če se jim to posreči.
naših JČ Lig na kulturni razstavi v Brnu.
zveze
hom, ki st£ konferenco, mokratske vala, a še i
Cirkus v cirkusu
je vprizoril davi Joža P., ki z vstopnico za stojišče hotel v cirkusu sedeti. Na prijazno opozorilo biljeterja je Joža odgovoril z močno zaušnico, a stražnika je prijel za vrat. Morala sta prifi dva stražnika, ki sta po daljši rokoborbi spravila nasilnega Jožeta v cirkus pri »Grafu«, kjer ima priliko premišljevati svoje cirkuške zmožnosti. Obtožen je radi javnega nasilstva. —
n «	 •«	 mli
rnspCTaiic m ^uoncoiK
Kralju Petro v Mariboru
JUTRA
Maribor, pondeljek 30. julija 1928
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta žt.13
Oglasi po larifu
Oglasa oprsjema tudi oglasni oddelok .Jutra« v Ljubljani, Preiernova ulica Jt.4
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. * Ljubljani St 11.409 Volja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doeiuvijon na dom pa42 Din
Telefon:
Urodn. 440 Uprava 455
MariborsM
Poštnin« pTacana v gotovim
Cena 1 DTn
Leto II.
Račun pri poštnem
Velja mesečno,
Skupščini so dnevi dleti
REŽIMOVCI SE ZAVEDAJA SVOJE SLABOSTI. — ZOPET INTRIGE IN PODTIKOVANJA. - SESTANKI DA VIDOVIČA IN DR. SPAHO.
.BEOGRAD, 30. julija. Tu je nastalo zopet zatišje, ker je večina poslancev odpotovala. V vladnih krogih se vodijo razgovori o sestanku skupščine. Za jutri dopoldne je sklicana seja vladnih klubov, ki bo sklepala o tem, kaj naj vse sprejme narodna skupščina pred odgoditvijo. Danes se zopet zatrjuje, da bo skupščina delovala le kratek čas ter da se bo čimprej od-godila.
BEOGRAD, 30. julija. Današnji beograjski listi objavljajo neko izjavo, katero je dal baje Radič listu »Berli-ner Telegraphen-Union«. V tej izjavi se zahteva perzonalna unija svobodne Hrvatske s Srbijo, kojima naj bi skupen kralj, drugače pa vse kakor
Delo za konkordat
BEOGRAD, 30. julija. Današnja »Politika« javlja iz Rima, da so pričela pogajanja med Vatikanom in Jugoslavijo za ureditev vseh nerešenih vprašanj. Poslanik Simič je bil včeraj v avdijenci pri papežu. Po informacijah »Politike« se pripravlja nekak modus vivendi, kateremu bo kasneje sledil konkordat. Obe stranki sta priznali. da konkordat s kraljevino Srbijo iz 1. 1914. ne velja več, ker so se razmere po vojni docela spremenile, na drugi strani pa se privilegiji, ki sojih vživale avstro-ogrske pokrajine. ne morejo raztegniti na vso državo.
Izgouori sokriuca atentata
' BEOGRAD, 30. .julija. Radikalski poslance Toma Poppvič, ki je obtožen sokrivde umora hrvatskjh poslancev, objavlja v beograjskih listih »izjavo«, — da ga ne more nihče klicati na odgovor račji izjav, ki jih je podal v narodni skupščini. Pri umoru hrvatskih poslancev pa da ni sodeloval in da ga radi tega ne more nihče obtožiti.
Ostauka rUmunskega zunanjega ministra
BUKAREŠTA, 30. julija- Zunanji minister Titulescu je včeraj po dolgem jo-svetovanju z regentskiin svetom podal ostavko in takoj odpotoval v Benetke. V političnih krogih domnevajo, da bo Titulescu v kratkem postal naslednik Ventila Bratiatiu-a kot ministrski predsednik. Začasno bo ostalo'zunanje ministrstvo nezasedeno, posle pa bo vodil ministrski predsednik sam.
Grozilna pisma Suetozarju Pribičeuiču
ZAGREB, 30. julija. Drugi predsednik Kmečko-demokratske koalicije, Svetozar Pribičevlč, je pred svojim odhodom v Zagreb, kamor je dospel v nedeljo, izročil beograjski policiji veliko števlio grozilnih pisem kijih je dobil v zadnjem času. Dočim je že beograjska policija od-
v samostojni državi. Resničnost se ne da kontrolirati, ker so pri Radiču radi poslabšanega zdravstvenega stanja prepovedani vsi obiski, domneva se pa, da je vse skupaj zopet intriga he-gemonistov, ki skušajo vnaprej upravičiti korake, ki jih namerava vlada. Razume se, da režimski listi napadajo KDK ter ji poditkajo protidržavnost.
BEOGRAD, 30. julija. V političnih krogih se mnogo razpravlja o čestih sestankih med Davidovičem in Spaki sta imela danes zopet daljšo Računa se z obnovo de-zajednice, ki se je že sno-a še ni prišla do pravega svojega izraza in pomena.
redila poprej v Pribičevičevo osebno varstvo posebne ukrepe, je o tem obvestila sedaj še zagrebško policijo.
Nobile na pouratku
KOPENHAGEN, 30. julija. General Nobile je prišel sinoči že ob devetih na kolodvor, dasiravno je bil odhod njegovega vlaka šele ob pol dvanajstih ponoči. Radi neprijaznega sprejema, ki so ga bili dosedaj deležni Nobilovci na vsem svoje mpotovanju z »ekspedicije«, so postali Lahi previdnejši in se nikjer ne pokažejo brez nujne potrebe. Pred odhodom vlaka se je zbrala na kolodvoru tisočglava množica meščanstva, ki je prirejala Nobilu ogorčene demonstracije. Prof. Behounek in njegova sestra bosta spremljala Nobila do Lipskega, od ko-Jer . nadaljujeta pot sama v Prago.
Tragična smrt Schnitzlerjeue hčerke
DUNAJ, 30. julija. Včeraj je prispela iz Benetk semkaj vest, da 191etna hčerka znanega pesnika dr. Arturja Schnitzlerja, gospa Lilly, poročena Capellini, ni postala žrtev nesreče pri jahanju, temveč se, je ustrelila s samokresom lastnega moža. Kaj jo je pognalo v prezgodnjo smrt, Še ni ugotovljeno. Njena mati, ki je takoj po sporočilu odpotovala v Benetke, je sedaj tamkaj težko zbolela, dr. Schnitzler sam, ki je svojo hčerko naravnost oboževal, pa je duševno močno potrl;. Govori se, da gre za tragedijo ljubosumnosti.
