Cena cent« 70 UprsratttVM Klica i — ti-M jiseratoi oddelek: Izbijam, )eva ulica 6 — Telet ~~ Podružnica Nor« nest cesta «- 43 ttačunj pri poet. flek. ijana 17.7« OCMO Z^AdioPSTVO sa oglate lx Kr. Italije ud inozemstva Ima Cnione PubhltHtA ItaUaos 8. A* MIlane Uredništvo: Puccinijeva ulica Ke*. I telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblldta dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pnbblirit* Italiana 8. A. Mllano Afftlvlfa esplorativa a sud di Nedilli Nucvi successl delTaviazione germanica nelle azioni contro rtsola dl Malta e nel Mediterraneo Centrale U Quartier Generale delle Forze Armate eomunica ln data dl 13 febbralo 1942-XX 11 seguente bolleitino dl guerra n. 622: Ad eriente a sud d| Mechill azioni locali di nostri repartl esploratlvt Lung0 la via Baibia e nel pressl dl Bar-dla concentramenti avversari sono stati attaccati da formar.ioni aeree con favore-voli risiiltatl: aletine autocisterne e nume-ros": automezzi sono hruciati. I«i combattlmentl svoltisi nel elelo dl Malta e nel Mediterraneo Centrale 1'avla- zlone inglese ha perdnto tre appareechl ad opera di quella germanica che ha pure efficacemente battuto altrl oblettlvl dl importanza bel lica; nn deposlto di carbu-ranti, centrato presso La Valletta con bombe dl grosso calibro, 6 esploso. Un incursione su Trlpoll ha danneggiato qualche fabbricato clvile; tra la popola-zione Indlgena si contano sette feriti. Veli voli nemici hanno lanciato, nelle dne ultime nottl, bombe e spezzonj nel din-tomi di Catania senza causare dannl di sorta. cin>šlco delovanje fužno Mek Novi uspehi nemškega letalstva v akcijah proti otoku Malti in v srednjem Sredozemlju Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je javil 13. februarja naslednje 622. vojno poročil o: Na vzhodu, južnn od Mekjlija, krajevne akcije naših izvldnifikih oddelkov. Vzdolž ceste Baibia In v bližini Bardije so letalski oddelki z zadovoljivimi uspehi napadli sovražna zbirališča. Zažganih je bilo nekaj avtomobilskih cistern in večje število avtomobilov. V bitkah nad .Malto in nad srednjim Sredozemljem je angleško letalstvo Izgubilo 8 letala, ki so jih sestrelila nemška letala, ki so obenem uspešno bombardirala druge važne vojne cilje. V bližini La Valette je biio z bombami velikega kalibra zadeto skladišče goriva, ki je eksplodiralo. Sovražni letalski napad na Tripolis je povzročil škodo na nekaterih civilnih stavbah; med domačim prebivalstvom je bilo 7 ranjenih. Sovražna letala so v zadnjih dveh nočeh metala bombe in zažigalne listke v okolici Katanije, ne da b! povzročila kako škodo Pomurska bitka okavskem prelivu Ea angleški rušllec potopljen, drugi močno poškodovan — 43 angleških letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu je nadaljeval nasprotnik svoje napade na mnogih krajih fronte in je utr{>e! pri tem vnovič hude krvave Izgube. Na doneški fronti je napredoval na& napad kljub trdovratnemu odporu sovražnika. V vodah vzhodno od Krima so poškodovala letala z bombami veliko transportno ladjo. Dne 12. februarja je prišlo v operacijah nemških pomorskih sil v Rokavskem prelivu, kakor tudi v zapadnih vodah Severnega morja do spopada z angleškimi silami. Naš oddelek pod vodstvom viceadmirala Zlllaxa, Id je obstajal lz bojnih ladij »Scharnhorst«, »Uneisenan« ln križarke »Prlnz Eugen«, je po dosedanjih vesteh potopil 1 angleški rušllec, nadaljnjega pa % izstrelki zažgaL Napadajoči močni oddelki angleškega letalstva so bili odbiti s hudimi Izgubami. Samo 1 nemški torpednl čoln je bil z bombo lahko poškodovan, 1 stražni čoln pa potopljen, potem ko je eno Izmed napadajočih letal sestrelil. Operacije naših pomorskih sil so podpirali močni oddelki letalstva pod vrhovnim poveljstvom maršala Sperrleja. Izgube so\xažnega letalstva znašajo po dosedanjih poročilih 43 letal, izmed katerih so jih večino sestrelili nemški lovci, ostala pa protiletalsko topništvo pomorskih sil In letalsko orožje. V teku hudih letalskih spopadov smo izgubili 7 lastnih letal. Ob angleški južni obali so metala bojna letala v nizkem poletu bombe težkega kalibra na pristaniške naprave in letališča. V severni Afriki obojestranska iz vi dni-ška delavnost. Nemška bojna ln strmoglavila letala so zažgala v podnevnih ln ponočnih napadih vojaško važne naprave v pristanišču Tobruka in so z bombnimi zadetki onesposobila protiletalske baterije. Na angleških letališčih v Marmariki je bilo več letal uničenih ali poškodovanih na tleh. V letalskih spopadih je izgubil sovražnik 5 nadaljnjih letal. Pri napadih sovražnih bojnih letal na letalska ln pomorska oporišča otoka Malte so sestrelili za zaščito dodeljeni lovci 2 sovražni letalL Konferenca vodilnih romunskih generalov Bukarešta, 13. febr. s. V Bukarešti je bilo včeraj zborovanje vodilnih rumunskih generalov. Konference so se udeležili tudi začasni ministrski predsednik Mihael An-tonescu, ministri za narodno obrambo, za notranje zadeve, za finance ter državna podtajnlka za letalstvo in mornarico ter podnačelnlka glavnega štaba general Ka-taranu in Mazzarino. Profesor Antonescu je izrazil poveljnikom velikih rumunskih oddelkov zahvalo kralja, maršala Antone-sca in vsega naroda. Tesnejše sodelovanje Portugalske in Španije Sestanek portugalskega min, predsednika Salazarja z generalom Francom in španskim zunanjim ministrom Su- nerjem Sevilla, 13. lebr ». Portugalski min. predsednik Salazar in španski zunanji minister Serrano Suner sta prispela včeraj v Sevillo. Skupno s Salazarjem so se pripeljali načelnik protokola portugalske vlade, zasebni tajnik Salazarja, dva polkovnika portugalske vojske, na drugi strani pa načelnik diplom ckega kabineta španskega zunaniega min JLra ln dva tajnika. Obenem je prisnel v Sevillo tudi portugalski poslanik v Madridu Poreira. Malo pozneje se je z avtomobilom pripekal iz Madrida general Franco. ki sta ga spremljala njegova žer.a in hči. V drugem avtomobilu sta prišla načelnika civilnega vojaškega kabineta generala Franca Munoz in Moscardo. Sevilla. 13 febr. s. Razgovori, ki sta jih Imela včeraj general Franco in predsednik portugalske vlade Salazar v Alcazarju po traiali 4 ure in pol ZakHučlll so se snoči ob 19 Salazar se danes vrne v Lizbono. Madrid. 13 febr s. Razgovori generala Franca, portugalskega min. predsednika Salazaria in šoanskeea zunaniega ministra Serrana Sunerja so glavni predmet pozornosti vse šoanske javnosti in tiska Vsi listi so mnenia. da Ima sestanek v Sevilli izreden politični pomen. V Sevilli je prišlo do prvega stika med odgovornimi državniki Pirenejskega polotoka. Na tem sestanku se bodo nedvomno razčistili In ojačili odnosi rr^d obema sosednima državama General M'Han Astrav 1e poslal predsed niku Csrmonl posebno brzojavko, v kater govori o bratstvu eh»h n*rodov T« brzojavka er1i!«» o* mnenji IHsisVfh političnih krogov nafb*11. v kako prodni atmosfer1 so se razsrovorl v Si»vW1 pričeli. Sorodnost obeh narodov in posebel še podobnost problemov, ki jih morata rešiti Španija ln Por- tugalska, dajeta tisku povod za napovedi, da se bo na Pirenejskem polotoku uveljavila politika novega reda, za katero se tako uspešno bore sile trojnega pakta. Obisk guvernerja Mozambiqua v Južni Afriki Lizbona, 13. febr. d Portugalsko ministrstvo za kolonije javlja, da je generalni guverner portugalske kolonije Mosambique v Afriki. Bettencour, pretekli teden zopet obiskal člane vlade južnoafriške unije. Portugalski guverner je bil sprejet z vsemi častmi. Po pozdravnem nagovoru je predsednik južnoafriške vlade general Smuts izrazil željo, da bi se v bodoče še bolj poglobilo prijateljstvo med Portugalsko poškodovale tudi Se večje števMo drugih ladij tako. da so morale prekiniti vožnjo. Po drugih poročilih ki so s snngapuTsfcega otoka dospela v Tokio, je japonsko letalstvo tudi sicer v poslednjih borbah izredno učinkovito podpiralo operacije japonskih čet na koonem. Zelo močne eskadre japonske ga letalstva so bile neprestano v akciji in so z bombami najtežjega kalibra obsipale sovražnikove obrambne postojanke ter na ta način japonski pehoti utirale pot za napade. Na ta način je biilo japonski pehoti oflajsano naglo prodiranje proti singapurske-mu mestu, ki se je nato tudi dejansko razvijalo z največjo brzino. Japonski bombniki, ki so r. bombami na;težjega kalibra rušili sovražnikove utrdbene naprave na sin-gamrrskem otoku, so svojo delavnost osre-d otočij i prav posebno na Fort Pasir Pa njang. ki leži n« iuz*n*dnem delu otoka in ki ie irredno močno utr'en N*d«lje so i«pon«ki bombniki ievedli vrsto "ffikovitih napadom tudi rut utrjen? otok IVakang. ki leži južno rH Jvniapura. Z u«oe?n'mi bombnimi zadetki je bilo sovražnikov«-' tnpniSfvo na tem otoku izločeno iz borbe. Japonska premoč tudi v Birmi Šanghaj, 13. febr. d. Iz Batavije javljajo, da povzroča vojaški položaj v Birmi največjo zaskrbljenost v tamkajšnjih odgovornih vojaških krogih ki posvečajo razvoju japonskih vojaških operacij na birmanski fronti največjo pozornost. Zasedaj se britanska obramba še zmerom drži ob reki Salvveen. toda premoč japonskih čet postaja od dneva do dneva bolj očitna in britanske čete imajo čim dalje manjše možnosti za razvijanje svojih obrambnih operacij. Britanskim četam v Birmi preosta-jata samo dve možnosti, ali podaljšati dosedanjo fronto ob reki Salvveen v severni smeri, s čimer pa bi se ta črta v globino znatno oslabila, ali pa poizkušati direktni odpor proti operacijam, ki jih japonske čete vodijo s severne smeri proti boku britanskih obrambnih sil. Po zadnjih poročilih z birmanske fronte Je treba računati, da se bodo britanske čete morale pred japonskim pritiskom zopet umakniti dalje proti zapadu. S tem pa se bo nujno še bolj poslabšal položaj Ranguna, kakor tudi položaj na vsem južnem delu birmanske ceste, ki«ji bo z "vsakim nadaljnjim odstopom britanskih čet proti zapadu grozila povečana nevarnost, da v celoti ali vsaj v posameznih odsekih v najkrajšem času pade v japonsko oblast. Tak razvoj položaja pa bi pomenil prekinitev birmanske ceste, ki predstavlja poslednjo oskrbovalno pot za tungkinške čete, obenem pa bi se s tem povečala nevarnost nadaljnjih japonskih vojaških operacij v smeri proti Indiji. Razširile so se vesti, da bi v primeru padca Ranguna, služila za izhodiščno luko, po kateri naj bi se oskrboval Cungklng, luka Chittagong v severnem delu Bengalskega zaliva, toda en sam pogled na zemljevid zadostuje tudi za merodajne kroge v Batavijl, da bi bilo skrajno težavno vzpostaviti primerne zveze med to luko ter Mandalayem ln birmansko cesto. Zaradi tega so v batavijskih krogih prepričani, da nobena Izmed teh variant ne more rešiti obupnega položaja britanskih sil v Birmi, ako ne pridejo na ta del paclfičnega vojnega prizorišča potrebna vojaška ojačenja. Angleški napad na siamsko oporišče Btmgkok, 13. febr. d. O britanskem letalskem napadu na neko siamsko oporišče 10. februarja je bilo včeraj v Bangkoku objavljeno naslednje uradno poročilo: 10. februarja so se pojavila štiri sovražna letala nad mestom Chiengmai v severnem Slamu Metala so bombe ln s strojnicami napadla tržni prostor, kjer ni vojaških objektov. Nekaj l;udl na trgu je postalo žrtev sovražnega napada. Beg domačinov iz Batavije Šanghaj. 13. febr. d. Iz Batavije Javljajo, da se po prvem japonskem letalskem napadu na prestolnico Nizozemske Vzhodne Indije ▼ ponedeljek mnogi domačinsM prebivalci niso več vrnili v mesto, zaradi česar je zastalo delo, pri katerem so bili zaposleni. To Je povzročilo že pravcat problem, ker Je posebno zastalo delo v bahavi jski luki. Nizozemsko-indijska vlada doslej nI ukrenila še ničesar, da bi privabila ubeglo domače prebivalstvo nazaj v Bata-vljo. Japonci zavzeli nov filipinski otok Buenos Aires, 13. febr. u. Iz Washingtona poročajo, da go japonske sile zavzele otok Masbate sredi Filipinskega otočja. (Piccolo) Velike posledice padca Singapura Tokio, 13. febr. d. Senzacionalna vest o prodoru japonskih čet v singapursko mesto je prišla v Japonsko prestolnico za obletnico ustanovitve japonskega cesarstva ln kar Je zelo značilno, prav na dan. ki ga je japonska ljudska vera že veC mesecev v aa-prej Maščevala za odlotllnsga v tel vojni Poslednja britanska trdnjav« v Aziji se Je zrušla. ko Je Japonska slavila obletntrs prM^tkn moči svojega bstnrtra imperija. Ta značilna sočasnost je v japonski javno- sti še posebno okrepila vero v japonski uspeh v sedanji vojni in v nepremagljivost cesarskih japonskih sil. V Tokiju je sedaj glavno vprašanje, kakšne bodo posledice padca Singapura. Politični opazovalci napovedujejo kot eno najtežjih posledic, da bo Japonska, ako bi v bodoče nanesla potreba, lahko obrnila vso svojo pozornost proti severu. 2e od pričet-ka vojaških operacij je japonski narodni instinkt slutil direktno nevarnost prej s severa kakor pa z juga. Ta vtis je postajal zmerom močnejši, čim bolj so se vrstile japonske zmage na jugu. Japonska se je vedno zavedala, da mora biti stalno pripravljena na nevarnosti, ki ji prete od njenih neposrednih sosedov. S padcem Singapura je* v tej zaskrbljenosti prišlo do pomirjen ja, ker se Japonska sedaj zaveda, da razpolaga za bodoče z vsemi potrebnimi silami, s katerimi si lahko zajamči popolno varnost iz omenjene smeri. Kot nadaljnje posledice padca Singapura navajajo v me-rodajnih japonskih krogih zajamčen uspeh pri zavojevanju Nizozemske vzhodne Indije, okupacijo Birme, možnost vstaje v Indiji, strnitev japonskih čet s silami držav osi preko Sueza in končno izolacijo Avstralije ln Nove Zelandije. Japonska je danes lahko ▼ polni meri prepričana, da bo med tistimi državami, ki bodo dobile sedanjo vojno, lahko pa se ponosno tudi pohvali, da je Veliki Britaniji zadala v Aziji smrtne udarce, kakršnih m dobila niti v Evropi. K vsemu temu je treba ugotoviti, da navdušenje japonskega prebivalstva ni zraslo prt-* meje ln razumnosti, ker se jav«ost v polni meri zaveda, da je treba računati tudi z možnostjo reakcij, na katere n>ora biti Japonska vedno pripravljena, da jim bo lahko kos. Japonska javnost je vedno poslušala svarila svojih voditeljev, da mora biti država pripravljena tudi na možne sovražnikove protinapade, pri katerih mora pokazati Isto udarnost ln vzdržljivost kakor pri napadih s svoje strani. Zamenjava japonr!:"h diplomatov Tokio, 13. febr. d. Na seji japonske reprezentančne zbornice je snoči namestnik japonskega zunanjega ministra Niši iz-H-vll, da je japonska vlada predlagala d^a. vam, s katerimi so se prekinili diplomatski odnosi, da naj se razen diplomatov izmenjajo tudi gotove civilne osebe v sovražnih državah. Pri tem Je ^iši naglasil, da še vedno obstojajo razne težkoče, stl pa transportna vprašanja, ki so na poti skorajšnjemu povratku japonskih diplomatskih predstavnikov v domovino. Sestanek avstralskega parlamenta Šanghaj, 13. febr. d. Iz Canberre Javljajo, da je avstralski min. predsednik Curtin po razgovoru z vodjo opozicije Faddenom izjavil, da bo glele na resnost položaja na Pacčfiku avstralski parlament sklican na ponovno zase lan je 28. februarja. Zasedanje bo bržkone trajalo dva dni. Curtin bo pred parlamentom podal poročilo o vojaškem položaju. Boji ob Jangceju Šanghaj, 13. febr. s. Japonske oblasti so izjavile, da je prišlo v mesecu januarju ob spodnjem Jangceju ponovno do hudih borb med japonskimi silami in sovražn mi oddelki. ki so šteli okrog 70.000 mož. Skupno je bilo januarja 317 spopadov, nad 3.000 Kitajcev je bilo ubitih, nai tsoč pa ujetih. Nad 400 Kitajcev se je predalo japonskim silam. Francija zahteva odškodnino za „Normandie" Buenos Aires, 13. febr. s. Zaradd požara na parniku »Normandije« je vlada v Vichjrju podala ameriški vladi zahtevo po odškodnini. Transat!antska ladja, ki si jo je via la v Washingtonu prisvojila, br morala biti v kratkem preurejena v nosilko letal. Glede požara, ki je ladjo mečno p:ftodoval ln Je prevrnil, s* je Vlada v Viehy$u postavila na sta'^Me, da bi morale Zedinjene države 2e seda} 'zp^^at drvžb: v Havru, ki J# lastnica ladjo, polno odškodnino. Vpliv japonskih zmag na vojno v Evropi Razočarani nad angleškimi porazi računajo sedaj v Moskvi le še s pomočjo čangkajška Berlin. 