO ORGANIZIRANA.
■	■ ■
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CFNIKI L T. D.
vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Co.,
92 Oortlaadt Bfc, New York, H. T.
GLAA NAttOPA, 1. A70. 1917. _______
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORFORIRANA
5. JULIJA 1908 VŽ^ViSp 27 OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION -
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
Pw.t*-dulk JOSEPH PRIJATFL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Ptidlretf^ltiik AXTo.V VOD I ft MX. -T_»* Park Strwt, Pueblo. Colorado.
I	tajnik FRANK SKItABEC, R. F. D.t Box 17, Stoek Yard Station,
I >ffl\rpr, Colorado.
II	tajnik obfiM>m capi »rit kar: J. t'ANJAIt, 4422 Grant St., Denver, Colo. Hiat'ajnik J< »K VIIlBTICH. 44>£ Lo-au Str**et, lH-uvtr, Colo. Kaupnlk: JoHN PRKImiVIT*, 4h.*57 Washington St., iJenver, Cola
NADZORNI ODBOR:
1 aa<1t<>rijlk : JoHN GERM. .11« Palm Str*«et. PwU^ dorado. - Md*»rnik FRANK IIKNIGSMAN, 12»» Herwind Ave., Pueblo, Colo. 3 Mdaurtklfc : MlllAU kapsch, 2UH N, S|irure, Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
I porotnik PETF.K MF.IiOA, Rout*. S. Bor 166, Pittsburgh, Kansas *■ l- r.rfi.ik JoH\ IHm^EVAR. 514 West Chestnut St., I^eadvllle, Colo. 1 porotuik J«»H\ Akš A. IV.* 272, LoulxvUl, Colorado*.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. V KNOHX', MT K B. St., Pueblo, C«,lo
I KADNO GLASILO:
GI.AS NARODA. Certlandt Str**t. N>w York. X. T. \ — d*-i.aro<- uak»uiin» In »>»• uradu** stvari s»* podlljajo na pl. tajnika |.ril..iU- na |.r»Hi^lnlka irl. nadzornega odliora. prejdrne zadeve pa ua prv^l^lnika iria v n«-:ra |n»r*ttiM*ira mllNtni.
IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER. COLO
l»n»šlvii Martina it. 1 v IVuvcr. Coki PivMiUt: JuNrpb Pat lalu*.
It Tajnik: <*-.»rir»- Puvlukmk-li, ■»Tli (iraut St. lil«icaijuik : John Prv-tluvfaii.	sr vriie vsakega L*. v
u v Jom pt« \ idftU'iivl dvorani. I»raPt*o Slovan ^ -t v Pm-I.lo, C«do. IV.d^.lnlk: AMi« K.«l»e»ar. — Taj-hik J.-Ln iU-rm. .11»; I 'a I ri f<t Kla-trajiilk : J.^.u K»txuuitt
!»ru «v.i Zai«dtii Junaki nI. 1 v Mid-kall*. I »ah. — PmiKttJiiik Frank K;i-MHl«-. Tajnik: Frank MfjfcnaS, Boj .'11 Blamjnik : Una.- MHbmm. I»rii*tv« Planinski Bratje iter. ."» v
l^-atlvilk*. «',,io	Pmbnlaik: John
l-lnk Tajnik: John H<«-h*>\ar. Box r». 1'la rajnik : Fr. Za It*, ml. —I -»• *v lastni dvorani na 527
Društvo Zv.m f. v Colorado City. •*lo Prt*«l«*-itnlk : J.n^-pli Kupah. — fajnik : Mik*- Ka|>«li, .">*» N. Spnm> St.
Hatrajiiik: Frank K lun. — S*-j«» irfie v utoreuakf dvorani.
iirefltvo Kralji«-a wr. K«>imga Tpihi t 7 v	Colo. — pppdewlnW:
Katarina lVk«f — Tajnlra : Mary Sta-*"7«1 L.«an St. — Blairajni« a : klarj Baiid*-k ttejr ^ vri*- vsako Iruifo tietkdj*. v mewNti v J«« V UMI
l»ruštvo Bi«»r St M v Miitlerrr, Kan«.' Pndasdnlk: ivter Med.tsh. — Tajnik: l.4iii Pr^iMfk, R. F D. 2. Bo v 2T», U«tWry. Kan* Blauajnik : J. Pri-
DmBtro N'apMsl Sl..v.-n. l at. •» v anon lltv, C«»io Prnd^inik : Anton i »r**riH*lj Tajnik Frank Ko>-jari. — »laicBjiiik : frank Kom4lja.
|tra^ln> Slovanski Bratj«* št. 10 v Ik-tur, t"t»ki, hcrinhintt: Frank «»-aar-ui Tajnik: Valentin Orni, Bul 131. Blarajnik: ? I>rii^ii.. Janex \'»i«tuuik i5t. 11 r k\allf. C.J«. l^-.l^iuik : Jiavfih Hlatidk Tajnik: Aloi« Rlawe. Box BlajeaJnik ; J..—).h I'.itryn. — l*al v RarkvaH*.
Iiru^tvo Zcminja I »uiii«m št. 12. Clear •n-Ht I lah. Pn-ds^lntk: L Mllte
t Vnjt-nl kraj»'\nl tajniki so protVnl ill irlaiiM-tuu tajniku Zvf*»> ali r>« »ar «• xatuorr Um-nlk uradnikov prare^anti,
. H-h. — Tajnik: Anton S**ior. — Bla-• jrajtilk: Auiou Fijarko.
l»rušr\,. Junaki čt. 13 v Frontenac, Kana. — I*r*-d;K><tnik : Frank Terlep. — Tajnik: Anton Lesjak. P>ox 118. — Bla-jiriijnik: Louia Preložnik.
j Društvo Slojm Slovencev št. 14 v Standard vill^, L'tah. — Predsednik: John Pott*uik. — Tajnik: Joaepli Ko-t^ivnik. Bos. 1001. — Blagajnik: Frank Malivtx-li.
Društvo Trisrlav štev. 15 v Bingham, . Ftah. — Predsednik : Joseph Kopesek. I Tajnik: Joseph Evac. H. R. 1, Bos r»- — Blagajnik: Paul Čulaj. ! Dništvo Zaimdna Zvesda štev. 10 v l'uehlo. Colo. Pn^lseihdk : Fr. He-nlcnian. Tajnik: Robert Jtohlek. Y. M f. a. — Blagajnik: John Fox. — j Seje s«* vrše vsaki drugi petek v ine-sei-u.
Društvo Hrabri Slovani št. 17 v Fre-derk-k. Colo. — Pre<l*sluik: John Mayor. — Tatdk: Anton Šuklje, Box 1 !•> — Blaganlk: John Shmidt.
Društvo sv. Alojalja št. 1!) v I>enver. **olo. Pr»s|s<ilnik: Anton Mencin. — Taji ik: Kruntn tJirshe, 4!H>4 Pearl St.
Blagajnik: Fr. Okoren. — Seje se vr^»' v^iik.'^'a 14. v mesecu v Jos. Prjatu dvorani.
Društvo Planinke št. 20 v r,ea<lvllle. 1 <"'>io. Pmlsfdidea : Neža Kržan. — ! Tajni« a : Frančiška Pooikvar. «15 W. :;r«l st. — Blagajnir-arka: Paulina ži.\ Sej.* se vrš<> vsako drugn ne«l.'-Ijo v meHs-u na 527 KI m St. I Društvo Crintavee št, 21 v Ely, Minn. Pmlsrstnik: Frank Martinjak. — Tajnik: Matt. Polajnar. Box 2M». — Bla i ciijnik : Frank Erzar, B«.x 1(121. — Seje ] s** vrše vsako tretjo ne<lelj«» v mese«-ti.
Društvo Mihaela štev. 22. Tt»«»ele. ,1'lah. — Predsednik: Frank t^eh. —
Tajnik: Frank Ambrosh. Box 75. _ '
Blagajnik: Mile Millnkovieh.
Drušlv«! Cleveland štev. 23 v Cleve-landu. ohl... — Predsednik: John Ka-done. — Tajnik: Prlm«»ž M.nlle, 1019 , E. 72n J PI.. Cleveland, Ohio. — Blagajnik : John Kadunc. i. «la s|M»r«KV vse pr^m^ml^ pri društvu ravnost na uredništvo Clas Naroda, da io .praviti.
Vipava.
(l*o Spisu tir. HikI. pl. Aiwlrojke.)
Mtrsu in v Molm-u bleiteva re-«"j«-a je to, ki j<> Urla \-zbujeiia, ka kor laepriitierno ve«*ja in s*nl»j **eti>\<n4nm>»a S<*"-a, iz frnje mir-me, htoleliie zamtšljeiKKfti vsle«l| iienav.ulioga vojnega šuma. In lyetii etinii. itkoro leni valovi se kule »ni dne dne v*letl krvi in l»la Ik«, »nikar je po al a vi l tm iijt*nih izelr-uili breifovih Mm svoj ucatro^.
Nekega dne amo mog"ii brati: Naie postojank«- v Vipavski do-l«ii... Kdo je 4M>znaU do takrat tu .'«<» km d<4uo dolino? To je tihi in sanja\i paradi/., poln južne krasot«- in bujnosti, ki ga p<»šilja
lienev auska ravnina (lal^e m^d k racket gore, kakor da bi nam "barbarom butala prinesti po-wjrwv, «» katerem šele se«laj vemo, da je bil (mkziv, ki je kazal pot na-mfnnu hrujh-jitmiju po juž-iih deže-lal» >u za kateregbt se nismo zmenili.	•
In vendar so šle tu skozi za časa preseljevanj« narodov vse intuK/Jre (iermanov in Slovanov, ki jih je gnalo hrepenenje p*) aolneu. Na 121J0 m vkokem Nano-ku, ki spremlja v«j»avsko djLituo od se-vera in )o proti vzhodu «a-l>ira, je stal nek(a> Albion, kralj tongabardttki, kakor poroča ago-dov uia, ko je ael od severa čez s«-
danjo Notranjsko. In gledal jo de-žalo svojega lirepenenja — vodno bolj in bolj se odpirajoeo vipavsko dolino in potem dalee na zta-(>adu v megli iicginjajoeo italjan- 1 «ko ravnino. Pri spominu na to je ltalja-iiska domišljija prekrstila slovansko ime gore v s\oj lepo donwj "monte re" — kraljeva gora, ne da bi slutila brklek zakrneli. ki v tetn tiči; kajti ni bil irtaljanski kralj, ki je prikiopid to goro vtaljaoskemu "kraljestvu", umpak bil je .germanski kralj, ki1 je na gori tzapupadel italjansko deželo v mislili in željah, predno si jo je podvrgel.