Igra in rop
GDANSK, 30. julija. V igralnici Zopot je doletela sinoči poljskega inženjerja Glinškega redka sreča. Dosegel je rujvečji dobitek, kakršnega ne beleži niti igralnica v Zopotu niti ona v Monte Carlu. Z eno potezo je spravil v žep ničmartj kot 1,987.560 gdanskih goldinarjev. Za mestne. reveže je daroval srečnež 100-000
Požari, poplave, snažni viharji . . .
SILNE PRIRODNE NESREČE — V CARIGRADU, NA RUSIJI, V JUŽNI AMERIKI.
POLJSKEM, V
CARIGRAD, 30. julija. V soboto zvečer je izbruhnil v starem delu mesta silen požar, ki se je bliskovito razširil na vso okolico, tako da je še danes velik del mesta v plamenih. To je od leta 1911., ko je zgorelo celo stambulsko predmestje, največji požar na Balkanu. Oblasti so poslale na pomoč vojaštvo, ki skuša omejiti ogenj na ta način, da je izkopalo krog in krog gorečega dela mesta globoke jarke in jih napolnilo z vodo. Radi tega so morali porušiti tudi krog in krog vse hiše, da je otežkočeno razširjenje divjega plamena. V mestu vlada neprestano strahovita panika prestrašenega prebivalstva.
KRAKOV, 30. julija. Veliki gozdni požari, ki so se razširili pretekli pe-
tek, razsajajo še vedno z nezmanjšano silo'. Uničeni so veliki kompleksi najlepših šum. Ogenj se z bliskovito naglico širi proti Visoki Tatri.
BUENOS AIRES, 30-. julija. Sinoči je tudi v Južni Ameriki nastopila nenadna vremenska sprememba. Po dosedanji neznosni vročini se je včeraj nebo popolnoma zoblačilo in temperatura je rapidno padla. Proti večeru je pričelo celo snežiti in je tekom noči pokrila pokrajino 10 cm debela snežna odeja
MOSKVA, 30. julija, V amurski guberniji so nastale silne poplave. Voda pokriva polja ponekod po 20 km in več na vse strani. Železniški promet so morali popolnoma ukiniti. Vse z zapadno Rusijo so pretrgane.
gold, z ostalo vsotico pa jo je mahnil v svet.
BUENOS AIRES, 30. julija. Sinoči so napadli roparji oklopni vlak, ki je vozil v prestolico velike vsote gotovine Banditi so podminirali progo z dinamitom. Ko je privozil \vlak na kraj atentata, je nastala strašna eksplozija in je bilo več vagonov popolnoma razbitih. Pet oseb je bilo ubitih, 20 težko ranjenih. Roparji so oplenili vlak, se polastili cele denarne pošiljatve in na avtomobilih »odnaglili«.
Dragocen plen
Nedavno je imel francoski avijatik Reine silno smolo. V svoji službi v afriškem kolonijalnem ozemlju je dobil nalog, da ponese neka važna poročila iz Casablanke- Na poletu pa se mu je pokvaril motor in letalec je moral pristati v neki pokrajini Maurov, smrtnih sovražnikov Francozov: Mauri so seveda zaplenili avijon in postavili letalca pod nadzorstvo ter zahtevajo od Francozov strahovito odkupnino za moža in za a-parat. Obmejna francosko-maurska po-ročiia javljajo, da se Reine-ju ne godi prav nič slabo, ker ravnajo z njim zelo človekoljubno, da pa preti ujetniku velika nevarnost z druge strani: maurska plemena, ki so sama med seboj v sovraštvu, so se pričela prepirati za lastnino francoskega ujetnika in aeroplana. Vsako pleme bi rado imelo bogat plen in še dragocenejšo odkupnino, ki jo pričakujejo od Francozov. In ker pleme, ki je ujelo Reineja, noče moža izročiti zlepa, se njegovi sosedje že oborožujejo, da mu ga s silo iztrgajo. Tu se bo pričela šele huda ura za ujethika, ker je toliko kot gotovo, da ga ne izroči pleme drugemu plemenu živega, čeprav bi podleglo v medsebojni borbi. Francozi hitijo, da ga rešijo čimprej na ta ali oni način, vendar je veliko vprašanje, če se jim to posreči.
Obisk naših JČ Lig na kulturni razstavi
Na včerajšnji seji mariborske JČ Lige je bila sprožena prekoristna ideja, naj bi priredile vsaj lige iz Slovenije po možnosti skupno z ostalimi zlasti zagrebško korporativni zlet na kulturno razstavo v Brno, ki bo trajala predvidoma še do
oktobra, najbrž pa bo celo podaljšana dft češkoslovaškega državnega praznika dne 28. oktobra. Po splošni sodbi je brnska razstava, ki predstavlja pregled razvoja desetletnega kulturnega gospodarskega in socijalnega dela osvobojene Češkoslovaške, edinstvena in tako svojevrstna ter podučna, da gotovo nadkriljuje vse dosedanje podobne razstave po mnogo večjih mestih Evrope. Interesenti se že sedaj sprejemajo in se naj čim prej javijo odbornikom lig po naših mestih, da se more takoj začeti s potrebno akcijo za vozne olajšave in druge tehnične priprave. —
Belgijski konzulat v. Ljubljani
nam.sporoča: Belgijska železniška družba opozarja na nove vpostavljene železniške zveze, ki tvorijo preko Belgije najkrajšo in najhitrejšo pot med vzhodom in zahodom. To je luksuzna železniška zveza Ostende - Dunaj - Orient-ekspres in Simplonski ekspres via Niš. Nt razpolago so'-spalni vozovi in potnikom na progi Ostende - Bruselj - Frankfurt - Dunaj - Budapest - Beograd - Niš - Sofija-Carigrad ni treba nič prestopati. Vlaki odhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 14. uri iz Ostende in imajo zvezo z vlakom, ki zapusti London ob 14. uri. Enaka zveza obstoja v obratni smeri s prihodom v Belgijo. Vsak ponedeljek, sredp in petek pa obstoja navadna zveza po ekspresu »Direktni orient«. Odhod iz Carigrada proti Belgiji in Londonu ob pondeljkih, sredah in sobotah ob 19. url. Cene med Londonom in vzhodom, via Ostende, so znatno nižje kakor one via Calais. —
je
za
jazno voril z prijel nika, nasiln
ga
Stran 2.