13. febr. Nevtraln. opazovalci v Moskvi poročajo, da so moskovski politični krogi nepričakovano spremenili svoje stališče in opustili ironijo in sarkazme v presoji posledn;ega razvoja vojaškega položaja v vzhc»dni Ariji. V svojih izjavah so postali Lakonični in so izjave či^to splošnega značaja. Splošen je vtis da sc se za vedli železnega zakona medsebojne odvisnosti dogodkov v Aziji in Evropi. Prav zaradi tega so se jih lotile velike skrbi glede vprašanja, kaj se lahko v nekai tednih zgodi. Jasno :e. da skušajo glede na pričakovani razvoj podobnih dogodkov kakor so se v zadnjem času razvrstili pred vrati Indije, najti pravočasno izgovor in opravičilo kakor so to napraviili Angleži Orrenieni «4>azovalci poročajo. da v pristojnih krogih v Kremi ju ostentativno govore o bližnjem obisku Čangkaiška. Nič ni čudnega če bi Kitajska postala g'avna rezerva človeškega materiala. Sposobna je dati na razpolago ljudi, ki so vojaško izvežbani ir< psihnilo^ko pripravljeni. Nazadni* ir-eostane le Kitajski naloga, da brani ogromni kontinent ki bi se ga Japonci radi polastili. Treba ie le d« dajo zavezniki Kitaice-m na razpolago orožje in municijo. Važno je da sc japonsko prodiranje nekje ustavi in da se v kritičnem trenutku ne razori na vzhodno Sibirijo. Nujno it potrebno, da se Sovjetska zveza ne znajde med dvema ognjema Seveda upajo, da bo že pojav nekaj čungkin-ških divizii na mongolskih meiah lahko preprečil to nevamcst. v osfra'em oa b> lahko prav te divizije pozneje služile za obrambo Aziie iz ui-aJske smeri. Zanimiva ie značilna obenem ie pobuda načdnka sovjetskega informacijskega urada Lozovskega ki io je dal tovarišem v Londonu in VVashingtonu. Nemčija namreč naj bi na vse zadnje ne bi'a preveč zadovo-Hna z izredmmi zmaoami Japoncev na južno-ziapndnem Pacifiku. Če bi Japoncem uspelo ren."zirati vse svoje namene in porušiti .središče angleškega imper;ia na področju med Indijo in Avstralijo, bi Nemcem ne preostalo ničesar in bi se nrkega dne znašli pred nasprotnikom, ki bi bil zanje presilen To pobudo je propaganda na drugi strani Ro-kav.skega preliva in Oceana takoj prevzela, nosebno za to. ker je z njo lahko osla4ila 1 grenko izgubo Singapura Tako so v Londonu prišli do tega. da Nemci zavidajo svojim japonskim zaveznikom njihov uspeh, ker so dokazali, da imajo boljše vojake, boljše letalce m najboljše mornarje na svetu. Če se bodo potemtakem stvari v Evropi zanje ugodnejše razviile bo to predvsem zasluga japonskih oboroženih sil. (Piccolo.) Rooseveitova tolažba Bdii.i, io. ieur. aji^i^iii-^-aiu ao t. rudnik Sherioviii listov beiezi, da je bil pred-deouiji rtooaeveit takoj po padcu Singapura prisiljen, bržkone zaradi tega, ker je onaiviuiiu ^manjitaio be&ed, dau novinarjem neKaj izjav, ki pa so bile prav na/-sprctne, kar so še malo prej izjavljali zastopniki ameriške propagande. Ce bi osne sile ne vezale veluvin zavezniških oboroženih sil v Evropi m Aziji tei na morju okrog njiju, bi Japonci ne dosegli svojih onsitAJvitn zmag. Kooseveit je dal tudi po-buuo za novo propagandno geslo, ki bo nedvomno glavni predmet prihodnjih Churcniilovih izjav. Dejal je, da se je treba sedaj umakniti in vztrajati pri obrambi taKO, da bi sovražniK zmerom bolj oskrbel, naitar bi bilo mogoče preiti v protinapad. Tudi v Moskvi so misel takoj povzeli in jo prikrojili po svoje. »Pravda« namreč v svojem komentarju o zadnjem optimističnem članku Kalinina naglaša, da bodo Sovjeti, kaKor je predsednik Sovjetske zveze dejal, še nadalje ohranili iniciativo in sicer tudi tedaj, ko bodo Nemci prešli v protinapad. Razlagati si je to mogoče le na ta način, da se hočejo v Kremlju že sedaj opravičiti zaradi morebitnega novega defenzivnega umika velikega obsega, še pomembnejša pa je s tega vid ka resnica, ki jo je včeraj objavilo sovjetsko vrhovno poveljstvo. V objavi pravi, da je bilo ob priliki zimske ofenzive znova zavzetih 80 mest in 4.000 vasi. Ce se multi-plicirajo posamezni aaendi in napravijo vsote, pomeni to, da sovjetsko vrhovno poveljništvo priznava, da se je zimska ofenziva v bistvu že zaključila in da sovjetsko poveljništvo priznava, da se pripravlja, kakor je to pred kratkim Hitler dejal, nova partija, ki se bo pričela spomladi (piccolo.) Osvajalec Malajskega polotoka Vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil, ki so operirale na Malajskem polotoVu in sedaj tudi pri Singapuru, je general Ja. mašita Pomojuki, ki je v Italiji znan, ker je v maju 1. 1941. obiskal Rim na čelu japonske vojaške misije. Generdi Jamašita je zelo znan in hrabar japonski oficir, ki pripada generalnemu štabu japonske cesarske vojske. Rojen je bil v pokrajini Koci i 1885. Preden je prevzel vrhovno poveljstvo japonskih čet na Malajskem polotoku, je bil generalni inšpektor japonskih letalskih sil. Obiskal j3 oficirsko žolo v Tokiju, kjer je postal 1.190 i. podporočnik Med svetovno vojno je bil v Evropi kot vojaški opazovalec in je imel že tedaj prvič priliko, da je obiskal Italijo. Po vojni se je vrnil na Japonsko, kjer je bil dodeljen vojnemu ministrstvu, a kmalu nato je bil zaradi svojih izrednih sposobnosti poklican v japonski generalni štab. L 1927. se je vrnil v Evropo im sicer kot vojaški ataše na Madžarsko, kjer je ostal do i 1931. Kot turist je tedaj ponovno obiskal Italijo, ki ga je prevzela zaradi fa> šističnih sprememb na vseh področjih. Tedaj je Jamašita od blizu spoznal fašizem in njegovo veliko tvorno moč Ko se je vrnil 1. 1931. v domovino, je bil povišan v polkovnika in je prevzel poveljstvo nekega pehotnega polka. Nato je zopet prešel v vojno ministrstvo in je bil povišan v gene., rala. L. 1936. je najprej postal poveljnik brigade, a že naslednje leto je prevzel poveljstvo večje edini ce. Ob izbruhu sovražnosti s Kitajsko je odšel takoj na bojno področje, kjer se je izkazal kot spreten in hraber poveljnik, ki je mnogo pripomogel k uspehom japonskih oboroženih sil. Po svojem obisku v Italiji maja lanskega leta je o svojih vtisih izjavil sledeče. »Obisk v"Italiji mi je nudil konkreten vpogled v ogromne napore, ki jih je Italija pod Duccjevim vodstvom izvršila v svoji obnovi. Novi rimski imperij bo prav gotovo postal dejstvo, kajti Mussolinijev dun se opaža ca slehernem področju socialnega in gospodarskega življenja Italije. O socialnem značaju sedanje vojne Genarc Pistoleze oojavlja v listu »Regi-me Fascista« članek o socialnem značaju sedanje vojne, iz katerega posnemamo nekaj ugotovitev: Socialni značaj sedanje vojne, ki jo velesile osi vodita proti V eliki Britaniji, izhaja predvsem iz njene totalitarnosti. V sedanjem konfliktu so namreč zajete vse energije in vsa pričakovanja, velika ln mala, zgodovinska in sodobna narodov, ki se bore. Socialni značaj te vojne pa izhaja predvsem iz ciljev ki jih zasledujeta velesili osi. Italijanski narod, ki se danes bori v Evropi in v Afriki, torej na strateških točkah svojega tako zvanega življenjskega prostora ne želi uresničiti celo novega po-litično-vojaškega ravnovesja, ki naj bi zagotovilo njegovo varnost in neodvisnost, temveč hoče obenem zboljšati svoje življenjske in delovne pogoje, skratka, svoje pogoje za obstanek in sredstva svoje naravne ekspanzije. Do včeraj so to njegovo nujnost, ki je temeljnega pomena, ker je človeška ln neodpravljiva, ovirale in zatirale plutokratske države. Pri razdelitvi ko-lonijalnih ozemelj v Versailesu so bili obdarovani oni, ki so že kaj imeli, med tem ko so ostali brez vsega oni, kakor Italija, ki je živela na nezadostnem prostoru. Ver-sailleski mir je odvzel Nemčiji njeno pre-komorsko življenje, ki si ga je bila s trudom ustvarila. Jasno je. da se bo po odstranitvi tega položaja spričo zmagovitega zaleta armad osi začel socialni razvoj dvajsetega stoletja ki bo napravil mogočen korak naprej. Bo gastva zemlje bodo tedaj drugače in bolj pravično porazdeljena med tem ko se bodo narodom, ki bodo tega potrebni, nudili novi viri dela Delo bo nagrajeno. V narodni skupnosti bo ono pomenilo zboljšanje življenjskih pogojev širokih ljudskih slojev in njihovo udeležbo pri onih oblikah napredka, ki jih v preteklosti niso bili de- ležni, skratka, sigurno bodočnost. Pogojni socialni program, ki sta ga začrtali velesili osi, že nakazuje obrise, ki se bodo pokazali na tem področju, delo vsem, ki bodo brez njega, obenem pa pošteno plačilo, dostojna in higijenska hiša, soudeležba v višjem življenju in pri višji vzgoji. Sovjetski načrti v Evropi Budimpeštanski oficiozni organ »Pestar Lloyd« poroča iz Berlina: Diplomatski sotrudnik agencije T. P. piše: Angleška agitacija Bi 5e vedno prizadeva, da bi izbrisala vtis, ki so ga na evropske države napravile Edenove koncesije Stalinu, ki obstoje v glavnem v prepustitvi evropske celine boljševizmu. Tako poročajo angleške radijske postaje v različnih jezikih, samo ne v angleškem ln ruskem Jeziku, da je gotovo, da Stalin nI postavil tako veliluh zahtev, kakor so se baH zlasti v Turčiji in v ostalih srednjeevropskia državah in državah jugovzhodne Evrope, temveč se hoče zadovoljiti samo z baltiškimi aižavaml, Besarabijo in Finsko do meje izza moskovskega miru iz L 1940. Pri razširjanju teh vesti se angleške radijske postaje sklicujejo v glavnem na članek ameriškega novinarja, ki je v izvlečkih Izšel tudi v švedskih listih. Kako malo vere pa gre tem naknadnim zagotovilom, dokazuje med drugim tudi poslednji govor finskega državnega predsednika Rytija, ki je ugotovil obstoj boljše-viškega imperijalizma ne le nasproti Finski, temveč nasproti vsej Evropi, in je opozoril tudi na Edenov pristanek na te sovjetske načrte. Tudi iz tabora boljševiških zaveznikov prihajajo vedno znova dokazi o namerah, ki se uveljavljajo v koaliciji. Sovjetska grozodejstva z nemškimi ujetniki Nemška poročevalska agencija DNB Je objavila pred dnevi naslednje poročilo: V bližini malega kraja Ježev pri šahovi so nemški vojaki pred nekaj dnevi pri pre. hodu skozi gozd našli pet nemških vojakov, ki so bili z nogami in rokami krepko zvezani na drevesa in so pri mrazu izpod 35 stop. pod ničlo zmrznili Pri podrobnem pregledu je bilo mogoče ugotoviti, da so bili nemškim vojakom pred njihovim zve-zanjem odvzeti vsi topli predmeti. Neki prebivalec kraja je pripovedoval, da Je na lastne oči videl, kako so boljševiški vojaki nemške ujetnike nasilno odpeljali v gozd in jih po poti pretepali. Ko so jim odvzeli zimska oblačila, so zvezane vojake polili z mrzlo vodo, da so v kratkem času popolnoma zmrznili. Kakor poroča agencija INB, so v vojaških krogih Berlina mnenja, da v Sovjetski zvezi bržkone sploh ni nemških ujetnikov. V zvezi s tem opozarjajo na povelja sovjetskih oficirjev, ki so prišla Nemcem v roke, po katerih je treba vsakega Nemca, čim se pred sovjetskimi vojaškimi oblastmi izpove, takoj ustreliti. Na neko vprašanje so v nemškem zunanjem ministrstvu odgovorili, da se Nemcem doslej ni posrečilo dobiti nikakih obvestil o usodi nemških ujetnikov v Sovjetski zvezi. Istočasno so Izjavili, da Nemcem ni ničesar znanega o vesti, ki so jo razširili sovjetski listi, da se Je namreč Sovjetska zveza obrnila na mednarodni Rdeči križ s prošnjo za intervencijo zaradi položaja sovjetskih vojnih ujetnikov v Nemčiji. Dejstvo je le, da si Nemčla že dolgo časa po raznih potih prizadeva, da bi kaj zvedela o usodi nemških vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi, vsi ti poskusi pa bo ostali doslej brez uspeha. Churchill in Cripps Nemški list »Frankfurter Zeitung« je objavil ta dni članek svojega direktorja dr, Kircherja o »Churchillovih posledicah«, lz katerega posnemamo odstavek, ki se posebej nanaša na vlogo bivšega angleškega veleposlanika v Moskvi sira Stafforda Crlppsa ki se je, kakor znano, vrnil v Anglijo Dr Klrcher prihaja ob zaključku pregleda an glaško-amerišklh odnosov do zaključka, r«a bi po Churchtllovem mnenju v ameriški svetovni tvrdki, ki bi prevzela dediščino Velike Britanije, še vedno nekaj ostalo. Nato pa nemški pisec takole nadaljuje: Prošnje za osebne izkaznice Za prošnje za osebne izkaznice je zadnji dan nedelja 15. t. m., seveda za one, ki morajo imeti izkaznice, torej za moške od 15. do 50. leta. Ker pa nekaterj ne morejo zbrati potrebnih Listin za dokaz istovetnosti, zlasti pa ne morejo vai pripraviti predpisanih treh fotografij, naj oni, ki listin ali fotografij še ne bi imet do nelelje, ta zadnji dan vlože samo prošnje, nato pa prihodnji teden posebej prineso še fotografije in potrebne listine. Nasprotno lahko tudi zmagovita Anglija le malo dobrega pričakuje od boljševi-kov, bodisi v Evropi, na Bližnjem vzhodu ah v skandinavskih vodah in Sredozemlju, bodisi v zunanji ali notranji politiki. Gospod Eden se je pred kratkim nekoliko razočaran vrnil iz Moskve, saj je govoril tudi o »težavah«, za Stafforda Crippsa pa ni nobenih težav, ako bi se le dokopal iio oblasti. Edina njegova osebna težava je morda v njegovem brezmejnem samoljuo-ju. On ne bi hotel postati le minister za oskrbo, temveč bi želel dobiti vso oblast v Angliji v svoje roke, k čemur naj bi mu pomagala Stalin in radikalizem v V3lil:i Brtaniji Kakšna sprememba za staro mJI-glijo, kakšna sprememba za sina starega lorda Parmooia, ki je bil sicer v bidtvi zelo dober jurist in dober mož meščanskega reda, ki je pa po svojem človeškem mišljenju stremel po tem, da bi nekoč prešel v družbo angleških gentlemenov. Sp%-da pa med posledice gospoda Churchilla, da mora tega počasi se razvijajočega ri-vala pobijati z lastnim orožjem, namreč s prijateljstvom do boljševikov, kajti angleški narod je sedaj navdušen za Stalina Churchill sovraži Nemčijo, ki jo je že pred sedmimi leti, ko je bila še šibka, smatral za tako močno in nevarno, da je smatral vojno proti njej za nujno potreono. Na ljubo svojemu uspehu je Churchill p«č vsega sposoben, vendar pa je vprašanje, ali na dnu svojega aristokratskega in k• SjBP ' . > - ' - - , - . S JSS Incrociatore giapponese ha aperto la lotta per aintare gli attaccantl tn terra — Japonska križarka je stopila v boj, da podpre napadalce na kopnem Japonska Je v dosedanjem poteku vojne že večkrat pokazala udarno moč svoje armade. Zdaj, ko je padlo glavno oporišče demokracij na Daljnem vzhodu, Singapur, prihajajo še vedno podrobna poročila o zavzetju drugega najvažnejšega oporišča v Aziji, Hongkonga. Pri obeh drznih akcijah so Imeli levji delež zmage tako zvani samuraji. Japonska armada Ima nekaj polkov, ki so v plavanju posebno dobro iz-vežbc.ni in ki jih imenujejo samuraje. Vojaki teh edinic imajo posebne plavalne vaje, ki jih gojijo še danes, prav tako kakor v preteklosti, samo v vojaške svrhe. Takšno plavanje utrdi telo proti različnim nevarnostim in težavam, ki jih prinašajo