Vwjega razločka si skoro oni xUti ihj moremo, kakor je raed solučno, blagoslovljeno vtpa^ko dolino ter njeno okolico. 500 metrov višja postojanka planota ter 1000 metrov višji gori Nanos ki Caven, zadnja izrastka Julijskih alp, padajo *»triwo v dolino. Staro-davm trg Vipava, kateremu je dala reka ime, leži samo nekaj sto metrov nad morjem; v enaki višini izvira tudi reka. To ni nikaka alpska reka, ki si dela <pot sumeč in vriskajoč v mladostni prežer-nosti k močnej« sestri Soei t«- k morju: močna je in njen tok j« min«, samem o sebi enaka od iz-|
teee Vipava i« tibih pečin za nekdaj laiitieriskim, sedaj levecov-skim gradom.
Kdor je sedel ondi ipri izviru Vi-ipa\e v onih vročih jesenskih dneh — ki napolnijo bo^ji blagoslov v i pa vsi; e doline, njene trte s sladkim sokom ifi ki je gledal poigravanji- postrvi v ledenomrzli vodi ter solnčne žarke, ki so p rod i radi skozi košato vejevje starih dreves in kdor je opazoval na majajoči se brvi brezštevilne temne raapo-ke n votline, iz katerih je vrela' nepr-o/tiiio krishalno či«ta Aoda ta ne pohabi nikoli več ouega pra v i i*>no »pom i ru j ^ K-e^a razpoloženja. Jezero da leži daleč motri v si-eda gore, tak«j pravi ljudska vera in tudi moderno raziskava-njo ivi'a-ša ni proti temu, da se ne bi to \1/elo kot teoretična razlaga /.a ta mogočni izvir Vipave, o ka-temn pravijo, da ni pravi, loda jiobeno človeško oko se ni gledalo , onih s kri vuio.sti polnih proetorov, iz killerili zajema Vipava svojo vedno enako moč in svoj hlad; pač pa je ves nanoški masiv ])oln ! jaan ni votlin, j>ot>ebiio .na oni stra- , ni, ki je obrnjena proti Postojni-
\' tedi dneh naj zopet oživi zgo-jj do v ima Predjamskega gndu na't] v/h«Kiniim vznožju Nanosa. Drz- , nega viteza. Krazma Predjamske- ] ga. ki se je vz«ligtiil pruli državi'; iin cosarju. da bi maščeval svoje-'« ira prijatelja Baumkirchnerja, so', zaman oblegale v n jogo vem ipred- ; jamskem jrratlu cesarske čete pod , iimveJjstvoin stotnika O-dlšparja ] Raubarja. Ko so misUH, «la je že j I« jtolnoma sestradan, jim je ta j vrgel v posaiieh eclega pitanega ^ vola in jim je poslal v mesecu ma- ^ ju po vr\ i košarico črešenj. K«j t pa je slednjič vsled izdajstva pa- <■ del, so našli v gradu dolg hodnik, , ki je držal skoz eel Nanos v vi- ^ pavsko dolino po katerem so mo- ( gli prav lepo in neovirano zala- c <rati se /. živili. Hodnik je danda- 2 nes na mnogih krajih precej aa-snl. ker s«1 je vdrla zemlja in no- s betia moč na zemlji ne more tega j, naravnega predora popraviti ka- r kor je bil nekdaj.	,
Vidiva je otrok Nanosa — ono- (I g<»če je tudi njen i/vir v odtokih s Iirušice Ln Javomika. V teh skriv- j nostnih podzemeljskih jamah iz- J. gube besede svojo veljavo. Izvir ] pa je tudi mogoče samo odtok in j njen gornji tok kak potok, ki kje j drugje pod kakim drugim, ime- s nom izvita i»i zopet izgine. Bodi t temu kakor hoče, Vipavi se ne s mudi zapustiti raja, katerega si je g s težavo priborila. Pade«- do nji- k nega izliva v Sočo znaša saano en ■meter na eii kilometer.	s
Na njenem desnem bregu se z vzpenjajo čez 1000 metrov visoka 1 irore: Naimo. Hrušica, Oavn, Tr- 1 novski gozd, same apneiLske tvor- i bo; levi brez pa obdajajo s trtami s poraščeni bolmi, da se umaknejo r Krai*u. Mirno, samozadovoljno te- š če Vipava obdana od sanjaviii c \ rb in jelševega grmičevja skoc: s bujne, včasiii močvirnate loke. da J-v tesni Zinjjusti svojo kranjsko j domovino. Njen tok po Goriškem r je še bolj počasen. Številne viju- t ge značijo njen pot. Toda dolinajr j«- vedno širša in pri Mirni dospeit v goriško ravnino. Poleg reke ipe- i lje lepa, bela goriška državna ee- < sta in od Ajdovščine dalje tudi 1 kakih 12 let obstoječa vipavska 6 železnica. Vsako četrt ure pozdravlja popotnika prijazna vas i ali pa lep trg. Ondi, kjer pridrvi'< Hubeljski i po tok s plain o te Trnov- j i skega ga/xla in se izliva pri Ustjoi j v Vipavo, je deželna nieja med Kranjsko in Goriško.
Kjer prestopi državna cesta •mejni potok, le-ži na Goriškem o-brtni trg Ajdovščina s predilnicami za svilo in bomibaž ter z u-rnetmtn mlinom, line kaiže na rimski izvor. Tu je stala tudi rimska 1 trdnjava Castra ad Piruru. ^e se- l ■daj se more spoznati, če se niatanč- i uieje preiskuje, kje je bilo zidov- i j«^ šn istoipi. HiLa je zato tu, da za- i drži naval narodov, ki so hoteli 1 vdreti z gor v italjansko ravnino, i Tudi mrzli ter na postrvah bo- l ga ti p<i4.ok Hubelj ima svojo zgodovino. Tu ob Mrzlem, kakor se je imenoval tudi v rimskih časih, se jo ibila leta 394 po Kristusu odločilna bitka med cesarjem Teo-■dozijem in njegovim nasprotnikom Evgenijem, kjer je prišla cesarju na pomoč burja, veter, ki «e ga še sedaj zelo boj.?. Naska- < kujocim vojakom E^'geo3ja je pd- 1 hala pesek v oči, njih puščice je < vihar obrnil in jih uničujoče vrgel v lastne vrste; toda s tem -večjo ; silo po pa letele puščice Teodozi-jeve armade. M<alosrčnoat se je .] polastila Evgenijervih vrst, iadali , so svojega poveljnika in ga izro- ' čdli eesarju Teodozjju.	{
| Poldrago tisočletje je preteklo , od takrat, toda barja piha še ve-,
. dno z isto moejo, posebno v času . enakooiocij; pošta, ki občuje med Ajdovščino in Vipavo, ima tedaj . težavno stališče. Moč burje je tako voLika, da morajo voz obložiti • s težkimi kamni ter dva moža morata upirati voz iz vrvmi z vsemi rnoenui proti vetru, sicer ga pre-[ kucne burja.
Po gozd OA-an je Krasa, ki je dru-; god tamUmijšalo moč burje, je tu brez imoči. Kajti vinorodna in poljedelska okolica ni pripravna za pogozdovanje, na drugi strani pa ley.i pravi ter nepremagljivi vzrok burje v tem, ker visoko gorovje naenkrat pode v ravnino in ker je velika la^lika v temperaturi na obeh straneh. Da so pa ta izenači, nastane burja.
K sreči pa burja ne piha dolgo, 2 do 3 dni, potem je pa cele tedne, da, cele mesece mir pred njo. In nato blišči ta rajska dolina v vsem čaru it al jamskega juga. Skoro bi mislil i, da imamo Rafaelove pokrajine pred seboj, tako fpodobna je slika. Strme, navpične stene ' lavna z oblaki, spoduj pa na ne-sJtriuLh pobočjih skrbno negovani vinogradi in vrtovi, nued temi pa kakor iplaha čreda ovac tesno sku- 1 paj postavljene hiše brezštevilnih vasi m bivališč, vse v vseskozi ita-ljanskem slogu. Nad rdečimi, ploščatimi ter s kamni obloženimi le- 1 senimi strediami mole proti nebu visoki dimniki kakor kaki vprašaji. V močnih ^amenitih stenah so majhna okna s kamenitim o- ! kvirom z .močnim omrežjem; med < hišami pa stoji vaška cerkev z vit- -kini stolpom, ki ima tudi kameni- 1 to, okroglo streho. Celo glas zvo- 1 <'ov ima tukaj liraeno, svinčeno ! teako barvo rtalj«n&ke ravnine. Toda trta in listje inurvino se o- ^ vija tukaj okoli visokega, čcesto 'i že razpadajočega zidovja, južne ' evetke cveto dn dehte, figa daje D dvakrat na leto sadov« in e režnje ] zore že začetkom maja.
