Dopisi. Sv. Trojica v Slov. gor. Blagega gospoda učitelja Mavriča, živahnega starčka srebrnih las in vedno vedrega obraza, ki smo se ga vsikdar veselili, kadar je ob palici s Porčiča pristrkljal v trg, ni več med nami. Umrl je, kakor je bilo že poročano, 25. sve čana mirno in udan v voljo božjo. Nehalo je biti blago srce, ki |e bilo vsikdar odprto vsakemu, ki je iskal tolažbe ali pomoči; koliko pa je delilo gostoljubnosti, dokler je Se utripalo! Kar je g. Mavrič imel, ali mnogo ali malo. vse je veselega srca delil kakor z bratom brat. Ves svet je nedolžno ljubil kakor otrok; sovražnika ni mogel imeti. Porodil se ie g. Mihael Mavrič 1. 1817. v Mekotnjaku fare ljutomerske. Uk, ki ga je v tisti dobi bilo bodočemu učiteliu treba, je dovršil s prav dobrim uspehom. Nato je služboval kot učiteljski pomočnik v Kapeli od I. 1836—1837, pri Sv. Jurju ob ŠCavnici do 1. 1838, pri Sv. Križu na Murskem polju do 1844, kot samostalen učitelj v Soboti do 1847 in končno pri Sv. Ani na Krembergu do 1873. Moral je namreč tega leta radi bolehnosti stopiti v pokoj; preselil pa se je med nas, kjer si ie kupil majhno posestvo. Vendar ie zopet toliko okreval, da si je skrajno pičlo penzijo mogel zboljSati s tem, da je pri Sv. Beaediktu oskrboval en fiolski razred. Skoz osem let je dan za dnevom meril pot od Sv. Trojice do svoje šole in nazaj, nobeno vreme ga ni ustrašilc, sploh nič ga ni moglo zadrževati v izvrševanju dolžnosti. Sploh je bil ves čas svojega službovanja vesten in marljiv učitelj, in se mu je to tudi opetovano priznavalo s pohvalnimi spričevali. Leta 1897. je obhajal z blago mu ženico zdrav in vesel zlato poroko. 2 ojo pa sta takorekoč tudi lepo svoje življenje sklenila. Lani se je preselila v božjo večnost ona, in od tistihmal je njega vedno kliealo tje, stopil je za njo. Počivaj v miru, dušica blaga, zemlja ti naj je lahka! »Tisti, kateri jih veliko podučujejo v pravici, se bodo svetili kakor zvezde na vse večne čase!« Iz Kozjega. Ne čudite se, g. urednik, da pri našem »Gospodarsko-bralnem društvu« ni vse v pravem redu. Tako je nekdo poročal v zadnji številki »Sluv. Gosp.«, da je bila seja nesklepčna dne 3. suSca, kar pa ni res, ampak le zborovanje, (seje še sploh bilo ni) ker ni bilo tretjine udov zbranih. Kdo je temu kriv, lahko uganete, nihče drugi nego naši nasprotniki dr. Pikl in njegovi pristaSi, ki se volitve niso hoteli vdeležiti in raje v drugi sobi nstali, ker so prav dobro vedeli, da bi pogoreli in propali. Pa mi pričujoči udje našega društva ne štejemo za greh tega klubovanja, ampak smo jih vsaj v tem spoznali, kako ljubijo naš kmečki stan in bralno društvo, da nam klubujejo, kjer in kakor le morejo. Pa to nič ne de! Vse le svoj čas trpi, in tako upamo na božjo pomoč, da tudi teh Bog vč odkod k nam došlih ljudij klubovanja enkrat bode konec. Dr. Pikl je seveda rad ali nerad, ne vem, poslal vse društvene reči trSkemu županu g. Elsbacherju, da naj ga nadomestuje in zborovanje nadaljuje. Tako je otvoril in zaključil 3. sušca zborovanje. Pa pred zaklučjem smo mi pričujoči udje zahtevali od onih gospodov in pristašev v drugi sobi, naj povejo, ali s tem odstopijo od druStva, ker se volitve nečejo vdeležiti, ali kaj? Šel jih je vprašat g. župan, če s tem odstopijo; pa so vsi djali, da ne. In zakaj se potem niste hoteli volitve vdeležiti, ker veste, da kruh nas kmetov jeste. To so pa menda zato storili, ker so prav dobro vedeli, da je naših volilcev veliko veliko več od onih, in tako bi jim bilo odzvonilo. Mislite, da ste nam s tem klubovanjem kaj Skodovali? Prav nič, le grozno ste se zmotili. Mi smo in ostanemo trdni v svojih sklepih in tako upamo, da dne 11. sušca bode zmaga naSa. V to natn pomozi Bog, kar vam bodem prihodnjič čisto natančno poročal. — E d e n v imenu društvenikov. Iz gornjegrajskega okraja. »Domovina« št. 8 str. 38 piše, da »pride od deželnega odbora mnogo denarja vsako leto za uboge slepe«, in da je »M. L., mati nekega v obilnosti živečega župnika« tudi med podpiranimi slepci »kot občinska ubožica«. Dopisnik »Domovine« še pristavlja: »Ta mati ni potrebna podpore . . . naj poskrbi slavni okrajni odbor, da omenjena M. L. zanaprej ne dobi več državne podpore . . . in postavno prisili svojega sina — da bo tudi za njo včasih v vedno polni žep posegel.« Kar je tukaj načrčkal neki dopisnik »Domovine«, nam ni bilo znano; zato smo se obrnili na prizadete osebe in to le izvedeli: Res je, da pride nekaj denarja za slepce. Toda pisec teh vrstic ni nikdar rekel M. L., da naj prosi za to podporo. Pisalo se mu je pa tudi, da ni nikdar dobila podpore od občine . . . Sicer »Domovina« ne pove nobene obCine, zato se bo menda pa lahko izvila iz te zagate rekši, da nisem vprašal prave občine. To je liberalno! Sploh pa M. L. niti občinska ubožica ni, ker ne dobiva od občine nobene podpore, pač pa od države — podporo za slepe — seveda v dopisnikovi domišljiji. Recimo pa, da bi bilo tudi res, kar trdi dopisnik >Domovine«; po kaj raore sin za to, če o celi stvari ni<5 ne ve ? Še manj kakor more mož biti odgovoren za ženo, če bi mu uganjala kake nerodnosti. Še več! »Domovina« piše dalje: >Ker tedaj ta mati ni potrebna . .. tudi slepa ni, temuč izvrstno vidi.« Čudno! Kako sta jo tnogla občinski pisar in župan priSteti ubogim in slepim, če ni ubožica, ne slepica? Gotovo sta bila župan in pisar slepa, ki sta M. L. prošnjo napravila oziroma podpisala in jo priporočila kot slepico in občinsko ubožico, dasiravno ni ne slepa ne uboga. Ime dotičnega župana bi pač radi poznali! Ako bi bilores, kar piSe »Domovina«, potem je dotični župan zlorabil uradno oblast in nalagal »slavni okrajni odbor« in bi tak župan bil vreden kazni za svojo brezvestnost, ker ie s tem oškodoval »vrednejšega res ubogega slepca«. Škoda, da »Domovina« ne pove njegovega imena, da bi ga zadela zaslužena kazen! Sploh pa želimo, da nam »Domovina« naznani, koliko in od kdaj je M. L. dobivala omenjeno podporo. Kajti prepričana naj bo »Domovina« s svojim dopisnikom vred, da bo »sin« takoj »posegel v svoj vedno polni žep« in vse rad povrnil okrajnemu odboru tudi dvakratno, ker noče nikogar odškodovati, najmanj pa okrajni odbor, ki je zmiraj bolj pri praznem kakor pri »polnem žepu«. Nikakor pa ne bo treba, da bi morala »omenjena mati« postavno prisiliti svojega sina, da včasih poseže v svoj »vedno poln žep«, ker spričujejo uradni poštni dokazi in priče in mati sama, pa tudi dobra vest sinu, da izpoljnuje bolj »sveto dolžnost in hvaležnost, kakor pa dolgi, obrekljivi jeziki in dopisniki »DomoviDe«. Slabo znamenje pa je za obrekovalne dopisune >Domovine«, če ne vedo drugega, kakor očitati mi »slepo mater«. Jaz se je ne sramujem, temveč se za njo javno potegnem in se beležim njen po »gornjegrajskem okraju« znani sin. Iz Maribora. (Kako seljudstvo o d i r a.) Kazal mi je nek znanec neke kupone in mi razlagal, kako lahko se dobi »kolo« ali Sivalni stroj za devet kron. Rekel je namreč, ako jaz kupim od njega imenovani kupon, kateri velja devet kron, potem mi on takoj preskrbi od tvrdke Se Stiri, za katere imam spet plačati 36 kron. A kako hitro prodam jaz te štiri kupone, vsakega za devet kron, dobim takoj šivalni stroj ali pa >kolo«, katero me stane potemtakem samo devet kron. Na moje vprašanje, katera je ta tvrdka, ki se ima voljo iznebiti svojega blaga na za kupčevalce tako ugoden način, mi ni hotel kaj rad povedati, a ker sem mu dal razumeti, da drugače ne vzamem kupona, se je dal vendarle pregovoriti in povedal mi je berolinsko tvrdko, katere iz umliivih vzrokov ne morem tukaj javno imenovati. Po tej izjavi je dobila stvar čisto drugo lice in tudi kuponov nisem vzel, kajti znana mi je manipulacija te tvrdke, in ako se tudi posreči jednemu ali drugemu dobiti kako kolo ali šivalni stroj, goljufani so zadnji za ves svoj denar in nazadnje še imajo sramoto, da so šli tako slepo na nemške limanice, kajti povrne se vplačani denar nikoli ne. Poprej pa, ko razložim to rafinirano goljufijo, bodi mi dovoljeno povedati, kako !je tisti moj znanec, seveda nemškutar, sporočal tvrdki, ker ni mogel opehariti nobenega na Slovenskem in kakega mnenja je bil o naših ljudeh namreč: »Tukaj Vam pošljem kupone nazaj, spečati jih nisem mogel, ker manjka tukajSnjim ljudem razumnosti o takih rečeh.« Vsak bo pritrdil, da višje ne gre nemška oholost, ker on imenuje človeka, kateri se ne vsede kar brez premisleka na njegove limanice, nerazumnega. Za posel seveda potrebuje spretnih posredovalcev in ti so v prvi vrsti agenti tvrdke. Ako toraj pride tak agent in ti ponudi tak kupon, plačal bodeS najprej 9 kron. Za tem sledijo Štirje drugi kuponi, vsak po 9 kron, toraj boS plačal vsega skupaj 45 kron. S tem pa ni reč končana, marveč se Se le začne. Ker si prevzel tiste Stiri kupone, zavezal si se istočasno jih spečati štirim osebam, katera ti za vsakega plača 9 kron, tako da igraš že ulogo agenta in si s tem pridobiS svojih 36 kron. Ko bi zdaj prva oseba dobila obljubljeno stvar, bi se proti temu ne moglo reči ničesar, a dobi Se le tedaj, kadar plačajo vsi štiri po 36 kron, vsak za štiri nove kupone, kar se lahko reče, da so plačali štirje blago, katero dobi prva oseba. Prvi je poslal 36 kron in ti Stiri vsak po 36, znaSa potemtakem vse skupaj 190 K Kako pa sem že poprej rekel, zgubi vsak zadnji in v tem slučaju bi bili Stirje, ker ne morejo spečati vsak svojih štiri kuponov. A ko bi jih spečali, plačajo potem za vsakega štirje drugi, to je šestnajst itd., a enkrat ima vsaka stvar konec in delj časa se je že stvar predla, več jih izgubi, tako da }e topravi pravcati »multiplex«. Sledeča sestava nam to pokaže najjasneje: Jedna oseba kupi kupon, dobi štiri druge, jih spet proda, ob teh kupcev dobi spet vsak štiri, katere bi imel spet spečati itd. Iz jednega nastanejo 4, iz Stirih nastanejo 16, iz šestnajstih 64, iz štiriinšestdesetih 256, iz dvestošestinpetdesetih 1024 itd. — Ako pa računimo, da od teh 1024 oseb zgubi vsak 36 kron, znaša cela vsota 36.864 kron, kar bi pa bilo velikanska žkoda, ne samo za posameznika, temveč pri taki vsoti čuti že cel okraj. Toraj rojaki pozor!!