s seboj valovanje, močni tokovi, viharji, vrtinci ali vodne rastline ovijalke. Samuraji lahko nosijo bremena, se v vodi borijo in streljajo, ne da bi zmočili puško in municiio. D 'h t plavalec se zna z zvezanimi nogami in rokami premikati naprej. Japonski štab je imel vso pravico, da se je na svoje izbrane plavalne čete popolnoma zanesel. Vojake sta vežbala olimpiica Koike ln Ito, ki sta imela že na berlinski Olimpiadi velik uspeh. Iz Kauluna so Japonci jasno videli pred seboj Hongkong. Toda ločila jih je 1000 m široka morska ožina, ki je bila vsa minirana. Japonska tajna služba je to že dolgo vedela. Sestal se je armadni štab in pretresal predloge za najuspešnejšo izvedbo načrta za zavzetje otoka. Vsi so si bili edini v tem, da bodo brez večjih žrtev dosegli swf namen le s kakih presenečenjem. V Preparativi per il volo sopra Singapur — Priprave za polet nad Singapur tem se je nekdo domislil japonskih plaval-nih čet. Njegov predlog je bil sprejet. Po končani seji armadnega štaba v Kau-lunu sta bila Koike in Ito obveščena o načrtu, ki naj prvič v sedanji vojni pokaže, kaj zmorejo samuraji. Molče sta ae poklonila višjim, od katerih sta prejela povelje, potem pa se podala k svojim vojakom in jih poučila o težavni nalogi, ki jim je naložena. Vse popoldne so smeli junaki, ki so bili izbrani za izvršitev povelja, spati ali na njim najljubši način mirno preživeti px>poldne. Komaj se je spustila tema na obalo Južnega kitajskega morja, so se zbrali vojaki, da od svojih poveljnikov prejmejo še zadnja navodila. Ker so bili le lahko napravljeni, so si z mastjo namazali telesa, da bi lahko čim delj vztrajali v mrzli vodi. Vsakdo je imel pripravljeno specialno orodje in boben z več sto metri dolgo električno žico. Nadaljnje količine žice so imeli pripravljene na posebnih majhnih splavih. Takoj po nastopu popolne teme sta dala Koike in Ito svojim vojakom znamenje za pričetek napada, čeprav je v trenutku bilo v vodi na stotine mož, ni bilo ničesar slišati, kajti samuraji morajo znati plavati in skakati v vodo p>opolnoma neslišno. O položaju angleških vodnih min je bil vsak posameznik natančno obveščen. Vojaki so plavali proti določenim ciljem, seveda vedno v mislih na to, da utegnejo naleteti Se na mine, ki so bile kljub skrbnim pripravam morda spregledane. Kako hitro je plavalec prišel do mine, jo je ovil z električnim kablom in z njim v roki nadaljeval svojo pot. Vojaki se niso vračali nazaj v Kaulun na svoje izhodiščno mesto, ampak so plavali naprej na Hongkong. Samo po sebi razumljivo je, da so se Izognili trdnjavi Viktoriji in drugam močno oboroženim krajem, ampak splavali na obalo, kjer so vedeli, da nI močno zastražena. 2e po nekaj urah so se zbrali brez najmanjše izgube. Za njimi je prispel prav tako neslišno, kakor oni sami, majhen japonski brod, ki je Imel le pičlo p>osadko, zato pa poseben električen aparat na krovni. Z aparatom so zvezali vse žice, s katerimi so prej ovili mine. Se enkrat ao pregledali, če ni bila kaka žica pozabljena, p>otem pa sta Koike ln Ito. voditelja tega velikega podjetja, smehljajoč se premaknila dve ročki, kar je imelo za posledico, da so vse podvodne mine trenutno ln z groznim pokom zletele v zrak, tvore® prekrasne vodomete. V Hongkongu je vladala pri popolni zatemnitvi najgloblja nočna tišina. Eksplozija pa Je bila tako močna, da je posadka trdnjave Viktorija mislila, da je bila trdnjava sama na najobčutljivejšem mestu vržena v zrak. Britanci so izgubili položaj iz rok in ao šele prepozno opazili, da je takoj po eksploziji zapustilo obalo pri Kaulunu na stotine japonskih čolnov ln brodov ln se odpeljalo proti Hongkongu. 2e naslednje jutro je bilo navidezno nezavzetno oj>orišče na Daljnem vzhodu Hongkong v japonskih rokah. Ena največjih zmag v novejši Japonski zgodovini Je bila dosežena. Nel ricovero immetfiatamente davanti al-1'attacco — V zavetju tik pred napadom Skrb za zdravje mladine In nSre&ev Lam je v vseh zdravstvenih zavodih Ljubljane iskalo pomoči nad 37,000 bolnikov Ljubljana. 13. februarja Pod nadzorstvom mestne šolske poliklinike, ki deluje v okrilju mestnega fizikata, je 18 ljudskih šol s približno 5000 otioki. Lani je bilo zdravniško pregledanih 4586 otrok. Sistematskih pregledov je billo 2338 (1300 dečkov in 1038 deklic), kontrolnih pa 2248 (1322 dečkov in 926 deklic). Šolska poliklinika je izvršila 1893 ordinacij, 2433 obsevanj z višnskim soncem in 141 drugih fizi-kaličnih zdravljenj. Zdravniški pregledi so ugotovili nas'ednje glavne napake v zdravstvenem stanju nadzorovanih otrok (številke v odstotkih): pomankljiva telesna čistoča 14.41. kožne bolezni 3 50, napake hrbtenice 10.31. napake drže in okostja 14.40. motn je srca 3.08, razne p'j učne bolezni 8.69. motnje živčevja 5.95, bolezni oči 1.19, motnje vida 9.59. bolezni ušesi in motnje sluha 0.13, bolezni nosa in ust 2 50 motnje pubertete 0.56. caries zob 35.63, povečane n bni-ce in žrelnice 13.63, motnje govora 0.27 povečane mezgovnice 10.59. povečane ščitne žleze 11.39. druge bolezni 15.98. Obžalovanja je vreden vsekakor oistotek poman;k!'ive telesne čistoče. Nareke v po ložaju hrbtenice in ostalega okostja se stalno boljšajo, prav tako stanje zobov;a in odstotek golšavcisti. Motnje v živčnem sestavu pa so bile lani večie kakor občaino. Prav tako je bil ugotoviien velik odstotek slabo prehranjene dece. Zato je orgaOzadja dodatne prehrane v sedanjih izrednih ča sih še važncj 'a kakor s ccr. Z3 zobno zdravljenje csnovnooske mlad 'n 2 in pa te'csnc-vzgojnemu društvu za crtopod^ko telovadb} sirom,a"ne dece je mc-itna občina p'ača'a primeren znesek. — Kako vo':ke važnosti je zdravje šolfike m'adinc za bodočnost naroda. je takoj prve tedne po zasedbi Ljubljanske pokra ii ne pokazala tudi italijanska vlada, ki je pos'a'a v Ljubljano svojo specialno cmremljeno in vzorno organizirano zdravstveno a vt cA o'ono pol vodstv om dr. Duceja SneciaPsti so več dni vrili pr.gle-de ljubljanske osnovno'«".''ske m'adine, s katere zdravstvenim stanicm sn bili v klavnem zadovoljn;. Ob prvem stiku z našimi otroki so pokazali mnogo ljubezni in naklonjenosti, hkritu pa so dobi'i vpogled v cvrgaivza-cijo naše socialno zdravstvene za"čite šolske dece V amb-'latrr:ju za nepremožne ;e lani icka'o zdravnike pomol*' 1815 oseb — 762 mo kih -n 10.53 žensk. Vseh rdinacii ie b;lo 7206 na d imu tm je b:!o izvršenih 1247 obiskov. Lcri število je bilo izvrienih obsevanj z višmskim '^nefm zdravljenj s SoPlu-xom ter ga'van:zacij in ton!zicij. Z-?.r*d: do loSitve delazmo^nosti v svrho prid^Vtfve rednih in izrednih je b;1o precleda- n:b 74* r.r-eS. — Pregled ordinacij v ambu- latoriju nam a številkami naaorao kale, katere bolezni so med siromašnim prebivalstvom Ljubljane najbolj razširjene: notranje bolezni 2390. kirurške bolezni 1136. tuberkuloza 716, kožne bolezni 274, spolne bolezni 142. bolezni oči 118 ter bolezni nosa. grla in ušesa 105. Pri tej priliki naj podamo še pregled bolnikov. Id so lani v vseh 12 zdravstvenih zavodih našega mesta iskali zavetja in pomoči: obča državna bolnica 28.316. bolnica za ženske bolezni 3282, bolnica za duševne bo- lezni 1410, zavod za zaščito mater in deee 332, banovinski zavod za raziskovanje raka 720, mestno zavetišče za onemogle 260, zdravilišče Leon išče 590, šla j mer j ev dom 1485. sanatorij Emona 176 zavetišče »v. Jožefa 304, nezgodna postaja OUZD 135 in zavetišče Jožef in um 60 — skupno 37.070 bolnikov. Vsi ti zdravstveni zavodi imajo na razpolago 3130 postelj m v njih je zaposlenih 117 zdravnikov. 334 s^ster-redovnic. 13 diplomiranih zaščitnih sester. 163 bolničarjev in 536 drugega osebja. Volkovi na praga dolenjskih vasi Huda zima je močno prizadela našo divjad Novo mesto, 12. februarja V prostranih dolenjskih gozdovih radi ostre zime trpi zelo divjad, ki zaradi debele snežne odeje ne more priti do potrebne hrane. Po samotnih domačijah imajo dnevno v gosteh sicer tako plaho srnjad. Naše dobro g&rjansko ljudstvo je pravilno razumelo veliko stisko naše divjačine in pokla-da dnevno pod kozolce saj najpotrebnejšo hrano. Stalna pojava srnjadi v bližini osamljenih gorskih bivališč pa je privedla posebno s kočevskega Roga v naše vasi tudi lačne volkove. V torkovih večernih urah sta prispela na neko osamljeno domačijo, oddaljeno komaj 400 m od znane vasi Smuke, kar dva volkova ki sta gonila pred seboj ljubko mlado srno. Vsa onemogla se je srna zatekla v bližnji kozolec, kjer sta jo pa kljub viku in kriku domačinov volkova raztrgala in požrla in se je domačinom le težko posrečilo odgnati oba volkova od hiše zopet v gozd. Poleg sme in zankarjev so pričeli sedaj še volkovi uničevati našo divjad in obstoja resna nevarnost, da bo to zimo občutno iz- trebljena v dolenjskih gozdovih. Lastniki lovišč so pričeli sedaj nastavljati divjačini hrano, kar pa še ni dovoljno in je nujno potrebno, da tudi ostalo naše poleželsko prebivalstvo s krmljenjem pomaga naši divjadi prebitj to ostro zimo. V še večji nevarnosti pa se nahajajo tudi naši krilati prijatelji, k: prav tako radi debele snežne odeje ne morejo priti do hrane in trpe največje pomanjkanje. Hud mraz in gladovanje dnevno uničujeta po Dolenjskem na stotine ptic in pri tem posebno trpe škorci, ščinkovci, drozgi in taščice, ki jih najdemo dnevno veliko število zmrznjenih. Nujno potrebno je, da se tudi na našem podeželju postavijo krmilne hišice, kjer bodo naši krilati prijatelji lahko vsak dan našlj vsaj najpotrebnejšo hrano. Za to uslugo se bodo posebno našim kmetom zelo oddolžili z uničevanjem škodljivega mrčesa in rešili marsikateremu kmetovalcu njegov sadonosnik. Ne zapirajmo torej svojega srca in ne gledajmo ravnodušno na propast naših najboljših prijateljev, temveč jim takoj priskočimo na pomoč. Hrvatski letalci na vzhodni fronti Vojni dopisnik Rauchwetter Je napisal že več člankov o različnih podvigih hrvatskih letalcev na vzhodni fronti. Enega od njih povzemamo tudi ml. Hrvatski letalci so dobili nalogo, da opravijo oborožen izvidniški polet na oni strani sovražne črte. Čeprav je bila naloga z ozi-rorn na slabo vreme težka, so se veselili in prosili, da jih pošljejo čim prej. Naši hrvatski tovariši namreč dobro vedo, da se vojna in frontna izkustva, kakor jih imajo njihovi nemški učitelji, najlaže pridobe pri takih težkih nalogah. Pravkar je radiotelegrafist javil, da so hrvatski letalci preleteli sovražno črto, ko so se začeli oblaki vse bolj spuščati; najprej od 1000 na 700 metrov, potem na 400 m in čez nekoliko minut niso bili višji kakor 50 metrov. Poveljnik posadke je moral ostati v višini, od koder je videl zemljo, če je hotel uspeti. Pilot je zaokrenil težko borbeno letalo v nizki let proti zemlji, toda to ni mnogo pomagalo; vsak čas so se letalci izgubili v velikih belih snežnih oblakih, kjer se ne more ločiti s snegom pokrita zemlja od oblaka. S pripravljenimi odprtinami za bombe leti letalo popolnoma nizko nad zemljo v vzhodni smeri. Poveljnik je vedno pripravljen, da odvrže bombe, ker se lahko vsak trenutek zgodi, da se mu pred očmi pokaže primeren cilj, in tedaj je treba delati kar najhitreje. Vsi živci posadke letala so napeti in štirje pari oči mrzlično gledajo v belo-sivo oblačno morje. Včasih se zgodi, da preleti letalo le nekaj centimetrov nad žicami, drevjem, gozdovi ali s snegom pokritimi slamnatimi strehami, ki se kakor pošast pojavljajo pred letalom ln ki lih je treba z veliko spretnostjo preskočiti. Zemlja na tleh se vidi le v glavnih obrisih, kdaj pa kdaj pa ie sploh ni videti. Naenkrat je pilot zaobrnil težko letalo skoro navpično s tolikšno silo. da se je v kabini vse prevrnilo. Opazil je namreč v zadnjem trenutku, da se ne nahaja v oblakih, ampak da se je spustil tako nizko nad s snegom pokrito polje, da so spodnji deli letala že zadevali v sneg. Poveljnik letala se javlja svoji komandi. da so doslej leteli že 45 minut v označeni smeri in da se mora vsak čas pokazati železniška proga proti Moskvi, ki je njihov cilj Letalo se je spustilo spet niže. da bi posadka lahko razločila, kdaj in kako naj napade. V gostih oblakih se je steklo pilotskega sedeža zalodenelo, tako da skozenj ni b'!o mežno več gledati. Zaradi tega ie moral pilot odnretl majhno odprtino pred svojim obrazom. Tedaj pa je vdrl v kabino strahovito hladen zrak. ea c®1nil najprej po licih, potem pa moolr.il ves prostor, v katerem je bilo dotlej tako prijetno toplo Tudi poveljnik letala je odprl okence na svojem opazovalnem mestu in gledal ne-prr^ično pred sebe. 50 minut petem, ko je letalo preletelo sovražno črto. se je končno pokazala pro- Vzroki najhujših porazov 2e mnogo se je pisalo, še več pa govorilo o vzrokih tako naglega francoskega poraza po nemški vojski. Naj pride do naših čitateljev še naslednji glas, ki ga povzemamo iz nekega hrvatskega dnevnika. Pred vstopom Francije v sedanjo vojno, se je splošno govorilo da je Francija sama po sebi tako velika tn močna, da bo lahko odbila in zlomila silo velikega nemškega rajha. Saj je vsakdo imel v mislih deželo k: je razprostranjena ln zelo bogata, razen tega pa je imela za sabo sijajno preteklost, polno vojaških vrlin, do pretiranosti nacionalno zaveden narod. Nihče ni mogel niti pomisliti na to, kar je vendar prišlo — na nsnaden in popoln katastrofalen vojašld poraz Francije. Svet se je začudil ln začel Iskati temu vzroke. Danes je izven dvoma, da so bili glavni vzroki katastrofe v moralnem in socialno-demografskem vprašanju. Francoski narod je v biološkem pogledu že zdavnaj začel kazati močne znake slabljenja, staranja in propad,ima Posamezniki so jasno videli, kam to vodi. ker so vedeli, da imajo porazi na bojnem polju često svoje vzroke daleč nazaj Današnji prvi državljan Francije maršal Petain je že zgodaj zaslutil kalast-ofo. Sklepa! je na to po žalostnem stanju, v katerega je zapadala Francija, ki je vse bolj preprečevala porode in se vdajala uživanju Spoznanje nevarnosti pa je obšlo še mnoge druge. Ne- kateri francoski časopisi so tik pred vojno leta 1939. pisali: »Mi smo rasa. ki izginja, in živimo v deželi, ki umira«. Vodilni ljudje si niso zakrivali oči pred resničnostjo »dežele starcev«. General Gamelin je na primer še pred vojno rekel, da se Francija rnora pomladiti, ako hoče. da bo zavladal v državi nov in podjetnejši duh. Tudi zloglasni Revnaud je priznal, da sta se stvar-jalni duh in pripravljenost na nevarnost močno oslabila, kar so znaki propadanja. Težko je razumeti, da ostre sodbe ln zlovešča prerokovanja samih Francozov niso imela nikakega odmeva v Franciii. Izgleda, da je bilo zlo že tako zakoreninjeno, da ljudje niso imeli več niti vere v boljšo bodočnost. Človeku zastaja razum pri misli kako je dežela z vsem narodom drevlla v srotovo propast, a da se pri tem ni našel nihče, ki bi se odločno zavzel za preporod. Francija se je očitno starala in izumirala, ker ni bilo mogoče najti načina, da bi sp življenje Francozov zaokrenilo v pravilno smer Edino, kar se je še moglo storiti ln je bilo v moči posameznikov, je bila zdravstvena skrb za mladino. Hoteli so rešiti vsaj to, kar so nehote Se imeli, a to je bila že Itak maloštevilna deca. Na Francoskem je bil Se leta 1898 preaežek rojenih v primerjavi z mrtvimi aelo majhen in sicer le 88.860. medtem ko je iatega leta Imela Nemčija 846.871 več rojstev kakor smrti Nič boljše ni bilo v Franciji, niti pred začetkom sedanje vojne. Ne smemo pozabiti, da je r.a neki veliki mednarodni