AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MOJLtNINii DAILY, NE3VSPAPE!
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 7, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLYIII
WASHINGTON, 6. avgusta. — Na Japonsko so vrgli nove vrste bombo, ki je nekaj strahovitega in neprimernega dozdaj v zgodovini znanstvenikov.
Predsednik Truman je potrdil obstoj take bombe, katera vsebuje več uničujoče moči kot pa 20,000 ton dinamita skupaj in ki producira 2,000 krat več uničujoče sile, kot najsilnejša bomba, ki je bila še kdaj vržena na kako tarčo.
Tako bombo so vrgli Amerikanci 16 ur prej na japonsko ar-madno bazo Hirošima.
Ta bomba, je izjavil predsednik Truman, je odgovor na japonsko zavrnitev za vdajo. Vojni tajnik Stimson je izjavil, da bo ta bomba za mnogo skrajšala vojno z Japonci.
Predsednik Truman je izjavil: "če Japonci ne sprejmejo naših pogojev za vdajo, lahko pričakujejo totalno uničenje z zraka, kakršnega še ni doživela nobena dežela."
Vojni oddelek poroča, da je bila baza Hirošima po zadetku te bombe zavita V neprodirne oblake prahu in dima. Zato se ni moglo dognati škode, ki jo je ta nova bomba napravila.
Radio iz Tokia je naznanjal, da je bila baza Hirošima bombardirana ob 8:20 zjutraj v pondeljek (kar je ob 7:20 zvečer v nedeljo po clevelandskem času).
Predsednik Truman je izjavil, da bo priporočil kongresu, naj ustvari posebno komisijo, ki bo kontrolirala produkcijo te vrste, bomb. "Povedal bom kongresu," je rekel predsednik, "kako lahko ta silna moč rfove bombe prisili narode k miru v bodoče."
Mr. Truman je povedal, da se je potrošilo $2,000,000,000, da se je iznašlo in produciralo to bombo. To raziskovanje in produkcija je bila najbolj skrbno varovana tajnost te vojne. Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta ukazala poiskati novo silo za bombo in posledica tega je bomba, ki so jo v nedeljo že okusili Japonci. '
Predsednik Truman je pojasnil, da je to atomična bomba, katere silo se dob j z vsemirja. Viri, iz katerih sonce črpa svojo moč, so bili zajeti in ustavljeni v to bombo.
Mesto Hirošima, kamor je bila vržena prva taka strahovita bomba, šteje 218,000 prebivalstva.
Predsednik je tudi povedal, da so Nemci na vse načine skušali iznajti podobno bombo, toda se jim ni posrečilo, hvala Bogu. Toda ameriškim in angleškim znanstvenikom se je to posrečilo.
Več kot 65,000 oseb dela v največji tajnosti na produkciji teh bomb in sicer v Tennessee, Washingtonu in" New Mexico. Toda nobena teh oseb ne ve za delo druge.
Mr. Truman je tudi povedal, da je bil izdan na Japonce v Potsdamu ultimat za vdajo z namenom, da se prizanese japonskemu narodu s popolnim uničenjem. Toda njih voditelji so to zavrnili. Zdaj imajo odgovor za svojo trmo s to bombo.
Predsednik Truman je tudi povedal, da nova sila z vsemirja, ki se uporablja za moč te bombe, bo sčasoma nadomestila silo, ki jo danes daje premog, olje in voda. Toda vse podrobnosti o tej silni moči se bo dalo javnosti šele po vojni.
Znanstveniki so delali na izumu te bombe tri leta, je rekel vojni tajnik Stimson. Izjavil je tudi, da Japonci kaj takega ne morejo izumiti. Povedal je, da je bilo predsedniku Rooseveltu rečeno že leta 1939, da je izum take razstreljive sile mogoč. Mr. Roosevelt je imenoval poseben odbor, ki je to preiskal in do junija 1942 je delo že toliko napredovalo, da se je pričakovalo uspeh. V decembru 1942 so začeli v treh tovarnah z delom. Glavna zasluga za izum te bombe gre kemistu dr. Robertu Oppenheimerju. Vsa ta sila v tej bombi se bo v mirnem času porabila v industriji in že sedaj se bavijo s tem, da napravijo posebne stroje za to gonilno moč.
Za to novo silo imajo zdaj patente samo Zed. države, Anglija in Kanada.
Delavci so uredili vso zadevo brez pomoči unije
Delavci pri Jack & Hein.tz Co. so na shodu v nedeljo soglasno odobrili predlog, da se lahko sprejme na delo vojne veterane in žene vojakov, ne da bi jih ovirala pri tem starostna pravica drugih delavcev. Firma je takoj vzela nazaj na delo 117 veteranov in 260 žena vojakov, ki so bili pred nekaj dnevi odpuščeni. radi	.pravice drugih delavcev.
Unija je v soboto sklicala masno zborovanje, da bi se rešilo to vprašanje,s toda uradniki unije niso mogli napraviti reda ter so odšli, ne da bi se kaj doseglo. Potem je v nedeljo sklical shod William Jack, predsed-nik tovarne in delavci so rešili vprašanje brez unijskih uradnikov.
--o-
Darovi za begunce
Msgr. Vitus Hribar nam je poslal ček za $38.00 kot v pomoč slovenskim beguncem v Rimu. Darovali so sledeči: Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar $20, po $5: Mrs. Gertrude Pizmoht, 722 E. 157. St. Mrs. Frances Pernush, 16115 Huntmere in Mrs. Frances Novak iz 154. ceste; $2 je darovala Mrs. Margaret Sodec in neimenoavan $1; skupno $38. Dalje je darovala v našem uradu v isti namen $2.00 Frances Malečkar, 1550 E. 174. St. in $1 neimenovana. Prav lepa hvala vsem skupaj za njih plemenit dar.
Poceni pohištvo
John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture, na 6104 St. Clair Ave. naznanja, da bo nudil tekom avgustove razprodaje izjemno znižane cene na raznih potrebščinah za hišo in dom. Mr. Sušnik priporoča vsem, ki kaj potrebujejo za hišo, naj se okoristijo s to lepo priliko in kupijo poceni blago.
Truman je za veliko narodno gardo namesto obvezne vojaške službe
Washington. — Pred sednik truman bo morda priporočil veliko in moderno narodno gardo po vojni, namesto obvezne vojaške službe, kot jo priporočajo nekateri. Poročajo, da predsednik študira povojno vojaško potrebo Zed. držav.
Dozdaj se predsednik še ni hotel izjaviti, če je z-a obvezno vojaško službo v mirnem času ali je proti. Izjavil je pa, da bo nekaj priporočil kongresu, ko se snide k zasedanju v oktobru. Njegovi intimni prijatelji mislijo, da bi bil predsednik prej za moderno narodno gardo, kot pa za obvezno vojaško treningo, katero priporoča vojni tajnik Stimson, general Marshall, admiral King in drugi.
Angliji še ni odobreno posojilo, ampak bo pa
Washington. — Pomožni državni tajnik Grew zanika poročila v časopisju, da je v načrtu vprašanje na kongres, da se posodi Angliji od 3 do 5 bilijon dolarjev. Obenem je pa izjavil, da morajo Zed. države na vsak način pomagati Angliji, da se postavi finančno na noge.
Tajnik Grew je rekel, da se Auslijii jse ,.jij obrnila na državni oddelek za kako posojilo, toda ako bo vprašala, se mora dati taki prošnji resen preudarek. Poročilo, da se namerava vprašati kongres za posojilo Angliji, je prinesel New York Times. -o-—
V bolnišnico
Mrs. Louis Kozel iz 15219 Holmes Ave. se je včeraj podala v St. Alexis bolnišnico. Upamo, da se kmalu boljšega zdravja povrne domov.
V lak ga, je ubil
1 V nedeljo zvečer je vlak ubil blizu Fairview Ave. v Barber-tonu nekega moškega, ki je moral biti star, jjo mnenju policije, kakih 65 let. Ubiti je bil bolj šlabo oblečen.
Največji sovražnik lige narodov je včeraj umrl
Washington, 6. avg. — V mornariški bolnišnici j® danes umrl senator Hiram W. Johnson, republikanec iz Kalifornije, ki »je po 1. svetovni vojni vodil boj v senatu proti vstopu Zed. držav v ligo narodov.
Senator je zbolel tekom debate v senatu, če se sprejme carter za bodočo ligo narodov. Pi:j glasovanju ni bil navzoč, toda v odseku je že poprej edini glasoval proti sprejemu čarterja.
