Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, dne 3. oktobra 1935. Leto VIII. — Štev. 36. Delov sita lakaj* '“k četrtek pop.; v slučaj« praznika II Poaameaiia številka Din 1'—. ~ Cena: ui 1 m niso nobenih. Tudi to ni važno, kdo ima večjo Pravico do Abesinije, ali Italija ali Anglija. Važno je samo to, da ugotovimo nevzdržnoat današnjega družabnega sistema, ki dopušča na eni strani milijone nezaposlenih in lačnih, na drugi strani pa koncentracijo vsega bogastva. V demokraciji je bilo to mogoče, ker je odlagala odločitev. V fašizmu to ne bo mogoče, ker hoče odločitve. Tudi Angleži počasi to uvidevajo. Zato so pristali na ponovno razdelitev sirovin na svetu. A Italijani niso zagrabili za to kost, ker nočejo kompromisa. Fašizem je akcija, demokracija je mirovanje. Anglija se je znašla sredi dveh ognjev: med Moskvo in Rimom. Moskva in Rim. pa značita spremembo sedanjega gospodarskega reda. Sta to dva sistema gospodarske imperialistične politike. In ne samo Anglija se je znašla v precepu. Ža vso Evropo je vprašanje: Ka? Ali z Ženevo v ohranitev sedanjega, ali z Moskvo in Rimom v fašistični imperijalizem, ali pa zavrže oba in ustvari nov krščanstvu odgovarjajoči gospodarski red. Vse kaže, da bo Evropa šla slcozi bridki ogenj preizkušnje, skozi fašizem in skozi komunizem. Sele po teh bridkih izkušnjah se bo vsa razočarana morala oprijeti krščanskega družabnega ustroja. Gotovo je, da fašizem prav pridno gloda na sedanjem obstoječem redu, gotovo je, da le fašizem prav tako imperialističen, kot sedanji kapitalizem, in zato je gotovo, da pripravlja tla Mioskvi in gotovo je, da Moskva, kakršna je danes, ne bo zdržala, ampak bo le iz bolečine rodila nekaj novega. Zagrebški papirničarji so zmagali 23. septembra je prišlo do sporazuma med delavstvom zagrebške tovarne papirja in podjetjem, in Bbil s tem končan štrajk, ki je trajal več tednov, oločile so se sledeče mezde: Obrtni delavci 6—9 Din, turbinski 7.50, strojniki 7 poleg premije, strojni delavci brez obrtne kvalifikacije 4.75—6 poleg prebije, moški pomožni delavci 4.25—5.50 poleg pre-m*je, ženske 3—2.75 z možnostjo, da morejo v akordu doseči do Din 6 na uro, strojevodje Din 2-400 mesečno poleg premije, ostali tovarniški de-‘avci 6—7 Din na uro poleg premije. Delovni polšji so garantirani s posebno kolektivno pogodbo. ia ta način bodo ti delavci eni izmed najboljše Plačanih v zagrebški industriji. Javno zborovanje v Kamniku V nedeljo 29. sept. se je vršilo' v kamniškem mestnem parku drugo javno zborovanje v okraju, na katerem so govorniki obrazložili pomen spo-menice JSZ. Zborovanje je vodil tov. Smole Tomaž iz Domžal ter podal besedo tov. Pestotniku Janezu iz Kranja. V enournem govoru je navzočim obrazložil boje delavstva in reakcijo kapitalistične družbe. Za svoje, iz lastnega življenja preizkušeno izvajanje, je bil čestokrat prekinjen, na koncu pa nagrajen z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je govoril tov. Bore Mavricij iz Šmarce o zahtevah delavstva, izraženih v spomenici. Na koncu je zavračal razne očitke, da smo nezadovoljneži, nergači in celo komunisti itd. Končal je z besedami I sv. Pavla: Bratje, pogum! Kvišku glave, kajti Vaše odrešenje se je približalo!