higienski razstavi bila po*»lie-na z'?.ta kolaina za prašek, ki ie s'už!l Izključno »modernim« sonrogom da iim žene ne bi zanosite To ''e bl'o v Franciji. Sredi Pariza si videl velike lenake. s katerih ,1e lahko vrakdo razbral da za bore 5 frankov zve za sredstva, ki preprečujejo nosečnost. Ta knjižica pa je bila le eden izmed številnih drugih podobnih zvezkov. Ni čuda zato. da so bile rojstne knjire v nekaterih obč'nah prazne. Do nedavnega je v Parizu v veliki nakladi Izhajal časopis »Recrenera-tion« in služil izključno omejevanju porodov. Pokret pod imenom neomaltuz'anIzem, ki se je širil iz Anglije v 19. stoletju, 1e v Franciji naSel nairodovitnejša tla: svrha pa mu je bila: čim manj porodov, čim manj otrok. Toda namesto da bi še v zadnjem času s potrebnimi ukrepi zavrli in preprečili katastrofo, so v francoski družbi v tem pogledu bile vsak dan slabše prilike. Ločitve zakonov so bile na dnevnem redu. Samo leta 1923. je bilo nič manj kakor 23.000 ločitev zakona. Razen tega je opravil svole delo tudi alkohol, ki je razkrajal živo meso naroda in pospeševal naelo bližajočo se katastrofo. Dve milijardi frankov letno je bilo potrošenih samo za pristolbine na potrošnjo alkohola. Na vsakih 60 prebivalcev Je priSla točilnica alkoholnih pijafi. Treba je poudariti ie to. da je lata 1881 bilo v Franciji 37 000 umobolnlh. leta 190T že 71 000. dve leti kasneje 1e Število prekoračilo že 100 000. leta 1939. pa se je povpelo preko 200 000. Alkohol je tudi tu Imel levji delež. Pomisliti moramo, da je dve tret Ini svetovne proizvodnje absinta potrošMa sama Francija, znano pa je, kako kvarno vpliva abslnt na organizem prav v pogledu rodnosti. Pr; takih splošnih prilikah nI čudno, da je število rojstev padlo na najnižjo stopnjo, medtem ko se je umrljivost povečala celo na 15 od tisoč ljudi. Od leta 1935. so v štirih letih samo jetika. sifilis ln rak povzročili toliko žrtev, da niihovo število nresefa število v prvi svetovni vojni padlih Francozov. Splavi ?c leta 1939 doseli velikansko število 500 000 to je preko dve tretlinl porodov Medtem ko je bilo v Franciii na leto 610 000 rojstev. jih ie Imela Nemčija 1.600 000, Italija pa en mi'I*on število prebivalstva se je v NemčHi v letih on 1865 do 1938. povzpelo od 45 na 88 milHonov, v Italiii od 24 ns 44 milifbnov. v Franciji pa od 37,850.000 samo na 41 085 000. • Deistvo je. da je francoski narod nedavno doživel največji in najtežji zlom in poraz v vsej svoji zgodovini, kakor je tudi dejstvo, da je bil ta poraz pripravljaš že leta v sami francoski družbi. Namenila si je usodo, ki bi ji je ne mosrel privoščiti niti naihujšl sovražnik. Neprijatelj Francije ni bil na oni strani Maginotove črte. ampak v njeni lastni hiši. Francija je morala doživeti najhujšo katastrofo, da zlomljena in uničena vidi samo sebe in se zave Upravičeno Je rekel sivi maršal Petain: Do tu Je dovolj, odslej naj ae začne novo ilv-ljenje — preporod Francije«. Zdravo rodbinsko življenje In socialna morala so temelji. na katerih bo lahko Francija ponovno vznikla v sijaju svoje davne preteklosti. ga, ki jo je posadka iskala. Poveljnik daje letalu novo smer in kmalu so leteli vzporedno s tračnicami. Jedva je pilot Izravnal letalo, ko je opazil poveljnik na desni strani ob progi večje taborišče. V njem je vse vrvelo rjavih postav in videlo se je, kako vojaki grabijo za puške. Tedaj pa so že padale prve bombe v taborišče boljševiških vojakov. V prvem naletu se nI posrečilo odvreči vseh. Zato so letalo zaobrnili in še enkrat napadli. Zdaj pa se je že oglasila protiletalska obramba in bele ter rdeče strelice so švigale okoli letala. Naenkrat Je nekaj zazvenelo v stroju. Tudi poveljnik je čutil kakor da ga je nekaj udarilo, toda v tistem trenutku je videl že sp>et pod seboj samo barake in ni mislil na drugo, kakor na ročko, s katero je odvrgel še ostale bombe na cilj. »Gremo domov«, je padlo povelje. Pilot se je ozrl na ploščo z instrumenti, kjer se je dogajalo nekaj čudnega. Dotok olja z desne strani ni funkcioniral, neka važna ročka je bila pomaknjena na stran, aparat za merjenje brzine pa je naenkrat kazal 700 km. Krogla iz strojne puške je udarila v Instrumente za upravljanje ter jih tako poškodovala, da niso bili več uporabljivi. Pilot zdaj ni imel več možnosti kontrolirati delovanje najvažnejših delov tega kompliciranega stroja, ki ga je moral upravljati. Vedel je samo, da mora slepo voziti domov ln preleetl dolgo pot, ki vodi še skoro celo uro nad sovražnikovim ozemljem. Poveljnik je videl zaskrbljene oči posadke in je zlasti pilota hrabril s svojimi besedami. Tedaj pa je začutil hudo bolečino v kolenu. Oprezno se je potipal in ^Idel, da je rokavica krvava. Toda nič ni hotel govoriti o svoji rani, da p>osadka ne bi vedela, da ima ranjenega poveljnika. Pot proti domu se je zdela nenavadno dolga. Vsako minuto je letalce morila strašna misel, da bi se kaj tako hudo ne pokvarilo, da stroj ne bi mogel več delovati. 2e so se pripravili za primer, da bi morali za silo pristati. Hoteli so le še priti na področje svojih čet. Veliko časa je minilo preden je poveljnik dobil spet orientacijo. Oblaki so se po malem razpodili in let na slepo brez uporabe orientacijskih aparatov se je bližal koncu. 2e so letalci preleteli sovražno črto in uspelo jim je celo, kar se je zdelo v začetku nemogoče, da so pristali na odhodnem letališču In da se jim ni nič zgodilo. Ko je pilot ustavil motorje, se je popolnoma izmučen naslonil na svojem sedežu ln videlo se le, da je delal z naporom zadnjih moči. Preteklo je nekaj minut, da je prišel k sebi in šele nato je tudi poveljnik povedal, da je ranjen. Vztrajal je vse doslej ln zatajeval rano toliko časa, dokler so njegovi tovariši potrebovali vse svoje živce ln pažnjo samo za uspeh poleta. Nov val mraza V noči od četrtka na petek se je vreme spet naglo spremenilo. V četrtek popoMne ie bilo nebo jasno skoraj že pomladansko. Čez noč pa «e pritsnil mraz. V zgodnjih jutmjih urah je legTa na mesto megla Živo srebro je padlo g'oboko pod ničlo. Toplomer v vremenski hišici v Zvezdi je kazail najnižjo temperaturo —16 6. v Rožni dolini je živo srebro zdrknilo na —19. v Trnovem na —21. Najhujši mraz pa je bil na Barju, kjer je karal tor^omer spet —23°. Vremenski preobrat je tembolj zanimiv, ker je v sredo in č^rtek čez dan prevladoval južno vreme. V sredo zgodaj zjutraj ie ^'cer kazal tm>'omer v Trnovem —12° in v Zvezdi pa —7.4. toda č"z dan se je živo srebro dvi<*ni'o na +0.4 PonoMne je sonce •"ako t op'o sijalo, da je začel sneg naglo komneti. Raz strehe je zdaj pa zda' zgrmel cel plaz. Jug je bil v četrtek še močnejši :n je celo v zgodniih urah bila najnižja temperatura samo —3.8 čez dan pa se je živo srebro dvignilo na -t-0 3. Pivnoldne »e sonce še bo'j ogreva'r» kakor v sredo in sneg je še boli kormr-1. Bil ;e pravi spom'adan«ki dan. \Tajsi ie spet nas/tonil mraz. vendaT ima ^onee ž" zn~'-n moč in din se je tudi toliko že podi1!?«!, da ni pričakovati da bo novi val mraza traial delj časa Meol? v zgodnvh urah je po drevju :n nasadih brzojavnih žicah in ofraiah nai^dMa nrecei*nie rvse D©-'avci ki jih ie n"'e'a mestna r+ičina pridno rdvaža'o sneg. Posebno č>sti(c tramvajske oro*e da s«e promet razviia brez zamud. Liiib''flpfl 'm« nov T»1ue za orani* sreča, last družbe A. A. S S k? ea unoraM'a'0 nred-vsem ra r««fe izven m Mita Vwe£rn ie v mo^.n traktor znamke Deutz Plug ie zoraJ frr»k<» hi-»7>de no mno^h cestah na^e pofrra-'ine. Snežna odeja je še vedno debela 51 cm. 4 BJwU, ff. IL 9fl Sipa Jaka Je stal na peronu pred kioskom sa časnike. Pod pazduho Je Imel palico, njena konica je molela za njim ▼ zrak. Vlak je prtvoEil, Jaka se je obrnlL Steklo je zažvenketalo. »To mi sedaj lahko plačate,« je zavpUa ženska, ki je v kiosku prodajala časnike, »Sipa stane dve liri.« Jaka je molče potegnil bankovec aa da-set Mr. »Da ste ml morali na takSea način razbiti dobro Sipo! Ali nimate drobiža? Treba bi bilo pač malo paziti! Ne morem ram izmenjati.« »Napravite hitro,« je dejal Jaka nestrpno, »moj vlak se odpelje«. »To ml je popolnoma vae eno. Najprvo plačajte Sipo. Nimam drobiža. Pazili bi! Sedaj čakajte, dokler ne dobim toliko dru. bila.« »Kaj stane takSna Sipa?« jo je prekinil Jaka. »Dne Hrt po tarifi.« »Lepo!« Jaka je vzel svojo palico ▼ roko in je raztreščil Se Štiri Sipe. »Ena — dva — tri Štiri — sedaj vam ni treba več menjati — sedaj je račun čist.« Čevlji lz papirja ▼ kratkem bodo začeli prodajati na Nor_ vefikem tako zvane »čevlje iz papirja«, ki so izdelani iz samih tvoriv, ki jih dajejo norveSki gozdovi. Podplati teh čevljev so iz brezo vin©, zgornji deli pa lz mešanice papirja in celuloze. Cena novega obuvala bo seveda prlllčno nizka, a kako bo s trpefc-nostjo, bo pokazala praksa. Izdelovalci trdijo, da n« zaostaja mnogo ža trpežnostjo usnjena čevljev. Dr. Christian Lanri Relander Vžigalice in Švedska sta sicer dva pojma, ki ju vedpo družimo, a to še davno ne pomeni, da bi bili Švedi izumili žigice. Težko je govoriti o kakšnem izumitelju sploh, kajti vžigalice so bile. kakor mnogo drugih stvari, brez katerih si danes življenja ne moremo misliti, sad stoletnih prizadevanj in razvojev. Vendar pa je med glavnimi izumitelji imenovati študenta kemije Kammererja iz Ludvvigsburga. Stoletja so ljudje pomagali s kremnim kamnom in potern z jrvklom ter kresil. no gobo. šele 1. 1680. so sestavili snov iz žveplovega cveta in fosforja, ki se je vno-la že po.lahnem drgnjenju. Kemični vži galniki, ki so se pojavili potem okrog leLa 1800., so bili komplicirani aparati, ki so pa vse eno sličili bolj izgračam, nego prak_ tično uporabni pripravi. Klorovokisli kalij sladkor ii- žvepiena kislina so bile sestavine teh vžigalnikov, a če si hotel sosodu ponuditi ognja, si moral tako sestavljene šibice pomočiti še v azbestno stekleni N:'č. Predavanje so odpovedali, ker se je bil predavatelj prehladi!.« • Korenčkova sta bila v operi. Izvajali so iButterfly«. Gospa Korenčkova ni zadovoljna: »Konzul pa ne poje dobro!« je dejala. Korenček sam pa je zadovoljen: »Kot konzulu mu to niti ni treba Toda priznati moraš, da ima z ozirom na svoj poklic ven_ darle še precej izvežban glas!« • Gospodinja: »Toda, Mlcika, danes imate vendar svoje najbol še svilene nogavice'« Služkinja: »Seveda, milostiva — ali niste rekli, naj oznažim vsa okna proti cesti?« * »Kateri dokazi so, da je naSa zemlja okrogla ?« »Naše poševno obdrsane pete na čevljih, gospod učitelj!« • >Kollkokrat naj vam Se povem, 2an. da morate nnjprvo potrkati, preden vstopite1* »Oprostite, milostiva, saj pogledam prej vedno skozi ključavnico in če milostiva Se niste oblečeni, ne vstopim!« Prepoved za izvažanje lepih deklet Dekleta iz mesta Santa Fe v Argentini veljajo za najlepša v Južni Ameriki, marsikateri bogati tujec si je med njimi izbiral svojo ženo. Toda odslej bo drugače, kajti santafeška mestna uprava Je izjavila, da ne želi, da bi se hčere tega mesta poročile z moSkimi iz kakršnih si bodi drugih krajev. Dekle, ki hoče dobiti poročno dovoljenje, mora sedaj dokazati, da je nj* zaročenec isto tako iz Santa Fe. Hranimo citronove lupine! Od vsake citrone bi morali posneti lupino kolikor mogoče tenko, tako da ostane beli del na sadu. Lupine damo v kozarec, jih potresemo s sladkorjem tako, da so « njim obdane na vseh straneh in kozarec pokrijemo. Pozneje lahko dodamo še na- daljnje lupine ln še več sladkorja. Drobno zrezane lupine se dado potem uporabiti kot izvrstna začimba. Ce hočemo citronove lupine uporabiti kot začimbo le za juha ali sladke jedi, jih lahko tudi samo posušimo ANEKDOTA Hans von Biilow Je gostoval v nekem mestu in pod njegovo taktirko Je tamkajšnji orkester na novo Študiral opero, ki ni bila že dalj časa na sporedu Ln Je imela v tretjem dejanju posebno dolg solo sa flavto. Po tem solu bi morali zasvirati godala, pa niso. »Kje so pa ostali gospodje goslači!« Je vzkliknil von Biilow nevoljno. Tedaj Je zagordnjal neki goslač, ki je bil očitno dremal: »Poglejte si najprvo par-tituro malo natančneje!« Biilow je poglc-dal v partituro ta Je naletel na obrobno opazko, ki jo Je bil vpisal že njegov prednik: »Na tem mestu je treba goslače rtmdJtl!« VSAK DAN ENA Adamson je videl kačo Raztreseni ljudje Posebni uradniki prisostvujejo v Nemčiji izpraznitvi tistih usnjenih torb, s katerimi pobrajo poštni nameščenci vsebino pisemskih nabiralnikov. Pozornost teh posebnih uradnikov ne velja pismom, dopisnicam m vsem mogočim drugim poštnim pošiljkam in tiskovinam, temveč tistim »postranskim« predmetom, ki so pomešani, kakor uči dolga izkušnja, med poštne pošiljke. Skrbne statistike poštnih uprav navajajo dejansko, da se v poštnih nabiralnikih oziroma v omenjenih torbah prav pogosto dobe ključi, listnice, živilske nakaznice, majhne ročne torbice, prstani, rokavice, vozni listki, bankovci in celo hranilne knjižice ter romani. Odkod te čudne stvari? V večini primerov gre za primere raz-tresnost!. Mlada uradnica ima n. pr. nalog. da cdda na pošti nekoliko pisem In dvigne potem v banki neko vsoto. Morda ji rojijo po glavi zaljubljene misli, gotovo pa ji možgani niso prisotni pri delu, ki li ga morala opraviti. Ko dospe do nabiralnika. izvleče iz torbice zavitek pisem in ga vrže v odprtino, ne da bi opazila, da je mecl pismi tudi bančna knjižica. Na ta način bi lahko spustila v nabiralnik tudi šop l>x presidente della Flnlandla, fc morto a Helsinki — bivSl finski državni predsednik, je v Helsinkih umrl ZA SMEH IN KRATEK ČAS Fronte nssso ~~ Z ruske fronte Grosso calibro itaOano pronto ad aprire fl fnoco — Težek italijanski top, pripravljen za strel bankovcev. Kar se tiče ključev, gre »a stvar, ki so jo raztresenci držali v roki obenem s pismi. Roka se je odprla ln mož ali ženska se nista niti zavedla, da je s pismi zdrsnil v notranjost tudi ključ. Neredko se dobe na dnu poštnih torb tudi dragoceni prstani. Tu nemara ni Slo za primer raztresenosti. temveč se je prstan ob odprtini nabiralnika snel sam od sebe s prsta, ne da bi človek to opazil. Ali se čudite nemara romanom in drugim knjigam? Nu, raztresenih »profesorjev« ln »profesoric« je med nami dosti. Kar t« tiče listnic ln ženskih ročnih torbic, pa je stvar drugačna. V večini primerov je šlo to s polno vednostjo »dotičnl-ka« v nabiralnik. Značilno je namreč, da v teh listnicah in torbicah skoraj nikoli ni dobiti denarja. So dokumeti, vsakovrstna pisma, fotografije, nakaznice, toda denarja ni. Gre enostavno za ostanke tatinskih podvigov. Ko je tat pobral iz listnice m torbice vse, kar je imelo zanj kakšno vrednost, si je mislil, da ni praktičnejše rešitve, da se iznebi nevarnih prič svojih dejanj, nego da jh vrže v na bližji poštni nabiralnik ... KisUurni pregled K poglavju o umetnosti in kritiki Vprašanje gledališke in druge kritike se v zadnjem času večkrat obravnava pri nas in drugod. Zdi se. da je v tem več kakor samo bežrn spor za kakšne konksetne pojave. ob katerih so trčila razna morila in različni okusi: v nema!i meri se opaža skrb za splošno kulturno raven, za uravnovešanje dveh sil. ki kažeta v kritičnih dobah tendenco po razhodu: materialno življenjske sile, v kateri so združeni tudi razni zasebni interesi, in duhovno selektivne sile. ki se večkrat ne zadovoljuje niti s tako imenovanimi nujnostmi življenja, marveč stremi po idealnih vzorih kvalitete dovršenosti, izjemnosti. enkratnisti. Da ie vprašanje kakovosti relativno, se ume ob sebi; ni treba niti razpravljati o tem. da vsaka stvaritev servisi s svojim okoljem. s socia'nimi in drugirnn silnicami. ki uravnavajo življenje posameznitca in vplivajo torej tudi na stvaritelja, naisn st v trenutku umetniškega snovanja skuya še tolikanj sprostiti teže časa in okolia V teh vprašanjih so pokazali pri nas posebno jasno pot eseji in študije. A Laiovca V;delo se je. da za pomembnost nekega na primer glnsbeno umetniškega dejan'a ki ga stori naš skladatelj ne rado-ča kvalitetna primerjava. dsnimo z Beethovnom marveč se je treh« vedno vnrs^ti kai pomeni to de janje v na?