Dvakrat je bil izvoljen guvernerjem Kalifornije in petkrat je bil izvoljen v senat. Ob smrti je bil star 79 let. •
Leta 1912 je zapustil republikansko konvencijo in se je pridružil uporniku Teddy Rooseveltu, s katerim je kandidiral kot podpredsednik. Sicer nista zmagala, toda preprečila sta, da ni bil izvoljen predsednikom William Howard Taft, pač pa je bil izvoljen Woodrow Wilson.
Predsednik Truman bo moral odločiti v boju za število armade
Washington. — Predsednik Truman bo moral najbrže stopi. Fi v boj, ki se je razvnel na polni črti glede bodočega števila naše armade. Senatorja Johnson iz Colorade in Taft iz Ohio kritizirata armadno poveljstvo, ker tako počasi razorožil je bojno silo. Oba dobivata že pristaše.
Na drugi strani sta se pa dvignila senatorja Pepper iz Floride in Thomas iz Utah, ki stojita pri vojnem tajniku Stimsonu, da se obdrži pod orožjem 7,000,-000 mož močna armada do prihodnjega junija.
Predsednik Truman, kot vrhovni- poveljnik naše bojne sile, bo najbrže v tem boju odločil.
-o--
Vabilo na sejo
Podružnica -it. 14 SžZ ima nocoj ob osmih zelo važno sejo. Vse one, ki so zaostale z ases-| mentom so prošene, da ob tej priliki poravnajo svoje obvezno-sti.
Nov grob
Včeraj popoldne je umrl v veteranski bolnišnici v Brecksville, O. Anton Uss, star 52 let. Svoje čase je vodil konfekcijsko trgovino na'Superior in Norwood Rd. Bil je še samski in rojen v vasi Podravc, fara Moraviče. Bil je član Lake Shore Post št. 273, Ameriške legije, ker je bil veteran prve svetovne vojne in pa društva Makabejcev št. 1288. V Evropi zapušča tri brate in eno sestro, če so še živi. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda, čas še ni določen. Pokojni je stanoval na 1195 E. 60. St.
Utopljenko so našli
Iz jezera koncem Eddy Rd. so potegnili truplo 24 letne Elde Buuck, ki je skočila zadnji p<$ek v jezero. Njen čin je videl nek ribič. Obrežna straža je neprestano iskala truplo. V okrajni mrtvašnici so našii pod njeno kopalno obleko 8 palcev dolg nož. Njeno obleko s0 dobili na bregu jezera. Dekle je stanovalo na 655 E. 124. St. Ribič, ki je bil v čolnu pravi, da je videl, kako je dekle skočilo v vodo; iz katere se dolgo ni prikazala. Prišla je končno na površino, pa se zopet potopila. Veslal je na lice mesta in skočil v vodo, toda je ni mogel najti.
Novice iz Begunj
Iz Begunj pri Cerknici slišimo sledeče novice: V začetku maja je zapustil faro Begunje župnik Podbregar, ki se je sedaj nastanil v Rimu. Kdor bi rad kaj več zvedel od tamošnjih krajev, mu lahko piše na naslov; Rev. Pavel Podbregar, Via Olmata 9, Roma, Italy. — V januarju so pokopali v Begunjah Frančiško Škrlj, rojeno Debevec, sestro našega urednika Debevca. Naj ji bo lahka domača gruda.
Zelo važna seja
člani Euclid Rifle kluba naj se jutri popoldne v polnem številu udeleže seje na Močilnikar-jevi farmi. Treba bo vse potrebno urediti radi lova na divje in domače kokoši prihodnjo nedeljo. Pridite gotovo, ker se vam bo izplačalo.
Razne vesfl od naših borcev v službi Strica Sama
.-Vojni oddelek je obvestil Mrs Mary Kofol, 1553 E. 41. St., da je njen sin Pfc. Jack §||K Kofol, star 23 let, umrl Sli? 12. julija v Avstriji.
I	Brzojav ni omenil no-
benih drugih podrobnosti.
Jack Kofol je graduiral iz East High šole in je bil zaposlen v Federalni rezervni banki do vstopa k vojakom. V armado je bil klican v juliju 1942, preko morja je bil poslan lanskega julija. Služil je pri padal-ni edinici poljskega topništva.
Poleg žalujoče matere zapušča tri brate: Pfc. August služi v Avstriji, Edward in dr. John ter sestro Mrs. Rose Hoffert.
Naj mladi slovenski junak pokojno spi v daljni tuji zemlji, preostalim izražamo pa iskreno sožalje.
mi m m
S/ISgt. Frank A. Primožnik iz Eucida, ki je stacioniran zdaj v Bad Ishel, Avstrija, pri 11. oklepni diviziji, je bil 28. maja letos odlikovan z bronasto zvez-
Poroka
V soboto sta se poročila v cerkvi sv. Križa Miss Helen Setina, hči Mr. in Mrs. Joseph Setina iz 18208 Rosecliff Rd. in Sgt. Leo Carson, sin Mr. in Mrs. Leo Carson iz 1029 Creekview Rd. Mlada poročenca sta se podala v Fresno, Kalifornija, kjer je ženin v službi Strica Sama po dveh letih in pol službe onstran morja. Mnogo sreče jim želimo v novem stanu.
Na počitnicah
Rev. Edward Gabrenja, župnik pri sv. Štefanu v Chicagu, je prišel za ta teden k svoji mami na 7215 Myron Ave. Dobrodošel, Father!
Maša sedmina
Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Franka Lah ob priliki sedmine njegove smrti.
Ta teden ne bo slik
Mr. Grdina naznanja, da ta teden zaradi pogrebov ne bo slik na njegovem vrtu.
dnato svetinjo za izredno velike zasluge v bojih proti sovražniku v dobi od 2. avgusta 1944 do 9. maja 1945.
S transportom so dospeli iz Evrope v Boston sledeči naši fantje: Pfc. William Mihelich, 1281 E. 168. St., Pfc. Steve Lo-vick, 14505 Darwin Ave. in T/5 Frank Sever, 1391 E. 45. St.
----
gospodarskega
1	stališča
efe°rjU' Pravijo> se neka
,lfae prehrane ameriški!
if; Armada kupuje-ved
; *lv;l in v Evropo ne bo.
C1 7lko živeža, kot se -ravalo. Nekateri pravi.
2	PolJedelski tajnik An-i^enonfc slikal položaj
JI"1 barvah- kot v res-|«a bo potem dobil več
|Ce b0 stvar lepše izpad. * * *
industrije zelo pritiskati ' naj že Vendar kma-n°vim produktom,
Sio Ifa!nikom' radijem ■L" lndllstrija mora ve. W e' PO katerih bo pro-|L J"1 to robo, predno I lzoelovati in razpro-
I * * •
E* Truman bo najbr.
|al1SČipuil 0bla3t' ki |0 ada "ad ameriško n ' ^armada se tega
oliia ° , aŽe' ker oni ' in da odpusti nekaj
IPra . za del° želez-)revJljC\ da armada ' nakuPujo za voj-dn.1Jcu m te številke bo
J Predsednik na mizo. * * *
industrije. nadlegu-W kJ,OJno Produkcijo, A{ i!?0 civilnih izdel-Jdustriji in temu
rial ' dovoli Prioriteto
•	Nekateri se nam-j IJ bodo gotovi tovar-' |p, l!uf.POsleni z vojno .viW 0 kidelali P«d!
Produkte ter si ž
aven t. fg' Predno bodo voj,lp ; ki morajo iz-
1 Jne Potrebščine ik
i je ^ksP°rtna-import-
ri d°bičkt S- mihJ°n°v
i L tei l Največ zdaj
N in ff1 BraziliJ'a * '0 nov Jska z 48 mi-
i^ik; rtavi>ki *
•'lahko^ Že podPisal
t* SiTef d° treh in
dvojna * li na Pacifiku $o faSpodarskim vpra->, da m,ftu, če tukaj |onu „ ne osebe v 4 2 ®odUo, da bo ko-
^iSTV šestih
#bania Seveda, to so
>Pa2ov ' Postavljena
na
»protmka]a d°godkov in
*	* ' *
seh
'abi,	koles, ki so
/Pravljic najm*nj po-• Ob x " 12 umetnega
i?SuU, napada na tisoč Ui ° v rabi sa-
' rV2 UTnetne*a
f* Potouff? Je že 35 mi.
I Tiskih avtih. ♦
Odšel' Je "ačelnik
A S* bov deželi. Ziftio na , ake težave
•'ubij i It VoJni odde-
*a. kres zopet snide ♦ %
d6,avsk; f *
je za to 7Jnik Schwel-
> zast;pd"se skliče na	_
lCev in vlade 6 ^ndustri" Prepirali v času, ko se bo indu-1 °Sovore, d ' Ll na.i se strija spreminjala iz vojne na ?	d se ne bodo civilno
Častno odpuščeni
Od bojne sile Strica Sama so bili častno odpuščeni sledeči naši fantje: John Zorn, 1529 E. 32. St., Joseph Babic, 18515 Neff Rd., Albert Bednar, 1275 Addison Rcl, Robert Blatnik, 15831 Trafalgar, Conrad Šinkovec, 1213 E. 173. St.