/luriborm.l * E C R 7? N 1 Jutra
V M a r i b o r u, dne 30 Vil. jy28.
HHHHBHHHHHHBBBRBHB3B9REEZS7SBBSV?!9BB9BB
Pustolovec reorganizira	\ MUrški in dnevni trebiš
upravo . . .
RESNIČNA IN POUČNA ZGODBA IZ NEKE DEŽELE.
y neki srednje-evropski državi se je nedavno dogodilo, da je policija v osebi ministrskega tajnika — ne uradnika, tem več zaupne osebe, kakoršno si nekateri ministri namestijo v svoji predsobi — spoznala svojega starega znanca-pusto-lovca ter izvedla aretacijo. Države res ni treba imenovati, ker bi bilo torišče zgodbe lahko tudi kje drugje in ker bi se dale vse okolščine prav lahko presaditi v mnoge dežele.
Birokratizem ovira in tare po svetu mnogo razvoja in še vedno so komplicirana pota visoko v veljavi. Marsikje tudi mesta — višoka po časti niso. visoka po poštenju in tako je res le jako malo srečnih držav, kjer ee bi bilo torišča in razumevanja za zgodbo iz neimenovane dežele.
Odkar imajo narodi slovesno zapisano samoodločbo, morajo še dalje časa čakati po ministrskih predsobah- Pred zakonom so vsi enaki, samo do zakona se težko pride. Zakon je včasih še preobložen, truden — in vleže se spat. Ljudje čakajo, čakajo in mrmrajo.
Tako je tudi v deželi X. Ljudje čakajo, mfmrajo, obtožujejo, po malem tudi grozijo... Naenkrat se pa vse zaupanje o-klene nekega ministra, enega samega od vseh. Odkrilo se je »srce za ljudstvo«. Ta minister, to je mož! Delaven je in briga se za zadeve malega človeka. Po pisarnah drugih ministrov, se prosilce kratko in tudi osorno odpravlja, naj čakajo doma na »rešitve«, tu je pa za razgovore z občinstvom poseben tajnik, prijazen mož, ki nerodnim vaščanom in plašnim malome-ščanom tudi po domače razloži, kako in kaj. Natančno pojasni, kako je treba sestaviti prošnjo in večkrat si vzame toliko časa, da jo celo sam narekuje. Vsakega obiskovalca pa dobro presodi in zavzame se le za zadeve, ki so popolnoma upravičene. One, ki zasledujejo ekstremno sebične cilje, zavrača brezpogojno. Če se pa komu brez potrebe in krivde delajo težave, je tajnik takoj pri telefonu in naenkrat je zadeva urejena. Skratka: vse kar je upravičeno se reši takoj brez odlaganja in ovinkov, da so ljudje komaj prišli iz velikega začudenja,
da je kaj takega, tako enostavnega sploh mogoče, ko je šlo poprej vse tako počasi, po tolikih ovinkih in težavah.
Tudi kolekovino pobira tajnik sam in ljudje so mu hvaležni, da ni treba na-Vtedol, navzgor po dolgih hodnikih in stopnicah in še čakati pri osornih pisarjih. In končno z ministrom ni treba osebno govoriti, ni si treba vbijati v glavo praznih nagovorov in ni se treba bati, da bo težko naučena beseda v grlu obtičala. Vse hvali tajnika in ministra.
Popularnost ministra raste v brezkraj-nost. Ko se prikaže njegov avtomobil na ulici, se vse odkriva in spoštljivo klanja. Deputacije z dežele prihajajo na ministrov dom, poklanjajo udariostna darila, belo-oblečena dekleta prinašajo šopke-Ministrova fotografija je v vseh izložbah in njegovi služabniki dobivajo visoko napitnino, da bi pripomogli do prilike kake ovacije. Minister si že domišljuje, da je velik državnik, trikrat na teden začne hoditi v svoj urad, dočim je poprej samo enkrat po par minut podpisoval predložene spise.
Naenkrat pa spozna policija v sekretarju nekdanjo temno pustolovsko osebnost. Stari grehi terjajo pokoro in tudi to ni težko ugotoviti, da je mož del kole-kovine porabil za sebe ter dobro reševal razne prošnje tudi brez kolekov in spisov.
Teden dni pozneje je v predsobi priljubljenega ministra ravno tako, kakor je že od nekdaj drugod. Ljudje čakajo, čakajo in mrmrajo. Domalega vse prošnje imajo formalne napake in dolga, dolga je pot do vsake rešitve. Ministrove popularnosti je konec, ljudje ga ne pozdravljajo več in na dom mu kvečjemu pošljejo še — grozilna pisma. Bivši tajnik pa v ječi sestavlja osnutek o reorganizaciji uprave.
Da se ne zajde v slog krepostno-po-učnih povestic stare šole, v zaključek in pomislek samo to-le: Pustolovec ni vršil tajniške službe iz čistih namenov, — saj je kolekovino spravljal v svoj žep — dobro jo je pa le vršil. Zakaj ponekod u-prava nima niti toliko dobrih strani, kolikor jih je zadel pustolovec?
Uprašanje iz jaimo5fi
O novi delavski koloniji, ki jo občinstvo hodi pridno ogledovat, so mnenja zelo različna. Večini se zdijo premajhne hišice, zlasti pralnico pogrešajo in pa to, da stropi ne bodo normalno izdelani z vloženim ugaškom vmes. Mislijo, da bi se dalo z nekaj tisočaki več odpraviti še marsikak nedostatek, zlasti glede stop-njic, ki bodo lesene in baje celo naokrog narejene, tako da bi morali kake večje omare celo pri oknih spraviti v hišo. Pa če je ta kolonija, o kateri je pač odločalo tudi socijalno ministrstvo, že tako urejena kakor je, vendar mislijo, da bi se hišice od akcije, ki jo je napravila občina za 'druge uslužbence, ki niso zavarovani pri okrožnem uradu, napravile saj malo večje. Ne pa baš tako majhne kakor te od delavske kolonije. — Boljše je nekaj hišic manj, pa te pošteno narejene. Čisto priprosti delavci, ki zaslužijo mesečno 800—900 Din — in teh je zelo mnogo — itak ne bi mogli iti v take hišice, ki bi stale nekaj več ko prve kolonije, kajti ti najprostejši delavci ne bi mogli plačevati mesečno 350 ozir. 500 Din.