«™ krogu v t *a§-m r*r vetnim stanjem in t »aHm »©'alnim Okoljem in duhovnim fivlianjua Tr»ba je pri vrednoteniu upoštevati vedns tudi funkcionalni deležnik, izmeriti učinek, upravičenost in potrebo takega dela v danih razmerah. Toda pri tem moramo zmeraj upoštevati, da imamo že dolgo za seboj šolo »Nove pisarijo«. Kakor ne sme borba za kvaliteto, ki je naložena kritiki in kritikom, omalovaževati okolja in slepo rabiti najvišjih, na videz mednarodnih in nasproti dejanskemu okolju stvarjalca in kritika ravnodušnih meril ne sme prehajati tudi v drugo skrajnost in poveličevati nekaterih zeli samo zato. ker so zrasle na domačem zelniku. Kadar doseže kulturni razvoj ne siamo v posameznem primeru, kakor ga imamo za našo literaturo pri Prešernu, marveč v sploš-nejši črti višjo raven, je dolžnost krtike — prav za prav njena važna kulturna in socialna funkcija —. da varuje to raven, opo zarja vedno znova nanjo in kaže pota k še večji povzdigi. Konkretno pomeni tc da ne smemo zaradi materialno-življenjskega položaja zanemarjati tiste selekcije, h kateri je usmerjeno vse kulturno stvarjalno delo. kolikor le to ne služi nazsplošnejšim potre bam vsakdanjega življenja Da so stari narodi prešli v sivoji arhitekturi od primitivnih stavb k mogočnim palačam in templjem, postavimo k Akropoli, so se bile morale temeljito spremeniti socialne razmere; toda ko so bili ti pogo ji doseženi in ko so umetniki postavili višje vzore oblikovanja, ni bilo mogoče več posnemati orinrtrvnc tehnike in jo proglašati t* vodilni vzgled, tnar-v»č tU j« bilo treba z i* dosefontaki izkuia-aestmi kr*i« *a*a vilta v ia a*e«w*jeae umetnestns lelala. Same v vaflikih zgodovinskih padcev in kulturnih premaknitev. kakor leži na primer med starorimsko plastiko ter srednjeveško krščansko skulp-turo m slikarstvom, so mogle nastati tiste oddaljitve, ki so se popravile šeile z renesanso. A tudi v tem padcu od mojstrstva k primitivizmu vidimo danes celo vrsto prehodov: zniževanja na strani »mojstrstva« (skulptuna v zadnjih dveh stoletjih rimskega imperija) in poviševanja na strani »pri-mntivizma« (razvoj starokrščan.cke umetnosti, plastika sarkofagov itd.). Jasno je pri vsem tem samo eno: da so pač le redke dobe, ki bi povsem prekinile kontinuiteto umetnostnega toka; živa družba skuša v vsaki dobi in na vsakem mestu kolikor le mogoče varovati doseženo raven, višino kvalitetnih vzorov in jo morda celo prekositi z no\nmi umetnostnimi usvojitvami. ♦ Varovanje in razvijanje neke kvalitetne ravni je potemtakem bistveno važna in socialno pomembna funkcija vsega tistega prizadevanja, ki ea imenujemo kritika in ki je sicer simo dokaj različno v svojih izrazih. Ni je naloge, ki bi bila boli rahločutna m bolj odgovorna tembolj ker so kvalitetna merila prav v najvažnejših umetnostnih sporih zaradi svoje subjektivnosti — izvzemši nekatere stvari, ki smo jih omenili v prejšnjem članku »Vprašanje meril« — večidel prav problematična. Če je tako. kako naj se potlej varuje kvalitetna raven? Kako naj se ohrani nasproti novim pojavom ki se upirajo tradiciji in segajo no originalnejših izrazih. revolucionarno zanikujoč okus in merila očetov? Kako naj kritika izvršuje srvoje socialno utemeljeno poslanstvo, »vojo stražo pred vzori in vzorci doseženih uspehov estetsko tvoru »pa irfivjjanja 6e mora tudi sama kazatt peti dalj*, k asrtaa okKkaaa. assiai MMtrsait Nedvomno !• te cele v znanosti kjer so mogoči eksperimenti, računi itd posebno kočljivo vprašanje. V prenekaterih primerih SO je pokazalo, da so se budni čuvaji znanstvene višine in resnosti čudno ušteli pred svežimi, revolucionarno novimi dognanji. ki so pretresala vso stavbo njihovih meril. Ce je tako v eksaktnih vedah, kako naj bi bilo drugače v umetnosti, kjer lahko vsak resnično genialen stvaritelj premakne komaj urejeno »vrednotno lestvico« in kjer so najvažnejša prav enkratna neponavlja-joča se stvarjalna dejanja? Kako je tam. kjer naj vsak pevec svoje pesmi poje?! Ni dvoma, da je vprašanje varovanja kvalitetnega načela izredno zapleteno n vendar se mora z njim neugnano baviti vsak, kdor se posveča tem zadevam, bodisi kot kritik umetnikih ali znansitvenih pretenzij. bodisi samo kot kulturni kronist. Zgolj individualno ni mogoče priti do jedra tega vprašanja. Če presojamo obstoj kvalitetne višine na primer v gledališki umetnosti kjer naj repertoarna politika in reproduktivno delo ne zdrkneta pod neko. že doseženo kvalitetno, razvojno vrhunsko črto v do tedanjem prizadevanju potrebujemo materiala za primerjavo in morda potrebujemo še bolj kritikovo umetniško izku?eno^t. Izkušen opazovalec bo celo v tuji deželi in v neumljivem mu odrekem jeziku presodil raven igre. nrc ansambelskostrnjenost. pristnost in nepristnost igralskih izrazov vendar bo lahko v celoti presojal pomen in značaj tega gledalrča 1e tedaj, če bo poznal vse okolje in včlenjenost tega dela v celoten umetnrkokulturni ritem tega naroda. Izkušenost o kateri govorimo ni samo racionalna, marveč je v veliki men intuitivna in nastaja z d«Mm notranje aavzerim * ognjem du^e rdr^eaim ku't1vVaniem 1« hrfefja. A faalfar Mi je H iatensija p—rab aa in kaker Hiim ▼ st< ki reafj« na najrahTej*e ullakt un-stnnstatfc stvaritev, vendar ni mogoče, da bi kritika vamvala umetnostne usvojitve dobe in oko tja hrez smotrne, če smemo tako reči, in- ventarizacije. razumske katalogizacije omet-niških stvaritev tega okolja. Kompas naše intuitivne občutljivosti na umetnostna »magnetna polja«-je neogibno potreben — tudi če ta iracionalni moment v doživljanju umetnin imenujemo aiii označimo kako drugače —. vendar so vedno potrebne tudi racionalne razčlembe, primerjave materialna proučevanja; potrebno je jasno pozave-stenje tega, kar občutimo pred umetniškimi dejanji ali stvaritvami. Samo ta konservativno in sredotelno usmerjena kritikova čuječnost more uspešno določiti stališče nasproti sredobeznim, revolucionarnim umetnostnim pojavom. Umetnik se v stvarjalnem razmahu ne zmeni za svoja pota. ne meri daljav ne šteje kilometrov na saoji cesti, ne vprašuje po višini; kritikova na'oga je v tem. da to delo opravi, da umetnikovo dejanje včleni v umetnostni »inventar« okolja, ga opiše, primerjalno prerče in po možnosti dožene kaj je ta stvaritev prinesla temu okolju, kak ?-en je v primeri z drug'm: nitn učinek in ko'iko pomeni v ce'otnem duhovno-pro-dukcijskem procesu S te strani ie varovanje kvalitetne ravni <'o določrn« mere ne le potrebno, marveč 1 idi stvarno mogoče. Sleherna kulturno stremi jiva družba -ma interes na tej in taki funkcij' svoie kritike. dok'er hnče ;n mora ustvarjat' dela ki podlegajo kvalitetnim merilom S'eherna kultura potrebuje — kakor življenje stri oh — revolucinm.rno in konservativno sriJo Če je gen:a'na i'metno«t velno revolucionarna, je rmav krit;k- da v zdravem uravno- veflanitj teb rbani tvori neo"*bni »jeziček n« tahtnisi« iMt*+nMta*-str«r a'ne«a življenja. V t mi lM'a*tu ja strarjalen umetni« predvsem iadividua'«*. stvarjalen kritik pa predvsem coeialen čimteli čeprav umetnik vpliva soc;a1ro in kritik učinkuje individualno: oba sta — vsak na svo jest im- r v renika • »službeni list za Ljubljansko pokrajino« prinaša v št. 12, z dne 11. februarja 1942-XX E.F. več naredb in odločb Visokega Komisarja. Predvsem prinaša naredbo o prepovedi uporabe mask in preoblek, ter odredbo o prepovedi zasebnega smučar-stva, ki smo obe v našem listu že objavili. Dalje objavlja nov cenik za odkup goveje klavne živine, ki delno zvišuje sedanje odkupne cene, odreja pa, da se cene govejega mesa zaradi tega ne smejo izpremeniti. Objavljena je tudi naredba o nagradnem tekmovanju za najboljš. pridelek semenskega krompirja. To naiedbo, ki razpisuje 30 nagrad v zneskih od 300 do 3.000 lir, smo prinesli v našem listu že pred par dnevi. Končno vsebuje »Službeni list« odločbo Visokega Komisarja o reorganizaciji Rdečega križa v Ljubljani ter odločbo, s katero se odobravajo pravila Pokrajinske zveze delodajalcev • Nova grobova. Na Frankolovem pri Celju je preminil v 76. letu starosti duhovni svetnik in župnik g Vaclav Čeh. Nad 20 let je pastiroval svojim župljanom in so ga Frankolčani zaradi njegove dobrote vzljubili in spoštovali. Na zadnji poti so g. župnika spremili vaščam iz vse širne okolice — V Ljubljani je preminila g. Matilda Hleb-čeva, po rodu Zupanova. Pogreb blage po-kojnice bo v soboto ob 14. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše Iskreno sožalje. • Dve žrtvi zime. Ko je pred dnevi mraz popustil, so se začeli po strminah valiti snežni plazovi. Na žaiost so zahtevah tudi svojo žrtev. S Korenega nad Horjulom je šel v ponedeljek zjutraj posestnik Andrej Velka-vrh po opravkih v Polhov Gradec. Spotoma ga je zajel snežni plaz, ki je pridrvel po strmem pobočju. Ljudje so sicer opazili nesrečo in prihiteli ponesrečencu na pomoč, toda Velkavrha so iz snežnega objema od-kopaJi že mrtvega V snegu se je zadušil in dobil tudi hude notranje poškodbe. Truplo ponesrečenca so prepeljali na njegov dom tn ob udeležbi vse soseske pokopali na domačem pokopališču. — Zima pa je zahtevala še drugo smrtno žrtev. K posestniku Casermannu v Cerknici je prišla preteklo soboto zvečer neka slaboumna be-račica. Ko si je Izprosila milodar, je odšla, čeprav so jo domači vabili, naj ostane čez noč v hiši. Zjutraj, ko ie šel domači hlapec za delom, pa je našel beračico zmrznjeno pod kozolcem. Ubožico so pokopali na cerkniškem pokopališču. • Italija vodi na področju izrabe Vodnih sil. Nedavno smo poiočali o načrtu, Id ga je izdelalo ministrstvo za javna dela na Ducejevo pobudo in po kateri naj bi se proizvodnja električne struje do leta 1946. dvignila od sedenjih 20 milijard na 30 milijard kilovatnih ur na leto. Iz uradnega vira posnemamo, da se bo Italija z izvedbo tega načrta uvr3tila med največje proizvajalce te dragocene delovne energije sveta, že pred pričetkom sedanje vojne je italijanska proizvodnje elektrike daleč prekašala vse druge evropske države, obenem pa se je zmagovito približala trem največji proizvajalcem električne struje na svetu. Japonski, Kanadi in Združenim državam severne Amerike. 2e takrat je bila italijanska proizvodnja tesno blizu proizvodnje Japonske, za katero je zaostajala samo še za, par milijard kdovatnih ur, ln za Kanado, katere proizvodnja je pred vojno dosegala 25 milijard. Po izvedbi sedanjega načrta pa bo zavzela mesto takoj za Združenimi državami. • Motociklistična vzgoja italijanske ln nemške mladine. 2e dva meseca trajajo v 22 središčih GILL-a tečaji, ki jih je generalno poveljstvo priredilo za motocikli-st*čni pouk med včlanjeno mladino. Na podoben način se v športnem in tehničnem duhu vzgaja tudi hitlerjanska mladina v Nemčiji. Mladi fašisti, ki bodo uspešno dovršili tečaje, bodo poleti odš'i v Nemčijo, da se tam udeleže velikih poletnih motoci-klističnih prireditev, medtem ko bo hitlerjanska mladina prišla v goste v Itapjo. • Za čim večji pridelek krompirja. Po naročilu ministrstva za poljedelstvo in gozdove so si strokovne, gospodarske in tehnične organizacije nadele nalogo, da izvrše med krneti propagando za čim obsežnejšo saditev krompirja v novi sezoni. Doslej je bilo s krompirjem posajene okrog 400 000 ha zemlje. Ta površina pa bi se zlasti v hribovitejših krajih lahko še znatno razširila. V letih 1935—1938 je povprečni pridelek krompirja znašal 28 milijonov sto-tov na leto, z obdelovanjem večje ploskve in z umnejšim kmetovanjem pa bi se dala ta številka še znatno dvigniti. • Plemenske svinje iz Nemčije. Odsek za živinorejo, ki deluje pod okriljem ministrstva za poljedelstvo, si uspešno prizadeva dvigniti kakovost in količino prireje v vseh živinorejskih panogah. Nedavno je odsek nakupil v Nemčiji 150 izbranih merjascev in plemenskih svinj. Medtem ko merjasci dosegajo težo 100 do 120 kg, So svinje težke po 80 do 100 kg. * Pomebno odkritje zvezdoslovca-ama-terja. V Cagnu pri Turinu deluje znani zvezdoslovec-amater Giovanni Bernasconi, ki mu znanost dolguje že nekaj pomembnih odkritij. Tako je lani v juniju vnovič odkril komet Van Gent, te dni pa je našel nov komet osme stopnje velikosti v ozvezdju leva. Njegovo odkritje je v noči na četrtek potrdil tudi turinski državni observatorij. O odkritju so že obveščeni astronomski krogi v Berlinu in Kodanju. » Dovolj sladkorja za leto 1942. Sladkorna proizvodnja v sezoni 1941/42 je znatno prekosila pričakovanja Pesa lanske ie. tlne je bila mnogo bogatejša sladkorja kakor predlanskim. Po uradnih podatkih povzemamo, da proizvodnja sladkorja v letošnji sezoni v celoti krije potrebe Italije tako da bodo ostale nedotaknjene znatne zaloge iz kampanje 1940/41. Pridelek slad. korne pese je bil lani dober zlasti v sever nI Italiji, medtem ko je bil v srednji m južni Italiji zaradi suše slabši. * Razvoj premogovnikov. Razveseljiv razvoj italijanskih premogovnikov, zla^rti revirjev Arsia v Istrii in Carbonia na Sardiniji, ki ga zadnji čas opažamo na področju tehnične opreme, je dal pobudo tudi za nekatera javna dela. ki so s tem v zve. zi potrebna v premogovnih kradli. Za izgradnjo cest, za zgraditev stanovanj ln za asanacijske naprave je bil že predlanskim dovoljen kredit v znesku 50 milijonov Ur z najnovejšim vladnim ukrepom pa je vno_ vič odobren prav tolikšen znesek. * Albanska lovišča vabijo. Albanija premore še mnogo nedotaknjenega naravnega bogastva ki si ga more poželeti lovska strast. Na prvem mestu naj omenimo državni lovski revir pri Aleksiju, kakšnih 30 km od Tirane ob cesti proti Skadru Lo. viš&e obsega ogromno zemljišče med reko Mati-em morjem in cesto Skader-Dra<\ Ozemlje ima zelo mnogovrstno vegetacijo, tako da je tudi živalstvo pesrtro kakor ma-lokje. V središču pokrajine se nahaja hotel, oprem1 "en z vsem komfortom, kakršne, ga si želi razvajen lovec. Lov se začeDja v avgustu in traja do aprila. Poleg divi« perutnine, rac in gosi, petelinov, prepelic, jerebic, vodnih slok itd je v gozdovih mnogo medvedov, jelenov, divjih koz, "srn, divjih svinj, z a;'cev itd. * McžnOsti lova v sladkih vodah. V skrbi za prehrano prebivalstva so gospodarska oblastva posvetila pozornost tudi rekam in potokom, ki lahko posredujejo domačemu trgu na tone najboljš:h rib. V načrtu je obsežna akcija, da se omrežje ribogojnih središč čim bolj razširi in se na ta način zagotovi potrebni zarod vsem vodam, ki pridejo na področju ribištva v poštev. !Z LJUBLJANE u— čuvajte vid svojih otrok! Očesni odsek oddelka za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani je zbral podatke, ki dokazujejo, da se je v lanskem šolskem lelu odstotek kratkovidnih šolarjev povečal za 4.5%. če pogledamo nazaj, vidimo, da je od leta do leta manj učencev normalnega vida. V vseh vrstah šol je mnogo učencev, ki imajo pokvarjene oči. Očesni oddelek je imel v lanskem šolskem letu resda mnogo dela. Obiskalo