« — Zborovanje so nato pozdravili predstavniki krajevnih skupin in sicer: za novo skupino kovinarjev pri Titanu tov. Stare Ivan, za skupino tekstilnih delavcev v Jaršah tov. Jerman Milan, za skupino papirničarjev Količevo tov. Bukovec Franc. Tudi predsednik dijaškega društva »Bistrica« g. Škofič Franc je obljubil, da bo dijaštvo vedno podpiralo upravičene zahteve kršč. delavcev. Za oblačilno skupino iz Domžal je govoril tov. Smole Tomaž. Vsi govorniki so bili burno pozdravljeni. V svojih kratkih izvajanjih so poudarjali delavsko zavest in potrebo strokovnih organizacij To zborovanje je dokaz enotnosti del. kamniške okolice, saj se ga je udeležilo nad 700 delavcev. Delavsko zborovanje v Novem mestu V nedeljo 29. sept. se je na poziv JSZ zbralo novomeško delavstvo v dvorani Rokodelskega doma. Po kratkem uvodu tov. predsednika novomeške skupine je tov. Tone Fajfar iz Ljubljane razložil sedanji težavni položaj delavstva. Prikazal je vse boleče rane in trpljenje našega delavstva, prav tako pa tudi na vzroke, ki jih je treba odpraviti, da se delavstvo reši popolnega gospodarskega in moralnega propada. Sj>omenica JSZ obsega vse najmanjše in najnujnejše zahteve jugoslovanskega delavstva, zato delavci zahtevamo, da se naše razmere urede v smislu teh zahtev. Mi delavci, vsak posamezen in vsi skuj>aj, se bomo v sklopu organizacije borili za uveljavljenje naših zahtev, do njihove popolne izvedbe. Nadalje je govornik poudarjal upravičenost in neizogibno nujnost samoobrambe delovnega ljudstva proti pritisku in izkoriščanju delavstva, ter je zlasti naglašal važnost strokovne organizacije, brez katere je popolna propast delavstva neizogibna. — Zbrano delavstvo je z velikim razumevanjem poslušalo govornikova izvajanja ter se je nato, ko je tov. Vončina lepo uspelo zborovanje zaključil, razšlo na svoje domove in k svojemu trdemu delu z novim upanjem in pomnoženo borbenostjo za uveljavljenje delavskih zahtev. Zborovanja se je udeležilo tudi članstvo JSZ iz Kranja ter tako poglobilo med seboj tovariško razumevanje in delavsko zavest. Popoldne so Kranjčani obiskali Trško goro, nakar so se pozno popoldne poslovili od prijaznih novomeških tovarišev ter jim želeli veliko uspehov v njihovem strokovnem delu. Zborovanje mariborskega delavstva V nedeljo dopoldne se je vršilo v dvorani Zadr. gosp. banke zborovanje mariborskega delavstva, katero je otvoril in vodil tov. Reberšek. O težkem socialnem vprašanju je govoril tov. S. Žumer iz Ljubljane, ki je poudaril važnost in pomen spomenice Jugoslovanske strokovne zveze. Toda spomenica sama še ne pomeni rešitev minimalnih zahtev kršč. soc. delavstva. Za tako važno spomenico mora stati močna armada organiziranega delavstva, ki bo neprestano zahtevala njeno upoštevanje in dosledno izvajanje soc. zakonodaje. K zaključku je tov. Reberšek pozval vse navzoče delavce iz najrazličnejših strok mariborske industrije, naj zastavijo vse sile, da se Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru razvije v močan delavski sindikat in s tem razgiblje vso dremavost, ki vlada med mariborskim proletarijatom. Jeseniško delavstvo je govorilo V nedeljo 22. sept. je tudi jeseniško delavstvo manifestiralo zahteve izražene v spomenici JSZ. Govoril je tov. Ustar Vinko, rudar iz Zagorja, ki kot delavec-rudar sam doživlja vso pezo trpljenja današnjih dni. Tov. Pukšič Lojze iz Jesenic pa je orisal zahteve, izražene v spomenici JSZ. Shod je bil lepa manifestacija dela in agilnosti JSZ. Shoda se je udeležilo nad 2000 delavcev. Shod je vodil tov. predsednik Gasser. Iz shoda je bil poslan na odločilna mesta tudi protest radi krivičnega znižanja uradniških plač. Delavstvo manifestira v Kranju V nedeljo 22. sept. se je kranjsko delavstvo udeležilo shoda JSZ v dvorani Ljudskega doma. Prvi je govoril tov. Pangerčič iz Vevč, ki je v jedrnatih besedah razložil pomen spomenice JSZ, nato pa je tov. Lombardo v svojem govoru razgalil metode v