DOMOVINA
AMERICAN HOME
Nova strašna bomba razbija Japonsko. Njena moč je silnejša kot 20,000 ton dinamita, trdijo
NA JAPONSKI BOLNIŠKI LADJI SO NAŠLI MUNICIJO IN PA OROŽJE
pristanišče za nadaljno preiskavo.
Na ladji so našli 23 težkih strojnic, 15 lahkih ter veliko municije, ki se je nahajala v zabojih, na katerih je bilo napisano, da so notri "zdravniške" potrebščine.
Na ladji je bilo 1500 Japoncev, ki so bili naznanjeni kot bolniki. Toda ko so nekaterim odvzeli obveze, so pronašli, da so bili brez vsakih ran.
Manila. — General MacAr-thur poroča, da so ustavili in preiskali neko japonsko bolniško ladjo ter našli na nji orožje in mu niči j o. Patruljne ladje, ki ustavijo vsako ladjo, ki pluje v smeri proti Japonski, so odpeljale to ladjo v neko zavezniško
Tito odpušča vsem, ki niso zakrivili kakega posebnega zločina
V nedeljo večer je razglašal radio iz Belgrada, da je maršal Tito pomilostil vse, ki so služili v vrstah sovražnika med nemško okupacijo in ki niso zakrivili kakega "posebnega zločina."
Toda to ne velja za hrvaške ustaše, ki so se borili proti partizanom vsa leta nemške okupacije.
Odpuščeno tudi ni onim, ki so služili za policijo ali ovaduhe za nacije, ravno tako ne voditeljem skupin, ki so sodelovale s sovražnikom in enako ne za one, ki so bili ali bodo obsojeni za kak vojni zločin.
(Ker so sodniki Titovi nameščenci je jasno, da bodo ti odločali kaj je vojni zločin in kaj ne).
Radio ni ničesar omenil glede Draže Mihajloviča. Kot trdijo poročila se je Mihajlovič izročil zavezniškim četam v severni Italiji in Titova vlada ga zahteva v izročitev .
Titova amnestija se nanaša na vse člane četniških skupin, Ne-dičevih edinic, muslimanske mi-licije ter hrvaških in slovenskih domobrancev. Ravno tako so pomiloščeni vsi, ki so bili člani nazijskih organizacij ter vsi, ki so pobegli iz jugoslovanske armade.
----o--
Še na mnoga leta
Splošno poznana Mr. in Mrs. Anton Debevec, farmarja v Ma-disonu, O., sta te dni kar na ti-homa praznovala 30 letnico srečnega zakonskega življenja. Po ovinkih smo zvedeli to vest in ob tej priliki se pridružujemo številnim prijateljem tega priljubljenega para ter jima kličemo: še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva! ___ "
upujmo i vojne
bonde
, In
mamke
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
___Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do do«ti, celo leto 67.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti. doI leta $4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, do pošti Četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po r&znaialclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cent«
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 por year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.60 tor 9 montha. Cleveland, by mall. $4.00 lor 6 months D. S. and Canada, $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 month* Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th. 190f. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under ^the Act of March 3rd. 187».
No. 182 Tues., Aug. 7, 1945
Glasovi vpijočih
"Jugoslovanskemu Odboru" v Milwaukeeju prav gotovo živa duša ne more odrekati dobrega srca, čeravno bi kdo utegnil vzklikniti: Kje, mu je zdrav razum! S tem pa ni rečeno, da toplo srce pogosto ne vidi bolj daleč naprej ko hladno računajoči razum.
Ko je "Jugoslovanski Obzor"'zvedel za tragični beg Slovencev iz domovine, je napisal v svoji številki od 15. julija naslednje besede:
"Res, žalostna je usoda teh nesrečnežev, ki morajo pred puške lastnih bratov,, potem ko so se štiri leta zvesto borili ob strani zaveznikov za dosego resnične Svobode. Vendar mislimo, da mi, ki uživamo to svobodo, lahko storimo nekaj zanje. Če drugega ne, vsaj to, da skušamo pri našem državnem oddelku izposlovati dovoljenje, da se vsaj svojcem in drugim prijateljem ameriških državljanov da prilika, priti na naše stroške in našo odgovornost v Ameriko, ter jim potem tu pomagamo, da začno novo življenje res svobodni in prosti strahu pred puškami svojih 'bratov.' Mislimo, da je tu polje za akcijo, in sicer takojšnjo akcijo novoustanovljene Lige Slovenskih Katoliških Amerikancev, pa tudi — SANSa, ki naj bi — bodisi na lastno pest, še bolje pa s sodelovanjem sličnih organizacij drugih narodnosti — skušala v Washingtonu izposlovati tako dovoljenje."
Iz teh besed govori ogromno srce, tako veliko, da je to srce porinilo v stran pamet. Tako si je moral bralec misliti v prvem navalu svoje duševne reakcije. SANS — pa na delu za "izdajalce" in sicer v Washingtonu, kjer je neprestano dopovedoval isti SANS, da so vsi Titu nasprotni Slovenci — izdajalska sodrga. . .
Glede Lige, ki je nekaj tednov poprej prišla na dan, je mogel človek samo dvigniti obrvi in skomigniti z rameni. . . No, zdaj je poteklo spet nekaj tednov, pa svet. še ni slišal o njej drugega ko nekaj imen je bilo nekje na papirju.
Zdaj, čujemo, je prišel naravnost iz Vetrinja ali blizu od tam bolj praktičen glas: Vsaj nekaj obleke nam izposluj-te, da nas zima, ko pride, ne odnese s seboj . . . Toda tudi to ni, o čemer mislimo tu spregovoriti.
Prišel je še drug glas, ki baje pravi nekako tako: Slovenske begunce na Koroškem selijo iz Vetrinja v popolnoma nemške kraje, ker se boje, da bi njihova navzočnost v slovenskem delu Koroške utegnila biti v napotje izidu plebiscita, ako do njega sploh pride. . .
Velezanimivo razodetje! Kdo so tisti, ki selijo te naše nesrečnike v čisto nemške kraje? Angleži? Avstrijci? Pač najbrž oboji skupaj po skupnem dogovoru. Slovenski be-eunci so torej nevarni za "nepristransko" izvedbo — MOREBITNEGA plebiscita za slovensko Koroško! Mili Bože. kaj bi človek v tej zvezi lahko napisal na,naslov teh pr.e-ljubeznivih Angležev! In še o avstrijskih Nemcih, med katerimi je baje jako dosti vnetih prijateljev in zaveznikov "jugoslovanskega" Tita!
Toda nekaj drugega nam prihaja na misel. Nekaj takega, kar vzbuja misel, da "Jugoslovanski OJbzor" le ni rabil zgolj svojega srca, ampak mu je drugoval tudi razum, ko je apeliral na SANS za pomoč slovenskim beguncem — "izdajalcem" ...
Neka zahrbtna misel se plete po glavah nekaterih odločilnih ljudi med. zavezniki, misel na morebitni plebiscit! S tem SANS doslej gotovo ni računal, ko je mislil, da bo Tito kar brez vsega drugega dobil, kar gre — ne njemu! — pač pa naši stari materi Sloveniji! In če se bo res spletel kak plebiscit, ne bodo poskrbeli samo Angleži in Avstrijci in kdo ve, kdo še, da bo plebiscit izpadel Avstriji v prilog. Bati se je, prav resno se je bati, da bodo za to poskrbeli tudi domači koroški Slovenci. Ko poslušajo dan za dnem, kakšen pekel je v Sloveniji ... ko gledajo med seboj tisoče in tisoče svojih lastnih bratov iz jugoslovanske Slovenije, kako se morajo v njihovi sredi kot begunci bolje: izgnanci, vsak dan sproti boriti za golo življenje — ali bomo koroškim domačim Slovencem mogli zameriti, ako se nagnejo proč od Jugoslavije in narede še mnogo slabše pri plebiscitu kot so napravili leta 1920? In če se zraven vsega tega še spomnijo, kaj so počeli med njimi Titovci prve dni po padcu Hitlerja . , .