ga je 5386 učencev in učenk, največ šolarjev zaradi kratkovidnosti ali daljnovidnosti, precej pa tudi zaradi očesnih bolezni. Skupno je bilo korigi-ranlh 1199 refrakcijskih napak. Operacij je bilo 78. Razen tega je bilo še načrtno pregledanih 6189 učencev in učenk, od teh 352 na ljudskih, 1940 na meščanskih in 3897 na srednjih šolah. Največ učencev normalnega vida je še na ljudJkih šolah. Povsem razumljivo, da je potrebna smotrna oddelitev mest, kratkovidni morajo sedeti bliže tabli. Na osnovnih šolah je bilo 60.5% učencev normalnega vida, le 6.3% kratkovidnih ln 33.2% daljnovidnih; na meščanskih 49% normalno vidnih, 8.6% kratkovidnih in 42 4% daljnovidnih, na srednjih šolah pa je bilo le še 46.8% normalno vidnih, 24.5% kratkovidnih in 28.7% daljnovidnih učencev. Pri splošni oceni dijakov na vseh šolah se je izkazalo, da je bilo lani normalnovldnlh samo 48.3%, kratkovidnih 18.3%, daljnovidnih pa 33.2% dijakov. Pojav zasluži splošno zanimanje in vso pozornost. u— O sodnih odpovedih. Danes ima Ljubljana približno 23.000 stanovanj. Vojna v znatni meri brani pravice najemnikov Od 17. oktobra 1939. velja pri nas uredba, k* omejuje hišnim lastnikom prosto razpolaganje s stanovanjem. V zvezi s prepovedjo povišanja cen je bila Izdana prepoved povišanja najemnin. Danes sme lastnik ali zakupnik odpovedati stanovanje samo v zakonito določenih primerih: ko pi»-trebuje stanovanje za svoje oženjene Sinove, ali omožene hčere, če namerava stavbo porušiti in sezidati novo, če mu najemnik n« plača najemnlnft najkasneje v enem mc-secu od dne ko bi jo moral plačati, če najemnik uporablja in izkorišča stanovanjske prostore v druge svrhe, kakor je njihov namen, ali v nasprotju s pogodbo, daje prostore v poanajem, jih namerno odnosno po malomarnosti kvari, da nasfuc škoda. Prav tako ima pravico odpovedi na_ jemodajalec, če najemnik ali njegovi stanovalci ah njegovi podnajemniki pohučljivo žive v stanovanju ali če hudo otežujejo bivanje hišnemu lastniku ali drugim stanovalcem v zgradbi. Končno je najemodajalec upravičen odpovedati, če so storili najemniki ali člani njegove družine kaznivo dejanje na škodo najemodajalca ali njegovega rodbinskega člana, razen če gre aa žaljenje časti, ali za telesno poškodbo izzvano po enakem nastopu najemodajau.a samega ali njegovega rodbinskega člana. Z naredbo Visokega komisarja velja taka stanovanjska zaščita do konca leta 1U12. Kljub zaščiti pa število odpovedi ni znatno padlo: predlanskim jih je bilo 1743, s čemer je bil dosežen rekord v zadnjih letin, lani pa 1195 u— Tudi lani so Ljubljančani pojedli mnogo mesa. Stat;stika dokazuje, da je bilo lani v mestni klavnici zaklanih 10.972 glav goveje živine. Največ je bilo telet. Bikov je bilo zaklanih 366, volov 3030, telic 451. Zanimivo je dejstvo, da je bilo lani prve mesec zaklanih več konj kakor v drugi polovici leta. Največ sq jih zaklali marca, najmanj oktobra. Ovc in koz je bilo zaklanih 728, kozličev ln jagnjet pa 677, prašičev 9847, k temu je treba prišteti še 43 odojkov. Veterinarji so pri pregledu zaplenili neužitno meso 20 goved v teži 3970 kg (predlanskim 24 goved v teži 4900 kg), tri prašiče v tež! 270 kg (predlanskim 6 v teži 300 kg) ln nekega konja; razen tega je bilo zaplenjeno še meso ln ohfcrti: gjoveiline 3120 kg (pr 4 amiklm 3240), prašičjega 15.490 (predlansk'm 586) in konjskega 281 (20). Mestna klavnica lahko poveča zmogljivost za 200% od obratovanja v normalnih razmerah. Na dan lahko zakoljeio po 200 do 250 volov. 400 do 500 telet ln 350 do 400 prašičev. Mestna klavnica izdeluje tudi neoporečen led, ki ga prodaja po primernih cenah. u— Zadnji dan za °ddajo popisnih p°l za živilske nakaznice je današnjo soboto 14. t. m. Kdor torej še ni oddal Izpolnjenih popisnih pel, ki so jim bile dostavljene na dom obenem s februarskimi živilskimi nakaznicami naj jih gotovo prinese najkame. je današnjo soboto k magistratnemu vratarju na desni strani veže v hiši za vodnjakom. Kdor pa na kasneje ta dan ne bi oddal dveh Izvodov podpisanih pol. nikukor ne bo mogel dobiti živilskih nakaznic za mesec marec. u— Petek, 13. februar, Je bil včeraj ln praznoverni ljudje so preživljali težke trenutke. Ko so šli zjutraj zdoma, so skrbno pazili, da ne bi srečali mačke ali podobnega. No, nobenemu se ni nič pripetilo. Ne katerim, posebno tistim, ki se niti zavedali niso, kako »usoden« datum beleži koledar, -'e vse uspevalo Praznoverni trdijo, da je številka 13 nesrečna. Prav tako nesrečen je petek, če pa se združi s št. 13, je nesreča še večja. Letošnje leto je polno teh konstelaclj: petek 13. bo še marca m novembra. u— Trošarlnsko-uvozn*nska tarifa za 1. 1942. Kakor vsako leto je mestni troša-nnski oddelek tudi letos dal natisniti v posebni lični knjižici vso trošarinsko in uvoz-ninsko tarifo, pripombe k tema taiifoma, spremembe uredb o mestni trošarini in uvoznini, tarifo za mestno trošarino, tarifo za mestno tehtnino, sejmarino, oglednino in klavnično kavcijo. V knjižici so torej zbrane vse tarife in vsi predpisi o mestnih po-srelnih davščinah za 1. 1942., kj jih pobira ta oddelek. Knjga ima 55 strani ter jo interesenti dobe za 20 lir v mestnem troša-rlnske moddelku v Lingarjevi ulici št. 1, I. nadstropje, soba št. 22. u— Dopolavorov kino bo predvajal za občinstvo v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri fi'm »Ljubezenski manevri« Predstava bo v vc. liki dvorani na sedežu Pokrajinskega Dopolavora (Tabor). Brezplačne vstopnice so na razpolago pri vodstvih podjetij in v pisarni Pokrajinskega Dopolavora. Prav tako imajo prost vstop vsi tisti, ki ne bi dobili vstopnice. u— Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. ure do pot nedeljka do 8 ure zjutraj mestni zdravnik Dr. Debelak Gvido, Bleiweisova št 62, telefon 27-29. u— Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila s Zoisove ceste (Grabna) v poslopje meščanske šole v Mostah, kjer se pouk prične v sredo 18. febru- arja ob 14. url Vsi učenci naj se zbero ta dan v meščanski šoli v Mostah, kjer dobe podrobna navodila. Hkrati bo vpisovanje vseh onih vajencev, ki se še niso doslej vpisali. Obrtnike prosimo, naj v sredo vse vajence napotijo k začetku pouka in k vpisovanju. u— Samo še danes tn Jutri je čas, ogledati si uspelo" umetnostno razstavo oratov Vidmarjev v Obersnelovi galeriji. Umetnika sta razstavila skupaj 30 novih del. Njune pokrajine pričajo o veliki ljubezni oo rodne zemlje ln nas povedejo po lepoti na^ ših krajev. Drago Vidmar učinkovito povezuje človeka z naravo, Nande pa upodablja človeka kot socialno bitje. V nedeljo bo razstava zaključena. Ogled od 9,—10 u— Strokovna nadaljevalna šola za umetne ln moške oblačilne obrti ki se Je s Prul preselila v poslopje ljudske šole v Zg. Šiški, je začela s poukom 11. februai-ja t. 1. Ker se je ob otvoritvi šole odzvalo le manjše število učencev, spet opozarjamo obrtnike, naj vse šoloobvezne vajonce zanesljivo napotijo k rednemu obisku šole. Pouk je ob ponedeljkih in torkih ob 13 o0. u— Za mestne reveže Je v počastitev svo jega nekdanjega konclpienta g. dr Mateja Senčarja podaril g. dT. Jos. C. Oblak 200 lir; družina Križe je pa v počaščenje p>* g Mihaela Kavčiča nakazala 200 L. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podpira-nlh. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Namesto cvetja na grob pokojnega g. Ivana Seška, magistralnega ravnatelja v pokoju, je darovala rodb;na Kunstelj, Ljubljana—Gorje. Društvu slepih v Ljubljani lir 100. za kar se jI Društvo slepih najtopleje zahvaljuje. u— Legitimacije v 24 nrah vam Izvrši čater pod Rožnikom, Cesta V/37, tel. 4939. Iz Novega mesta n— Prošnje za izkaznice. Z odredbo Vi sokega Komisarjata sj morajo vse moške osebe od 15. do 50. leta. to je od letnika 1892. do vključno letnika 1927. pustiti izstaviti od občin svojega stalnega bivališča posebne izkaznice. Prosilci morajo vložiti do 15. februarja na posebnem obrazcu prošnje, da se jim izkaznice izstavijo. Prošnji mora vsak zavezanec priložiti tri enake fotografije v velikosti 4.5X5 cm, na kateri mora biti fotorafiran doprsno in brez klobuka. Prošnjo mora vsakdo vložiti osebno. Oni zavezanci, ki bi do tega dne ne vložili prošnje, bodo v smislu prelpisov pr-javi jeni okrajnemu sodišču, ki bo uvedlo proti njim kazensko postopanje. n— Slinavka ln parkljevka razsajata. V Dolgi vasi se je pojav.la kar v treh dvorcih na desetih govelih slinavka in parkljevka, ter so zelo ogrožene občine Kočevje, Dolenja va«, Stari log, Kopnvnik, Mozelj, Fara in Kočevska Reka. V teh občinah je prepovedano izdajata živinske potne liste za govedo, ovce, koze in prašiče in Je do preklica prepovedan svobodni promet iz teh občin. Tudi vsi sejmi v kočevskem sodnem okraju so prepovedani. Vsem tujim osebam in zlasti živinskim trgovcem, mešetarjem, mesarjem in rezarjem je prepovedan vstop v dvorec navedenihk ogroženih občin. Prebi valstvo se poziva, da v splošnem ln osebnem interesu vestno pazi, da se ta kuga ne zanese tudi v novomeški okraj. Vsako slinavke in parkljevke sumljivo obolenje mora vsaklo brez odloga nemudoma prijaviti najbližji oblasti. n— Dogon živine. V torek Je bffl na Loki deseti uradno odrejene sejem, na katerega pa je bilo radi visokih snežnih žametov prignano manj klavne živine, kakor na zadnji sejem. Večina živine je bila od komisije ocenjena kot prvovrstna in kaj hitro prodana. Istočasno je bil peti uradno odrejeni sejem za odkup prašičev. Tudi teh je bilo pripeljano skromnejše število, vendar med njimi nekaj prav lepih in težkih pršutarjevf ki so šlj hitro in dobro v denar. Cene goveji živini ta klavnim prašičem so ostale iste kakor na zadnjem uraJno odrejenem sejmu, Z Gorenjskega Preskrba s soljo. Ker se je zadnji čas v nemških južnih pokrajinah pokazalo pomanjkanje soli, opozarjajo listi, da se ljudstvu ni treba vznemirjati, ker se trenutni primanjkljaji v kratkem premagajo. V Nemčiji ne primanjkuje soli, zato naj prebivalstvo upošteva sedanje prometne težave. Ljudstvo naj tudi ne izkorišča takega stanja za kopičenje soli, ker na ta način oškoduje druge, ki sol Se nujneje potrebujejo, a si je ne morejo kupiti. Usti ponovno na-glašajo, da s soljo ne gre na tesno, marveč da so težave nastopile zgolj zaradi prometa. Iz celovškega gledališča. Kakor smo poročali, je bila nedavno premiera znane Nicodemijeve igre »Scampolo«. V naslovni hodišču — delavca za isitc velike smotre, ki so združeni z večnim tvornim nemirom umetniške narave. Stoletnica Karla Maya Kdo ne pozna imena tega pisatelja, ki v literarnem smislu ni nobena veličina in ki vendar sodi med najslavnejše in najbolj čitane avtorje sveta? Njegovo delo, polno bujne in v vsej svoji preprostosti naivne fantazije. Je sleherni, še tako zamračenl in tesni miadosti, ki se je bila srečala s njim, odprlo neskončna obzorja daljnega sveta pisani kaleidoskop življenja, svobodni svet pustolovstev. kakor sanjari o njih sleherna nekoliko bolj razgreta glava pubertetnika. Kari Mav, Jules Verue in delno Coran Doyle so bili mladostni avtorji premnogih med nami, in kdo more reči, kje se končujejo valovd vplivov, ki jih je v naših dušah povzročilo čitanje teh prvih knjig, s ka terimi so mlada srca ob emala široko živ. ljenje ln neskončni svet?! Prav ob delu Karla Maya, čigar stoletnica se bo dovršila te dni, se lahko znova vprašujemo o smislu tako zvane zabavne literature, o vplivu tega čudnega kruha za mlade m stare lačne duše, kruha, ki ima le malo resnične duhovno redilne vrednosti, malo miselne ali etične vsebine, vendar učinkuje na fantazijo kakor kvas. Prežema notranje korenine razvijajoče se per-sonalnosti, nasiča tiste, morda preproste ln naivne, vendar pa takisto žgoče potrebe, ki nh ne more nikdar nasititi vsakdanje življenje s sivo povprečnostjo svojih naravnih ter družbenih meja ln potreb. Da nes, ko na mlado fantazijo že zelo izdal-v in le redkokdaj samo pozitivno vplivajo filmi, je morda v veliki meri obledel čar takega mladinskega čtiva, kakor so Wle tudi povesti Karla Maya. Old Surehand ima na kinematografskem platnu vse dru. gačne tekmece, toda tistega tvornega deleža, ki ga mora pri čitanju prispevaU vsaka količkaj dojemljiva fantazija, film ne zahteva Oči in ušesa so tolikanj zaposlena s sprejemanjem slik in duh podlega v taki meri naglim, neposrednim vtiskom, da se fantazija med gledanjem ne utegne tako razmahniti ta si vse tako po svoje predstavljati, kakor med branjem. In mor. da Je prav v stlmulantu, ki ga Je dajalo branje takih knjig mlademu duhu, da je namreč osebno, po svoje sodeloval pri raz pletu pisateljevega pripovedovanja, se iah. ko kdaj koli ustavil, zamislil, zasanjal v čudna ta pestra pustolovstva, — morda prav v tem največji pomen take literatu re. Da je na mladiče slabega značaja vplivalo tako čtivo — in Karel May morda najredkeje — v nravno negativnem smislu, nas ne sme čuditi , če vemo, da so tudi umetnostno visoke stvaritve, kakor na pr. Dostojevskega »Zločin ln kazen«, izpodbu-dile izprijenega mladostnika k zločinu &U da ima na pr. Goethejev Werther na vesti marsikak samomor. Toda količkaj dobra lektira ni imela nikdar tako slabega učinka kakor kriminalni in podobni filmi s svojo kar izzivajočo in vsiljujočo se nazornostjo. Romani Karla Maya so delo čiste fantazije, tiste Goethejeve »Lust zu fabulierent, ki je v tem primeru poznala samo eno ne-rilo: moč neposrednega učinka. Pisatelj pripoveduje o deželah, ki jih ni nikdar sam videl ta o" življenju ljudstev, ki jih ni po -znal. če se spomnimo, s kakšno temel.i-tostjo je na pr. Flaubert proučeval strokovno literaturo o vsem, kar je namera vi. val vplesti v svoje romane, se nam zdi kar neodgovorna tista lahkota, s katero jc pisal May, ne meneč se kaj prida za zenVj«. pisna, zgodovinska, etnografska ln druga dejstva tudi tam, kjer bi bila potrebna Vse njegovo obsežno delo je dotekalo lz bujne fantazije in se je tja tudi Izlival >: v tem je bil do malega ves njegov smisel. Ker Ima literatura tudi svojo socioiogi-Jo, bi mogli reči, da Mayevo delo ustreza razpoloženju in potrebam dobe, ki nI tmo-lo velikih tragičnih potresov, dobe mirn?gi malomeščanskega življenja, ko so se morale dinamične sile v mladih dušah sproščati v tej obliki in tako doživljati vznemirljive možnosti žlvlenja. Tudi iterar^o blago te baže je Uraz nekdanje tdilik* Za nJim ne stoji svet. ki potrebuje znanja in ki se skuša uravnovesiti s stvarnostjo, Jo obvladati ta izoblikovati. Mladini bodočnosti, ki se pripravlja že v dramatičnem ozračju naših dni, bo taka literatura najbrž tuja. Toda kdo ve: morda bo čutila petrebo, da si prav z njo olajša napetost svojega preveč v stvarnost obrnjenega mišljenja m čustvovanja?! • Kari May se je rodil 25. februarja 1842 v rodbini tkalcev v Hohensteln-Ernstthalu in je imel sštirinajst bratcev ta sestric, izmed katerih ;"ih je devet umrlo zaradi bede, preden so dopolnili prvo leto. Kari se je tru-doma pn?Dil skozi mladost ta se dokooal do učltejskega poklica, vendar so vplivi bede ta okolja ostali ta morda Je tu vzrok tistih karakternih napak, ki so ga privedle v kriminal. Sele v ječi se je bil nekako znašel in se potlej ves posvetil pisateljevanju. Bil je med tistimi, kakor pravijo, srečnimi pisatelji, ki takoj dosežejo velik uspeh m katerih dela rasto kljub posmehljivi sodbi kritikov v visoke naklade. Sele nekaj let pred smrtjo Je Sel Kari May s svojo drugo ženo na potovanje v tisto Afriko ta Ameriko, kamor