Ob vroči cesti stoji en on awl- i stropna gostilna in pred njo viso- 1 ka murva. Na njonih visokih in ' močnih vejah je postavil domači 1 iznajditelj uto v višini prvega ; madstropja. Tu je izelo prijetno ( sedeti sredi drevesa, ko dozoreva- J jo murve. Treba je le stegniti roko in vsakdo si jih privošči, ko- < likor hoče. Prijazni gostilnieair prinese nato izvrstno gnjat, skoro prozorno narezano, "Šentdaniel-ska" jo imenujejo. Nekuhana f tekne tako kot najboljša vestfal- 1 ska gnjat. In kupica temnordeče- i ga burgundčana ^>ravi družbo 1 kmalu v najboljše razpoloženje. i
Domačini hodijo mamo, se u-stavljajo pred gostilno ter govore z gostilničarjem in njegovimi Ij^idma. Pač se spozna na njih o- < brazih in kretnjah južna živah- s nost. toda težki zvok govorice , spominja ua sever, na Alpe go- ] renjske, južnokoroške in južno ? štajerske. In tudi njih oči so večji- ( del modre in lase imajo i>lave ali svetlorjav-e. Tu zapazimo naenkrat: Ni ibaljanska pokrajfna ta
južna, mirma dolina, ona je del . . .ii naše ljube Sloveaiije. Ljudje, ki
tukaj prebivajo v nezavesti zn na- j
ravno lepoto, katere so navajeni,
to so naši Slovenci, ki prebivajo
po vsej vipavski dolini d.) Gori-. • . ] ee; to je nairod. ki mora sedaj toliko trpeti vsled gra-bežljivega o- ' svoboditelja.
In medtem ko prihaja do naših ušes temno bučam je topov, z a poj o deklice tam spodaj eno izmed o-nib (melanholičnih, pravih si o van-škili ipesmi:
i
Tam za laškim gričem, ■ lam ge dost fantiče v, k' se za nas vojskujejo, k' se za nffls vojskujejo. > *
Počasi se vleče napov dalje, o- , tožno v prijazno pokrajino. Toda , kakor da bi dospel žarek upattija raz .božanstrveno solnce in našel ' vhod v srce smejoce se pokrajine-naenkrat se izasliši iz mladih, dekliških grl troglasno,, v trdnem upanju m a «mago, stara slovenska pesem:	1
Regiment po eesti gre, pa moj fantič zraven je, pa moj fantič se 'zmed vseh
spoznan, zelen, zelen, zelen puŠelc 'raa.
Ti pa, marna Vipava, teci le dalje brez skrbi. Nikdar ne bodo dobili sovražniki v pest rajske doline in naroda, ki jo varuje!
Bolgarski gospodarski dnevnik.
V Sofiji izhajajoči bolgarski •list 'Bulgarische Handelszeituog' je postial dnevnik ter izhaja v povečani obliki v nemškem in bolgarskem jeziku. Dnevnik proga-gira gospodarske interese Bolga-rije, Ogrske te Avttrije.
j Novice iz stare domovine.
i	Viktor Cotič.
Viktor Cotič, goriški rojak in i sedaj profesor risanja, je izložil . v Zadru v Dalmaciji svoje slike, portrete na olje, portretne skice _ in nekoliko pejsež. Ootič je ob-4 iskoval akademijo umetnosti na . Dunaju. Njegova prava stroka je t slikanje portretov, ki so mu po-t sebna uspeli. Slike Cotieeve vzbu-. jajo posebno pozornost. "Narod-, ni List" piše: Ob iskrenem kolo-. Htu. ostro umevanje in diskretna karaktcfrizacija ovajajo sodilno m me tm ost. Vešče so izdelani por-tretni črteži, med katerimi se odlikujeta avtoportret in slika u-metnikove soproge — deli. ki sta tiudi tehnično zanimivi.
Dr. Ivan vitez Žolger.
Uradna "Wieaier Zeitung" dne 23. junija poroča, da je cesar Ka-rol vsled zaslug povodom sklepanja nagodbe z Ogrsko povišal našega rojaka dr. Ivana Žolgerja. sekcijskega predstojnika v predsedstvu miiiistrskega sveta, v viteški stan. Dr. Žolger deluje že nekaj let kot načelnik državno-pravdnega oddelka v ministrskem svertu im je bil posebno pri nagod-bemih pogajanjih z Ogrsko desna roka ministrskega predsednika. V nagodbeniii zadevah je dr. Žol-ger kapaciteta, o tem priča njegovo temeljito delo "Državno-! pravdna magodba med Avstrijo in! Carsko", ki je izšla leta 1911 ter! bila vsled popolnega ipoznanja besedila ogrskih zakonov nekaj r*o-vega v avstrijski državnopravni literaturi. Dr. Žolger je že preje [priobčil več državmopravdnih spisov, tako n. pr. o avstrijskem dunajskem vseučilišču. Leta 1915 je izšla v naredbenein pravu (1898 ) in dosegel tudi doeeuturo za avstrijsko državno pravo na "Oster-reichisehe Zeitsehrift fiir »'ffentli-che Rechtenjego-va študija o[ drža vnopravdn ih temeljih vojne sile avstro-ogrske monarhije. Tudi v slovenskem jeziku je priobčil leta 1914 za jubilejno številko ' Slovenskega Pravnika" članek o nagodbi.
Razpisana ravnateljska mesta.
Razpisana so ravnateljska mesta na gimnaziji z nemškim in slovenskimi učmim jezikom v Novem mestu in na II. državni giminaziji v Ljubljani ter ua realki z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.
Smrtna kosa.
Dne 20. junija ob 3. uri popoldne je umrl v Ljubljani v 73. letu svoje starosti po komaj tridnevni mučni bol dani monsignor Janez Filipič, častni kanonik nadškofijskega goriškega kapitlja, župnik-dekan v Lučniku pri Gorici itd.
Potres.
O potresu v cerkljanski okolici pri Krškem se poroča: Dne 12 'jumija popoldne je bilo pet sunkov. Ob 3, pol 4, tri četrt na 4 in 4. uri 20 minut. Razen ob 3 in ob 4.20 so bili vsi prav rahli, omenjena malo močnejša. — Dne 13. junija je bil zopet malo močnejši sunek ob 6. uri zvečer. Zidovje se je za spoznanje zazibalo.
Uspeh premogarjev.
Premogarji v Trbovljah, Hrast miku in Ojstrem so dosegli poravnavo z lastništvom teh premogo-irovov. Po tem dogovoru dobe premogarji 40 odstotkov več plače kakor doslej in od teh plač 20od-stotne draginjske doklade. Vojpa draginjska doklada bo znašala za vsakega uslužbenca 12 v. za vsako neusluižbeno ženo 50 v, za vsakega otroka do 14 let, tudi. če je Jiezakonfiki, 25 vinarjev.
Zblaznel vojak streljal na občinstvo.
V nedeljo 24. junija ob 4. uri popoldne se je nahajal v neki go-'
stalni na ee&ti Punta del Fomo v Trstu med drugimi vojaki topni-ear Albert Kub&cka. Kar potegne svoj revolver ter začne streljati proti občinstvu. Tudi ko so pritekli redarji, je nadaljeval s streljanjem. Nevarnost je postajala vedno večja, dokler se mu ni pogumno približal neki policijski inšpektor in zblaznelega vojaka trikratt pozval, naj odloži orožje. A v odgovor je pomeril vojak inšpektorju revolver na prsi Ta zagrabi takoj za puško ter ustreli svojega nevarnega nasprotnika v desno nogo. Vojak, zadet v glavno žilo, je kljub zdravniški pomoči umrl. Razen strahu drugih nesreč ni bilo.	,
Mrlič najden v morju. i
Dne 23. junija so potegnili pri Barkovljah v Trsta, iz morja trup- 1 lo utopljenca, kakor se je dognalo, 24JeCnega mehanika Šteiana AntomeLlija iz Dalmacije, brez < desne roke, katero je izgubil po nesreči pri delu. Odšel je bil od 1 doma v ulici Sv. Frančiška Asi-škega 34, kjer je kot podnajemnik stanoval, dne 16. mlaja in se ( ni od takrat več vrnil. Njegovi stanodajalci
so mrliča, ležečega v i mrtvašnici sv. Justa, takoj spo-izaiali. V zadnjem času je bil nesrečnež zelo potrt in se je preži v 1 ijai s popravljanjem šivalnih j strojev, dasi je mogel delati le z revo roko, je bil izvrsten delavec.
Vsled oslabelosti	}
se je zgrudil na ulici v Trstu S7-leitni starček Lovrenc Pečenko, i Prepeljali so ga v bolnišnico.
Proti kozam.
Od 1. maja t. 1. do 22. junija je t bilo v Tratil 12 slučajev osepnic j Namestništvo poziva prebivalce, a da se dajo cepiti proti kozam.
t
"Odresenci" v Italiji.
''Corriere della sera'' z dne 10 junijta, poroča: Koncentracijski i tabori v Campaniji, Toseani in Lat-i ju, kjer so nastanjeni iz Avstrije v Italijo pobegli irredentist!, se v tridentinskem tedniku "La Libert^'' opisujejo v 'najslabših barvali. Nastanjeni so I skupno z zločinci in se pogosto ž njimi postopa kot z zločinci. Ne samo te, marveč tudi begunce r/ od Avstrije osvojenih krajev na-zivljajo "Austriaclii". Podpore dobe vsak dan 1 liro za družin- 1 sko osebo, za posamezne osebe pa 1 liro 50 cent. Če pa kak begunec 1 dobi delo. mu podporo odtegnejo
-- l
AAAAAAAA A A A a^A ^
I
Prejeli smo več pisem od naših i rojakov ki delajo pri Penn-Mary Coal Company v Heihvood, Pa. ki pravijo, da je to ena najboljših majn kar so jih videli v tej deželi. I
Okolica je lepa — ima velike cerkve in nekaj najboljših šol v Pennsvlvaniji — dobro pitno vodo i — hiše z električno razsvetljavo — j vrtove.
Možje zaslužijo več kot $100.00 na dva tedna.	i
Mr. Anderko je bil bolan tri dni ] in vseeno je prejel $129.49 in Mike Bruuso je napravil pa $165.09.
Pišite na:	(
Peter Potoma
ali
Gen. Mgr. T. R. Johns
v Heilwood, Pennsylvania {
ali pa pridite za delo pripravljeni. ^
Vzemite P. R. R. ali N. Y. C.