Pa naj bo glede domačih koroških Slovencev tako ali tako, vse je podobno, da Avstrijci in Angleži sodijo o njih, da, kakemu plebiscitu niso nevarni. Velika velika zgodovinska ironija pa je, da smatrajo Avstrijci in Angleži za nevarne kakemu koroškemu plebiscitu one slovenske begunce, ki so pri bežali na Koroško iz — pekla in so razvpiti in sicer največ po zaslugi SANSa, po vsem svetu kot "IZDAJALCI." Angleži in Avstrijci torej vedo, da bi ti "izdajalci" vplivali na domače koroške Slovence in jih pridobivali za glasovanje v prid tisti Sloveniji in Jugoslaviji, katero so po trditvah SANSa — IZDALI ! ! ! Ej, Angleži in Avstrijci le niso tako zagamani kot so zagamani mnogi naši ljudje pod vplivom SANSa. Angleži in Avstrijci dobro vedo, da so slovenski begunci sicer zoper Tita in Kidriča — še bolje rečeno: Tito in 'Kidrič sta zoper nje! — nikakor pa niso zoper Slovenijo in Jugoslavijo, ker kljub vsemu še upajo, da bosta obe še stali, ko Tita in Kidriča ne bo več na svetu, ampak bosta v družbi Hitlerja in Mussolinija, kamor itak že zdaj spadata. Taki ljudje, to vedo dobro tudi Angleži, so pa vse prej ko "izdajalci."	"	I
Poslopje North American Bank Co.
15619 Waterloo RcL Cleveland, Ohio važno slovensko središče
The Nort'h American Bank Co. se nahaja v tem poslopju na 15619 Waterloo Rd. že zadnji dve leti. V Collinwoodu pa vrši že posle nad 20 let. In sicer vrši splošne bančne- posle ter daje osebna' posojila. Vsi uradniki in direktorji so domači trgovci in profesionisti.
Mr. Matt J. :Grdina je pomožni podpredsednik ter obenem poslovodja te podružni-
ce. To poslopje je bilo, pred-no se je banka vselila vanj, po-jpolnoma prenovljeno in modernizirano.
Gornje nadstropje je bilo tudi popolnoma prenovljeno in predelano za vsakega doktorja posebej in njih uradi so eni najlepših in najbolj okusno urejeni v mestu.
To je nekako slovensko središče. Spodaj je slovenska
banka, zgorej so pa štirje slovenski doktorji, vsak z drugo profesijo, katerih vsak govori dobro slovensko. To je velike vrednosti za naše ljudi, ker se lahko pogovore ž njimi v svojem materinskem jeziku. Tako naši ljudje v tem slovenskem centru iopravijo spodaj svoje denariro zadeve, bodisi te ali one vrste, zgorej se pa lahko zatečejo za pomoč, kadar išče-
jo zdravja,"k temu ali onemu slovenskemu zdravniku.
Slovenska banka in v istem poslopju štirje slovenski zdravniki — to je samo en tak slučaj v Ameriki, če morda ne cela ed'ini te vrste na svetu. Slovenci smo lahko ponosni na svoja slovenska podjetja in na svoje slovenske profesioniste in trgovce.
Dr. William J. Lausche
Dr. William J. Lausche ima svoj zobozdravniški urad v tem poslopju že nad dvajset let, torej. ne potrebuje, da bi ga posebej predstavljali. Saj je splošno poznan kot zobo zdravnik v tej okolici.
Graduiral je iz Western Reserve univerze ter je član Psi Omega in Clevelandske zobo-zdravniške zveze.
Dr. Lausche prihaja 'iz znane slovenske pionirske Lau-schetove družine, sin zdaj že pokojnih Louis in Frances Lausche, brat guvernerja Lausche-ta. Brat Charles je poznan odličen odvetnik, brat Harold ima pa važno službo pri mestu. Njegova sestra je poznana pevka Josie Lausche-Welf, t sestra Frances je pa poročena z dr. Aug. Urankarjem.
Dr. Lausche je tudi priznan glasbenik in eden najboljših | igralcev golfa v Clevelahdu. 1
Poročen je z Alice Bobnar- ' jevo, ki mu je rodila lustkano'
hčerko Glorio.
-
—	V Zed. državah se porabi 16% mleka za vojaštvo in ostalih 84% pa za civilno prebivalstvo.
* * *
.i
—	Svetovna produkcija tobaka znaša krog 3,000,000 ton na leto.
•Dr. Patrick B. Virant
#
Dr. Patrick B. Virant, zdravnik za oči, je odprl svoj urad v tem bančnem poslopju lanskega septembra. Prišel je iz Cincinnati, Ohio, kjer je bil 10 let družabnik pri največji kliniki za oči.
- Dr. Virant je pohajal na či-kaško univerzo in na univerzo v Cincinnatiju. Graduiral je iz Northern Illinois kolegija za optometrijo ter post-gradui-ral na Cook County bolnišnici v Chicagu.
Dr. Virant obiskuje v Cleve-landu mnogo industrij, kjer pregleduje oči.
Je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Omega Delta in Ameriške zveze optometristov.
Dr. Virant prihaja iz promi-nentne Virantove družine, Lorain, Ohio, sin zdaj že pokojnih Mr. in Mrs. Alois Virant. Njegov brat Rev. Ludw'ig Virant je župnik v Madison, O. Pokojni brat Rev. Victor je bil kaplan pri Mariji Vnebovzeti p Collinwoodu. Dva brata sta pri vojakih in sičier je major Leo v Italiji, major John pa. v Franciji. Frank in Louis sta pa v Lorainu. Njegove sestre so: Mrs. Joseph Svete in Mrs. J. Urbas v Lorainu ter Mrs. lerry Grdina v Clevelandu.
Dr. Fred J. Makovec
Dr. Fred J. Makovec je pred nedavnim časom naznanil od-prtijo svojega urada v poslopju North American Bank Co., kjer ordinira v zdravilstvu in kirurgiji.
Dr. Makovec je rodom Cle-velandčan, sin pokojnega Franka in poznane Mrs. Mary Makovec, ki vodi že dolgo vrsto let slaščičarno in konfekcijsko trgovino v SND na St. Clair Ave. Njegova sestra Marion je registrirana bolničarka in je uslužbena v St. John's bolnišnici.
Dr. Makovec je graduiral iz Western Rešene univerze ter iz Creighton zdravniške univerze. Študiral je kirurgijo na Pennsylvanski univerzi. Dve leti je bil kot hišni zdravnik na kirurgiškem oddelku St. John's bolnišnice, potem pa eno leto na enakem oddelku v St. Alexis bolnišnici. Zdaj ima zdravniške zveze z St. Alexis in Glenville bolnišnicama. V področju ima tudi industrijsko
kliniko v White Motor Co.
Dr. Makovec je splošno poznan med našim narodom. Rad in mnogo se je udejstvoval v raznih športnih akcijah, član je društva št. 36 SDZ ter št. 25 KSKJ. Vrhu tega Phi Rho Sigma National Medical Fraternity.
Dr. Frank J. Jarm
Dr. Frank J. Jarm, znani ki-ropodist, ima svoj urad v poslopju Nort'h American -Bank Co. zadnji dve leti. Prej je uradoval sedem let na drugem naslovu.
Svojo diplomo je dobil na Ohijskem kolegiju za kiropo-dijo, to je zdravljenje nog. študiral je za post-graduacijo za vse nožne bolezni. Je član Ameriške akademije kiropodi-stov.
Dr. Jarm je bil rojen in vzgojen v collinwoodsk'i okolici. Je sin Mr. in Mrs. Frank Jarm iz 156. ceste in ima tudi sestro Mildred.
Dr. Jarm je poročen ter ima v družini tri pridne otroke.
Svetovno znani pritlikavec
Caroline Crachini je zapisana v svotovni zgodovini kot najslavnejša in najbolj popolna oseba med pritlikavci. Rojena je bila v Palermo, Italija, leta 1814. Ta mala in drobna ženska stvar je merila v višino en čevelj in osem palcev. Bila je tudi na razstavi v Londonu leta 1824 in je kmalu nato u-mrla.
-o—;-
Ameriški purani v Evropi
Prve ameriške purane so pripeljali v Evropo Španci in sicer leta 1498.

Pravijo, da je da*-narobe svet, ali da f sti lepi časi, ko jajf putka ve. Je res pf gače kot je bilo včf zato, ker smo postal silno moderni.
Saj se še spominjf so vas vprašali predf ste kje poprosili m tisti časi so minil'! zahtevate od deloC tančnih pojasnil g'f j a v njegovem podF no vzamete delo. r vam tukaj le navedf| ste vedeli, kako je| Podjetnik je <4 strojepisko. D r u| zglasi eno zauber f v pisarni vsede lep®!_ prižge cigareto, n^j spraševati bodoče?! jalca:	^
"Kakšne cigare »T "Samo najboljše.! veda, dobim," odg°J; začuden nad vpr^-1 "Ali se znašate i|(, v pisarni, če imaM narobe z ženo V" J "Nikdar ne!" m
vec-	is!
"Ali imate mord»j
razmetujete po svf|
celo ob tla papigi
svinčnike in drug0'2j
ni kaj po volji?"
"Ne, tiste navada
se pohvali podjetij
"Ali bentite
cem, če se zjutraj f
minut, če je ul$|c
kasna ?"
"Ej, ja, nič ne rf aj
"Ali znate upo^L
pisarniško moč, &
dobite "	i
"O, seveda, seVfif^
tr jeva ti gospodar-
"Well, zdi semi.,^
za silo. Kdaj že|0
Snem delati?" L
* * 1k
,Ja
On je vozil avitu sedežu je pa sedfLj hovni komandant,I navadno imenuje 'L zil je precej hitrjjL; nese, da ga doh^I motornem kolesij . mu pove, t|a je v|j .
50	milj na uro i" a. pa bilježnico, da ^ .
Tedaj pa za&,e| ^ "Ali vidiš, straina'I Skozi vse rdeče čeprav sem te sv#| . jaš po cesti kot l^] kaj, da prideva eu,> mov!"	a ,
Policist vse tojtat tem pa vpraša vo^" to vaša žena?" Inj "Ja!" odgovorijo no.	K
Policist zapre H ne svinčnik nazaj Je : če vozniku:
51	že dovolj kami,
»Ki * * o.
Dekle iz mes^jp na farmi. Tam v|a2 leže v senci i" ^bl Vsa začudena <"Jle ju: "Jos, j os, tef°ži gotovo dosti stf'F < morate kupovati I f<
Jo, A S
Star grocerist 7 ^ napoti naravnost ! v ska vrata.	I *
"Zakaj si pa šal tukaj?" bi radXa. elitne peklenske ^
"Prišel šem, h< nekaj starih dol^fo cev, ki so umrl>Ian mu pojasnuje gr<0 ^ "Kako pa veš, v kaj?" bi rad podložnik. J s< "Kaj ne bom J P kadar sem priS* jra: terjal, so mi naj idem k vra^'
etloba in senca
SPISAL DR. FR. DETELA
nesla zajtrk ali perilo za nedeljo; poslušal jo je, kadar mu je kaj pripovedovala, in v delavnici mu ni bila več na poti. Kadar se je njemu ali njej kaj smešnega pripetilo, sta se oba sporazumno smejala, in pri jedi sta se prepirala, kdo bo pozneje zajel iz sklede.
"Oh, kako sem nerodna!" je vzkliknila nekoč Jerica, ko je zopet nekaj pobila v kuhinji. France (je pritekel pogledat, kaj da se je bilo zgodilo, in kmalu za njim je pri-"šla Mana.
"Malo sem stopil v kuhinjo," je dejal France, "pa se je skleda ubila."
"Saj sem jo jaz ubila, ne ti," g:a je zavračala Jerica. Mana je strogo pogledala fanta in deklico.
"Eden izmed vaju dveh laže,V je dejala resno,, "in laž je greh!"
"Jaz se ne lažem," je dejala Jerica, in France je umolknil.
"Meni ni toliko za skledo," je dejala teta, "čeprav so drage in se dobrih ne dobi lahko, in ti, Jerica, mi boš vse razbila. Kamor se obrneš, je nesreča. Piskri in sklede in krožniki se kar tresejo pred teboj. Oh, ko sem bila jaz tako mlada, kako sem bila urna in ročna ! Ampak pamet in oči je treba vzeti v roke. Ti, France, si se pa le zlagal! Pomisli, kaj bi bilo, če bi zdajle umrl. Glej, da se kmalu zopet spraviš z Bogom, in trdno skelni, da ga ne boš nikoli več razžalil. Ali se kaj kesaš?"
"Seveda se; ko pa ni nič pomagalo," je dejal France.
Jerica mu je takoj odpustila greh in pri prvi priliki mu je oponesla, zakaj je tako neumen.
"Ti si neumna," je dejal France; "zdaj naju je oba o-zmerjala, drugače bi bila samo mene."
Tolikč) časa sta se prepirala, da. se je obema olajšalo in o-grelo srce. Jerica si je dejala, da je France moder človek in previden. Njegovi tovariši že neumno govore o dekletih in vasovanju; on pa se drži rajši cloma in svojih ljudi. — Francetu pa se je zdelo, da je sedaj šele postala prav prijazna Tonetova hiša, kjer je ved-
Bajtar Tomaž
Spisal Viktor Flisek
(Nadaljevanje)
Tomaž se je znašel pred vrati. "Zaradi tistih nekaj krompirjev me prijefnlje. če mu ga pa miši votle na njivi, je pa vse dobro. Še to noč mu ga prinesem poln koš in ga stresem pred farovška vrata. Kako me je gnetel ves čas. Za devetnika, Silvestra, pa le ne ve . .
*
Zdramilo se je mlado jutro. Počasi, kakor bi otrok odprl nedolžne oči. V fari se je oglasil zvon. Ječalo in škripalo je v linah. Cerkovnik Jernej je dvakrat omotal okoli rok scefrano vrv in" zvonil, zvonil. Pražnji klobuk mu je zletel po tleh, pa ni godrnjal. Naj le slišijo hribovci, kaj zmore, in naj ne bodo skopi ob beri. Danes sta sv. Peter in Pavel, ki sta farna patrona.
"Prav gotovo nekdo trka. In tako zgodaj. Že odpiram."
To je Tomaževa žena. Ihti v cunjasto, križasto ruto, jo grabi za robove in vlači pod nos. "Tomaž vas želi. Umrl bo."
"Tomaž umrl? še pred tednom sva govorila."
"Včeraj se je zgodilo. Bor je podiral. Tako na meji je raslo drevo. Ni bilo na našem in ne na sosedovem. Namenil se je nakalati dog za perilne škafe. Tomaž ga je že skoraj izpodsekal, ko se je zagnal v vrh veter s tako močjo, da je padlo drevo na reveža. Umrl bo, kri pljuje."
"Pa ste kar samega pustili?"
"Zabrložnikova Meta ga varuje. Otroke sem pa med sosede razpotaknila."
"Ali je zelo slab?"
"Noči ne bo učakal."
"iSte šli po zdravnika?"
"Noče slišati o njem."
"Pa vsaj v župnišče stopite po gospoda."
"Ga ne mara. Tako je čuden, kot je bil vedno. Le vas hoče Vi ga boste pripravili, da se bo spovedal. Vas bo poslušal. Naj vsaj umre pošteno. To bi jezi-kovali Planinci, ako bi umrl kar tako."
Ves vznemirjen je stal cerkovnik Jernej pred ženo, ne da bi ji kaj pametnega svetoval. "Takoj pridem in bom storil, kar se da." V prividu gleda Tomaža, vsega razbitega.
Reva se obotavlja.
"Kaj bi radi?"
"Za svečo bi prosila. JKaj naj mu stisnem v roko, ko bo umiral? Blagoslovljeno vodo pa vzamem iz kropilnika v cerkvi. Nič ni v bajti."
Cerkovnik je obljubil svečo. Že je hitela sunkoma po cesti, da ji je opletalo dolgo krilo po bosih in umazanih nogah.
Cerkovnik je srečeval zadnje zakasnjence, ki so odhajali po maši po opravkih, ko je šel k Tomažu. Pot do Tomaževe bajte prehaja za cerkvijo v nagel strmec. Jernej je sopel, kakor bi padel z zidarskega odra. Pred bajto ga je že čakala Tomaževa žena. Na hitro se je malce razgledal. "Kako se le stiskaš, Tomaž, tu notri s svojo družino. Še cigani ti ne zavidajo tega bivališča. Kdo ve, kdaj
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko pobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
(Aug. 7 and 9.)
A]VY BONDS TODAY?	By Jack Bonnj
Illustrated by Lichty
no videl ali slišal veselo Jerico, ki je imela tako čudno svetle in gorke oči.
Gašper se je s posebno ljubeznijo še oklepal Janeza. Ce' nista imela vsak svojega dela, sta tičala skupaj in se po svoje zabavala. Začela sta se ju-načiti in zabavljati fantinom. Marsikoga sta ugnala, marsikdo pa se je postavil po robu in nekega večera sta naletela. Hodila sta široko po vasi in se ozirala, kje bi bil kdo, ki bi ga nahrulila. Sredi ceste je stal moško Rozmanov Pepe.
"Ho, Pepe, suha južina," ga je pozdravil Gašper in se zadel vanj, "ali imaš cesarsko napako, da se ustavljaš sredi ceste? Ali ne veš, da mora biti cesta prosta?"