Je prel prenesel ae-Janje tolikih svojih zgodb Umrl Je dne 30. marca 1912 — nekaj dni po triumfalnem sprejemu, ki ga je avtorju »Old Bure-handa« pripravil Dunaj. Slovanski prevod Zbranih rptocnr Karla Maya Je izdala ▼ dvajsetih zvaaklh tfirl-lova tiskarna ▼ Mar!bera. Poleg tega M izšli: »Oid Surthand« (▼ dreh knjigah, v prevodu A. Debeljaka ki Maji Tiskovna zadnige). Sta medved4«** lev sa«, »Skoat §lrno Iniljo« ln »Goadomlki« v posebnih izdajah, da ne omenjamo starejših Izdal. Tako je Hi K&rl May dostopen tudi slovenski mladini. vlogi se Je uveljavila mlada Igralka Jerica Thuma, ki Ji kritika obeta lepo bodočnost. »Scampolo« ostane zdaj trajno na repertoarju celovškega gledališča. Med operami pa se posebno uveljavlja »La Boheme«, v kateri P°Je vlogo Mirni Rozalija ZeiLnger-jeva. V Guštanju so bili v četrtek sklicani k zborovanju vzgojitelji iz vse Mežiške do-Lne. Zborovanje je vodil ravnatelj Alfred Piller, ki se je najprej spominjal padlih tovarišev. Sledilo je počaščenje vrnitve Ko-čevarjev v Nemčijo. O Kočevarjih je go-vor-1 okrožni govornik Re ing ari Goltsch-nigg. Naposled je govoril učitelj Roman Maier o pomenu narodne pesmi in je prisotne naučil nekaterih ljudskih plesov. Počaščenje pokojnega dr. Todta. V ponedeljek zvečer je bil v celovškem deželnem dvorcu sklican zbor narodno - socialistične stranke, da počasti spomin smrtno ponesrečenega ministra dr. Todta. Govoril je dr Rainer, ki se je spomnil tudi obletnice smrti prvega koroškega gaule terja Huberta Kiausnerja, na čigar grob je mladina 12. t. m. položila cvetje. Iz Spodnje štajerske O jezi^vuih tečajih prinašajo štajerski listi skoraj dnevno nove podatke. V dnevniku »Tagespost« čitamo naslednjo beležko: »Naval k jezikovnim tečajem Heimat-bunda prekaša najdrznejša pričakovanja. Doslej je tečaje obiskovalo 106.305 Spod-nještajercev. Tudi brambovska društva in nemška mladina, včlanjena v Heltmat-bundu, store vse, da bi kar najhitreje omogočili svojemu članstvu naučiti se nemščine. Strupena raztopina namesto vina. 53- letni krojač Franc VVake s Pobrežja pri Mariboru je v žeji segel po steklenici v kuhinji in krepko nagnil. Po nesreči pa je namesto vinske steklenice pograbil podobno steklenico, v kateri je imela žena shranjeno raztopino lužnega kamna. Franc Wake je bridko kriknll po požirku, kajti dobil je hude opekline v ustih in grlu. prepeljali sq ga v mariborsko bolnišnico. Ponovno opozorilo preseljencem. štajerski listi objavljajo: Nemci, ki imajo pravico do preselitve v Nemčijo, a se doslej še niso v zadostni meri izjavili, ali se hočejo preseliti iz Ljubljane oziroma s Kočevskega. se poslednjič pozivajo, da takoj pošljejo svojo prijavo nemškemu pooblaščencu za preselitev v št. Vidu nad Ljubljano. požtno ležeče. Štajerski stražniki. Tokrat bodo po Nemčiji zbirali pnpadn ki policije za nemško zimsko pomoč. »Dan nemške policije« bo prirejen tudi na Spodnjem stajerskem. V tem povodu prinašajo listi različne članke o nemški policiji. Graška »Tagespost« opisuje, kje povsod služijo štajerski policisti. Doslej je bilo samo v Gradcu vpoklicanih k policiji kakih 1000 rezervistov, ki so jih primerno izšolali. Graška policijska rezerva vrši zdaj službo v protektoratu, v generalnem guvernemanu, na Nizozemskem in na Spodnjem štajerskem. Vsi ti so bili izvežbani tudi za gasilsko službo in so zato usposobljeni za službovanje v pokrajinah ogroženih od letalskih napadov, torej ob Kanalu in na rumun3kih petrolejskih poljih. Zastrupljenje z mesom. Sestri Amalija ta Hilda Ziehrerjevi v Mariboru sta se zastrupili s klobaso. Jadrno sQ ju pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer jima upajo rešiti življenje. Pouk na vseh šolah mariborskega okrožja Je ukinjen do 16. februarja. Civilno sta se poročila 7, t. m. v Rogaški Slatini dr. Ervin Wenigerholz in Eva Ecker-Osomova, hči znanega slatinskega hotelirja. V Ljutomeru je okrožni vodja srfklieal pretekli torek vse uradne vodje Heimat-bunda, da so mu poročali o dosedanjem delu. To nedeljo pa bo velik zbor bram-bovcev ljutomerskega okraja. Zaradi previsokih cen je bil kaznovan gostdničar Janez Purgaj v Mariboru z globo 500 mark in s sedmimi dnevi zapora. Začasno so mu zaprli gostilno ln izobesili na vratih lepak z napsom: »Kaznovan zaradi navijanja cen«. Purgaj se bo moral zagovarjati tudi zaradi davkov, ki jih je baje premalo plačal. Materinska posvetovanja v trboveljskem okraju se zdaj redno vrst'jo in je doslej bilo preiskanih 480 dojenčkov. Posvetovanja so v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju po dvakrat na mesec, na Zidanem mostu ln v Loku pa enkrat mesečno. V ostalih treh krajevnih skupinah bodo materinska posvetovanja v kratkem uvedena. V Ptuj je preteklo soboto prispela neka vojaška godba, ki je priredila koncert za zimsko pomoč. Za uvod je spregovoril neki ofclr, nakar je godba igrala odlomke iz raznih oper, v dragem delu pa melodije iz operet ta koračnice. V planinskem domn na Pohorfn so blU Qd 5. do 9. t. m. v tečaju voditelji spodnje-štajerske mladine. Govoril Jim ie med drugimi tudi zvezni vodja Franz Steindl. Razlagal je naloge, k* jih je treba v bližnjem čssu izvesti na Srodnjem štajerskem. Tečaj Je vodil višji skupinski vodja Schil-cher, Iz Hrvats!c3 Svečana avdijenca poslanika dr. Ben-zona. v sredo je novi poslanik pri rumun-ski vladi dr. Branko Benzon v svečani av-dijenci predal svoje poveninice rumun-skemu kralju, kateremu je najprej sporočil tople pozdrave Poglavnika, potem pa poudaril svoje veliko zadovoljstvo, da bo lahko nadaljeval delo na utrjevanju prijateljskih odnošajev med Hrvatsko in Ru-munijo. Kralj Mihael II. se je pos'aniku zahvalil za prisrčne besede in izrazil prepričanje. da bodo žrtve, ki jih obe deželi prinašata za obrambo svojega narodnega obstoja, osnova nove srečnejše usode obeh držav. Liter mleka 6 kun. Od 4. t. m. ie državni urad za določevanje cen zvišal ceno mleku na vsem področju Zagreba na 6 kun za liter. Polkovnik Sabljak je bil s Poglavniko-▼o odredbo imenovan za polkovnika usta-ilke milice in dodeljen Poglavnikovi te-•cni straži. Prilava zalog tekstilnega blaga. Centra-1 M tekstilno blago morajo vsi trgovci do 10. ▼ mesecu prijaviti svoje zaloge. Mor bo termin zamudil, ne bo mogel iobitl novega blaga. Centrala za papir. Na Hrvatskem Je bila ustanovljena centrala za papir, ki bo nadzorovala celokupno potrošnjo papirja na deželi. ŠPORT Table-tenis naprej. • • Danes in jutri prvi det turnirja SK Mladike za moštva Tableteniški igralci so kar naprej na delu. — Tako je zopet preteklo soboto in nedeljo Slavija po daljšem odmoru na športnih terenih spet organizirala dobro prireditev z belo žogico, s katero ni samo spet poživela delo v športu, temveč z njo tudi prehitela SK Mladiko, ki se je odločita za podobno prireditev že pred njo, pa jo je morala potem iz tehničnih razlogov odgo-diti na pozneje. Kakor nas obveščajo pri tableteniški sekciji Mladike, na ta »pozneje« ne bo treba čakati dolgo temveč ga bodo spremenili v dogodke že danes popoldne in jutri ves dan. in jih zaradi obsežnega sporeda nadaljevali tudi še drugo soboto in nedeljo. To bo oni že enkrat napovedani turnir med moštvi samimi, prirejen tako, da bo moralo vsako moštvo igrati z vsakim in torej ne bo odvisno od žreba ali slučaja, katero izmed njih se bo plasiralo do odločilnih iger in prišlo do končne zmage, temveč bo moral zmagovalec pokazati največ v vseh srečanjih z vsemi udeleženci. Ta način iger bo seveda precej podaljšal spored in zaradi tega je SK Mladika razdelila prireditev na dva odn. štiri ločene termine. Kakor računajo prireditelji, bo na tem turnirju nastopilo 8 moštev. Ker bo to prvi turnir moštev po nekakšnem sistemu na točke, bomo to pot na koncu turnirja izvedeli za pravega tableteniškega prvaka med moštvi, tembolj, ker so vsa dosedanja tekmovanja po starem sistemu pokazala, da so se na najvidnejša mesta plasirala zmerom druga moštva. Ce bo hotel dosedanji prvak Hermes tud? to pot postati prvak, bo moral svojo premoč pokazati v srečanjih z vsemi moštvi. Način tekmovanja, kakršnega si je zamislita Mladika, bo brez dvoma mnogo pripomogel, da bodo vse borbe od prve do zadnje važne in napete. O sestavah in razdelitvi posameznih moštev za to tekmovanje bomo še pisali. Turnir se začne danes že ob 13. in se nadaljuje jutri od 9 dopoldne dalje v dvorani Miadike na Kodeljevem. italijanski olimpi]ec Nenadna smrt Doronda Pietria, udeleženca in pravega maratonskega zmagovalca na londonski olimpiadi 1. 1908. Pred kratkim Je v San Remu umrl popularni italijanski športnik in bivši olimpijec Dorando Pietri, ki je v zadnjem času zavzemal važno funkcijo v atletskem športu. Star je bil šele 56 let. Dorando Pietri je bil znan kot eden najuspešnejših športnikov iz predvojne dobe ne samo v svoji domovini, temveč skoraj po vsem svetu. Za to popularnost se mora najbolj zahvaliti nesrečnemu naključju, ki ga je na londonski olimpiadi leta 1908. spravilo ob zmago v najtežji lahkoatletski disciplini — maratonskem teku. Sicer pa je Pietri tudi po oni angleški olimpiadi nastopal še neštetokrat na mednarodnih in domačih prireditvah v raznih konkurencah na dolgih progah, predvsem pa v maratonskem teku ter si priboril celo vrsto pomembnih zmag in dragocenih daril. V zvezi z njegovo nenadono smrtjo, ki Je globoko odjeknila med športniki vse Italije. obujajo italijanski listi spomine na one olimpijske dneve pred 34 leti in na dramatični finale v takratnem maratonskem teku, pri katerem je bil Dorando Pietri diskvalificiran, čeprav mu je manjkalo samo še 15 m do cilja in — zlate olimpijske kolajne. Kako se je to zgodilo? Ta italijanski tekač. ki ga do tedaj skoraj nihče ni poznal v zunanjem svetu, je z železno vztrajnostjo in velikim znanjem prevzel vodstvo v onem maratonskem teku in vso pot hitel z naporom vseh sil proti cilju, tako da je imel ob vstopu v stadion 15 minut naskoka pred naslednjim tekačem, Američanom Haye-som. Prav pri vstopu v stadion in pred občinstvo so ga začele zapuščati sile in res je po nekaj metrih izmučen do smrti — padel na tla. Množica ga začne vzpodbujati; Pietri se dvigne in stori spet nekaj klecajočih korakov, toda znova ga zapuste moči in spet se zruši na zemljo. Med tem se mu približajo nekateri funkcionarji lz sodniškega zbora: tudi oni ga zdaj vzpodbujajo, naj vzdrži še onih nekaj metrov. Spet se dvigne in spet pade. Samo 15 m je še do cilja! Zdaj stopi k njemu napovedovalec z megafonom, ga na lahko dvigne 7. roko pod pazduho in mu pomaga, da srečno dovrši še onih nekaj metrov poti, ki ga ločijo od vrvice. Vihar odobravanja pozdravi njegovo zmago; vsi so prepričani, da je Dorando Pietri dobil največjo lovoriko na londonski olimpiadi. Toda strogi sodniški zbor ga je diskvalificiral in mu odrekel priznanje prvega mesta. ker se je pred prihodom na cilj poslužil tuje pomoči. Angleška kraljica Viktorija, ki je bila takrat navzoča in je spremljala njegovo nepopustljivo borbo za zmago, mu je nalašč za ta lepi primer športne požrtvovalnosti podarila zlat pokal, ki ga je še zmerom hranil med naidragocenejšimi spomini in darili iz tisoč tekmovanj ali še več, ki jih je opravil v svoji blesteči športni kareri. Ko so sodniki razglasili da je postal zmagovalec v maratonskem teku drugopla-sirani Američan Hayes, so ameriški prireditelji porabili to priložnost za izvrstno reklamno prireditev ter Pietra povabili na revanžni tek v New York. Italijan se je vabilu odzval in jeseni istega leta sta se oba maratonska tekmeca z Londona še enkrat pomerila na maratonski progi, ki se je začela in nehala v slavnem Madison Squa-reu. To pot je Dorando Pietri na 42.195 km dolgi progi gladko zmagal nad svojim olimpijskim rivalom s časom 2:44.20. Ameriško gostovanje Doranda Pietra Je imelo še to posredno posledico, da se je ta odlični italijanski tekač takoj nato vrgel v profesionalizem ter v naslednjih nekaj let preživel v Severni in Srednji Ameriki, kjer se je kot profesionalni tekač sestajal in zmagoval nad vsemi takratnimi najmočnejšimi predstavniki te panoge v domovini dolarjev. Prav za prav je tako, da razen poznejšega Paava Nurmia v Ameriki niso nikoli imeli še izrazitejšega predstavnika evropske atletike, kakor je bil nedavno umrli Dorando Pietri. Zaradi njegovih velikih Izkustev ga Je sedanja itaiijanska atletska federacija pozvala v svoje vodstvo in mu poverila važne vzgojne naloge med atletskim naraščajem, predvsem v treniranju maratonskih tekačev. Celjani — štajerski prvaki v tabletenlsu. Celjski tableteniški igralci, o katerih smo čitali skoraj vso sezono, da so želi uspeh za uspehom, so zadnjo nedeljo imeli v gostih — na turnirju za točke — tableteniško ekipo iz Donawitza ln so, kakor je bilo pričakovati, zmagali gladko s 5:0. Tako so Celjani zaključili vse letošnje prvenstvene nastope, od katerih so vseh osem končali bolj ali manj premočno v svojo korist in si dokončno osvojili naslov štajerskih prvakov v tej športni panogi. Radio Liubljana SOBOTA, 14. FEBRUARJA 1942-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila. 12.15: Koncert Malgajevega dua na hamoniko. 12.40: Orkester pod vodstvom mojstra Angelina. 13: Napoved časa, poročila. 13.15: Poročilo glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Komorni trio iz Ljubljane. 14: Poročila. 14.15: Lahka glasba pod vodstvom dirigenta Pe-tralija. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Plošče Cetra. 17.55: Plošče. 18: Predavanje g. Skalickega za kmečke gospodinje v slovenščini, o obleki. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20: Napoved časa, poročila. 20.20: Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.40: Prenos iz milanske Scale: Verdi, Otello. V odmorih predavanje in zanimivosti v slovenščini. Wmmk jjmk I NaSe gledališče OPERA Sobota, 14. febr.: zaprto Nedelja, 15. f«br.: ob 14.: Boheme. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ponedeljek, 16. febr.: zaprto DRAMA Sobota, 14. febr : ob 14.30: O, ta mladina Nedelja, 15. febr.: ob 14.13: Petrčkove poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene Ponedeljek, 16. febr.: zaprto MRAKOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. t. m.: SLAVNOSTNI FINALE. Dopoldanska predstava ob 10.30 uri. V Slavnostnem finalu je Mrak na svojstven način prikazal poslednje dneve velikega komponista Cajkovskega in njegovo tragično usodo. Delo obsega pet slik. Prva se godi v kolodvorski čakalnici, druga in peta pri Cajkovskem doma, tretja na dvoru, četrta v stranski sobi neke plesne dvorane. Avtor je delo zrežiral in igra Cajkovskega, Me. Mele igra Tuši Rajnerjeva. Olgo Filipovno Planinova. Vladimirja Gor-jup, Siloti Dolinar, Dunjuška Ponikvarje-va, natakar Bezljaj. V vlogi Jevgenije Alek-sandrovne gostuje članica Gledališča mladih Cita Potokarjeva, ki je vlogo že pr?d leti odigrala z velikim uspehom. Blagajno franč. dvorane posluje v soboto od 10.