]
i	DR ROSENTHAL, |
!	SPECIALIST,
I	«22 PfcNN 4ft, . ril ML UGH. PENNA. 1
.	Dr. Rosenthal, Specialist le čet 20 let Ako ^^Cmtr *
'	imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavi- /T JflV . |
)	co, tsgnbo semena, bolno kri. nerroxnoet, «e- ^ MMf ^ I
}	lodec, ledlee, maznljl, rermmtisem In drn«a ^ \
I	bolezni, npraSaJte aa nasvet Dr. Kosenthala ; f -^^y^mk {
la povedat vam bo če ste osdrarlJlvL	/ |
'	roSEBKI PINIUHA sa kratek fiu Je d?« (
|	dolarja aa teden. Ako niste sadovoljnf s
(	»dxavljenjem vam vrnem dva dolarja. 1
k	Dr Boaenthal adravi a naJbo'JSiml sdravtll, ki jih dobi ta Evrope, *
■	Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On ieil I
I	adravitl la svoje bolnika.
i	Dr. Romtliml, 622 Fenn Ave., Pittsburgh, Pa.
) ---- ... »ilw<WfWililiiililM2DI<t
I	PjPO*. Oh temua ia aobottb od b ju trmj do a
HA*? ZASTOPNIKI, ^
kateri so pooblaKeni pobirat! naroit nino sa dnevnik "Glas Naroda". Naroft-nlna aa "Olas Naroda" Je: an celo lato 13.60, za pol leta |2.00 ln aa Četrt leta pa $1.00. Vsak sastopnlk toda potrdil« za svoto, katero jo prejel in jih raja<i kom priporočamo.	,
Srna Francijo, CaL: Jakob LotVA Denver, Colo.: Louis InrtnlltM W Frank Skrabec.	^
Leadville, Colo.: Jerry jamnql Pueblo, Colo.: Peter Ouli*, Johd Germ, Frank Janesh ln a. Kochevar« SaUda, Colo, la skottea} louis
Costello.	^ ^
Somerset, Colo.: Math. Karnelj^ 4
Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Rndmaa. Aurora, hl: Martin Jurkas ln Jem
oej b. VerbiC.
Chicago, ill: Jos. Boatll, Jos. In Frank Jurjovee. •Joliet, 111.: Frank Bamblch, Frank
I-auricli, A. «>b*rstar iu John ZaleteL La Salle, Hi.: Matija Komp, Livingston, ill: Mih. Clrar. Nokomis, 111. In okoUen; MatSi Galshek.
North Chicago, IlL In okolien: An tod Kobai in Math. Ogrin. So. Chicago, IlL: Frank CeroA Springfield, IlL: Matija BarborIA Wankegan, IIL in okolla; MaUt Ogrin ln Frank PetkovSek.
Cherokee, Kans.: Frank ReilsnH, Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kaon.: Frank LeskoveA Frontenac, Kans. in «kollea; Bo| Firm In frank Kerne.
Kansas City, Kans,: Geo. Bajol u Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Angultin« Bin go, Kans.: Mike Pencil. KltzmUler, Md. hi okolien: Fraa| Vodopivec.
Baltic, Mich.: m. d. Llkovich'. Calumet, Mich. In okolica: m. f, Kobe. Martin Hade In Pavel «hi'ta.
Detroit, Mich.: Jos. Glasieh. Manistique, Mich. In okolica; jo&j
Kotzlwn
Chisholm, Minn.: Frank govio, jmjl
Pet rich ln k. Zgonc.
Ely, Minn. In okolica: Ivan Goals, Jos. J. Peshel, Anton Poljanee ln Louts M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Look UovSe in JnrtJ Eotso.
Gilbert. Minn. In okolica: EL V*ool< ' Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, la okoUca: Jofl
Adamlch.
McKlnley, Minn. In okolica: Fr. bom New Dnlnth, Minn.: John Jerlna. SarteU. Minn, in okolica: f. TrlUer, Virginia, Minn.: Frank Hrovatich, St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena, Mont, in okoliea: Frani Petrlch.
Klein, Mont.: Gregor Zobed. Great Falls, Mont.: Math. Urlch; Bonndnp, Mont.: Tom&9 Paulin. > Dawson, n. m ex.: Mike Krlvoc. Gowanda, n. ¥.: Karl Sternlfia. Little Falls, n. ¥.: Frank Gregorid in Jernej Per.
Barberton, O. In okoHen; MatVi Kramar.
Bridgeport, 0.: Frank hočevar« Collin wood, o.: Math.	||
John Malovrh. Cleveland, 0.: Frank Sakaer, Jako«
Debevc, Chas. Kar linger, j. MarlnQd, Frank Meh, John Prostor ln Jakob Bean Ik.
Lorain, o. In okolien: Frank Anasl4
ouls bal an t ln j. KumSe. Niles, o.: Frank KogovSek. Youngstown, o.: Anton Klkelj. Oregon City.Oreg.: m. Justin In 1
Mlsley.
Allegheny, Pa.: m. KTarlcK. Amtridge. Pa.: Frank JakiA	!
Bcsemer, Pa.: Louis Hribar. Brought on. Pa In okolien: Ante*
Ipavec.
Burdine, Pa. In okeBeal Job«
Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Koklich. CeciL Pa. In okolica: Mike Kofiovaft Conemaugh, Pa.: Ivan Psjk, vi« Bovanfiek ln Jos. Turk.
Claridgc, Pa.: Anton Jerlna In Anto« Kozoglov. dunlo, Pa. In okolica: Joseph Sohotfi Export, Pa.: Louis SupanOl in Pr^bctj
Forest City, Pa.: Mat Ksmln, Fraafl Leben ln k. Zslar. FareU, Pa.: Anton Valentln&ul Greeosborg, Pa. In okolien:. Frakf Novak.
Hostetter, Pa. In okoUenj Franl
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja if
John Polanc.
Luzerne, Pa. In okeHenf Ant. "
Osolnik.
Manor, Pa. ln okolica: Fr. d«nu Moon Ban, Pa.: Frank HaBok In ** PodmlMek.
Pittsburgh, Pa. In okolien: tj. u, Jakoblch, z. Jaksbe, Klarlcb Mat, i. Magister, l Pod v ami k in Jos. Poga&tr Bending, Pa. In okolien: Fr. fipobn* South Bethlebcas, Pcona.; Jern. Koprlvfiek. Steelton, Pn.: Anton Hre& Turtle Crook, Pn. In okaUn; Fraafl Schlfrer.	•
Tyro, Pn. fti okolien: Alois TolaKi V West Newton, Pa.: Jodp Jovan« 1 Willoek, Pa.: j. PeterneL	i
Murray, Utah In okolien: J. Tooele, Utah: Anton PalOO,	,
Black EHaaoood, Wash.]	.
Porenta.	i
Davis, W. Ta. In sksllfni JoM Brosleb In John TavfelJ.
Thomas. W. Va. In oKMhnl J, Korenchan.
MBwnakeo. WIsl: Aug. OoOanMr « Josip Tratnik.
Sheboygaa, Wis.: Anton HQ, Marti« Kos, John Stampfel in Heronln Svetlin« West AOs, Wis.: Anton Fnllsi M Frank Skok.
. Spring*« Wye.: ItuE MfaA
i« m
■Mb L_________^ /dfcj^rf
GLAS WABODA, 1. AVO. 1917.
Jugostovauska f^^ Katol, JeMi
Inkorporirana dne 24. januarja 19(U v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
QPULVNl URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, B. P. D. No. 1, Cona-mangh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
GUvni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik r GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAIIEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNICI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 AveDue "M'\ So. Chicago HL
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD 8LABODN1K, Box 480, Ely, Minn
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPn PLAUTZ, Jr, 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPN1K, Box 24, S. R, Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
BUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RED. Box 17, Denver, Cola
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih tadev, kakor tudi denarna posti jat ve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toabe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo.
Drultveno glasilo: "GLAS NARODA".
Zlatarjevo zlato.
Historična povest i* 16. stoletja Spiral Avgust Senoa.
(Nadaljevanja).
S«.mee «** je jeJ« nagibati k o-Ivu ki (gori, u ih> gomkih dulih ±e je J*-l kak<»r iz sume razpr«hirati tUii ireeer. Nakrat s*? u hrastove t?<Nti-ave /jiMtihj konjsko kopitu, ti-rvgorjanee privzdigne glavo. Ne tu uie ta u i in ii i.i in jM) gor siti eenti ra/I<M*Mo prikaž**ta dv<» }iopo>iikika. Uaztrguuo, Im>no Hove-**«*, o|trnji-r«> v p!*-** iz dolge tra ve m jMikrito h»širokim klobukom, je e.^H ialo 2a uzdo Vinice jKjleg kun ju. ir;i kat«*re«u s^ je zibal de-tiKivel ii> v črno duliovsko o-j«r»\o obliV-e«! vrospod v dolgi suknji — hrvatski k t on u*i m zagreb •>ki kanonik Anton Vramec.
*'Vwiuii-li prav! Dober večer eaMtiU prijatelji*' zskti#e <Jr*-gt>-rtjauee, «ktiri kvišku in jn* po bntbu Jiaw.ilol, da sprejme prišleka. "tJUj, to je redka *rečs za «»^jo grvtttie streho! Ali kaj te je pripravilo, prri-ajrtiti g<«|M>d In prijatelj, da »e mlaj proti vt-čeru ftrtikm« po gori ui zalezuje« moje uiedveilje gne%ilof Solm e je in* os zatonu, roaa ie jame patiuti. a večini hlad gotovo Nfcoduje tvoj« «ivi tfluvi. Vrh tejfa je pov«od 4>ol-no vojakov, ki ho 'isk««"ili biinovi vojaki, t«r l»i /lunli poljubiti tvoj *lati krii, ali ga eelo obdržali v
<4itotoi.fi f "
T »
Vranov ustavi konja, a (Jrego-rijanee \za*ur razcapaaieuiu vodji
" Pax te«-um (Mir s teJt>oj[)Tt jMitdrttrvi »tar* ek tth dvegrajskega go>ptwLiija. priklonivm he nekoliko. * Prihajam <*l kanouičac vizitk z bliinjega ju most ana; na v*ak iiiu-in sem te hotel obiskati, e«*mu, ImmI kImaJ kmalu. Patri v aa-uioNtuiiu •> mi Ad i za vodjo tega Jurka in nisem ** bal hajdukov, kajti «>e*prav je .hirko nem in gluh, vendar ima trdue roke in £e titinejMi gorjačo. Toda menim, tiram, da je pobudo Uadro, a jas starve k nimam preitrdnej^i zdravja T«laj v« ne govoriva tukaj preveč, smpak pojdiva pod stre ko, kjer ne imava mnogo pogovoriti 1
Po teb besedah z»nwdine Vra-mee Jurku 7. roko. Jurko je bil do ■daj Mtal mirno ktekor kamen in si je ogiMiloval graj«iraka; na kano-rdkov namigijaj poskoči <*va ^ali trikrat in če> v prihodbjem trenutku Mgioe v leskovem grmovju. Grajtr&k potegne Vramčevega konja iaa uzdo in popelje častrtHi-vega obiskovalca do svojega dvo-
ra. —
..
■ .	i, ' i'Sit^Sfcs
1»«dvf grajske ga poslojija. Na mkl »t«»ji debela voščen« -svv"a, jK>leg • *veče pa strkleii vre, poln zlatj-
rumenega vkia. Ko potegne pri-i!ee dva ali tri požirke iz vrča, : L'uiokne t jezikom in pokima s .sivo glavo. Videti jt, da je za ta 'as zadovoljen.	:
*	Ali kje je gos^ia Marta, kje <ta tvoja mlada sinka Pavel in
Viko?"
" -Marta je v Mokrice. Pra-k »J0- jt' tam nebo bolj milo, milejši zrak sanjo, ker je bolna na ' fosih. Ni ko je »el ?,l,Lskat svaki Mil ajla Konjskega. Kakor slutim,
gospa svakinja nekakšno 1 tvatov M-ino. Kar se pa tiee Pavla, j ne morem povedati, kje se klati ravno zdaj. Videl že nise.ni več feii.M ■
"Morda se tudi zanj kuje sva- ' Uivaeiiia'
j
•	Ah kaj! — Njemu je toliko u1 sva-tovšfmo, kakor meni za itn^ko juho. Kar leta po svetu: ^K ve, po kom se je rodil ta de-
ek! Svojeglaven divjak je iti i^re vedno p«j svojih potih."
l^iwii ^ draigi!" zavrne Vra-rnec, hotoe pomiriti gospodarja.
Mladost je norost. Tudi midva uva bila takšna. Seasom pa se u- i kroti na j ne vit ejai žrebee. Dobro puznam Pavla do duše. Ali mu ni mmb 1m»ut T Dobrega srca je in zdravega mozga. Res je živ kakor iskra :z kresnega kamena, ali IkiIjšj je kot tiakšem, kakor če bi bil Ajnaj svetnik, ziwtraj pa hu-die. — Kakor viditu nadalje, sva sama!"
' Sama", odgovori Štefan.
Hočem ti povedati, čemu sem prii,«! na obisk ; kakor veš. za šalo ne pridem", j>rkiene Vramee Mažno.
Naj slišim, častitljivi prijatelj!"
"Prvič sem prišel svojevoljno, da se nadih am gozdnega zraka in se nagledam divneg-a sveta; kajti — med nama reeeuo — moji pre-častitljivi tovariši v konalstoriju so godnijaiči, ki mene ' pisatelja in kronista" precej gledajo čez ramo, rekoč, da pametnjaku ni pisati bajke in Kiuišljotine."
Verjamem; saj se pravi, da hranijo nekateri svojo pamet v trebuhu *', pridc-ne porogljivo Grego rijanee.
4'Prišel som tudi, da se za nekaj časa otreseni Zagreba tega Zagreba, ki je gnezdo bridkosti in tu-ge, jeaičljivosti in niev^ednosti, Iger ae krščanski ljudje grizejo kakor neumna živina. Naj bol Prihranil sem Zagrebčanom v svoji kroniki poseben list, katerega si gotovo ne bodo dajali v okna."
44Bog te »vi, častivredni!" poskoči živo grajšeak. 4 4 Govoriš mi kakor iz duše."
^4' Nadalje", nadaljuje kanonik m powdifpne glas trn- dvigaš ka-
zalec 11a levi roki, prišel sem tu- V di iz tuje volje. Pošilja xne preea- k stiti gospod in brat Niko Že hi ie k L š stolni prošt easmanski."
'"Želnički t5'	"
"Da, on. Ti poznaš našega banu b in škofa?"	*
"Oh, predobro!'' zavrne Ore- ^ gorijaiiee nekako jezno.	*
" J-aj-ai t)i Hišk o vi <• euje, kjer tie ^ posluša, in vidi, česar ne glcd:t. "Ti si po banovi misli srarjeva
in odpadnik srvete matere ' cerkve", pristavi takoj kanomik * on je..." plane Štefan *v
kvišku.
'Hodi miren ! i I ni hi srniiotarji R so te opisali pred njiin — oprosti j. mi besedo — kakor poslnovca ži- j, vf-^ra satana, da jih pleniš, da jih' sužnjiš in da ne poznaš ne Boga I -in ne svetnikov. Tinli so 11111 rek-li, da mestaie hčerke vedo najbo j lje. kako izpolnjuješ šesto božjo '
(zapoved in držiš nezvestobo svoji .
J
.soprogi, gospej Marti..."
'*L»až! Sama peklenska laž!"!, 1 * * • »j oglasi se Gregonjanec ter zarezi L
dwt h glave, da je bil eelo uteme-i .,
ljeai sum, klako velja ta "laž" za ^
pol istine.
"More že biti", potrdi Vraanee ^ mimo in lirlcda Štefana zvito iz % pod obrvi. "Sicer pa je to brig-a r tvojega duhovuiega zdravnika, a ^ ja^ nisem tvoj spovednik. Nra -t vsak način vidiš, da ^isi banu po y volji ter da bi on ne pohvfclil ra-v- c no kanonika, kateri bi ljudem oči vidno lon;il s teboj kruh. Jaz ^ ne maram mnogo za vsako malenkostno zlovoljo, teda prceast.iti gospod Niko je 'boječ, vrh vsega s psi tudi veiik gospod, ki bi rad bil 11 še večji. Mitra (škofova kapa) se ^ zdi kanoniku kakor mladeniču le- t po dekie. Njegovo srce jo nak-b- y' njeno tei)i in tvojemu rodu ved- 1 no, aJi b<»ji se podiiti ti pred sve-tom roko. Zato j«* poslal tneaie sem."	s
"A čemu?"	s
"Miwij! Casinanski stolni prošt y je prejel p^smo z Dunaja, v katerem se piše tudi o tebi.'"
1
"O meni? Z Dunaja? Pa kaj se r piše?"	:
"Pdše se ne ravno dobro in ne ^ govori se dobro o tebi na cesar-skem dvom."	^
"A kaj so si zopet izmislili o ( meni?"
.,	.	1
"Mnogo, marsičesa. Prvič: na r
Dunaju sumničijo, da si tajno deloval z (Jubtem, katerega so ne-davno tako čudno vemčali na Max- j kovem trgu, da si tajno hujskal f kmete iai male plemiče na gf«po- ^ do in jim tudi dajal ponnoči." — j (Opomba: Matija Gubee je vodil kot kmeLski kralj leta 157:J kmet-sld punt. Bil je premagan iti v Zagrebu na Markovem trgu inu-čen. Posadili so ga na železen prestol in mu razbeljeno, z dolgimi žeblji obito krono pribili na gla-vo.)
"Prvič: to je podlo obrekova-rje", razsrdi se Gregorijiuiee. "da, obrekovanje, prečastiti go-«]mh1! Gregorijanec je moje ime in ime mojega rodu. Velikaš sem mogočen m premožen, kmet je smet, a vsi drugi vsakdanjeiži, in maj imajo sto in sto grbo od našega praočeta Adama, niso mi bratje. Res je bilo včasih, ko me nakrat pritiskali stari rogovi-lež Tahv, kraljeva sodnija in podli Zagrebčani, da me je navladalu j<*za irn sem vi/kliknil: Štefan, kaj »ie, kmetske pe»e na gosjioske vol kove! Toda kmalu sem se premislil
in rečem lahko pri moji veri, I da nisem kmetskega punta podpihoval in ne prilagal gorljive tva-rine. Ali čeprav sem rekel tal^o, vendar nisem grešil, kajti če si ne morem nakloniti Boga, hočem si na pomoč (poklicati pekel."
Gregorijanec je govoril s hudo jezo in potegnH večkrat iz obilnega vrča, a kanonik iga je mirtno poslušal in g-ledal.
"Drugič", nadaljuje starček. 44pravijjo, da podpiraš in ščitiš lu-toranske piridigarje, katere je pokojni Ivo Ungnad poklical v naš<? kraje, da zatirajo pravo katoli-' ško vero. Cesarska svetlost sama ti to ne prišteva v velik greh, Maks se natihem sam nagiba k 1 tem novotarijam, ali tvoje ravnanje ti štejejo v greh Draškovič in druga dvo&aka gospoda, ki nemilo trgajo ttfhrdljivo draeje iz i njive Gospodove."
44Ha, ha! Glejte te velike hu ■ dobije! Jaz sem naj luteraneo ali » vsaj zaščitnik luteraneev? Jaiz > moram za to pasjo duteršemo, za ! vse poganske prikupljrve in ne-• prikupi j i ve strele, katere so nam 1 poslali iz Uraba in Tobingena, to-' lako. kakor za prerokovo brado. ; aa brado tnrflcega preroka. Če i prav sem res grešnik, a vendar sem trden katoličan. Toda vpra i t saj aa primer gospode Zrinjske.j
i " '. %J; 4" . .„
padnoga wuftembea-skega patra, kdo li vlači tiskano kugo iz nemške zemlje?"
4iJaz sam ne verujem, da bi se nagibal k luterščini, kajti potem bi me ne \ndel pod to streho, katera bi postala sicer hudodelna jmua. Pa nisem še končal. Tretjič je to: na Dunaju govore -— in to jim je tvoj največji greh —. da drži Štefan Grego rijanee, ta daleč okoli znani junak, svojo sabljo v liožniei. kadar šiba božia jromazi po hrvatski kraljevini, da Štefan Gregorijanee i/, zasede meče pečine pod noge enemu nadvojvodi Karlu, katerega je cesarska svetlost imenovala .zapovedni-kom naše kraljevine; da ravno isti Stefan Gregorijanec dola spletka rije proti generalom vojni-ške kn-jine, karteri prihajajo, da nas branijo j>red tuiSiko sužnost-jo. To govore o tebi na Dunaju."
''To govore?" zakriti Štefan jc-zno. ''Ne čudim se dunajskemu blebetanju, a tudi nisem tako ne-urneii, da bi ne u videl, kako me ni ne naša iai ne dunajska gospoda fzaplsala z rdečimi črkami v svoj koledar. Nisem klečeplazec in ne «natn se uklanjati po španski. Toda ne s|>letkarim, ampak mirno živim zase: kaj hočete torej z obrekovanjem ? Ali vem, čegavo je ■to maslo! Ferko Tahv je izredil le peklenske tožbe v svoji g-njus-ni duši, katera nikdar naj ne gle-■dia raja božjega..."
"Ne bodii blazen!" pretrga 11111 Vramee besedo.
"Da. on! Se zdaj, ko mu je satan vzel nečisto dušo, še zdaj me grize strup, katerega je bil or. v življenju izbrizgal name. Že teče šesto leto. odkar ine je bil tožil pri eesarski svetlosti na Dunaju. odkar so 111 e bili poklieali v Po/un pred kraljevo sodaiijo. a čemu ? Ker sem branil pravice svoje tašče Uršule, materinstvo svoje žerne, gospe i [arte H en ni n-gove. ker nčsem pripustil, da bi hudobni oderuh Tahv pograbil ves Sosed grad. Hujskal jo na mene tudi zagrebško kramarsko pesjad. naj se dvigne nad mene, češ. Medvedgrad in vse moje imetje ni moje, čeprav imam pismo s kraljevim pečatom, da je vse to kralj Ferdinand blagega spomina daroval za vedno mojemu pokojnemu očetu Ambrožu iti po njem njegovim naslednikom. Ali ti a j pozabim, kako so osramotili naš rod, odstavili mojega očeta kot banovega namestnika, da je potem uiiirl same žalosti ? Kdo je vsemu kriv? Tahv! A lani. ko mn
je bila duša že na jeeiku in mu v kosteh sedel vrag, ni-li hujskal in hujskal mojega lastnega brata Baltazarja, dokler 111 ta slabotne:: ogrdil sebe, mene 111 ves Gregori-jančev rod, ko me je v javnem zboru hrvatskih stanov in hrvatske duhevniščine dolžil v Zagrebu, da ga mislim ogoljufati za njegovo dedšeino po očetu. In čemu? Ker sem menil pol Medved grada zastaviti Krsrti Mikulieu. tla popravim naše gospodarstvo ki jo bilo p ropalo vsled velikih stroškov za vojne pro*i Turčinu in za pravde s posvetno L11 duhov-isko gosposko. Vse, vse si je iz m i siil stari prekanjene«, da bi me aatrl in uničil. In jaz bi se naj ne jezil? Naj ga udari božja strela v grob!"
(Dalje prihodnjič),
Francosko bojišče.
Bombardiranje nemških zakopov. Požar in eksplozije. — Nevihta in treskanje prekine boje.
London, Anglija, 30. julija. — Sinočna angleška poročila naznanjajo, da so se vršili zračni poleti, v katerih so angleški letalci bombardirali nemške postojanke, neko zrakoplovno postajo, več važnih železniških postaj in skladišča '.a municijo. Opazili so več ek splozij in požarov. Šest nemških letal je padlo na zemljo; Angleži pogrešajo šest letal, med njimi štiri, ki so bili uničeni v viharju.
Posebno so bombardirali utrdbe v Bruge in Middelkirke. Vrgli so več ton razstreljiva. Bombardira nje je trajalo do desetih dopoldne, ko je nastala huda nevihta.
Pri Lombaertzyde so Angleži vdrli v nemške zakope. Nemška artilerija je bila posebno živahna v bližini Armentieres.
Pariz, Francija 30. julija. — "Vršili so se posebno vroči artilerijski boji pri B ray e - e n - Iva nn oi s, Hur-tebise 111 ob Mozeli. Odbitih je bilo več nemških napadov.
Na celi fronti ob Aisni se vrše vroči artilerijski boji.
Nočni promet v Stockholmu.
Stockholm, Švedsko. 30. julija. Vlada je izdala naredbo, po kateri ne smejo avtomobili voziti med polnočjo in 6. uro zjutraj. To j« vlada odredila zaradi tega, da se varčuje z gazolinom, katerega močno pričakuje.
Slovenska Društva
po ¥seh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obraslo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevehndska Amerika"
Mi is4*laj«m«TM4niitvene, trgovska la priTAtnt, tiokovim«. Naia tUkmraa jc m«jbelj ■odffK opremljena izmed vadi itormHfc tiekaren v Ameriki. Pišite u cene Trnka tiskovine ma, preda« ee obrnete kue dni-**m. Pri nas dobite lepi«, cenejie i» boljie tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PIVA SLOVENSKA UNU8KA TISKARNA
H19 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
Naznanilo«
Rojakom naznanjam, da sem prevzel Restavracijo od rojaka Joc Ogrina in se vsem toplo priporočam*
Joku Telban, 990 East 61 Sl^ OeveUoi 0.
11 ........IMiU	---:-
Slovensko samostojno bolniško podporne društvo
n Greater New York in okolico
—^————.^wan-————	—»
sdino postavno priznano slovensko druitvo t Greater New Yoricfl) Eboroje vsako četrto soboto zvečer t mesecu t " BEETHOVEN EiALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Yorku in se prični točno ob 8, uri svečer.
ODBORr
Predsednik: ALOJZIJ SKRABAR, 424 B. 9th St, New York City, N. T( j Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St., Brooklyn, N, X« -i Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyck St.. Brooklyn, N. Y.	§ ^f
Zapisnikar: JOHN GEHJOVICH, 323 Bond St, Brooklyn, N. I. If ->! Blagajnik: ANTON KOSIRN1K, 340 E. 5th St., New York, N. X, J ;
NADZORNI ODBOR:
LUDWIQ BENEDIK, 2302 Cstalps Ave., Brooklyn, N. Y.	?
VINKO ZEVNIK, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y.
JOSIP S VAL, 216 Ten Eyck St, Brooklyn, N. Y.	"J \
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:	' 1 Dr. HENRY U. ROBINSON, 301 B. 10th St, med Are. A Ik B, Ssw _York, N. Y._
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera amo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakger,
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Misa
No. 330062 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 •Janežič Peter Jankovic Mihael 330395
Kastelie Franc
No. 329725 Kastelie John No. 44708
C. E. Kinzie Mrs.
No. 331554 Knaus Joe
No. 329633 Košir Frank No. 329631 Kovač Frank No. 260641 Krivec Jernej No. 333635
Kulovic Josip No. 330772 Laurič Anton No. 330640 Lenaršič Josip
No. 44555 Lesh Anton No. 260045 No. 260608 Levar John No. 44372 No. 44815 Ludvik Mike No. 334036 Malavašič 330218
Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mihelič Peter No. 260590 M i koli č Josip No. 331062 Mil a vee Matevž
No. 330627 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Paternoster John
No. 333673 Pekol John No. 44749 Pershe fleo.
No. 330784 Poldan Marko
No. 44518 Rajšel .Jožef No. 44271
Rak Ferko j Ji
No. 330001 Rauch Math. < .1 No. 260622 | i Rt-sman Frank
No. 44296 Y Rolis Anna	)
No. 329638 Samide Frank No. 330721 1 Sinčič John i J No. 330762 v Škufea John 1
No. 44808 Smalcel Math.
No. 331010' Sodec Anton No. 329694
Spanieek Rozi
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 Starčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charlas No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej
No. 239741 Anton Vever No. 329670
Yirant Frank
No. 44488 Vodopivec John
No. 334035 Yaklisch John
No. 330404 Žajrar Frank No. 331286
Importirane Franz Lubasove harmonike
■o razprodane. Imel bom ztlofo ^mmii sopet po končani vojni, ter se is Jgjffl^Swfc^ _ pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in poprav-	'
Ijam stars rabljene harmonike po	^
dogovoru; izdelujem nove KOV- H	; U
ClB po |6.00 ter nove mehove od 96.00 do $10.00. Delo trpežno ia nanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica ir
(Regiment po cesti gre	'
B 3259 (Vsi so prihajali, njega ni bio jr.
(Divja rožica	13C
B 3260 (Škrjaneek poie žvrgoll -rr (Slišala sem ptičko pet' ■" u Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Ezpressu, Ako kdo želi da jjta o^pošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpoš-ljem z prvo pošto.	i
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
•M—
Se priporoča Vaš rojak:
IVANPAJK,	^
166 Okestnut 8tr Ctonemaugh, Pa.
6LAS NAltOPA, 1. AVfl. 391T.
■ -ir) -i'-
~ .7 . ~ I E^O TIH 10
_ ^fek _i
potfp. društvo mv&R svete Barbare -^Igjr-
U QEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedei: FOREST CITY, PA.
GLAVNI URADNIKI:
PradMdAlk: r. & TAUCHEB, 874 Ahmy	Kock Bprtaas. Wf*,
Podpredsednik : JAKOB DOLENC. box 181. Broojftoton, Pa. Tajnik : K HANK PAVMJVČIČ, bo* <H7. Forest City. Pa. Pumoftnl tajnik: AVOU8T GOST I ft A. box 310, Kumt City, Pa. Blagajnik: JOSIP MAIlINČIČ. SU Cialr Are.. Cleveland, Ohio.
blagajnik: ANT. UOCHEVAK. HK1>. No. 2, box 11%. Bridgeport. OMk
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadx odbora : JOSIP PETEHNEL, box HQ, Willulk, Pa L aadaornlk: JKRNKJ HAK.NKR. box «5. Burdlne, Pa t. aadaumlk: IVAN UltO&ELJ. 68S K. 137th St., Cleveland. Okla
POROTNI ODBOR:
PradMdBlk porot odbora: MARTIN OhttKŽAN. box 72, E. Mineral, Kana L porotnik : »'BANC TKROPClC, H F. D. No. 3, box 14«, Fort Smltb. Ark l porualk: JoSIP GOLOB, 191« So. 14tb St., Springfield. 11L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. OKAHKK. 043 E Oblo SL. HltaborgU. Pa
-ii
Uradno glasilo: "OLAH NAHODA", 82 Oortlandt Bt. New York, R. X.
Oaajcaa dru«(*a. oxlr..ma njih urm.laikl no aaprofienl potlljatl van do |Aar dlrvktno na fflaiut-ga U Ju tka ln nikakor drugega. Denar naj ae pa po Ulja edino potom puttnlh, «-ksp«n*KbUi ali bančnih denarnih nakaznic, ulka tor im Or potoas privatnih <Vkor, na naalov: Frank Pavlofčtt, Fanaert A Miiacrs National Bank. Forr« dty. Pa
V aiuAaju, da ojmxljo jru.4tv*-nl tajniki pri porortllb glavnega tajnika kaka poaianjkijlvoatt, naj to iM-tioduoia nasnanljo uradu glav. tajnik^. da S» aamora napako impravltl
OERSTAECKEB:	.	1
Ropaiji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Narodu" priredil J. T.
_	(Nadaljevanje).
—	Str-la božja! — je jecal Braz^otinar — Želel bi, da bi bila lay.. -- Dan*** zjutraj je tloš*-l k otoku nek parnik. — Vasema konja sem ti o -sinrt i izjezdil----So že za menoj!
Torej je vse izpubljeiio! — je vprašal Davton in gledal z
izbuljeni in i očmi mornarja.
—	Da, vse je izgubljeno.
—	Kje je pa Georgiua T
Danes zjutraj sh je š.- pred zoro odpeljala v vasem čolnu. Sveti Bog, Davton! — je vzkliknila Adela, ki se je medtem približala. Kaj ti je? — Smrtno si prebledel. — V mestu je punt. Barnwell in Cook sta zaprta! — Cela množica tujih oboroženih ljudi
je do&pela v metrto.
Stran. Adela! — je rekel sodnik. — Ti nimaš tukaj nič o-praviti, Seipio. spremi jo domov! — Ha, kaj je pa to?
Pod konjskimi kopiti m* je stre>la zemlja. — Po cesti je priv*e U cela četa jezdecev. Vsi so prodirali proti zaporu. — To je bila množica kmetov in gozdarjev, oblečenih v hlače iz kože in rdeče srajee. — Vsi so bili do zob oboroženi.
Prišli »o kot vihar in kričali kot najdivjejši Indijanci. Adela se je privila k sodniku. < V to je vodil mladi James Lively.
Sodnik je stal kot okamenel. — Na tisoče misli mu je rojilo
po glavi.
Komaj par korakov vstran od njega je bil zasidran parnik, ki je imel v«,ak hip odpluti. — 1/. dimnikov se je kadilo, para je siča la, zvonec je pozival ljudi k odhodu.
Zamorec Bolivar se je preril do sodnika.
—	Mojster! — je zasepetal. — Kapitan pravi, da bo parnik takoj odplul, — Pravi, tla ne more nič več čakati.
Ilej, sodnik Dayton! — je zakričal James in vzpodbodel konja. lu ko je pri jahal do njega, je skočil s konja, ter pozdravil Adeio.
—	Kaj hočete? — ga je vprašal sodnik
Sodnik, danes zjutraj se je pripetilo v Heleni precej eud-nih stvari. — Jaz in l ook sva hotela izpolniti postavo, ker ni več zadostovala. — PovedaLi mj in i, da je Cook aretiran.
<»o*pod Lively — rekel sodnik, in srce mu je tako močno utripalo, da se m uje dvigala suknja na prsih, kajti pristanišču se je približeval nek drugi parnik — Cook je malo preveč vročekrvn. Zanj in m vse je boljše, da sem tra spravil na varno. — Zdaj je vse končano. — Jaz sam ga bom oprostil.
—	Ni treba. go*t»od — se je smejal mladenič. — To delo je spre je| moj oee. — Mislim, da že prihajajo.
In res je prišlo met I te m jhj eesti par mož s Cookom in Tomon. Barn well ona v sredini.
Sodnik se j« sklonil k zamorcu in zašepetal:
—	Bolivar! — Spravi Mrs. Dayton na ladjo. — Od tvoje naglice sta odvisna moje življenje iii moja prostost.
—	Sodnik! — Mi smo navalili na krčmo "Pri sivem medved«" - je govoril James. Toda gnezdo je prazno. — Naša skrivnost jt
izdana. — Bands je....
Njegovo pripovedovanje je prekinil obupen krik zamorca Boli varja.
Ko je hotel izpolniti sodnikovo naročilo, je zapazil pred seboj mladega dečka.
Deček je bil vrgel na tla svoj velik širok okra jnik, prikazal se
je mramomsto bled obrsz. obdan z gostimi črnimi kodri. _ Oči so
«e mu bliskale, ustnice so se mu tresle.
In deček je stopil preti sodnika ter preteč* dvignil roko____
—	^orgina! — je vzkliknil glavsr. — Vsa kri je izginila iz
Ade a se je privila k njemu in ga začela prositi v smrtnem straha:
—	Davton! — Dayton! — Za božjo voljo, povej mi, kaj vse to pomeni t	* *
—	Hahahaha! — se je divje zaimejala Georgina. ki je smatrala Ade!0 aa Daytonovo ženo. — Morilec Rihard Kelly noče pozdraviti
SraTl^d* f"*' **	njegovs druga žena. — Sem ljudje!
/
—	Da, norim! — Moram biti blazna, ker si me ti pripravil do tega.
—	Sem farmerji! — Sem možje! — Oni. ki stoji pred vami kot sodnik, oni. ki živi že dolgo let v vaši sredini, je kot kača, ki si poišče zavetja v miroljubni hiši....
—	Georgina' — je vzkliknil Davton preplašeno.
—	—--je Kelly, roparski glavar, poveljnik roparskega o-
toka - — in jaz, jaz---jaz sem njegova žena!
Šibko telo ni moglo več prenašati razburjenja, bolesti, jeze in >elje po maščevanju- — Nekaj časa je še stala, potem se je pa opotekla in bi bila gotovo telebnila na tla, čebi je ne bil James prestregel v svoje naročje.
Davton je stal mirno in dostojanstveno kot sla bi bil izklesan iz mramorja.
Besede, ki so izkrele njegovo smrtno obsodbo, so se mu zdele, da prihajajo iz daljne daljave.
Dokler je bil vprt vanj Georginin pogled, se ni mogel ganiti. —
Ko je pa omahnila, ko je Adela od strahu in groze zakričala in ko je zaslišal krik razburjenja množice, se je mahoma zavedel nevarnosti.
Vsaka tajitev bi bila brezuspešna, maska je padla.
—	Držite roparja! — si kričali kmetje.
Adela se je nehote umaknila <h! njega.
James je bil tako presenečen, tla ni vedel, če sanja ali če čuje.
Ko so pa prihiteli z vseh strani kmetje in mornarji, vsi pripravljeni za napad in obrambo ,je potegnil Kelly iz žepi* dve mali pištoli.
—	Izgubljeni! — je zatulil s hripavim glasom. — Izgubljeni n prokleti! — Sem tovariši! — Strnite se krog svojega voditelja! Prostost in maščevanje!
lu prvi. ki so se mu približali, so padli na tla s prčluknjanim;
prsi.
Napadalci so se boječe umaknili.
Z leve. z desne in od zadaj so se bližali sovražniki /. nožmi in .nštolami v rokah.
in za trenutek niso vedeli, kako je ta strašni mož preračunal, Kdo je sovražnik, kdo j«- prijatelj, kdo j»- proti njem in kdo j*' z njimi.
Znamenje jt- bilo dano.
Po eestah so za«Vle dreti di\j«- postave, oborožene s puškami, nožmi, sekirami in harpunami. — Prihajale so iz hiš, prihajale so i/, •olnov v reki. — Iz nekega čolna sta planila Cotton in Sander.
Kapitan parnika "Van Buren" je začuden gledal ves ta prizor. Ker so iz čolnov ob obrežju kar vstajale tolpe se je zbal za svoj parnik.
Dal je povelje potegniti sidro in odveza t i vrvi. — Zvonec > močnejše zadonel.
Mornarji so leteli na svoje prostore, toda bilo je prepozno.
—	Xa krov, fanje! — je zagnnel Kellvjev glas. — Na parnik! N*a krov!
Mornarji, ki so odvezovali vrvi, so se morali umakniti silnemu navalu rojarev.
In par trenutkov pozneje je že letelo po mostieku veliko raz .•apanih postav. — fn oni ki niso mogli na most, so plezali po vrveh na parnik.
Pred mostičkom se je zbrala četa najpredrznejših roparjev. — Njihovi tovariši so za njimi plezali na parnik, če se jim je pa pribli >.al kak kmet. je padel smrtno zadet na tla. — In tudi roparji so krova streljali na kmete. — Vnelo se je strašno klanje.
Kelly je strahovito mahal s svojim širokim nožem. _ Kdor s<
mu je približal, je telebnil na tla.
(Dalje prihodnjič).
Išče se majnerje
za naše majne v Frugality, Pa. osemnajst milj iz Cres-son. Pa. Nič premoga za strojem, temveč le za pi- j kom. Mi jamčimo stalno I delo in popoln čas, ker imamo naročilo, napolniti vse vozove, ki jih rabimo. V naši majni štev. 10 imamo 5% čevljev visok premog in plačamo 90 c. za tono. V štev. 8 imamo 3 čevlje visok premog in plačamo po $1.30 za tono.
Vprašajte	j
F. P. McFarland,
FRUGALITY. PA.
Iz obupa
nad ■svojim budnim življenjem se je hotela Zastrupiti z iizdom letna izgubljenka Marija Modes v Trstu; prepeljali so jo z rešil aim vozom v bolnišnico.
Prisilno posojilo.
1 * Russkija Vjedomosti'? poro-čajo, da je na Ruskem postalo ■prisilno neizogibno, če hočejo preprečiti polom, ki grozi ruskim financam.
NA PRODAJ
MESARIJA IN GROCER IJA za $10,000.00 prometa na mesec. Vzrok, da prodam, je slabo zdravja. Prodam na obroke, polovico takoj in za gotov denar dam popust.
Geo. Matakovich, Bo* 68,	Keewatin, Minn.
(27-7—2-S)
OPOMIN.
Tem potom opominjam vse one, ki md dolgujejo še iz leta 1907 iz Oakmonta in Varane, Pa. Prav! dobro ve vaak, da som mu pomagal v sčli ter da je čas, da mi vrne. I Nekaterim sem pa posodil lansko1 loto. Zato opominjam vse, da mis vrnejo do 1. septembra, ker inačs' sem jih primoran iskati v 'listu.
Joseph Potepan, Box 606,	Verona, Pa.
t	(31-7—2-8) I /
V\A BILO na
VELIKO ZABAVNO in
PLESNO VESELICO,
katero priredi
sloveaisko izobraževalno društvo RODOLJUB v South Fork, Pa.,
v soboto dne 4. avgusta 1917.
Vstopnina za moške 50«S dame sc vs.topnine proste.
Tom potom vabimo vse Sloven ee in Slovenke ter brate Hrvat« iz South Porka in okolice, da st naše veselice vdeleže. Za dobre postrežbo in fini prigrizek bo skr-bel za to izvoljeni odbor.
Jakob Govekar, tajnik. _(31-7—1-8)
JUŽNO VZHODNI MISSOURI
je edina dežela pod solncem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode.
Na tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, solnčarie, buč, dinj, pavole, ri-ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja.
In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu.
Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garanta-ram, da prvi pridelek plača zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Ponudila jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Obišoi tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej de-iedi. Vsa zemlja je kanalizirana.
Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz Illinoisa, kateri prihajajo trumoma v naš | kraj za stalno življenje.
Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obišči nas! Ako ne rabiš zemlje, boš znal, kako živimo.
Vsa pisma pošljite b* naslov:
F. GRAM, (13-7—1M) NATLOR, MO.
POZOR!|1V
e Ponarejala i m nevarni pri vaški trgovini posebno pri sdiavtlih Ne remkirajt* •▼ojes* zdravja ■ ponaredbanii. Čudovit u*peh našecn Krmil Čaja je dobil ponarejale*. Odatraoi-te jih in zahtevajte nazaj svoj denar. Pravi Von Sehliek Bolgarski Krvni Caj im* podpi* H. H. VON SCHLiCK NA VSAKI aKATLJL Prireje« in JAMCEN! je le pri
Mami froiuct!
foapanj
'iSsiSfri1'
Fet mescev trajajoč® Skatljo ae vam poilj« za $1.00 caah. znamk ali roon-y order. Če želite savar »van«-. 10c. več.
NAZNANILO. Cenjenim rojak am v državi
Jkfinnesotit naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nai zastopnik
iSr
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ims pokvarjeno lavo roko.
Rada bi izvedela za naslov svoje ga moža JOŽEFA FABJAN-ClČ, ki je šel od doma 25. maja in g-a ni več nazaj. Zdaj ne vem. kje ee nahaja. Če kdo ve za njegovo bivališče, naj mi naznani ali naj se pa sam oglasi. — J era Fabjancič, 519 Verona St., North Braddock, Pa. (30-7—4-8)
HARMONIKE
oodist kakr&iekotf vrste lsdelnjem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie oad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter računam po delu ka-korfino kdo zahtev \ brez M^ijififc vprsSanj.	_
JOHN WENZEL. 1017 East G2nd St., Cleveland, Ohio.
POZOR ROJAKI
Najnepatett* Malb za lih taoa. fcnfeac tatf ■z Bitka tok* in lull. O« ttm anlkMiitai MS talnih ' znati ln Mrf hala kakav Ml Mirim ka*«al M ln kan* la HkaStnteisli la orivnH H^aKta knaOkalaS Mak v rakih.
Saj p^bmTvaSaai J*** ' j^a^roaioait	ISIT
JAKOB WAHČl0f
6702 Bonna Ave^ Cleveland, Oblo.
DOCTOR KOLBR
tSS RNN ATI,	riTTBBUMa, PA.
slovenski zdravnik
^BK	wbavmlk. ip^i.H.t * Pitta
\ bnrjnUjlci ima 2Jletnoprakao v xdravljenjo tajnih moikit bolvanl
'Tv ""T1 P""..1«"^ C* tonttiMMlj« ali *ah»eka pa tmUmm, HM	T	^	pridita la Uil.tU vam ha
^^HV. Jl kn. Na čakajta. kar ta bolaaan m nalete
"V __kapavae all trip«-ia tudi vaa dra*a poriadlea. ki
SaefcWDL	bo1®«®! odra Vim po aadnji m«todivaajkrajl
..	™ P^-^l* moikn aaoteoat. nn
y^S^^^JK^	tamvač pridite in jam vam jo bom xopat povrnil.
H.Hro^r «H	C*T^kl "."»horja. ozdrav<m v k r »tkem Cnan
Hydrocele ali vodenica, kilo cadravim v 30 urah in aicer brv« operacija
voda. *J^i«i«ewrtjoI,nM'00 bola«ne v kriiu in hrbta in v£aaih todi pri apnWanJn
Revmatizem. traaaja. belafiae. otekline, erbe^ico, iktofU b drove koiae bobni. U naataaajo valed ae*Ute krvi. oadravim v kratkem (uu in ni p^trebao letatL Uradna are: od 9. do t. Ob nodeljah od 9. do S.
-------— ■■ -»^^wMWMMwamMMMMzaaiaizMZHiMHUumjmjm,!^
CENIK KNJIG |
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company !
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, H. Y.
i_______________________
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemSko-zngleSkl tolmač,
vezan	—.SO
Cerkvena zgodovina	t—.70
Hitri rafuuar	•—.40
Poljedelstvo	— JM
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	fl.oo
Sadjereja v fiogovorih	—.25 Slt»v.-auj;leški in angl.-slov.
slovar	$1.^0
Trtna u3 in t rt ore Jz	.4«
Lrnina Živinoreja	—.50
Umni kletar	—.GO
L'tuni kmetovalec	—JUi Veliki sloYensko-angleSkl
tolmač	f2.0C
VeutVk čestitk	—.25
ZABAVNE IN RAZNE 0RUGE KNJIGE:
Bodi svoje sreče kovač	e—.50
Doli z orožjem	—.50
Fabiola	— .50
Izanami, mala Jaimnks	—.25
Jaromil	—.20
Kraljičin nečak	—.40 Miklova Zala
O jetiki	i—.15 Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.40 Rodbinska creča	—.50 Slovenske novele in povesti	—.30 Socializem	—.15 Socijalna demokracija	.10 Stanley v Afriki	—.25 Trojka	—.50
Vjetntk na galeji	—.15
Vojna na Balkana 13 zve«.	$1.85 Zgodovina c. in k. pe.sjtoika St. 17
s slikami	=—.50
Zlatokopi	—.40 Opomba: Naročilom je priložiti poštni nakaznici ali podtaila znamkah :
luuuuuuuuuBBauaaaaHif
Življenje na avstr. dvoru ali .Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v MeyerJIngu) — .7fl Strah na Sokolskem gradu
IUJ zvez.	|6 00
Sherlock Holmes:
V rakvl kraj bombe	s—.13
Zaklad kupčevalca s sužnji	— .1®
Kna sama kaplja črnila	—.15
<Jrob v svetilniku	—.15
Gosp* s kanarskim briljantom	—.15
Kako so vjeli Jacka razpsrsčs	H-.15
l ondonski ponarejslcl denarja	c--lfl
RAZGLEDNICE:
NewyorSke a cvetlicami, humorist I«'ne, tiožlčne, novoletne in velikonočne komad po	—.03
ducat |»o	—.ms
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali	.—.28
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	—.10
veliki	i—.25
Avstro-Italijanska vojna mapa —.15 Balkanskih držav	—.15
Evrope	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	SI .50
Vojni atlas	— .20
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	*-.25
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi avet	$1-50
denarno vrednost, bodisi v gotovini. Poštnina je pri vseh cenah že vračnnana.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov«
CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OEU SVET, CENA $1.60.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlaadt St,	New York, IT. T.
NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA",
ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
JHHL	Pozlačena ura g 3 pokrovi (goldfilled case, velikost
/flBV^^	16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford),
m^^PkS	katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
Y	$8.00
.^ggaft^.	(ponudba velja samo za kratek Čas)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za gH^H^^^^^H^^^I^ nositi na eno ali obe strani telovnika za:
HM| $3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetja. ' Vsaka nra je jamčena!
V. J. KUBELKA
^B^PP^	533 W. 145th ST^	NEW YORK, N. Y.