Pepe pa ni bil sam. Priskočilo mu je nekaj fantov na pomoč in naša junaka sta se vrnila precej razbita domov. Jerica se je hudo prestrašila, ko je zagledala brata bledega in okrvavljenega; teta je pritekla z vodo in z arniko in'z obvezami in tarnala, da ga bodo še ubili in zakaj ne ostaja zvečer doma, koliko strahu in žalosti da ji prizadeva; Tone pa je fanta dobro oštel in mu dejal nazadnje, da naj prosi Boga, da ne bi orožniki zvedeli, kaj da se je zgodilo. Gašperju pa ni bilo za bolečine nič, bolelo ga je le, da je bil stric »ud in bal se je, da ne bi prišel s sodiščem navzkriž.
Bric se pa ni veliko zmenil za nezgodo svojega sina. — (Dalje prihodnjič).
. < "These here War Honda, Ilndily, you £«§ tO Md,"
je tu nekdo na grobo obrezal nekaj brun, jih postavil, zvezal in povezal z lesenimi stenami. Ostrešje trhli in se nagiba na zadnji strani na črvojeden tram. Še nekaj zim, Tomaž, pa ti bo zrahljalo bajto, da ti bo svetilo sonce na peč."
"V bajto bi šli," ga je nagovarjala Lizika, ko ji je cerkovnik izročil sveče.
Previdno je stopil v tisto podrtijo ter pazil, da bi se kam ne zataknil. Pred njim je šla gospodinja in odrivala vse mogoče na potje na obe strani.
Tam v kotu leži na edini postelji smolar Tomaž, kateremu so ure že štete. Z desnico grebe po razpokanih ustnicah, ki zevajo od žeje in vročine. Nad čelom ima s krvjo strnjen, s val j kast šop las, kri mu polzi dveh marogah po obrazu. Jernej se ga ustraši.
"O, da ste le prišli, pozdravi Tomaž in mu z muko poda roko. "Umrl bom."
"Daleč si še od smrti, Tomaž," ga skuša odvrniti Jernej od te misli.
"Dol s peči me gleda smrt," vztraja Tomaž. "Kima mi z glavo in žuga s koso."
Da ni nič, zatrjuje Jernej in sede na stol.
"Veste, gospod, slutnje sem imel; Trikrat je potrkalo prejšnji teden vsak večer na okno. 'Klep, klep' je reklo. Ko sem stopil ven, je bila sama črna noč. Mati me hočejo k sebi."
"Na vsak način ti priskrbim zdravnika," sili Jernej vanj.
"Hvala, ni potreba! Tomaža ne spravi nihče več skupaj, takega kot je bil,; njemu že sili duša na plan."
"Kaj me pa potem prav za prav kličeš?"
"Za pričo bi vas rad. Oporoko nameravam napraviti."
"Saj nisem od sodišča."
"Tudi nočem, da bi čečkali na papir kakor notarska gospoda. Pisanje se lahko zgubi. Kar je mojega, bom še to uro izročil, kakw .postava veleva. Vi boste vse to poslušali in o pravem času in na pravem mestu povedali." Jernej se je uklonil. (Dalje prihodnjič) -^-o--
BELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalrto delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment ^Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
MALI OGLASI
Stanovanje išče
Samec išče stanovanje 3 do 1 sobe, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v brivnici George Kovačiča, 6312 St. Clair Ave.
(182)
Stanovanje v najem
V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x)
Sobe iščejo
Išče se 4 sobe za 2 odrasli osebi, najraje od 61. do 76. ceste, med Supeirior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 6648. ___(182)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj radio, pohištvo, preproge, bara in stoli, namizna posoda, slike. Se žrtvuje za vsako ceno. Zglasite se na 7502 St. Clair Ave. zgorej. Tel. HE 1090.	(182)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
(i)
ženske za čiščenje Podnevi
Poln čas
Plača
Zglasite se v Employment Office v 5. nadstropju
Wm. Taylor Sons & Co. ____(182)
Sprejme se
Knjigovodkinjo, voznika za iruk in finišerja za pohištvo. Zglasite se pri Waterloo Furniture Co., 15428 Waterloo Rd. _______082)
Licenziran kurjač
Delo od 11:30 ponoči do 7 zjutraj. Plača od ure. Zagotovljeno tudi po vojni.
The F. Zimmerman Co.
2040 W. 110. St. ______ (182)
Delo na farmi
Išče se delavca, da bi delal na farmi. Dobra plača in dobra hrana. Naj pokliče ali piše, se pride ponj, ali pa če hoče sam priti.
Joseph Kovaeh
Stevens Blvd. Willoug'hby, Ohio Tel. Willoughby 771-M
(182)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Na 15706 Parkgrove Ave. Vprašajte Emil Johnson, 17933 Delavan Rd., IV 3109 ali HE 3282.	(182)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
Vredno!
Proda se preša za grozdje, piano in Singer šivalni stroj. Zglasite se po 6 uri zvečer na 7215 Myron Ave.	(184)
2 sobi se oddasta
Vsaka zase, za 2 moška, blizu Chase Brass v Euclidu in drugih tovaren. Pokličite IV 1648.	(184)
ženske za čiščenje
Moderen laboratorij,' ki je zaposlen z važnim vojnim delom. Delo je samo nekaj ur ob večerih. Zelo dobra plača ocl ure. Zahteva se državljanstvo. Vprašajte za Mr. Sykora, A m e r i c a n Gas Association, 1032 E. 62. St. ENdicott 0476. ____(184)
STALNO DELO Natakarica v starosti od 21 do 35 let za večerno delo v gostilni, dobi stalno delo. Plača $45 tedensko, prosta ob nedeljah.
EMERY'S BAR
961 Addison Rd.
(x)
Hiše naprodaj
Hiša 10 sob za 2 družini v j ako dobrem stajnu; cena $6,-400.
Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe in ena hiša za eno družino 4 sobe. Se proda za $7,200.
Te hiše so v slovenski naselbini v Collinwoodu.
Jos. Globokar 986 E. 74. St. HE 6607
(Aug.7,9,11)
MALI OGLASI
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ!
Novi furnezi za premog, plin. olje, KOrko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning. Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
Za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 2 garaži, vse v najboljšem stanju, nahaja se med, 185. in 200. cesto; cena $9,500. Vprašajte pri
Mary Tisovec 1366 Marquette Rd.
EN 4936
(Aug. 7,10)
(x)
Hiša naprodaj
Na 7612 Aberdeen Ave. Hiša je za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, 2 1'urneza, velik j ar d in garaža. Vse v dobrem stanju. Cena je $6,000. Zglasite se zve. čer po 6 uri ali v nedeljo pri lastniku istotam.	(183)
PIVO V ZABOJIH
Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard
m
Na sliki sta admiral William F. Halsey, poveljnik 3. brodovja ameriške mornarice in podadmiral John S. McCain. Slika je bila posneta v admiralski sobi vodilne ladje admirala Halsey-a, ko sta pripravljala načrte »a napad na. Tokio. Kmalu po tem sestanku je na stotine naših bombnikov zabrnelo nad japonsko prestolnico.
Lepa hiša naprodaj
Za eno družino, 8 sob, 4 spodaj,, 4 zgorej in 2 garaži. Hiša je blizu cerkve in šole. Več po-izveste na 7215 Myron Ave. _(184)
Hiša poceni
Poceni se proda hiša za 2 družini, 4 in 5 sob, ali pa ^e 'tudi zamenja za hišo 4 ali 5 sob. Naslov dobite v uradu tega lista.	(184)
dobro vino na salone
EMERY'S
961 Addison Road
(x)
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tum. X)
» gre za par let v Lju-ko se vrne, se bom i od nJega naučil." Razlagal, da mizar na : m m0;re kiti samo mizar F vedno zadosti mizar- ] č#; da mora tudi kme- i afkako prijetna da je ] ememba; zdaj dela ! j|> zdaj pod milim netilk prihranek, če ni :a'0yati vsega živeža. j ili! sel Francek od hiše, i >€lec> a vendar so sto- j C1 solze V Oči, ko sta ( if ° lQčila. Razvese- s Je Jerica, ki je zače-dj>vati Francetu vso j I je moško odklonil, c 4 bll° njemu vse to if «ot njej. Postal i (f samozavesten, j Jokala Rozalka, se t 4Z nJ° meniti; če mu efr Jerica malico, je ž Vt] tja Postavi!" ne e
ef! nič ne toži po do-	J rjJe sočutno povpra-
j
C otr°k,» je dejal	g
ter11- Pojdi no izpod	i
e neužagam. Lahko	1
,af Kak iverek in ti boš	s
L.v	r
i* ^ da sem jaz tak	C
lev Jerica ter se	c
ril se ji je zamalo	r
H.	.	fc 'f Je sedela Jerica	s e| Jem in Francetom;	t
se malo brigala	c
afpper je Važno govo-	I
j J "J lahki zemlji, o	r k°žo, o živih me- s Pa Je mislil, da
»ni + dela zanim*ti ' finega človeka; a
•ter 1
la vu lma njena j
%ri oba nosove- 1 'iščPJe,!vGašper je pa Jaje. drzal, kadar so I
'loži Sn°pe- °dmeta- z Že ,a Sam in prijemal r
•lo iju °S0 in CePee. :dJ'h -le Pa bilo tudi c %delali skupaj i-tsH * travniku seno' 1 >::; ntje in brhka ' i
/f	j s
Hp L.	! ^
>J)tkonec aVE' i
''1 J Jlh! Je dejal i
je bilo pa1' ,a Pomagati!" je de- i % 7ai1baj veš, kako za- .
4 f sta bi- 1
1 mnrf1 ju J'az Pre" 1 la,	P°maga,"
I.	pV0}lStrahu, da se ne 1
''Inka	vas ,
Ca,'' Se; ona je ži- i
je dejal ' Sv, ne bila! Ali ni .
i varih."
kkaadH°Zala Za me" fcf Ur grem k Rož-
» likroi pa tudi tako 4i^!Vati obleke se-
■zgražaif 80 se druga ti. JdU nad tolikim
1 latakn •
vJaz ,e'10 nase, kar i-
|!0bCnSe lahk0 tri"
dol pa imam za
ioCa aVn° °blek0>" je
":>0 orna;!11 Reza> ki je
1 ^cS POlno zama"
Jo, da tramh oblačil. H* *lP°božne," je
^ n'el! i ®a ženil v pnoenkak° bala, da jo
K Wn°Sti Prekosi-kaže vaVa pobož"
%a iP t* emurno,'' ^ ie" men ? toHko Pa" H hodn a' da ni tre-
T° svetu ČlQvek naJbrhkejši,"-
? v mS? m "nela je s° liam Franceta.
i »Css postajaii<
i^nce ie 1S1 111 vljud-
Ci' kad r mu0dZdrav-mu 3e pri-
šnja zmaga, je bil utrujen nekako tako, kakor če kdo spravlja žito v mlin. In niti naprej se ni silil. Ostajal je med naj-zadnjimi.
Pred Spitignjevom je stal stari gradnik, s kačjim izrazom v obličju. Mišice krog njegovih ust so se pregibale neprestano k strupenejšemu in stru-penejšemu zasmehu. Vzrok tega je bil strahopeten beg gospoda Albrehta. Ko ga je iskal povsod, ko ga je klical, da posadka omahuje, da bi jo s svojo prisotnostjo ohrabril, — se mu je pokazala postava g. mejnega grofa za zakotnim stolpom z ženo na strani.
"Kaj sta storila ta dva?"
Spitignjev je pokazal s prstom proti vislicam, na katerih se ni dotaknila kaznjencev niti ena puščica.
"Plačano jima je po pravici čaranje, s katerim sta škodovala našemu orožju."
"In nam koristila!"
"In. vam koristila!"
"In kdo in odkod sta?"
"Tebi bi oba rekla: gospod brat!"
"Ali odgovoriš medvedja koža?"
"Če hočeš, zakaj ne! — Ta okostnjak je rodu, katerega si tudi ti. . . Očeta, tvoj in njegov sta bila kneza. .. Mi smo ju
morali učiti vladati, razumeš? — Tvojega in njegovega. — Vendar je bil tvoj poslušnejši; toda oče tega tamkaj se je u-piral na vse mogoče načine, a .mi smo mu vsestransko pomagali; toda imel je trdo glavo, zelo trdo, moj gospod jo je_ enkrat poskušal — a vendar se je morala udati. Njegovega sina smo vzeli s seboj, tam v o-nem stolpu se je imel mnogo let boljše kakor na kraljevskem prestolu. . . In dali smo mu tudi služabnika, in ta — poglej, leži tu —"
Stari sluga, ki se je s svoje kamenite klopice ganil do včeraj , le malokdaj in je svojega jetnika varoval bolj kakor lastno življenje, je imel glavo razklano; toda v desnici je še vedno krčevito držal težak in dolg meč.
"Jaz pravim, kakor mu je stregli ta, tako ni preskrbljen noben kralj na prestolu. Njegov rod se je naselil med Slovane s Frankovskega, udomačil se, obogatil, svojim starim rojakom izkazoval izborne u-sluge, izdajal Bodrce, kjer in kakor je mogel, neprijatelj-skim polkom so pokazali člani tega rodu najvarnejšo pot. . . A enkrat so se kmetje uprli zoper nje, padli so v njihova stanovanja in pobili, kar so našli živega. Frankovske krvi je ostal tukaj edini on, pribežal je k nam in skazoval mojemu gospodu ravno take usluge... In za vse ni zahteval nič drugega, kakor da bi smel čuvati zajetega poglavarja. Saj sem že povedal, kako ga je čuval. Hotel mu je življenje kar najbolj mogoče podaljšati. Ko si je hotel nekoč zadrgniti kono-Ipec okoli vratu, ga mu je pre-rezal, ko si je hotel nekoč poriniti ceč v srce, mu je zadržal roko. In ko so ga danes peljali na vislice, je pričel besneti kakor tur, prosil je za njegovo življenje. A gospod
Albreht je bil kakor da ne ču-je. .
"In drugi nesrečnik?" je nato vprašal Spitignjev z osor-nim glasom.
"Nekak goljuf. . . In njegov rojak! — Kako dobro sta se razumela!"
"In kje je svak mejnega grofa — Kje je tvoj gospod?" "Poišči jih!"
"Ali poveš?" /
"Poišči si jih; saj sem že rekel."
Češka vojska se je razšla po gradu, kakor bi bila na domači zemlji. Vdrli so na 'najbolj skrite hodnike. In koliko je bilo tu bogastva! Skoro so jim potemnjevale oči. Zlata, . da bi ga ne spravili na vozove, srebra, da bi z njega lahko napravili tlak, okrasja, da bi z njim lahko obdarovali svoje žene, svoje sestre, svoje neveste, in še bi jim ga ostala obilica.
"Ne poveš?"
Spitignjev je zdaj zakričal.
"Zastonj si mučiš jezik! — Preje ti nekaj nisem povedal. Da sta ta dva tvoja brata'na vislicah, tega sem kriv jaz —
NE ČAKAJTE!
Seda.i je čas, da si izberete fin Fur-Coat ali Sterling suknjo iz volnenega blaga direktno iz tovarne, katere dobite pri meni vedno po najnižjih cenah v Clevelandu:
Suknje iz blaga katere se prodaja
od $35.00 do $79.00 pri meni so samo
$29.00 do $65.00 I In če kupite Fur-Coat pri Imeni si boste prihranili od
$25.00 do $150.00 'ali več, odvisno, kakšne cene i Fur-Coat si izberete. I Samo me pokličite pa se dogovorimo kdaj da pridem po vaš in vas peljem I v tovarno, kjer si boste lahko izbrali I kar želite.
i Vam se priporočam
^	POPRAVLJAMO STRBjl
£gj	VRŠIMO VSAKOVRSJ
ML	GRADBENA DB^1
Prenovljenje je naša posebnost. S^ i n l	dobiti materij al za prenovljenje in P0|V
I KpU nt^5 STREHE POKRIVAMO OD ^ i	Vse delo je prvovrstno in v važe .
! (^Sy^N. _ j^ajtf želite, se plačevanje uredi na lahW , \	plačila. Se priporočamo za naklonj«"1
! VClj^ KOVAČ BR(
GENERAL CONTRACT0
| KE 5030_956 E. 185. ST.
^iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii11 >
^ Skebe & Ulle Plumbing & Heating §
: 15601 Waterloo Rd.	kM
:	I
Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistimo. !x : GLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO IN ^P
Mi prodajamo In inštaliramo ves monterski in grelni ^
Ponoči pokličite:	1
E MIKE SKEBE	i
: KE 4614
^Ullllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiijiili
BENNO B. LEUSTIG
ENdicott 3426 1034 Addison Rd.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnin« Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENS KATOLIŠKA JEDRO
i
Najstarejša slovenska podporna org&I\
v Ameriki . . . Posluje že 52. H
i:
Članstvo 39,811 Premoženje $5,900A
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129-^
Če hočeš dobro sebi in tvojim dragim, ea varuj se pri Steni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDl^
kjer se lahko zavaruje! sa smrtnlne. razne poškodbe. »P*] bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od lfi-otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okriU*
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certl^' dobe od $250.00 do S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. ali članica te mogočne ln bogate katoliške podporne ore* ^ trudi se in pristopi takoj.	>'
Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druse podrli , se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih & " K. S. K. Jednote, all pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Ma
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
samo jaz. In zdaj moreš soditi tudi mene."