—12. in od 14,—16. V nedeljo pa od 9. dalje. Cene globoko znižane. Doživljaji nemškega novinarja v Ameriki V nemški reviji »Neue Ordnung« opisuje nemški novinar Manfred Zapp svoje dogodivščine v Ameriki tik pred izgonom v domovino. Med drugim piše: Ni mi bilo težko posloviti se od Amerike. Ameriška vlada je namreč ukrenila vse, da bi mi olajšala slove od države najvišjih nebotičnikov in najrevnejšiih koč najbogatejših milijonarjev in najrevnejših brezposelnih, najbolj slavnih gangsterjev m najbolj čudaških kričačev Bil sem tn leta dopisnik v New Yorku in \Vashingtonu. kjer sem imel priliko, da gledam v zakulisje ameriške politike in si na-berem odličnih vtisov c demokraciji. Seveda ameriški vladi ne more bit; prijetno, če kdo vohuni za pročeljem demokracije Predsedniku Rooseveltu še posebej ni ugajalo, da je javnost zvedela, da se je naučil svojega komedijantstva od hol!ywcodskih zvezd. Zato je razumljivo, ako so moja odkritja razburjala Američane, ki so ml zaradi tega hoteli onemogočiti življenje v Ameriki. Tako so se začele preiskave na mojem stanovanju zaradi protiameriskega dedovanja pod vodstvom poslanca Martina Diesa. Takoj nato mi je bil dodeljen kot stalno spremstvo poseben policijski agent. S tipičnim ameriškim pretiravanjem me je kasneje zasledovalo celo osem agentov, ki so noč io dan stražili pred mojo sobo na hodniku hotela. Dva izmed teh agentov je poslal znani Diesov komite proti peti koloni, dva protinacisitična liga. dva newyorška policija in dva tajna policija F. B. I., ki predstavlja nekakšno ameriško GPU. Čeprav so mi ti agenti neprestano sledila, sem vendar našel tudi priliko za svobodno kretanje. Tako ima ameriška podzemeljska železnica odlično napravo avtomatskih vrat, ki sem se je pogosto posluževal, da sem se znebil zasledovalcev. V Washingtomu sem živel izven mesta m sem se vedno vozil z avtomobilom, toda za menoj sta vedno dirjala dva avtomobila tipa Hudsoo, katerih brzina je bila večja kakor mojega. Zato sem se končno odločil, da opustim uporabo svojega avtomobila in s« rajiti posilužil policijskega avtomobja mojih zasledovalcev. Tako sem se 'lahko vozil po mestu m okolici v družbi policijskih funkcionarjev, ki se jim je zdelo kar prijetno. da me »zasledujejo« tako rekoč v svojem avtomobilu. Tu in tam pa se mi je le posrečilo znebita se njihovega nadzorstva. Tako som jim nekoč ušel iz neke gostilne, ko so si agentje delili med seboj lep kos mesa. Drugič sem neopazen odšel iz NVashingtona in sem pirebil neka; dni v New Yorku. preden so agenti sploh opazili mojo odsotnost. Toda nekega dne je te moje zabave prekinilo izpraševanje pred posebnim preiskovalnim sodiščem, pri katerem so b:ii porotniki židje in črnci. Bil sem celo aretiran. ne da bi seveda zadevo imel za preveč tragično, kajti proti primerni kavciji sem bil takoj izpuščen. Toda nadzorstvo se je končno poostrilo in odpeljali so me na Eli is Island, kjer so me zaprli v celico skupno z navadnimi zločinci. V zaporu sem ostal, dokler nisem bil izmenjan. Nudila se mi je prilika, da odpotujem z italijanskimi in nemškimi konzularnimi uradniki. Štiri dni pred odhodom parnika »Westpoint« mi je bilo dovoljeno, da se popolnoma svobodno gibljem po New Yorku, seveda v spremstvu dveh višjih funkcionarjev pravosodnega ministrstva. Eden izmed teh mi je zaupal, da je svoje dni nadzoroval na podo- bon način tudi gospoda DaUtdaera. ko je prišel m obisk v Ameriko. Daladier pa je bil zelo prijazen goapod in mu je dai visoko napitnino. Moj nadzornik ;e nadalje pripomnil. da je na enak način nadziral tudi g Litvinova ko je ta obi.ckah Ameriko na Rooscvcltovo povabilo za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Ameriko in Rusijo. Litv.nov. mi je dejal moj nadzornik pa ni bil simpatičen človek, ker ie bil brezobziren do svoje okolice in se je pozno v noč rad sprehajal po zapuščenih ulicah svoj sprehod pa je zaključil v pivnici, kjer si je naroči! limonado. Včasih jc bil z nadzornikom tudi priiazen in mu je plačal 20 centov za limonado. Končno je prišel dan odhoda in nemški novinar omenja kot značilno, da ie Amerika hotela pokazati svojo moč ob odhodu talijanskih in nemških konzularnih uradnikov s tem. da je za spremstvo okoli 500 notn-kov. po večini žensk in otrok, dodelila nič manj kakor 1000 mc«c3ac Vajenci ( ke) Beseda L —.60, taks* —.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. 'I'1'lllLJ Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L . Skromno dekle skromno, srednjih let, takoi spreimem za vsa hišna dela. Služba stalna, plača debra. Slomškova JI, zgor nji zvonec. 2082-1 Službe išče Beseda L —.30. taksa —.60, za dajanje naslova ali u šitro L 2.—. Distingviran Italijan mlad, prost vojaških obvez. poznavalec italijanskih javnih institucij, trgovskih krogov; nekdai novinar, — tehnično publicistični kon-sulent, študij in praksa T administraciji — trgovini, zmožnost najrazličnejših — panogah; iniciativni, orga-nizatorični, zaupni duh, bi rad zboljšal mesto; (kon-ceptni uradnik, nadzorne funkcije, tamik, razviiame poslov; bi potoval) Resen distingviran; moralne, poslovne reference. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Distingviran« 2091-2 Zaslužek Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Posle in zveze v Italiji na vsakem polju pri lavnih korporacijah, društvih itd. opravlja za Vas najbolje zaupen ekspert, distingviran Italijan. Razpola ga z resnimi referencami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zveze« 2090-3 Vajenca z dovršenimi 4 razredi srednje šole sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Marljiv in pošten 18« 2154-44 Vajenko pridno in pošteno, sprejme modna trgovina v Ljubljani. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 2157-44 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L }.—. Pomaranče p rima »Biondo« v košarah po cca 17 kg kupite na Ja-nežičevi cesti štev. 13 po 4.70 lir za kg. Kličite tel. št. 37-14 1923-6 Brizgalne za protiletalsko zaščito, po-rabne tudi za brizganje drevja, trte itd. dobavlja Ileršič in Co., Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13. tel. 37-54. 1921-6 Radio Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova tli za šifro L 3.—. Radio aparat novejše tipe, malo rabljen dobro ohranjen kupim. Po nudbe na podr. Jutra ▼ Novem mestu z navedbo cene in opisom pod »Radio« 2104-9 Beseda l —Mt, taksa —-60. za daiame naslova ali za šifro L 3.—. Pozor! Lastniki avtomobilov z generatorjem: Modcinu.umo .n popiavlia mo vse vrste jieneraionev - Velika zaloga elektnčml • entilatoriev, črpalk m vsel Potrebščin za «eneratorie Generator delavnica. Tyršt »a 1} iFigovec. levo dvn riščel Tel 29-27 1775-i B :*tmm Beseda I - 00. taksa —.60. za daiame naslova ali za šifro l 3.—. Več tricikljev azlične velikosti, > prim« cum3mi. naiboltše izdelave in diro z avtogumami, za »elo nizko ceno prodam Generator delavnica. Tvrše 13. iFigovec. levo dvo riščel tel 29 27. 1777-1 1 Pohištvo Beseda L —.60. taksa -.60. za dajanie naslova ali za Šifro l 3.—. Spalnico v zelo dobrem stanju ugod no prodam. Naslov v poslov. Jutra. 2153-12 Največ oglasov ima „JUTRO" Inserira jte torej tudi Vi! Beseda L —.60. taksa —.60. za ('•ijmt naslova ali za šifro L 3.—. Objekt v Ljubljani srednie velik, primeren v industrijske svrhe kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Destilacija« 2143-20 Hišo-vilo eno-, dvo- ali 3-stanovanj-sko v Ljubljani kupim.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 300 do 600 tisoč« 2142-20 Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L i.—. Večsobno stanovanje komfortno, prazno ali — opremljeno išče 5-članska Iružina odrasl;h po rr.:ofnp sti ▼ centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje M« 2158-21a E □ Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. 2 opremljeni sobi elegantni z uporabo kopalnice T centru oddam eni m Beseda L —.60, taksa — jtO. za daianje naslova ali šifro L 3.—. Sobico iščem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 2144-23* 1 prazno sobo za pisarno tn 1 opremljeno z 2 posteljama event. dvosobno opremljeno stano vanie v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni stanovalec« y 2163-23a Garsoniero udobno iščem za čimprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srpkinja« 2l41-23a Prazno sobo čedno, suho za shranitev novega pohištva v sredini mesta iščem. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Suha soba« 2135-23a Opremljeno sobo v mestu ali bližini Most išče mlad zakonski par. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. marec«. 2128-23* Opremljeno sobo s posebn. vhodom v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čez dan odsoten« 2129-23* GlSdšbita Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali *a šifro L 3.—. Harmonikarji Kovčke za harmonike vseh vel.kosti dobite pri Promet nasproti križanske cerkvke tel. 4390. 2147-26 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3-—- Siromašen delavec ;e izgubil večio vsoto denarji v četrtek dopoldne od Podmilščakove ulice do prelaza kamniške proge. Ker je denar last nie-govega gospodaria, kateremu ga bo moral vrniti, prosi poštenega najditelja, naj mu ga vrne proti nagradi na naslov: Mižiaoj Emil, Podmilščakova 8 — Bežigrad. _2165-28 Izgubil sem od Breznika v Stritarjevi ul. do Evrope denarnico z večjo vsoto denarja in dokumenti. Najditelj naj blagovoli izročiti ogl. odd. Ju tra proti dobri nagradi. 2120-2» Denarnico z več) o vsoto sem izgubila od Starega trga do cer kve sv. Jakobi. Ker sem revna, prosim poštenega najditelja, naj vrne na naslov Stari trg št. 2fi-TlT. 2138-28 Stroji Pisalni stroj dobro ohranjen s širokim ______________valjem kupim. Ponudbe z ali 2 osebama. Breznic, navedbo dolžine valja na Gosposki 6-1. levo od 10. I ogl. odd. Jutra pod »Pi-do 15. 2112-23 I salni stroj« 2124-29 Stenodattilografa tedesca possibilmente con conoscen za italiano cerca ditta a Genova, stipendio lire 1500 Offerte a: Nemško stenodaktilografko po možnosti z znanjem i ta liianščine išče tvrdka t Genovi. Plača 1500 lir. Po nudbe na: Walter — Casella postale 47 — Genova I t Umrla nam Je naša ljubljena mama, gospa Hlebec Matilda roj. Zupan Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. LJubljana, dne 12. februarja 1942. Žalujoče rodbine: HLEBEC, KRAMAR, POLOVEVA in ostalo sorodstvo R. Sabbatini: Povest Topot cokel po tlaku in hripavi, surovi kriki so kakor povodenj drli proti vratom državljanke Vi-dalove. - '• »Usmiljeni Bog!« je vzkliknil neznanec. »Ali boste gledali, ko me bodo klali pred vašimi očmi? Usmilite se, gospa- usmilite se!« Angela se je obrnila, naglo pokazala v notranjščino hiše in polglasno velela: »Stopite noter! Hitro! V veži me počakajte.« S hladnokrvnostjo, ki je bila v tem trenutku groze kar nenavadna, je dodala: »Vzemite!« in mu podala zavoj z živili, ki so bila vzrok njene navzočnosti. Človek si tega ni dal dvakrat reči; pograbil je zavoj in skokoma izginil v temno vežo. Angela je previdno zaprla vrata za njim in z mirnostjo, kakršne si ne bi bila prisodila, obstala na pragu ter se nagnila naprej, da bi bolje videla po ulici. Minuto ni trajalo, da so prvi zasledovalci dospeli do njenih vrat Zdaj so tekli počasneje, kakor lovski psi, ki so zgrešili sled in vohajo na vse strani. da bi jo spet našli Več ko dvajset jih ie utegnilo biti. med njimi dobršna tretjina ženščur. zloglasnih brezspolnih možač. ki so ppd strahovlado najhuje razsajale: gruča polnagih. do kosti sestradanih paglavcev se ie držala preganjalcem za pe- tami in lakomno prežala na krvavi konec, ki se je obetal. Pred državljanko Vidalovo so ti ljudje neodločno obstali. Tisti, ki je bil videti vodja, dedec z obešenjaškim obrazom, veliko razmršeno brado in krzneno kučmo- kakršne so nosili gospoda na potovanju, se ji je grozeče približal. »Kod jo je ubral?« je vprašal z okrutnim glasom ter ji zapičil dvoje krvavih oči v obraz. Angela je zbrala ves pogum, da bi zmogla težavno vlogo, ki si jo je bila naložila. »O kom govoriš, državljan? Koga iščeš?« »O kom govorim?« je ponovil revolucionar. »Tako mi svete Giljotine! To so vam lepe manire! O kom govorim, a?« Drug, ki je bil še nestrpnejši od njega, ga je odrinil. »Prekletega aristokrata sledimo,« je zaklical. »Pri tržnici nam je ušel.« Neka babnica je zatulila, mahaje z golo roko, v kateri je vihtila mesarski nož. »Aristokratskega psa z napudrano butico! Takle lenuh si posiplje grivo s fino moko, dobri domoljubi pa nimajo niti skorjice črnega kruha, da bi si utolažili glad!« »Dali mu jo bomo, fino moko, stara,« ie zagrozil domoljub, ki je bil prvi izpregovoril. »Peč bomo zakurili z njegovo lasuljo in spekli kruha za ljudstvo. Cucek aristokratski!« »Najprej ga moramo dobiti,« je rekel drugi, ki je bil očitno praktična glava. »A v kakšno luknjo se je neki skril? Si ga videla ali ne?« se ie zadri proti Angeli, ki je nalik kipu stala pred hišnimi vrati. »Moral jo je ubrati po tej ulici, saj smo ga videli- ko je zavil okrog vogala, preteči je pa tudi ni utegnil, preden smo prišli. Kako je torej? Si ga videla?« »Šele ta mah sem prišla gledat, kaj je,« je Angela odgovorila. »Ce je tekel mimo, je moral teči prej; nego sem stopila iz hiše.« Vsa tolpa je jezno zagodrnjala. Divjakinja z nožem se je zagnala proti vratom in besno pogledala državljanki Vidalovi v čisti, bledi obraz. Iz oči ji je sršalo vsem furijam skupno sovraštvo do žensk, ki še niso zatajile prirojene ljubkosti in miline svojega spola. »Pa ne. da bi ga hotela rešiti?« ie hudobno za-vreščala. »Menda nisi tudi ti aristokratka, s tem svojim belim obrazom, temi umitimi rokami in tem spakljivim glasom?« Razjarjeno se je obrnila proti ostali tolpi in z oboroženo roko obtožujoče pokazala na Angelo. »Laže! Pravim vam, da laže! Le poglejte jo! Poglejte njeno obleko, njene roke, njen obraz. Je mar podobna domoljubki? Je podobna hčerki revolucije, slavne nove Francije, ki je vstala iz pepela trinoštva in grehot?« Vsi so molčali, in ta molk ni obetal dobrega. Ukanjeni za eno žrtev, so sanskulotje nagonsko čutili priložnost, da se odškodujeio in nasitijo svo-io brezumno žejo po krvi. Ta ženska ie bila mlada, bela in nežna; imela ie neodpustljivi in protire-publikanski lastnosti lepote in elegance; ali je ne bi zaklali na oltarju domovine? Spričo tega grozečega, zlovestnega molka in div- jih pogledov- ki so se bili ob možačinih besedah uprli vanjo, je Angeli, ki je še vedno negibno stala na mestu, kri zaledenela v žilah. Najrajši bi bila zbežala v hišo, a bila je kakor hroma in brez moči. »Saj jih mora Vidal slišati,« je mislila sama pri sebi, »gotovo mi bo prišel na pomoč.« Tedajci se je v množici nekdo porogljivo zasmejal. Eden izmed domoljubov, mlajši od drugih in morda tudi dovzetnejši za ženske čare, je bil dobil o mladi ženi povsem drugačen vtis. Naglo je stopil naprej in pahnil ženščuro s poti. »Pha!« ji je zaničljivo vrgel v obraz. »Beži, ti, ki si samo babnica in ne razumeš, kaj ti kdo pravi, ali nas pa nemara skušaš zavesti v zmoto. Kdo ve, ali ni tvoj namen, rešiti tega aristokratskega psa, ki si pudra glavo z moko, ukradeno od ljudskega kruha?« »Jaz?« je zatulila babnica. »Jaz da hočem rešiti aristokrata? Meni tako praviš? Meni, ki sem jih septembra meseca v jetnišnici La Force zaklala vsaj tucat, če ne več? Jaz pravim, da je prav tale tista izdajalka, ki je skrila ubeglega psa- in da je prav ona ...« »Kaj se godi?« Trd kovinski glas je kakor vojaško povelje presekal možačino gobezdanje in mahoma pomiril obči hrup. Nekega domoljuba, ki se je bil preveč približal Angeli, ie odrinil sunek s pestjo; drug razgrajač ie omahnil sosedom v naročje, in Vidal ie brenketaje s sabljo stopil ob stran svoje žene. ki se ie globoko oddahnila. »Kaj se sodi?« i« ponovil s še ostre i šini glasom in oči so mu jezno blisnile proti svoiati. Urejuje Davorin EtavljenT^Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno