Edini slovenski dnevnik ¥ Zedinjenih državah, s- Velja za vse teto.: 7 $3.00 Ima 10.000 fe&ročnikov:- GLAS NARODA list slovenskih delavce? v Ameriki Q] The only Slovenian daio in the United States ** Issued every day except jjj Sundays and Holidays > J|sj TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 234. — ŠTEV. 234. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 5, 1915. — TOREK, 5. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL BOLGARSKA VLADA DOSEDAJ ŠE NI ODGOVORILA NA NOTO, KATERO JI JE POSLALA RUSIJA, RUMUNSKA BO OSTALA NEVTRALNA. — PRED VARNO STA SE POJAVILI DVE VF.LIKI RUSKI BOJNI LADI JI. — BOLGARSKA VLADA ZATRJUJE, DA NI V BOLGARSKI ARMADI NOBENEGA NEMŠKEGA ČASTNIKA. — GRŠKA BAJE NE BO DOPUSTILA IZKRCATI ČET. — NEMČIJA JE POSLALA NA SRBSKO MEJO ŠE NADALJNIH 100,000 VOJAKOV. — ALBANCI SO PREMAGALI ESSAD PAŠO. — FRANCOSKA IN ANGLEŠKA POROČILA. Izkrcanje čet. London, Anglija, 4. oktobra. — Sem j<* dospela porodilo, tla grška j mm i nobenim pogojem ne bo dovolila Angliji in Franciji izkrcati na grškem ozemlju čet in da bo vsak poizkus izkrcanja smatrala za kršitev nevtralnosti. Ko -o vojakov. Mobilizacija končana. Washington, D. C., 4. oktobra. Bolgarski ministrski predsednik, Radoslavov. je sporočil tukajšnjemu bolgarskemu poslaništvu, da je sedaj mobilizacija popolnoma končana in da se je izvršila v največjo zadovoljnost bolgarske vlade. General Mackensen je baje v Te-meš varu. Milan, Italija, 4. oktobra. — Tukajšnjemu časopisu "Corriere »Mla Sera" poročajo iz Bukarešta : — Rumunska ima razpostavljenih ob ogrski meji 100,000 vojakov. Vrhovno vodstvo nemške armade je poslalo iz Bukovine na srbsko mejo še nadaljnih 100,000 vojakov. V ogrsko mesto Temešvar, ki leži 72 milj severno od Bel grad a. je dospel nemški general Mackensen. Nemški zr&koplovci. London, Anglija, 4. oktobra. — Tz Aten poročajo: — V glavno mesto Bolgarske, Sofijo, je dospelo šest nemških zrakoplovcev. Kralj Ferdinand. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — I Ko je odpotoval nemški poslanik 'za Turčijo, baron Ilans pi. "\Va-genheim. v Carigrad, mu je dal bolgarski kralj Ferdinand na razpolago svoj privatni vlak. Nemški poslanik je bil dalj časa v Nemčiji na dopustu. 80,000 Turkov. London, Anglija, 4. oktobra. — Neki tukajšnji brzojavni agenturi so sporočili iz Aten: — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je turška vlada takoj odpoklieala iz okolice Dedegača 80.000 svojih vojakov, kakorhitro je bila podpisana turško-bolgarska pogodba. To vojaštvo je poslala na Gali-polis. Upanje Bolgarske. Budimpešta, Ogrsko, 4. okt. — Iz Sofije poročajo, da je rekel bolgarski ministrski predsednik. Radoslavov. voditelju agrarne stranke med drugim tudi sledeče: — Bolgarska je sedaj na tako. dobrem stališču, kot ni bila skoraj še nikdar v zgodovini. Prepričani smo, da nam ne more nič izpodleteti. Bolgarska bo razširila svoje meje proti zapadu in proti jugu. Zakasnelo poročilo. Sofija, Bolgarsko, 4. oktobra. --Z ozirom na razna poročila, je bila izdana v glavnem mestu Bolgarske sledeča uradna izjava: — Ker so se zadnji čas raznesle po deželi razne govorice, je naša dolžnost, da povemo sledeče: — A' Sofijo ni prišel noben nemški častnik: železniška uprava je v naših rokah, ne pa v rokah nemških častnikov: vest, da bo dala Nemčija Bolgarski za časa vojne vsak mesec po ^10.000.000 je izmišljena: vsa poročila, da se vršijo po bolgarskih mestih velike proti-vojne demonstracije in da je bilo par sto oseb aretiranih, so neresnična. Brez vsake bistvene podlage so bile tudi govorice, da namerava Radoslavov kabinet resignirati ter da se hoče postaviti na čelo države Malinov. Opozicija. London, Anglija, 4. oktobra. — Iz Sofije poročajo, da hoče bivši bolgarski minister. Malinov. vodja bolgarske demokratične stranke, stopiti v zvezo z zavezniki. V to so ga baje pooblastile vse opozicijske stranke. Ruska nota. Petrograd, Rusija, 4. oktobra. Iz poluradnega vira se je doznalo, da je dobil ruski poslanik v Sofiji povelje takoj odpotovati v Rusijo, če Bolgarska ne bo hotela spoditi iz dežele avstrijskih in nemških častnikov. Rusija je dala Bolgarski 24 ur odloga. Ker ima Bolgarska v svoji armadi še vedno nemške in avstrijske častnike, bo ruski poslanik najbrže že danes odpotoval. Onim Bolgarom, ki se nahajajo slučajno v Rusiji, se ni treba izseliti. Ruska vlada bo žnjimi dobro postopala in jih v slučaju vojne niti ne internirala ne bo. Bolgarskemu poslaniku v Pe-trogradu, Madjarijevu. se bo danes izročilo listine. Kakorhitro bo zapustil deželo, bodo med Rusijo in Bolgarsko prekinjene vse dip-lomatiene zveze. London, Anglija. 4. oktobra. — Nocoj je bilo razglašeno, da je Bolgarska odgovorila na ruski ultimatum. Esad paša. ' Dunaj, Avstrija, 4. oktobra. — "AViener Journal" je dobil iz Sofije brzojavko, da so albanske čete zavzele mesto Elbasan in premagale armado Esad paše. Elbasan leži 64 milj južno o«] Skadra. Esad paša je poveljeval rodu Mi-tid i tov. Rumuska ne mobilizira. London, Anglija, 4. oktobra. — ■z Bukarešta poročajo: — Mini strski predsednik. Bartiaim, je sprejel danes v avdienei nekaj članov opozicije, ki so zahtevali, da naj začne Rumunska takoj mobilizirati, češ, da si ne bo mogla nič pomagati, ko jo bodo že naenkrat obkolili sovražniki. Ministrski predsednik je odvrnil, da je mobilizacija brezpotrebna. ker 'iumnnska nima niti najmanjšega vyroka izpreminjali svoje noliti ke. — Stališče Avstrije. Časopis 'Manchester Guardian' je dobil od svojega dunajskega poročevalca članek, ki je hil pri-občen v '"Danzer Zeitung". Članek se glasi med drugim tudi takole: — O ciljih in uspehih svetovne vojne je sedaj Š? neumno govoriti ker vojna še ni končana. Cilj se z vsakim dnem izpremiuja, u-spelie ima danes ta, jutri ona armada. Sovražnik ne more in noče pripoznati porazov. Že trinajst mesecev smo v vojni, ki s«1 je začela zaradi umora v Sarajevu. — Naši sovražniki imajo namen spraviti Nemčijo in Avstrijo s zemeljskega površja, toda to sc jim ne bo tako hitro posrečilo. Na razna bojišča smo poslali vee milijonov vojakov; sedaj je naš cilj popolnoma drugačen, kakor je bil začetkom vojne. Cimdalje bo trajala vojna, tembolj drago bo odkuprjen mir. Vse nemško in avstrijsko prebivalstvo je prepričano, da morata Nemčija in Avstrija konečno zmagati. Nadaljna pogajanja z Nemčijo glede slučaja parnika "Arabic" so ostala tajna. Washington, D. C., 4. oktobra Dasiravno se je danes zagotavlja lo, da je zadnja nemška poslani ca glede slučaja parnika t£Ara bic" taka, da se ni treba še v na dalje bati krize, se vendar zatr juje, da niso storjene koncesij« zadovoljile predsednika Wilsona ker ni v nemškem odgovoru vse bovano opravičilo za napad ni parnik "Arabic". Tozadevno nemško poslanico je dobil pre teklo sobot državni tajnik Lan sing od nemškega poslanik; Bernstorffa. Predsednik Wilson se je včeraj posvetoval z državnim tajnikom glede te zadeve in posledica tega posvetovanja bodo najbrž nadaljna pogajanja z Nemčijo, o katerih se tukaj zatrdno pričakuje, da bodo uspešna. Predsednik si želi predvsem zagotovilo od Nemčije, da bo v bodoče odškodovala za ameriške izgube na življenju in blagu. Državni tajnik Lansing bo pojasnil nemškemu poslaniku, ki pride ta teden v Washington, na-ziranje predsednika. Z zapadnih bojišč. n •• i • v • v v Boji za knzisca. Francozi so zasedli važna cestna križišča, katera so jim Nemci zopet odvzeli. IZGUBE ANGLEŽEV. Nemci so zavzeli zakope pri Neu-ville, a izgubili močne utrdbe pri Givenchy. Položaj v Švici. Ker se ni javilo dosti rekrutov, razmišlja vlada o prisilnem rekru-tiranju. Sneg v zapadnih državah. St. Paul, Minn., 4. oktobra. — Danes je padlo tukaj skoraj tri palce snega. Iz Deadwooda. Južna Dakota, poročajo, da je vsa tamošnja okolica pokrita z šest palcev debelo snežno plastjo. — Zadnje tedne je precej deževalo, tako da so skoraj vse reke prestopile bregove. Ponavndi je sledilo deževanju primeroma lepo vreme, sedaj je pa zapadel sneg neposredno po dežju. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — V današnjem oficijelnem nemškem poročilu se poroča o nadaljnih uspehih Nemcev proti Angležem pri Loos, nadalje o zopetnem zavzetju sekcije pri Neuville, katero so preje zavzeli Francozi ter o izgubi enega za kopa pri Givenchy. Razventega se poroča, da so sovražni monitorji brez uspeha obstreljevali belgijsko obal. Poročilo se glasi: "Pet monitorjev se je prikazalo včeraj zjutraj pred Zeebruegge. ob belgijski obali ter namerilo na mesto brezuspešen ogenj. Trije Belgijci so postali žrtve tega obstreljevanja. Nadalje so napredovali naši naskoki proti angleški fronti severno od Loos. Tekom noči so vprizo-rili na tem mestu Angleži brezuspešen izpad proti našim postojankam severno od Haisnis. Južno od Souclie74 se je posrečilo Francozom zasesti majhen del zakopa na griču severozapadno od Givenchy. Južno od tega griča smo odbili vse francoske naskoke. Naše čete so zopet zavzele 40 metrov dolgo sekcijo nekega zakopa severoiztočno od Neuville, o kateri se je včeraj poročalo, da so jo zavzeli Francozi. Zavezniki so imeli težke izgube. V nekem poročilu s fronte na list "Lokalanzeiger" se glasi, da so imeli zavezniki v zadnji ofenzivi težke izgube ter da vsled tega ni pričakovati obnovitve teh napadov. Po nemških cenitvah so izgubili zavezniki v bojih v Artois in Champagne 190,000 mož mrtvih, ranjenih in ujetih. Izgube Nemcev znašajo baje manj kot eno petino tega števila. Generalni štab ceni izgube Francozov na 130.000, one Angležev pa na 60,000. V nekem pregledu dogodkov na zapadni fronti pravi nemški generalni štab. da je hotel Joffre potisniti Nemce na celi fronti nazaj, da pa se omejujejo pridobitve zaveznikov na fronto 15 milj. Rezultat je v glavnem posledi ca duši j i vili plinov, katere so u-porabili Francozi. Največja fantazija ne more imenovati tega u-speha zmago, dasiravno so dobili zavezniki pomoč vseh municijskih tovaren sveta, vštevši Združene države. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 4. oktobra. — V danes popoldne objavljenem o-ficijelnem francoskem poročilu se poroča o uspehih Francozov v gozdovih Givenchv, ki leže severno od Arras, v bližini griča 119. V tej okolici so zasedli Franbozi križišče petih deželnih cest. V okolici Quennevieres in Nou-vron se je skoro neprestano nada ljevalo z boji z ročnimi granatami in bombami, pri čemur je stopila v akcijo tudi obojestranska arti lerija. V distriktu Champagne je bila artilerija aktivna v bližini Nava rin farme. Odbilo se je dva naskoka Nemcev severno od Mesnil. Neko francosko zračno brodov je je vrglo 40 bomb težkega kali bra na Sablons železniško postajo v Metzu. Drugi francoski letalci so nadaljevali z obstreljevanjem železniških črt, križišč in postaj za nemško fronto. Nemci zopet zavzeli križišče. V večernem poročilu poroča francosko armadno vodstvo, da so Nemci tekom velike bitke ki je divjala celi dan od zakopa do zakopa v Artois distriktu na gričih severno od Givenchy, zopet [ zavzeli križišče petih deželnih cest, katero so Francozi preje zasedli. Pariz, Francija, 4. oktobra. — Iz poročil, ki so došla iz Bazela, je razvidno, da je imel poziv švi « a»-s!re zvezne vlade, naj se oglasijo prostovoljci za izpopolnitev redne armade, kaj malo uspeha. Mesto pričakovanih 150,000 se je javilo le nekako 16.000 mož. — Vsled tega je pričela vlada resno razmišljati o uvedbi prisilne vojaške službe. Po miličnem sistemu organizirana švicarska armada šteje nekako 300.000 mož. Če bi se vlada odločila uvesti prisilno vojaško službo, bi dobila Švica primeroma zelo močno armado. Rekrutiranje v Angliji. London, Anglija, 4. oktobra. — Lord Kitchener zagotavlja, da bo dobil od njega zahtevano število vojakov ter se tukaj splošno domneva, da bo uspešen, dasfravno nI znano število rekrutov. katere se je dobilo tekom velike rekrutaeij-ske kampanje preteklo soboto. Voditeljem organizacij je izjavil Kitchener pred kratkim: "Jaz vem, koliko ljudi potrebujem. Jaz vem njih imena in hišne številke in če sami ne bodo prišli. jih bom šel iskat." On zatrjuje, da lahko jamči za zmago, če se mu bo dalo na razpolago zahtevano število vojakov ter zadostno municijo. Italijane moti dež! Rim, Italija, 4. oktobra. — Vojno ministrstvo pravi danes, la ovira dež vse operacije ob dolenji Soči. Avstrijci so obstreljevali Konnin, ne da bi napravili kako škodo. Italijani nosijo posebna očala kot varstvo proti bombam Avstrijcev, ki povzročajo solze. (Menda se Italijani že itak brez bomb jokajo nad svojimi zmagami.) Italijanski letalci so metali bombe na avstrijske opazovalne točke in provijantne kolone. Oropani poštni paketi. Manila, Filipini, 4. oktobra. — Vlada na Filipinih je sporočila v Washington, da se je odprlo zapečatene poštne vreče v prometu z ameriškim poštnim uradom v Shanghai. Pogreša se registrirana pisma in pakete. Domneva se, da se je odprlo poštne vreče v Hong-kongu. Ruska ofenziva. Letalci proti monitorjem. Glasom nemških poročil so vpri-zorili Rusi brezuspešne naskoke med Pestavi in Smorgonom. IZGUBLJENI LETALCI. Na drugih točkah pa se je potisnilo Nemce nazaj, kljub ponovnim naskokom, katere so vprizorili. Zelo ostra kanonada se je vršila južno od Somme, v sekciji Lisens. nadalje severno od Aisne v dolini reke Miette ter ob Aisne-prekopu ter reki Marne do Sarigneul. Neki nemški aeroplan se je prisililo. da se je spustil na tla v no tranjosti francoskih črt. Oba avi-jatika se je ujelo. V Champagne so uporabili Nemci pri nekem obstreljevanju francoskih pozicij in črt v ozadju du šeče bombe. Na ogenj so Francozi energično odgovarjali. Na iztočnem robu Argonov je prišel neki nemški oddelek, ki je korakal iz Vaulny v Apremont, v ogenj težke francoske artilerije. V Vogezih so odbili Francozi neki naskok Nemcev pri Calles-sur-Plains. Ob Hartmannsweilerkopf se je vršila ostra kanonada. London, Anglija, 4. oktobra. — Sir John French poroča, da so Nemci včeraj namerili oster ogenj na angleške utrdbe pri Vermelles in cesti proti Hulluch. Temu ob streljevanju so sledili številni naskoki preko odprtega polja. Vse te odločno vprizorjene in ponovne naskoke Nemcev pa se je odbilo. Nadalje severozapadno so zavzeli Nemci večji del Hohenzollern utrdb. Na ostali fronti je položaj neiz premen j en. Izgube Angležev. V današnjem seznamu izgub se navaja imena 85 častnikov in 1740 mož. Izgube na zapadni fronti niso vštete v te številke. Nemški aeroplani so poškodovali dva angleška monitorja pred belgijsko obaljo. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Rusi skušajo zopet pričeti z ofenzivo na iztočni fronti, ne da bi bili uspešni pri tozadevnih poskusih. Nemški generalni štab poroča danes sledeče glede operacij na iztočnem bojišču: Armadna skupina Hindenburg: Rusi so začeli prodirati včeraj ter vprizarjati velike naskoke na celi fronti od Pestavi do Smorgona in sicer po obširnih artilerijskih pripravah. Vsi ti naskoki so se izjalovili ter so imeli Rusi velike izgube. Nočne operacije, katere se je vprizorilo v različnih odsekih, so potekle brez vsakega uspeha. Južnoiztočno od Pennevaden ob Ovini se je odbilo sovražne naskoke. — Pri drugih armadnih skupinah je situacija neizpremenjena. Letalci proti monitorjem. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Uradno se je danes objavilo, da so nemški mornariški letalci ob belgijski obali, v bližini La Panne. poškodovali dva angleška monitorja. lia Panne je majhna belgijska vas, ki leži med sipinami prav ob francoski meji, 3 in pol milje za-padno od Furnes. Od tega mesta odi neki kabel v Dover. Letalci so morali pristati. Amsterdam, Holandsko. 4. okt. Glasom nekega poročila, katero je priobčil včeraj "Telegraafje metalo pet aeroplanov zaveznikov br~r.be na Zeebruegge. Nekatere teh bomb so bile težke 75 funtov. Ncp.ški obrambni topovi so spravili en aeroplan na tla. Neki drugi pa je bil vsled defekta na motorju prisiljen pristati na ho-landskem ozemlju, v bližni Nemv-liet. Zrakoplovec, neki angleški častnik, je bil interniran. Pomanjkanje v Petrogradu. Petrograd, Rusija, 4 oktobra. Vsled pomanjkanja živil, pro.i-vsem moke in sladkorja, ki sta strašno poskočila v ceni. «Sul-Iivana -mrtvega. Mehiški banditi so mu razbili glavo in mu dvakrat prebodli telo. Pri umoru je bilo najbrže udeleženih kakih pet ban-ditov. Preko reke so se pripeljali v navadnem čolnu, in se takoj po storjenem zločinu zopet vrnili. — General Nafarette je danes dospel v Monterey in prevzel poveljstvo nad ta mošnjo posadko. Njegov naslednik v Matamoros je postal Carranzov general Eugenio Lo. pez. Ob Rio Grande je takoj razpostavil 500 mož, katerim je za-povedal. da ne smejo pustiti nobenega Mehikanca preko meje. S tem hoče napraviti konee nemirom, kar se mu pa najbrže ne bo posrečilo. Washington, D. C.. 4. oktobra. Carranza je sporočil danes svoji tukajšnji agenturi, da so v Mehiki zavladale dobre razmere. — Promet se neovirano vrši. prebivalstvo je dobro preskrbljeno z obleko in živili. Večina bank je zopet začela poslovat?. Washington, D. C.. 4. oktobra. V soboto se bodo sestali v Nevr Vorku člani panameriške konference. Pri tej priliki se bo raz-motrivalo, če naj se pripozna Car-ranzo za vrhovnega šefa v Mehiki ali ne. Delegati niso Carranzi več tako naklonjeni, kot so bili pred štirinajstimi dnevi. Za delegata republike -Guatemala je bil izvoljen neki Carranzov nasprotnik. Zmaga "mokrih" v Minneapolis, Minn. St. Paul, Minn.. 4. oktobra. —; Počasi prihajajoči volilni rezultati kažejo večino 7500 "mokrih" v Minneapolis. Rezultat v okraju bo morda potisnil večino na 5000, a se računa z gotovo zmago pristašev dobre kapljice. Rop v brzovlaku. Dva roparja sta olajšala potnike v opazovalnem vozu za $250 v gotovini. St. Paul, Minn., 4. oktobra. — Potniki v opazovalnem vozu v St. Paul in Chicago vozečega Pacific Coast brzovlaka "Olvmpia" Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice so postali žrtve dveh roparjev, ki sta stopila včeraj zvečer pri odhodu vlaka iz Glencoe. Minn., na vlak ter olajšala družbo za $250 v gotovini. Stopila sta v karo nekako deset milj iztočno od Glencoe ter prisilila z dvema slepima streloma sprevodnika McGuire, da je kole-ktiral za oba denar od potnikov. Ženske potnike se ni nadlegovalo. Roparja sta bila prisiljena omejiti svoje delovanje na opazovalni voz, ker je zavirač Murphy takoj zaklenil vrata sosednjega voza, kakor hi tro sta padla strela. Potniki v drugih vozovih so poslali za ro parjema par krogelj, a oba tička sta najbrž nepoškodovana pobegnila ter izginila v temini. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve ▼ Avstriji bodemo sprejemali kljub vojni ■ Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOLANDIJE in 8K AND EN A VUM. Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj m vojakom ne mor* denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa ie požljt sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo H njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dom* stic Postal Honey Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se Ima IzplaSatt, lini K $ K « .90 120.,»i 19.80 10.... 1.75 1 130 21.45 15.... 2.60 140.,,. 23.10 20..., 3.40 150.... 24.75 25..., 4.25 160..,. 26.40 30.... 5.05 170.,,. 2S.C5 35.... 5.90 180.... 20.70 40.... 6.70 190..., 31.35 45.^ 7.55 200.... 33.00 60.... 8.25 41.25 55.... 9.10 300.... 4'.».50 60____ 9.1*0 350.... 57.75 65..., 10.75 400.... 60. OU 70.... 11.55 74.25 75.... 12.40 8'2.5C 80.... 13.20 60U.... Sil.OC 85.... 14.05 700.... 115.E t 90____ 14.85 800.... 132.0. 1C0..— 16,50 900.... 148.50 110.___ 18.15 1000.___ 163.00 Ker se cene ■edaj Jako snreml njajo, naj rojaki vedno gledajo M nas oglas. TVRDKA PRANK SAXSE2, 89 Oortlaatt Mam w ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-fiTVO NE UREDNIŠTVO. GLAS NAHODA, 5. OKTOBRA, 1915. "DUŠ NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by Um ISofenlc Publishing Co. (a corporation. > • ,, , rBANK: SAKSER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer. • far* of Business of the corooration and addresses of above officers : M Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. &a celo ieto velja list za Ameriko in Can ado........................$3.00 ** pol leta....................... 1-50 * lato za mesto New York........4.00 pol lata za mesto New York ... 2.00 Xvropo ta vse leto...........4.60 » " "pol leta.............2.65 r ** " četrt l«U............ 1-70 >.i.AS NARODA" izhaja vsak dan ) Sivzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People'*)^ t*«B*d every day except Sundays and Holidays. —« Subscription yearly na morju z napadi na neoborože-ne trgovske paroike. Sir Scot t je seveda sam precenjeval nevarnost, ker se je uda- dite oprezne pri takih prilikah! Pozdrav! — Peter žagar. Red. Lodge, Mont. — Tempo torn naznanjam žalostno novico, da je t oil. agreement. Dopisi bral podpisa in osobijosti se De prtobčajejo. —4 i)*uu s« blagovoli pošiljati "pol— Money Order. Pri s: ramembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tadi prejinjs MfsJiiče naznani, da hitreja najdemo naslovnika. * IkMSom in pošiljatvam naredite ta naslov: \UAS NARODA"^ II Cortlandt St.,' New York City. Telefon 4&i7 Cortlandt. Poloni vojevanja s podmorskimi čolni. T in for >0 do • est j j'J jnl ed nega dvoma ne more biti je našla angleška adtnira-redstva, s pomočjo kojih šno nastopila proti voje-podmorskimi čolni. Ko se nekaj dnevi vprašalo pr-rda admiralitete o tem, se lil vprašanju ter rekel, da i' natančno povedati, koli-nemških podmorskih čol-je uničilo, ker jc bilo v ii slučajih nemogoče ugo-"e se j«- podmorski čoln v potopil. Gotova znamenja jo, da so imeli Nemci v i času glede podmorskih veliko večje izgube kot se io priznava. maeije, ki so dosle naši iadi, pa so bolj značilne, ere koli vesti, katere se j« spustilo med svet. Glasom iiacij so izgubili Nemci TU podmorskih čolnov. • tem bolj presenetljiva, ob izbruhu vojne do-tla obstaja cela flotila i podmorskih čolnov iz o 36 komadov, dočim naj o konca leta zgradilo nalili. Nobenega dvoma ni ga, da se je z vso silo po-»> šilo grajenje jjodmorskih čol-pv od onega časa. ko je prišel irpitz na peklensko misel, da lir i brez razlike vse, kar mu ■ide pred cev torpeda. Pa negle-' na to, če je število uničenih Mlmorskih čolnov pretirano, je naj mogoče, da bi se z največ-iu naporom nadomestilo izgube vega leta vojne v tej stroki. Če > drugega, bi tvorilo že veliko liro pomanjkanje izvežbanega oveškega materijala. Zadnji dogodki potrjujejo po- > - šla, katera se je dobilo v \Vash-gtonu. V zadnjem času je nem-ia kampanja s podmorskimi čol- precej pojenjala. Ne slišimo ti več o napadih na ribiške la-je. Tudi preje so nastopile pe-jode počitka, katere pa je pripi-at i neugodnim vremenskim /meram, megli in viharjem. V ilujem času pa se je čimdalj inj slišalo o podmorskih čolnih najbrž jih ji ostalo premalo, da jli napraviti večjo škodo. Neumno je misliti, da se je pričelo z novo politiko radi zahtev Združenih držav, ali da je pričela Tirpitza in druge peči vest. Edina umljiva razlaga je ta, da je pričelo primanjkovati sredstev za uspešno napade. Značilno je tudi, da ni Anglija '' samo ena črtica. Dunajski prostovoljci proti Italiji. Dunajska meščanska kompani-ja strelcev, ki odide na italijan-se bo ravno do one dobe Tvoj sko fronto, je že izvežbana. Spre-tičuik izpraznil, povabljamo jjemajo pa se še prostovoljci v sta-Te, da nas tedaj razveseliš s 16 in pol do 55. leta. svojim dohodom Obsojen armadni liferant. Že začetkom avgusta se je vršila pri dunajskem domobran S pozdravi od nas vseh Tvoja Valerija. . _ , skem divizijskem sodišču kazen- >j zapu- Hm, mrmrala je Leonora z gla-Jska obravuava ti Adolfll Neu. + r T . . . . :imi ma™e> Mellta' nfJ,nlaJ«a ^ ronu. liferantu čevljev za armado, domestovali Imela je tako vednom ona se prva poroča? In onih ^ Ne„ron obsoj male in velike obenem in ta raz- treh nobena? Pa ta sosolee Mel- , , . . - , • ^ionn oWK c....',.^— -...i.... 4.^* 1 ° iex T<-ZKe ječe, Kei je ličnost je delala njeno skrb ne sa- nega očeta! — Kako čudno se to en na skušal 1110 bolj preuesljivo. temveč v nekem oziru celo zanimivo. Ali neki dan zadene Leonoro vse sklada! Melita ima osemnajst vojni upravi prodati čevlje — iz . papirja. let, a ta njeni marki najmanj svo- jih petdeset! Ali je on vdovec ali' obsojen mestni poglavar. 1k.ak0rSnega_ i)a.Cf , Ut: b°gat ,aU ,ub°° ? Naj"l Sodišče v Satmaru na Ogrskem hujšega biti ne more. Nagloma je brž bo bogat. In kako kratko piše tudi mater izgubila. In prej nego Valerij«, brez vsakih pojasnil, — se je svoje nesreče prav zavedala.1 ona, ki je tudi v pismih izgovor-bila je sama na svetu. Druge pod- na, ki tako rada vzroke navaja! pore ni zdaj imela, kakor lastne Ne, ta stari ženin in ta mlada ne-roke in veselje do dela. Užitek, vesta, — ta reč mi noče iti iz katerega je mati dobivala in ki'glave. — njima ni bila le majhna podpora. (Dalje prihodnjič.) odpadel je popolnoma. Drugega pripomočka ni videla, kakor pomnožiti število gojencev. Bila je na nogah od ranega jutra do pozne noči. Uboga njena glava in ubogi njeni ušesi, v katerih je ve-J to vprašanje-. Za divizijo, ki je dno šumelo od neprestanega ne-' bila v boju, izkazuje račun od tJ. J mira! Šele ob osmih, ko njeni go- avgusta 1914 do 6. avgusta 1915 jenci v naročju Morfejevcm utih-J porabila 3,000,781 kilogramov j Koliko mesa porabi francoska divizija? "Temps" poroča z ozirom na je obsodilo že večkrat omenjenega mestnega poglavarja (načelnika policijske oblasti) Tankocvja zaradi podkupovanja, izsiljevanja in zlorabe uradne oblasti na eno leto ječe in na izgubo službe, v preiskavi je pa tudi zaradi goljufij. ki jih .je storil kot posredovalec pri dajatvah za armado. Raznoterosti. Ruske priprave za, zimo. Pariški listi poročajo: Rusi pri-nejo, začenjal je Leonori čas od-'mesa vseh vrst, ki so veljali pravljajo za pozimsko vojno po-diha in miru. Ondaj je uživala ne- 4,970,956 frankov. Odštetih je sebno armado, milijon kozaške koliko prostih uric. Pregledovala 20,661 kilogramov, ker ti niso bili konjenice, ki naj napada Nemce, je navadno pisma, če jih je kaj porabni. Zaklanih je bilo 19,555j med dnevom prišlo, pa tudi kak glav živine. Za kože se je dobilo Jz osvojene Poljske. časopis, ki si ga je izposodila; po- 213,668 frankov tem se pa čez rame ogrne in sko-ro redno vsak večer znane rodbine obiskuje. Tukaj nekoliko po-izve, kaj se godi po svetu, poslu Nemci so ustanovili v Lodzu nemško, v Bendzimu pa poljsko gimnazijo. Zaprli so vse na Polj Poljska — nemška gubernija. Nemške oblasti soorganizirale skem nahajajoče se tobačne to od nemških čet zasedeno poljsko varne in uvedle tobačni monopol, ša pogovore, dela si svoje sodbe ozemlje v upravno enoto, ki se Na orijentalskem seminarju v Be-o tem ali onem, veseli se z vese- imenuje "generalna gubernija rolinu so se pričeli poljski tečaji limi, žaluje z nesrečnimi in potem Varšava". Generalni gubernator za uradnike, ki bodo poklicani k bolečinah umrla. Gospodinje, bo- se vrača v svojo sobico, vselej za- je general Beseler. svota seveda ne obsega samo ne- posrednih vojnih stroškov, kot so vojaška oprava, municija, topovi, ladije itd., ampak sploh vso škodo, ki jo je vojna narodom priza-djala na lastnini, polju, hišah itd. Vprašanje. — Pepček. ;ili si se dobro imel pri večerji na dan mamične da.si- med novim, liberalno mislečim ravno je ameriški državljan. ministrom notranjih del Sčerbato-,------ - vom in med reakcijonaraim mini- _ NAZNANILO, strskim predsednikom Goremyki-I Cenjenim maročnikom v Ptmi-novim nastal oster konflikt. Ščer- »ylvaniji sporočamo, d* jih bo r batov hoče, da se zahtevam dume kratkem obiakal iii potoval«! s*~ prizna več vpliva v tej težki kri- ( ■t-opnik zi, ki je nastala vsled slabega vojnega položaja, dočim se Goremykin temu odločno ustavlja. Tudi postopanje novega ministra napram časopisju ne ugaja Goremv-kinu. Za kratek čas. Otroci. Teta: — Franek, pojdi z mano na sprehod. Franek: — Če mi ne daš še ene ' hruške, pa ne grem. Teta: — Hruške ne dobiš nobene več. j Franek: — Pa ne grem s tabo — jaz ti bom tvojo trmo že pregnal. Tolažba. Vdova častitljive starosti in o-' bilnosti pride od pogreba svojega • moža domov. V žalni obleki sede upravi na Poljskem. Za general- resignirano: ■r. K70WK0 JAKU* ki je pooblaščen pobirati m&rol* pred omaro, na kateri stoji foto- oi^o ia izdajati tozaderajt grafija njenega pravkar pok.ipa dila. nega moža. Z rosnimi očmi jo Sedaj se mudi t fttMrarfij dolgo gleda naposled zavzdihne Pa., ia okoliei, i Uprarniltvo irQ]m StfSfli^ i OI/AS X AR ODA, S. ORTOBBA, 1915. Slovanski Svet. !ge pa zapadejo ognju. Iz teh ponovnih prepovedi se da sklepali, da se je reformacija po Slovenskem širila občutno. , , r : t-* | Plemstvo je obenem z odpravo cerkvenih napak vedno jasneje Zemljepisnarin statistična slikaj današnjega slovansiva.,2^1^™10 tu;]i verf? svobodo, Sicer izprva ni mislilo na popoien od- : pad od rimske cerkve, toda neizprosna logika razmer ga je tirala v vedno hujše nasprotje, od koder je bil povratek čim dalje težji. Napisal prof. Lubor Niederlt. '(Nadaljevanje) Bogati sloji, plemstvo in meščanstvo, niso direktno pretrebova-li krščanstva za svoje duševno obzorje, za razvedrilo in krepilo v bojih vsakdanjega življenja, ker sa se lahko naslajali z literarnimi in umetniškimi produkti stare grško-rimske kulture, ki jim je bila pristopna in jim dovoljevala vsakovrstne užitke. Kavno v tej prehodni dobi iz srednjega v novi vek je mogočno oživela antiško kultura: renesanea in humanizem, ki so ji v svoji natranjosti udano služili posvetni in duhovski mogotci, čeprav so se na zunaj odevah v plašč krščanstva. Preprosti človek vsega tega ni mogel, ker ga niso usjiosobljala za to niti omika, niti njegova sredstva. v Temi «'-lovekii. '"zagnanemu v svoje eerkve in tabore, trpinčenemu od ljudi in prirode, je m«>gio biti krščanstvo edina pomoč an i'd in o upanje. In kakšno je bilo krščansko verstvo v svoji konkretni obliki — srednjeveški cerkvi? Slišali smo že, kakšno; zato je umestno vprašanje: Kakšen upliv in zgled, kakšno duševno tolažbo m vodstvo so dobivali slovenski kmetje od takega duhovništva? Z druge strani s<* poudarja, da je bilo kljub propalosti duhovščine razvito versko življenje po mestih in kmetih ter se v ta namen navajajo mnogoštevilne pobožne ustanove, cerkvene bratovščin«* in božja pota. Nasproti tema je treba pomisliti da ravno vsled raznih ustanov in bratovščin naraščajoče število mestnih duhovnikov, zlasti tujih, ni bilo vedno v korist cerkveni disciplini in nravnosti, da so služila bo ja pota tudi trgovskim koristim in da so bila razna tržišča dostikrat cilj takim potovanjem. Y okrilju verstva se skrivajo opravila, ki nimajo ž njim nič bistveno skupnega, kar je umevno za tiste t";tse. Tudi ne sinemo pozabiti, kako je bilo razširjeno praznoverje in earovništvo. kako se bičarji, skakači in drugi prenapeteži versko r ust vo va nje potvarjali v sanjarsko mistiko in v skrajno, časih naravnost pr« rverzno askezo ali pa v nebrzdano spolnost tako, da smo upravičeni govoriti o splošnem propadanju verskega življenja. Leta j,, dal oglejski patriali Bert hold sezidati cerkev v ( momlja, da bi zatrl poganstvo med ondotnim prel»ivalstvom. Zanimivo je ti di. da so Kobaridei še leta 13:11 pod nekim drevesom ob izvirajočem studencu častili svoje boirove. kakor so bili vajeni v Kakšno je bilo versko naziranje plemstva, razvidno iz naslednjih dejstev: V linškem zboru leta 1530 prosijo kralja Ferdinanda I., naj deluje pri cesarju, papežu in državnih stanovih na to, da se odstrani "razkol nemškega naroda v krščanski veri"', ker bi razcepljenost u-tegnila več škodovati nego koristiti v boju zoper Turke. Na dunajskem zboru leta 1536 in 1537 tožijo o verskem razkolu, vsled česar nedostaje duhovnikov in se širi podivjanost med ljudstvom. Leta 1537 je sklenil kranjski stanovski odbor glede na to, da Turki zmagujejo zaradi pregrešnega življenja kristjanov, opominjati vse duhovske in posvetne gosposke, naj dovedejo ljudstvo na pravo pot krščanskega življenja. Posvetna gosposka naj kaznuje vsak javen prestopek in zabranjuje na cerkvenih semnjih ples in drugo nedostojno razveseljevanje. Kranjski poslanci, ki so se odpravljali na linški zbor 1538. leta, so dobili od deželnih stanov navodilo, naj prosijo kralja, da pri papežu cesarju in na drugih mestih deluje za versko edinost. Na dunajskem zboru leta 1539 so zahtevali stanovi "dobro krščansko poravnavo. (Nadaljuje se). Avstrija in Italija. IZ PISMA NEKEGA SANITETNEGA VOJAKA. — KAJ PRAVI ITALIJANSKI SENATOR? — ITALIJANI ŠE VEDNO UPAJO, DA BODO ZMAGALI. — VPOKLICANI REZERVISTI. — OFICIRSKA MESTA SO SE POMNOŽILA ZA ŠESTDESET POLKOVNIKOV. — BOJI V ALPAH. — VROČI ARTILERIJSKI SPOPADI — BOJI V OKOLICI BOVCA. — CADORNA BO BAJE ODSTOPIL. — KAKO SODIJO INOZEMCI O ITALIJANIH. Proti Lavaronskim višinam. i/, pisma nekega sanitetnega vo- li ma o m v d revi ljucb ljudske tem za Nt srednje <»d te l umu ti propov tra so i sa in zal > kateri vo od ko vstva, dokler jim ni sveta vojska iz Čedada pod vodnjaka!.... Vnel se je boj. Treba :a inkvizitorja Kranei sca de Clugia posekala svetega j<* bilo obvezati štiri težko ranje-sludenea. In leta 1435 je umrla v Boleti neka žen-,no, ali kako, ko pa Italijani stre-trdili, da hodi nazaj kri sesat. Razdraženo Ijajo venomer kakor zbesneli. Prihode s kolom. To je po šla je noč, streljanje je vedno lju- PU« JUdj njeno truplo ni ga preooile s Koiom. 10 je po sla jo noc, m mnenj i uničilo "volkodlaka". C edadski naddijakon je o to. Cesarski strelci so napadli ■ I preiskavi, o kateri pa nimamo nobenega poročila. | Italipanei in kri italijanska je te- i-. > 11111 »levari, kar se je storilo za vedo in umetnost, v kla v curkih. Naznanjeni so nam ta v ku. toda vprašamo samo: Kaj je imel slovenski narod ranjenci. Takoj sem stopil pro-ulture v ilobi pi.-d tiskom in kdaj bi imel kaj od nje po iz- stovoljno pred poveljnika iu z me-ska. ako bi ne bilo reformacije? Reformacija nam je dala'noj trije drugi tovariši, da gremo i.»d i like in pisatelje, ki so nudili svojemu ljudstvu, iz katere-jpo ranjence. Ta noč je bila naj-zšli. dušno hrano, tolažbo in upanje, ona nas je učila brati strašnejša, kar sem jih preživel, in pisati, odpi'la nam je kulturo v domačem jeziku. j Ko smo se bližali bojišču, je pa- P.. s iluiiMvili bratih sv. Cirilu in Metodu se je v XVI. stoletju dala granata za granato, ali zadet d v i'j t lil SI.v. n • iz pasivne uloge. ki mu jo je prisojala srednjeve-J ni bi\ nobeden. Ni hotela usoda težka cerkev, da stopi v kolo kulturnih narodov. Bohorič in Dalmatin, in Trubar so nam dali književni jezik in slovstvo, postavili te-šolstvu in cerkveni organizaciji z upoštevanjem slovenščine zato, ker so biii reformatorji. Kdor jih priznava kot literate, zamet nje kot reformatorje, ta vedoma ali nevedoma prezira ao zv /.o in značaj ona zgodovinske dobe. Za revnega sloven-'Pomagali smo ranjencem in sedaj kmeta ni bilo takrat duševnega življenja tiru god nego v kr-j nazaj, še bolj nevarno kakor po- __ _ .. ._____ r» . ___ ... i..:___________i---- „- u:i„ -----.....'_____- i_____ _ Krelj jih KC ga. da bi ne dobili pomoči ubogi ranjenci. To ni bil dež iz krogelj, to je bila toča, ali Italijani so streljali previsoko. Nadaljevali smo svojo pot in prišli srečno k cilju Dočim pa srednjeveška cerkev ni bila sposobna prej, ker smo morali iti z ranjenci m katoličanom kot s samosvojim bitjem, dočim počasi, varno korak za korakom. Srečno smo se vrnili.... Do sedme zjutraj je divjal boj, potem so odnehali Italijani. ,115. italijan- cem verstvu, računati s Slovene ga je poznala le kot predmet, ki se izgublja v univerzalni organizaciji, ki se samo šteje in ne tehta, je nasproti temu refomacija poudarjala osebnost, individualno življenje. Logična posledica tega naeela j. bila. da .:•> nastala narodna literatura in kultura v okvirju ski pehotni polk nas je bil liapa-verstva Hu^. Luther. Turban. I del. ali bil je poražen, vjeli smo Ideja reformacije je prišla k nam iz Nemčije in padla na rodo-!200 mož. ki so pravili, tla so jim vit na tla pri slovensk— -----:i.....-1------1-------- " — mansko-sl prvikrat kulturno«1 "h na 1 10. K« duhovniku, sinu slovenskega tlačana. Ger- rekli poveljniki, da so naše utrd- vanska sinteza je potem rodila ogromno duševno delo. he in naši jarki uničeni, da bodo m< ki J •rem po s Uijim )ji jezikovni in slovstveni strani dala te-in zidamo še dandanes. nacija je nudila slovenskemu ljudstvu versko in s tem iit ao Slovenci premagali brezpomembnost in pasivnost s torej prodirali dalje kar brez vsakega boja____ Italijanski a - b - c. »moc: t "d;] slovenski podložnik (kakor nemški) "Miu-uehener Neuste Nachrieh-tudi zboljšanja svojega soeijalnega položaja, ten'* prinašajo zanimivo korespondenco iz Berna, iz katere posnemamo : in ljubezni. no. kulturno p< ičakoval od nje i k prvotnemu ki nacija in kmetu j je verstvo bratstvi •anstvu, nazaj k evangeliju! — je klicala zasijalo solnce vere in nade; kajti krščan- Ev IJ> svobodo, ki jo je zahtevala in uveljavila reforma- Neki italijanski senator, ki je veljal nekdaj za prijatelja Nem- v. I ■ m p««!ju. .i ■ n. svobodni kmet prenašal tudi na socijal-!čije. je rekel v nekem pogovoru: »olje. Sklicujoč se na evange'jsko svobodo je upal doseči svoje j "Rekli smo a in b in tako poide- kri Prv nu en iki pr nas je krščan sled kov. Zato vsaka oblast , šanju načelno stvo: ona pri] Kazen te« banie moralo , pojde izboljšanje. V tem pa se je bridko motil, ker ni poznal bi-jmo skozi ves alfabet do ž." Z a anstva: ne evangeljskega in ne reformacijskega. f je mislil vojno proti Avstriji, z b tro krščanstvo je suženjstvo in podložnost načelno ute-Jvojno proti Turčiji.... potem: greha (sv. Avguštin). Vsi smo, "Cadorna odstopi od vrhovnega Ko .1 B n ash -k izvirnega m, bratje v Kristusu in otroci nebeškega očeta, ker j poveljstva ker na avstrijski meji . osvobodilo izvirnega greha, toda na njegovih na- ne more nikamor neprej. v Fran ki- ai -!;a svoboda le duševna, a ne telesna. Vrniti ciin tn/i; n^r.^ + : lirej ku svoboda le duševna, a ne telesna, kajti cijo pa tudi noče poslati ni kak ill Pavel). Reformacija stoji v tem vpra- lstem a vers pol In itoli ■ j(> >v. 1'avt lišču, sklicujoč se na evangeljsko krščan-a zavrača socijalno svobodo, •ga prihaja v poštev dejstvo, da se je reformacijsko gi-o organizirati, ako se je hotelo trajno vzdržati proti in •anstva: verski ideji je bilo treba dati cerkveno obliko, izvršil kompromis med reformacijskimi načeli in med Iturno-političnimi razmerami sodobne družbe. Reformacija je bi-\ svojem jedru klic po prvotnem krščanstvu, ki še ni bilo pra= feno S shohistično filozofijo, spuščajočo se v najpodrobnejše ab-iktne špekulacije brez ozira na subjektivno in objektivno izku-o. protest proti vsem tem brezštevilnim zunanjostim, ubijajočim runje prepričanje in verno pobožnost. Na drugi strani se je reformacija obračala ravno tako tudi proti niči in humanizmu, ki sta uvajala v krščanstvo pogansko grško-isko kulturo, znanost in umetnost. Toda daljni razvoj je pokazal, da tudi reformacija ni mogla po-s.ti umskega dela, saj je vendar ona nasproti univerzalnosti rim-cerkve poudarja načelo individualnega razuma, s čimer se je bližala renesanei in humanizmu. Največji reformacijski bogoslovec je bil humanist Melanchton, ttther, nasprotnik racijonalizmii. se je združil s humanisti in plem-ion. da nasloni svojo reformo na kulturno in politično vladajoča ia pripravljen za usluge dajati protiusluge. Tako se je razvila tcs:antska cerkev Luthrova in Mclanchthonova, ki se je presadi na slovenska tla. Kakor na Nemškem, tako je i na Sloven-'%ta!o plemstvo najmočnejša opora reformacije. Zakaj? ive vere so se najprej oprijemali duhovniki in meščani, dočim ) plemstvo izprva ob strani. ti vo At pr I lo-o je naročal ljubljanski škof Eauber kranjskim stano-j se zaradi propovednikov pritožijo na državnem zboru v 1527 nahajamo v Ljubljani krog protestantskih Leta čet. Njegov naslednik Porro se je že dogovoril o vsem s francoskimi in angleškimi vojskovodjami. Potem rečemo c." Senator meni, da more in mora Italija spraviti svojo armado na višino 3 milijonov; dobra tretjina bo pomagala Francozom in Angležem na Francoskem, torej proti Nemčiji. Senator pa je mimogrede priznal, da ni razpoleženje za to ne v civilnem prebivlstvu ne v armadi. Ali zakaj pa imamo častnike, ako ne zato, da delajo dobro razpoloženje? Senator meni, da treba ljudstvu in armadi dopovedati, da zmaga Italije more biti le v splošni zmagi četverozveze. Nikak delni uspeh v boju z Avstrijo bi ne zagotovil Italijanom posesti o zemlja, katero so izvojevali; vreči ob tla in uničiti sovražnika, to je mogoče samo z roko v roki skup-110_ z zavezniki v boju proti Nemčiji.... Joffre napoveduje zimsko vojno in sieer ob Renu. Pod ljutim granatnim ognjem. Ne samo naše čete, tudi štabi naših višjih poveljstev so eesto-^PPMBBBBB _ . krat izpostavljeni največji osebni . .,in.y._ki jih je zbiral pri sebi Matija Klombner. V temu času • nevarnosti. Nahajajo se neposredni. l.c<. l.rJO, 7 »30 i je že Ferdinand I. prepovedoval raz-j no v zoni nevarnosti blizu svoiih tuje laitherovdi m drugih protestantskih spisov: tiskarjem in' čet, da delijo z njimi nevarnosti lajulcem krivoverakih knjig se grozi s kaznijo utopljenja, knji- in štrapace in osebno vplivajo n;i potek bojev. Ozka skalnata dolina nas je prisilila, da smo postavili svoje poveljstvo 250 metrov oddaljeno od neke baterije. Z večerih) se je in štab je šel v šotor ravno k večerji, kar začujemo tuljenje po zraku in kakih 200 metrov od nas je treščila sovražna 15 cm granata na skalovje, to je eksplozija, ki gre skozi mozeg. Marsikateri izmed tuis je slišal prvikrat tako od blizu tako ra-skavo godbo. Oni. ki še niso du-hali smodnika, so dobili oporo v drugih že virjenih tovariših in zlasti v poveljniku. Ko so pokale granate dalje, je ta in oni pogledal malo bolj s skrbjo okoli sebe, ali pokalo je dalje in dalje, strahu nič več, vse z zanimanjem sledi streljanju in poveljnik povsem hladnokrvno ocenjuje sovražne strele po njihovi bližini k lastni bateriji. Celo uro je trajal ta granatni koncert, kosi skalovja so letali po zraku, slednjič so Italijani umolknili, večerje nismo bili nič prekinili, vsi pa smo imeli občutek. da so naši živci vjeklenili v tem strašnem rjovenju in eksplozijah. Naši vrli topničarji na planoti so bili čisto mirni. Vprašali smo jih, ali je kdo ranjen ali ufc;t. "Nobeden'7 se je glasil vesel odgovor vrlega našega moštva. Sodba o italijanskih operacijah v inozemstvu. Po poročilih z italijanskega bojišča so doživele italijanske čete zopet poraz. Tri desetine italijanske armade so že poginile, navzlic temu se ni moglo doseči še nobenega rezultata. Število padlih italijanskih oficirjev. Neka privatna statistika je dognala, da je padlo doslej italijan skih oficirjev: 2 generala. 64 štabnih oficirjev. 138 stotnikov in 478 drugih oficirjev. Število je Jognano po osmrtnicah. "Počasi pa gotovo". Preko Lugana poročajo, da jat<'s iu njegova žena, ki sta si izbrala mesto figovih jmti-s kopalno obleko. Drugega nista vzela s seboj v pustinjo, v kateri se lio-čpta preživljati s koreninami, jagodami in slično naravno liratio. m , Denar iz cinka za Belgijo. Bruselj, Urlgija, oktobra. — Že par mesecev nazaj je bilo v lielgiji opaziti pomanjkanje denarja iz nikla. Nemške oblasti so temu odpomogle s tem. da so dale kovati denar iz cinka. Novec nosi sliko leva ter napis ''Belgija v francoskem in flaiuskem jeziku. 'ZjA. VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI Stvo ne uredništvo, NAZNANILO. Rojakom v državah Ulinoi« in v^iseonsin naznanjamo, da jih bo i« obiskal naš lastopnik 7RAKK MEH tateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in ia-dajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Unravništvo 'Glas Narod*' NA*X ZASTOPNIKI, cažorl bo pooblaščeni pobirati niroC-nlno n "Glas Naroda" In knjige, ka-xor tudi za vse druge t &a£o stroko •padajoče posle: Jeuj KJad, Ark. In okolica: Michael 'Jirar. 6m Frani else«, CaL: Jakob Lovlln Denver, Colo.: Frank S k m bee. Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M Soj t«, Frank Janeah In John Germ. Ball da, Colo, in okoli es: Lonla Go stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, In7. 17912. 1000. 27. — Karol Erjeuičnik; 82. 11264. 500, 26. Louis Florjaneie; 85, 15651, 500, 27. — Vinko Kodre; 89, 14038. 500, 22. — t v ' Sv. Alojzija, štv. 87, St. Louis, Mo. Zopet sprejeti: Brezovec Frank; 85. 16378, 500, 28. — Kosie Geo.; 84. 16901, 500, 29. Suspendirani: Skok Frank; 75. 10999. 500. 34. — Skok Ivana-85, 12747, 500. 25. Suspendirani: Brezovec Frank; 85, 16378, 500, 28. — Gregor Koseč; 84, 16901, 500, 29. Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon. Zopet sprejeti: Majdich Jacob; 84, 14311. 1000. 27. — Vrane Ignac; 78, 2379. 1000. 25. Suspendirani: MarŠič Marko; 85, 11063. 1000, 24. — ITgrin Frank; 78, 15112, 1000, 34. 1 Sv. Jožefa, štv. 89, Go wanda, N. Y. Zopet sprejeti: Tekavec John; 83, 16432, 1000, 30. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa. Zopet sprejeti: Drobiž Frank: 91, 12361. 500. 19. — Debevc Frank; 68, 2001, 1000. 36. — Oebevc Jera; 79, 9090. 500, 27. Sv. Matere Božje Karm., štv. 100, Monougah, W. Va. Pristopil: Andrej Šurina ; 92. 1826. 1000. 23. — John Fufton; 92, 18209. 1000. 23. - - \ rs. Sv. Martina, štv. 105. Butte. Mont. Pristopil: Lovrenc .Tonks; 84. 18201. 1000. 31. Suspendiran: Frank Mantz; 67. 14692. 1000. 44. 8v. Janeza Krstnika. štv. 106, Davis. W. Va. Pristopil: Skerbee Joseph; 92. 18223, 500, 23. Sv. Antona, štv. 108, Youngstown. O. Prestopil k društvu sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburgh, Pa.: Čopič Maks; 94, 16406, 500, 19. ^ (Nadaljevanje.) III. Naš junak je prejel pismo. "Moj dragoceni, molj ljubi, moj ljubi! Zdaj je že trideseta noč minila, že enaintrideseti dan je za počel z zarjo in s solneem, kar hodim na stolp svojega grada, kar gledam v daljno stran proti Tebi in kličem Tvoje prejasno in pre-ugledno ime. Ali me ne en ješ, Sko-pee, ali ne razumeš, kako se pogovarjam s Teboj po vetrovih in viharjih, Skopec? Glej, odkar sem spoznala Tvojo slavo, odkar sem brala Tvoja božanska dela. so se mi odprla zlata vrata v carstvo Tvojega duha. O Ti silni, o Ti nadzemski! Ti. ki govoriš s solneem, Ti, ki šepečeš z rožo! Skrbno hočem obrisati prah s svojih nevrednih nog zdaj, ko se bližam Tvojemu svetišču! Dovoli, dovoli, moj presvetli, da se Ti predstavim! Jaz sem tista večno dosegljiva in nikoli dosežna, jaz sem tista, ki sem se vozila z mladeničem-pi-sateljem po penečem jezeru, in ga rotila, naj bo za božjo voljo moj preljubi. Dam mu svoje belo telo, dam mu svojo dušo, v daljo hre-penečo. dam 11111 tudi ves svoj posvetni blagor, svoje številno premoženje. A 011 mi je odrekel, češ, da pojde v lemenat, ker le tako more svojemu narodu prav koristiti. In jaz sem tista komtesa, ki sem izpila dušo zaljubljenemu kaplanu, jaz sem tista kraljičina, ki sem pozvala Jozvo Štempiliarja, slavnega literata, na svoj blesteči dvor, da delim z njim svoj zlati prestol. Jaz sem tista Lojzka, Min-ka in Pavlinka, ki sem se zaljubila vate, še preden sem Te videla, še preden sem Te slutila z ne-odoljivo ljubeznijo, v hrepenenju porojeno, v trpljenju očiščeno, neprestano koprnečo v daljne daljave. Moja duša Te poveličuje! Rože mojega polja molijo k Tebi, lipa mojega vrta se klanja košata in ogromna in cvetoča Tvojemu veličanstvu. Zdaj je napočil veseli majnik, ljubezni čas. O pridi, mogočni ženili, o pelji svojo nevredno nevesto na svojo belo posteljo. Jaz Te ljubim, ljubim, ljubim — Tvoja, Tvoja, Tvoja kneginja. Tako se je torej približal veliki dan in tako se je izkazalo, da niso varale sanje in da bi goljufala božanska domišljija. Ali o gorje, kako kruto je tiščalo življenje svojo težko dlan na cvetoča usta kipeče sreče, kako brez usmiljenja je pokvečilo našega junaka, da nikakor ni mogel stopiti pred milo neznanko, znano iz daljnih sanj, podati ji roko in se z njo in z njenim denarjem za večno zve-zati. Skrito, da ga ni videl svet, je vtikal ponoči svoj dolgi život skozi okno, stopal iz prvega nadstropja na vrt, postajal in se sklanjal previdno in skrbno med hišami 11a ulico in dobro gledal, če je stopal visoko železno ograjo in zavijal po najtemnejših in najza-puščenejših ulicah na polje in v gozd. Hodil je — glavo med žlebovi. rame med najvišjimi nadstropji in premikajoč noge kakor dvoje upognjenih telegrafskih drogov — o kako pošastno je hodil! in ker se je bal ljudi, je vsled nervoznosti mahal z dolgimi rokami, s prostranimi dlanmi in delal veter, kakor bi vejal z loparji. Njegov jugoslovanski brk pa je bil od skrbi povešen in neurejen, njegovi lasje razgnani in njegove bodeče oči krvave in strašne. Izmotal se je izmed hiš, ril je med vejami kostanjev in se z njimi praskal in pretepal, dokler se ni preril do boste, kjer je sedel truden in zamišljen. Dolgo in brez usmiljenja ga je morila zavest žalostnega položaja, ki je kriv, da ne more poleteti drobni ptički enako z zeleno vejico v kljunu svoji komtesi v mehko in gorko naročje. Ali ni sreče na svetu, da bi ne imela senčne strani, in ni nesreče na svetu, ki bi ji manjkala tudi dobra plat. Tako se je naš junak nemalo razkrat-kočasil. ko je pomislil na posledi-ee postav novega Mozesa, denarnega gospoda Teodorja Fekonje. Kakšna grozna kazen zadene u-rednike, o katerih se izkaže, da niso estetje! 1'redništvo beletri-stičnega lista je duša njihovega življenja, to je njihova čast. njihov javni ponos, in ugled. Kaj bo storil dolgi in obriti profesor Mi-govee,. kaj bo storil stari gospod Krivokljun. kaj naj počne mladi in po lastnem prepričanju najširši javnosti namenjeni gospod Ivo Pezdir. ko ga enkrat oropajo njegove duše, njegovega ponosa in ugleda, oh uredništva! Za modrega Salomona, Žida starega testamenta. je napočil hudi čas, ki mu iztisnil krilate, besede: Havel ha-velim! Vanitas vanitatum vanitas ali v fragmetarični kranjski ju-dovščini povedano: Janez, moj kšeft ne gre! Isto. umni bralec, je doletel onašega moža in mu izpulilo iz prsi težke besede: Narod moj, ti me nisi vreden! I11 on. ki je hodil prej v visokem svetlem cilindru s temparamentno zaokroženimi krajci, ima sedaj na glavi preprost črn klobuk na preseko, 011, ki je hodil prej v črni elegantni suknji, jasno razkrivajoči plemenite oblike njegovega vitkega života, razklani zadaj od hrbta do tal. hodi zdaj v navadni pelerini za dež in razne druge uime. Prej je šetal kakor mlad srnjak, ves duhovit in živahen, zdaj lazi okoli pobit in porastel. da se ga o-trok ustraši kakor divjega moža. O havel havelim! Bliža se grozno in divje razdejanje. O11 se izgubi, on utone med sivimi zidovi vsakdanjosti, 011 otopi, on umrje. Čemu naj še živi človek, ko je izgubil v javnosti svojo čast, tisti zveneči in lepi zunanji naslov, ki dela njegovo ime zvočno, blagoglasno in ritmično? A literatu se krči duša od smeha. I11 še ni dobro premislil enega ,ko se 11111 že vsiljuje drugi slučaj. "Kaj bo s kritiki?" Takoj prvi dan. ko zavladajo nove postave, se jim dokaže resnica — njihova nespamet. In kazen, ostrejša, kakor bi si jo mogel izmisliti zanje najhujši tiran starega veka, jih grize že v pete. Spisati morajo spis, ki dosega tistega, ki so ga spoznali sami za najslabšega. Stopimo bliže, oglej 1110 si enega izmed njih! O11 sedi za mizo, noge ima iztegnjene pod njo, v desnici drži peresnik, a v levici cigareto, iz katere srka strastno in strastneje sivi dim. Zapiše z grandeco stavek. Noge skrči, cigareto odloži in prste levice zapraši v glavo, ki jo stresa, kakor bi majal po njej košate in prekrasne kodre, poglavitni zunanji znak duhovitosti, dasi je že dolgo tega, kar mu je izpadel 11a temenu zadnji 1p° Obide ga vročina. Nad levim ušesom se prikažejo na goli lobanji biserne kapljice, ki se hitro večajo. Tri se spojijo in jo mahnejo z združenimi močmi mimo uhlja na lice. Na golem temenu se godi isto. Gospod kritik strašno deluje z možgani in možgani povzročajo mnogo potu. Preko čela zdrsne na nos debela kaplja in vsisi v obliki elipse nad belim papirjem.. Zdaj se naenkrat utrga in kane. On vrže pero ob mizo. udari z roko po njej in se odpravi nad ženo. O uboga žena. o trikrat ubogi nedolžni otročički, nad katere bo izlil svoj grenki žolč. V lice je zelen kakor jabolko, z očmi šviga kakor s šibami in z zobmi škrta, kakor zavrženci v peklenskem brezdnu. Medtem, ko je nas junak o teh stvareh premišljal in vsaj za hipec pozabil svojo bridko nezgodo, ter bil obenem uverjen, da ga krilo temne noči dovolj varno ščiti, pred zalezovalci, je izpod nizkega gabra nepretrgama strmelo vanj ču-ječe oko postave. Boječ se novega pohujševalca vladajoči hiši vdanega naroda, trepetajoč pred ne-tileem novih veleizdaj, je straho-ma potisnilo sabljico pod pazduho in cepetalo za njim, tresoče se in mroče od nečloveške groze. Obtičalo je pod gabrom, ni se upalo dihniti ne kihniti, strmelo je, vedno debeleje strmelo in vedno huje trepetalo. O, morda je to tisti sovražnik našega carstva, morda je to sam kraljevič Marko, ki je prišel netit buno naravnost izpod Urvine planine, nemara je to sloviti kralj Matjaž, ki je odprl vrata Triglava ih stopil na piano, da pre lasa in premikasti svoj dre-motni narod. Vse pa govori za to. da je to strašen in nevaren junak. Jakob Skopec je vstal, ker je začutil, da se nagiblje noč. Obrnil se je med kostanje in se tepel in prerival z njihovim košatim vejevjem. Ko pe prišel do mesta, ni še v nobeni cerkvi zvonilo, ceste in ulice so se križale mirne in tiho, nikoder še ni bilo ljudi. Le daleč tam na koncu, koder je zavil naš junak zaradi varnosti proti domu, je privihral iz hiše veselja majhen okrogel časnikar, eden prvih pridigarjev ozkosrčne morale. Opletal se je na levo in desno, prerekal se s svojo senco in tolkel s pestjo zdaj po desnih hišah, zdaj po levih, kamor ga je že zaneslo težko breme tiste noči. Našega junaka ni videl in zato ni vedel, da se je opogumil, da je iztegnil desnico proti njegovemu hrbtu doli. dokler ni začutil, kako so zgrabili tuji in veliki prsti njegovo suknjo na hrbtu, kako so ,io napeli in jo dvignili z njim vred visoko do prvih nadstropij, še više do drugnh in še više do žlebov. Pričela ga je izpreletavati strašna zona. brcal je z nogami naglo v hladni jutranji zrak^vih-tel obe roki, kakor bi se boril za ravnotežje, a iz glave mu je stopala kurja polt. Zdaj naenkrat ga je strahovita roka obrnila, dvoje mrki hoči je pogledalo vanj obenem s tropo kuštrastih brk, ki so pretile, da ga prebodejo. "Usmiljenje, usmiljenje!*' je cvilil časnikar. Naš junak je izkazal svoje blago srce; saj ga ni dvignil iz hudobnosti, saj ni storil tega iz veselja: vodila ga je le grenka in pregretika resignaeija. Dasi bi ga bil lahko zakadil preko streh kakor sitno mrčes, dasi bi ga bil lahko pretisnil kakor metulja, ali mu izpulil roko ali nogo kakor muhi. mu v svojem velikodušju ni storil drugega nego to, da je iztegnil proti njemu kazalec desne roke ill ga pošegetal z njim po trebuhu, kakor hrošča. Nato ga jc posadil na tla. kjer je časnikar nemudoma potlačil klobuk na o-či in odtekel, kar so ga nesle noge, ne da bi se ozrl na levo ali na desno. Gospod Skopec je stopal dalje med žlebovi in se pridno oziral skozi črne luknje po podstrešjih. Naenkrat je spoznal, da se raztaka okoli njega pristno narodni duh. Zagledal je dimastordeče vrste pravih kranjskih klobas, ki so se svetlikale sramežljivo in delikat-110 v desetih tesnih vrstah nad širokimi usti črnega dimnika. Iztegnil je proti njim roko in jih tlačil v žepe. In tako obložen je prestopil železno grajo in zlezel skozi okno v svoje stanovanje. Zopet močneje jc pritisnila grenka zavest in mu zagrenila ves posvetni užitek. Gledal je z žalostjo v očeh. s tugo 11a obrazu je tr gal kos za kosom in naravnost z obupom je žvečil in požiral. A naenkrat mu je prišlo tako, da je moral prenehati jesti. Po prsih ga je izpreletelo in zatrepetalo mu Je, kakor bi potegnil Apolon s svojimi dolgimi virtuozovskimi prsti po eolovi harfi. In iz grla, glejte in poslušajte, mu je zakipela hrepenenja in še tudi različnih drugih občutokov polna pesem: "Povejte, ve planine, Kdaj bo vzbujenja dan? Povejte nam: Kdaj vstane iz robstva — prost Slovan?" (Dalje prihodnjič). Tovarna zgorela. Korespondenčni urad poroča iz Pariza, da je zgorela v Clicliv tovarna. ki je delala orožje za francosko armado. Škoda je znatna. Ruski begunci. Število beguncev iz zapadnih ruskih gubernij znaša po računih1 ruskih listov nad 12 milijonov.1 Mnogi so brez vsakih sredstev.1 Najbolj hudo se godi tistim, ki ne znajo rusko (Poljaki, Leti, Nem-1 ei) in se ne morejo v krajih, katere jim je odkazala vlada, niti sporazumeti. Za esemurno delo. Schenectady, X. Y.. 3. oktobra. Da dosežejo osem urno delo, je sklenilo danes 2000 mašinistov. zaposlenih v napravah General Electric Co., ustaviti jutri zjutraj ob devetih delo. Dosedanja pogajanja z delodajalci so ostala brezuspešna. .CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ( ^ MOLITVENTKI: Duhovni boj t—.60 Evangelijska zakladnica t—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat t—.50 Jezus in Marija t—.40 Marija Varhinja t—.60 Marija Kraljica -—.60 Skrbi za dušo t—.60 Vrtec nebeški t—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan t—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar »—.40 Berilo prvo, vezano s—.30 Berilo drugo, vezano t—.40 Berilo tretje, vezano t—.40 Cerkvena zgodovina 1—.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik t—.50 Evangelij .—.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano .—.40 Katekizem vez. veliki t—.40 Katekizem vez. mali .—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo :—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom — .20 Sadjereja v pogovorih ;—.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- Ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po -—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Omni kmetovalec >—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser ;—.20 Beneška vedeževalka ;—.20 Bitka pri Visu r-.30 Bodi svoje sreče kovač s—.30 Boj s prirodo t—.15 Božični darovi t—.15 Burska vojska :—.25 Cerkvica na skali t—.15 Cesar Jožef II. t—.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke i^.20 Don Kižot j—.20 Dobrota in hvaležnost ■—.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic i—.20 Grizelda (-J0 Hedvika, banditova nevesta ■—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po ;—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem (—.20 Izlet v Carigrad t—.20 Ivan Resnicoljub i—.20 Izanami, mala Japonka 1—.20 Izidor, pobožni kmet !—.20 Jama nad Dobrušo 1—.20 Jaromil ■—.20 Jeruzalemski romar ;—.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb !—.20 Križana umilejnost •—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. t—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije i—.25 Miklova Zala «—.35 Mirko PoštenjakoviS (—.20 Na divjem zapadu, ves. (—.60 Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski O j etiki Odkritje Amerik«, ve«. Prihajač Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poeiije Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. ffvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 zve*. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trn jeva pot Za kruhom Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerliugu) 1—.80 e—.20 $5.00 i—.20 t—.30 —.25 $1.89 t— (—.50 (-.50 —.20 —.71 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike (—.20 2. zv. Maron, krščanski deček t—.25 4. zv. Praski judek — .20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza t—.25 7. zv. Sultanovi sužnji «—.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica .—.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja ;—.30 15. zv. Angelj sužnjev (—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev ,—.30 19. zv. Mlada mornarja t—,3f TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol t—.29 Cigani i—.40 Pri puščavniku •—.20 Putifarka .—.20 Raztresenca »—.30 Starinarica 1—.20 Županova Micka »—.30 Idealna Tašča t—.2« RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po t—.08 «-.23 !—.28 r—.39 —.10 —.10 —.29 —.50 —.19 —.50 -.21 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v f*. tovini, poštni nakaznici, ali pošto ih znamkah. Poštnina je nri v*** "mah U vračunana. 10 clovcnska llcfl mJ © ® Lii\| IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakscr, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kaliah, tajnik, 6119 St. Clair Are., Cleveland, Obla Ja*er, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VOJAŠKE VESTL Vpcklicanje letnikov 1897. in 1866.—1872. 7. Dunaja z dne 5. - |itfinl>ra poročajo; C'rnovojniki 1 «• 1 n i kit 1M7. bodo poklicani (iz-v/.rmši najbrž srednješolske dijake ; dne 22. septembra pod orožje. ["'niovojniki letnikov 1865.—1872. bodo poklieani najbrž 15. oktobra uli pji š<'h» 15. novembra. Odlikovan je bil praporščak v M-zcrvi Fran Žaren s srebrno hrabrostim svetinjo 1. razreda. Idi KRANJSKO. T ruskem ujetništvu. Martin ar s<- nahaja v vojnem ujetni- ii v kurski guberniji v evrop-linslji, kakor je sporočil svo- iii očetu Jakobu, ki biva v i j i. — Fran Žabkar se je ogla-iz Tjumna v Sibiriji svoji ma- Kozalki v t'irjem, pošta Raka Dolenjskem. — Fran Železni- ki stanuje v Spodnji Šiški. Nahaja -se v vojnem ujetništvu na Siciliji. V angleškem ujetništvu. Jožef Kosec se nahaja v angleškem vojnem ujetništvu, in sicer na otoku Malti v Sredozemskem morju, kakor je sporočil svojemu bratu Andreju, ki se bije kakor domobranec z Italijani. PogTeša se že od 23. oktobra 1. 1. Fran Tolar i/. Laniš, pošta Gorenja vas na Gorenjskem, ki je služil pri 17. pešpolku. Zadnjič je pisal iz Karpatov. Pismo italijanskega ujetnika iz Ljubljane. Turinska "Stampa'* priobčuje pismo nekega ujetega italijanskega vojaka iz Ljubljane, ki poudarja, da raznajo Avstrijci z italijanskimi ujetniki prav lepo. Darilo. Podružnica državnega j društva avstrijskih bančnih in , . ..... . . i hranilničnih uradnikov je darova- se kkor vojni ujetnik nahaja , , „ . . • ' . , ... la za okrepeevalno postajo na .iMivratu v penski guberniji - - . , , , • • ., ... „ , .? . . južnem kolodvoru v Ljubljani dO r ops ki Rusiji. Oglasil se je iz kpon neg;i mesta svoji ženi Anto- ' ki biva x Dolenjem Golem1 Za oslepele vojake. Kavamar Igu. Žena je bila Francetove-'A T,m"-'<* kavarna Europa) je tišina nepopisno vesela, ker ni 1/ro™ kra"Jskl deželni blagajn: toliko časa od njega nobene-j0'1 notai-«ke pisarne v Podgradu rlasii in poročila. — L Peeelin! Planili 185 K iz neke ■ ■ oglasil i/. .Moskve .svoji ma-j SO(lnj 1 sem ravno na pa- no v svrho pregledovanja dru-nilji. Hvala Rogu. da sem imel štvenih zavodov Rdečega križa na nI ■ da sem ostal pri življenju. Kranjskem zvezni predsednik av-i t- s,mm bil že risto sam. Že sem■ strijskega Rdečega križa grof Ru-lislil. da se ne bomo nikoli več dolf Abensberg in Traun v spremstvu grofa Franca Thurn-Valsas-»ina. predsednika nižjeavstrijske-ga Rdečega križa. Na kolodvoru sta ju sprejela predsednik kranjskega Rdečega križa Gustav del <'ott in glavni odposlanec avstrijskega Rdečega križa na bojnem polju polkovnik Sehiwitz pl. Sclii-witzhoffen. Došla gospoda sta potem napravila obiske pri vojnem in etapnem poveljstvu, pri raznih gospodih ter poveljstev, nadalje gospenji predsednici kranjskega Rdečega križa baronici Karli Schwarz in Hermini del ("ott, soprogi društvenega predsednika. Nato sta grof Abensperg in Traun ;n grof Thurn-Valsassina pregledovala v spremstvu predsednika del Cotta in glavnega odposlanca polkovnika Sehiwitza pleni. Schi-witzhoffer okrepeevalno postajo za ranjene in bolne vojake na južnem kolodvoru v Ljubljani. Drugi dan sta pregledovala rezervno bolnišnico Leonišče v Ljubljani, popoldne pa rezervne bolnišnice v Neovem mestu, Kandiji in na Toplicah. Spremljala sta jih že imenovana gospoda predsednik del Cott in polkovnik pl. Sehiwitz. V Novem mestu sta obiskala tudi okrajnega glavarja baro na Reehbaeha. Posetila sta tudi društveno pisarno v Ljubljani, pri kateri priliki je zvezni predsednik grof Abensperg in Traun pregledal natančno vsak referat. Z opoldanskim brzovlakom sta odpotovala v Maribor. Tekom vi-zitacije je izrazil zvezni predstojnik opetovaje svoje polno priznanje na izvrstni organizaciji društva, izbornem uradovanju in redu v pisarni in pregledalnih bolnišnicah. Predsednik nižjeavstrij-skega društva grof Thurn je ob iskal posebej še bolnišnico v Fran-.Josipovem azilu in Ljudskem do 26. junija 15)1."). Cremona leži mu ter se o vsem poslovanju na-evetu bregu reke Pada in šte-(tančno informiral. Tudi o teh bol-16,848 prebivalcev. Znane so nišuieah je izrazil svoje prhna-crtmonske gosli. Mesto ima pre-|nje. Pri odhodu obeh funkcijo-eej živahno trgovino s predivoin.1 narjev sta bila navzoča kakor pri ogljem, žitom, žitom, svilo, sirom ' sprejemu predsednik del Cott in voskom, medom itd. V Cremoni je polkovnik Sehiwitz pl. Schiwitz-/e nekaj ujetih Slovencev. — Iv.'hoffen. Pire, vojak 17. pešpolka, se je bo- Umrl jc. v Litiji Anton Prein-jeval z Italijani. Po vročih bojih f0ikt posestnik itd., po dolgi muč-je naposled prišel Italijanom v ro-| ni bolezni v 75. letu starosti. Za-ke, ki so ga odvedli v mestece pušča žalujočo soprogo Uršulo ro-skvi, kjer se mi ne godi še a bo. Samo to je grozno bula še tobaka nimam, denarja idi ne, tlii bi si ga kupil. To ■ tudi hudo, ker nimam no-ltI te moral pogrešati! A kam naj pelje to? Vsi so tako zelo proti nama iti ni ga človeka, ki bi itiu-l za naju besedico tolažbe. Vsi se obračajo od naju, vsi in vsaki. Videti je kot da jih je oblil mrzel curek, če me sedaj zagledajo. Pije pa je bilo kot da je prisvetil solneni žarek. — kadar fseiu se približal. Tako samcat sem, Zofija, tako britko samcat! Jaz vem, ti si me svarila — in velika sramota je zame izgovoriti prošnjo, s katero se hočem sedaj obrniti na tebe. Jaz pa bom poginil v tem boju. ki mi je vzel ves pogum in vso čast, da kar gorim sramote. Raditega te prosim: — Daj mi prostost! Daj mi nazaj mojo besedo, ti srčnoljubljena deklica! Zofija se je dvignila. Stala je nepremično in mrzlo kot kip ter je resno strmela vanj, dočim je govorila: Jaz sem blagoslovljena, — je rekla mirno in trdno. Ce bi mu rekla "I)a", če bi mu dala prostost, bi UlHk Frederik t< -ja ne sprejel. — To j« čutil. Z oboževanjem bi se ji vrgel pred nog«' ter bi kljuboval kralju in vsem drugim. Ona pa ni storila te-g bila b- šala. ali razumeš? Zofija se je nemirno ozrla vanj. Ni bila le šala. prav gotovo ne! Zakaj torej ni stopil k njej. da jo poljubi, če je bilo vse to le šala? Zakaj j.' ostal tako mirno tam v senci, da je mogla videti le njegove oči* Ne, to ni bila šala. da je mogel vprašati prav tako mirno kot n,n je ona mirno odgovorila. Ali, ta odgovor! Ona je slutila, kaj j.- izgubila s tem. (bi bi je ne zapustil, če bi rekla "da." -— O l irik Frederik. — j«4 rekla, — mislila sem le na najino dete, a če me nič več ne ljubiš, potem pojdi, hiti ter si gradi svojo srečo. Jaz te ne zadržujem! - Ali ne razumeš, da sem se le šalil. — Ali si moreš misliti, da bi jaz prosjačil nazaj svojo besedo ter se splazil od tu s sramoto v srcu ? Vsakikrat. kidar bi dvignil svojo glavo, bi se moral bati .da se sreča moj pogled z onim. ki je videl mojo sramoto, nakar bi ga moral pobesiti k tlom. — On je tudi čutil, kar je rekel. Zofija je stopila k njemu, položila svojo glavo na njegovo rame ter jokala. — Z Bogom, T'lrik Frederik, — je rekla, — pojdi, pojdi! Te bi te mogla pridržati le z enim lasom, bi te ne zadrževala, kakor hitro si želiš od mene proč! On pa je nestrpno zmajal z glavo. — Draga Zofija. — je reke] ler se izvil iz njenega objema, — ne igrajva vendar sedaj komedij med seboj, -laz sem tako tebi kot samemu sebi dolžan, da zveze pastor najine roke. To pa se ne more dosti hitro zgoditi in »•aditejia se bo za vršilo že v par dneh, a povsem na tihem, ker nima nobenega pomena še bolj naščuvati svet proti nama kot se je že zgodilo. Zofija ni moyla imeti proti temu nobenega ugovora in dogovorila sta se, kjer in na kak način se bo vse izvršilo. Koneeno sta se prisrčno poslovila drug od drugega. Ko je prišel T'lrik Frederik v vrt. je luna izginila in vse je bilo temno. S temnega neba pa so padale kaplje dežja. Na dvoriščih so peli petelini in Daniel je zaspal na svoji postojanki. Teden pozneje je neki siromašni pridigar poročil Ulrika Fre-derika z Zofijo TTrnes. Slavnost se je vršila na skrivnem v palači Vlrika. Skrivnost pa se je tako malo varovalo, da sta že par dni pozneje izvedela za to kralj in kraljica. Posledica vsega teira je bila. da se je mesec pozneje na kraljevo povelje zopet razveljavilo zakonsko zvezo med obema ter poslalo Zofijo TTrnes z dovoljenjem njenih sorodnikov v zavod za plemiške jrospodiene v Itzehoe. Flrik Fi^derik ni opravil nobenega poskusa, da bi ustavil ali preprečil ta korak. Bil je sicer zelo vžalošeen. a obenem tako izmučen in truden, da se je topo udal v to. kar se je po njesrovi izjavi moralo zgoditi. Skoro vsaki dan je bil pijan in kadar je pokazalo vino svojo moč, je slikal par zvestim pivskim tovarišem, ki so tvorili njegovo edino družbo, sladko in mirno življensko srečo, katere bi bil lahko deležen. Vsa taka svoja izvajanja pa je končaval •/ melanholičnimi namigavanji. da bo postalo število njegovih živ-lienskih dni zelo majhno in da bodo kmalu ponesli njegovo zlomljeno sv" tja. kjer je postlano ležišče s črnim perjem in kjer opravljajo črvi posel brivca. Da napravi konec temu življenju, mu je ukazal "kralj, naj ide s četami, ki naj bi vodile Holandee v Fuenen. Od tam pa se je vrnil sredi novembra s poročilom o zmagi pri Nvborg. Zopet je zavzel svoje stališče na dvoru in pri kralju, imenovan je bil polkovnikom na konju ter je vse kazalo, da je zopet našel hamega sebe. SEDMO POGLAVJE. Marija Grubbe je bila stara sedaj sedemnajst let. Onega popoldne, ko je vsa prestrašena zbežala od bolniške policije ririka Kristijana, je pohitela v svojo sobico ter pričela hoditi gorindol. vijoča roki. Stokala je kot v velikih telesnih bolečima ter se vedla tako, da je pohitela Lucija dol k gospej Rigitze. katero je prosila za božjo voljo, naj pride navzgor, ker je gotovo nekaj počilo v notranjosti gospiee Marije. Gospa Rigitze je prišla v resnici navzgor, a ni mogla spraviti iz otroka nobene besede. Marija se je vrgla pred stolom na kolena, skrila svoj obraz v blazino ter na vsa vprašanja gospe Rigitze odgovorila le toliko, da hoče domov, da noče in ne more več tukaj obstajati. Pri tem je tako jokala in stokala, da je bilo groza. Gospa Rigitze jo je nato pošteno pretepla, ozmerjala Lucijo, ker jo je bila s svojim čenčanjem do smrti prestrašila ter pustila nato obe sami v sobi. Mariji je bilo vseeno, če se jo je teplo. Da so jo zadeli udarci v srečnih dnevih njene ljubezni, bi jo bili zadeli kot najbolj temna nesreča, kot največja sramota. Sedaj pa ji je bilo vseeno, ko je vse njeno hrepenenje, vsa njena vera in vse njeno upanje ovenelo in izginilo v eni kratki uri. Spomnila se je, kako je nekoč v Tjele videla, kako so hlapci do smrti kamenali nekega psa, ki je bil zašel ,v visoko ograjen tolmun za race. Uboga žival je plavala po vodi semintja tel* ni mogla priti na suho. Kri je tekla od nje in en kamen jo je ranil tu, drugi tam. Spomnila se je tudi, kako je prosila k Bogu. naj jo ta ali oni kamen prav dobro zadene, kajti žival je bila tako razbita, da bi bilo prizanašanje pravi greh. Sedaj se je čutila sama kot ona Dijana ter je hrepenela po vsaki skrbi in vsakem jadu. če bi*jo le hotel zadeti. Čutila se je tako nesrečno, da so bile vse njene želje in vse misli obrnjene na milostni udarec. Ce je bil to konec vse veličine, to suženjsko stokanje, ta klečeči strah, — potem ni bilo nobene veličine.. Junak, o katerem je sanjala, je jahal skozi vrata smrti z zvenečimi ostrogami, odkrito glavo ter povešenim mečem. —•. Nikogar pa ne s strahom v mrzličnih očeh ter molitvami na tresočih se ustnih. Torej ni bilo nikakih ble-stečih postav, ob pogledu na katere bi človek lahko izgubil vid, nobenega solnea, ki bi dajalo blesk in barvo stvarjenju. Medlo in sivo je bilo vse, — medlo, sivo in pusto, delavni dan brez vsebine, neznosno življenje vsakdanjosti je bilo vse. (Nadaljuje se). PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEOAN, Ikk* PRODAJA fina vina, favrstn« amolka. patentirana zdravil«. PRODAJA voina listka vseh prtkoMor- fikih črt. POŠILJAJ denar v stari kraj lantiljiTO i in pošteno. UPRAVLJA ti« v notarski posel spadajoča dela. MODERNO UREJENA TISKAM! GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • DELO OKUSNO, ■ • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLGVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. z orožjem: Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem a velikim ulitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga Ml« vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madam* Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Sattnerjeva. Prof. dr. A. Dodei: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega CAsa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Roscgger piše: Sedal sem v nekem gozdu pri Krleglach in sem bral knjigo z naslovom "Doll a orot-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne smele manjkati Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ae ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala t« knjigo? Henrik Hart: « To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem ilk kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spi-■all ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.... Hans Land (na shodn, katerega je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne fcir" slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-&ndE. I* a j bi tudi ta knjiga našla svoje apoatolje, ki bi ill injo krlžemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Proslm^Vas, posvetite par ur temu dela. Mislim, Ca te ne bo nlkdo več navduševal za vojno, Se bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV. BftrebJ&e Je prli Slovenic Publishing Co., Cenjenim naročnikom t UtaK, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiakal naš potovalni zastopnik, Kaj pravijo pisatelji učenjaki In državniki o knjigi Bcrte BL Battaer Ur. OTO PKZDim, ki j« pooblaščen pobirati naroinl-no in izdajati tozadevna potrdila. UpravniStvo "Glaa Naroda". Prosti nasvet in infor Biaciji "7S3 Brna« el latavfri« iS« Iztatlgratioa" aa držav« Xew York varuje ia pomaga priaeljem-»em, ki m bili caleparjtai, oropani aH B katerimi se j« alate tarsal«. Brsaplažno ■• daje nasvete pri seljsmeem, kateri so bili oelepar-od bankirjev, odvetnikov, tr-ffovtev s zemljišči, prodajalssi ?»arokro4nlh listkov, spremi jeva! ict, kaiipotev ia poeestnikav I® stihu Daje Se iaformaeiji r aatarali-;*sijaklk aadovak: kake peatati irJavljam, kjer se eglaaitl aa iv- iavljaask« listi*«. Sorodniki naj bi se sestal! s ptl-;el>n«i na Ellis lalassla al) fgi Office. DStATNI SfttUrrpiB BEPAHTMHOT (Stat« Department of Ea?6i? BUREAU OF INDUSTRnU AND IMMIGRATION. Urad v meetn New York*! Bf Sasrt S9th St., odprt vsaki das td 3< ?t?s xjHtr&j do 9. & * i?H« sveiej «4 R. fa Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil Obsega 11 racr.m zemljevidov. aa SOtih straneh in vsaka stran je 10i pri 13i palca vsllks? Cena samo 25 cest tov.g Manjši vojni atlas Obsega devet raznih zemljevidov aa 8 straaah, vsaka atran S pri 14 palcev. £ Cena a&nio IS centov. Tsl zemljevidi eo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Ozn&čena bo vsa večja mesta, število prt-bi vsi cev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzema j o^posamszas drsava. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah fn natančen naslov ta mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri ▼•čjtsa tdjtm« damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost [e 21 pri 28 palcih Cena 15 centov. P0ZG2 KG JATI! Najbolj o-cpcino mn- zilo za ženske in moške Iaae. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolsri laeje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Kevmatizem. koetibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potna noge, kurje oči, bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez ujpoha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilita takoj pa cenik in knjižico, po&jem zastonj. JAKOB WAHClO, lSft M. HA WU ™—'n-T Ofete. 42 Cortlandt Street, New York City, N. Y. t^9 "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! fiOJAin NAHOCAJTE SB NA eLJLft NAHODA", NAJVEČJI »LOTENSKI DNSTNZK T EDB D1IM1 Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Kusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poSiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino? 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.