"Takoj te bom, stari kuščar!"
Knežič se je ozrl po vojakih, ki so stali nedaleč in poslušali čuden pogovor svojega gospoda s tujcem, čudeči se, da je tako potrpežljiv. Spitignjev ni imel navade, da bi zastonj izgubljal besede; a zadajati udarec za udarcem je spadalo k njegovemu značaju kakor čelada na glavo. Večjega dela besed niso razumeli, a obseg so si lahko mislili.
"Vzemite oba starca z vislic, odnesite ju na ondotni rgič, kjer izkopi j ite dva grobova in ju spodobno pokopljite. . . O-
boje vislice pa obf|| kama tako, da se posteljite na njih* je hujša od one, la Evo." ,
Vojaki so že čm Tako sta se jK dve glavi, katerih | kakor bi bila pok1* jo prahu. In le njiju rod. Še je dil na Češko kak ^ vernih pokrajin in L, ljudem do nejedne?
"Tukaj tega Po| ko bi ga ne pozn4 roko odsekano odi mo na koži je vis| teden dni sem bilf In poglejte, kako jf.
Avgustova razprol
potrebščin za hišo in f
Tekom avgustove razprodaje vam nudili po naslednjih zanižanih cenah. Okoristite sej vanredno lepo priliko.
KUHINJSKA MIZA IN 4 STOLI, od $21.95?
VELIKE SVETILKE (floor lamps) ......1
MODROCI, prej $19.95, sedaj samo .......•?
VZMET, COIL BED SPRING, samo ......■•{
OTROŠKE POSTELJE (baby cribs) .....■•!;
Imamo tudi železne ali lesene postelje, i'a| le, lepo izbiro malih mizic, komade za v spreif spalno sobo, studio couches ter veliko dr"! trebščin za vašo hišo.
Norwood murna & fur*
6104 St. Clair Avenue
john susnik
Ne čakajte, kadar ste bolni!
Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave.
Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru.
Telefon: MAin 6016
(Tues.-x)|
SALVAGE TIP; One way to get your tin cans flatened. Make your husband mad enough and he'll do it for you.
cev je izdihovalo v globokih ; jarkih še enkrat toliko. Tudi knežič Spitignjev je bil ranjen na levem ramenu. Toda ni se : zmenil, da mu je bila bojna : oprava rudeča sveže krvi.
"Slišite, mladeniči? Mišen- : skim se drugič ne smemo umikati!"
"Ne smemo, gospod!"
"Ne bomo, gospod!"
"Otepemo jih kakor včeraj!"
"Na moja ramena, dečki! — Kdo hoče?"	'
Pred knežiča je stopil junak kakor ober. Za dve glavi je bil višji od drugih. Njegove rame so bile podobne dvema udobnima stoikoma. In kaj šele nje- ^ gove prsi! Strelice so se odbijale od njih kakor od trde skale in se ga čudno ogibale. Vselej je pomerilo nanj nekoliko dobrih strelcev naenkrat, toda ' nikdo ni zadel, in če je kdo zadel, je bilo kakor bi imel lok 3labo napet.
Velikan se je priklonil, in naenkrat mu je bilo na ramah in hrbtu polno tovarišev, kamorkoli se je mogel kdo prijeti. In ko se je zravnal, je bil podoben živemu stolpu, s katerega je treba samo spustiti most in se potem vsuti na sovražnikove utrdbe.
Ste kakor jabolčka, dečaki,— kakor mišenska jabolčka!" se je zasmejal velikan, in če se je zganil v to ali ono stran in če se je stresel, so cepali ž njega drug za drugim, — res kakor jabolčka.
"Izborno, prijatelj!"
Spitignjev ga je hotel pri teh besedah potrkati na ramo; toda ni ga mogel doseči. Veli-kanse je moral pripogniti. In med vojaštvom se je razlegal glasen smeh.
V tem trenotku je donelo že kakih deset rogov k novemu navalu.
"Ne pustimo se jim niti oddahniti ! — Kdor se obrne, se nabode na kopje zadnjih!"
Ta napad je bil proti prvemu kakor najhujši vihar proti pomladanskemu vetriču.
Spitignjevove vrste se niso u-maknile niti za korak.
"Ne pustite jim časa, da bi mogli obložiti prače s kamenjem !"
"Naprej!"
"Na moja ramena, dečaki!— Kdor hoče!"
In hotelo jih je več nego je bilo mogoče.
"Držite se dobro! ... Če mi kdo hoče na glavo! — Vse obdržim!"
Takoj sta bila na velikanovi glavi dva oproda, braneča se s kožnatima ščitoma strelic, ki so letele na napadovalce, kakor se vsipa poleti sodra na zemljo. Že so bili pri utrdbah. Velikan je stopil na prste. . . Le pogumen, previden skok, in oba sta . bila na nasipih, za temi sta zlezla na junakovo glavo dva . druga, v trenutku sta bila tudi ta dva na utrdbah, in nato se . je pričelo klanje z jeklom. Ve-. likan se je sklanjal in dvigal . kakor kak stroj, na nasipih je , bil tudi knežič Spitignjev.
Grajska posadka je bila kaj kmalu pobita ali razorožena. Vendar jih tu ni bilo mnogo.
Po mejnem grofu ni bilo niti sledu. Brez dvoma je ubežal skozi kaka stranska vratica. Otokarja tudi ni bilo, kakor da je padel v vodo. In vendar so za trdno mislili, da ne more biti drugje kakor za temi utrdbami.
Cehi so sami odprli brano od znotraj. In za nekaj trenutkov jih je bilo poln grad. Velikan i I katerega zasluga je bila dana- (
"Kako dolgo se moremo braniti?"
Mejni grof je vprašal gradnika, kar bi moral najbolje vedeti sam.
"Težko je povedati, toda milost ... In tudi to je zato, ker so spustili proti moji volji v grad onega zlodeja. — Ne vem, če ne bomo te ljubezni do bližnjega občutili vsi." —
Češke čete so se polagoma bližale gradu. Na vznožju pobočja so obstale.
Načelniki so stopili k posvetovanju.
"Aj, kaj je tam čisto tik brane! — Vislice! — Na vislicah dva mrtveca!"
Mož, ki je pregovoril te besede, je bil srednje starosti, ožganega lica, zaraščene brade, v očeh mu je plapolal nenavaden žar, desnica se je opirala ob goli meč, ki se je zabodel za nekoliko palcev v zemljo.
"In telo jednega krije slovanska noša! — Da se k takim-le sorodnikom zateka naš pomirljivi stric? — Zato se mi bo moral zagovarjati z obraza v obraz! — In Bog sam mi je priča, da ne bom poznal usmiljenja."
Pri teh besedah se je zarilo jeklo kakega pol čevlja globo-keje v zemljo.
"Pozdravim te, gospod stric, na tuji zemlji v češkem jeziku. Stisnem ti roko, da se ti zabli-ska v očeh."
"In res je to našinec! — Le poglejte! — Zdi se mi, kakor
da sem že nekje videl ta obraz »
• • •
"Zakaj odlašamo! — Takoj udarimo na utrdbe!"
"Takoj smo pripravljeni izvršiti tvoja povelja, jasni knežič !"
Ta udana pokornost je veljala možu, ki je opazil prvi obe-šenca na utrdbah in kateremu je bilo ime — Spitignjev.
Češki škof vojvoda je bolehal, in knežič Spitingnjev je stopil na čelo njegovi vojski, kadarkoli je bilo treba.
In res so takoj udarili na u-trdbe.
Rogovi so doneli, da so oglu-ševala ušesa, in zemlja se je tresla vsled hitoega navaja na-padovalcev . . . Toda zgoraj so bili pripravljeni. Stari gradnik, ki je takorekoč zrasel v vojaškem rokodelstvu, je pozdravil goste z množico drv in velikanskega kamenja. Leseni stroji so izborno opravljali svoj posel. V prsih grajske družine je tičalo strelic že skoro trideset. Toda napadoval-
N0VSCE--zvsegasve,a NOVICE -ki»ihP°"ebujele
N 0 VIC E - -ki j'h dobite svežG
NOVICE-- P°P°,noma nepristranske
NOVICE-kolil(or mogoce originalne
N 0 VIC E - -ki 50 zanimiye
vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte to sosedu, ki Je ni narofen nanjo