Št. 243 (15.687) leto LIJ. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVINI SPH>. IN ABB.POST.GR. 1/50% SREDA, 6. NOVEMBRA 1996 Preskok v širši evropski kontekst Bojan Brezigar Sporazum, ki sta ga italijanski in hrvaški zunanji minister podpisala včeraj v Zagrebu, je velika novost za italijansko zunanjo politiko. V preteklosti je sicer Italija že podpisala nekaj sporazumov v zvezi z manjšinsko zaSCito, vendar je slo vedno (od sporazuma De Gasperi - Gruber do Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma) za listine, sprejete v okviru povojnega procesa Umirjanja v Evropi, pod okriljem velikih sil in proti volji večjega dela krajevnega (itabjanskega) prebivalstva. Tokrat je drugače, saj prihaja do sporazuma med Italijo in Hrvaško iz resničnega interesa za zaščito manjšin ter ima ta interes za posledico vzpostavitev mednarodnih zaščitnih norm, na katere se bosta sedaj obe manjšini sklicevali. Tako je na primer za Italijo Zelo pomembno dejstvo, da )e v sporazum vključila majhno hrvaško manjšino v Molizah, katere obstoja doslej Italija uradno sploh ni priznala. Ta podpis odpira vrata novim sporazumom, ki bi jih Italija lahko Podpisala z drugimi državami, vsekakor pa izhaja iz ®vropskega konteksta, v katerem zadobiva manjšinska problematika Čedalje večji pomen. Manjine so namreč na dnevnem redu vseh najpomembnejših evropskih ins-djncij, ki si prizadevajo, da m jih spremenile iz elementa nestabilnosti, kar ponekod se vedno so (Slovaška je najocitnejsi primer), v vezni člen med državami in torej v element nirjevanja miru in sodelovanja v Evropi. Jasno je, da manjšine *ahko igrajo tako vlogo Predvsem v Širšem evropskem kontekstu in ne v mejah posamezne države. JTodijeva vlada je končno to razumela in zato se z manjšinami aktivno ukvarja diplomacija, torej zu-nnnje ministrstvo. Odpisana je torej logika zadnjih let Prve republike, da so manjšine izključno notranjepolitično vprašanje; strogo pravno gledano morda zares tudi so, ven-dar so zaradi možnosti, da akhyno prispevajo k umikanju Evrope mednarodno Pomemben dejavnik. V tej nci je treba ocenjevati tudi včerajšnji sporazum, pa tu-dr prenos zanimanja za Probleme slovenske manj-me v Italiji na raven zu-nanjega ministrstva, ki si-nima neposrednih prisojnosti, vendar mu je bil Poverjena koordinacija vseh posegov. S temi pogle-1 se torej tudi Italija vrsca v širši evropski kon-ekst, v katerem je prav za-JUdi njegove širine probleme tudi lažje reševati. KRIZA TKB / CECOTT1JEV ODBOR IZDAL POVOLJNO MNENJE Deželna vlada za likvidacijo, tuji upniki še za reševanje ZAGREB / DINI IN GRANIČ PODPISALA SPORAZUM Italija in Hrvaška o zaščiti manjšin ZAGREB - Zunanja ministra Italije in poseganje v slovensko suverenost), Hrvaške Lamberto Dini in Mate Granič Uniji Italijanov pa priznava vlogo sogo-sta vCeraj v Zagrebu podpisala dvo- vomika pri urejanju manjšinske zaščite, stranski sporazum o zaščiti manjšin. Sicer pa sta Dini in Granič raz-večji del sporazuma zadeva italijansko previjala o medsebojnem sodelovanju manjšino na Hrvaškem, en člen pa go- in o drugih bilateralnih vprašanjih. Di-vori tudi o hrvaški manjšini v deželi nija je včeraj sprejel tudi hrvaški pred-Molize. Sporazum posredno omenja sednik Franjo Tudman (na sliki AP). Slovenijo (kar v Ljubljani ocenjujejo kot Na 2. strani TRST - Deželni odbor je vCeraj izdal povoljno mnenje o predlogu Banke Italije, da likvidira Tržaško kreditno banko. Besedila sicer neobveznega mnenja deželne uprave do večera niso objavili, tako da ni znana točna vsebina sklepa. V tiskovnem sporočilu deželna uprava poudarja med drugim, da je pritrdilno mnenje je tudi podrejeno spoštovanju nekaterih zahtev, kot je iskanje partnerjev, ki bodo omogočili obnovo finančnega delovanja, in preprečitev negativnih posledic za tukajšnje gospodarstvo. Uslužbenci banke so izdali dokument, v katerem ponovno izražajo nasprotovanju prisilni likvidaciji banke. Zvečer se je izvedelo, da so se v Zagrebu sestali slovenski in hrvaški bančniki, da bi se dogovorili o skupnem nastopu za reševanje Tržaške kreditne banke. Hrvaški predstavnik združenja bank je napovedal, da so uskladili stališča in se dogovorih za skupni nastop v zvezi z reševanjem položaja TKB, glede Cesar so izrazih optimizem, saj menijo, da odločitev o likvidaciji ni dokončna. Na 3. strani Fassino in Vajgl stvarno o manjšini RIM - Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino in slovenski državni sekretar Ivo Vajgl sta na včerajšnjih rednih konzultacijah v Rimu govorila o številnih bilateralnih in multilateralnih vprašanjih, poseben poudarek pa sta namenila problemom slovenske manjšine. V zvezi s Tržaško kreditno banko je Fassino potrdil interes italijanske vlade za ustanovitev nove banke, ki bi opravljala dosedanje funkcije TKB, v kateri bi bil soudeležen slovenski kapital in ki bi poslovala dvojezično. Fassino je tudi ponovil obvezo o predložitvi zaščitnega zakona in o takojšnjem reševanju nekaterih odprtih vprašanj, predvsem v zvezi s špetrsko šolo, z GM, SSG in PD. med sporazumi, ki naj bi jih državi v kratkem podpisali, pa je tudi sporazum o priznanju diplom. Na 3. strani Šolniki o volitvah v šolske svete OPČINE - Sindikat slovenske šole je sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil programe kandidatov na slovenskih listah šolskega osebja za nedeljske in ponedeljkove volitve v pokrajinski šolski svet. Na srečanju je kandidatka na volitvah v Vsedržavni šolski svet prof. Silvana Hvalic spregovorila o pristojnostih in delu v tem osrednjem šolskem organu, poudarjena pa je bila tudi potreba po Cim bolj množični udeležbi na volitvah v pokrajinski šolski svet in ponovnem bojkotu volitev v okrajne svete. RUSIJA / NEPRIČAKOVANO Jelcina operirali MOSKVA - Jelcinov predstavnik Sergej Ja-stržembski je vCeraj zjutraj presenetil večino ruske in svetovne javnosti, ko je po državni televiziji sporočil, da se predsednik v tistem trenutku odpravlja na operacijo. Ta je trajala dobrih sedem ur in je, kot so povedali kirurgi (na sliki AP) pod vodstvom izkušenega Renata AkCurina, potekala v skladu z načrti in brez zapletov ter se je končala uspešno. Jelcin se poCuti dobro in naj bi kmalu začel opravljati svoje delo. Preden so mu dali narkozo, je Jelcin podpisal odlok, s katerim je vsa predsedniška pooblastila, tudi nadzor nad jedrskim sprožilcem, predal premiero Viktorju Cerno-mirdinu. Kdaj bo pooblastila spet prevzel, se bo Jelcin po besedah zdravnikov odločil sam, obstaja pa možnost, da bo to storil že danes. Na 11. strani ZDA / PRIČAKOVANO Bill Clinton že slavil svojo drugo zmago VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči že slavil zmago, ko so na zahodni obah ljudje še volili. Medtem ko so navadni ameriški smrtniki morah Čakati še nekaj ur, je ameriška politična in medijska elita bila seznanjena z izidom predsedniških vohtev že opoldne po vzhodnoame-riškem Času (New York). Takrat so se na pisarniških mizah že grmaditi podatki »exit pollov«, ki jih je s prostovoljno ponovitvijo glasovanja pred volilnimi sedeži organizirala agencija Voter News Service. Clinton je torej zmagal baje s kar 12-odst. prednostjo. Na 12. strani PAKISTAN / ZAPLET Predsednik republike odslovil Benazir Bulo ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Faruk Legari je vCeraj odstavil premierko Benazir Buto, razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Legari je vlado premierke Butove obtožil vpletenosti v podkupovanje, nepotizma, spodkopavanja neodvisnosti sodstva, izvensodnih pobojev, nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom in spodkopavanja ugleda državnih institucij, ki jih je Benazir Buto obtoževala vpletenosti v umor svojega brata Murtaza Buta. Za novega vršilca dolžnosti premiera je imenoval Meraja Kalida. Na 11. strani S POKRAJINSKE VOLITVE Kandidati se predstavljajo Danes se predstavljajo: Eugenio Brissi (DSL), okrožje Devin-Nabrežina 2; Luciano Kocman (Sev. liga), Devin-Nabrežina 5; Fulvio Zuppin (SKP), okrožje Milje 5. Na 6. strani Danes v Primorskem dnevniku Univerzitetno izobraževanje učiteljev Odlok ministra za šdolstvo odpira tudi lepe možnosti za našo Solo. Stran 5 Sodaro, novi tržaški odbornik Ihy je predstavil novega osdbomika Antonia Sodara, ki je bil leta v vodstvu družbe Lloyd Adriatico. Stran 5 Offshoreu izglajujejo pot Prihodnji torek bodo v Rimu izpilili besedilo dekreta za odprtje zavarovalniško-hnanCnega centra v Trstu. StranS Jutri nova sezona Gorica-kinema V Kulturnem domu se jutri pričenja niz filmskih večerov v priredbi Kinoateljeja StranS Reševanje neapeljske banke Odlok o rešitvi Banco di Napoti odpira vprašanje o potrebi po spremembi bančne zakonodaje. Stran9 Magajnove fotografije v Ljubljani Na pobudo Arhitekturnega muzeja bodo v Jakopičevi galeriji v Ljubljani odprti razstavo našega dolgoletnega fotoreporterja Maria Magajne. Stran 10 ZAGREB / OBISK ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA DINIJA NA HRVAŠKEM Italija in Hrvaška podpisali sporazum o zaščiti manjšin Lamberto Dini In Mate Granič po podpisu sporazuma o zaščiti manjšin (Telefoto AP) ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Mate Graniti in njegov italijanski kolega Lamberto Dini sta včeraj v Zagrebu podpisala meddržavni sporazum o pravicah manjšin ter sporazum o spodbujanju in zaščiti investicij. Po včerajšnjih "vsebinskih in prijateljskih pogovorih" delegacij Italije in Hrvaške je minister Graniti podpis obeh sporazumov označil kot "pomemben korak v izboljšanju odnosov med državama". Dinijev obisk je po Gra-nitievih besedah prišel "ob pravem času", namreč na dan pred slovesnim podpisom dokumenta o polnopravnem članstvu Hrvaške v Svetu Evrope. Hrvaška in Italija imata enaka ali podobna stališča o dvostranskih vprašanjih ter tudi o vseh drugih vprašanjih, ki so jih načeli na današnjih pogovorih, je dejal Graniti in dodal, da je ostalo "manjše število vprašanj, ki jih je še treba skupaj rešiti, vendar nobeno od njih ni bistveno". Hrvaški strateški cilj je vključitev v evro-atlantske integracije, za kar je Hrvaška po Granitievih besedah od Italije dobila podporo. Glede regionalnega pristopa Evropske unije do jugovzhodne Evrope pa je vodja hrvaške diplomacije poudaril, da želi Hrvaška sodelovati z vsemi državami na omenjenem območju ter normalizirati odnose z Beogradom, vendar so zanjo "nesprejemljive kakršnekoli asociacije ali pogojevanja". Kar pa se tiče ponovne vključitve vzhodne Slavonije, Graniti pričakuje, da bo Varnostni svet kmalu sprejel odločitev o podaljšanju mandata za najmanj šest mesecev, za naslednjih šest mesecev pa mandat za mo-nitoring. Mate Graniti je včeraj tudi izjavil, da Hrvaška pozdravlja trojni sestanek Italije, Slovenije in Madžarske v Rimu ter da izraža željo, da bi se jim na prihodnjih sestankih pridružila, kar je -tako Graniti - minister Dini tudi sprejel. Včeraj sta se obe strani med drugim pogovarjali tudi o sporazumu o prijateljstvu in sodelovanju, Id naj bi ga podpisali v času obiska italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfara na Hrvaškem. Lamberto Dini je po pogovorih prav tako poudaril pomembnost danes podpisanih sporazumov s Hrvaško, posebej sporazuma o manjšinah, ki naj bi bil "za Italijo zelo pomemben". Italija, je dejal Dini, pozitivno gleda na prizadevanja Hrvaške, da se priključi Evropi, ter pozdravlja vse pobude za normalizacijo odnosov z Beogradom, pa tudi pobude Hrvaške za vzpostavitev trajnega miru v Bosni in Hercegovini. Glede tristranskega sodelovanja Italije, Slovenije in Madžarske pa je Dini dejal, da "ta pobuda ni zaprta", da je ta skupina držav odprta in da pozdravlja hrvaško željo za priključitev k njej. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki je spremljal Dinija, pa je izjavil, da med Hrvaško in Italijo ostajajo odprte se nekatera vprašanja; med temi je omenil vračanje nepremičnin in pojasnil, da obstaja možnost mešane rešitve, po kateri bi nekatere nepremičnine vrnili, kot zahteva Italija, za druge pa izplačali odškodnino, kot predlaga Hrvaška. Italijansko-hrvaški odnosi so se v zadnjem času zelo izboljšali tudi na gospodarskem področju in Italija je sedaj prvi trgovinski partner Hrvaške ter je pred kratkim prehitela Nemčijo. Ali bo San Felice spet postal »slavo«? V italijansko-hrvaskem sporazumu o zaSCiti manjšin je izrecno navedena tudi hrvaška manjšina v deželi Molise. Gre za sorazmeroma maloštevilno skupino v treh vaseh: Collecroce Acguaviva, Montemitro in San Felice del Molise. te vasi štejejo skupno nekaj vec kot 2.000 prebivalcev. Hrvati ne uživajo jezikovnih pravic, z izjemo dejstva, da so krajevne občine namestile nekaj dvojezičnih napisov. Nekateri učitelji prostovoljno učijo hrvaščino, obstaja tudi društvo Naš grad, ki občasno izdaja skromno revijo. V zadnjih letih je Dežela pokazala nekaj zanimanja za hrvaško in albansko manjšino ter pripravlja poseben zakon za zaščito kulturnih in jezikovnih značilnosti. Nekaj pobud je izvedla tudi provinca Campobasso. Kot zanimivost naj povemo, da se je kraj San Felice del Molise nekoč imenoval San Felice slavo. V času fašizma so ga prekrstili v San Felice del Uttorio, po voini pa preimenovali v San Felice del Molise. Ali mu bodo sedaj vrnili izvirno ime? Vsebina ifalijanskohrvaškega sporazuma o manjšinah ZAGREB - V sporazumu med Republiko Hrvaško in Republiko Italijo o pravicah manjšin, ki sta ga včeraj v Zagrebu podpisala zunanja ministra obeh držav, Mate Graniti in Lamberto Dini, se v preambuli kot eden od povodov za njegovo sklenitev omenja "potreba po tesnem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško s ciljem doseganja najvišjih skupnih standardov zaščite italijanske manjšine v obeh državah, kakor tudi učinkovite komunikacije med pripadniki italijanske manjšine, ki živijo v teh dveh državah". Sporazum o pravicah manjšin ima devet členov. V prvem členu "Republika Hrvaška v skladu s svojim ustavnim zakonom o človekovih pravicah in svoboščinah ter o pravicah etničnih in nacionalnih manjšin v RH z dne 4. decembra 1991 potrjuje priznavanje avtohtonega značaja in enotnosti italijanske manjšine ter njenih značilnosti. V tem kontekstu bo RH sprožila vse potrebne korake za zaščito italijanske manjšine v skladu z navedenimi načeli." V 2. Členu se RH "obvezuje, da bo jamčila spoštovanje pravic italijanske manjšine, pridobljenih z mednarodnimi sporazumi in notranjega pravnega reda države predhodnice na območju RH, kakor tudi spoštovanje novih pravic italijanska manjšine, vsebovanih v notranjem pravnem redu RH". Tretji člen se glasi: "Upoštevajoč ustrezne mednarodne dokumente, ki so omenjeni v preambuli, se RH obvezuje, da bo italijanski manjšini znotraj svojega območja na najvišji možni ravni zagotovila enakost postopka v svojem pravnem redu; to enakost je mogoCe doseči prek postopne razširitve postopka, zagotovljenega italijanski manjšini v bivši coni B na območju Republike Hrvaške, na katerem tradicionalno prebiva italijanska manjšina in njeni pripadniki". V 4. členu "Republika Hrvaška priznava Italijansko unijo, ki je po hrvaškem zakonu pravna oseba, kot organizacijo, ki predstavlja italijansko manjšino". V 5. Členu je zapisano, da "Republika Hrvaška jamči popolno svobodo gibanja pripadnikom italijanske manjšine iz in v Republiko Slovenijo s ciljem vzdrževanja tesnih stikov, ki so obstojali pred 1992". Sesti Člen se glasi; "Republika Hrvaška jamči svobodo do dela na svojem ozemlju slovenskim državljanom italijanske manjšine, zaposlenim v dejavnostih v zvezi z manjšino, kot so Italijanska unija, druge ustanove, šole, sredstva javnega sporočanja itd." Sedmi Člen se glasi: "Republika Hrvaška se obvezuje, da bo ščitila slovenske državljane pripadnike italijanske manjšine, zdaj zaposlene na svojem ozemlju, od diskriminacije na delu na temelju državljanstva, a v skladu s standardima Mednarodne organizacije dela." O" obveznostih italijanske strani govori le osmi Člen. V njem je tudi zapisano, da se na temelju statusa regije Molise "Republika Italija obvezuje zagotoviti avtohtoni hrvaški manjšini na območju tradicionalne naseljenosti, kjer je njena navzočnost ugotovljena, svobodno ohranjanje in izražanje njene kulturne identitete ter dediščine, uporabo maternega jezika v zasebnem in javnem življenju ter ustanovitev in vzdrževanje lastnih kulturnih ustanov in združenj". Hrvaško-italijanski sporazum o pravicah manjšin morata ratificirata oba parlamenta, začasno pa se bo uporabljal od podpisa. PROTEST POSL. VASCONOVE b debla zahtevala »pravo pravico« tudi za ezule Hrvaška šele danes v Evropi TRST - Bivša poslanka in sedanja tržaška koordinatorka Berlusconijeve stranke Forza Itaha Mameči Vascon je izvedla nenavadno obliko protesta na dan pred podpisom v Zagrebu italijansko-hrvaškega sporazuma o zaščiti italijanske manjšine na Hrvaškem. V Grožnjanu, nedaleč od hrvaško-slovenske meje, je Vasconova stopila v votlino sredi debla prastarega drevesa: »Tudi moje korenine in korenine vseh ezulov so globoko zaraščene v istrski zemlji, in jih ne bodo mogli izruvati,« je dejala zbranim novinarjem. S tem protestom je Vasconova hotela pritegniti pozornost na »nesprejemljivo zmagoslavje italijanske vlade glede sporazuma, ki sicer pozitivno zadeva omejeno število preostalih Italijanov na Hrvaškem, pušča povsem nerešeno vprašanje 350.000 ezulov, ki so pozabljeni in jih obravnavajo kot državljane druge kategorije.« Poslanka je ob tej priložnosti spet zahtevala vrnitev imetij, ki jih je »Titov komunistični režim nacionaliziral italijanskim ezulom v Istri in Dalmaciji,« in predlagala, naj bi italijanskim ezulom priznali iste pravice kot drugim »jugoslovanskim državljanom v oblikah, ki jih predvidevata nova slovenska in hrvaška zakonodaja.« Sprava in pomiritev, je še povedala iz votline v drevesu zbranim novinarjem, bosta možni šele, ko bodo tudi italijanskim ezulom priznah »pravo pravico«. STRASBOURG -Po mesecih polemik in neprestanih odložitvah bodo danes v Strasbourgu slovesno zaključili mučni hrvaški manever približevanja Evropskemu svetu. Tudmanova Hrvaška bo formalno postala 40. članica panevropske organizacije ob začetku današnje seje zunanjih ministrov Evropskega sveta (Italijo bo zastopal podtajnik Fassino). Hrvaška bi morala postati članica Evropskega sveta že maja, a s sklepom, ki nima preceden-sa, je ministrski odbor devetintridesetih »zamrznil« hrvaško članstvo zaradi Tudmanove politike do opozicije, manjšin in neodvisnega tiska. ČEŠKA-ITAUJA / PRODIJEV DELOVNI OBISK PRI VACLAVU KLAUSU Za širjenje Evropske unije PRAGA - Češka »ceni« italijanske napore pri uresničevanju maastrichtskih določil, ki naj bi ji omogočili, da pristopi k skupni evropski valuti že v prvi skupini držav, medtem ko Italija pozitivno ocenjuje češko gospodarsko politiko. Taka izmenjava Čestitk med predsednikom češkega ministrskega sveta Vaclavom Klausom in predsednikom italijanske vlade Romanom Prodijem (na sliki AP) je najboljši dokaz »prisrčnosti in sodelovanja«, ki označujeta Prodijev delovni obisk v Pragi. Sirjenje Evropske unije in Atlantskega zavezništva sta bili osrednji temi prvega dela pogovora, ker je to del italijanske politike prodiranja v srednjevzhodno Evropo. »Poudaril sem italijansko podporo češkemu sodelovanju v procesu širjenja Evropske unije in Nato pakta,« je povedal Prodi' Njegov sogovornik, pa je to italijansko zavzetost vsestransko pohvalil. Po vprašanjih evropske integracije, Nato pakta in »izvrstnih« dvostranskih odnosov, sta Prodi i11 Klaus prešla na gospodarska vprašanja. Glede Češkega »tatcherizma« v gospodarstvu je Prodi na; vedel, da so bili rezultati Češke gospodarske politike »zelo dobri«. Po njegovem mnenju potrebujejo nekdanja socialistična gospodarstva »konjska zdravila«, ker je zelo nevarno skočiti čez prepad z dvema namesto z enim skokom. Iz tega izhaja, da je treba uskladiti gospodarsko kulturo celinske Evrope. Tržno gospodarstvo je temeljnega pomena, a ob tem je treba po Prodijevem mnenju gojiti mrežo solidarnostnih odnosov. SKLEP CECOTTIJEVEGA ODBORA / VEDNO MANJ OVIR ZA PRISILNO ADMINISTRATIVNO LIKVIDACIJO BANKE Deželna vlada podprla predlog Banke Italije za likvidacijo TKB Deželni odbor sicer zahtevo poseg vlade, da bi omilili posledice za tukajšnje gospodarstvo TRST - Se en korak torej na poti k likvidaciji Tržaške kreditne banke. Včeraj popoldne, nekaj minut pred 18. uro je tiskovni urad deželne uprave Furlanije-Jrdijske krajine izdal sporočilo, v katerem so zapisane kot Predsednik deželne vlade Sergio Cecotti Pojasnilo DZP-PRAE o zadolženosti pri TKB Kot izdajatelj Primorskega dnevnika želi založniško podjetje DZP-PRAE pojasniti bralcem položaj zadolženosti časopisa pri Tržaški kreditni banki, o katerem je bila v včerajšnjem dnevniku II Piccolo zapisana netočna in nepopolna informacija. Res je, da je Primorski dnevnik zadolžen Pri Tržaški kreditni banki, in sicer za 6 milijard 233 milijonov (ne za 7 milijard kot je poročal Piccolo). Res pa je tudi, da je zadolžitev Časopisa razumljiva, z ozirom na dejstvo, da predstavljajo pretežni del dohodkov časopisa državni prispevki, ki Prijahajo s kar dveletno zamudo. Točen izračun pove, da je bila 30. septembra letos država dolžna časopi-su 11 milijard 200 milijonov lir. Jasno je torej, da ob tolikšnih zamudah pri izplačevanju javnih prispevkov dnevnik bez kreditov ne bi mogel izhajati. DZP-PRAE kamen težke besede: »Mnenje deželnega odbora je pritrdilno.« Gre za sicer neobvezno mnenje o predlogu Banke Italije, da likvidira Tržaško kreditno banko, o čemer se je podpredsednik deželne vlade predvčerajšnjim soočil z vodstvom emisijskega zavoda, ki je očitno predstavilo dovolj prepričljive elemente za tak poseg - likvidacijo TKB. Stališče deželne vlade so objavili po zaključku dolgega zasedanja deželnega odbora, ki mu je predsedoval Sergio Cecotti. Tiskovno sporočilo so izdali v zvezi z »mnenjem, za katerega je Banka Italije zaprosila deželni odbor glede prisilne administrativne likvidacije Tržaške kreditne banke.« Deželni odbor najprej poudarja, da hoče deželna uprava s tem mnenjem orisati Banki Italije tukajšnjo stvarnost z vsemi svojimi posebnostmi in tudi sedanji težak gospodarski položaj. »Mnenje deželnega odbora je bilo pritrdilno,« piše v sporočilu. Sklep je narekovala nujnost, da bi zaščitili male varčevalce s posegom medbančnega jamstvenega sklada. Pritrdilno mnenje pa je podrejeno spoštovanju drugih zahtev, v prvi vrsti do Banke Italije in vlade, da uresničita likvidacijo z upoštevanjem cilja, ki se mu ni mogoče odpovedati, da namreč najdejo operaterje, ki bodo omogočili obnovo finančnega delovanja. Za deželni odbor morajo postopek likvidacije spremljati tudi najustreznejši posegi, ki naj preprečijo negativne posledice za tukajšnje gospodarstvo, še zlasti za mala podjetja, ki so delovala prek tega bančnega zavoda. Med te posege sodita takojšnje podaljšanje veljavnosti podpisnih jamstev za carinske operacije, ki jih je izdala TKB, ter podaljšanje rokov za plačevanje davkov. »Da bi zagotovili spoštovanje teh ciljev, je odbor zaprosil, da bi ga seznanili in se z njim posvetovali glede vseh pobud in rešitev, ki jih bosta sprejeli vlada in emisijski zavod,« je zaT pisano v zaključku sporočila deželnega tiskovnega urada. Besedila deželnega sklepa pa do večera še nismo prejeli, kot niso znana niti stališča, ki so jih iznesli na seji. Sklep deželnega odbora je negativno ocenil deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj; gre za hudo dejanje, ker je mnenje dežele, čeprav neobvezujoče, zelo pomembno. Likvidacija banke bo še povečala že tako ogromno škodo, ki je nastala, in to bodisi z ekonomskega in socialnega, kot tudi s političnega vidika. Nenazdanje gre za ukinjanje banke, ki je predstavljala sredstvo za zaščito slovenske manjšine na osnovi Londonskega memoranduma. »Pričakovali smo,« je še dejal Brecelj, »da se bo deželna vlada, tudi spričo svoje sestave, drugače izrazila.« Fassino in Vajgl v Rimu o TKB, o zaščiti in o dnigih £>« »lateralnih vprašanjih RIM - Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino se je včeraj popoldne v Rimu sestal z državnim sekretarjem v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivom Vajglom. Pogovarjala sta se o širokem sklopu bilateralnih odnosov, o multulate-rali in izrecno o problemih slovenske manjšine v ItaMji. Med temi je Vajgl sprožil tudi vprašanje Tržaške kreditne banke; Fassino je v zvezi s stanjem v TKB predstavil precej mračno sliko, izrazil pa je voljo, da se banka nadomesti z nekim novim organizmom; po nje-govio oceni bo likvidacija to omogočila, slovenske in hrvaške banke pa naj bi imele možnost, da se njihovi kreediti pretvorijo v kapital nove banke. Podtajnik v zakladnem ministrstvu Pinza, ki je sode- loval v tem delu pogovora, je dejal, da obstaja »blag interes italijanskih bank« za sodelovanbje v novi banki. Fassino pa je zagotovil, da bo imela manjšina lahko svoj delež v upravljanju banke in da bo banka poslovala dvojezično. Na srečanju so govorili tudi o drugih vprašanjih v zvezi z manjšino. Fassino je ponorel obvezo vlade, da v kratkem predloži svoje besedilo zaščitnega zakona, potrdil pa je tudi, da nameravajo nekatera vprašanja rešiti še pred odobritvijo zakona. Med temi je izrecno navedel priznanje šole v Benečiji in Glasbene matice ter ureditev financiranja Slovenskega stalnega gledališča in Primorskega dnevnika. Omenil je tudi možnost vrnitve nekaterih objektov, ki so bili Slo- vencem odtujeni v Času fašizma. O italijanski manjšini v Sloveniji pa je Fassino, ob ugotovitvi, da je raven zaščite zadovoljiva, poudaril, da bo treba rešiti vprašanja, ki jih je odprla nova meja med Slovenijo in Hrvaško. V zvezi s tem je Vajgl izrazil pripravljenost, da ta vprašanja rešujejo na biletaralni ravni s Hrvaško. V zvezi z drugimi bilateralnimi vprašanji sta Vajgl in Fassino, ob absolutni skladnosti pogledov, pregledala seznam bilateralnih dogovorov, ki naj bi jih v kratkjem pod-pisah; med temi je tudi dogovor o priznanju diplom. Na srečanju, ki sodi v sklop rednih konzultacij med državama, so govorili tudi o nekaterih multilateralnih vprašanjih. PISMO SSO Ne izničimo sadov trdega dela številnih generacij Predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič je poslala ministrskemu predsedniku Prodiju, predsedniku dežele FJK Cecottiju, zakladnemu ministru Ciampiju, podtajniku Fassinu, guvernerju Banke Italije Faziu in javnim občilom naslednji dopis: Potres, ki je z zaprtjem Tržaške kreditne banke prizadel deželo FJK in še posebej gospodarsko, socialno in pohtiCno življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, se verižno širi in zajema katastrofalne dimenzije. Ob tej nesreči, ki botruje že tako in tako težki gospodarski, socialni in pohtiCni situaciji na tem obmejnem področju prav v trenutku, ko so nas izboljšani odnosi med Italijo in Slovenijo zaCeh navdajati z upanjem, da se bodo udejanila večdesetlet-na pričakovanja in obetavne perspektive novih Časov, se obračamo na vas z živim gorečim upanjem za najveCjo zavzetost, da bi sad Londonskega Memoranduma iz leta 1954 rešili pred polomom in preprečili, da bi hude posledice neodgovornega upravljanja bančnega zavoda paralizirale do konca gospodarsko in socialno življenje naše skupnosti in izničile sadove trdih naporov in prizadevanj številnih generacij. Navodila za plačila računov s stalnim nalogom pri TKB Med neštetimi problemi, ki so nastali po krizi Tržaške kreditne banke, je tudi zamrznitev avtomatičnih izplačil računov za raznovrstne javne storitve, kot so Telecom in Acega, pa tudi zasebne storitve, kot so stanovanjski stroški hišnim upraviteljem. Telecom je že sporočil, da bodo upoštevali trenutne težave in ne bodo vodili nobenih postopkov zaradi zamud; stranke lahko dvignejo na glavnem sedežu v Ul. Bonomo poštno položnico in neposredno izplačajo svoj račun v vrednosti, ki je zapisana na raCunu, ki ga vsekakor prejemajo na dom. Podobno je tudi glede plačila storitev Acega, ki jih je mogoče neposredno izplačati na sedežu v Ul. Genova. Glede ostalih stalnih nalogov jih je treba preklicati na sedežu TKB in neposredno izplačati dolgovane zneske. Banka je sicer že obvestila stranke, ki so se posluževali tovrstnih avtomatičnih izplačil, kdor pa bi še rabil pojasnila, lahko telefonira na TKB, kjer jim bo nudil vse potrebne informacije funkcionar Igor Brana, tel. 6700314. NOV DOKUMENT USLUŽBENCEV TKB Obnoviti poslovanje banke na temeljih jasnosti in poštenja Odločen NE prisilnemu stečaju Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v TKB, ki se zavzema za ohranitev in preporod slovenske banke v Trstu, se obrača na vlado Republike Slovenije, na slovenske stranke, družbene sile in na celotno slovensko javnost, na konzorcija slovenskih in hrvaških bank upnic, ki so zainteresirane za sanacijo banke s pozivom, da pri italijanskih oblasteh in pri Banki Ita- SOZ Slovenska Kulturno Gospodarska Zveza obvešča elane glavnega odbora SKGZ, da o° seja danes, 6. novembra, ob 19.30 v ^°rici v Kulturnem domu, ul. Brass 20. lije vztrajajo pri tej opciji in ne pristajajo na prisilni steCaj zavoda, o katerem je bilo govora tudi na srečanju med ministroma Ciampijem in Gasparijem. Mimo hudih in nepredvidljivih posledic, ki bi jih prisilni stečaj prinesel celotni slovenski manjšini v Italiji ter gospodarstvu mesta Trsta na sploh, ne gre pozabiti ravno na interese tujih bank, med temi so slovenske in hrvaške še najbolj izpostavljene, ki bi od morebitnega stečajnega postopka utrpele še najveCjo škodo. Naša banka, ki je nastala na podlagi Londonskega sporazuma iz leta 1954, je v letih svojega delovanja pridobila v širšem mednarodnem prostoru velik ugled in se uveljavila kot dejavnik sodelovanja in razvoja. Smatramo, da bi bilo vsekakor zelo hudo, Ce bi se porazgubil dragocen kapital izkušenj, vezi in znanja, ki je nastal in se krepil predvsem po zaslugi zaposlenih. Naše predstavništvo je odraz tistega dela banke, ki si je s čutom odgovornosti in pripadnosti prizadeval za rast banke in celotne narodnostne skupnosti ter ni bil v ničemer soudeležen pri odločitvah, ki so privedle do današnjih hudih težav. Poudarjamo, da smo za popolno razeiščenje odgovornosti, s katerimi se ta čas ukvarja sodstvo, in za obnovo rednega bančnega poslovanja na novih in trdnih temeljih jasnosti in poštenja. Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih pri TKB GORSKA SKUPNOST NEDIŠKIH DOLIN___ Tudi v Benečiji narašča zaskrbljenost nad usodo TKB Poziv pristojnim oblastem za iskanje neboleče rešitve Beneška Slovenija že plačala zelo visoko ceno SPETER - Tudi v Nadiških dolinah in širše v Benečiji vlada velika zaskrbljenost zaradi krize, ki je zajela Tržaško kreditno banko. V tem smislu je vodstvo gorske skupnosti Nadiških dolin izdalo dokument, ki ga je naslovilo pristojnim državnim organizmom v Italiji in Sloveniji, deželni vladi in Videmski pokrajini. V njem beneški upravitelji ugotavljajo, da ima TKB od leta 1991 svojo podružnico tudi v Čedadu in da se nanjo naslanjajo številni lokalni operaterji, kar pozitivno vpliva na družbenogospodarski položaj Nadiških dolin in vsega čedajskega območja. GS Nadiških dolin ocenjuje hude ekonomske, finančne in psihološke posledice, ki bi jih prisilna likvidacija TKB povzročila med lokalnimi operaterji in predvsem globokih težav za slovensko jezikovno skupnost vzhodne Furlanije, izraz katere je banka, ter ob tem ugotavlja, da bi likvidacija TKB sprožila zahtevo po takojšnjem povračilu posojil s strani podjetij, družb, društev in kulturnih struktur ter gospodarskih operaterjev, ki bi zaradi likvidnostnih težav to težko storili in bi torej posledično šli v steCaj. To bi v omenjenih krajevnih gospodarskih in kulturnih strukturah privedlo do odpusta več desetin zaposlenih s hudimi družbeno ekonomskimi posledicami za Nadiške doline, ki so že v preteklosti plačale zelo visoko ceno zaradi pomanjkanja delovnih mest, močne depopulacije in družbenega razkroja. Zaradi navedenega se vodstvo gorske skupnosti Nadiških dolin obrača na italijansko in slovensko vlado s prošnjo, da bi poiskali pozitivno rešitev nastalega položaja, mimo sodnih postopkov, ki so v teku in morajo iti svojo pot. Ob tem si nadeja, da bi Dežela Furla-nija-Julijska krajina. Pokrajina Videm, Friulia d.d. in vsi, ki jim je pri srcu družbeno-gospodarski in kulturni preporod Beneške Slovenije, sprožili pobude, ki naj težijo k ohranjanju strokovnega bogastva uslužbencev in obnovi produktivnih dejavnosti, ki so se zaradi komisarske uprave v TKB znašli v hudih finančnih težavah in torej v nevarnosti stečaja. Rudi Pavšič OGLEDALO 0 diskusiji v naši civilni družbi Ace Mermoua V nedeljo je Bojan Brezigar na straneh pričujočega časopisa napisal, da se v slovenski civilni družbi v zamejstvu ni razvila samokritična razprava. Slovenska kulturno gospodarska zveza da je »podcenjevala« spremembe v letih 1989 in 1990, ki so preoblikovale Evropo in Slovenijo. Italijanske leve stranke so to razumele, v slovenski zamejski civilni družbi pa je »v glavnem življenje še naprej teklo po starem.« Trditev drži do določene mere. Prav v omenjenih letih in tudi prej se je razvila v naši civilni družbi in sami SKGZ precej živahna razprava s kritičnimi toni in spori. Bilo je nekaj razburljivih dogodkov, tudi v zvezi s takratno krizo Primorskega dnevnika, ki so bili izraz drastično spremenjenega okolja. Resnici na ljubo so bile kritike in dogodki omejeni in se niso dotaknih zanimanja Suše javnosti. Zgodovina zna biti cinična: do večjih sprememb in preobratov pride, ko kriza zajame množice in prizadene materialno življenje številnih ljudi. Tako so učili že stari marksisti, ko so razpravljali o objektivnih pogojih za prevrate in revolucije. Inovacijska stališča v tistih letih niso prodrla, diskutanti so bili pre-glašeni in imeli še kakšno dodatno sitnost. Pri sodobnih spremembah so imeli in imajo bistveno vlogo množična občila. Pri nas je tudi v nekaterih ključnih trenutkih prevladala logika dveh taborov. Mediji niso izpostavili določenih sporov v sredini, iz katere so izhajali. Kritike so letele na nasprotnika, s peresom pa je pred domačim pragom skušal pometati le kak intelektualec, ki si je prislužil naziv čudaka. Primorski dnevnik je bil dokaj zaprt do kritik, ki so se pojavljale v levi civilni družbi. Takraten pristop naj bo nauk za bodoče: če se mediji ne osvobodijo »domačih« vezi, bodo še nadalje ostala znamenja kriz prikrita. Kljub »zapetosti« pa so se tudi v Dnevniku pojavili članki in stališča, ki so kazali na pot prenove, čeprav jim lahko danes očitamo premalo borbenosti, kar pa gre pripisati možnostim, ki so bile za objavo. Odmev teh stališč je bil omejen, ker si je v levi civilni družbi in organizacijah večina ljudi očitno želela, da bi življenje teklo po starem. To je bila iluzija, kar postaja povsem in na boleč način očitno danes. Potreba po spremembah je bila jasna že pred leti, na pot novosti pa so orga-niznane skupine stopale z nogami na zavorami, kar še ne pomeni, da razprav ni bilo. Bralci mi bodo oprostili, če bom v nadaljevanju članka citiral samega sebe. Grdo je v krizi naglaševati: »jaz pa sem vas opozarjal«. To je zelo priljubljen šport v Sloveniji, kjer so se po osamosvojitvi pričeli na sumljiv način množiti nekdanji prevratniki in od režima preganjani. Citiral bom star zapis o SKGZ in krovnih organizacijah, ker sem z njim izoblikoval sta-Ušča, ki jih zagovarjam še danes. Leta 1990 je v Primorskem dnevniku tekla zanimi- va razprava o spremembah, ki bi bile potrebne v SKGZ. Nekateri v SKGZ so zagovarjali korekture pri plovbi, drugi pa njeno spremembo. Za radikalnejši premik je bila takrat le manjšina, večina se je tako ali drugače opredelila za ohranjevanje politične in gospodarske »moCi«, čeprav brez nekdanje ideološke podlage. K razpravi sem se oglasil z razmišljanjem »Pogled v prihodnost ne dopušča nostalgij«. Izhajal sem iz ugotovitve, da se je »izvotlila« ideološka zgradba in funkcija SKGZ. Ob propadanju Jugoslavije ta temelj ni mogel biti več nosilen, v preteklosti pa je bil odločilen. Vprašal sem se, Ce ima SKGZ sploh še kakšen smisel in ugotovil, da ga ima, vendar je bil ta smisel nekaj drugega od preteklega. Preosnovo sem pojmoval podobno, kot jo pojmujem danes, skratka, šlo naj bi za »kulturen proces, spremembo vrednostnih lestvic in načina mišljenja, drugačnost odnosov do okolja in sebe«. Romantika v stavku je bila v misli, da se lahko kulturni in posledično politični procesi sprožijo na prijaznejši način, kot so se v prostoru nekdanje Jugoslavije, kjer je prišlo do •vojne. Najmehkejša tranzicija je uspela prav v Sloveniji, za kar gre zasluga tudi takratnim partijskim voditeljem, ki so sestopili z oblasti, ne da bi čakali najhuje. Za SKGZ sem si novo vlogo zamišljal v funkciji izrazito narodnih interesov in zapisal: »Slovenci v Italiji potrebujemo organizacije, ki so zasidrane v civilni družbi in ki so . nosilec narodnih interesov. To je tudi trdni temelj organizacije, kot je na primer SKGZ. Znotraj manjšine in v širši družbi so nekatere vloge dokaj dobro razdeljene in zarisane tako, da je neproduktivno mešati pojme in pristojnosti.« Glede narodne vloge je bilo že takrat jasno, da imamo Slovenci o narodu dve osnovni stališči, kulturi in tradiciji: katoliško in staro liberalno z izrazitim poudarjanjem nacije (vse je v imenu naroda, ki je večen) ter marksistično in levo, ki v sodobnih variantah pojmuje nacijo kot kulturni, vrednostni in tudi ekonomski sistem, ki je dovoljšen razlog za državo, a ni vseobsegajoči družben in politični princip. Ta dva pogleda sta narekovala letošnjo spomladansko polemiko o odprtosti, oziroma, zaprtosti manjšine. Pogleda sta dober razlog za dve organizaciji, ki jima je narodno vprašanje osrednje. SKGZ naj bi bila organizacija, ki skrbi za narodne probleme s stališč leve in laične kulture. Pri tem pa naj bi spoštovala posamezne vloge in avtonomije in ne bi združevala z enim odločujočim omizjem politike, gospodarstva, kulture in športa. Pristop k SKGZ naj bi narekovale skupne ideje in ne to, kar lahko »dobim od vrha«. O SKGZ sem takrat napisal: »Predstavljam si v prvi vrsti misleče telo, ki zna kritično anahzirati preteklost, ki se v sedanjosti ukvarja z novo etično, narodno, zgodovinsko, juridično, ekonomsko in drugo kulturo.« Nadalje: »Razmišljujoče telo potrebuje tudi moCan oddajnik in sprejemnik. Deblokirani odnosi do narodnega vprašanja, do zgodovine, do pravne kulture (mišljen je bil odnos do problema pravne zaščite manjšine), do prisotnosti različnih se lahko resnično sprostijo le v jasnih in glasnih komunikacijskih vezeh z italijanskim narodom.« Mislil sem na SKGZ kot na prostor, ki izpostavlja jasne in glasne vezi znobaj sebe in hkrati dia-logira z okoljem in večinskim narodom. Združuje ideje, interese, skupine in deluje kot promocija manjšinskih dejavnosti. Ob tem sem izpostavil še drago vlogo: »Ob trdni narodni vlogi SKGZ, ki je sindikalna (obrambna) raz-mišljujoCa (samospraševanje in načrtovanje) in komunikacijska (odnosi Slovenci-Italija-ni-Evropa, dodati moram -Slovenija) ostaja organizaciji prav tako pomembna vloga, da ohranja svojo posredovalno vlogo med različnimi interesi, ustanovami, političnimi interesi- in ljudmi. Razvoj naše skupnosti bo šel prav gotovo v smeri vedno veCje porazdelitve vlog in dela ter njihove specializacije. Gospodarske dejavnosti na primer že zdavnaj ne moremo več razumeti kot preprostega priključka narodni »ideji« ali celo ideologiji. Ce žeti gospodarstvo preživeti in se razviti, je povsem jasno, da bo to delalo v pravilih, ki jih terjata kapitalistična in tržna ureditev. Prav tako bodo kulturne ustanove delale na specifičnem področju in to v vedno večji samostojnosti znotraj svoje sistemske logike.« Nisem spremenil mnenja o potrebnih avtonomijah tako gospodarskih kot kulturnih ustanov. Se vedno se mi zdi bistvena naslednja potreba: »Organizacija (SKGZ) bo tako vedno bolj organizacija znanja in ciljev.« Strnjeno sem o SKGZ misbl in mislim naslednje: »V tem smislu je SKGZ kot organizacija, ki daje »direktive«, že zdavnaj v zatonu, njen cilj pa je vzpodbujati podjetja, ustanove in ljudi, da funkcionirajo in poiščejo svoje jasno mesto in vlogo.« Moja ideja o organizaciji, ki je »lahka«, ki nastopa kot razmišljujoče telo, ki ne nadzira ali »ukaže«, ampak vzpodbuja ljudi k uveljavljanju in promovira njihovo delo in dosežke, ki vzpodbuja k avtonomiji, je šla v smeri razčlenjenega gibanja za narodne pravice in ne v smeri moCi v manjšini. V zagovor podobnih poti se je takrat oglasilo več pomembnih in uglednih diskutantov. Obveljala pa je izbira, da se organizacija obdrži na ravni poli-tiCno-gospodarske moči in tudi oblasti v manjšini. Izbiro so okrepili vedno večji napadi iz Slovenije ter manjšinske in matične desnice. Posledično se je utrdil sistem obrambe v trdnjavi, ki je samo škodil. Danes preostaja le še možnost spremembe poti, dragih opcij ni. Od starih razprav pa ostaja vendarle nekaj zanimivega gradiva, ki ga velja ovrednotiti, da ne bi bilo tudi to delo izgubljeno. OD LETA 1947 DO UPOKOJITVE JE BIL ČLAN NAŠEGA UREDNIŠTVA Marjanu v spomin Se predno je nekega novembrskega dne leta 1947 prišel v uredništvo Primorskega dnevnika in se sam mlad, komaj štiriindvajsetleten, pridružil našemu prav tako mlademu novinarskemu kolektivu, sem Marjana Dolgana poznal kot vitkega, elegantnega predtelovadca na prvomajskih množičnih telovadnih nastopih takrat še na občinskem stadionu pri Sv. Ani. Seveda nisem mogel vedeti, da bova čez dobro leto in pol postala kolega in skupaj pretolkla za uredniškimi mizami in za pisalnimi stroji kar nekaj več kot trideset let. Na začetku osemdesetih let se je upokojil, toda občasno je še zahajal k Sv. Jakobu in tu in tam tudi še v uredništvo na Ul. Montecchi na obisk, na kramljanje, vedno v njegovem svojstvenem stilu večnega mladeniča. Nazadnje tega ni več kot dva, tri mesece. Potem se je zvedelo, da ga je na nedeljskem izletu popadla krčevita slabost, da so ga odpeljali v goriško bolnišnico in naslednjega dne operirali. Upali smo, da se bo s svojo življenjsko silo izvlekel, pa žal ni bilo tako. Po tolikih dobljenih, je izgubil zadnjo bitko. S kolegom Marjanom je povezan kos naše nelahke preteklosti še iz predvojnih časov. Ko se je po očetovi smrti leta 1933 iz rodnega Skednja preselil v Ljubljano, da bi tam po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje v materinščini, se je vpisal na realno gimnazijo, a do mature ni prišel, ker je prišla okupacija. Vključenega v Osvobodilno fronto so Italijani Marj ota aretirali že ob prvih množičnih »racijah« aprila 1942, dober mesec pozneje pa je že bil za mrežo go-narškega taborišča najprej in potem taborišča v Monigu pri Trevisu. Takrat bi se najine poti lahko srečale, pa se niso, saj nas je bilo v raznih sektorjih in kasarnah vsaj 5, če ne celo več tisoč. Pa tudi če bi se, bi naju usoda kaj hitro ločila. Taboriščno vodstvo je namreč ugotovilo, da je bil Marjo v Ljubljani kot begunec iz Trsta, italijanski državljan in so ga zato aprila 1944 mobilizirali v »posebne bataljone« in poslali v Pištolo, od tam pa na Sardinijo. Ko so po kapitulaciji Italije angloameriški zavezniki prevzeli nadzor nad »posebnimi bataljoni« italijanske vojske, so slovenski fantje vztrajno začeli postavljati zahteve, da se jim omogoči odhod v domovino, da bi se tam vključili v partizanske enote NOV. V ta namen so se tudi povezali z vojaško misijo NOVJ v Marseillu. Pod zavezniškim okriljem so nastale takoimenovane »slovanske čete« in Marjan Dolgan se je znašel v 225. četi na območju Olbie in februarja 1945 po premostitvi čete na Korziko, postal tudi njen komandant, potem ko je že avgusta 1944 kot pripadnik 328. čete uspešno končal zavezniški tečaj za oficirje »slovanskih čet« in dobil Cin poročnika. S Korzike ga je vojna pot po premestitvi v 225. četo, vodila v Južno Francijo in se je z njo jeseni 1945 vrnil v domovino. Marjan Dolgan pa ni bil samo komandant čete in z njo prehodil dolgo pot skozi malarične kraje in pod bombardiranji, marveč je bil tudi aktiven kulturni delavec in ob prebiranju knjige »Po poteh Sardincev«, ki sta jo leta 1973 spisala Srečko Vilhar in Albert Klun in v kateri je Marjotovo ime večkrat omenjeno, zvemo, da ga je že takrat mučila časnikarska žilica kot sodelavca glasila slovenskih čet »Naša zvezda«, ki je začela izhajati v jeseni 1944 kmalu po zavezniškem izkrcanju v Južni Franciji.V omenjeni knjigi sta tudi ponatisnjena dva Marjotova članka iz tega glasila. Zanimiv je tudi podatek, da je Marjan še na Korziki v Pori de Boucu režiral Klopčičevo »Mater«. Po končani vojni odiseji je Marjan v Trstu leta 1947 opravil maturo na slovenski realni gimnaziji in se med učenjem vključil v telovadne vrste UCEF-a, takratne narodnostno mešane športne zveze, predvsem kot orodni in prosti telovadec, kar mu ni bilo težko, saj je že pred vojno, v Ljubljani nastopal pri Sokolu, kjer sta mu bila vzornika in učitelja slovenska olimpijca Murko in Gregorka. Tako je Marjo kot vaditelj in predtelo-vadec sodeloval pri organizaciji prvomajskega telovadnega nastopa na stadionu pri Sv. Ani leta 1946 in za mladinsko moško in žensko vrsto sestavil tudi vajo »V boj« na glasbo avtorja opere »Nikola Zrinjski« Ivana Zajca in dobil zanjo nagrado. Kot član orodne telovadne vrste reprezentance STO, je nastopil leta 1947 na Balkanijadi v Ljubljani, na prvem orodnem prvenstvu UCEF-a istega leta pa je osvojil 3. mesto v dvoboju tržaške ekipe s takratnim državnim prvakom Jugoslavije Željezničarjem iz Beograda, ki je imel v svoji vrsti več olimpijcev, pa je osvojil 8. mesto. Razen s telovadbo se je Marjan aktivno bavil še z lahko atletiko posebej v teku čez ovire in v skoku v višino in dosegal kar lepe rezultate. Bolj za rekreacijo pa tudi s tenisom in namiznim tenisom. Svoje energije je Marjan kot telovadec razdajal tudi v športnem društvu v Skednju, v prosvetnem društvu v Skednju pa deloval v igralski skupni kot režiser in igralec in z njo tudi nastopal po podeželju in na tržaški radijski postaji v okviru mladinskih oddaj. Novembra 1947 je Marjan konCno pristal v uredništvu Primorskega dnevnika, ko se je tudi začelo povsem novo poglavje njegovega življenja. V petek pogreb Pokojni Marjan Dolgan bo izpostavljen danes ob 10. uri v mrliški vežici mrtvašnice v Gorici, pogreb pa bo v petek, 8. trn., ob 11. uri iz škedenjske cerkve na tamkajšnje pokopališče. Sprva je bil športni novinar in urednik, smisel za organizacijo dela in za dovzetnost, za pestrost takratnega dogajanja v tržaškem mestu in okolici, pa sta ga kaj kmalu pripeljala najprej med kroniste in nato na čelo ekipe novinarjev, ki so polnili strani tržaške »kronike«. Na tem mestu je lahko razvil vse svoje sposobnosti natančnega, včasih celo pedantnega »šefa« in mentorja mlajšim kolegom, ki so postopno polnili izpraznjena mesta prvih novinarjev še iz partizanskih vrst. Znal je biti strog, največkrat pa se je delal strogega, saj smo ga vsi poznali za dobričino, ki se je znal jeziti samo s krepko in sočno besedo, nikoli pa zares. Pri vsem tem pa je bil najprej strog do samega sebe. Spominjam se, kako je še pred »škofovst-vom« na kroniki dan za dnem precizno kot ura zahajal na sodišče in s pozornostjo in čisto pisavo spremljal procese. V to delo se je popolnoma vživel in pogosto so se nanj za podatke obračali tudi kolegi italijanskih listov, ki niso vzdržali do konca procesov. Posebno se je znal razhuditi, ko so mu kronisti nosili na mizo članke preko zmogljivosti strani in ko je plastično dopovedoval, da strani pač ni mogoče razširiti preko okvirov. Tak je bil naš Marjan, pa smo ga prav zato imeli radi. Pa ne samo zaradi odnosa do dela, tudi zaradi družabnosti, ki jo je razdajal v okviru uredništva, saj ne smem pozabiti, koliko truda je vložil v organizacijo »novinarskih novoletnih plesov« v Kulturnem domu ali pa na izletih kolektiva, ki je ustvarjal Primorski dnevnik, pa še drugače v ožjih dražbah, saj mu prijateljev ni manjkalo. Bil je človek srca, radodaren, bil je priča vpisom otrok v matične knjige mnogim kolegom, pa tudi prošnje za krstnega ali birmanskega botra ni odrekel. ' Praktičnemu novinarstvu se je po upokojitvi odrekel, toda svoji karieri kronista od »gavete« do »šefa« je ostal zvest še naprej do pred nekaj meseci kot svetnik Vsedržavnega združenja italijanskih kronistov. Pa tudi na bolniški postelji je še z zadnjimi močmi vzel v roke Primorski dnevnik in le preletel naslove prve strani. Več ni zmogel. Saj bi bilo treba povedati še toliko o našem Marjanu, o njegovi ljubezni do narave, do Krasa, Vipavske doline in zasneženih smučišč in še in še, pa bolj kot vrtam v njegovo in našo skupno preteklost, bolj se zavedam, kako je Marjanom Dolganom odšel še en pričevalec iz naših mlajših let in časov, ki jih je polnil idealizem. Adijo Marjan! Jože Koren ŠOLSTVO / ODLOK O UNIVERZITETNEM IZOBRAŽEVANJU VČERAJ NA ŽUPANSTVU / PREDSTAVITEV Nove možnosti za diplomirane učitelje Vloga Deželne komisije za vprašanja slovenske šole Antonio Sodaro, novi odbornik Dolgo je vodil družbo Lloyd Adriatico Novi minister za šolstvo Luigi Berlinguer je že nekaj tednov po imenovanju za ministra izdelal vrsto načrtov za boljše delovanje javnih šol in kvalitetno rast italijanskega šolskega sistema, kled ukrepi, ki jih je sprejel, je bil tudi sklep o univerzitetnem izobraževanju učiteljev, o katerem se je sicer v prejšnjih letih mnogo govorilo, a bolj malo (ali nič) storilo. Tokrat je bilo drugače. Konec julija je vlada pripravila odlok, ki dejansko uvaja univerzitetno izobraževanje šolnikov v italijanski šolski sistem, ter s tem v zvezi predložila tudi ustrezni pravilnik za ustanovitev študijske usmeritve za dosego diplome V znanostih Primarnega izobraževanja. Predsednik Scalfa-10 je odlok (št. 471) podpisal 31. julija letos, v Uradnem listu pa je bil objavljen pred slabima dvema mesecema, 12. septembra. Svojčas smo že pisali, kaj bo odlok pomenil za slovensko šolo. Opozorili smo na težave, ki se bodo pojavile pri univerzitetnem izobraževanju slovenskih učiteljev v Italiji, saj bi se morali šolati v italijanskem jeziku. Omenili smo tudi mož-Uosti, ki jih ponuja študij Ua univerzi v matični domovini, in poudarili, da bi morala Italija priznati slovenske diplome, ki so jih dosegle na pedagoški fakulteti Ljubljan-ske univerze slovenske učiteljice, ki so se odločile za nadaljevanje Univerzitetnega študija v Utatični domovini. Odlok odpira v tem pogledu lepe možnosti. Njegov 11. člen namreč izrecno govori o »jezikovnih manjšinah«. V njem je omenjen zakon iz leta 1990, ki omogoča podpis konvencij s tujimi šolskimi institucijami, to pa zato, da bi zadostili posebnim didaktičnim potrebam manjšin na posameznih teritorijih (v Dolini Aosta, v pokrajini Bočen, za šole s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlani j e-Julijske krajine in z ladinskim učnim jezikom v pokrajinah Trento in Bočen). Za slovenske šole je napisano, da se mora o tem izreči tudi »reprezentativni organ, ki ga predvideva čl. 9 zakona št 932 z dne 22. decembra 1973.« »Vojna« med Tržaško občino in osebjem občinskih jasli in otroških vrtcev se bo po vsej verjetnosti razširila tudi na... sodno polje. Sindikalne organizacije CISL, UIL, CISNAL in CISAL so najavile, da bodo prijavile občinsko upravo sodstvu, in sicer zato, ker jim je občinski tajnik pisal z zahtevo, naj ne okličejo stavko osebja v jaslih in vrtcih, ker naj bi bil protest protizakonit. Sindikalne organizacije niso upoštevale tajnikove zahteve in so včeraj oklicale stavko, »Reprezentativni organ,« ki ga zakon izrecno omenja, je Deželna komisija za slovenske šole. Komisija ima torej možnost, da na podlagi pred kratkim doseženega kulturnega sporazuma med Italijo in Slovenijo, izreče svoje mnenje o sodelovanju med ljubljansko in tržaško univerzo na področju univerzitetnega izobraževanja slovenskih učiteljev. Doslej pa ni znano, ali je Deželna komisija o tem za našo šolo zelo pomembnem vprašanju razpravljala, ali ne. O njem - konvenciji, ki naj bi omogočila priznano univerzitetno izobraževanje slovenskih učiteljev v matični domovini - pa je pred dnevi razpravljala šolska komi- ki je po njihovem mnenju tudi zelo dobro uspela, saj naj bi se je udeležilo 80 odstotkov osebja. Spor med občinskimi uslužbenci jasli in vrtcev in tržaškim občinskim odborom traja že nekaj mesecev. O tem so razpravljali tudi v občinskem svetu ob številni prisotnosti prizadetih varušk in vzgojiteljic, ki nasprotujejo občinskemu načrtu o podržavljenju nekaterih predšolskih vzgojnovar-stvenih struktur. Načrt so sicer sprejeli sindikati CGIL, Unionqua- sija pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Seje so se udeležile tudi učiteljice, ki so diplomirale na pedagoški fakulteti v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je bilo doslej vse premalo storjenega za priznanje njihovih diplom. Predmetnik slovenske pedagoške fakultete je zelo podoben predmetniku, ki ga uvaja novi odlok o univerzitetnem izobraževanju učiteljev, zato bi v tem pogledu ne smelo biti velikih preprek. Poudarjeno je bilo tudi, da bi se morala Deželna komisija vendarle izreči o novih možnostih in nakazati nekatere rešitve, ker ji to nalogo izrecno nalaga 11. člen odloka št. 471. Cim prej bo to storila, tem bolje bo za slovensko šolstvo v Italiji. dri in USFI, ostali pa mu nasprotujejo. »Nasprotniki« so najavili, da bodo nadaljevali s protestnimi akcijami in tudi sporočili, da bodo začeli Z zbiranjem podpisov za ljudski referendum »v obrambo vzgojnega sistema v tržaški občini,« kot so poudarili včeraj na tiskovni konferenci predstavniki štirih »uporniških« sindikatov, na kateri so tudi zavrnili obtožbe, češ da naj bi izkoriščali protest v politične namene pred občinskimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Včeraj popoldne je tržaški župan Riccardo Illy predstavil novinarjem novega člana občinskega odbora, Antonia Sodara. Zaenkrat bo Sodaro zadolžen za vprašanja osebja in organizacije, vendar pa bodo že na današnji seji, je povedal Illy, na novo pregledali pristojnosti odbornikov in jih verjetno drugače porazdelili. Antonio Sodaro, ki ima veliko izkušenj zlasti na področju zavarovalništva, je v odboru zamenjal Viviano de Grisogono, ki je prejšnji teden odstopila. Kot že rečeno, je Antonio Sodaro znan predvsem zaradi odgovornih funkcij, ki jih je imel v raznih velikih zavarovalniških grupah. Po izobrazbi je pravnik, najprej se je zaposlil v tedanjem bačnem zavodu Bancti di Roma, leta ’63 pa je nastopil službo pri zavarovalnici Lloyd Adriatico, v okviru katere je postopoma začel prevzemati vrsto odgovornih funkcij, od namestnika generalnega direktorja, do direktorja in člana upravnega odpbora. Leta ’81 je postal pooblaščeni upravitelj, leta '89 podpredsednik, dve leti kasneje pa predsednik družbe. Vodil je tudi druga podjetja, ki so bile vezana na Lloyd Adriatico, ko pa je leta '95 družba prešla v okvir grupe Allianz, jo je zapustil. Deloval je tudi v okviru vsedržavnega združenja zavarovalnic, bil je član številnih strokovnih organizacij, iz svoje stroke pa je tudi predaval na tržaški univerzi. ŠOLSTVO / POLEMIKA OB STAVKI Vrtci: sedaj še prijava sodstvu Sindikati CISL, UIL, CISNAL in CISAL bodo prijavili občinski odbor POZIV / FIGISC-FAIB Čimprej uvesti prodajo bencina po znižani ceni Javna razprava Slovenske skupnosti o krizi TKB Načrt za prodajo benci-na po znižani ceni na ^sem mejnem območju Jk je treba speljati še le-0s> drugače se bo zadeva ^vlekla do leta 1998, kar 1 bilo nezaslišano. To trdi deželni koordinacijski sindikalni odbor črpalkarjev Ngisc (Confcommerčio) -^b (Confesercenti), ki je napovedal, da' bo v nasprotnem primeru uprizori protestno zaporo čr- »Kriza gor, kriza dol, ažela mora do konca leta ^deliti deželno ozemlje na predvidene censke pa-!rV?’ določiti popuste na kcizah in dovršiti kon-encije s trgovinskimi sko- °rnicami,« piše v livnem sporočilu odbo-a Figisc-Faib, ki se prašuje, kdo in zakaj star zavlačuje. »Dežela naj Predvidenem roku defi-a zakonski okvir, trgo-'Tjrske zbornice naj izpol-, )° dodeljeno jim nalogo -pr. tnega upravljanja Zlma Prodaje, ne da bi prekoračile svoje pristoj-nostne meje, petrolejske družbe pa naj ne mečejo polen pod noge in naj opravijo minimalno investicijo, ki jim pritiče,« pozivata sindikata in pojasnjujeta sledeče: za aparature POS, s katerimi gre opremiti črpalke, ni potrebna nobena dražba, ker morajo zanje poskrbeti petrolejske družbe, medtem ko je softver za zbiranje in kontrolo podatkov o prodaji bencina mogoče pridobiti s pomočjo trgovinskih zbornic, ki imajo na tem področju že utečeno izkušnjo, tako da bi se problem dražb omejil samo na kartice z mikročipom za avtomobiliste. Figisc in Faib nazadnje poudarjata potrebo, da se ob začetku izvajanja norm o bencinu po znižam ceni temu ustrezno prilagodi tudi cena utekočinjenega propana; priložnost za to naj bi bila parlamentarna razprava o finančnem zakonu 1997. Stranka Slovenske skupnosti prireja drevi z začetkom ob 20.30 v dvorani Kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu javno razpravo o nadvse pereči in aktualni temi Kriza Tržaške kreditne banke in Slovenci v Italiji. Se nekaj prostih mest za ogled Magajnove razstave Kot znano, bodo jutri ob 18. uri odprli v Jakopičevi galeriji v Ljubljani razstavo fotografij Maria Magajne iz obdobja 1944-1955. Primorski dnevnik je za to priložnost priredil izlet z avtobusom v Ljubljano. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest, se vsi interesenti lahko še danes prijavijo v turističnem uradu Aurora v Ul. Milano 20. Odhod avtobusa z Oberdankovega trga ob 15.30. Cena izleta -vključno z večerjo - je 50 tisoč lir. ČRNA KRONIKA / PRI SV. JAKOBU Karabinjerji odkrili market raznovrstnih mamil Karabinjerji so že pred časom zasumili, da se v stanovanju 20-letnega Lorenza Damianija v Ul. S.Giaco-mo in Monte 13 dogaja nekaj nedovoljenega: ob vseh urah so zahajali k Damianiju v glavnem mladi, ki so jih poznali kot narkomane. Prejšnjo noč so karabinjerji s poveljstva v Istrski ulici kmalu po 1. uri vdrli v stanovanje in odkrili pravo prodajalnico na drobno raznovrstnih mamil: zasegli so 15 gr. hašiša, 4 doze heroina in 5 ampul metadona, pa še milijon lir, za katere menijo, da gre za izkupiček prodaje mamil. Damianija so seveda aretirali, v stanovanju pa je bila še njegova 25-letna prijateljica, katere imena niso posredovali, pri kateri so odkrili 16 ampul metadona in eptadona ter 40 tablet roipnola. Žensko so prijavili sodstvu. Končno sta bila v stanovanju še dva mladeniča, stara 18 in 20 let, za katera karabinjerji menijo, da gre za narkomane, in so jih zato prijavili prefekturi, da uvede upravni postopek. Vozni red ACT V zvezi z manjšimi spremembami voznih redov avtobusov ACT na progah št. 1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10,11, 17, 19, 20, 21, 25, 26, 29, 30, 35, 42, 43, 45 in 48, o katerih smo pisali 1. novembra, je treba pojasniti, da bodo veljale do prihodnjega poletja, ne pa samo za praznike, kot smo pomotoma zapisali v naslovu. Za podrobnejša pojasnila m za nove umike so na razpolago v uradih ACT v Ul. S.Cilino 99 od ponedeljka do četrtka ob 8.30 do 12.30 ter od 13. ure do 15. ure, ob petkih pa samo dopoldne, pa še v Ul. D’Alviano 15 od ponedeljka do četrtka, od 8.30 do 15.30, v petek in soboto pa od 8.30 do 13. ure. Osebje urada za stike z javnostjo odgovarja tudi na zeleno telefonsko številko 167-016675. Illyje predstavil novega člana odbora Sodara (f. KROMA) NOVICE Pobuda Združenja za mir Na sedežu združenja Italia Nostra (Ul. Šale 6) bo od danes naprej vsako sredo med 17.30 in 19.30 mogoče dobiti informacije o zakonskih predpisih glede ugovora vesti in nadomestitve vojaške službe s civilno. Informacijsko okence je odprlo Tržaško združenje za mir v okviru pobud novoustanovljene "Hiše miru" (Časa della Pace). Publikacija o Truffauju Na pobudo deželnega inštituta Gramsci bo Gior-gio Gosetti danes, 6. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani liceja ”G. Galilei" (Ul. Mameli 4) v avtorjevi prisotnosti predstavil knjigo Giorgia Tinazzija o velikem francoskem režiserju Truffauju. Ob tej priliki bodo vrteli tudi končnice njegovih najpomembnejših filmov. Od Cresa do Krasa: odkrivajmo Istro Pod tem geslom bo jutri, 7. novembra, ob 18. uri v Ul. Battisti 2 (II. nadstropje) debatna konferenca v priredbi odbora CamminaTrieste in krožka Istria. O kulturi, zgodovini in sodobni stvarnosti istrskega polotoka bodo spregovorili Fiore Ba-budri, Livio Dorigo in Marino Vocci. Cez čas bodo organizirali tudi "sprehod po Istri". Obvestilo APT V prostorih Podjetja za spodbujanje turizma (Ul. S. Nicold 20) bodo še do torka, 12. novembra, na ogled umetniška dela Carle Asquini in Ma-nuele Botto Menocci. Ob delavnikih je razstava odprta od 9. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. Skupščina uslužbencev ACT Danes ob 14.30 se bodo uslužbenci prevoznega podjetja ACT zbrali na skupščini, ki jo je sklical avtonomni sindikat GUB; na srečanju bosta vsedržavna koordinatorja Emidia Papi in Fulvio de Cesare. Tema razprave bo vsedržavna delovna pogodba, ki so jo podpisali osrednji sindikati, ne pa GUB, pa tudi možnost, da bodo stavkali prihodnjega 12. novembra v primem, da bi ACT vztrajalo na dosedanjih stališčih glede obnovitve delovne pogodbe. Večdisciplinarni tečaj Delo in migracija Na gospodarski fakulteti tržaške univerze se bo v petek, 15. novembra, ob 17. uri začel 2. večdisciplinarni tečaj privzgoje k razvoju in mednarodni kooperaciji, ki bo trajal do 7. februarja. Predavanja bodo vsak petek od 17. do 19. ure. Tečaj prireja deželni odbor Unicefa skupaj z univerzo in deželnim šolskim nadzorništvom, na njem pa bodo obravnavali problematiko dela, migracije, brezposelnosti, družbene obrobnosti, neenakosti in poklicnega izobraževanja. Predavali bodo italijanski in tuji univerzitetniki in strokovnjaki. POKRAJINSKE VOLITVE 1996 Kandidati se predstavljajo Eugenio Brissi (DSL) Rojen pred 55 leti v Barkovljah, a že trideset let živi v Nabrežini. Je upokojenec Tržaške pristaniške ustanove. To je njegova prva kandidatura, Je blagajnik krožka Brin in aktiven v združenju prostovoljcev Križ - Nabrežina. Kandidira v okrožju Nabrežina 2. Če sem iskren, moram povedati, da sem kandidaturo DSL sprejel z velikim veseljem in to tudi zato, ker zelo ugodno ocenjujem delo Prodijeve vlade. Vsi jo v tem trenutku kritizirajo, jaz pa mislim, da dobro posluje in da je lahko za zgled tudi deželni upravi ter tudi drugim krajevnim ustanovam. Trst je žal mesto starih, zato bi morala tudi pokrajinska uprava posvetiti večjo pozornost priletnim občanom. V mislih imam Domove za ostarele, ki so predragi, zato bi morala k njihovemu upravljanju prispevati tudi Pokrajina. Dolgo let sem bil zaposlen v tržaški luki. Tudi tam marsikaj ne funkcionira, uprave pa so precej brezbrižne do njenih številnih vprašanj, tudi zato, ker imam vtis, da prista- nišče s časom izumira, kar bo povzročilo ogromno škodo celotni tržaški skupnosti. Kar zadeva devin-sko-nabrežinske občine pa menim, da bi morala Pokrajina posvetiti več pozornosti dialogu med tukaj živečimi Italijani, Slovenci in občani istrskega porekla. Občina je vložila veliko energij v to področje, mislim, da bi ji morala pri tem priskočiti na pomoč tudi Pokrajina, ki, kolikor vem, razpolaga z denarjem za spodbujanje kulture dialoga in sožitja. Luciano Kocman (Sev. liga) Rojen 10. 4.1940, živi v Stivanu. Znanje jezikov je izpopolnil na tržaški univerzi, v Nemčiji je bil nekaj časa zaposlen pri anbasadi ZDA. Je funkcionar Tržaške turistične ustanove, kjer se ukvarja s stiki z javnostjo. Kandidira v 5. nabrežin-skem okrožju. Osrednja točka mojega programa je vsestransko ovrednotenje vloge pokrajinske uprave in to na vseh resorjih, kjer uprava že deluje in za katera ima pristojnosti. V devinsko-nabrežinski občini, kot tudi drugod po Krasu, je zelo občuteno vprašanje vzdrževanja pokrajinskih cest, ki so v glavnem v zelo slabem stanju. Novoizvoljena pokrajinska uprava bo morala končno začeti gradnjo prepotrebnega železniškega nadvoza pri Sempolaju. Izboljšati bi morala »Cesto terana« ter jo dopolniti s podobno cesto na slovenskem Krasu, da bi tako postala res prava čezmejna turi-stično-enogastronomska cesta. V mislih imam relacijo Sežana-Dutovlje-Komen-Gorjansko. Za izvedbo tega projekta bi lahko prišel v poštev prispevek Evropske unije za obmejno sode- lovanje z državo nečlanico, ki je v tem primeru Slovenija. V poštev bi lako prišli tudi prispevki, ki jih Dežela redno dobiva od EU. V svojem programu se zavzemam še za razširitev »Kraške tranzver-zale« od Opčin do Sem-polaja s stezo za kolesarje in za posodobitev dotrajanjih cestnih tabel in smerokazov ter za postavitev novih dvojezičnih. Nadalje predlagam boljše vzdrževanje poslopij slovenskih in italijanskih šol. Končno naredimo vse, da bomo Kraševci imeh nekaj koristnega od Pokrajine. Fulvio Zuppin (SKP) Rojen pred 57 leti v Škofijah, prebiva pa v Miljah. Obrtnik, aktiven je bil v Komunistični partiji Italije, nato je vstopil v Stranko komunistične prenove. Bil je osem let občinski svetovalec miljske »Liste Frausin«. Kandidira v petem miljskem okrožju. Pokrajinska uprava bi morala posodobiti oziroma racionalneje preurediti razne javne servise in usluge, ki so za občane predrage in hkrati neučinkovite. Na tem področju bi morala igrati vlogo koordinatorja med občinami in drugimi javnimi ustanovami, kar se trenutno ne dogaja, saj smo priča veliki zmedi, ki seveda ne prispeva k boljšim odnosom med občani in inštitucijami. Rad bi opozoril predvsem na stanje pokrajinskih cest v naši občini. Kolikor berem, se v devinsko-nabrežinski občini pri- tožujejo nad stanjem tamkajšnjih pokrajinskih cest, ki pa so v primerjavi z miljskimi še kar dobre. Cesta, ki povezuje Milje s Korošci je podobna kolovozu, v izredno slabem stanju pa je tudi cesta, ki povezuje Mi- lje s Škofijami. Pred leti sem glede nevzdržnega stanja te izredno pomembne prometnice vložil celo prijavo karabinjerjem, na katero pa se ni nihče odzval. Upam, da bo novoizvoljeni pokrajinski svet v prvi osebi spodbudil radikalno prepotrebno reformo Pokrajine. Pričakujem tudi boljše odnose med Provinco in milj-sko občinsko upravo, ki bo, kot znano, v kratkem obnovljena. Boljši odnosi bodo odvisni od novih pokrajinskih, a tudi od novih miljskih upraviteljev. VOLILNA KRONIKA Na shodu s Faustom Bertinottijem tudi o krizi Tržaške kreditne banke Med velikimi predstavniki italijanskega političnega življenja bo danes v našem mestu vsedržavni tajnik SKP Fausto Bertinotti. Ob njegovi prisotnosti se bo namreč ob 19.30 odvijal v glavnem paviljonu Tržaškega velesejma deželni shod stranke, na katerem bosta poleg Bertinottija spregovorila kandidat SKP za predsednika pokrajine Dennis Visioli in deželni tajnik Gianluigi Pergolo, ki bo obravnaval zlasti probleme deželne krize. Ob tej priložnosti bo zapel tudi Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Bertinotti bo še pred tem (ob 17. uri) obiskal Milje, kjer se bo udeležil volilnega shoda skupaj s kandidatom za župana Millom in Diegom Apostolijem. Ob 19. uri bo imel vsedržavni tajnik SKP v vele-sejemskih prostorih tiskovno konferenco, med katero bo poglobil tudi vprašanje krize Tržaške kreditne banke ter potrdil zavzetost SKP za odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Minister Bersani danes v Trstu »Trst med zasičenimi sektorji in inovacijo: razvojne možnosti tržaškega območja« - to je naslov srečanja, ki ga danes ob 15. uri prireja v Modri dvorani Hotela Savoia tržaška federacija in deželna skupina DSL in katerega se bo udeležil minister za industrijo Pierluigi Bersani. Svojo udeležbo v debati o glavnih vprašanjih tržaškega gospodarstva so med drugimi že najavili župan Riccardo Illy, predsednik Fincantieri Corrado Antonini, predsednik raziskovalnega centra Domenico Romeo in predsednik Zanussi Electrolux GianMario Rossignolo. Srečanje s kandidati DSL Slovenska komponenta demokratične stranke levice vabi na javno srečanje s slovenskimi kandidati DSL, ki bo jutri, 7. novembra, ob 19.30, v Domu Br-dina na Opčinah. Prisotna bo tudi kandidatinja za predsednika Pokrajine Adele Pino. Nabrežinska DSL prireja srečanja s kandidati Demokratična stranka levice - občinska enota Devin - Nabrežina prireja v sklopu volilne kampanje za pokrajinske volitve spoznavna srečanja s kandidati vseh štirih volilnih okrožij: - danes, 6. novembra, ob 18. uri na sedežu sekcije DSL E. Berlinguer v Nabrežini srečanje z Nadjo Debenjak; - jutri, 7. novembra ob 18. uri v prostorih hotela Si-stiana - Sesljan srečanje z Armamario Finocchiaro -Depangher in Eugeniom Bressijem; - v torek, 12. novembra ob 18. uri v prostorih restavracije Al Carso v Mavhinjah srečanje z Igorjem Gabrovcem. Srečanje s kandidatkami V kavami Tommaseo bo danes ob 11. uri srečanje z vsemi kandidatkami za bližnje volitve, ki ga prireja Zveza žensk Italije. Srečanje bo priložnost za razpravo o programih in perspektivah žensk naše pokrajine na raznih področjih družbenega življenja. POLITIKA / PRED VOLITVAMI Volilni shod s tajnikom CDU Buttiglionejem Trst noj pokaže podjetnost Manjka samo še nekaj dni do nedeljskih pokrajinskih in miljskih volitev, in v Trstu se vrstijo li-derji vsedržavnih strank. Včeraj je bil na obisku vsedržavni tajnik CDU Rocco Buttiglione. Na Pomorski postaji se je srečal s somišljeniki - med drugimi so bili poslanec nacionalnega zavezništva Menia, nekdanja poslanka Forze Italia Vascon in deželni svetovalec Anto-nione. Buttiglione je naglasil vlogo Trsta, ki je zamrl v času hladne vojne, v prenovljeni in odprti Evropi pa mora spet pridobiti svojo osrednjo posredniško vlogo. Pri tem mora vlada prispevati z obnovitvijo infrastruktur, v prvi vrsti železniških in avtocestnih povezav proti Vzhodu, svojo podjetnost Rocco Buttiglione pa morajo pokazati tudi tržaški krogi. Zvečer se je Buttiglione udeležil večerje v Miljah v podporo županskemu kandidatu Dipiazzi. POBUDA OPENSKE KNJIŽNICE Zbiranje starih pisem in drugih dokumentov Marsikdaj iz preprostega pisma ali razglednice bolje spoznamp določene zgodovinske okoliščine in izvemo o nekdanjem življenju več kot iz prebiranja dolgih zgodovinskih tekstov. Iz te predpostavke se je pri vodstvu Knjižnice Finko Tomažič in tovariši, ki že vrsto let uspešno in domiselno deluje v okvim openskega kulturnega društva Tabor, porodila ideja o zbiranju pisem, razglednic, fotografij in drugih dokumentov iz obdobja druge svetovne vojne in iz časov fašistične strahovlade. Knjižnica bi rada zbrala čimveč gradiva, ki priča o ljudeh, ki so bili po zaporih, v konfinaciji, v prisilnem begunstvu, na prisilnem delu, v posebnih bataljonih, ali so v kakršnikoli okoliščini in na kakršenkoli način komunicirali s svojimi družinami, znanci in prijatelji. Knjižnica je z delom že začela in marsikaj tudi zbrala, sedaj pa se obrača na širšo javnost s prošnjo po sodelovanju. Ko se bo nabralo dovolj gradila, bo priredila tudi razstavo. OFF SHORE / DEKRET MORATA ODOBRITI VLADI V RIMU IN BRUSLJU Bo torkov viti odločilen? Prihodnji torek, 12. novembra, ho v Rimu sestanek, od katerega bo po zatrjevanju dobršnega dela tukajšnjih gospodarskih krogov odvisna usoda načrta za uresničitev toliko pričakovanega fi-nančno-zavarovalniškega centra off shore v Trstu. Na zakladnem ministrstvu se bodo sestali predstavniki deželne vlade Furlanije-Julijske krajine (najverjetneje jo bo zastopal podpredsednik Cri-stiano Degano), ministrstev za zunanje zadeve, finance, industrijo in zunanjo trgovino, tržaške občinske uprave, Tržaške trgovinske zbornice, Banke Italije, nacionalne komisije za nadzor družb in borze Consob ter zavoda za nadzor zavarovalnic Isvap. Preučili in definirali bodo osnutek medministrskega odloka za ustanovitev off shorea, ki ga bodo potem poslali v odobritev rimski vladi, ta pa naprej izvršni obla- sti Evropske unije. Besedilo osnutka je pripravilo zakladno ministrstvo na podlagi pripomb in opazk Evropske unije, ki je poprejšnji tek- V Miljah se je v ponedeljek že začel spremni program zimskega dela letošnjega festivala mladinskega gledališča, ki sedaj nosi naslov Mug-gia Spettacolo Ragazzi. Prireja ga miljska občinska uprava v sodelovanju z deželno in deželno gledališko ustanovo, pokrovitelj pa je predsedstvo italijanske vlade. V spremnem programu so predvsem gledališke delavnice za otroke in šolnike, letošnjo delavnico v prostorih nižje srednje šole st, kakor že znano, zavrnila. Podpredsednik deželnega odbora Degano se je o zadevi minuli ponedeljek pogovarjal s pod- »N. Sauro« pa vodi Cri-stina Adriani. Prva letošnja predstavo bo v soboto, 9. novembra, ko se bo ob 20.30 v miljskem gledališču Verdi tajnikom na zakladnein ministrstvu Robertom Pinzo in z odgovornim za mednarodne zadeve pr' istem ministrstvu GiaU' earlom Del Bufalom. predstavila turinska skupina L’Anonima Vo-cali (na sliki). Nastopila bo s komično-glasbeno predstavo »5 vocali con sonanti«. Milje: v soboto prva predstava festivala mladinskih gledališč DSI / NA PONEDELJKOVEM VEČERU 0 Cerkvi in družbi na Goriškem med vojno Gostje bil prof. Luigi Tavono V ponedeljek je bil go-Društva slovenskih izobražencev ugledni go-Dski zgodovinar prof. Miigi Tavano (na sliki), je spregovoril o nedavnem tridnevnem zgodovinskem posvetu o Cerkvi in družbi na Gorškem med vojno in Osvobodilnimi gibanji, ki )e potekal v Gorici. Prof. Tavano je dejal, se je s tem posvetom hotelo zgodovinsko os-Vetliti obdobje med dru-§p svetovno vojno na Go-tiskem. Goriška ima harnrec svojo specifiCno-jjb ki je po mnenju prof. tavana nista upoštevala i®6 italijansko ne sloven-sko zgodovinopisje. Razloge za zgodovin-ski posvet je prof. Tava-ho videl v potrebi pd osvetlitvi življenja Go-lske, njenega prebivalst-in teritorija. Priredi-j®‘ji so tudi želeli, da Ita-tjani spoznajo slovensko stvarnost, v središče po-z°rnosti so postavili st-^.arnost goriške nadškofe in v zavest, da go-*aki zgodovinski kon-ekst lahko predstavlja Zvirno točko za obrav-a Van j e evropske zgodo-lne tistega obdobja. Iz Posveta izhajajo po ihtenju predavatelja spe- cifičnost in problematičnost Goriške napram Ljubljani in Trstu, revolucionarni značaj slovenskega osvobodilnega gibanja, vprašanje, zakaj se v Sloveniji ni razvilo demokratično in pluralistično osvobodilno gibanje kot v drugih demokratičnih evropskih državah, dejstvo, da se temeljna raziskava tako pri Italijanih kot pri Slovencih šele začenja in potreba po zgodovinski reviziji v pozitivnem pomenu besede: fašizem in protifašizem naj se izvzameta iz mita in naj se ju postavi v zgodovinsko stvarnost. V teku razprave je bila med drugim omenjena razlika med Trstom in Gorico, zlasti kar se tiCe obravnavanja likov obeh takratnih škofov, Margot-tija in Santina. V Trstu bi tak zgodovinski posvet morda ne bil tako uspešen, vendar bi bilo potrebno s takimi raziskavami začeti. To pomaga katoličanom, da živijo svoje katolištvo na pravilen način, je pa tudi dejanje prave ljubezni do resnice ne samo nasploš-no, ampak znotraj Cerkve. 1.2. Tečaj slovenščine v repentabrski občini V repentabrski občini je v mesecu oktobru stekel tečaj slovenščine, namenjen italijansko govorečim občanom, v organizaciji občinske uPrave in KD Kraški dom. Zanimanje za učenje .uvenskega jezika je bilo nad pričakovanji orga-Uizatorjev, saj se je vabilu odzvalo lepo število )udi tako, da je bilo potrebno tečajnike razdeliti v dve skupini. Lekcije se odvijajo dvakrat tedensko v prostorih Bubničevega doma v Repnu, eCai pa vodi domačinka prof. Vilma Puric. Vsekakor pozitivna pobuda in odziv. Organi-2atorja upata in želita, da bi bil to tudi korak k Zbliževanju in boljšemu razumevanju med raz-1Cn° govorečimi občani. Vesna Guštin Paolo Rmniz v knjigami Minerva V knjigami Minerva (Ul. San Nicolo 20) bo v Petek, 8. novembra srečanje z novinarjem in av-orjem številnih knjig Paolom Rumizem. Na tok-UTnem srečanju, ki se bo začelo ob 18. uri, bodo razpravljali predvsem o njegovi zadnji knjigi j schere p er un massacro (Maske za pokol), ki js Pred časom izšla pri založbi Editori Riuniti. Ujiga obravnava vojne dogodke na območju ,lv®6 Jugoslavije in nudi številne izzive za § obji razmislek o celotnem dogajanju, ne samo a, Voiuem območju, temveč v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Petkovo srečanje v°dil zgodovinar Giorgio Negrelli. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ARTHUR MILLER RAZBITO STEKLO Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 6. novembra, ob 16. uri ABONMA RED I Jutri, 7. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H ob 19.30 IZVEN ABONMAJA Agrarna skupnost jusov-srenj v tržaški pokrajini - Srenje - Vici-nie iz Kanalske doline in - Agrarna skupnost iz Slovenije prirejajo jutri, 7.t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu (Repentabor) okroglo mizo SRENJE V DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI -EVROPSKA LISTINA Govorila bosta: dr. Alessandro Oman in dr. Rudi Simac VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 6. novembra 1996 LENART Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.54 - Luna vzide ob 1.41 in zatone ob 14.31. Jutri, ČETRTEK, 7. novembra 1996 BERTI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1019 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Deborah Loche, Marta Scala, Lorenzo Percan, Anna Zucca, Alessio Jerman, Annasofia Gašperini, Simone Giugovaz, Petra Švara, Laura, Marta in Paolo Reitano. UMRLI SO: 49-letni Wer-ner Mutschlechner, 47-letna Silvana Sedmach, 94-letna Alda Urizio, 74-letna Gio-vanna Miani, 82-letni Giorgio Penso, 83-letni Pietro Do-nati, 98-letna Alda Stefani, 93-letna Ida Lucano, 93-letni Ildegardo Umeri, 86-letna Angela Gladi, 89-letni Aure-liano Lacovig, 83-letni Ar-mando Bressani, 77-letni Santo Gavinel, 69-letni Fran-cesco Damato, 76-letna Lui-gia Pegan, 64-letni Giuseppe Crismani, 73-letni Egizio Schiavoni. gnora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kidman, John Malkovich. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Twi-ster«, r. Jan De Bont. EKCELSIOR AZZURRA - Dvorana rezervirana AMBASCIATORI - 17.30, 20.00, 22.30 »Slee-pers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 1 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Jack«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »II momento di uccidere«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fratel-li«, i. Christopher VValken, Isabella Rossellini. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Top model«, prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL -16.00, 17.55, 20.00, 22.10 »Mission Im-possible«, i. Tom Cmise. Zadnji dan. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Independen-ce day«, r. Roland Emme-rich, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.15 »The Rock«, i. Sean Connery, Nicolas Gage- LEKARNE hi PRIREDITVE Od POiNEDELJKA, 4. do SOBOTE, 9. novembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Son-nino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 19.00, 21.45 »Ritrattodi si-. KLUB PRIJATELJSTVA vabi danes, 6. t. m., ob 16. mi na srečanje v Ul. Doni-zetti 5, kjer bomo predvajali film o Papeževem obisku v Sloveniji in film o poletni koloniji v Come-gliansu. V BORIS SPORTS KLUBU bo v petek, 8. t.m., ob 21.30 nastopila znana skupina Midnight Express Blues Band. Na razpolago prigrizki in odlična angleška piva. Ne zamudite! FILOMENA MARTU- RANO: za posebno predpremiero v petek, 8. t. m. so na razpolago vabila pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul.126, OpCine v dopoldanskih urah, tel. št. 040/212289 in v trafiki Be-zin v Križu št. 34. SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB vabi v soboto, 9. t .m vse mlade na veselo MARTINOVANJE, ki bo na Proseku na skavtskem sedežu (blizu cerkve). Zabavali se bomo ob prijetni glasbi, prigrizku in domači kapljici ob 18.30. KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi vse elane in prijatelje v nedeljo, 10. t. m., ob 17.30 na MARTINOVANJE. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! SKD SLAVEC Ric-manje-Log in Godba na pihala iz Ricmanj Vas vljudno vabita na svečanost ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v nedeljo, 10. t. m., ob 15. mi pred spomenikom padlim na vaškem pokopališču. Sodelujejo ucenci GOS L Trinko Zamejski Ricmanje, združeni MePZ Slavec- Slovenec, Godba na pihala iz Ricmanj, priložnostni govor Neva Lukeš. ► [3 obvestila TPPZ P.TomažiC - Danes, 6. t.m., ob 19.30 bomo nastopili na tržaškem sejmišču (fiera di Trieste), kjer bo spregovoril tajnik prenovljene komunistične partije v Italiji tov. Berti-notti. To bo naš 600-na-stop. V DRUŠTVENIH prostorih SKD Vigred v Sem-polaju se bo odvijal šivil-ski tečaj vseh stopenj z Adrijano Regent. Informacije tel. na št. 225322 ( Ariana). Vpisovanje in sestanek danes, 6. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SO SPDT obvešča udeležence zimovanja, naj poravnajo prvi obrok plačila do vključno petka, 8. t.m. na ZSSDI. DUHOVNA, družinska in Studenska skupina župnije sv. Jerneja na Opčinah vabi na informativni veCer s socialnim terapevtom Martinom Bertokom na temo TRANSAKCIJSKA ANALIZA - kako razumeti in gojiti kulturo medsebojnih človeških odnosov?. VeCer bo potekal v župnijskih prostorih na Opčinah v petek, 8. t. m. od 20. ure naprej. Vabljeni! SK BRDINA obvešča, da bo ob priliki sejma v petek, 8. t. m., ob 20.30 predavanje s filmom Sola smučanja. Predavatelja bosta predstavnik Elana Matjaž Šarabon ter predsednika ZVUTSa. EKONOMSKI KROŽEK organizira v petek, 8. t. m., ob 14. uri obisk obrtne cone v Dolini. Zainteresirani naj se javijo v prostorih NSK v Trstu, Ul.sv. Frančiška 20 najkasneje do Četrtka, 7. t.m. Vljudno vabljeni! ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL obvešča, da je na zgoniškem županstvu novi sedež SPI-CGIL odprt ob torkih in četrtkih med 9.30 in 11. uro. TEČAJI ANGLEŠČINE: za vse stopnje, skupinske, individualne in specifične prireja Sklad Mitja Cuk v sodelovanju s šolo English Language Centre iz Trsta. Informacije po tel. št. 040/212289 in 040/363878. LJUDSKI KROŽEK BRIN iz Križa prireja tečaje slovenščine in angleščine. Informacije na tel. St. 040/220638. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 8., 9., 10. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo odprt v petek, 8. t.m. od 18. do 20. ure, v soboto, 9. t.m . od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 10. t. m. od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Zbiranje opreme bo jutri, 7. novembra v Domu Brdina od 18. do 20. ure. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI zbi- ra pisma, razglednice, dokumente bivših internirancev v italijanskih zaporih, v konfinaciji, Slovencev v posebnih bataljonih in prisilnem begunstvu. Zbrani dokumenti bodo z novo močjo osvetleli življenje in Čutenje naših ljudi v pretekli zgodovini. Na voljo smo vsak torek in petek od 16. do 19. ure. SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij vasi Sempolaja, Slivnega, Praprota, Prečnika in Trnovce in takratnega življenja, da jih posodijo društvu za priložnostno razstavo in izdajo koledarja. Fotografije lahko oddate odbornikom društva oz. v sredah na tečaju vezenja od 17.15 do 18.15. ŽENSKA SKUPINA TPPZ P. TOMAŽIČ toplo vabi vse pevke, ki jim je pri srcu partizanska pesem, da se udeležijo vaj zbora, ki se vršijo vsak ponedeljek ob 20.30 v Partizanskem domu na Padricah (v bližini begunskega taborišča). NOVOLETNO taizejsko romanje za mlade iz cele Evrope bo letos od 28.12.1996 do 1.1.1997 v Stuttgartu v Nemčiji. Udeležila se ga bo tudi skupina iz zamejstva. Infonnacije in prijave na tel. št. 228307 (Aleš) najkasneje do 15. novembra. FOTO KLUB Anton Až-be iz Škofje Loke prireja 1. slovensko študentovsko razstavo (dia). Tema A -prosta, tema B - potovanja. Sprejem dia do 15. novembra. Pravnilniki so na razpolago v Tržaški knjigami. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje letos svojo deseto študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1996/97. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1. nadstr., tel. št. 040/631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM motor Ja-maha TT 600 S, letnik ’95 zadnji model, 6.000 km, Se dve leti garancije v odličnem stanju. Tel. št. 040/228333. FIAT TIPO 1400 digit, letnik 1989, sive barve, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 364212 - urad ali 327035 (13. in 14. ura). PO CENI PRODAM ka-talitiCno peC za 15 kg jeklenko. Tel. št. 0481/533960 Tusulin PRODAJAMO kmetijsko zemljišče. Tel. št. 040/231868. PRODAM domač krompir in repo za kisanje. Tel. št. 200882. PRODAM kanarčke Ma-linua (dobre pevcej.Tel. št. 040/220189 ob uri obedov. ČISTOKRVNE mladice kraškega ovčarja prodam po ugodni ceni. Tel. št. 228382 - Mojca ob uri kosila. LESTVE za nabiranje oljk dobite pri pohištvu Koršič. V KRIŽU prodam licenco za drogerijo, parfumerijo in igrače. Tel. št. 040/220308. PALAČE Hotel v Gorici nudi službo mladeniču za pomoC v recepciji. Ponudbe poslati na: Palače Hotel, C.so Italia 63, Gorica. TORKLA PAROVEL je pričela z mletjem oljk na neprekinjeno izmeno. Oljkarji! Lepo vas prosimo, da si pravočasno rezervirate servis na tel. št. 040/231908 ali 227050. ŽELEZNINA TERČON Nabrežina obvešCa cenjene stranke, da v zimskem času posluje s sledečim urnikom: od 8. do 12.30 ter od 14.30 do 18. ure. Tedenski počitek ostane ob sobotah. V BOLJUNCU bo v soboto, 9. t. m., ob 16. uri ot-vorila nov frizerki salon Cecilia Melchionna. Vabljeni vsi prijatelji, znanci in vaščani. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO ima odprto Jordan Žerjal v Ricmanjih. PRISPEVKI V spomin na dragega Vincenca Maverja daruje Aldo Maver z družino MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PJBUESr-Ul Voldlflvo 36-1. nad. reS. 361888-Fbx 768697 100.000 lir za KD France Prešeren in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Vincenca Maverja daruje družina Mauri (Boršt) 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Boljuncu. V spomin na Marijo Gruden vd. Knez darujejo Janko in Ivanka Simoneta 20.000 lir, Jožica Guštin 20.000 lir, Zmaga Lorenzi 50.000 lir ter Zvonko in Tamara Simoneta 20.000 lire za NT Odsek SK Kras. Namesto cvetja na grob Nerine Štor daruje Jelka Cvelbar 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Pepija Pečarja in Pepija Križmancica daruje Roza Grgič 50.000 lir za SD Zarja. Ob 2. obletnici smrti Srečka Grgiča daruje hci Marija 30.000 lir za KD Lipa. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361388-lax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 t Pogreb dragega Giuseppeja Prinčiča bo danes, 6. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Co-stalunga v proseško cerkev in nato na pokopališče. Svojci Prosek, 6.11.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Deset let je odkar pogrešamo srCno toplino in nasmeh dragega Emila Colje Majda in Stojan z družinama Trst, 6.11.1996 Ravnatelj, učno in neuCno osebje ter učenci kriškega oddelka srednje Sole I. Gruden izrekajo sluginji Sonji Colja in družini iskreno sožalje ob smrti oCeta. Ob smrti stanovskega tov. Marjana Dolgana izražajo svojcem občuteno sožalje elani slovenskega uredništva tržaškega sedeža RAI Ob smrti Marjana Dolgana, dolgoletnega odbornika SD BOR, izreka društvo svojcem najiskrenejše sožalje. ZAHVALA Ob izgubi nase drage Marije Gruden vd. Knez se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala župniku Markuži, dr. Nevi Danev in Anici ter Angelu. Svojci Salež, Čerovlje, 6. novembra 1996 RIM / SREČANJE Pred novo Goriško listino Po tožbah in polemikah glede "zapravljene” priložnosti, ki jo je predstavljala financarska šola, se, kot se zdi, vendarle pričenja obdobje umirjenega, vsekakor pa bolj stvarnega pristopa do razreševanja perečih gospodarskih vprašanj. V Rimu bo jutri dopoldne srečanje na katerem bodo obravnavali dokončni osnutek sporazuma za Goriško, oziroma drugo Listino za Goriško. Pred nekaj tedni so v okviru Teritorialnega pakta ter ob sodelovanju predsednika deželne vlade Cecot-tija in odbornika Matas-sija pripravili dokument z izhodišči za novi sporazum, ki naj bi dopolnil, oziroma nadgradil dogovor izpred treh let. Poslanec Borghini je pripravil osnutek, ki ga bodo na jutrišnjem srečanju pregledali. Kakor izhaja iz krajšega sporočila Trgovinske zbornice, so izhodiščni dokument na zadnji seji Teritorialnega pakta dopolnili: v osnutek sporazuma za katerega izvajanje v prvi vrsti jamčita Vlada in Dežela so vključili tudi postavko, oziroma obvezo, da denar, ki je bil namenjen gradnji šole - vojašnice za financo, ostane na razpolago Gorici. Kakor znano, so sporazum za Tržaško območje pred kratkim že podpisali. Predstavniki goriškega gospodarstva in javnih ustanov zahtevajo, da se po sklenitvi sporazuma za Goriško izdela skupni programski dogovor o njegovem izvajanju in s tem tudi sprejmejo jasne obveznosti. KULTURNI DOM / DESET PREDSTAV Nova sezona Gorica kinema Od jutri do 2. januarja Dva posebna dogodka Kinoatelje pričenja jutri novo sezono filmskih večerov. Pobuda, ki je že prejšnja leta naletela na dober odziv zlasti mlajše publike, bo tokrat zares še bolj nova in bogata. V Gorici, v Kulturnem domu in, predvidoma v prenovljeni kinodvorani na Travniku, ki naj bi bila do decembra že odprta, bodo namreč predvajali izbrane filme, ki bodo sočasno na ogled v najpomembnejših italijanskih mestih. Pri organizaciji revije Gorica-Kinema se namreč poslužujejo programa Play-bill, ki se je oblikoval ob beneškem filmskem festivalu in ki ima kot cilj prikazovanje filmov, ki na festivali sicer niso bili deležni posebnih odmevov, so pa tako po problematiki, ki jo obravnavajo, oziroma po izraznosti zanimivi in vredni, da dosežejo širši krog občinstva. Za realizacijo načrta Playbill s krbi znano distribucijsko podjetje Mikado, poleg založniške hiše Unita in televizije. Niz filmskih večerov zajema osem "rednih” predstav, ki se bodo začele jutri zveCer, ko bodo ob 20.45 v Kulturnem domu predvajali Roba Epsteina Zastrti ekran, zaključile pa v Četrtek, 2. januarja s filmom Cold comfort farma angleškega režiserja Johna Schlesingerja. Zastrti ekran ameriškega režiserja mlajše generacije odkriva, pravzaprav analizira pristop družbe do pojava drugačnosti na (homoseksualnosti). Poleg tega se bosta zvrstila še dva NOVICE Nabirka za novo vozilo Združenje La Salute, ki deluje pretežno na področju Locnika, nadaljuje z nabirko za nakup novega rešilnega avtomobila. Do konca oktobra so posamezniki v sklad prispevali že 7.352.000 lir. Združenje se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in izreka priznanje za dokaz solidarnosti. Denarne prispevke lahko posamezniki, podjetja in društva nakažejo na račun št. 485/4 pri podružnici Goriške hranilnice v LoCniku in na raCun št. 21251/2 pri Zadružni kreditni banki v LoCniku. Prispevek lahko nalažeko tudi neposredno na sedežu združenja in sicer v ulici Bersaglieri 5, od 8.30 do 10.30 in id 14. ure do 17.30. La Salute nudi različne usluge na področju zdravstvene in splošno socialne službe. "Pirati” V Dijaškem domu V Dijaškem domu bo jutri ob 17. uri nastopila amaterska dramska skupina ”2B or nor 2 B”, ki deluje v sklopu skupnosti "La tempesta” . Predstavila se bo z igro "Pirati”. Nastop je namenjen predvsem gojencem Dijaškega doma, vendar pa bodo z veseljem sprejeli tudi "zunanje” obiskovalce. Ime skupine je nekoliko skrivnostno in zavito v nekakšno siglo, v bistvu pa gre za znani citat iz Shakespearja "Biti ali ne biti". V Katoliški knjigarni bo razstavljal Arrigo Tonutti Tri desetletja je na področju likovne umetnosti, posebej slikarstva na Goriškem, prisoten Arrigo Tonutti. Za slikarstvo se je začel zanimati v šestdesetih letih. Pred tridesetimi leti je bil, na razstavi v poklon Carlu Sbisaju, bil deležen posebnega priznanja, prav tako se je nekaj let zatem uveljavil na razstavi goriških slikarjev v VViener Neustadtu. "posebna” filmska dogodka: v petek, 15. t.m. in v soboto, 16. t.m. bo v Kulturnem domu, v sodelovanju z združenjem Sergio Ami-dei, predpremiera filma Meja (La frontiera), ki se je ho udeležil tudi režiser Franco Giraldi. Drugi poseben dogodek bo 8. decembra ob 100-let-nici prve filmske projekcije v Gorici. In še informacija praktičnega značaja: posamezna vstopnica velja 8 tisoč lir. S člansko izkaznico Kinoa-teljeja pa je mogoče za 35 tisoC lir kupiti abonma za vseh deset predstav. Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma pred pričetkom predstave. _____GORICA / V DRŽAVNI KNJIŽNICI Na Handkejevem večeru tudi slovo od ravnatelja dr. Otella Silvestrija O Handkeju govoril prof. Hans Kitzmiller Otello Silvestri se je v ponedeljek zveCer poslovil od številnih zvestih obiskovalcev Goriške državne knjižnice s solzami v oCeh. Na mestu ravnatelja knjižnice, ustanove, ki ima zametek še v avstrijskih časih in kjer je, poleg italijanskih, tudi veliko nemških in SSŠ vabi starše da za Pokrajinski šolski svet oddajo preferenčni glas Edvinu Bemetiču Pomen množične udeležbe na volitvah Po seriji člankov o nedeljskih volitvah v šolske organe, o stališčih Sindikata slovenske šole, pomenu Cim večje udeležbe na volitvah in izvolitvi predstavnikov v posamezne organe,(z izjemo Okrajnega šolskega sveta, kjer se nadaljuje bojkot) danes zaključujemo informacijo s tehničnimi napotki za starše, ki bodo volili svojega predstavnika v Pokrajinski šolski svet. Volišča bodo na vseh šolah in bodo odprta v nedeljo od 8. do 12. ure in v ponedeljek od 8. do 13.30. Starši, ki imajo otroke na različnih stopnjah šol, volijo na šoli, ki jo obiskuje najmlajši od otrok. Starši otrok, ki obiskujejo vrtce, volijo na osnovnih šolah. Vsak volilec na izbrani listi odda lahko samo en pre- ferenčni glas. Sindikat slovenske šole vabi starše, da na listi St. 1, z geslom "Enotnost”, za izvolitev predstavnika staršev v Pokrajinski šolski svet oddajo preferenčni glas g. Edvinu BemetiCu. Na isti listi kandidira tudi g. Nataša Paulin. V Pokrajinskem šolskem svetu, je za predstavnika staršev učenčev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom predvideno eno mesto (predstavniki staršev pa imajo skupaj štiri mesta). Pokrajinski šolski svet je organ, ki soodloča o pomembnih vprašanjih v pokrajinskem merilu. Eno od teh vprašanj je tudi racionalizacija šolske mreže. Prisotnost naših predstavnikov, vključno predstavnika staršev, je zato toliko bolj umestna in potrebna. Predhodna razprava odgodena Predhodna obravnava proti predsedniku Trgovinske zbornice in dvanajstim drugim osumljencem zaradi zlorabe javne funkcije je bila odgodena na 25. februar 1997. Tako je odločila sodnica dr. Silvia Balbi, ki se je šele pred nekaj dnevi zaCela ukvarjati s postopkom, medtem ko je bil sodnik Scara-muzza začasno dodeljen v Caltanisetto. Na včerajšnji razpravi je eden od osumljencev, Marmc-cio de Marco, postavil zahtevo, da se po-služi postopka v slovenščini, Čeprav izhaja iz južnih predelov države. Sodnica je zahtevo, ki je bila postavljena s provokativnim namenom, kar je priznal de Marcov odvetnik, zavrnila. Previdnosti ni nikoli preveč opozarja Federeonsumatori in svari pred goljufijami Previdnosti ni nikoli preveč, preveliko naivnost in zaupljivost pa izrabljajo osebe, ki jih ni mogoCe imenovati drugače kakor goljufi. Združenje Federeonsumatori poleg splošnega opozorila naj bodo občani kar se da previdni pred na videz mamljivimi ponudbami za nakup raznih knjig, enciklopedij ali drugega blaga, v tiskovnem sporočilu navaja primer nekega Eurocluba, ki da razpošilja položnice za plačilo odposlanih vendar pa nikoli prejetih knjig. Nekaj Casa po poštni položnici prejmejo "stranke” drugo obvestilo z zahtevkom po plačilu; vCasih so oblike pritiska celo hujše. Združenje Federeonsumatori vabi občane, ki so postali "žrtev” takega postopka, naj ne plačajo in naj se za nasvet obrnejo na njihov urad. Poleg omenjenega specifičnega primera, združenje ugotavlja, da prihaja pogostoma do zlorab pri prodaji raznih publikacij in enciklopedij. Občani naj, preden karkoli podpišejo, predvsem pazljivo preberejo pogoje, ki so (in morajo biti) navedeni na obrazcu. V slučaju da so v prvem trenutku nasedli spretnim prodajalcem in Ce se tega zavejo, naj v predvidenem roku (sedem dni) s priporočenim pismom s povratnico, prekličejo pogodbo. V vsakem primeru pa se za nasvet lahko obrnejo do sodelavcev združenja, ki ima sedež v ulici Baia-monti 22 (Javni večnamenski socialni center) in ki je odprt ob ponedeljkih od 15.30 do 17.30. slovenskih knjig, je bil kar precej Casa. Njegova zasluga je, da je v tem Času stavba v Ma-melijevi, nekdanji Šolski ulici, bila docela preurejena. Palača kjer je na začetku 17. stoletja bila prva, jezuitska, gimnazija v Gorici, se zdaj tako na fasadi, kakor v notranjosti kaže v Cisto novi obleki. Dosedanji ravnatelj je za slovo izbral večer v skupni priredbi z go-riškim Inštitutom za srednjeevropska kulturna srečanja. V krajšem nagovoru je povedal, da si je na moC prizadeval ovrednotiti večkulturno go-riško realnost, pa Čeprav ni mu uspelo narediti vsega, kar si je želel. V Času njegovega ravnateljevanja je spet začel izhajati zbornik “Studi goriziani”, pri katerem sodelujejo tudi slovenski pisci. Pohvalne besede je o dejavnosti dr. Silvestrija izrazil predsednik inštituta sen. Mi-chele Martina. Drugi del veCera je bil posvečen razgla-bljanjuPetru Handkeju. Profesor Hans Kitz-mueller, bivajoč v Kr-minu, sicer pa profesor na videmski univerzi, je predaval o kontroverznih stališčih nemško-sl o venskega pisatelja. Zaustavil se je še zlasti ob njegovem prosrbskem stališču ob bosanski krizi in vojni in polemiki s številnimi evropskimi pisatelji in Časnikarji, ki je dosegla vrhunec na začetku letošnjega leta, obeta pa se, da bo ponovno prekipela po novem Handkejevem članku, ki je izšel prav pred kratkim. Predavatelj je zatem govoril tudi o najnovejšem Handkejevem delu, ki je izšlo v italijanskem prevodu z naslovom “II mio anno nella baia di nessuno”. Napovedal je, da bo pri njegovi založbi Braitan v kratkem izšel izbor Handkeje-vih spisov. Na sliki -foto Bumbaca - ponedeljkov veCer v Državni knjižnici, v sredini dr. Otello Silvestri. Marko VValtritsch a KINO LEKARNE H RAZSTAVE KD OTON ZUPANČIČ obvešča, da bodo v soboto, 9. t.m. v Kulturnem domu Andreja Budala odprli razstavo likovnih izdelkov Mirkota Maraža iz Ste-verjana. V OBČINSKI KNJIŽNICI V RONKAH je na pobudo Slovenske komisije pri občini do 15. t.m. na ogled razstava ilustracij za otroke Magde Starec TavCar. Urnik: 9.30-12 in 15.30-19. ARS GALERIJA vabi na odprtje razstave slikarja Arriga Tonuttija, v petek, 8. novembra, ob 18. uri v Katoliški knjigarni na Travniku. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. V FOTOGALERIJI SL» VENICA v Kulturnem domu v Novi Gorici je do 7. novembra na ogled razstava Flavia Mosettija, elana fotokluba Skupina 75, na temo Umetnost v mestu. V KULTURNEM DOMU je odprta razstava barvnih fotografij ” Čarobni svet Vipavske jame”. □ OBVESTILA SPDG - Smučarski odsek obvešča, da sprejemajo prijave za zimovanje v Cerknem, ki bo od 31.12.1996 do 5.1.1997. Prijave in informacije na sedežu društva ul. Malta 2 (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Prijave sprejemajo še do 10. novembra. prireditve SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi na predavanji komercialista prof. S. Mogorovicha : o novostih finančnega zakona in konzulenta za delo G. Nadraha o obveznostih zakona 626 o varnosti na delu. Predavanji bosta na sedežu v Ul. Roma 20, v petek, S.t.m., ob 18, uri. ZA MARTINOVANJE SPDG je na razpolago se j nekaj mest. Prijavite se lahko še danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure na sedežu. Društvo vabi vse, ki so mesto rezervirali samo telefonsko, da do jutri poskrbijo za vplačilo. KD OTON ZUPANČIČ prireja v soboto, 9. nove®' bra, ob 20.30 v domu A-Budal v Standrežu tradi' cionalno martinovanje z glasbo, domačo jedačo n1 kapljico vina. Prijave pri g' Marti tel. 21407. GORICA CORSO 17.30-19.45' 22.00»Twister«. SteveD Spielberg. TRZIC COMUNALE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 8^ tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. # Giugno 36, tel. 410340. POGREB! Danes: 11.00, Marj0 | Dolgan iz splošne bolniS®' ce v Trst; 13.15, Anna Mu' sina vd. Cainer iz sploSH6 | bolnišnice v Krmin. BANKE / KRAH BANCO Dl NAPOLI Ali reševanje neapeljske banke odpira revizijo bančne zakonodaje? Vlada bo najbrž prisiljena poseči po zaupnici RIM - Manj kot 24 ur Pred iztekom roka za Možitev amandmajev, se odlok o sanaciji in re-^apitalizaciji zavoda “anco di Napoli (v svoji Cetrti izdaji) obeta vladika zaupnica v poslanski zbornici. Severna liga je aamrae pripravila celo janožico amandmajev, ^ar vladi ne pušča nobe-ne druge možnosti kot Zahtevo po zaupnici. Zabava bo iz finančne komisije senata prešla jutri v zbornico, ki bi se mo-fala o odloku izreči prihodnji ponedeljek. Včeraj je finančna komisija senata končala avdicije s predsednikom borzne komisije Consob anzom Berlando, odgo-vornim za nadzorno slu-2bo pri Banki Italije Bru-nom Bianchijem in z direktorjem neapeljske , anke Federicom Pepe-jem. Vsi trije so izrazili Precejšnje soglasje s pre-hiogom za sanacijo in Privatizacijo banke, čeprav niso izostali niti Ztlaki zaskrbljenosti. redvsem Pepe je poka-2al precejšnje zaupanje , regenerativne sposo-^osti Banco di Napoli, Ceprav je napovedal, da ?e bo njena bilanca tudi eios končala z izgubo, hajbrz v vrednosti 1.400 hdjijard lir. 2e priho-hoje leto naj bi zavod °segel bilančno izra-^aavo, leta 1998 pa naj 1 se njegovi računi do-pnčno poslovili od rde-m številk. Pepe je opti-i lst tudi kar zadeva aako ali skupino bank, , i tujih, ki naj bi prev-6 e neapeljski zavod in °a opremile s svežim ka-Pjtalom, neizterljivi kre-hi, ki dosegajo 12.500 mutjard lir in so bili že azvrednoteni, pa bodo P° njegovih besedah Prenešeni na tako ime-°Vano »bad bank«. Številke, s katerimi je Postregel Pepe, so vse preJ kot zanesljive, saj parlamentarna opozicija trdi, da znašajo neizterljivi krediti 21 tisoč milijard, od katerih jih bo odšlo v »bad bank« samo 14 tisoč. Banka Italije se o tem ni izrekla, na dlani pa je, da v primeru, ko bi bilo mogoče del teh kreditov izterjati, sanacija Banco di Napoli ne bi šla v breme vse nacionalne skupnosti. Predsednik Consoba Baerlanda je na parlamentarni avdienci dejal, da je sanacija neapeljske banke sicer načrtovana kot operacija zunaj trga in torej povsem izjemna, vendar je sprejem zakonskega odloka edina možna pot iz krize. Ber-landa je potem izrazil vrsto pomislekov o postopku za sanacijo in privatizacijo, predvsem pa je opozoril, da odlok ne pojasnjuje postopka za prenos neizterljivih kreditov na tako imenovano Bad Bank. Consob ima rezerve tudi glede opcijskih pravic, ki jih je po odpovedi delničarjev prevzelo zakladniš-tvo, kar je tudi izjema glede na zakonske predpise. Skratka, Banco di Napoli je deležen povsem izjemne obravnave, kar samo po sebi odpira vprašanje oziroma zastavlja potrebo po reviziji ali vsaj prilagoditvi zakonskih normativov, ki urejajo občutljivo bančno področje. Koper povezan z Daljnim vzhodom KOPER (STA) - Ladja Her An, last singapurskega ladjarja Adria Orient Line, je včeraj iz Luke Koper proti Daljnemu vzhodu prvič odpeljala tovor - tokrat je naložila 2000 ton jeklenih cevi -na novo vzpostavljeni redni pomorski liniji za generalne tovore med koprskim pristaniščem in pristanišči Indije, Singapurja, Malezije, Indonezije, Kitajske in Hongkonga. Po dogovoru s singapurskim ladjarjem naj bi slovenska spediterska podjetja za vsak redni mesečni pristanek ladje na tej liniji zagotovila najmanj 4000 do 5000 ton blaga za natovarjanje, preostanek tovorne nosilnosti ladje, ki znaša 17.000 ton, pa bo ladjar napolnil s tovorom iz pristanišča v Benetkah, s katerim si bo koprska Luka zanekrat delila vlogo matičnega pristanišča. Ne glede na to pa gre pri uvedbi nove linije po besedah Vita Mavriča, člana uprave Luke Koper, za pomemben skupen dosežek slovenskih špedicijskih podjetij in Luke. Po štirih letih, odkar so tovrstne linije med Jadranom in Daljnim vzhodom zaradi prevlade kontejnerskega tovora povsem zamrle, so namreč ponovno uspeli vzpostaviti redni prevoz generalnih tovorov, ki danes predstavljajo 10 odstotkov vsega letnega pretovora v koprskem pristanišču. Ta delež želijo v prihodnje še nekoliko povečati in se tako izogniti tveganjem prevelike specializacije v pretovarjanju, ki pa še vedno ostaja eden izmed osnovnih poslovnih ciljev pristanišča, v katerem naj bi letos pretovorili 6,5 milijona ton blaga. LIRA ČET PET 1515,1 1515,1 PON TOR 15199 15204 Milanski delniški trg preplavila evforija MILAN - Na italijanskem delniškem trgu je včeraj tik pred zaprtjem prevladala prava evforija: deset minut pred zaprtjem sestanka je indeks Mibtel kazal napredek za 2, 65 odstotka, Mib-30 pa je pridobil 3, 06 odstotka. Pravi vzlet so tako v Milanu kot v Londonu doživele tudi pogodbe future na državne vrednotnice BTP, ki so pridobile približno dve liri in dosegle rekordno vrednost 125, 80 lire. Po mnenju analitikov je trge poživil splet ugodnih okoliščin, ki gredo od pričakovanj za izid volitev v ZDA do večjega zaupanja v hiter sprejem italijanskega finančnega zakona in v pospešitev privatizacij. Srčna operacija ruskega predsednika Jelcina in ameriške volitve so včeraj vplivale tudi na denarne trge, kjer pa kljub temu ni prišlo do večjih nihanj. Lira je ohranila stabilen tečaj tako do dolarja in marke kot do ostalih glavnih bankovcev. H INDUSTRIJA / OBNOVA KOLEKTIVNE POGODBE KOVINARJEV ^ Tovarna Fiamm v Vicenzi v strahu pred izgubo delovnih naročil razbija fronto delodajalcev čil, zato si ne morejo dovoliti razkošja, da ne bi prvočasno dobavljali svojih izdelkov in si tako zapravili kliente po vsem svetu. 2e zdaj so prizadeti, ker je sindikat sklenil, da do podpisa nove kolektivne delovne pogodbe ne pristane na opravljanje nadur. V tej tovarni pa so jih doslej imeli kar precej. V upravi podjetja se nadejajo, da bo sindikat delavcem dovolil opravljanje nadur, v nasprotnem primeru pa bodo morali pomisliti na morebitno odprtje tovarne kje v tujini, čeprav v Evropi. Tudi v zahodni Evropi, kjer so plače sicer višje od italijanskih, se posel izplača, kajti skoraj povsod je davčni pritisk nižji. Tudi kar zadeva stavke in druge oblike sindikalnega protesta je bilo vsaj doslej po Evropi nekoliko bolje kot v Italiji. V podobnem položaju kot omenjena tovarna v Vicenzi, ki je imela pogum, da je razbila doslej enotno fronto Confindustrie, se nahaja še vrsta podjetij, posebno v severovzhodnem delu države. Marko VValtritsch VICENZA - Pred leti, ko so bili italijanski sindikati odvisnih delavcev močnejši in vplivnejši od današnjih, so svoje zahteve do delodajalcev za obnovo kolektivnih delovnih pogodb podpirali z oklicevanjem splošnih stavk, bodisi omejenih na posamično stroko ali pa splošnega značaja. V Furlaniji-Julijski krajini je bilo takrat jasno opaziti dvojno obnašanje sindikatov in tudi delavstva. V Trstu in Tržiču so bile tovarne zaprte, delavci so ostajali doma ali šli na manifestacijo. V Furlaniji pa je bila na parkiriščih pred tovarnami podoba enaka kot vsak delovni dan. Delavci so šli na delo. Pa ne zato, ker bi bili manj bojeviti od tržaških ali tržiških kolegov. Na delo so šli preprosto zato, ker so jim delodajalci hitro ustregli. V obliki predujma so jim takoj izplačali večji del zahtevanega denarja. Industrije! so imeli ves interes, da proizvodnja ne zastane in da ne izgubijo klienta. Delavcem je to prijalo, saj so nekaj mesecev kasneje, ko je bila kolektivna pogodba podpisana, pre- jeli le še majhno razliko med predujmom in novo plačo. Nekaj podobnega se tudi sedaj dogaja na italijanskem severovzhodu. Kot je znano, so sindikati kovinarjev od delodajalcev zahtevali bruto povišanje plač za 262 tisoč lir na mesec za čas veljave nove triletne pogodbe. Con-findustria je pripravljena dati le 180 tisoč lir, zato je bila v podjetjih kovinarske stroke že vrsta protestov in stavk. Med delodajalci pa se vsi vendarle ne strinjajo s trmasto odločitvijo Confindustrie. Pretekli teden, prav tistega dne, ko je bila v pokrajini Vicen-za splošna stavka kovinarjev, pri kateri je sodelovalo več kot 60 tisoč delavcev, je uprava industrijske grupe Fiamm, ki ima osrednji sedež v Vicenzi s svojo najstarejšo tovarno, druge tri tovarne pa drugod po Italiji, objavila vest, da bo uslišala zahteve zaposlenih in ne bo upoštevala navodil Confindustrie iz Rima. V tovarnah družbe Fiamm, kjer izdelujejo baterije za avtomobile, dela 1.200 oseb. Imajo veliko naro- NOVICE Zavarovalnice navalile na državne vrednotnice RIM - Naval na državne vrednostne papirje, posebno na CCT in BTP, beg pred obveznicami in še posebej pred nepremičninami kot oblikami zanesljivega investiranja: to je nova investicijska politika, ki so jo ubrale družbe za življenjsko zavarovanje. V listnici zavarovalnih podjetij na področju življenjskega zavarovanja so namreč kar trije vrednostni papirji na štiri izdani od zakladnega ministrstva. Skupna dejavnost družb v tem sektorju se je v četrtem trimesečju lanskega leta povečala za 6,8 odstotka, kar 74,55 odstotka te dejavnosti pa predstavljajo ravno državni vrednostni papirji (v trimesečju prej so dosegali 71 odst. vseh vložkov). Radenska med najuglednejšimi slovenskimi podjetji LJUBLJANA - Agencija PR&RM iz Maribora je objavila lestvico 25 najuglednejših slovenskih podjetij, ki so jo sestavili na podlagi ankete med direktorji, finančnimi direktorji in delom zaposlenih v 1.106 slovenskih podjetjih. Direktor agencije Branko 2nuderl je ob razglasitvi najvišje uvrščene petindvajseterice menil, da so vprašani ugled podjetij očitno ocenjevali predvsem po njihovi velikosti, infrastrukturnem pomenu, poslovni uspešnosti in medijski pojavnosti. Med najbolj ugledne je uvrščena tudi Radenska, kar potrjujejo tudi v Avstriji. V avstrijski reviji Market -Studien Blaetter se je namreč Radenska v raziskavi javnega mnenja o prepoznavnosti vrhunskih blagovnih znamk in podjetij na avstrijskem trgu uvrstila med 84 vrhunskih blagovnih znamk na tem področju. 275 |i ?! !i !! 5, NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1499,00 1538,00 nemška marka 993,00 1018,00 francoski frank 292,00 301,00 holandski gulden 882,00 909,00 belgijski frank 47,80 49,70 funt šferling 2465,00 2540,00 irski šferling 2469,00 2544,00 danska krona 257,00 265,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1119,00 1153,00 japonski jen 13,10 13,60 švicarski frank 1181,00 1217,00 avsfrjski šiling 140,60 144,90 norveška krona 236,00 243,00 švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 9,70 10,30 španska pezefa 11,70 ■ 12,20 avstralski dolar 1177,00 1213,00 madžarski florint 9,00 11,50 slovenski tolar 10,80 11,30 hrvaška kuna 270,00 280,00 5. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1501,00 1531,00 nemška marka 994,00 1014,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 879,00 904,00 belgijski frank 47,91 49,71 funt šferling 2458,00 2538,00 irski šferling 2460,00 2555,00 danska krona 257,00 267,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1115,00 1150,00 švicarski frank 1184,00 1209,00 avstrijski šiling 140,29 144,79 slovenski tolar 10,90 11,30 MILANSKI DEVIZNI TRG 5. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1520,640 ECU 1926,800 nemška marka 1004,320 francoski frank 296,970 funt šferling 2511,340 holandski gulden 895,600 belgijski frank 48,746 španska pezefa 11,932 danska krona 261,390 irski funt 2509,510 grška drahma 6,377 portugalski escudo 9,921 kanadski dolar 1137,780 japonski jen 13,342 švicarski frank 1194,160 avstrijski šiling 142,730 norveška krona 238,480 švedska krona 229,790 finska marka 334,350 5. NOVEMBER 1996 INDEKS MIB-30: +3,11% delnica cena var, % delnica cena var. % Mediobanca 8.159 +1,14 Alleanza Ass. 11.004 +2,29 Mediolanum 15.217 +1,13 Bca di Roma 1.299 +0,85 Montedison 1.027 +2,59 Bca Fideuram 3.297 +3,45 Olivetti 441 +0,47 Benetton 18.075 + 1,99 Parmalat 2.259 +3,15 Comit 2.661 +1,41 Pirelli Spa 2.705 +0,70 Credit 1.570 + 1,09 Ras 14.561 + 1,44 Edison 9.239 + 1,54 Rolo 14.358 + 1,00 Fiat 4.096 +2,47 Saipem 7.735 +0,09 Gemina 701 +2,28 San Paolo To 9.143 +0,39 Generali 29.830 + 1,85 Sirti 9.360 + 1,98 Imi 12.282 +1,26 Štet 5.377 + 1,76 Ina 2.122 +1,09 TIM 3.248 + 1,97 Italgas 5.648 +0,51 Telecom Ita 3.499 +2,67 La Fondiaria 5.249 +0,80 Mediaset 7.407 +2,19 Sreda, 6. novembra 1996 KULTURA ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA / JAKOPIČEVA GALERIJA STALNO GLEDALIŠČE FJK Obsežna razstava Magajnovih fotografij Na ogled bodo fotografije prvih povojnih let Jutri ob 18. uri bo Arhitekturni muzej Ljubljana v Jakopičevi galeriji v Ljubljani odprl pregledno razstavo fotografij z naslovom: Mario Magajna / Fotoreporter / Dela 1944-1955. Gre za okrog 120 del znamenitega tržaškega fotoreporterja Maria Magajne, ki letos praznuje svojo osemdesetletnico. Pomembni jubilej »našega Mario-ta«, ki je nedvomno med najbolj znanimi Slovenci v Italiji, po drugi strani pa je dolga desetletja dejansko poosebljal nas dnevnik, smo - glede na današnje razmere - primemo obeležili. Kot ugotavljajo prireditelji ljubljanske razstave, ki je ponovno priznanje Mariu magajni, se je Trst po 2. svetovni vojni znašel ne samo na meji dveh držav in narodov, temveč tudi na skrajnem jugo-zahodnem robu železne zavese in je preživljal enega najburnejših obdobij svoje zgodovine. Mario Magajna je bil kot poročevalec Primorskega dnevnika dnevno priCa številnim množičnim manifestacijam in pouličnim neredom, ki so spremljali politično in socialno stisko nemirnega mesta in tako ustvaril dokumente, ki sodijo v sam vrh slovenske povojne fotoreportaže. V matični domovini se ta zaradi cenzure namreč ni mogla svobodno razvijati. Ob tem, ko je zvesto spremljal življenje, boj in delo slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, pa so se med klasične posnetke fotoreportažnega žanra tu in tam prikradle podobe, ki razkrivajo subtilnejše poteze Ma-gajnovega opusa. Gre za nastavke subjektivizirane fotoreportaže z novorealisticnim in celo nadrealističnim nadihom, ki so v poročevalski nuji in v dinamiki dnevne politike ostali neopaženi. Nekateri posnetki bodo na tej razstavi zato prvič predstavljeni javnosti. Razstava bo opozorila tudi na etnološko vrednost Magajnovega dela, saj je več desetletij beležil spreminjanje načina življenja na podeželju v tržaškem zaledju, kjer je slovenski živelj Se posebej strnjeno naseljen. Ob razstavi bo izšel katalog z 40 reprodukcijami, uvodno Studijo ter biografskimi in bibliografskimi podatki o avtorju. Obseg: okrog 75 strani. Razstavo so podprli Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije in Časopis Primorske novice. V knjigi Trubadur z vrtnico zbrane igre prof. Ivana Artača o življenju na Opčinah Pred kratkim je izšla knjiga Trubadur z vrtnico, ki vsebuje tri igre prof. Ivana ArtaCa, Solnika, publicista in prosvetnega delavca. Prof. Artač je te igre napisal za razne natečaje, ki jih je razpisalo opensko kulturno društvo Tabor za izvirno dramsko delo v slovenskem jeziku. Najstarejša je veseloi- gra v dveh dejanjih Pepce se ženi, ki jo je avtor napisal ob priliki proslave stoletnice čitalnice na Opčinah leta 1968. Veseloigra Rdeča črta čez ograde je nastala leta 1973, igra Trubadur z vrtnico, po kateri nosi knjiga ime, pa leta 1986. Igri Pepče se ženi in Rdeča črta čez ograde sta bili že uprizorjeni, Tru- badur z vrtnico pa Se ne. V teh treh delih prof. Artač prikazuje vaško življenje na Opčinah v pretekli in polpretekli zgodovini. Snov za igre Črpa tudi iz točno določenih trenutkov naše zgodovine, kot so bili npr. gradnja Južne železnice na začetku našega stoletja ali pa ideološka razcepljenost v obdobju po drugi svetovni vojni. Izdajo knjige sta podprli Slovenska prosveta in Zadružna kraska banka. Grafično jo je opremil arh. Pavel Magnani, rokopis pa je pregledala prof. Nada Pertot, ki je napisala tudi uvodno besedilo. Knjiga je izšla v dvesto izvodih, njena cena pa je 25.000 lir. 1.2. Gigi Proietti prevzel publiko Vse predstave »lepljenke« razprodane Ge si je ravnatelj Stalnega gledališča FJk želel videti do zadnjega kotička zasedeno tržaško dvorano Rossetti, se mu bo v tej sezoni želja že drugič izpolnila, pa čeprav ne z zaključenim gledališkim delom, temveč z lepljenkama, v katerih se odlična, vrhunska igralca v neposrednem dialogu z občinstvom predstavljata z izborom pomenljivih fragmentov svoje bogate igralske izkušnje. Po Gassmanovi predstavi Duša in telo ta teden gostuje v Trstu Gigi Proietti z zbirko neštetih glu-maških vragolij z naslovom A me gli oc-chi, please, s katero že od leta 1976 in z ogromnim uspehom privablja trume oboževalcev. Tudi v Trstu je Proiettijeva predstava vzbudila izredno veliko zanimanja, tako da so prireditelji napovedanim ponovitvam dodali Se ponedeljkovo predpremiero, seveda v nabito polni dvorani. Priljubljeni Šestinpetdesetletni igralec si navdušeno privrženost občinstva povsem zasluži, saj ga je narava velikodušno obdarila z vsemi potrebnimi igralskimi talenti, ki jih on prav tako velikodušno razdaja na odru, samozavestno, a brez vsakršne prevzetnosti, s poštenim namenom, da svojim gledalcem pokloni dve uri in pol, ali Se veC, neokrnjene zabave. Tako skupaj s spomini na svojo dolgoletno igralsko izkušnjo poleg klobukov in rekvizitov neštetih gledaliških vlog iz ogromnega kovčka, s katerim se predstavi na odru pred osemčlanskim glasbenim ansamblom, privleče kopico glumaških trikov in vrsto ustaljenih klišejev, ki jih obarva s porogljivo ironijo. V hitrem pisanem nizu raznovrstnih gagov se s pikro učinkovito nazornostjo in v odkriti polemiki do politike uradnih gledaliških ustanov prikažejo italijanske klišejske interpretacije Shakespeara, Goldonija in zlasti neizbežnega Pirandella, pri katerih se res do solz nasmeješ. Ekshibicijo popolne igralske tehnike s prehodi glasu od epske retoričnosti do nežne liricnosti in hudomušne komičnosti, s komunikativno mimiko, ki povsem obvlada obraz in telo, dopolnjujejo pevske točke, v katerih Proietti z lahkoto preide z južnoameriških ritmov na francoske eksistencialistične šansone in jazzovsko obarvan ameriški repertoar, od italijanskih ljudskih stomellov na rock in flamenko, pa čeprav so parodistično obarvani. Le nakazani plesni koraki vrh vsega razodevajo, da Proiettiju tudi zahtevnejše plesane vloge ne bi delale preglavic. Ko Gigi Proietti ob koncu po s smešno mimiko predstavljenimi ugodnimi ponudbami mešetarja, pri katerih se povsem neprisiljeno sproži igra z občinstvom, ki glasno tolmači z gibi izražene pojme, poda Se ganljivo poezijo o ljubezni pred kratkim preminulega Roberta Lericija, pri kateri ti zatrepeta srce, se ob občudovanju velikih igralčevih zmožnosti zamisliš, kako globok in pretresljiv vtis bi Sele zapustil v pravi gledališki predstavi. (bo v) OBISK PRI ROJAKIH / V 22 DNEH 17 NASTOPOV Tržaški oktet odhaja na turnejo v Avstralijo Tržaški oktet odhaja danes na 22-dnevno gostovanje v Avstralijo, kjer bo gost slovenskih izseljenskih organizacij, predvsem Slovenskega narodnega sveta, kateremu predseduje poslovnik Florijan-Cvetko Fa-lež, ki je tudi največ postoril za izvedbo celotne turneje, ki bo trajala od 6. novembra do povratka 28. novembra. V tem Času bo Tržaški oktet imel za zdaj predvidenih 17 koncertov, vrsto priložnostnih nastopov in spremljanj mas. Pot na daljnjo celino bo Tržaški oktet vodila z letališča »Marco Polo« pri Benetkah z linijskim letalom v Frankfurt, od tam pa spet z linijskim letalom avstralske družbe v sredo, ob 21.25 brez postanka do Singapura, in v četrtek, 7. t.m. iz Singapura v Melbourne, kjer se bo Oktetova turneja tudi začela. V tem mestu bo Tržaški oktet imel Se istega dne prvi koncertni nastop v župnijski cerkvi v Richmondu, v soboto, 9. pa koncert v Istrian Clubu, vedno v Melbournu, nakar bo istega dne sodeloval Se na odprtju slikarske razstave v Eltha-mu. V nedeljo, 10. novembra bo Tržaški oktet začel s petjem pri maši v Kevvu, nadaljeval s koncer- tom v istem mestnem predelu, s spremljavo večerne mase v predelu St. Albans in zvečer Se s koncertom v istem kraju. V ponedeljek, 11. in torek, 12. novembra si bodo pevci privoščili nekaj odmora, najprej z ogledom mesta Melbourne, nato pa z izletom in ogledom koal in pingvinov na Phillip Islandu. Zgodaj zjutraj, v sredo, 13. novembra, se bodo okte-tovci z minibusom podali na precej dolgo vožnjo iz države Victorie proti Južnemu novemu VVallesu do mesta Mildura bolj v notranjosti dežele in tam še istega dne pod večer imeli koncert za OZN, naslednjega dne, v četrtek, 14. novembra pa koncert v župnijski cerkvi. V petek, 15. novembra bo Oktet nadaljeval pot v obalno mesto Ade-laide, kjer se bo zadrževal kar tri dni. Po prihodu v Adelaide bo imel Se istega dne koncert v Slovenskem društvu, sobota, 16. novembra pa bo namenjena celodnevnemu izletu na vinorodno območje v Barosa Val-leyu, nakar bo po povratku v Adelaide imel večerni koncert po masi. V nedeljo, 17. bo spremljal maso v kraju Hindmarsh in po maši imel Se koncert, v popoldanskih urah pa bo, vedno z minibusom nadaljeval pot v mesto Barry, kjer bo imel koncert v večernih urah. V ponedeljek, 18. bo odpotoval proti mestu Albury na poti proti vzhodni obali v smeri Canberre in zvečer nastopil v tamkajšnjem Slovenskem društvu, v torek, 19. pa nadaljeval vožnjo do Canberre na obali Tihega oceana. Tu bo imel zvečer po prihodu koncert v mestni katedrali St. Christo-fer. Sreda, 20. novembra bo namenjena ogledu mesta in večerne- mu koncertu v Slovenskem društvu v Phillipsu, v četrtek, 21., pa bo treba z letalom na daljšo pot proti Bri-sbane, vedno na obali Tihega oceana, ki bo tudi najsevernejša točka celotne turneje. Tu bo Oktet zvečer nastopil v cerkvi Gold Coast (Zlata obala). Petek, 22. bo posvečen ogledu Zlate obale in večernemu koncertu v Slovenskem društvu Planika. V soboto, 23. novembra se bo začel zadnji del turneje Tržaškega okteta po Avstraliji z odletom v Sydney, kjer se bo mudil do srede, 27. novembra. Najprej bo že v soboto koncertiral v Slovenskem društvu v VVetherilla Parku, v nedeljo, 24-pa ga poleg spremljanja mase v Marrylandsu čakata Se dva koncerta v Marrylandsu in v Slovenskem društvu Triglav v Horslay Parku in pa nastop na otvoritvi slikarske razstave v Slovenskem društvu. S temi nastopi bo Tržaški oktet sklenil svojo turnejo in v sredo, 27. odletel preko Bangkoga naravnost v Rim in iz Rima v Ronke. 22 intenzivnih dni torej s pesmi)0 na ustih in v neposrednih stikih z ljudmi, ki so iz raznih razlogov pred dolgimi leti zapustili rodne slovenske kraje, najstevilneje v letih 1953 in 1954, ko je izseljevalni val zajel samo iz Trsta in okolice okrog 27.000 ljudi (tudi Italijane), iz ostale Primorske pa še drugih veC tisoč-Napor, ki se ga Tržaški oktet zaveda, zaveda pa se tudi pomena p0' slanstva, ki ga zeli opraviti kar najbolje, da ponese rojakom, tako ko1 pred leti v ZDA, Kanado in Argenti' no, slovensko pesem in z njo poZ' drav domačije. Jože Koren RUSKI PREDSEDNIK NAJ BI OPERACIJO SRCA DOBRO PRESTAL Jelcinov »Dan D« se je za zdaj srečno končal Negotovost v Kremlju kljub temu ostojo MOSKVA (Reuter, B.2.) - Ugibanja o usodi ruskega predsednika Borisa Jelcina so se včeraj do nadaljnjega končala, Jelcinov predstavnik Sergej Jastržembski je namreč včeraj zjutraj presenetil večino ruske in svetovne javnosti, ko je po državni televiziji sporočil, da se predsednik v tistem trenutku odpravlja na operacijo. Ta je trajala dobrih sedem ur in je, kot so povedati kinirgi pod vodstvom izkušenega Renata Akcurina, potekala v skladu z načrti in brez zapletov ter se je končala uspešno. Jelcin se počuti dobro in naj bi kmalu začel opravljati svoje delo. Pred odhodom v operacijsko dvorano je Jelcin napisal posebno izjavo, ki jo je Jastržembski prebral pred televizijskimi kamerami. »Prepričan sem, da bo vse vredu. Verjamem, da bom kmalu lahko spet delal na vso moc, kot sem to počel do sedaj,« je zapisal Jelcin in dodal, da država med njegovo operacijo niti minuto ne bo brez voditelja s polnimi poobalstili. »Cemomirdin in moji ostali kolegi so preskusen! in zanesljivi ljudje,« je dejal Jelcin, ki je, preden so mu dali narkozo, podpisal odlok, s katerim je vsa predsedniška pooblastila, tudi nadzor nad jedrskim sprožilcem, predal premie-ru Viktorju Cemomirdinu. Kdaj bo pooblastila spet prevzel, se bo Jelcin po besedah zdravnikov odločil sam, obstaja pa možnost, da bo to storil že danes. Kirurgi, ki so operirali Jelcina, pa v svojih rokah niso imeli le njegovega zdravja, ampak tudi usodo celotnega političnega vodstva in zdravje celotnega sistema, močno odvisnega od enega samega človeka na vrhu, ki ima po ruski ustavi velika pooblastila, segajoča od imenovanja premiera do nadzora nad oboroženimi silami. Ce bo izid operacije zares uspešen, kot trdijo zdravniki, in bo Jelcin spet pri močeh, bo to pomenilo ohranitev politične elite in njene politike, ki zahodnim voditeljem in vlagateljem predstavlja najzanesljivejšo ga- rancijo stabilnosti v najve-Cji državi sveta. Jelcinova smrt ali slabo okrevanje pa bi v Rusiji sprožila nov, še intenzivnejši boj za oblast, kar bi utegnilo privesti do veCje spremembe smeri ruske politike. »Ena od strani, ki je sedaj res ne potrebujemo, je še ena predvolilna kampanja... Gledam naokoli po potencialnih predsedniških kandidatih in vidim samo podobe iz preteklosti, pa nobene za prihodnost,« je dejal vojaški in politični analitik Aleksander Konovalov. Edini, ki bi vsaj približno nadaljeval Jelcinovo politiko, je Viktor Cernomirdin, pod Aleksandrom Lebedom se lahko zgodi karkoli, izvolitev Genadija Zjuganova bi na zahodu sprožila niz strahov, moskovski župan Juri Lužkov pa bi Zahod spravil v negotovost, saj nihče natančno ne ve, kakšno politiko bi izbral kot državni poglavar. Boris Jelcin je glavni dejavnik stabilnosti v Rusiji. Ce torej njegovo okrevanje ne bi bilo zadovoljivo, bi se Cemomirdin in vodja kre- meljske administracije Ana-tolij Cubajs verjetno odločila, da ga, pa četudi samo kot lutko, cim dlje obdržita na Čelu Kremlja. To bi pomenilo nadaljevanje negotovosti, ki je na mskem političnem prizorišču prisotna vse od Jelcinove druge izvolitve na položaj predsednika, in nadaljevanje bojev znotraj Kremlja. Toda stabilnost tudi v primem Jelcinovega popolnega okrevanja še zdaleč ne bi bila za- gotovljena. Mnogi politiki namreč dvomijo, da bi bil Jelcin pri 65 letih po prestani operaciji srca še sposoben zbrati dovolj energije, ki bi mu omogočila, da bi celoten sistem obdržal povsem pod svojo kontrolo. »Četudi bi bila operacija uspešna, Jelcinova leta in splošno stanje pomenijo, da bi moral spremeniti svojo vlogo in postati zgolj 'po-trjevalec’, ki bi se ukvarjal bolj s splošno strategijo, kot pa z vodenjem vsakodnevne politike,« meni Andrej Kortunov, vodja Ruske znanstvene fundacije. Edini problem, ki se lahko pojavi v vseh scenarijih je, da bi bile oCi voditeljev uprte zgolj v ohranitev oblastnega položaja, ne pa tudi v reševanje gospodarskih problemov, ki so se zaceli kopičiti med Jelcinovo odsotnostjo iz Kremlja. Nanje so med drugim vCeraj na ruskem Daljnem vzhodu opozorili tudi deset tisoči stavkajočih, ki so zahtevali izplačilo zaostalih plač, ki so najbolj očiten znak gospodarskih težav Rusije. Cemomirdin je tako že zahteval pospešitev izplačil plaC v različnih sektorjih, tudi v šolstvu in zdravstvu, kar pa ne bo koristilo milijonom uslužbencev v vojski in privatnem sektorju, katerim pripada levji delež osmih milijard ameriških dolarjev neizplačanih plaC. PAKISTANSKI PREDSEDNIK JE ODSTAVIL PREMIERKO, RAZPUSTIL PARLAMENT IN RAZPISAL VOUTVE NOVICE Padec vlade Benazir Buta Zdaj že nekdanji kabinet naj bi z grobim kršenjem zakonov ogrozil varnost države ISLAMABAD (Reuter, B.Z.) - Pakistanski predsednik Faruk Legari je včeraj odstavil premierko Benazir Buto, razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Legati je vlado premierke Butove obtožil vpletenosti v podkupovanje, nepotizma, spodkopavanja neodvisnosti sodstva, izvensodnih pobojev, nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom in spodkopavanja ugleda državnih institucij, ki jih je Benazir Buto obtoževala vpletenosti v umor svojega brata Murtaza Buta. Kot je dejal Legari, so Podkupovanje, nepotizem in nespoštovanje zakonov dosegli stopnjo, na kateri normalno delovanje vlade ni bilo vec mogoCe, zaradi Cesar je bila v nekaterih primerih ogrožena tudi državna varnost. »Zaupanje javnosti v integriteto in dostojanstvo vlade je splahnelo,« je še dejal pakistanski predsednik, ki je za 3. februar razpisal predčasne volitve, imenoval pa je tudi vršilca dolžnosti premiera, ki bo vlado vodil do volitev. To funkcijo bo opravljal veteran pakistanske politike Meraj Kalid, ki je takoj po imenovanju dejal, da bo njegova najpomembnejša naloga organizacija svobodnih, poštenih in nepristranskih volitev. Pakistanska policija je Po odstavitvi Butovi preprečila, da bi sprejemala ottiske zdaj ze nekdanjih ministrov. Ti so povedali, da so mnogi izmed njih po odločitvi predsednika Le-Sarija želeli priti v stik s Premierko, ki naj bi se nahajala v vladni palači, vendar jih je policija na posebni kontrolni točki, približno kilometer stran od vladne palače, zavrnila. Prav tako je policija prekinila vse telefonske zveze z Butovo, onemeli pa so tudi telefoni vseh nekdanjih ministrov. Edini, ki mu je uspelo priti do Butove, je bil guverner Severozahodne mejne province Aftab Serpao. Ta je dejal, da je Butova zaradi odstavitve šokirana, dodal pa je še, da se verjetno ne bo tako zlahka predala. »Ona je borka. Soočila se je z že mnogo hujšimi situacijami,« je dejal Serpao. Vojska je zgodaj zjutraj v Islamabadu prevzela nadzor nad vsemi ključnimi institucijami, vendar na mestnih ulicah vojakov ni bilo videti. Pakistanska vojska, ki je državi vladala celih 24 let, pri odstavitvi Butove sicer ni igrala večje vidne vloge, vendar analitiki menijo, da se Legari za odsta- vitev zagotovo ne bi odločil, Ce ne bi dobil vsaj tihega privolneja generalov. V Lahoreju, glavnem mestu province Pandžab, so vojaki aretirali Butinega soproga Asifa Alija Zardarija in guvernerja Pandžaba Raja Sarupa Kana. Zakaj je prišlo do aretacije, ni znano, verjetno pa je dejanje povezano z dejstvom, da je bilo med obtožbami na raCun skorumpiranosti največkrat omenjen prav Zardari. Opozicijski voditelj Na-vaz Sarif je dejal, da pomeni odstavitev Butove »odre- šitev za pakistansko ljudstvo«, hkrati pa je napovedal, da bo na naslednjih volitvah zmagal. Dejal je, da si je vlada sama kriva za nastalo situacijo, saj se ni pravočasno zavedla, kam vodi njeno neustrezno ravnanje. Sarif je izrazil mnenje, da je bila poteza predsednika Legarije povsem v skladu s pakistansko ustavo, s Čimer se predstavniki Pakistanske ljudske stranke nekdanje premierke Butove ne strinjajo in bodo o nadaljnji strategiji razpravljali že danes. Opozicija je včeraj z zadovoljstvom podprla predsednikov sklep o odstavitvi vlade Benazir Buto (Telefoto AP) Rao bo moral za rešetke NEW DELHI (STA) - Sodišče v New Delhiju je odločilo, da bo moral nekdanji indijski premier Narasimha Rao v zapom počakati na sojenje zaradi domnevnega poneverjanja dokumentov in goljufije. Tako je zavrnilo njegovo prošnjo za podaljšanje varščine. Sodnik Prem Kumar pa je nekdanjemu premiem dal teden dni Časa, da se na odločbo pritoži na višjestopenjskem sodiSCu. Do takrat bo Rao, ki ga obtožnica bremeni, da je kot nekdanji zunanji minister leta 1989 izrabljal položaj in poneverjal dokumente, lahko ostal na prostosti. Vrhunsko zasedanje o krizi v Zairu NAIROBI (STA/AFP) - V kenijski prestolnici Nairobi se je vCeraj - brez navzočnosti zairskih predstavnikov - zaCelo vrhunsko srečanje sedmih afriških držav o razmerah v Zairu. Posebni odposlanec ZN na tem območju Chretien naj bi se danes v francoskem mestu Nici srečal z zairskim predsednikom Sese Sekom. Ruandski zunanji minister Anastase Gasana pa je včeraj v Bruslju dejal, da Ruanda nasprotuje mednarodnemu vojaškemu posredovanju na mandsko-zairski meji. Zairski prostovoljci pa so potrdili, da so v zadnjih Štirih dneh na cestah v okolici mesta Coma na vzhodu Zaira, ki je pod nadzorom tutsijskih upornikov, našli skoraj 300 trupel. Turški vojaki vdrli na sever Iraka ANKARA (STA/dpa) - Približno 8.000 turških vojakov je po pisanju turskega Časnika Milliyet vdrlo na sever Iraka. Olj vojaške operacije, ki se je začela v ponedeljek, je uničenje oporišč Delavske stranke Kurdistana (PKK). Turški vojaki naj bi vkorakali 15 kilometrov v notranjost iraškega ozemlja. Demirela pričakali protesti BONN (STA/dpa) - Včeraj, dragi dan obiska v Nemčiji, se je turški predsednik Sulejman Demirel v Bonnu sestal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Demirel in Kohl sta se pogovarjala predvsem o turško-nemskih odnosih, odnosu Turčije do Evropske unije, o razmerah, v katerih živijo Turki v Nemčiji, dotaknila pa sta se tudi kurdskega vprašanja. Obisk turškega predsednika so spremljale množične demonstracije v Nemčiji živečih Kurdov, ki so protestirali proti kršenju Človekovih in manjšinskih pravic v Turčiji. Gonzalezu ne bodo sodili MADRID (STA) - Špansko vrhovno sodišče se je odločilo, da nekdanjemu premiera Felipeju Gonzalezu ne bo treba pred sodišče v zvezi z afero »umazane vojne« protiterorističnih skupin. Nekatere obtožbe so namreč nekdanjega predsednika španske vlade bremenile, da je sodeloval pri oblikovanju omenjenih parapolicijskih skupin, odgovornih za najmanj 22 umorov v baskovskih separatističnih krogih med leti 1983 in 1987. NOVICE Delni uradni izidi jugoslovanskih zveznih volitev BEOGRAD (STA) - Zvezna volilna komisija je včeraj opoldne sporočila začasne uradne podatke o izidih volitev za srbske poslance spodnjega doma skupščine ZR Jugoslavije. Po preštetih 3, 3 milijona volilnih lističev je koalicija socialistov, združene levice in novih demokratov (SPS-JUL-ND) v devetih volilnih enotah dobila 17 mandatov, opozicijska koalicija Skupaj deset mandatov, Srbska radikalna stranka šest, po enega pa Zveza vojvodinskih Madžarov ter koalicija Vojvodina. V skladu z zakonom bi morali biti končni uradni izidi nedeljskih splošnih volitev znani jutri. Romunske volitve kljub nepravilnostim veljavne BUKAREŠTA (STA/AFP) - Predstavniki Sveta Evrope, ki so nadzorovali nedeljske predsedniške in parlamentarne volitve v Romuniji, so volitve ocenili kot veljavne, kljub nekaterim nepravilnostim, še zlasti tehnične narave. Delegacija opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pa je v predhodnem sporočilu navedla, da je bilo glasovanje »svobodno in večinoma pravilno«. Opozicijske stranke so se medsebojno obtožile več različnih goljufij; nekatere je zabeležil tudi osrednji volilni urad, vendar pa volitev niso razveljavili. Bolgarski socialisti »odstavljajo«« svojega premiera SOFIJA (STA/AFP) - 19 poslancev vladajoče bolgarske socialistične stranke (nekdanji komunisti) je zahtevalo takojšen odstop vlade premiera Žana Videnova, oblikovanje nove vlade ter sklic izrednega kongresa o zamenjavi Videnova na čelu stranke, potem ko so sociahsti na nedeljskih predsedniških volitvah v Bolgariji doživeli hud poraz, saj je bil za novega predsednika izvoljen desičarski kandidat Stojanov. Poslanci ocenjujejo, da bo tako lahko stranka, ki ima sicer v parlamentu absolutno večino, ostala na oblasti do izteka mandata leta 1998, saj opozicija zahteva sklic predčasnih parlamentarnih vohtev. Dini za vključitev Slovenije v pogajanja o širitivi Nata ■ ■, V RIM (STA) - Italijanski zunanji minister Lamberto -Dini meni, da mora biti ravnanje zveze Nato v procesu širitve na Vzhod jasno vsem zainteresiranim državam ter »uravnoteženo v geografskem smislu«. S tega stališča »Italija podpira, da se pogajanjem o priključitvi poleg Madžarske pridružita tudi Slovenija in Romunija«, je v ponedeljek Rimu na skupščini parlamentarcev iz držav članic Nata izjavil Dini. Vodja italijanske diplomacije je ob tem opozoril na dva vidika prilagajanja zveze novih svetovnim pogojem - notranji in zunanji vidik. Prvi zadeva preureditev poveljniške strukture, drugi pa širitev zveze. Po italijanskih ocenah, je izjavil Dini, mora imeti ta proces za svoj glavni cilj stabilnost in varnost vseh. VOLITVE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Malodušje, zagrenjenost, zdolgočasenost VVASHINGTON (Reuter, M.S.) - Približno polovica od 140 milijonov ameriških volilnih upravičencev je včeraj izvolila novega predsednika, predstavniški dom kongresa, tretjino senata in enajst guvernerjev zveznih držav na volitvah, ki jih je zaznamovalo povsem neameriško malodušje. Zdolgočaseni, nezainteresirani, cinični... so izrazi, s katerimi so razpoloženje volilcev opisovali izdelovalci volilnih projekcij. Poznavalci razmer si sicer niso povsem enotni v tem, kaj je glavni vzrok za takšno stanje, vendar pa se vsi strinjajo, da letošnja predvolilna kampanja niti približno ni vnela takšnih strasti kot tista iz leta 1992, ko so se pod senco gospodarske recesije Clinton, Bush in Perot zapletli v spopad vizij o »duši domovine«. Dejstvo, da se letos gospodarstvo zdi trdno in da na vidiku ni nobenih resnejših tujih kriz, je očitno koristilo sedanjemu predsedniku, ki je glasovanje dočakal z velikansko prednostjo v javnomnenjskih raziskavah. Drugi razlog za nezainteresiranost volilcev je po mnenju številnih političnih analitikov predvolilna dirka brez spornih tem, ki sta jo obvladovala dva znana ohraza z zelo podobnimi pogled na najpomembnejša vprašanja. Republikanci so volilce sicer skušah prepričati, da med njima obstaja bistvena razlika - njihov kandidat naj bi bil pošten, nasprotnikov pa vse prej kot to. Vendar to ni bilo dovolj za Američane, ki so hlepeli po svežem obrazu. »Nisem se še odločil. Ne bom glasoval za Clintona, ker mu ne zaupam, vendar tudi Dola ne maram,« je svoje in razpoloženje največjega dela volilnega telesa opisal neki zobozdravnik iz New Jerseya. Tudi tuji opazovalci se sprašujejo, kako je do tega nezanimivega volilnega spopada sploh lahko prišlo. »Med več kot četrt mihjarde Američanov glavni politični stranki nista uspeh poiskah nič boljšega kot republikansko truplo Boba Dola in demokratskega sluzavca Billa Clintona,« je pikro ocenil britanski tabloid Daily Mail. Resnejše raziskave nastale razmere pripisujejo dejstvu, da se Američani ne hojijo več za svoja delovna mesta. Anketa televizijske družbe CBS je ugotovila, da se kar 85 odstotkov volilnega telesa uvršča v kategorijo tistih z zagotovljenimi delovnimi mesti. »Ugotovili smo tudi, da 40 odstotkov Američanov meni, da gre država v pravo smer. To se morda ne zdi veliko, vendar se spomnite na leto 1992, ko jih je bilo v to prepričanih le 19 odstotkov,« je pojasnila sodelavka CBS Anna Maria Arumi. »Denar razveseljuje in gospodarstvo je v dohrem stanju. Čeprav je res, da nekateri volilci dvomijo v Clintonovo poštenost, pa jih skoraj polovica meni, da ima potrebne moralne kvalitete za predsedniški položaj. V izbiri med poštenjakom in nekom, ki skrbi za tvoje probleme, so se odločih za slednjega,« je izjavil izdelovalec podobne ankete na televizijski družbi ABC. Prvi neuradni podatki o tem, kdo bo v prihodnjih Štirih letih vodil edino svetovno velesilo, naj bi bili znani danes zjutraj. KAKO DELUJE AMERIŠKA VLADA Čeprav je predsednik voditelj države, lahko njegove odločitve preglasuje kongres, medtem ko lahko vrhovno sodišče predsednikove ali kongresne odločitve razglasi za neustavne Polega predsednika volilci hkrati izbirajo člane senata, predstavniškega doma in guvernerje zveznih držav senat volitve za tretjino sedežev v senatu; senatorji imajo šestletni mandat predstavniški dom BP | volitve za vseh 435 sedežev so vsake dve leti pristojnosti federacije • zunanje zadeve, oborožene sile • ustavni amandmaji • splošni davek na dohodek • tiskanje denarja, poštne storitve • meddržavna trgovina in kriminal • teže, merila, avtorske pravice vir: The Powec ofPolitics pristojnosti zveznih držav • zakon in red • upravne volitve e izobrazba • dovoljenja za trgovino in transport • državni davki • ribolovna in igralniška dovoljenja REUTERS Volitve Letos več kot 90 referendumov Vzporedno s predsedniškimi volitvami bodo v ZDA potekali tudi referendumi v številnih zveznih državah. Referendumskih pobud je skupno več kot 90. Poglejmo nekatere: m iN°- žir] Človekove pravice flHHHII Kalifornija: Predlog, da bi pri javnih natečajih, pri pogodbah in v šolstzvu odprtavili vsakršno diskriminacijo glede na raso in na spol. jlBHHHIHHj Nevada: Predlog, da bi bile žrtve nasilja obveščene o vseh sodnih postopkih, o obtožbah in o obsodbah zaradi dejanja, katerega žrtve so bile. 'IHHIHflHHHHflBHi Kalifornija: Predlog legalizacije marijuane v zdravstvene namene. Okolje Maine: Predlog o prepovedi sečnje na ogromni površini gozdov, češ da bo to blagodejno vplivalo na gospodarstvo v državi. Kolorado: Predlog, da bi staršem priznali »neodtujljivo vlogo« pri vzgoji njihovih otrok. Igre na srečo Louisiana: Medtem ko so v številnih državah igre na srečo dovoljene, bo v Louisiani, kjer imajo značilne igralnice na čolnih, referendum za prepoved igro na srečo. Volilci se bodo odločali za vsako faro posebej. Nevada: Predlog odprave davkov na obveze, bergle in drugo opremo za bolnike ali ostarele ljudi. Oregon: Predlog, da bi odpravili prepoved upoprabe psov pri lovu na pume in medvede, ki so jo uvedli leta 1994. Davki Oregon: Predlog, da bi uvedli davek na cigarete in za 10 odstotkov znižali davke na premoženje: davčni priliv bi se s tem povečal za 3 odstotke letno. Dolžina mandatov Severna Dakota: Predlog, da bi državnim funkcionarjem podaljšali mandat od sedanjih dveh na štiri leta. AP/T. Durand FINANČNI ZAKON / V POSLANSKI ZBORNICI POLITIKA / PISMO TAJNIKA DSL NOVICE Čelni spopad med večino in opozicijo Napovedal ga je Berlusconi potem ko je večina zavrnila predlog o umiku pooblastil Dilema izrazil polno solidarnost ministru Di Pietru Ne tisk, pač pa sodsfvo mora odločati o morebitnih prekrških RIM - Nove ovire za finančni zakon v poslanski zbornici, kjer se nakazuje Čelni spopad med večino in opizicijo. Berlusconi je to sinoči jasno povedal, potem ko njegovemu zavezništvu ni uspelo, da bi vladno večino prepričal v kompromis. Pol svoboščin je namreč predlagal, naj večina v zamenjavo za hiter sprejem finančnih dokumentov omeji Število pooblastil vladi in drastično zniža davek za Evropo. V zameno bi Pol znižal število svojih amandmajev od 793 na 199, torej na enako Število kot jih je predložila Oljka, svojo pozornost pa bi potem usmeril na samo 25 amandmajev. Berlusconijevi možje so tak kompromis ponudili tudi Severni ligi, ki je vložila kar 1.097 amandmajev k finančnemu zakonu, kar naj bi v bistvu Prodijevi vladi omogočilo zahtevati zaupnico. Predstavniki Pola svoboščin, ki so svoj predlog predstavili včeraj na novinarski konferenci, so tudi opozorili, da bi v primeru, ko bi večina njihov predlog zavrnila, odpadel vsak dialog in bi ga nadomestil trd čelni spopad, ki ga ne bi bilo mogoče popraviti niti po sprejetju finančnega zakona. Na predlog Berlusconijevega zavezništva je prišel takoj odgovor večine, ki ga seveda niti približno ni pripravljena Upoštevati. Za finančnega ministra Visca »predlog sploh ne obstaja, ni niti politična poteza«, medtem ko se je zunanji minister Dini izognil komentarju tako, da je odgovor prepustil ekonomskim ministrom, ki da bolje poznajo vsebino amandmajev. Bolj zgovoren je bil sekretar DSL D’Alema, ki je izjavil, da je »konstruktivno soočanje nedvomno koristno, toda Ce umaknemo vsa pooblastila vladi, potem finančnega zakona ni veC, na tej osnovi pa je vsak dialog težak.« D’Alema je dodal, da je o predlogu mogoče razpravljati, da je treba bolje opredeliti zahteve opozicije, kajti pooblastila, Se posebno na davčnem področju, so srž finančnega zakona. D’Alemova spravljivost in pripravljenost na dialog, ki nedvomno izvira tudi iz Se pomembnejšega interesa za nadaljevanje dialoga o ustavnih reformah, pa je v kričečem nasprotju z ostro polemiko drugih komponent vladine večine in Komunistične prenove, ki o predlogu Pola svoboščin noCe niti slišati. Povsem zaprti so tudi krSCanski socialci in zeleni Ripe di Meane, za katere predlog sploh ne obstoja, saj bi povsem izvotlil finančni zakon in onemogočil vsak reformni poskus. Včerajšnje delo poslanske zbornice je zmotil tudi incident zaradi pomanjkanja sklepčnosti, zaradi Cesar je vodja zasedanja prekinil že začeto glasovanje o enem od členov finančnega zakona. Opozicija se je pritožila predsedniku zbornice Violanteju, ki je potem sprejel Se zastopnike večine, da bi slišal obe verziji o tem, kar se je zgodilo v poslanski dvorani. RIM - »Izražam ti vso svojo solidarnost glede podlih napadov, ki jih te dni vodijo proti tebi na podlagi zastrupljenih dosjejev, odlomkov preiskav in nepreverjenih informacij.« Tako je tajnik DSL Massimo D’Ale-ma pisal ministru, sicer pa nekdanjemu tožilcu v okviru milanskega tima Ciste roke Antoniu Di Pietru, ki je prejšnje dni sprožil vrsto tožb zaradi govoric na račun milanskega sodstva ter glede njegove osebne vloge v preiskavah. »Take obtožbe niso vredne civilizirane države. Kdor misli - in to velja Se zlasti za one, ki delujejo znotraj državnih institucij - da so bile storjene nepravilnosti, jih mora prijaviti sodstvu, ne pa napadati prek medijev. To velja za vsakega državljana, Se zlasti pa za osebo, ki je služila državi najprej kot sodnik, danes pa kot minister.« Neposrednih Di Pietro-vih reakcij doslej Se ni bilo, poslanec Demokratične levice Elio Veltri pa je povedal, da mu je nekdanji milanski sodnik priznal, da je »zelo zadovoljen, ko je prejel D’Ale-movo solidarnost, in mu bo v kratkem tudi odgovoril.« D’Alema je pozneje povedal, da mu je Di Pie-tro že odpisal, ni pa hotel pojasniti vsebine Di Pie-trovega odgovora: »To bo povedal on sam, Ce se mu bo zdelo primerno,« je dejal tajnik DSL in pristavil, da kot garantist meni, da je treba braniti vsakogar, Ce ga obtožujejo na podlagi govoric in neo-snovanih sumov. Podpredsednik vlade VValter Veltroni je bil kratek in jasen v zvezi s pismom DAleme Di Pietru: »Strinjam se.« Tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco je potrdil svojo solidarnost Di Pietru in nasprotovanje predlogu Zelenih, po katerem naj bi minister odstopil. Zunanji minister Lam-berto Dini pa ni hotel komentirati D’Alemove-ga pisma Di Pietru, kakor niti Silvio Berlusconi. Maceratini, predsednik skupine Nacionalnega zavezništva v senatu, pa je mnenja, da »se DtAlema vadi za mesto prvega človeka v Oljki« in je opozoril na »sumljivi molk Prodija in vlade, ki ni pojasnila niti, kdo vodi finančno policijo v Firencah.« DSL / ŽIVAHNA PREDKONGRESNA RAZPRAVA n Occhetto proti D’Alemi RIM - Bivši tajnik DSL Achille Occhetto nadaljuje svojo bitko proti sedanjemu tajniku Hrasta Massimu DAlemi in njegovi politiki v pričakovanju strankinega kongresa. V tej bitki, kot kaže, ni osamljen. Včeraj je na tiskovni konferenci Occhetto sporočil, da je podpisal spreminje-valni predlog h kongresnim tezam, ki postavlja na glavo D’Alemovo vizijo nove stranke levice. Izhodišče za novo stranko ne sme biti nekakšen socialdemokratski model, za katerega se zavzema DAlema, pac pa Oljka, se pravi tista edina prava novost, ki je zrasla na italijanskem političnem zelniku. Ko bi ta predlog prodrl na kongresu, bi bilo DAlemovega taj-nikovanja konec, je brez ovinkov priznal Occhetto. Prav zato pa je marsikoga presenetilo, da je amandma poleg tradicionalnih Oc-chettovih privržencev, kot je na primer Claudio Petruccioli, podpisal tudi sam podpredsednik vlade VValter Veltroni, skupaj z njim pa ministri Prodijeve vlade LUigi Berlinguer, Vincenzo Visco in Pier-luigi Bersani ter podtajnik Piero Fassino. Bivši tajnik Hrasta je na tiskovni konferenci tudi povedal, da ne namerava postaviti svoje kandidature za strankinega tajnika v alternativi D’Alemi, da pa mu gre za vsebino kongresne razprave, saj po njegovem grozi nevarnost, da bi slo za kongres »bolgarskega tipa« brez vsakršne resnične notranje dialektike. Occhetto je podprl tudi amandma glede vprašanja sodstva, ki se dejansko zavzema za »tradicionalno« linijo Hrasta v kontrapoziciji z najnovejšimi kritičnimi Stališči iz vrst DSL. V Poslanski zbornici odobrena ukinitev psihiatričnih bolnic RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila člen 2 zakonskega osnutka, povezanega s finančnim zakonom, ki določa zaprtja vseh psihiatričnih bolnišnic do 31. decembra letošnjega leta. Določilo, ki je bilo odobreno z 287 glasovi proti 54, 197 pa je bilo vzdržanih, nalaga deželam, da del državnih sredstev porabijo za ustanovitev departmajev za umsko zdravje in za realizacijo sprejemnih struktur, ki naj bi nadomestile umobolnice. Ali bo vojaški rok skrčen na šest mesecev? RIM - »Hipoteza o skrčenju vojaškega roka na šest mesecev se mi ne zdi neuresničljiva.« Tako je na nekem posvetu ob navzCnosti predsednika poslanske komisije za obrambo Spinija in Sefa glavnega Štaba obrambe gen. Venturonija izjavil podtajnik v obrambnem ministrstvu Massimo Brutti. Tako skrčenje bi po mnenju podtajnika ne prineslo nobenega poloma, bi pa zahtevalo določene stroške, zato bi ta rešitev bila sprejemljiva samo v prehodni fazi v pričakovanju popolne profesionalizacije vojske. Brutti je dodal, da je o teh vprašanjih potrebna poglobljena razprava. Po njegovem je že skrčenje vojaškega roka na deset mesecev pomenilo korak v novo smer, nadaljnji koraki pa so se možni, ne da bi to okrnilo obrambnega potenciala. Napeto na procesu proti Andreottiju RIM - Na procesu proti dosmrtnemu senatorju Giuliu Andreottiju zaradi njegovih odnosov z mafijo je bilo včeraj ozračje zelo napeto. Mafijski skesanec Francesco Marino Mannoia, ki je dan prej govoril o tem, da je Andreotti osebno poznal bratranca Salvo, ki sta bila tesno povezana s palermsko mafijo, ni hotel veC odgovarjati na vprašanja Andreottijevega odvetnika Franca Cop-pija, CeS da so »žaljiva zanj in za njegovo družino«. Predsednik sodišča je moral za nekaj Časa prekiniti obravnavo, ki se je nato nadaljevala v bolj umirjenem vzdušju. V ponedeljek v deželnem svetu razprava o predlogu po odvzemu mandata predsedniku Cecottiju TRST - Načelniki deželnih svetovalskih skupin so se včeraj dogovorih, da bo na ponedeljkovi seji deželni svet obravnaval predlog resolucije, ki so ga predložili Stranka komunistične prenove, Republikanska stranka, Rinnovamento itaha-no in Lega autonomia Friuh. Podpisniki predlagajo, da bi svet na podlagi 37. člena Statuta svet odvzel mandat predsedniku Cecottiju in trem odbornikom Severne lige. Na podlagi resolucije, ki ostro obsoja predloge o odcepitvi načelnice svetovalske skupine Severne fige, naj ne bi torej odstopil ves deželni odbor, pac pa predlagatelji odpirajo vrata možnosti prenovitve vlade: odstopih naj bi ligaši, morebitno preosnovano vlado pa bi lahko podprle druge stranke. Vprašanje pa je seveda, Ce bo podpora podpisnikov resolucije zadostovala za novo vlado. COSENZA / V VEŽI PREDMESTNE LJUDSKE HIŽE Grozna smrt osemnajstletnika v ognju Dve osebi se borita za življenje - Požarje verjetno povzročila eksplozija razpršilca COSENZA - Včeraj zjutraj je v predmestni ljudski hiši izbruhnil silovit požar, zaradi katerega je bila ena oseba ob Življenje, dve se borita s smrtjo, nekaj drugih pa Se je zastrupilo z dimom. Zgodilo se je v veži brez oken. Osemnajstletni Francesco Marrelli je z razpršilcem barval motorno kolo, ob njem sta bila prijatelja, eden pa je kadil cigareto. Razpršilec je eksplodiral in Marrelli je v nekaj hipih zgorel. Njegov brat Paolo (11 let) je stekel na dom po mater, ko pa sta pritekla v vežo, je nastala nova eksplozija in ju zelo hudo opekla; Paolo in 36-letna mati Anna Pia Capuano lezita zdaj v oddelku za oživljanje specializiranega centra za opekline v eatanijski bolnišnici. Dim je dobesedno zatrpal stopnišče hiše, v kateri prebiva dvanajst družin. Takrat je bilo v Poslopju kakšnih dvajset oseb, ki jih je zajela panika; med begom je bilo nekaj lažje ranjenih, zaradi zastrupitve pa so v mestno bolnišnico odpeljali 39-letnega France- sca Filiceja, 44-letno Mario Gioia, 43-letnega San-tina Rovita in 47-letno Nello Casciaro. Gori orisana dinamika tragedije je začasna in policija vzroke Se raziskuje. Na sliki (telefoto AP): reševalci odnašajo krsto s truplom Francesca Mar-relhja. SINDIKAT NOVINARJEV / VČERAJ Podpora Primorskemu dnevniku Deželni svet novinarskega sindikata soglasno odobril resolucijo TRST - Po dolgem premoru se je včeraj spet sestal deželni svet enotnega sindikata novinarjev. Dnevni red je bil nabit z najrazličnejšimi težavami, saj sredstva javnega obveščanja preživljajo zelo težko obdobje, ki ga na deželni ravni obremenjujejo Se dodatni problemi. Med mediji, ki so še v posebej dramatičnem položaju, je tudi Primorski dnevnik, v zvezi s katerim je sindikalni odbor predstavil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. V dokumentu je sindikalni odbor PD želel predvsem naglasiti nenadomestljivo vlogo, ki jo ima dnevnik za slovensko manjšino v Italiji in širše za celotno deželno in tudi vsedržavno skupnost. Po orisu sedanjih težav (z zadnjim izplačilom je založnik novinarjem »pokril« junijsko plaCo) je sindikalni odbor iznesel predvsem veliko zaskrbljenost glede obstoja dnevnika. Se enkrat je bilo poudarjeno, da se PD nikakor ne more preživljati sam zaradi omejenega obsega lastnega trga, relativno nizke naklado in zato tudi nizkega priliva, ki ga prinaša oglaševanje. Zato obstoja dnevnika nikakor ni mogoče vezati na logiko tržnih zakonov. Primorski dnevnik črpa večji del sredstev iz državnih prispevkov, ki pa zaradi izredno počasnega izplačevanja (ki ga sicer predvideva zakon) prihajajo z zamudo, ki je vse bolj smrtonosna. Zato bi bilo treba, so zapisali novinarji PD v dokumentu, predvideti drugačen sistem izplačevanja predvidenih sredstev. Resolucija, ki so jo zbrani na včerajšnji seji soglasno sprejeli, obvezuje deželni sindikat novinarjev, da poseže pri vseh pristojnih organih, deželnih in državnih, v obrambo dnevnika. S tem pa bi sindikat zaščitil enega izmed nepogrešljivih glasov deželne pluralnosti na področju kulture in informacije. VeCji del včerajšnje dolge in mestoma polemične razprave pa je bil posvečen splošnim problemov, s katerimi se morajo soočati vsi, npr. zelo visok odstotek novinarske brezposlenosti v deželi, in pa odnosom v samem sindikatu na deželni ravni. Tudi tokrat so vzeli v pretres finančni položaj sindikat, ki sploh ni razveseljiv. Predstavniki posamičnih redakcij pa so osvetlili trenutni položaj v raznih medijih. Na začetku seje pa so se zbrani poklonih spominu preminulih kolegov, med katerimi je tudi dolgoletni novinar Primorskega dnevnika Marjan Dolgan. Stanovanjska gradnja v Ljubljani LJUBLJANA - Na vogalu Petrovičeve in Jarške v Novih Jaršah so včeraj odprti nov stanovanjski objekt s 35 stanovanji, ki so ga zgradili s sredstvi za neprofitno stanovanjsko gradnjo. V njem so posebej uredili tudi štiri stanovanja, prilagojena potrebam invalidom. Istočasno Stanovanjski sklad ljubljanskih občin v neposredni soseščini že dograjenega objekta odpira novo gradbišče, na katerem bo zrasel stanovanjski blok s 37 neprofitnimi stanovanji. Konec tega tedna naj bi se zaključilo tudi obravnavanje pritožb na razpis za socialna stanovanja. (T. U., foto: Tadej Čeme) Nevama cesta LJUBLJANA - Medtem ko je načrt za rekonstrukcijo Tržaške ceste skozi Brezovico, v skladu s katerim naj bi uredili tudi kolesarsko stezo, pločnik in vozni pas za poljedelske stroje, že skoraj gotov in ga presoja še ministrstvo za okolje in prostor, so zaenkrat cesto le na novo preplaslili. Krajani Brezovice, ki so zaradi zavlačevanja pri ureditvi ceste napisali že kup pritožb in peticij, pa še vedno ne vedo, ali bodo obljubljeni pločnik sploh dobili. Na novo asfaltirana cesta od gostilne Pri Poku do Lukovice je namreč prava skušnjava za hitre voznike, ki kaj hitro pozabijo, da z nepremišljeno vožnjo ogrožajo predvsem pešce in kolesarje. (T. U., foto: Tadej Čeme) 5. BREGANTOV! DNEVI / PSIHOTERAPEVTI O LJUBEZNI IN KONCEPTIH V PSIHOTERAPIJI Ljubezen kot konflikt Ta intimen odnos je pogosteje, kot si mislimo, konflikten in patološki LJUBLJANA - Čeprav ob besedi »ljubezen« človek nehote najprej pomisli na nekaj lepega, poetičnega in romantičnega, pa stroka - psihoterapija ta intimni človeški odnos pojmuje kot fenomen, ki je pogosto konflikten in patološki. Zato je bila ta problematika tudi premišljeno izbrana za nosilno temo 5. Bregantovih dnevov, ki se jutri začenjajo v Portorožu. Na svojem osrednjem strokovnem srečanju bodo slovenski psihoterapevti s kolegi iz tujine razpravljali o Ljubezni - konceptih v psihoterapiji. »Ljubezen v psihoterapevtskem delu pojmujemo na več načinov,« pojasnjuje Polona Matjan, asistentka za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti. Prva je tako imenovana gonska terapija, ki jo je odkril že Freud, ki je spoznal, kako važno vlogo ima investicija li-bidne energije v psihoseksual-nem razvoju. Značilnosti tega razvoja, kot pravi Polona Matjan, namreč pomembno vplivajo na doživljanje in vzpostavljanje bližnjih odnosov v odraslem obdobju - prijateljskih, starševskih, spolnih. Drugi vidik investicije te energije je objektni odnos, ki se izraža s kvaliteto in načinom doživlja- nja sebe in drugega in določa zdravje ali psihopatologijo v odnosu do bližnjega. Strokovnjaki v klinični praksi naletijo na primere, ko se doživljanje sebe in drugega ustavi na parcialni ravni, kar, na primer, pomeni, da nekdo išče nekoga z modrimi očmi, ni pa sposoben videti osebe kot celote, ali pa idealizira ljubljeno osebo do te mere, da ni prostora za napake. »Ko se problemi pojavijo, je tudi ljubezenskega odnosa konec,« pravi Polona Matjan. Ob tem dodaja, da v psihoterapiji poznajo še en zaplet, ki je za uspeh dela bistvenega pomena, to pa je ojdipsH odnos; Freudovo bistveno odkritje je bilo, Na letošnjih Bregantovih dnevih bodo po tradiciji podeljeni nazivi psihoterapevt in supervizor tistim, M izpolnjujejo kriterije strokovne edukacije in kliničnega dela za samostojno psihoterapevtsko delo. Na Pogovor z večernim gostom so letos povabili zagrebškega profesorja dr. Eduarda Kleina, delo v tako imenovani veliki izkustveni skupini pa bo vodil ugledni skupinski analitik z Londonskega inštituta za skupinsko analizo dr. George Renton. da poteka psihoseksualno odraščanje otroka preko značilnosti odnosa z roditeljem nasprotnega spola. Psihoterapevtska obravnava pa je možna prav zato, ker pride do prenosa primarnega odnosa z roditeljem na terapevta. Vendar obstaja nevarnost, da tudi psihoterapevt prenese svoje primarne izkušnje z roditelja na pacienta, kar pomeni, da se v pacienta oziroma pacientko lahko tudi zaljubi. »Kadar se pacient ali pacientka zaljubi v terapevtsko osebo, je to najbolj delikatna psihoterapevtska situacija, ki terapevtom povzroča hude stiske in težave,« pravi Polona Matjan. Ce se to prenese v stvarnost, gre za etični prekršek, za kakršnega v strokovnih združenjih po svetu ni razumevanja, in v primeru prijave lahko terapevt utrpi zelo stroge sankcije - celo odvzem dovoljenja za opravljanje poklica. Psihoterapija ima tudi pri nas sorazmerno dolgo tradicijo. Po besedah dr. Gorazda Mrevljeta s Centra za mentalno zdravje segajo začetki že v petdeseta leta, v šestdesetih je bil na Filozofski fakulteti vpeljan predmet klinična psihologija, Psihoterapevtska sekcija pri Slovenskem zdravniškem društvu pa ima tudi že 28 let zgodovine. Dr. Branko Franzi iz Zdravstvenga doma Ljubljana, ki vodi organizacijski odbor Bregantovih dnevov, pa meni, da lahko z gotovostjo trdimo, da je domača stroka v zadnjem desetletju uspela ujeti tok s sodobnimi dogajanji v psihoterapiji v svetu. Velike zasluge za razvoj in napredek slovenske psihoterapije ima eden od začetnikov in utemeljiteljev klinične psihologije in psihoterapije pri nas prof. dr. Leopold Bregant, ki je umrl pred desetimi leti. Katarina Novak ODGOVOR AGENCIJE ZA PLAČILNI PROMET VNOVIČ O LJUBLJANSKIH SPOMENIKIH Odkrivanje oškodovanj družbenega premoženja LJUBLJANA - Agencija za plačilni promet v izjavi za javnost meni, da so na ponedeljkovem predvolilnem srečanju osmih političnih strank njeni predsedniki dali pomanjkljive izjave o postopkih revidiranja lastninskega preoblikovanja podjetij. Zlasti je nepravilna razlaga nekaterih predsednikov, da gre pri oškodovanjih po 48. a členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij za »prazen balon, pretiravanje in politično manipulacijo«. Agencija pojasnjuje, da so uvedbo postopkov revizije lahko po zakonu zahtevali le organi notranjih zadev, javna tožilstva in pravobranilstva, družbeni pravobranilci samoupravljanja, Agencija za prestrukturiranj e in privatizacijo, Sklad za razvoj, Odškodninski sklad, Pokojninski sklad, skupščine DPS in denacionalizacijski upravičenci. Politične stranke po mnenju agencije zahtevkov za uvedbo revizije niso mogle dati in jih tudi niso dale - zato tudi SKD ni dala nobenega zahtevka. Sicer pa so največ zahtevkov za uvedbo revizije dali družbeni pravobranilci (449), organi notranjih zadev (221), Agencija za privatizacijo (201), agencija pa je na lastno pobudo začela 285 revizijskih postopkov. Od junija 1993, ko so se začeli postopki revidiranja, pa do junija 1996 je agencija končala revidiranje v 1004 podjetjih (od 1077, ki jim je izdala sklepe o začetku revidiranja). Oškodovanje družbene lastnine po 48. a členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je agencija lahko sama ugotavljala in odpravljala, je bilo ugotovljeno v 645 podjetjih (61 odstotkov revidiranih), vsota oškodovanj pa znaša nekaj več kot 84, 2 milijarde tolarjev (skoraj 1, 4 milijarde mark). Do konca junija letos je 429 podjetij prostovoljno odpravilo oškodovanja v višini 45 milijard tolarjev (737 milijonov mark) ali 54 odstotkov vseh oškodovanj. Podjetjem, ki niso prostovoljno odpravila oškodovanj, je agencija izdala 185 odločb za odpravo teh oškodovanj, in sicer v vrednosti 26, 7 milijarde tolarjev (437 milijonov mark). Zoper teh 185 odločb je le 70 podjetij vložilo tožbe na rednih sodiščih, ostala pa so kasneje ta oškodovanja naknadno sama odpravila. Višino drugih oškodovanj so ugotavljali družbeni pravobranilci in jo je težje izračunati. (N. R.) Niko Lukež vzhaja pri svojem LJUBLJANA - Pobudnik za razpis referenduma o spomenikih Niko Lukež je na včerajšnji novinarski konferenci zaradi pritiska javnosti vnovič spregovoril o svoji pobudi in odgovorih ustavnega in vrhovnega sodišča na njegovi pritožbi v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi referendumskega postopka, Jri ga je vodil predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič. Vrhovno sodišče je Lukežu namreč priporočilo, naj pritožbo dopolni z dodatnimi dokazi ali jo umakne, ustavno sodišče pa je njegovo vlogo zavrnilo, češ da na podlagi domnevnih posledic, ki naj bi jih povzročil predlagani odlok o odstranitvi spomenikov Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča, ne more sklepati. Po posvetovanju z odvetniki namerava Lukež na vrhovno so- dišče poslati novo pritožbo ali staro dopolniti, Dimitrija Kovačiča pa je včeraj javno pozval, naj pretehta svojo odločitev o tem, da naj bi za verodostojne podpise v podporo referendumu veljali le podpisi, zbrani v prostorih Magistrata. To pomeni, da bi bilo od skupaj zbranih 26 tisoč podpisov le 821 veljavnih. Po Lukeževem mnenju je Kovačič ob tej odločitvi uveljavljal samovoljo, saj naj ne bi upošteval določil statuta mestne občine in zakona o lokalni samoupravi, ki predpisujeta obravnavo pobude za referendum na mestnem svetu in razpis referenduma na podlagi zbranih podpisov. Pri uvrstitvi pobude na dnevni red ene od sej mestnega sveta Lukež pričakuje tudi podporo svetnikov strank, ki so ga podprle že ob začetku zbiranja podpisov. (T. U.) KOMENTAR Janja Klasinc Ne podcenjujte nas! Po neprestanih aferah, podtikanjih, igranjem odbojke na relacijah med strankami, parlamentom in ustavnim sodiščem, je zadnje obdobje predvolilne kampanje pravzaprav kar mimo. Zdi se, kot da bi se predvolilna kampanja končala pred njenim uradnim začetkom. Edina pasja bombica, če izvzamemo pravo bombo pri Stormanovih, je bila vse popularnejša disketa, ki jo je kdovekdo poslal na večino slovenskih množičnih medijev. Tisti, ki so jo dobro pregledali, so posumili, da gre za domači izdelek Civilne iniciative oziroma Janševega lobija, zdaj pa naj bi bilo povsem jasno, da tudi to ni pravi naslov odpošiljatelja. Na zadnji novinarski konferenci fanševe stranke sta to zatrdila tako gospod Janša kot tudi gospod Brejc, ki se na te zadeve še najbolj spozna. »Ne podcenjujete nas! To je za nas žaljivo,« je užaljeno izjavil nekdanji šef vamostnoinformativne službe. Pri tem je seveda, kot človek z izkušnjami, tudi tako našel avtorja. To naj bi bil, po Brejčevih besedah, partij-sko-liberalno-demokratski blok, ki naj bi na disketi predstavil kadrovsko listo Kučanovega klana. Skmtka, Udbomafija je tik pred volitvami razposlala slovenski javnosti disketo, na kateri mzgjaša vse umazanije svojega »klana«, hvali Janeza Janšo in prejemnikom diskete svetuje, naj te podatke širijo v svet po internetu. Ta je šele bosa, gospod Brejc! Zdaj pa očitno vi podcenjujete koga. Pa ne komunistično-liberalno navezo, ki več kot očitno obstaja samo v glavah nekaterih bolestno ogroženih politikov. Podcenjujete ljudi. Saj nismo tako neumni. Precej deplasirano je tudi opozarjati na izginotje oziroma uničenje okoli 16 tisoč arhivov, ki se jih je leta 1990 znebila bivša udba, ko pa je človek sam eden tistih, ki se sredi parlamenta ponosno postavlja s tajnimi dosjeji o Hitu, ki jih je sam po preteku mandata vodje Visa odnesel iz državne obveščevalne službe domov. Spomnimo se tudi dokumentov, ki sestavljajo Janševo knjigo »8 let pozneje« in so prav tako ilegalno odnešeni iz slovenskega državnega arhiva pod pretvezo, da bodo uporabljeni samo za delo v parlamentu. Takšnih in podobnih argumentov bi lahko našli še več. Pa niso najpomembnejši, saj raznim tajnim službam ni nikoli prav za pribito verjeti. Nobenim. In če pogledamo z vidika nacionalne varnosti, je tako tudi prav. Ni pa prav, da ta država nikakor ne more odkriti, kdo se gre v Sloveniji že lep čas paralelno obveščevalno, oziroma točneje, protiobveščevalno službo. Tudi o teh stvareh smo se želeli pogovoriti v intervjuju s predsednikom SDS, ki ima izkušnje z obveščevalci, pa se nismo mogli, ker je intervju za naš časnik zavrnil. In še nekaj: smo tudi edini časnik, na katerega ni prispela slavna disketa. Čudno, kako nas nekateri ne marajo... SPOROČILO ŽUPANA DR. RUPLA Vsak po svoje v skrbi za čistejši zrak LJUBLJANA - Medtem ko mestni odbor Social-demolcratske stranke Slovenije danes popoldne pri Prešernovem spomeniku prireja protestno zborovanje proti županovemu zadržanju sklepa o prepovedi kurjenja zasavskega premoga v Termoelektrarni toplarni Ljubljana, je včeraj javno zahtevo in priporočilo v zvezi z varovanjem zdravja in okolja toplarni in vsem drugim uporabnikom premoga poslal tudi župan dr. Dimitrij Rupel. Kot smo že poročali, je zaplet nastal, ko je župan zadržal sklep, ki je v nasprotju s sklepom Vlade RS o postopnem nadomeščanju zasavskega premoga s čistejšim indonezijskim do leta 2004. Poleg tega je zaenkrat edina lastnica toplarne država, zato je župan menil, da bi morali občina in država o novih ukrepih za zmanjševanje onesnaženosti zraka, ki jo v Ljubljani povzroča toplarna, odločati skupaj. Dokler pa do tega dogovora ne bo prišlo, župan v včerajšnjem pismu zahteva začasen prehod na kurjenje indonezijskega premoga v TE-TOL, poleg tega pa priporoča opuščanje rabe premoga tudi v individualnih kuriščih. (T. U.) Sreda, 6. novembra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV 15 GLEDALIŠČA________ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Danes, 6. t. m., ob 16. uri (red I) in jutri, 7. t. m., ob 16.00 (red H) in ob 19.30 (izven abonmaja) ponovitev A. Millerjeve drame »Razbito steklo«. Režija Dušan Mlakar. SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 V petek, 8. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri (red B) - koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Lotharja Zagroseka. Sopranistka S. Pat-chell, mezosopranistka A. Bister, tenor J. 0’Neal in basist M. Eder. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. V soboto, 9. t. m., ob 20.30 bodo uprizorili opero v 16 prizorih »Tina«, v počastitev spomina Tine Modotti. Glasbo je napisal furlanski skladatelj Andrea Centazzo, nastopajo Ottavia Piccolo, sopranistka Francesca Živeti, baritonist Fulvio Massa in Edvard We-ston, glasbena skupina Musiča attuale in plesna skupina Dance Studio. Predstava je koprodukcija videmske občinske uprave in tržaške operne hiše Verdi, uprizorili jo bodo danes, 6. t. m., ob 21. uri v Vidmu (Palamo-stre). Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 6. t. m., ob 17. uri (red sreda popoldne) »A me gli occhi, please!« z Gigijem Projet-tijem. V abonmaju odrezek št. 11 (moder). Ponovitev jutri, 7. t. m., ob 20.30 (red Četrtek); v petek, 8. t. m., ob 18. uri srečanje z sera- ta« (Nepozabni večer) v izvedbi »Stalnega gledališča FJK po tekstu Achilleja Campanile. Režija Antonio Calenda. Nastopa Piera Degli Esposti. Predstava v abonmaju: odrezek 2. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Predstave za mladino - »Povem ti pravljico« V nedeljo, 10. t. m., ob 11. uri »Žabji kralj« v izvedbi La Contrada. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. KRIŽ Dom Alberta Sirka V petek, 8. novembra, ob 20.30 posebna predpremiera: Eduardo De Filippo »Filomena Marturano«. V glavnih vlogah igrata Miranda Caharija in Livij Bogateč. Režija Mario Uršič. Izkupiček bo namenjen Skladu Mitja Cuk. Premiera bo v soboto, 9. novembra, ob 20.30, prva ponovitev pa v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri. Gigijem Proiettijem. Vstop prost. Od 12. do 17. t. m. »Unlndimenticabile KOROŠKA ŠENTJANŽ V POŽU K&k center: v petek, 8. t. m., ob 19.30 P. Voj-viC-PurCar: »Dialog odra z življenjem« - igra Magda Kropivnik; v soboto, 9. t. m., ob 19.30 predavanje Helmuta Sussitza »Wein als Teil einer Lebenskultur - Vino kot del življenjske kulture«. PBIRSKO Gostilna KovaC: V soboto, 9. t. m., ob 20.00 -Martinovanje s kulturnim programom. VELIKOVEC Gospodinjska šola v Šentrupertu: v soboto, 9. t. m., ob 10. uri predstavitev krajevne zgodovine ob 90. obletnici SPD Lipa. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: v soboto, 9. t. m., ob 14. uri odprtje obnovljenjega kulturnega doma v Zitari vasi pod geslom »Kumstovanje -KumstVn«. VOGRCE Pri Florjanu bo v soboto, 9. t. m., ob 19.30 Martinovanje. TINJE V domu prosvete Sodalitas: v soboto, 9. t. m., ob 9. uri začetek seminarja »Samozavestno nastopiti« in ob 10. uri predstavitev krajevne zgodovine. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IBS Kino Excelsior Niz Češkega animiranega filma: danes, 6. t. m., ob 10.30 program za šole; ob 17.30 Dvorana Azzurra: retrospektiva raznih avtorjev; °b 21. uri sodobni avtorji. OPČINE Prosvetni dom V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 srečanje ob izidu knjige »Iskre in iskrice«, ki sta jo napisala Aldo Rupel in Veljem Gergolet, spremna beseda Miran Košuta. Uvodna beseda Stojan Spetič. GLASBA IBSI Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnea kvarita Tartini iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe. BRISČIKI Boris Sports klub V petek, 8. t. m., ob 21.30 koncert skupine Midnight Express Blues Band. RAZSTAVE IBSI ^Kramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 n; °gled razstava »Praški zaklad«. Umik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je m ogled razstava del slikarjev-kiparjev A.Cavalie re- C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Za Vagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica b'ž- turistična ustanova, Studio Bassanesi ^druženje Eos pod podkroviteljstvom tržaški občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco: na ogled je fotografski razstava v Cmobelem Piera Ninfe z naslovon “L universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Aliki Gavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Roma gnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: na ogled je razstava i Poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 d< 1950. Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A: do 7. t. m. je n. ogled razstava slikarja L. Fattorella z naslovon “Pittura, tragitto creativo«. V isti galeriji »soba A« pa razstavlja tržašk slikar Fulvio Pisan »Suggestive vedute«. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m bo na ogled skupinska razstava tržaški! slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», k 8a organizira Književni krožek Furlanije-Julij ske krajine. OBČINE Zadružna Kraška banka: do 14. t. m. je na ogled razstava akademskega slikarja in ilustratorja Vladimira Lakoviča. GORICA Kulturni dom: do 20. t. m. je odprta fotografska razstava Zdravka Rijavca »Čarobni svet Vipavske doline«. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): v petek, 8. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Arriga Tonuttija. KOROŠKA___________________ CELOVEC Bau Holding Kunstforum: do 16. t. m. je na ogled razstava del Christine Zurfluh. Nova mestna galerija: na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del slikarja Klavdija Palčica z naslovom »Slike«; Od 17.11. bo na ogled razstava Draga Druško-vica »Grafike«; Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. s .jfiH GLEDALIŠČA SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana «« 5 L on t S t 6 MK4IHNSKO 6 i m 11 s < < SMG v koprodukciji z gledališčem Glej: BUTTERENDFLV Režija: Matjaž Pograjc Ponedeljek, 11. novembra ob 19.30: za KONTO in IZVEN. SILENCE SILENCE SILENCE Režija: Vito Taufer Torek, 12. novembra ob 19.30 Četrtek, 14. novembra, ob 19.30 Petek, 15. novembra, ob 19.30 Odprto mladinsko Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper. Četrtek, 7. novembra, ob 19.30 uri: za IZVEN. SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana G Feaydeau: BOLHA V USESU SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA ____l jusuatu_ ali KAPLJA CEZ ROB Danes, 6. novembra, ob 19.30: abonma študentski prvi in izven D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Jutri, 7. novembra, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 3 VEČERNI in IZVEN. W. Shakespeare: HAMLET Sobota, 9. novembra, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Mala drama J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Jutri, 7. novembra, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. E. lonesko: PLEŠASTA PEVKA Sobota, 9. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO Levi oder (vhod s Slovenske) I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Jutri, 7. novembra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO ČOPOVO 14 E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE Danes, 6. novembra, ob 15.30: IZVEN in abonma SREDA POPOLDANSKI Jutri, 7. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma ČETRTEK Petek, 8. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma PETEK T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Danes, 6. novembra, ob 20. 30: za IZVEN in KONTO Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI DANES, 6. novembra, ob 20.30: za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Llubliana R. K. Sčedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Danes, 6. novembra, ob 19.30: abonma SREDA, IZVEN, KONTO Petek, 15. novembra, ob 16.30: abonma SREDA, IZVEN , KONTO L. van Beethoven: FEDELIO PREMIERA: 14. novembra, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov tra 2. Ljubljana B. Krilič: JAJCE Jutri, 7. novembra, ob 17. uri: IZVEN S. Makarovič: SAPRAMISKA, Jutri, 7. novembra, ob 17. uri Sobota, 9. novembra, ob 16. uri Veliki oder M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU Sobota, 9. novembra ob 11. in 17. uri ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Llubliana F. Milčinski, P. Kozak, V. Konjar: NUNSENSE, glasbena komedija Sobotoa, 9. novembra, ob 16. uri LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški tra 2. Maribor Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Nedelja, 10. novembra, ob 11. uri: za otroke od tri leta dalje. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Gledališki trg 5. Celje P. Shaffer: GORDONIN DAR Režiser: Mile Korun Sobota, 9. novembra, ob 17. uri: abonma Študentski večerni in IZVEN Z. Hočevar: SMEJCI Režiser: Franci Križaj Danes, 6. novembra, ob 16.30: abonma I, Gimnazija III Celje in izven Jutri, 7. novembra, ob 16.30: CANKARJEV DOM II RAZSTAVE s GLEDALIŠČE Dadnes, 6. novembra, ob 21. uri , jutri 7. novembra, ob 19. uri: BETONTANC: KNOW YOUR ENEMY! Telesno gledališče. Režija: Matjaž Pograjc. Produkcija Gledališče Glej; soprodukcija Cankarjev dom (Dvorana Duše Počka) FILM Do nedelje 17. novembra: FILM ART FEST -Sedmič - festival sedme umetnosti. PREDPREMIERE. ANTONIJA, Marleen Gorris, 6.11., ob 20.30; OSMI DAN, Jaco Van Dormael, 7.11., ob 20.30; MRTVEC, Jim Jarmusch, 8.11., ob 20.30; FLIRT, Hal Haartley, 9.11., ob 20.30; PERSPEKTIVE, ob 18. in 21. uri: LEPE VASI LEPO GORIJO, Srdjan Dragojevič, 6.11; LEPA STVAR, Het-tie Macdonald, 7. 11.; , 7.11. ; TAT RITMA, Matthevv Harrisson, 8.11. ; TABOR: VESOLJE, Jan Bucquoy, 9.11.; FOKUS, ob 17.30: AGNES, Egill Edvards-son, 6.11.; VSE V REDU, Bo VViderberg, 7.11.; MALI VELIKI MOZ, Ake Sandgren, 8.11.; SAMO DEKLE, Peter Schrocder, 9.11. ; DOKUMENTARCI, ob 15.30 (CD) in 20 uri (Kinoteka): ZASAČEN PRI DEJANJU, Raymond Depardon, 6.11. ; ZA VSAKO CENO, Claire Simon, 7.11.; MATI DAO, PODOBNA ŽELVI, Vincent Monniken-dam, 8.11.; ODPETO, DOUGLAS KEEVE, 9.11. KLUBSKA SREČANJA FILMSKIH DELAVCEV IN LJUBITELJEV FILMA; od 22. do 2. uri: Danes, 6. novembra.: Aleš Hadalin s triom; tradicionalni jazz; Četrtek, 8. novembar: Janez Škof, harmonika; Petek, 9. novembra: Diego Barrios Ross, latinskoameriška, španska in ciganska glasba (Klub CD, 800 SIT; obiskovalci filmskih predstav na blagajni CD prevzamejo brezplačne vstopnice) DRUGE PRIREDITVE Danes, 6. novembra, ob 19. uri: SVET IN MI: KITAJSKI VEČER. Sodelujejo: Ralf Čeplak, Jana Roška, Huiqin Wang, Hua Qing, Mitja Saje RAZSTAVE Razstave fotografij Chiare Samugheo (1. predverje, prost vstop) GLASBA Petek, 8. novembra, ob 20. uri: VEČER Z IB RIGO JUSICEM. Predstavitev nove zgoščenke hrvaškega kantavtorja. (SD) Ponedeljek, 11. novembra, ob 19.30: ORGELSKI VEČER: JEAN GUILLOU. MOjster orgelskih improvizacij se predstavlja z Bachom, Vivaldijem, Handeiom, Lisztom. (GD) GLASBA KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 15. novembra: gang-greenovski BATTALION OF SAINTS (Boston) in -ANONIMUS (Ljubljan). NARODNI DOM Celie Torek, 12. novembra, ob 19.30: KVARTET ENZO FABIANI. Solisti: Lidija Grkman, violina, Marko Kodelja, violina, Sonja Vukovič, viola, Pavle Rakar, violončelo MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu, (do 1.12.) MALA GALERIJA Slovenska 35. Llubliana Na ogled je videoam-bient Nataše Prosenc (do 8.11.) GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Llubliana V galeriji je na ogled razstava Sandija Cerve-ka in Bojana Goreneca. (25.11.) GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. (15.11.) JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava fotoreporterja Dela, od 1944 do 1955, Mario Magajna. (do 30.11.) MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je na ogled razstava slik Milene Usenik (do 14.11.) GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarja, (do 17.11.) DLUM. Židovski trg IB Maribor Danes, 6. novembra: otvoritev razstave umetnikov Iva Goisnikerja in Vojka Pogačarja, (do 25.11.) KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Llubliana VESELA ZNANOST Danes, 6. novembra, ob 20. uri: O NEVZVISENEM V GLEDALIŠČU Predavatelj: Igor Grdina Tema: Gledališče v času meščanov. ŠPORT Sreda, 6. novembra 1996 NOVICE Danes tri tekme italijanskega pokala Danes bodo ponovili tri tekme osmine finala italijanskega nogometnega pokala, ki so se konCale brez zmagovalca. Ob 16. uri se bosta pomerila Ju-ventus in Nocerina. lippi v tem srečanju ne bo mo-gel računati na pet svojih stebrov, to so Conte, Pes-sotto, Jugovič, Bokšič in Torricelli. Ob 20.30 bosta na sporedu še srečanji med Interjem in Cagliarijem ter med Vicenzo in Genoo. ■ Schumacher do leta 1999 MARANELLO - Nemški dirkač Michael Schuma-che je podaljšal pogodbo s Ferrarijem do leta 1999. Prihodnje leto bo za italijansko moštvo še naprej tekmoval tudi Irec Eddie Irvine. H NOGOMET / ZAOSTALA TEKMA h Primorje Adriaker danes na Opčinah z Lucinicom Nogometaši Primorja Adriaker bodo danes popoldne odigrali zaostalo tekmo promocijske lige proti Lucinicu. Tekma bo ob 18.30 na igrišču centra Olimpie na Opčinah ob državni cesti 202. »Nedeljski neodločen izidi jemljem kot spodrsljaj, zato upam, da bomo danes dosegli prvo zmago doma, čeprav ne na domačem igrišču. Ne bo pa lahko, ker je Lucinico izkušen nasprotnik, pri nas pa imamo precej težav z zvezno vrsto, saj sta Mantova-ni in Peter Stoka diskvalificirana, Auber pa še ni okreval«, pred tekmo pravi predsednik SD Primorja Dario Kante, ki tudi meni, da je imelo proseško moštvo v zadnjih tekmah precej smole in zato pričakuje, da se jim bo sreča končno nasmehnila. Lucinico na lestvici deli 6. mesto z 10 točkami. Z zmago bi ga torej Primorje dohitelo. NOGOMET / DANES V SARAJEVU Prijateljska tekma »azzurrov« proti BiH Sacchi: »Pomen tekme ni v rezultatu« Začetek ob 13.30- Obisk v otroški bolnici SARAJEVO - Italijanska nogometna reprezentanca je včeraj popoldne dopotovala v Sarajevo, kjer bo danes ob 13.30 odigrala prijateljsko tekmo z reprezentanco BiH. »Igramo v državi, ki so jo razklali sovraštvo, vojna in žrtve. Tam bomo spoznali, kako smo srečni, da živimo v miru. Moja želja je, da bi tekma pomenila znamenje, da se tudi v Bosni stvari normalizirajo. Nogomet ljudem pomaga, da pozabijo na dnevne tegobe. Zato odhajamo rade volje in bomo s svojim nastopom skušali zadovoljiti tamkajšnje navijače. Vem, da bodo v Italiji še vedno ocenjevali naš nastop po rezultata, toda upam, da bodo najobcutljivejši ljudje vendarle razumeli pravi pomen tega srečanje. Vsekakor ne bo šlo za ekshibicijo, ampak za pravo tekmo,« je pred poletom v Sarajevo dejal selektor »azzurrov« Arrigo Sacchi. V Sarajevu vlada za današnji nastop veliko zanimaje, saj tekma kajpak presega športni pomen. Sarajevski tisk daje dogodku in njegovemu simboličnemu pomenu velik poudarek. List VeCemje novine piše, da bodo v obnovljenem štadionu Koševo nastopili najboljši in najbolje plačani nogometaši na svetu, Oslo-bodjenje, ki je izhajalo tudi v Času najhujših spopadov okrog bosanske prestolnice, pa poudarja, da »azzurri« za nastop ne bodo prejeli nobene denarne nagrade. Selektor bosanske reprezentance Mušovič je obljubil, da bodo njegovi igralci igrah odprto in skušali zaposliti italijansko obrambo. Vse je pripravljeno za tekmo, organizatorji se edinole bojijo, da jih ne bi izdalo vreme, Čeprav se je vCeraj nad Sarajevom pojavilo bledo sonce. Po prihodu v Sarajevo so Italijani sinoči obiskali predsedstvo BiH in sarajevsko otroško bolnišnico. Namesto poškodovanega Costacurte je Sacchi v ponedeljek v reprezentanco povabil Apollonija, vCeraj pa je napovedal tudi začetno postavo, ki bo sledeča: Toldo, Camasciah, Padalino, Maldini, Torricelli, Zola, Di Matteo, Albertini, Dino Baggio, Casiraghi, Chiesa. (Marchegiani, Apolloni, Ghmti, Lentini, Simone, Ravanelli). Trener je potrdil, da bodo na igrišče stopih vsi igralci. Srečanje bo neposredno prenašala državna televizija po RAI 2. r-KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Smelt Olimpija napoveduje zmago proti prvaku Evrope Panathinaikosu Danes tudi milanski Stefanel LJUBLJANA, MILAN - Razpordana dvorana Tivoli bo danes ob 20.15 uri prizorišče vrhunskega spektakla evropske košarkarske lige. Gost Ljubljančanov v 6. krogu bo evropski prvak Panathinaikos iz Aten. Igralcem Smelta Olimpije bo prišla po-moC občinstva še kako prav, vendar ne gre pozabiti, da so bili »zmajčki« tudi v Atenah pred bučnimi grškimi navijači zelo blizu presenečenja. Če pomislimo, da je bila tisto Olimpijina prva tekma v evropski ligi, bo zdaj domačim igralcem veliko lažje. V dosedanjih petih tekmah so dokazali, da se jim ni treba bati za obstanek, zato lahko povsem sproščeno krenejo na tretjo zmago v domači dvorani, Grkom je odmor nedvomno prišel prav, saj je veliki strateg Maljkovič popravil igro in odnos igralcev do kluba, tako da je danes v Tivoliju pričakovati boljši. Od italijanskih ekip bo v evropski ligi danes nastopil Stefanel, ki bo v Palalidu igral proti Ulkerju iz Istanbula, za katerega igra tudi slovenski reprezentant Teoman AlibegoviC. Milančani so slavili že v gosteh in so tudi danes favoriti. Danes pa bo Mash v evropskem pokalu gostoval v Londonu pri Budinovem London Tovversu. ODBOJKA / V PRVENSTVU MLADINCEV KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Nepričakovan poraz združene ekipe, a boj za naslov je še odprt Drasičevi fantje so Virtus preveč podcenjevali - V derbiju mladink Koimpex premagal Kontovel - Bor še drugič uspešen - Slab nastop Brega Jadran in Bor brez težav premagala precej skromna nasprotnika Še en prepričljiv poraz Brežanov Kadeti Jadrana so po bledem prvem nastopu zaigrali bolje in kljub porazu pokazali precejšen napredek v skupni igri KADETI MLADINCI Virtus - Koimpex 3:1 (15:6,14:16,15:12,15:5) KOIMPEX: DrasiC (6+10), Milic (2+0), Mikolj (5+11), Mauri (6+1), Sava-rin (5+1), Stopar (0+0), Jančar (0+2), Peterlin (2+2), Pipan, Grilanc. V drugem kolu je združena ekipa (foto Kroma) naletela na nepričakovano bolj razpoloženega nasprotnika in utrpela pekoč poraz. Naši fantje so drago plačali podcenjevanje. Ker so bili preveč prepričani v zmago, so pričeli nezbrano. Nasprotno pa je Virtus zaigral zelo borbeno in takoj povedel z 10:3, kar je igralce Koimpexa vrglo s tira. V drugem setu je trener poslal na igrišče Savarina, ki je zaradi operacije dalj Časa miroval. Njegovi zagrizenosti gre pripisati levji delež zaslug za zmago v zelo izenačenem drugem setu. Po tem delnem uspehu je Koimpex zaigral za spoznanje boljše in je že vodil z 12:7, tedaj pa so igralci znova popustih in podarili Vir-tusu najprej set, nato pa še zmago. Za združeno ekipo bo sedaj pot do naslova veliko napornejša, še zdaleč pa še ni vse izgubljeno. Drasičevi varovanci so zares slabo igrali, gre pa podčrtati, da jih je hudo oškodovalo neverjetno slabo in nekorektno sojenje. Upajmo, da se kaj takega ne bo več ponovilo. (TD.) Ostali izid 2. kola: Trie-stina volley - Volley club 3:0 (15:11,15:5,15:7). Vrstni red: Virtus 4, Trie-stina volley in Koimopex 2, Volley 80 0. MLADINKE Skupina A Breg - SanVAndrea 0:3 (7:15,8:15, 7:15) BREG: Griti, Sancin, Ro-della, Terčon, Čok, Kalc, Cossutta, Žerjal, Mingot, Slavec. V nedeljo so Brežanke odigrale ne preveč zadovoljivo prvo tekmo v letošnjem prvenstvu. Nastopile so z okrnjeno postavo, saj je manjkalo precejšnje število standardnih iigralk. Na končni izid je vplival tudi slabo sprejem servisa. Seveda so to nasprotnice pridno izkoristile in s servisi nizale točko za točko in tako zlahka osvojile vse tri sete. Altura - Sloga B 3:0 (15:13,15:9,16:14) SLOGA B: Žagar, Grego-ri, Canzaini, Stranj, Hrovatin, Kovačič, Kete, Sossi, Ferluga, Dagostini. V soboto se je začelo prvenstvo tudi v tej skupini, za Slogo pa nikakor ne moremo reci, da je dobro star-tala. Altura nikakor ni nepremagljiv nasprotnik, vendar bi morale slogašice pokazati precej več, Ce bi želele zmagati. Se najbolj so nas zadovoljile v tretjem setu, v katerem so na igrišče stopile igralke, ki običajno manj igrajo, a so se tokrat izkazale bolje od bolj rutiniranih soigralk. Skupina B Koimpex - Kontovel 3:0 (15:8,15:4,15:4) KOIMPEX: Sossi, Co-ciancich, Molassi, Obad, Furlan, Cauter, Mauro, Kalc, Kobau, Babudri, Ma-millo. KONTOVEL: Sossa, Hrovatin, Stokaš, N. in J. Mihe, Battigelli, Gollia, Bukavec, Švara. Za Koimpex je bil to prvi nastop, saj bo tekma iz prvega kola proti Virtusu na sporedu v petek. Kot zanimivost naj omenimo, da so se tokrat prvič srečale kar tri igralke s svojimi bivšimi soigralkami, saj je Nastja Milic letos prestopila h Kontovelu, od koder sta k Slogi prišli Jana Obad in Tatjana Kobal. Koimpex je dokazal, da je absolutno boljši nasprotnik, saj so njegove igralke prav gotovo izkušenejše od mlajših Kontovelk, ki pa so se zelo potrudile, da bi nasprotnicam grenile pot do zmage. Pri Koim-pexu so stopile na igrišče vse razpoložljive igralke in s svojim nastopom tudi potrdile, da razpolaga trener Peterlin letos s širokim izborom enakovrednih igralk. (Inka) Bor - Volley 93 3:0 (15:4, 15:7,15:11) BOR: Z. in J. Miličevič, Flego, Macho, Stemad, Rogelja, Sadlovvski, Boz, Bogateč. Borovke so dosegle v prvenstvu mladink drugo zmago. Tokrat so brez težav premagale skromni Volley 93, zmaga pa bi bila lahko še bolj gladka, Ce ne bi bilo podcenjevanja s strani plavili po lahko osvojenem prvem nizu. Razlika med ekipama je bila predvsem v igri na mreži, kjer je bil Borov napad prodornejši, nasprotnice pa so bile veliko bolj požrtvovalne v obrambi. Kljub poškodbi na derbiju s Kontovelom je za borovke spet zaigrala Tjaša Rogelja. (T. G.) Vrstni red: Bor 4, Koim-pex, Volley 93, Virtus in Kontovel 0. Superbasket - Jadran 61:108 (26:54) JADRAN: Brazzani 8 (2:3), Oberdan 5 (1:2), Požar 25 (6:8), Velin-sky 27 (6:9), Umek 13 (1:1), Franko 12, Slavec (0:2), Starc 11 (5:8), Senica 7 (3:3). Trener: Čehovin. 3 točke: Požar 5, Franko 2, Velinski 1. Kot je jasno razvidno iz samega rezultata, je bila tekma povsem enosmerna. Že v 15. minuti je bilo namreč vodstvo jadranovcev kar 30 točk (41:11), tako da je bilo tekme takrat že dejansko konec. Razumljivo so naši v nadaljevanju nekoliko popustili, tako da je poraz domačinov ostal v sprejemljivih mejah. Naj omenimo še, da so proti koncu tekme nekateri domači košarkarji zaceli žaliti naše z običajnimi, splošno znanimi psovkami, tako da je bilo ozračje v zadnjih minutah, predvsem pa po tekmi, nekoliko napeto. Skratka, nic novega. (B.S.) Bor - Stella Azzurra 100:69 (50:31) BOR: Bressan 2 (0, 1:3, 0:2), Spadoni 7 (3:4, 2:2, 0:2), Milkovič (0, 0:5, 0), M. Jogan 13 (0, 5:10, 1:3), M. UrsiC 24 (2:3, 11:13, 0), V. Sancin 19 (4:7, 6:11, 1:1), Caser 23 (1:2, 11:12, 0), D. Stokelj 6 (1:2, 1:4, 1:1), Vidali 6 (0, 3:5, 0), Lapelj 0, (0:1, 0), trener: Cancia-ni. Met za 2 točki: 40:66, met za3 točke 3:9, PM 11:18, PON Milkovič, SON 29, 3 T Jogan, Spadoni, Stokelj po 1. Borovi mladinci so v Četrtem kolu prvenstva dosegli prvo zmago, saj so brez večjih težav odpravili šibko peterko Stelle Azzurre. Rezultat so Cancianijevi fantje spravili na varno že v prvih desetih minutah, saj so po uvodnem vodstvu z 8:0 v teku prvega polčasa stalno večali prednost, ki je ob polčasu znašala 19 točk (50:31). V drugem polčasu je Borov trener dal možnost vsem košarkarjem, da se izkažejo, kljub lažjemu padcu koncentracije pa so Svetoi-vanCani zanesljivo zmagali. Za uspeh in spodbuden nastop zasluži pohvalo vsa ekipa, za igro v napadu pa bi omenili Caserja, Sancina in Uršiča. (Niko Stokelj) Breg KljuC. Miot -Servolana 58:134 (28:66) BREG: Žerjal 1, KocjanCiC 8, Sancin 6, Lakovič 14, TauCer 16, Jakomin 5, Santi 8; trener Klabjan. 3T: Jakomin 1; PON: Santi. Brežani so proti po moči tretji ekipi prvenstva doživeli še en prepričljiv poraz. Kakovostna razlika med ekipama je bila precejšnja, zato tudi tak rezultat ni presenetljiv. Servolana je takoj povedla in nato samo še višala prednost. Pri Bregu lahko za požrtvovalnost pohvalimo Sancina, ki igra šele malo Časa. Jadran - Genertel 81:103 (39:46) JADRAN: Bogateč 4 (-, 2:3, -), Bosari 12 (2:2. 5:11, -), Fonda 0 (0:1, 0:1), Guštin 16 (2:2, 7:11, 0:2), KrCaliC 4 (-, 2:4, -), Mura 0 (-, -, 0:1), PaoletiC 10 (-, 5:11, 0:1), Smilovich 4 (2:4, 1:4, -), Stefančič 10 (-, 5:8, -), Valente 21 (2:4, 8:13, 1:3). Jadranovci so ponovno izgubili, toda tokrat po lepi in borbeni tekmi. Odnos do srečanja je bil povsem drugačen kot na tekmi z Don Bo-scom. Proti fizično močnejši ekipi so »plavi« začeli zelo dobro in povedli s 5:0, 10:9 in 14:12. V nadaljevanju je pobudo prevzel Genertel, toda ob odmoru so jadranovci zaostajali samo 7 točk (39:46). V drugem polčasu je prišla pri plavih na dan utrujenost, zaradi Cesar je bila tudi obramba slabša. Na drugi starni pa so izvedli nekaj hitrih protinapadov in dobrih posamičnih akcij. S tem nastopom so jadranovci, ki so skupaj šele nekaj mesecev, dokazali, da postajajo kompaktna celota (d.g.b) Ostali izidi 2. kola: UBC - Staranzano 102:67, Polisgmna PN -Pallacanestro Gorizia 64:110, Libertas - Arte 65:85, Cervignano - Don Bosco 95:107. Vrstni red: Generteb Don Bosco, Arte in Pallacanestro Gorizia 4, Pordenon, Staranzano in UBC 2, Carnia, Jadran, Bicinicco, Libertas in Cervignano 0. ^ NAMIZNI TENIS / 16. TROFEJA ALDA PICIUL1NA V GORICI NOGOMET / NARAŠČAJNIKI Predstavniki Krasa tudi letos daleč najuspešnejši Osvojili so 6 prvih, 5 drugih in 10 tretjih mest - Zgoniško društvo je bilo tudi po številu nastopajočih pred ostalimi Zarja visoko premagala Esperio, Mladost kljub dobri igri praznih rok Pri začetnikih gladka zmaga Sovodenj V Kulturnem domu v Gorici se je odvijal dvodnevni deželni kvalifikacijski turnir za mladinske kategorije in za tretjo ter Četrto jakostno kategorijo, ki je veljal za uvrstitev na ustrezna državna prvenstva. Za trofejo Alda Pi-ciulina turnir že vrsto let prireja Športno združenje Azzurra v spomin na tega goriške-ga namiznoteniškega sodnika. Letošnja izvedba je bila že 16. po vrsti. Zgoniški Kras se je memoriala polnoštevilno udeležil. V konkurenci deželnih društev je Prednjačil tako po številu udeležencev kot po rezultatih. Nova zlata (6), srebrna (5) in bronasta odličja (10) bodo krasila prenekateri dom ~TCICIBANI h Primorje Telital dvakrat uspešno GOBAM S. Andrea - Primorje Telital 1:3 (1:1) STRELCA PRIMORJA: Batti 2, Scic-cardi. PRIMORJE: Kante, Claudio, Furlan, Stoka, Batti, Cozzut-to, D’ Oronzio, Jovanovič, Sciccardi, Zdani Čeprav nastopajo v A skupini, ProseCani tudi letos ne bodo igrah podrejene vloge. To so dokazah tudi na tekmi proti ekipi S. Andrea. Zasluženo so zmagali in z igro še posebej zadovoljili v drugem polčasu. MLAJŠI aOBAM Primorje Telital -S. Andrea 3:2 (1:0, 2:1) STRELCA PRIMORJA: Pipan 2, kante 1. PRIMORJE: Regent, Dobranovič, Durškovič, Candotti, Di Maria, V. Kante, Pipan, Lucchesi, Me-tiggioli, Škabar, Smo-tlak, Tuccio, Cupin. Proseško Primorje je začelo svoje nastope na repenskem igrišču, ker je neka tvrdka povzročila proseškemu društvu velike težave glede igrišča. Odbor Primorja se zato zahvaljuje NK Kras, ki je odstopilo proseški ekipi svoje igrišče. No, in novo igrišče je prineslo sreCo mladim ProseCanom, ki so zasluženo premagali S. Andreo. Naj omenimo, da je Pipan spet dal dva gola. Na prvi tekmi proti Costalungi (3:3) je bil kar trikrat uspešen. Krasovih igralk in igralcev, impozantna trofeja Alda Piciulina pa društvene prostore in je dodana celi zbirki Piciuli-novih trofej, ki jih je Kras doslej redno osvajal. Številčnejša ženska vrsta je imela večji uspeh od sedmih moških predstavnikov. Med decki/deklicami, narašCajnicami in mladinkami je bil zmagovalni oder ves Krasov in delno tudi v združeni tretji in Četrti kategoriji ter v ženskih dvojicah absolutno. Kras o vi zmagovalci so bili: Nataša Doglia (deklice), Uroš Fabiani (dečki), Daša Bresciani (narašCajni-ce), Katja Milic (mladinke), Martina Milic (3./4. kategorija), Martina Milic, Nina Milic (ženske dvojice absolutno). Njim pa tesno sledijo klubski soigralci kot je razvidno na koncu članka. Najtežji boj so imeli seveda igralci 4. kategorije, ki je bila združena s tretjo. Tu je bila pomembna zmaga Martine Milic, ki je nadigrala veteranko in do lani drugokategornico Chia-dina Geo Polli v polfinalni tekmi in zatem še v finalu VidemCanko Gambinijevo. V moški konkurenci je bilo okoli 70 igralcev. Tu sta Andrea Bertolotti in Edi Bole prišla v četrtino finala (5. - 8. mesto) in isto dosegla tudi v dvojicah absolutno, Peter Santini in Bojan Simoneta pa med šestnajsterico parov. V posamičnih bojih je Bojan Simoneta prišel med dvaintrideseterico po porazu z veteranom Chiadina Aldom Don-do, Peter Santini pa med štiriinšestdeseteri-co. Skratka vsak od 24 Krasovih predstavnikov je prispeval svoj delež k osvojitvi 16. trofeje Piciulina. Uvrstitve: Deklice: 1. Nataša Doglia (Kras Telital), 2. Sabrina Vecchio (Trieste-Sistiana), 3. Sara Sardo (Kras Telital), 3. Martina Tretjak (Kras Telital), 5.-8. Giada Vidoni (Kras Telital). Dečki: 1. Uroš Fabia- ni, 2. Boštjan Milic, 3. Jurij Vere (vsi Kras Telital), 3. Alan Filaferro (Rangers). NarašCajnice: 1. Daša Bresciani, 2. Jasmin Kralj, 3. Kristina Stubelj in Martina Milic (vse Kras Telital). 5. - 8. mesto: Nadia Blasone, Barbara Santini, Nataša Doglia (vse Kras Telital). Naraščajniki: 1. Roberto Fabrizio (Cus), 2. Dario Mucignat (San Giovanni), 3. Uroš Fabiani (Kras Telital) in Simone Spizzo (Rangers), 5.-8. Igor Ciuffa-rin, Boštjan Milic, Jurij Vere (vsi Kras Telital). Mladinke: 1. Katja Milic, 2. Vanja Milic, 3. Ivana Stubelj in Martina Milic (vse Kras Telital), 5. - 8. mesto: Jasmin Kralj, Nina Milic, Daša Bresciani; 9. do 16. Barbara Santini in Kristina Stubelj. Mladinci: 1. Stefano Di Cosimo (Chiadino), 2. Peter Santini, 3. Bojan Simoneta (oba Kras Telital) in Stefano Bagnariol (San Giovanni). 3./4. kategorija: 1. Martina Milic (Kras), 2. Francesca Gambini (Cus), 3. Gea Poli (Chiadino) in Kristina Stubelj (Kras); 5. - 8. Nina Milic, Irena Rustja, Jasmin Kralj. Dvojice - absolutno: 1. Martina Milic/Nina Milic (Kras), 2. Kristina Stubelj/Jasmin Kralj (Kras), 3. Gea Poli/Cri-stina Buttelli (Chiadino) in Simonato/Marega (Azzurra); 5. - 8. Barbara San tini/Nadja Blasone, Sonja Milic/Irena Rustja. J.J. NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Esperia - Zarja 0:4 (0:2) Strelci za Zarjo: S kri (2), Manzin, Križ-mancic. Zarja: Jaš Gregori, KrižmanCiC, Jan Gregori, Batti, Zomada, Primosi (Babuder), Berce, Skrl, Longo, Damjan Gregori, Manzin. Z dvema goloma v prvem in drugem polčasu so se zarjani otresli nemočne Esperie, ki si v celi tekmi ni ustvarila niti ene resne prilike za gol. Ce ne bi napadalci Zarje tokrat toliko grešili, bi bil prav gotovo poraz domačinov znatno višji. Že po prvem polčasu je bilo jasno, kdo bo končni zmagovalec, saj je Zarja z goloma Manzina (10. min.) in Skrla v končnici polčasa že vodila z 2:0. V dragem polčasu so bili naši fantje za razred boljši in bili še dvakrat uspešni s Križ-mančičem in Skrlom, ki je bil tokat prav gotovo eden boljših na igrišču. Tržačani so pokaza-li malo in so upravičeno na dnu lestvice. Pohvaliti moramo celotno ekipo Zarje, ki se je ves čas požrtvovalno borila. Tudi tokrat so zarjani nastopili močno okrnjeni, tako da je moral rezervni vratar Babuder celo igrati v napadu. (d.gr.) IZIDI 5. KOLA: Esperia - Zarja 0:4, Ponzia-na - Chiarbola 3:0, Domio - Montebello D. Bo-sco 1:2, Costalunga - Opicina 0:3, Zaule -Olimpia 3:7. VRSTNI RED: Opicina in Ponziana 13, Olimpia 12, Montebello D. Bosco 9, Chiarbola 7, Zarja 6, Costalunga, CGS, Zaule 4, Domio 1, Esperia 0. PRIHODNJE KOLO: Zarja - Ponziana. NA GORIŠKEM Mladost - Staranzano 0:2 (0:2) Mladost: Devetak, Figelj, Marni, Rossano, Pavšič, Moro, Assi (Cotič), Radinja, Bagon, Ferletič, Piras (Simšič). Mladost je kljub porazu odigrala eno najboljših tekem v tej sezoni in rezultat ne odraža dejanskega stanja na igrišču. Staranzano je povedel po zelo zmedeni akciji, nekaj minut kasneje pa je njihov napadalec z močnim strelom še enkrat premagal vratarja Mladosti, ki za gola ne nosi odgovornosti. Naša ekipa je skušala izenačiti in v drugem polčasu zaigrala zelo dobro. Toda obramba Staranzana je bila stalno na mestu in napadalci Mladosti niso uspeli premagati njihovega vratarja. Povedati velja, da so Doberdobci zaigrali brez Roberta Tomšiča, ki ima zlomljeno nogo. Pohvalo zasluži vsa ekipa s trenerjem Frando-licem na čelu. (Aljoša Pavšič) ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Primorje - Costalunga 4:0 (1:0) STRELCA: Kante (2), Pipan (11-m), avtogol. PRIMORJE: Bernetič, Franco, lozza, Ota, Gregori, J. Milič, Kante, Stoka, Pipan, Matjačič, A. Milič (Husu, Cecchi, Pecchiari). Ne glede na rezultat je Primroje prikazalao za razred boljšo igro. Njegova premoč je bila očitna že v 1. delu, saj je Costalunga le redko-daj šla čez svojo polovico igrišča. Že v sredini 2. dela pa je bil rezultat na varnem (3:0). Za uspeh zaslužijo pohvalo vsi igralci. Sovodnje - Villesse 5:0 (3:0) STRELCI ZA SOVODNJE: B. Roner, Terpin 2, Ferlec, Manfreda. SOVODNJE: Francescotto, Vižintin, Špacapan, Galiussi, M. Roner, T. Devetak, E. Terpin, Manfreda, I. Devetak, Ferlec, B. Roner. V nedeljo so začetniki Sovodenj na domačem igrišču premagala ekipo Villesse. Že od prve minute so Sovodenjci igrali odlično in si po nekaj minutah povedli z lepim golom Borisa Ronerja, ki je po predložku Manfrede z glavo premagal vratarja gostov. Po nekaj minutah je Erik Terpin iz prostega strela še drugič zadel mrežo in bil nekoliko kasneje z veliko srečo uspešen še neposredno iz kota. V drugem polčasu se ni prav nič spremenilo. Aleksij Ferlec je kmalu dosegel še četrti zadetek, končni izid pa je postavil Manfreda, ki je bil uspešen po kotu. Za dobro igro je treba pohvaliti celo ekipo, še posebej pa obrambo, ki je nasprotnikom vedno preprečila strel. (P. Špacapan) MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI 7. KOLA: Staranzano - Ponziana 1:3, Hala - Muggia 3:1, Juventina - San Seigio 0:6, Mossa - Capriva 0:0, Primorje - Aquileia 0:1, Ronchi -San Luigi 2:1, San Canzian - Gradese 6:3. VRSTNI RED: Ronchi 7, Itala 15, S. canzian 13, S. Sergio 12, Ponziana 11, Primorje in Aquileia 8, Gradese in Staranzano 7, Capriva in Mossa 6, San Luigi 5, Muggia in Juventina 4. PRIHODNJE KOLO: Aquileia - Juventina POKRAJINSKO PRVENSTVO IZIDI 7. KOLA: Don Bosco - Edile 1:3, Pieris -Costalunga 1:1, Opicina - Latte Carso 1:2, Mon-falcone - Vesna 3:3, Chiarbola - Domio 1:2, Olimpia - Turriaco 3:0, Portuale - Sant'Andrea 2:2. VRSTNI RED: Domio 21, Latte Carso 18, Opicina 15, SanfAndrea 14, Monfalcone 13, Edile 12, Portuale 10, Olimpia 9, Chiarbola 7, Costalunga 6, Montebello D. Bosco 5, Turriaco, Pieris 4, Vesna 2. PRIHODNJE KOLO: Vesna - Chiarbola NOGOMET / V DERBIJU SE NEPORAŽENIH EKIP V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH Gaja ugnala tudi Chiarbola Gaja - Chiarbola 2:0 (0:0) Strelca: Martini, Pavletič, GAJA: Furlan, Cauter (Guštin), Kapun, Škabar, I. Križmančič, Pilat, Švara, (Vitomir Križmančič), Merlak (Girla-di), Pavletič, Cernjava, Strajn (Martini). Tekma derbi kola med Gaj o in Chiarbolo se je končala z zmago naše združene ekipe, ki je tako ostala sama na vrhu lestvice in s tem potrdila, da letos misli resno na končno zmago! Tekmo so očitno občutili tudi sami nogometaši in v prvem polčasu smo zabeležili le po eno priliko na vsaki strani, vratarja pa sta bila vedno na pravem mestu. Ob odmoru je trener Žeželj Strajna zamenjal z Martinijem in prav ta napa- dalec je nekoliko naključno kar s hrbtom odbito žogo v kazenskem prostoru poslal v levi kot vratarja z mrežo! Gostje so poskušali sicer reagirati in dvakrat resno ogrozili vratarja Furlana, ki pa se je v teh trenutkih res izkazal. Gajevci so spet prevzeli pobudo v svoje roke in Pavletiču je uspelo podvojiti in veselje »zeleno-rumenih« je bilo nepopisno. S predstavo naše združene ekipe moramo biti zadovoljni, saj so zlasti v drugem polčasu pokazali res dobro igro, predvsem pa so premagali neposrednega tekmeca za prvo mesto. Zato gre pohvala samim igralcem in seveda trenerju Zežlju! (d.gr.) IZIDI 4. KOLA: Esperia - Zaule 6:1, Ponziana - Costalunga 0:3, Montebello D. Bosco - Altura 3:0, Gaja - Chiarbola 2:0. VRSTNI RED: Gaja 12, Chiarbola, Costalunga, Montebelo D. Bosco in Esperia 9, Ponziana 6, Zaule, San Luigi 3, Altura, Cgs 0. Obvestila PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo sestanek danes, 6. t. m., ob 20.45 v gostilni Peta-ros v Borštu. ŠD MLADINA - smučarski odsek organizira od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (Pohorska smučišča). Informacije in vpis na sedežu društva Doma A. Sirk vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure. Informacije nudijo tudi po tel. St. (040) 213518. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Cmem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul. Malta 2 ob sredah od 11. do 12. in ob četrtkih od 19. do 20. ure.ftel. 0481/33029). SK DEVIN obvešča, da se bo danes, 6. t. m. ob 17. 00 v soli Marchesetti v Sesljanu začela predsmučarska telovadba za otroke, za odrasle pa v petek, 8. t. m. ob 20.30. SK BRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek, od 19. do 20.30. Vabljeni! SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 8., 9. in 10. t. m. v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo odprt v petek, 8. t. m., od 18. do 20. ure, v soboto, 9. t. m. od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 10. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Zbiranje opreme bo jutri, 7. t m. v Domu Brdina od 18. do 20. ure. Ob priliki sejma bo v petek, 8. t. m., ob 20.30 predavanje s filmom Sola smučanja. Predavatelja bosta predstavnik Elana Matjaž Šarabon ter predstavnik ZVUTSa. TPK SIRENA vabi dane, da se udeležijo prijateljskega srečanja z Arianno Bogateč, ki bo v petek, 8. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. SO SPDT obvešča udeležence zimovanja, naj poravnajo prvi obrok plačila do vključno petka, 8. t. m., na ZSSDI. Sreda, 6. novembra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO /C Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- M. 4,: Trezno boste opustili upanje, da se bo nekdo, M vas je razočaral, spremenil na bolje. Preštudirajte njegov značaj in mu v prid svojega miru velikodušno oprostite. BIK 21. 4-20. S.: Ne boste se mogli več siliti v dejavnosti, ki si jih boste programirali vnaprej, čeprav veste, da je to edina pot do dlja. Spopadite se z ozadjem prisil, pa bo. M DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Predobro se boste zavedali, da bi se morali zazreti vase in izprašati motive svojega početja Čeprav bo resnica kruta, pa bo priznana in sprejeta veliko lažja »E RAK 22. 6. - 22. 7.: Samozavestni boste, zato ne boste potrebovali čustvene podpore. Do bližnjih boste pristopali izključno kot do sredstva za doseganje svojih ciljev. Ne za dolgo. 1£V 23. 7. - 23. 8.: Vselej boste našli opravičilo za izmikanje stvarem, ki vam rosijo notranji mir. Ampak ni njihov namen v tem, da bi vas potolkli, ampak v tem, da bi vas dvignili iz zablod. DEVICA 24 8. - 22.9.: Mir v srcu vam bo prinesel večje samozaupanje, samozaupanje p vam bo zožilo meje tolerance. Zato boste nekomu nehote izrekB besedo, ki vam bo skalila duševni mir. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ker si boste od nadrejenih obetali korist boste poteptab svoje moralno načelo in štoriji nekaj, kar ne želite, da bi drugi štorih vam. Kar daste, to prejmete. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ce se kdo nasmeje kaki vasi jeremijadi, še ne pomeni, da vas ne jemlje resno: želi vam zgolj pokazati, da so težave videti težke samo od daleč; od blizu so rešljive. STRELEC 23.11. -21.12.: Redko trezno razmišljate o neprijetnih zadevah, se zlasti, Ce se tičejo vaše prihodnosti. Danes se boste dvignili nad sebe in opravili temeljito samokritično revizijo. KOZOROG 22.12.-20. L: Nhnate dovolj lastnih sredstev, pa vendarle boste razmišljali o novi naložbi. Megnite soinvestitorja, vendar ne z obljubami, ki jim še sami ne verjamete. VODNAR 21.1. -19. 2.: Opozorilo, da ste videti izčrpani, boste razumeli kot dokaz, da vas okolica nima radi. O ja, zelo radi vas imajo, saj vas vendar želijo videti čile in zdrave. RIBI 20.2. - 20.3.: V sanjah se vam je obudila stara, globoko Zakopana travma. Ce boste danes pretirano sumničavi, vedite, da nihče ničesar ne naklepa. Xrsaj ne od zunaj. BENJAMIN KRIŽANKA Odstrla skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Zaupanje Ze večkrat sem pisala na razne naslove, vendar Se nikdar nisem dobila odgovora. Upam, da bom imela tokrat več sreče. V Soli mi gre dokaj dobro, mislim pa, da bi mi slo Se bolje, če bi bila bolje motivirana. Prijateljev nimam; jih bom kdaj imela? Tudi s starši se ne pogovarjamo veliko o težavah. Se bo naš odnos kdaj izboljšal? Najbolj pa me zanima naslednje: z nekim fantom se poznava že več let; nekaj časa se nisva dosti videla, zadnje čase pa se videvava bolj pogosto. Poznava se, vendar se delava, kakor da sva si tujca. Med nama je neka »napetost«. Se bova kdaj zbližala? Benjamin: Kolikor vem, vedeževalci nočejo odgovarjati mladoletnim osebam, češ, kako naj mladi duši, ki še ne zmore sprejeti odgovornosti nase, napovem nekaj hudega, potem pa bo vsa zmedena, ali pa ji »obljubim« nekaj lepega, potem pa nič od tega? Krivda bi bila seveda na vedeževalcu - pa ne zaradi tega, ker bi ga nekdo krivil, pač pa zato, ker bi se krive čutili sami. Moj pristop k odstiranju prihodnosti je drugačne narave; ker ne uporabljam varljivih vedeževalskih rekvi- zitov, sem prihranjen vseh kategoričnih plusov in minusov, ki jih vsiljuje recimo naključno izbrana karta. Prav tako svojim dopisovalcem ničesar ne »vsiljujem« na slepo, torej brez vnaprejšnjega poznavanja njihove duševnosti, njihovih potencialov in nagibov. Zato je ni starostne meje, ki bi odločala o tem, katero pismo bo romalo v koš in katero na strani Karme. Vsa se znajdejo na njenih straneh ali v poštnem nabiralniku! Vsakogar, pa najsi je še tako mlad ali star, spoštujem kot celovito osebnost, vem tudi, da obstajajo starci, ki še zmeraj niso sprejeli odgovornosti za svoja dejanja nase, obstajajo pa tudi osnovnošolci, ki delujejo zelo modro in odgovorno. Med slednje prištevam tudi tebe. Zavedaš se, da današnji šolski sistem še zdaleč ni pisan na kožo človeški naravi in njegovi težnji po sreči, vendar kljub te- mu sprejemaš realnost in spretno krmariš med vsiljenimi zahtevami. Prijateljev bo v tvojem življenju še veliko, tudi takih, ki ti bodo ostali zvesti vse življenje; razširi malce meje svojih znanstev, pa boš brž srečala primernega. Tvoja starša sta precej togi duši, ki skrivata svoja čustva celo drug pred drugim, najbrž zato, ker so so ju njuni starši v času njunega otroštva pogosto imeli za mehkužneža, ko sta spontano izražala svoja čustva. Razumi ju in ju nikar ne posnemaj; ko boš začela o težavah pred njima razpredati ti, se bosta omehčala in te bosta rade volje posnemala. Taisti zadržki pred izražanjem čustev te zadržujejo tudi pri stiku s tvojo simpatijo, in glej ga hudiča, z njim se dogaja enako. Ampak slejkoprej bosta prebila tovrstno bariero, se odprla drug drugemu ter se zbližala. Želim ti vse najboljše! Država skrbi za kontracepcijo PEKING (STA/Tanjug) - Kapitalizem skozi razpoke komunizma zanesljivo pronica tudi v njegove še zadnje, najtrdovratnejše utrdbe. Iz varnega zavetja se bodo v boj za obstanek na svobodnem trgu tako prisiljeni podati tudi kitajski izdelovalci koles, šamponov, televizorjev in drugih potrošniških dobrin. Zaščitena bo ostala le še proizvodnja in prodaja sredstev za kontracepcijo. Teh si namreč veliko parov z nizkimi dohodki sicer ne bi moglo privoščiti, kar bi v državi z 1,2 milijarde prebivalcev lahko povzročilo pravo »eksplozijo« otrok. Vodoravno: I. glas piščalke, 5. antično ime otoka Rab, 9. vrsta igre na srečo, 10. merska enota za majhne tlake, II. vesolje, 13. star German, 14. tropske ovijalke, 15. vrsta lepila, 17. začetnici slovenskega nogometnega igralca Novaka, 18. nemški fizik, nobelovec leta 1919 (Johannes), 20. grški mitološki sodnik v podzemlju, 21. vrtenje telovadca, oprtega na rokah, okrog droga, 22. cilj, v katerega merimo, 24. ameriška časopisna agencija, 25. ladja mitoloških Argonavtov, 26. reka na Pirenejskem polotoku, 28. zmikavt, 31. evropska otoška država, 33. metulj z očesci na krilih, 34. grški mitološki letalec, 35. ime nekdanje sovjetske šahistke Gaprindašvi-li, 36. slovenski literarni zgodovinar (Josip). Navpično: 1. matematični znak za seštevanje, 2. otok v He-bridih ob Škotski, 3. skopuh, 4. kovanje, 5. osrednji prostor v starorimskih hišah, 6. krajša oblika imena Rozalija, 7. kdor brunda, 8. prebivalka države z glavnim mestom Erevan, 12. električno negativni osnovni delec, 16. kratica za ljudsko republiko, 18. nogometno igrišče s tribunami, 19. mestece pod srbsko upravo jugozahodno od Petrinje, 20. ljubezensko in spolno življenje, 23. kemijski znak za srebro, 25. vrsta papige, 27. polet, zanos, 29. francoski književnik (Emile), 30. francoski departma z glavnim mestom Albi, 32. pojav pri gorenju. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25, 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 niepi ‘euoj^ ‘irop ‘ib^o ‘Etipirejsi ‘)Ei ‘orana ‘°8rv ‘dV ‘bcubi bot ‘^3 ‘T^S ‘NG ‘(9Pl ‘0U -mj ‘šeg ‘umzjaAiun ‘no; ‘o}oj ‘Bqrv ‘5[S]d :ouABropoyv AHIISaH X BEL METULJ Z ZLATIM ZADKOM SLOV. PISATEU (»GROGA IN DRUGI«) OBRI HRVAŠKI JODVBUILDER, MR. EVROPE (NEVEN) NIKOLAJ CERKASOV PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA SODSTVO PAMETEN ČLOVEK LISAST VOL (NAR.) OSEBA, KI OBLIKUJE PLOČEVINO ANTON JANŠA AVTOR: MARKO DRESCEK TV ZASLON LIČINKA DVOŽIVK AGAVI PODOBNA RASTLINA RAF VALL0NE ZV^A NEMŠKIH TRGOVSKIH MEST KAHJb, OBSTAJA KOT IDEJA, PREDSTAVA AMER. ROCKER BONJOVI JUDOVSKI KRALJ VRSTA ŠPORTNE RUSKE PRAVO- SLAVNA ŠKOFUA SLOV. FIZIK IN PUBLICIST JABOLČNO ŽGANJE ARISTOTEL (KRAJŠE) SESTI ZIDOVSKI MESEC TV ZASLON LADJA AGRONAVTOV NEMŠKA POP PEVKA FR. REŽISER lANDRFI PRAH ZA BARV. LAS STARO IME ZAPETER0 MOJZESOVIH KNJIG NATRU JUNAK VERGILOVE ENEIDE RAZLIKA MED ODCIT. IN DEJAN, VREDN. GENE KELLY BAJESL0V. PRVI LETALEC vrrroRio ALFIERI KULTURA NATRU JUNAK VERGILOVE ENEIDE MOČNO DEŽEVJE IVAN TAVČAR RUTENU TV ZASLON NATRIJ JUNAK VERGILOVE FNFinF PODZEMNI ŽUŽKOJED ČLOVEKOVA CUD GIBANJE V RITMU GLASBE PTILAT.) MEDENO PECIVO, MEDENJAK KRAJ PRI OPATUI NEMŠKI AVTO MESTO NA OTOKU KRETA SMUČAR. CENTER NA ŠVEDSKEM OGRAJA IZ ŠIBJA BUKVIN PLOD ČEŠKI EKONOM. SIK MESTO V LIBUI PODOBA GOLEGA TELESA PANJ ZA SEKANJE OSEBA, KI VODI DRAŽBO POSLOPJE OPERNEGA GLEDALIŠČA SVINEC PERZIJSKI KRALJ RASTLINA, KI OB DOZORE-NJU RAZŠIRI STEBU PREKOP, KANAL ANGLEŠKA PLOSCINSKA MERA i VEČJA TEKOČA VODA NAJVIŠJA GORANA SVETU NEKORIST. SNOVI, NAVLAKA '1SVTV8 ‘J.S2M3A3 ‘mv NOL3Hd ‘OHNiaVi ‘SO>tW 'vaado ‘CHHZVHG ‘VTVN1 ‘VIO ‘jaidO ‘Nomvs ‘V)B VIA Ttcl ‘S&L ‘nti ‘AITVN ‘VNINVOZO ‘vnno i. ‘vsnvivnvd ‘3AV ‘VHOl ‘VN3N ‘ODdV ‘HMNVO ‘avciv ‘soavAivs ‘hamao oavi ‘ViHHVda ‘vnsndVNOvnz :ouABJopoA :Aaxisan RAI 3 slovenski program © RAI 1 6.30 10.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.45 16.10 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.35 20.45 20.50 22.30 22.55 23.00 0.00 0.30 1.00 1.15 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja poletna Unomat-tina (vodita M. Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Vacanze al Messico (glas., ZDA ’46, i. W. Pid-geon, Jane Povvell) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan,: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok:: Kvarkov svet (vodi Piero Angela) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualna odd.: Italia sera (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualne teme v oddaji II fatto (vodi E. Biagi) Variete: Le Torri della Zingara (vodi C. Bosca) TV film: L’ amore di un padre (dram., ZDA ’96, i. C. Noth, L. Locklin) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik Glasba: Pavarotti and Friends for War Child Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Aktualno: Media/Mente Sottovoce - Potihoma -NoCni pogovori Film F RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 $r Slovenija 1 §8 Koper Glasba: Scanzonatissima Aktualno: Volitve v ZDA Nanizanka Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in dnevnik Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Un caso p er due -Primer za dva Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Nan.: Maresciallo Rocca (i. Gigi Proietti, Stefania Sandrelli, Maria Fiore) Glasba: Nagrada Tenco Dnevnik in vreme, knjige Danes v parlamentu Šport Film: Naso di cuoio (dram.. Fr. ’52, i. F. de Chistophe, J. Marais) Doc Musič Club TV film: Cuore e batti- Otroški variete, vmes Otroški program: cuore (dram., ZDA ’93) Ciao ciao mattina •>; Jekleni jezdeci, 5. del av- Nad.: Kassandra Nan.:Highlander, 10.20 stralske nanizanke Aktualno: Peste e corna Baywatch, 11.30 Street B Tedenski izbor: Roka rocka Nad.: Zingara. 10.30 Aro- Justice National geographic, 16. ma de cafd, 11.45 Cuore Aktualno: Planet 1 del amer, dok. oddaje selvaggio, vmes (11.30) B Odprti studio, Fatti e mi- Slovenski ljudski plesi dnevnik sfatti, 12.50 Šport studio Poročila Variete: La ruota della B Otroški variete Ciao Ciao Kolo sreče, pon. fortuna - Kolo sreče ■ Parade, risanke Zgodbe iz školjke Dnevnik m Varieteja: Niente panico, Dlan v dlani Rubrika o lepoti 14.30 Colpo di fulmine Slovenski utrinki, oddaja Nad.: Sentieri Nan.: Willy, princ iz Bel Madžarske TV Film: Gli infermieri della Aira (i. Will Smith), m Ljudje in zemlja, pon. mutua (kom., It. ’69) 15,30 Sweet Valley High IHnS TV Dnevnik 1 Kviz: OK, il prezzo e giu- (i. C. Danie, R.J. Bittle) Otroški program: sto (vodi L Zanicchi) (ra® Variete: Planet Pod klobukom Dnevnik in vreme Nan.: Cinque in famiglia, B Tinko Polovinko Variete: Game Boat 17.30 Renegade Po Sloveniji Film: Da grande (kom., It. Odprti studio in vreme, [HS Umetniki za svet ’87, i. R. Pozzetto) jsK 18.55 Šport studio [hB Kolo sreče, tv igrica Film:Donne sull' orlo di Nan.: Kung Fu (i. D. Car- TV Dnevnik 2 una crisi di nervi (kom. radine), 20.00 La donna Šport Sp '88, r. P. Almodovar, esplosiva (i. V. Angel) Stranke se predstavljajo i. C. Maura), 0.35 Night Nan.: X-Files (i. D. Du- Volitve '96 Line, 1.00 film chovny, G. Anderson) Film tedna: Spi z mano, CANALE 5 RAI 3 Na prvi strani, vremenska napoved Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal- (dram., i. N. Gage, Isabel-la Rosšellini) Aktualno:„Fatti e misfatti Italija 1 Šport Aktualno: Planet Nan.: Forever Knight Film: La ballata di Ren-Ham (dram.) Jutranji dnevnik. Drobci Film: Baron (kom.. Fr. Dnevnik TG 5 Efnl Aktualno: Sgarbi quoti- M ’59, i. Jean Gabin) diani 19.30, 23.00 Dogodki in [ram Videosapere: Vstop pro- Nad.: Beautiful (i. Ro n odmevi st, Domača telovadnica. Moss. J. McCook) Košarka lige A2: P ali. Go- Kinematografija, Poto- Aktualne teme: Uomini e rizia - CFM Reggio E. vanje po Italiji, Filozo- donne - Moški in ženske Risanke: Mrs. Pepperpot fija, Živali, itd. Nan.: Sisters (i. Sela BB Oddaja o živalih Dnevnik Ward, Svrosie Kurtz) BBS Zoom Nan.: ENG - V živo Otroški variete Bim Bum 11 supplemento Aktualno: Kljub vsemu, Bam in risanke Nogomet: Arezzo - Trie- moja Italija Nan.: Investigatdri invisi- stina Deželne vesti, dnevnik, bili (i. C. Sacchetti) Zoom 14.50 Znanstveni dnev- Aktualna kronika: Veris- HHj Filmske novosti nik, 15.00 Eurozoom simo - Tutti i colori della Nan.: Bine Jeans cronaca (vodi C. Paradi) Športno popoldne Oddaja o znanosti in na- Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) (•) MONTECARLO ravi: Geo & Geo Dnevnik Nad.: Un pošto al sole (i. Variete: Striscia la noti- Ida Di Benedetto) zia 20.00, 22.30, 1.30 Dnev- Dnevnik, deželne vesti Film: Robin Hood princi- nik, 13.30 Šport Aktualno: Od 20.00 do pe dei ladri - Prince of Film 20.00, 20.15 Blob Thieves (pust., ZDA ’91, nnffl Nan.: Charlie's Angels Aktualno: Mi manda Lu- i. K. Costner, M. Free- mnm Variete: Ko bi bil Sher- brano man, M.E. Mastrantonio) lock Holmes Dnevnik, deželne vesti Dnevnik Variete: Sei forte! Dok.: Numero Zero Variete: Maurizio Costan- Rkm Variete: 11 grande gioco Nan.: Neverjetne zgodbe zo Show, vmes (0.00) del Mercante in fiera Dnevnik, pregled tiska dnevnik Bim Film Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Šport Sova: Kvantni skok, 15. del ameriške nanizanke Caroline v velemestu, ponovitev 2. dela angleške nanizanke Slovenija 2 Euronews Tedenski izbor; Poslovna borza Opus Somrak stoletja: Lara, nemsko-ruska koprodukcija Žepnina, ameriški film Homo turisticus, oddaja o turizmu Umor 1. stopnje, 2. del amer. nadaljevanke Sova: Splošne poizvedbe, 10. del franc, nanizanke Castlovi, 14. del angleške nadaljevanke Japonska, 10. del Včeraj, danes, jutri V najboljših družinah. 3. del norveške nadaljevanke Ljubljana: 6. krog evropske lige v košarki, Smelt Olimpija - Panathinaikos, prenos Košarka za KoraCev pokal, Satex - Olimpija, 2. polčas, posn. iz Maribora Made in Slovenia Baletni gala iz Varšave Euronevvs Pogovorimo se o... Alpe Jadran Vesolje je... Problemi mladih Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Huckleberry Finn, risanke Volitve '96 - Stranke se predstavijo Mediteran Košarka - Evropska liga; Smelt Olimpija - Panathinaikos, direktni prenos iz Ljubljane Vsedanes, vreme Piranski glasbeni veCeri: Trio Slokar-Arnold-Ke-gler, 2. del Hrvaška 1 Poročila Dobro jutro Poročila Glasbena umetnost Književnost Antologija hrvaške drame Likovna kultura Otroški program Poročila Ljubezenske vezi, 54. del španske nanizanke Santa Barbara, 1378. del ameriške nanizanke Dnevnik Otroški program Poročila Dober dan Naravna dediščina Kolo sreče Danes v Saboru Loto Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Poslovni klub Živa resnica Hitler, 4. del dokumentarne serije Opazovalnice V območju Somraka, 4. del ameriške nanizanke Poročila Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Volitve; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o; 9.35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žu-H; 11.00 Moped show; 12.00 Volitve 96; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Medne novosti;!7.00 Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasb, večer. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, \22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.05 Spet oživljene opere; 20,00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Povver play; 10.45 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dnevat; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gei; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Repentabor; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, kronika s Hrvaškega; 18.00 Literarne podobe: Fantastika v delu S. Kosovela; 18.30 Slov. lahka glasba; Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Glasbena: vesela jesen. I Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Hrastnik Sora Suha Ljubljanica Moste Gradascica Dvor SVET / SLIKA PRI SLIK!...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Italija ne spoštuje določil Evropske socialne listine STRASBOURG - Italija ne spoštuje dvanajst členov Evropske socialne listine. To je sporočil Evropski svet, id je zadolžen za spoštovanje listine, ki so jo podpisali leta 1961 v Turinu. Italija seveda ni sama, vseh določil ne spoštujejo tudi druge evropske države, ki pa so vseeno na boljšem. Rimu očitajo predvsem nespoštovanje določil 7. člena o delu mladoletnih, prav tako ne spoštuje obvez za nosečnost hišnih pomoCnic, zahteva posebne pogoje za združitev družin tujih delavcev in od njih nezakonito zahteva 0, 5 odstotka davka, kot prispevek za povratek. Po vzletu so se odprta vrata avstrijskega letala ZURICH - Kot pred dnevi v Benetkah, se je nekaj podobnega pripetilo avstrijskemu letalu MD-81 nekaj minut po vzletu s zuriškega letališča. Nenadoma so se odprla glavna vrata, tako da so potniki zaslišali oglašajoč pisk, neopisni sunek vetra, ki je povzročil panični teror. Vrata so se odprla, ko se je letalo nahajalo 1.800 metrov visoko. Pilot se je takoj vrnil proti letališču, a je moral Čakati na pristanek eno uro, ker je medtem na pristajalno stezo legla gosta megla. Med potniki ni bil nihče ranjen, vsi so bili samo premrazeni in seveda na smrt preplašeni. Potresni sunek pri Dubrovniku ZAGREB - Po septembrskem potresu (sedma stopnja po Richterju), ki je hudo prizadel mestece Ston v dubrovniškemu zaledju, so se vCeraj ob 7.30 tla pri Dubrovniku ponovno stresla. Sunek pa je dosege samo 3,8 stopnje po Richterju, tako da ni vesti o škodi. Potratne tajske volitve BANGKOK - Kot je ugotovil Thai Farmes Research Centre, bo 2.310 kandidatov za predčasne parlamentarne volitve na Tajskem porabili kar 1.500 milijard lir. Kot običajno, bodo največ denarja porabili za »nakup glasov«. Isti institut je obenem ugotovil, da je ta praksa na Tajskem povsem običajna in da se bo letos se bolj razbohotila. Vietnam ne mara tujih dopisnikov in novinarjev BANGKOK - Glasilo vietnamske komunistične partije Nhan Dan je vCeraj napovedalo, da bodo s 1. decembrom omejiti število stalnih in občasnih tujih dopisnikov in novinarjev. 2e sedaj tuji dopisniki niso imeti lahkega dela. Na tiskovne konference jih niso vabiti, prav tako so le redki funkcionarji pristajati na intervjuje, predhodno so morati zaprositi za dovoljenje, Ce so se hoteti podati na potovanja izven Hanoia. Za tuje dopisnike in novinarje pa je še najhujse, da jim morebitne sodelavce, uradnike in prevajalce priskrbijo oblasti. Voda z ledenika Vatnajokull grozi islandskemu jugu Muhasta jesen je prevalila tjulenje REVKJAVIK - Mesec dni po izbruhu islandskega ognjenika Laki je vCeraj dopoldne ogromna gmota vode pod ledenikom Vatnajokull prebila led in začela prodirati proti jugu. Vse ledeniške reke so narasle, reka Skeidara pa je že prestopila bregove. Okrog polnoči so geologi islandskega instituta za naravoslovne vede v Reykjaviku zabeležiti desetkrat večjo potresno dejavnost na območju jezera Grimsvotn, včeraj opoldne pa je bila že 16-krat večja. V ozračje se je razširil oster vonj po žveplu, voda pa je začela dreti iz ure v uro bolj silovito. V dolino Skeidararjork je v treh urah vdrlo vsaj 6 ti-soC kubičnih metrov vode, tako da so se morati tudi izvedenci, ki so nadzorovali gladino rek, umakniti na varno. Vse se je zaCelo pred enim mesecem, ko se je pod ledenikom Vatnajokull prebudil ognjenik Laki. V prvih desetih dneh bruhanja je nastala deset kilometrov dolga razpoka v veCnem ledu. Pod ledenikom in v jezeru Grimsvotn se je nagrmadilo za 10 kubičnih kilometrov vode, ki si je počasi a neustavljivo utirala pot pod skladi ledu Vat-najokulla. VCeraj je ta voda začela prebijati zadnje ledene ovire. V pričakovanju izliva so oblasti z zemeljskimi deti poskrbele, da bi voda čimhitreje odtekla. Območje ni naseljeno, za vsak primer pa so izselili prebivalce tudi s širšega območja. Po ognjeniškem izbruhu je bil promet na 1.400 kilometrov dolgi priobalni cesti dovoljen samo podnevi, sedaj pa so cesto zaprti. Včerajšnjega izlitja skoraj nihče ni več pričakoval, ker so računali, da se bo to zgodilo že v prvih dneh izbruha. Prav predvčerajšnjim je otok zapustil zadnji fotograf revije National Geographic, ker je bil tudi on prepričan, da ne bo prišlo do izlitja. Tudi Islandci so predsinoCnjim šli spat v prepričanju, da jim je bilo prizaneseno. Včeraj pa je voda zaCela vdirati v doline, tako da se je zaCela najvecja ognjeniško-lede-niska povodenj v zgodovini Islandije. V Veliki Britaniji je letošnja jesen neobičajna. Hladnim dnevom sledijo nadpovprečno vroči, kar je popolnoma prevarilo morske sesalce, tako da se podajajo na obale (AP) Grčija upa, da bo to zadnji njen bankovec pred evrom ATENE - Po grških trditvah bo novi bankovec za 200 drahem zadnji pred uvedbo evro-denarja leta 2000, seveda Ce bo Grčija izpolnila vsa maastrichtska določila (Telefoto AP) Raje dijakinja kot manekenka LONDON - Neka 16-letna britanska dijakinja je zavrnila ponudbo, da bi postala manekenka za pariško agencijo Claudie Schif-fer in Eve Herzigove, ker hoče prej končati šolo. Olivia bige je bila pri teti v Parizu, ko so ji ponuditi stanovanje v Parizu, »žepnino« za obleke in 40-mitijonski dnevni honorar.