kranjskih tovarnah. Za tem so prečitali spomenico JSZ, ki so jo navzoči sprejeli z burnim aplavzom in sploh dokazali svojo trdno voljo in pripravljenost, da se bodo z vsemi silami borili za izvedbo delavskih pravic in zahtev. Lesno delavstvo za svoje pravice Na Jezerskem se je lesno delavstvo zavedlo svojih pravic in se je pričelo združevati v obrambo svojih socialnih in kulturnih interesov. — V ta naravni raj zahajajo poleti nešteti tujci na oddih, da se duševno in telesno odpočijejo; s seboj od-neso vtis, da v tem kraju ni človeškega trpljenja. Zato se je delavstvo zbralo v nedeljo 15. sept., da dvigne svoj glas za pravico in poštenje, da skupno z vsemi delavci poudari svojo enotnost in da v tej skupni solidarnosti zahteva, da se spomenica, ki je bila poslana na vsa merodajna mesta, tudi upošteva. Tisti pa, ki jim mogoče ta delavska zavednost ni všeč, naj nikar ne mislijo, da je ta pokret muha enodnevnica. Zapomnite si, da ta pokret temelji na idealih pravice, poštenosti in ljubezni. To je sila, s katero bo treba v doglednem času računati. Zato nas ni strah, ker vemo, da je naš boj pravičen, da se bojujemo za zatiranega delavca-trj>ina. Zato bo tudi boj, ki ga vodimo proti materialistični družbi, uspel. Vemo, da je j>ravica na naši strani, zato bomo tudi zmagali. Pa tudi tistim povemo, ki pravijo, d^ nosijo na svojih praporih križ krščanske ljubezni, da naj vero Križanega nosijo v srcih in dejanjih, ne pa samo zunaj. Ni nas treba strašiti z imeni, s katerimi kot krščanski delavci nimamo nobenega stika. Zavedamo se, da je življenje večna borba in zato ne bomo klonili. V nas ni kompromisarstva, ampak samo načelnost. Slovenjebistriško delavstvo je govorilo V nedeljo, 29. septembra, smo imeli v Slovenski Bistrici javen delavski shod v prostorih posojilnice. Shoda se je udeležilo lepo število delavstva, celo iz Šmartnega. O velikem nesocijalnem položaju našega delavstva je poročal tov. Rozman Peter. Sprejela se je resolucija, katera naglasa vse, kar se mora delavstvu dati in priznati, da bo prišlo do boljših razmer. Predvsem pa je treba tudi od strani delavstva poglobiti zavest in razumevanje za strokovno organizacijo. Celjani zborujejo V nedeljo 29. sept. se je vršil tudi v Celju javen shod celjskega delavstva ob številni udeležbi. Na shodu je govoril tov. Jurač Jože in akademik Krušič Franjo. Govornika sta pojasnila namen poslane spomenice in f)ozvala delavstvo k skupnosti, ker le tako bo moglo svoje zahteve tudi uveljaviti. Nov mariborski občinski svet je bil imenovan. Zupan je dr. Juvan, podžupan pa bivši poslanec Žebot. Med drugimi so imenovani občinskim svetnikom: Aljančič Lambert, Kores Martin, Ošlag Josip, profesor Prijatelj Ivan, Petejan Josip, Stabej Jože, dr. Franc Sušnik, Vurzinger Ivan i. dr. Viničarjem službeno stalnost V zadnji številki »Delavske Pravice« sem navedel par primerov gospodarske škode, ki jo trpijo viničarji zaradi tega, ker je po »Uredbi viničarskega reda« vinogradnikom dovoljeno, da smejo viničarjem tudi brez vsakega vzroka, v času od 1. do 15. avgusta vsako leto odpovedati službo. Sedaj pa hočem navesti nekaj primerov gospodarske škode, ki jo vsled tega trpijo vinogradniki sami. Med viničarji večkrat slišimo, da eden drugega opominjajo: »Kaj, k temu boš šel v službo, ki te bo že za malenkost drugo leto odslovil?« »Bom šel, vsaj za eno leto.« Tako se govori in tako se dogaja, da dobi novi viničar od novega gospodarja za mal prestopek službeno odpoved. Nobeden od vinogradnikov pa ni dober gospodar, ki pogosto menja svoje viničarje. Od tega nima nobenih k<> risti, ampak celo ogromno škodo. Viničar, ki služi gospodarju, ki že za mal prestopek odpoveduje službe, ne bo radevolje, vestno in natančno obdeloval vinograd, sadonosnik. Zanemarjal bo gospodarjevo orodje, živino, stanovanje itd. Koliko škode trpijo zaradi tega mnogi vinogradniki, kajti vsak novi viničar bo več ali manj gospodarja oškodoval. »Kaj se bom brigal, kako bo vinograd obdelan, okopan, obrezan in drugo, sadonosnik očiščen, mlada drevesa privezana in gnojena, saj ne vem, ali mi že to leto gospodar ali njegov oskrbnik ne bo odpovedal službe.« Ako bi pregledali vse slabe vinograde in preiskali vzroke, bi gotovo do 50% našli vzrok v prepogostem menjavanju viničarjev. »Kaj in zakaj se bom trudil!« misli in govori in nazadnje tudi dela tako na stotine viničarjev vsako leto in na ta način se tudi iz dobrih viničarjev vzgajajo slabi, od katerih ima potem vsak naslednji gospodar več škode kakor koristi. Mnogo takih viničarjev pozneje popolnoma gospodarsko in moralno propade in še marsikateri zaide na pota nepoštenosti. Znan mi je primer, da je pred leti mlad zakonski par z otroki bil že pet let v službi pri enem Jesenice, 30. sept. V četrtek 26. t. m. se je v žični valjarni pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal komaj 28 let star delavec Mave Ivan. Žica se valja iz 50—60 kg težkih žarečih cagljev. Vije se kot žareča kača v obliki zanjke iz valja v valj, ki stojijo v premi črti v skupnem ogrodju. Omenjenega dne se je valjala 13 mm debela žica. Ta debelina se valja samo od časa do časa. Nesreča se je pripetila takoj zjutraj pri poskusnem valjanju vsled tega, ker se je pri enem izmed valjev žica zavozljala, dočim je drugi valj, skozi katerega je tekel konec žice, valjal normalno in tako žarečo zanjko z naglico manjšal. Ponesrečni delavec, ki je stal ob ogrodju med obema valjema je sicer opazil grozečo nevarnost, vsled hitrega tempa in radi pomanjkljivosti varnostnih naprav, pa se ni Kovinarji Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razglaša: Glavna bratovska skladnica nas obvešča, da sprejme Rudarsko in topilniško društvo v Kraljevem v delo zaenkrat 10 delavcev, ki so vešči dela pri visokih pečeh za sretaro in svinec. Topilnica je v neposredni bližini Kraljevega. — Delavci, ki se zanimajo za to službo, naj se zglasijo pismeno pri-g. Jovanoviču Zivojinu, Ljubljana, Gledališka ul. 12, pooblaščencu topilnice in navedejo svoje pogoje. Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razglaša: Krajevni upravni odbor bratovske skladnice na Jesenicah je na svoji seji dne 4. septembra 1935 sklenil, da se bodo, v smislu pogojev, sprejetih na seji dne 12. junija 1935. dovoljevala v bodoče zobo-tehnična dela, iz sredstev zobozdravstvenega sklada, v»em članom; brez ozira na njihovo starost. Tekstilno delavstvo Jarše: Vsemu delavstvu tovarne platnenih izdelkov se sporoča, da se vrši v nedeljo, dne 6. okt. 1935. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani prosvetnega doma v Grobljah važen sestanek vsega zlasti pa organiziranega delavstva omenjene tovarne. Na tem sestanku se bo razpravljalo o ureditvi delovnih in plačilnih razmer v tovarni. Sestanek je za vse delavstvo važnega pomena, zato naj se ga udeleže prav gospodarju, s katerim sta se ves čas dobro razumela. Pa se je znašel »dober« človek, ki je napram gospodarju očrnil viničarja, češ, da so njegovi otroci kradli sadje, kar pa se je pozneje izkazalo kot neresnično. Posledica? Gospodar je viničarju brez vsake preiskave in brez vzroka odpovedal službo. Dotični »dober« človek je namreč želel priti na viničarjevo mesto, kar se mu je tudi posrečilo. Viničar, prej vesten, delaven in pošten, je bil enkrat osumljen nepoštenosti, zato je bil tudi drugo leto zopet ob službo — reklo se mu je, da ni zanesljiv zaradi obdolžitve iz prejšnje službe — zaradi tega, ker je imel več otrok. Pa je postal ta viničar len, brezbrižen in pijanec, slab mož, zani-karen oče in ničvreden viničar, ki je pozneje še vsakega novega gospodarja oškodoval. Vzrok pa je bil največ v prvi odpovedi službe brez vzroka. * V zgled tovarištva nam lahko služijo naši voditelji skupine v Framu, ki so pred kratkim zbrali za enega tamošnjega člana denar s katerim so mu plačali zaostale prispevke za Posmrtninski sklad, katerih sam radi dolgotrajne bolezni ni zmogel plačati. Posnemajte, kjer je potrebno! Ker preveč plačujejo nekje vinogradniki svojim viničarjem, zato mora neki vinogradnik o Gornje-radgonskem okraju celo z dopisi opominjati svoje kolege, da naj vendar ne delajo še nadalje takih »škandalov«. Viničarji pa še poleg tistih »sijajnih« plač stradajo kruha. Nadenj bi prišli drugi vinogradniki, ako bi mi tukaj objavili z imenom, da se je nekje našla — bela vrana — vinogradnik, kateri se je pred kratkim s pogodbo zavezal izplačevati dosmrtno rento po Din 150 mesečno svojemu staremu, trideset let službujočemu, viničarju. Takih viničarjev je še več, kje pa je še kak tak vinogradnik? mogel rešiti in ga je žareča zanjka zgrabila v meča za obe nogi in pritisnila k ogrodju, tako da mu je sežgala obe nogi skoraj do kosti. Na njegov krik je prihitel njegov brat Jože, ki je tudi v tem obratu zaposlen, in ga rešil iz žarečega objema žice s tem, da je žico presekal. Ranjenca so takoj delavci odpeljali na rešilno postajo, na to pa v skladnično bolnišnico, kjer se še sedaj nahaja. Delavci v dotičnem obratu vedo povedati, da bi do nesreče ne prišlo, ako bi bile varnostne naprave v redu. Izpričujejo celo, da je ponesrečenec dan poprej opozoril pomočnika obratovodje, da naj se napravijo varnostne naprave, sicer se bo pripetila nesreča. Ta je sicer, kakor pripovedujejo delavci, opozorilo zapisal v notes, ukrenilo pa se ni ničesar. Kdo nosi odgovornost za bolečine in morda stalno pohabljenost tega mladega človeka?! vsi, ki imajo interes na tem, da se uredijo delovne in plačilne razmere tako, da bodo odgovarjale izvršenemu delu, kakor tudi življenjskim potrebam de-lastva. Nove knjige Te dni izide kot druga knjiga naše »Krekove knjižnice« »LAMOTSKI ŽUPNIK«. Knjigo je napisala pisateljica Helena Haluschka, poslovenil P. Ev-stahij Berlec, O. F. M. Knjiga bo po svoji krasni in elegantni opremi, kakor ljubki vsebini izredna novost na našem književnem trgu. — V prospektu navedeno1 knjigo »Mrtvaški brod« nismo mogli izdati, ker nam založba v Ziirichu ni hotela dati tozadevnega dovoljenja. — Kdor še ni naročnik naše kulturne ustanove »Delavske založbe« (»Krekove knjižnice«), naj takoj postane, da bo dobil to res lepo knjigo. Mesečna naročnina je za vezane Din 6.50, za broširane pa Din 4. Tečaj JSZ za kamniški okraj Vse krajevne zaupnike in odbore krajevnih skupin JSZ kamniškega okraja opozarjamo, da se bo tečaj vršil nepreklicno v nedeljo 13. in 20. oktobra, kakor je bilo to vsem sporočeno v zadnji okrožnici. Vse krajevne zaupnike kakor skupinske odbore prosimo, da se tečaja polnoštevilno udeleže. — Načelstvo JSZ. Zahtevamo zakon o minimalnih mezdah! V svoji spomenici na kr. namestništvo in na voditelja državne politike z dne 8. sept. 1935 je vodstvo »Jugoslovanske strokovne zveze« med drugim zahtevalo, da ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje čitnprej uzakoni zakon o minimalnem delavskem zaslužku. Pri nas se je razpasla od sile grda razvada, da vsakogar, ki se briga za najosnovnejše pravice delavstva, takoj osumijo za komunista, odposlanca moskovske Kominterne, in za človeka, ki nevaren vsakemu državnemu in družabnemu redu sploh in je nevarnejši od najslabšega španskega anarhista. Ce pa pogledamo v znamenite 40 let stare dr. Krekove »Črne bukve kmetskega stanu«, v katerih je objavljen socialen program delovnih stanov, bomo čudoma zapazili, da so bili prvi krščani socialisti glede preobrazbe kapitalističnega družabnega reda v marsičem korenitejši od današnjega rodu samega. Med drugim so že pred 40 leti zahtevali, da se zakonito določi najmanjši delavski zaslužek, torej to, kar danes imenujemo »zakon o minimalnih mezdah«. Stali so na stališču, da so podjetja, ki izplačujejo tako nizke mezde, da delavcu ne zajam-čuje dostojnega prevžitka, socialno škodljiva in se jim mora obratovanje oblastno prepovedati! V 40 letih se je industrializacija naših krajev postoterila. Velekapitalizem z vsemi svojimi izrodki se je razpasel do nikdar slutenih višin tako, da diktira plače javnemu in privatnemu uradništvu, diktira cene poljskim in gozdnim pridelkom, obvlada izvoz in uvoz in sedi na tilniku celokupnega delovnega ljudstva. Vse ječi pod njim. Najbolj pa delavec, ki nima razen svojih rok prav ničesar. Radi tega je prisiljen, ali iti na delo za vsako, še tako sramotno ceno. Statistična obdelava neke vrste industrije je n. pr. dokazala, da obstoji nekje v pokrajini naše mile domovine podjetje, pri katerem zaslužijo delavke Din 7.25 na dan. To je sicer najslabši znani slučaj, takih pa, ki ne dajejo več kot 12—16, je pa polno. Smrtno grešimo, ako bomo še nadalje dopuščali tako nekrščansko i!zko!riščanje delovnega ljudstva. Delavci! Ako je še kaj krvi v nas, zahtevajmo vsepovsod, vsak dan, da se najmanjše eksistenčne mezde uzakone! Dobave premoga znižane za 5000 ton Iz Belgrada poročajo, da je vprašanje dodelitev dobav premoga definitivno rešeno. Prometno ministrstvo je odločilo, da ostane v veljavi prvotni sklep z dne 29. julija t. 1„ in se bo vsled tega zmanjšala dobava premoga iz rudnikov v Sloveniji za okroglo 5000 ton. Posledica tega bo ustavitev obratov v Velenju in v Črnomlju, v ostalih revirjih pa bo vsled omejitve produkcije s 1. novembrom postalo akutno vprašanje nadaljnih redukcij rudarskega staleža. V celoti se je znižala količina dobavljenega premoga iz rudnikov v Sloveniji državnim železnicam v teku let od okroglo 9500 na 3800 ton in je samo vsled te redukcije naročil postalo 2850 rudarjev brezposelnih. ‘ Vest o končni rešitvi vprašanja dodelitve dobav premoga je vzbudila v revirjih zapre-pašeenje. Akcijski odbor pripravlja veliko solidarnostno akcijo rudarjev. Letno poročilo Glavne bratovske skladnice Glavna brat. skladnica je izdala poročilo, za 1. 1934. Iz poročila je razvidno, da postaja stanje pokojninskega zavarovanja vedno bolj obupno. Na vsak način bo potrebno, sedanjo uredbo o sanaciji popraviti oz. uzakoniti projekt, katerega so v tem pogledu predložili zastopniki delavstva. Radi pomanjkanja prostora bomo o tem vprašanju obširneje razpravljali v eni prihodnjih številk. Iz uredništva Članek »Kranjske tovarne« bomo nadaljevali v prihodnji številki »Delavske Pravice« To in ono Javornik. Poročil se je Šmid Ferdinand z gdč. Ivano Olah. Bog jim daj obilo sreče! Kdo je odgovoren ? Urejuj* in *a uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cei. — Izdaja ca kooaoreij »Delavske Pravic**: 8. Žumer.