O zasilnih stanovanjih v konjišnici, kjer je dala občina kratkomalo s planka-ml In žico na vrhu ograditi posamezne predele, smo zvedeli, da je to res vse tako primitivno in tako nehigijenično, da bi tam smele družine — že sedaj jih je okrog 15, ostati največ 14 dni. Obstoja pa med temi ljudmi strah, da bodo obsojeni na večmesečno tamkajšnje bivanje. Torej taki predeli ozir- taka stanovanja, kjer gre dimnik od peči skozi okno so skrajno nezadostna. Gorje, ako bi morda tam izbruhnile kake bolezni ali pa — o-genj. — Otrok tam kar mrgoli. Pozimi bi taki prostori celo ne bili mogoči. Naj si zdravstvena oblast pregleda vso to zasilno, res skrajno zasilno skrpucalo. Bile bi pa že navadne barake veliko boljše.
In kaj je s Kitajci ozir. Tatari, ki so lam sosedi tem zasilnim stanovanjem?
Kaj se namerava žnjimi? Ali bodo tu stalno ostali in počasi poginili? Zakaj se jim ne omogoči povratek v domovino?
Vrh frančiškanskega zvonika
okrog jabolka in celo pri križu so imeli danes dopoldne delo kleparji in pleskarji. To delo v toliki višini, ko izgleda Človek s ceste kakor hrošč na palici, privabi vedno dosti gledalcev, ki na dolgo in široko razpravljajo o plezanju in o moči živcev. Gledalci, ki se zbirajo v gručah in vrstah, so pa tudi sami zelo zanimivi. Prva dva — recimo — vesta, kaj opazujeta, tretji, četrti, peti se pa že pridruži v popolni negotovosti in ker ga je navadno sram vprašati, kaj gledajo, išče vse-; ga naokrog, predno najde predmet pozornosti- — Psikoza množice deluje kakor magnet in gledalcev je naenkrat dolga vrsta. Pokojni češki pisatelj Hašek avtor »Švejka« je znal to dobro izkoristiti, kadar je bil muhaste volje. Nepremično je strmel v Vltavo ter se na tihem smejal gruči, ki je rasla okrog njega. Odgovoril je: »Tu je pred leti utonila moja babica, dobra ženica, sedaj pa jjledam, če ne pride mogoče njena denarnica na površje.« —
Sladoledarji — Turk!
so zadnji čas dali, s svojo robo povod za precej ostro kritiko občinstva- Dogodili so se slučaji, da je ljudem postalo po zavžitju tega sladoleda slabo. V nekem slučaju se je dognala kemična barva kot pridatek, v drugem pa je bil napol zmlet cimet. Poleg zdravju Škodljivih posledic zauživanja takega sladoleda pa je tudi v pogledu splošne higijene sladoledarjev samih čuti precej pikre opazke. Slabi sladoledarji škodujejo onim, ki se strokovnjaški trudijo za dobro blago, diskreditirajo pa nas tudi pred tujci, ki baš sedaj v zelo velikem številu prihajajo v naše mesto. Ali bi ne bilo umestno, da se mestni obrtni referat zelo energično pobriga za opisane nedostatke?! —
Tragedija žiučno-bolnega moža
V stanovanju svoje hiše v Stritarjevi ulici št. 7 se je včeraj okrog 5. zjutraj ustrelil 441etni posestnik in vinski trgovec g. Ludvik D o 1 a j š, doma od Sv. Jurja ob Ščavnici. — Ko se je družina (t. j. soproga in hčerka-edinka) odpravljala okrog 1410. k počitku, ju je pokojnik še prijazno prosil, naj ga zjutraj zbu-dita, ker hoče k jutranji maši. Nato so se odpravili spat. Pokojnik je imel svojo se-parirano spalnico. Okrog 5. zjutraj pa sta našli prazno postelj. Naenkrat se je začul iz kuhinje rezek strel- Sedeč za mizo si je pognal kroglo v levo sence; ista je sredi čela izstopila in padla na mizo, kjer so jo našli. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil pred leti v umobolnici na Studencu, a pred kratkim se je vrnil iz živčnega sanatorija usmiljenih bratov v Gradcu. Ker je živel v zelo u-rejenih družinskih razmerah in je bil raz meroma premožen posestnik vzornih vinogradov v ljutomerskem okraju, je iskati vzroka samomora v hipni duševni zmedenosti, ki se. ga je lotila radi živčne bolezni. Pokojniku mir, preostalim pa naše sožalje! —
Težka avtomobilska nesreča.
V soboto popoldne se je dogodila v Landschaleji pri Lipnici težka avtomobilska nesreča, katere žrtvi sta g. Zoran Pjpiiš, šin pokojnega odvetnika iri mehanik gi Fračko. Vozila sta se z avtom iz Gradca ter trčila skupaj z nekim avstrijskim avtomobilistom, ker se nista snom-nlla na razliko v cestnem voznem redu. Avto g. Pipuša je treščil ob neko drevo in je zadobil pri padcu g. Pipuš težke notranje poškodbe, g. Fračko pa rane na glavi. Lipniška rešilna postaja je ponesrečenca odpremila v bolnišnico v Wa-gno, kjer sta še sedaj. —
Don Fran Bulič — častni občan Rogaške Slatine.
Prihodnjo nedeljo bo izročena znamenitemu dalmatinskemu arheologu donu Frafiu Buliču diploma častnega občan-stva Rogaške Slatine. Visoko odlikovanje mu bo izročil ves občinski svet v veliki dvorani Zdraviliškega doma, :ia-kar bo prirejen slavnosten banket- Kakor znano, je don Fran Bulič vsakoletni redni gost v Rogaški Slatini. —
O mestnem kopališču
v kopališki ulici in sicer o preureditvi ali pa o novi zgradbi se bo tudi razpravljalo na četrtkovi seji občinskega odbora. K gradbi bo prispfeval tudi okrožni urad za zavarovanje delavcev in se je vršila v te s vrhe že posebna komisija. —
Smrtna kosa.
Včeraj ponoči je preminul po kratki bolezni nadučitelj v p. g. Simon Gajšek. Pogreb pokojnika se bo vršil jutri v torek ob 15. iz bolnice. N. v m. p.!
— V soboto je preminula v Jarenini učiteljica ženskih ročnih del v pokoja, gdč. Ivana Spritzei. Pogreb se je vršil danes iz hiše žalosti na pokopališče v Jarenini. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —
— V nedeljo je nenadoma preminul v Mariboru po dolgi živčni bolezni v 45. letu svoje starbsti gosp. Ludvik Dolajš, hišni posestnik. Pogreb pokojnika se bo vršil jutri, v torek, ob 16. uri iz mestnega pokopališča na Pobrežju v lastno grobnico. Blag mu spomin! —
V neizbrisnem spominu
bo ostala vsem sobotna manifestacija na čast našega dr. Korošca, piše nedeljski »Slovenec«, bombastično poročajoč o stotinah in stotinah pristašev, ki so se udeležili bakljade ter spontano vzklikali dr. Korošcu. Ubogi »premijer«, koliko neslanosti ti servirajo tvoji satrapi v Mariboru! Vseh z bakljonosci, študenti, god bo in ženskami, ki so bile v pretežni večini, je bilo pod kontrolo naštetih 154. Vse druge »stotine« pa so vzklikale, da je odmevalo po mestu: »Doli, črna reakcija! Živio Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič!« tako, da bo tudi Žebotu in Hrastelju in Vesenjaku ostalo — v neizbrisnem spominu 1
Fram.
Tovarnar gosp. Tomaž Krajnc je tukajšnji osnovni šoli ponovno podari! večje število raznih nagačenih živali, za kar mu šolski upravitelj izreka najlepšo zahvalo. —
Udeleženci svetovne vojne na Bledu.
Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani .nam sporoča: Polovična vožnja za zborovanje na Brezjah dne 12. avgusta je dovoljena od 10. do 14. avgusta. Vsakdo se lahko posluži te prilike. Pevci, vežbajte že sedaj sledeče pesmi: Ti o Marija, Oj Doberdob, Spomladi vse se veseli, Vigred se povrne in Oj ta soldaški boben. Slavnost se prične dne 12. avgusta ob 10. dop. Ves dan bo svirala priznana godba »Sloge« iz Ljubljane. Tovariši, 12. avgusta na Brezje, da se dostojno proslavi desetletnica miru in sprave. —
Društvo jug. akademikov v Ptuju
priredi izlet v Ljutomer. Odhod iz Ptuja dne 12. avgusta ob 6.45 zjutraj. Udeležba aktivnih članov obvezna;' vabljeni gg. starešine in prijatelji društva. — Odbor.
Blagodejen dež.
Po dolgih silno vročih in soparnih dneh je bila zemlja včeraj le deležna velike dobrote dežja. Na dež se - je siper že večkrat pripravljalo, bile so pa le pičle plohice, ki še ozračja niso mogle razhla-diti, kaj šele da bi okrepčale od velike vročine onemoglo in močno ogroženo rastlinstvo. Tudi včeraj zjutraj ni kazalo na več in na boljše in ko se je okrog poldneva malo izlilo, so vsi mislili,, da se veliko razočaranje ponavlja. Oblaki so se pa zbirali, kopičili in po 18. uri^se je vlil pravi, blagodejni dež. Bila je^ sicer nevihta, a se od nikoder iz mariborskega okraja ne javlja toča ali škoda od strele. Razven pretrganja telefonskih zvez, ki je trajalo od 13. ure do ranega jutra, smo bili deležni samo dobrot te poletne nevihte. Dežja je padlo za 17.6 mm, kar je dovolj namočilo vrtove, njive, travnike ter vse nasade najmanj za dober teden. Posebno dobrodošel je bil ta dež krompirju, fižolu in koruzi______
Od doma Je pobegnila
komaj 15 letna Tončka Selinšek, stanujoča pri svojih starišžh v Beograjski ulicL Baje je pobegnila v smeri proti LajterŠ-pergu, ni pa tudi izključena nesreča. Policija je doslej brezuspešno poizvedovala za ubeglim dekletom. —
Privlačnost cirkusa.
Cirkus Kludsky, ki nas je že drugič o-biskal, ima veliko privlačnost. Število o-sobja mu narašča od mesta do mesta-Lani je vzel dva seboj iz Ljubljane, tokrat je pa dva pripeljal v Maribor in sicer enega fanta iz Češke, drugega pa iz Merana. Oba je pustil sedaj v Mariboru, da ne bi imel z njima težave na poti skozi Jugoslavijo. Odsloviti je hotel oba že poprej, a sta se vedno spretno vmešala in skrila med številno osobje. Sedaj je pa cirkuške karijere konec in fanta bosta morala s pomočjo oblasti nastopiti pot nazaj v domovino. —
Zdravega tička
so ujeli v osebi znanega klateža J. K., k! je bil pred kratkim izgnan iz Avstrije in ima že 11 predkazni v računu svojega življenja. Vse radi predolgih prstov, goljufije in sličnjh čednosti. Zasačila ga je bistro oko stražnika, ko je sumljivo o-gledoval trgovino Bogomira Divjaka na Glavnem trgu. S kamnom je razbil izložbeno okno ter pobral 5 avtomatičnih zvoncev za dvokolesa in dva gubfernala. ZagledavŠi zasledovalca, jo je fant mislil popihati, pa ni utegnil. Vse gori navedene predmete so našli pri njem in še kamen, s katerim je bojda razbil šipo, je oil zraven. Jurij tajf, da bi on vlomil v izložbo, a tatvino priznava, ker kalkullra z možnostjo manjše kazni. Pa so na sodniji in policiji tudi prefrigani in bodo prijatelja tujih izložb topot izdatnejše nagradili. —
člani Streljačke družine mariborske
se obveščajo, da je dobil odbor od Saveza iz Beograda še 12 pušk in municijo. Streljanje na vojaškem stre-ijlšču v Radvanju se vrši vsako nedeljo. Čanstvo se naproša, da obiskuje strelske vaje v čim večjem številu in se temeljito pripravi na strelsko tekmo,	1446
,-aiaca duhov
MOŽ TRGUJE Z OROŽJEM, ŽENA GE ADI DUHOVOM PALAČO. — ČUDAŠKE OPOROKE.
V današnjo dobo so se močno vrinili kontrasti. Tam, kjer je življenje najstrožje preračunano in kjer se v kruti borbi za obstanek in veliki tekmi bridko občuti celo vse to, kar razumemo pod vestjo, ravno tam se je čustvenost, zatekla celo na polje, ki se nam zdi več ali manj smešno. Tako je med hladnokrvnim in stvarnim anglosaškim svetom največ spiriti-stičnih in okultističnih klubov. Kontrasti triumfirajo. Oče brutalno grabi in kopiči bogastvo, ljudje so zanj samo številke v dobičkaželjnih kalkulacijah, sinovi pa sto pijo v zvezo z »duhovi« .er v okultističnih klubih razmetavajo nagrabljeno bogastvo.
Nedavno je v Sari Frančišku umrla vdova milijonarja in kralja riiunicije mi-stra Cornick. Mož si je kot lastnik velikih tovarn za munlčijo in orožje med vojno pridobil ogrbnino bogastvo. Vsako razkošje si je lahko privoščil, samo življenja si ni mogel podaljšati in tudi svoje soproge ni mogel obdarovati z veseljem do bogastva in s sposobnostjo za spekulacije. Žena se je zatekla med spi-ritiste in financirala je nešteto spiritisti-čnih klubov !n medijev. V okolici San Frančiška je veliko, dva milijona dolarjev vredno palačo posvetila duhovom ter je Tudi z oporoko določila, da mora vse tako ostati.
Palača »duhov*;'je arhitektonski kurio-zurri- Streha je vodoravna ter polna oken in vratc. Skozi te odprtine naj bi prihajali v palačo duhovi. Ker pa duhovi ne rabijo stopnic, zato vodijo do oken, lin in vrat od vseh strapi'cevi iz gumija. Ta-: kih cevi za duhove je ogromna mreža.
Kako je prišla žena na idejo, da rabijo ^duhovi za svoje obiske in sprehode rav-n&cevi iz gumija, zakaj jim je ljubša vo-'■:~d6ravna streha in kako se odpirajo na idej. okna, bo težko dognati. Stavbeniki - šo njena čudaška naročila sprejeli, drago
zaračunali in izvršili. Palača duhov ima še več čudaških zanimivosti. Tako je na sredini velika dvorana, okrog nje pa 80 malih sobic za duhove. Vsaka sobica je opremljena z razkošno posteljo in uro. Ur je v palači brez, števila. Vse so naj-točnejše uravnane, ker igra — kakor je znano vsem praznovercem —točnost pri duhovih veliko ulogo. Eni prihajajo točno o polnoči, drugi pa zopet točno na minuto in sekundo odhajajo. Duhovi so imeli na razpolago tudi električne zvonce in razne trobente za dajanje znamenj. Kako so se vsega tega posluževali, ni znano. Gospa Cornick je sama prebivala v palači in za pomoč je imela samo enega služabnika, nekega starega zvestega Kitajca. Ta sedaj sam upravlja palačo duhov.
V oporoki je določeno, da se v palači ne sme ničesar spremeniti, pa naj bi se dogodilo karkoli. Tudi če se podira, se ne sme popravljati. Razven starega Kitajca in onih, ki bodo na seansah izvoljeni od duhov, ne sme nihče prestopiti praga. Tako naj ostane, dokler vse samo ne razpade- Čudaška žeria je občutila neko. zgražanje nad posli svojega moža, bogastvo se ji ni zdelo pridobljeno ha pošten način, iz vseh teh duševnih težav pa ni našla prej izhoda, dokler še ni zave-rovala v spiritizem. Spiritistične seanse so ji dale idejo, da bo najboljše pomirila duše ljudi, ki so popadali od Cornickovlh pušk, če jim odpre gostoljubno svojo veliko palačo.
Dediči so seveda istega kova kakor stari Cornick in se že od vseh strani na-povedujjeo tožbe radi palače duhov in še nekaterih drugih določb v oporoki Cor-nickove vdove. Dediči se zanašajo na pomoč od strani oblasti, ki 'ne bo dopustila, da bi velika zgradba, kakor je palača duhov, ostala brez vsakega nadzorstva do svojega razpada.
Spori
K,.'T
NACIJONALNI LAHKOATLETSKI MITING,
ki gaje priredil "včeraj na svojem igrišču i*.' SR'.Rtu j je kljub' temu, da niso bili doseženi ravno sijajni številčni uspehi (dež!) — prav lepo potekel in Storil nedvomno vrlo mnogo za propagando lahke atletike v našem okrožju. Ce upoštevamo dejstvo, da se je udeležilo mitinga 39 atletov iz Ljubljane, Maribora in Ptuja, lahko trdimo, da je bila včerajšnja prireditev doslej največja v mariborskem okrožju. ASK Primorje je poslalo 16, SK Ptuj 14, SK Ilirija 8 in ISSK Maribor enega atleta Primorjem so dosegli 47 točk (7 prvih, 3 drugih in 3 tretjih mest), Ptujčani 28 točk (2 prvih, 3 dfugih in 4 tretjih mest), Ilirijani 22 točk (2 prvih, 3 drugih in 3 tretjih mest) ter ISSK Maribor 3 točke (1 drugo mesto). V vseh 11 disciplinah je startalo 67 atletov, ki so dosegli naslednje rezultate:
Tek 100 m: 10 startujočih. 1. Perovič (Primorje) H.7, 2. Režek (Ilirija), 3. Pavšič (Ilirija).
200 m: 7 start. 1. Stepišnik (Ilirija) 24-7, 2. Režek (Ilirija), 3. Junger (Ptuj).
400 m: 4 start. 1. Žorga (Primorje) 57,
2. Furlan (Primorje), 3. Junger (Ptuj).
3000 m: 8 start. 1. Slapničar (Primorje 10.10, 2. Wallner (Ptuj), 3. Sporn (Ilirija)
4X100 m: SK Ptuj 50, Primorje in Ilirija diskvalificirana, sicer je bil vrstni red Ilirija, Primorje, Ptuj.
Metanje diska: 6 tekm. 1. Slamič (Primorje) 35.13 m, 2. Mura (Ptuj) 31.95,
8.	Banko (Ilirija) 30.52.
Kopje: 3 tekmovalci: 1.. Petkovšek (Primorje) 42-75, 2.. Cimperman (Primorje) 38.79, d. Stross (Ptuj).
Krogla: 4 tekm.: 1. Slamič (Primor-• je) H.30, 2. Murn (Ptuj) 9.71-5, 3. Petkovšek (Primorje) 9.52.5.
Skok v višino: 6 tekm: 1. Korce (Primorje) 1-55, 2- Medica (Primorje) t.50, 3. Furlan (Primorje 1.50.
S k o k v d a I j a v o: 6 tekm: 1. Režek (Ilirija) 6.04.5, 2- Stepišnik (Ilirija) 5.73,
3. Korče (Primorje) 5.72.
SkokObpalici:3 tekme: 1. Pavšič
(Ptuj) 2.90, 2: Kovačič OSSK Maribor) 2-40. 3. Gorup (Ptuj) 2.40.
Vrhovni sod so sestavljali gg. Savo Sancin kot predsednik (delegat LLAP), Samuda, Vindiš, Nerat in Pevalek kot člani.
SD RAPID—SK ŽELEZNIČAR 4:2 (1-0)
Po 4 mesečnem odmoru je včeraj Ra-pid prvič nastopil v Mariboru, in sicer proti Železničarjem. Obe moštvi sta nastopili v naslednjih, nekoliko spremenjenih postaVah:
Rapid: Časar; Barlovič, Kurzmann; Loschnigg M., Brockl, Simmerl; Pernath E., Venko, Tergletz, Klippslatter, Letnig. Železničar: Mernik; Wagner, Mernik; Ronjak, StaUber, Senica; Jurko, Vauda
II.,	Pollak, Pavlin, Konrad-
Postavi obeh moštev sta bili dokaj posrečeni, vendar sta oba kluba predve-dla slabo igro, ki je tu pa tam zadobila značaj tekme dobrih moštev. Po poteku igre in zrelih šansah bi morali zmagati Železničarji. Njihov napad je zastreljal ne verjetno mnogo sigurnih pozicij, med dru gim tudi dve llmetrovki. Najboljši je bil Wagner, ki je s svojo sigurnostjo neprestano razdiral akcije Rapidovega napada. Mernik v golu naj raje opusti »parade«. Dva gola gresta povsem na njegov rovaš. Senica in Ronjak sta se dobro držala. Pavlin v napadu se je preveč igračkal, kako ves napad. Rapid je imel najboljšo moč v Barloviču, ki postaja vedno boljši- Njegov gol iz 30 m je bil krasen. Napad ustvarja s hitrostjo nevarne situacije pred golom. Letnik na levem krilu je talentiran igralec, samo dajepre boječ. Brockl je »garal«, Tekma se je morala koncem 1. polčasa radi naliva prekiniti, nakar se je v polmraku nadaljevala. O sodniku bi se dalo marsikaj napisati...
SD Rapid rez.—SK Železničar rez* 5:0.
Rapid je igral s pojačend postavo. Sodil je g. Marinič.
SD Rapid mi.—SK Svoboda ml. 7:2. :
Naše državno prvenstvo.
Včeraj je bilo odigrano predzadnje kolo državnega prvenstva v nogometu. V
Ji
9)
Imam časa
«
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RAD ION in
RADION
pere sam !
varuje perilo1“
Beogradu je Gradjanski premagal BSK 2:1 (0:0), v Splitu pa Hajduk Jugoslavijo 8:2 (1:0). Beograjsko tekmo je sodil g. Braun z Dunaja. Posamezni klubi so v prvenstveni tabeli naslednje plasirani:
1. Gradjanski	4	3	1	0	6:2	7
2. BSK	4	3	0	1	12:9	6
3. Hajduk	3	2	0	1	10:5	4
4. Hašk	3	1	0	2	8:7	2
5. Jugoslavija	4	0	1	3	5:17	1
6. Sšk	2	0	0	2	3:4	0.
Odhod športnikov k vojakom.
Med letošnjimi vojaškimi novinci, ki so odrinili danes v vojašnico, da odpotujejo v šolo rezervnih oficirjev v Sarajevo, je tudi četvorica mariborskih športnikov, in sicer Jože Tomac in Jože Laz-nička od ISSK Maribor, Rudi Senica od SK Železničarja ter sodniški kandidat Ljubo Vesnaver. 'Odhajajočim želimo v šoli obilo uspeha!
Ljubljana: Ilirija komb.—SK	Celje
10:2 (6:2), Ilirija rez. Grafika 4:2*
Zagreb: Marsonija (Brod)—Gradjanski (Bjelovar) 2:1 (2:0). Marsonija je prvak province ZNP.
Gradec: medmestna tekma Dunaj— Gradec 6:1.
Stockholm: meddržavna nogometna tek ma Avstrija—Švedska 3:2 (2:2). Gledalcev 18.000.
Otvoritev IX. olimpijade.
V soboto so bile slovesno otvorjene igre IX- olmipijade. Mimo soproga nizozemske kraljice princa Henrika so vkorakali na stadion športniki 40 narodov sveta. Po sobotnih formalnostih so se včeraj že pričele tekme, pri katerih so že koj spočetka pokazali svojo visoko formo — Amerikanci. Ti so namreč dosegli prvo mesto v metanju krogle in v skoku v višino. Pri teku na 10.900 m je zmagal. Nurmi,
Hamburger SV prvak Nemčije.
Včeraj je bil pred 50.000 glavo publiko odigran v Altoni finale za nogometno prvenstvo Nemčije. Enajstorica Hamburger SV je premagala berlinsko Hertho 5:2 (3:1). Iz Berlina so prišli v Altorio trije posebni vlaki, iz Hamburga eden vlak navijačev.
Iz dežele boksa in dolarja,
Ameriška federacija v boksu pdroČa, da je bilo prodanih za. borbo Tunney-Hanney 43.191 mest. Zmagovalec. Tun-ney je prejel 691-000 dolarjev, Heriney pa
521.000.	Prireditelj Teks Rickard je imel Zgube 155.000 dolarjev. Baje leži glavni razlog slabega finančnega uspeha v prevelikih dajatvah, ki jih zahteva država od takih prireditev.
Davisov pokal.
V teniškem finalu za Davisov pokal je včeraj v Parizu zmagala dvojica Francozov Cochet-Borotro Amerikanca Til-den-Hunter 6:4, 6:8, 7:5, 4:6, 6:2.
Rekord v hoji
je dosegel Francoz Dodard, ki-je-potreboval za pot 504 km Pariz Strassburgle 75 ur, 49 minut in 45 sekund.
Sokolstvo
Legitimacije
za 75 odstotni popust železniške vožnje za zlet Sokolske župe Reka na Sušaku dne 4. in 5. avgusta t. 1. izdaja brat tajnik v sredo od 18. do 19. ure v društveni sobi Narodnega doma. — Odbor. —
Kupujte železniške vozne karte v biljetarn! ,Putnika' v Mariboru, Aleksandr.53
Sfraa 1.
Mariborski V E C E R N T K 'Jufra
V Mariboru, “dne 30. VTT. 1928.
sas m-TJEkTZEnmn
Rusolasci
(The Red — headed Leaguer).
Angleški napisal A. C o n a n D o y 1 e. Poslovenil K. S a v e c.
«, Včeraj se je izselil.’
»,Kje bi ga mogel najti?’
»,V njegovem novem uradu. Povedal mi je naslov. Da, Kralja Edvarda ulica št. 17, blizu cerkve sv. Pavla.’
»Pohitim tja, gospod Holmes, a prišed-ši do hiše, najdem v njej delavnico za umetne noge; in nihče mi ne ve črhniti niti o gospodu Viljemu Morrisu niti o Dunkanu Rossu.
»In kaj ste nato storili?« ga vpraša Holmes.
»Odšel sem domov v Saxe Coburg-square in vprašal za svet svojega pomočnika. Ali ta mi ni mogel pomoči. Le tolažil me je, češ malce naj počakam, saj me bodo gotovo po pošti obvestili. Veste, ne bil bi rad izgubil takega mesta brez vsake borbe; zato sem se odpravil k Vam, ker so mi povedali, da ste tako dobri in pomagate revežem, ki se zatekajo k Vam po nasvet.«
»In to je bilo modro storjeno,« ga je pohvalil Holmes. »Vaš slučaj je izredno zanimiv in zelo me bo veselilo, če si ga bom mogel natačneje ogledati. Iz tega, kar ste mi povedali, sklepam, da so od tega odvisne še resnejše stvari, kakor jih opaziš na prvi pogled.«
»Resna je stvar dovolj,« je tarnal gospod Jabez Wilso. »Saj me stane štiri funte na teden.«
»Kar se tiče Vas samega, ne najdem nobenega povoda, da bi se mogli pritoževati proti tisti čudežni Zvezi. Baš nasprotno se mi zdi, da ste zdaj bogatejši za kakih trideset funtov; povrh tega ste si še pridobili natančno znanje vseh pred metov, ki jih nahajamo pod črko A v slovarju. Ničesar niste izgubili.«
Ne, gospod, toda rad bi zvedel, kdo so bili tisti negodniki in kaj so nameravali, da so me tako potegnili. Sicer pa jih je šala precej stala, ker so se iznebili dva in trideset funtov.«
»Potruddila se bodeva, da Vam vse to pojasniva. Prej pa še nekoliko vprašanj, gospod Wilson. — Kako dolgo že imate tistega pomočnika, ki Vas je prvi opozoril na čudni oglas?«
»Nemara deset mesecev.«
»Kako je prišel k Vam?«
»Oglas ga je primarnih«
»Ali je bil edini, ki se Vam je ponudil?«
»Ne, oglasilo se jih je kakih deset?«
»Zakaj ste baš njega izbrali?«
»Ker se mi je zdel tako spreten in ni zahteval mnogo plače.«
»Hotel je služiti za poiovico mezde, kaj ne?«
»Tako je.«
»Kakšen pa je tisti Vincent Spaul-ding?«
»Slok je, a krepak, zelo okreten in nagel; niti ene kocine nima v licu, dasi mu mora biti že kakih štirideset let. Čelo mu kazi bela lisa od neke kisline.«
Holmes se je ves razčiljen vstromil.
»Mislil sem si, da bo kaj takega,« je zamrmral. »Ali ste kdaj opazili, da ima predrta ušesa, kakor bi bil nekoč nosil uhane?«
»Da, gospod; dejal mi je, da mu je uhlja prebodla ciganka, ko je bil še majhen.«
»Hm!« je dejal Holmes in se zleknil ves zamišljen v naslonjaču. »Ali je še vedno pri Vas?«
»Seveda, gospod, pravkar sem ga o-stavil v uradu.«
»In je li za Vaše odsotnosti službo redno opravljal?«
»Ne mogel bi se pritoževati, gospod. Predpoldne ni nikoli mnogo dela.«
»To mi zadostuje, gospod Wilson. — Upam, da Vam utegnem čez dva f,ni povedati svoje mnenje o stvari. Danes je sobota; nadejam se, da se stvar do ponedeljka razjasni.«------------
»Nu, Watson,« me je obgovoril Holmes, ko naju je posetnik ostavil, »kaj si mislite o vsem tem?«
»Ničesar si ne mislim,« sem ma odk-i-to priznal. »To je zelo zapletena stvar.«
»Kolikor je kaka reč čudnejša, toliko preprostejša je; o tem sem prepričan. Najbolj človeka presenečajo tisti navadni in neizraziti zločinci, saj si tudi vsakdanje lice najtežje zapomniš. Toda odlašati ne smeva.«
»In kaj mislite storiti?« ga vprašam.
»Kaditi sem se namenil,« mi je odgovoril. »Stvar je zadatek treh pipic; prosim Vas, ne motite me in petdeset minut ne zinite!« Skrčil se je v naslonjaču, potegnil kolena do blizu orlovskega nosu in ždel z zaprtimi očmi; črna glinasta pipica mu je molela iz lica kakor kljun čudne ptice. Zaključil sem, da je zadremal, in že sem začel tudi sam kimati, ko je nenadoma skočil pokonci z izrazom človeka, ki je svojo stvar dognal. Položil je svojo pipico na polico nad kaminom in dejal:
»Sarasate igra nocoj v St. James-Hallu. Kaj se Vam zdi, Watson, ali Vas morejo Vaši bolniki par uric pogrešati?«
»Danes ni sile. Moja praksa ni prenaporna.«
tfemiM bi «Ml]il— mmm oMinatm: «Mk>bMMl«30p, mjmaajtt	Dl*
Mali o
Ž—dcijJ——j« bi nb
auh|t: w*k» b«»«b« SO p MMMh Obl >Q'—
Profesor
išče s 1. septembrom pri boljši rodbini, event. tudi pri samostojni dami primerno mebl. solnčno sobo s celo postrežbo m dobro hrano. Natančneje ponudbe do 4. avgusta na upravo »Večernika* pod šifro »Doktor«.	1451
Anttkvarične mobllie
ceneno na prodaj. Naslov pove uprava
»Večernika«.	1439
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo A Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg |7, Maribor.	XIII
Dip!. profesor francoskega Jezika
poučuje francoščino za ponavljalne izpite m daje konverzacijo. Naslov pove uprava lista.	1452
Prazno sobo
se takoj odda. Dušanova ulica 9.
1410
Razpis.
Cerkveni konkurenčni odbor v Rušah razpisuje oddajo vseh popravil pri cerkvi, stolpu, vseh nadarbinskih in cerkvenih poslopjih v Rušah. Vsa dela, zidarska, tesarska, kleparska, mizarska, steklarska, pleskarska i. t. d. se oddajo skupno enemu stavbeniku. Pregled vseh potrebnih popravil je interesentom v župnišču v Rušah na razpolago. Interesentje se prosijo, da oddajo svoje pismene in pravilno kolkovane ponudbe v župnišču v Rušah do dne 5. avgusta 1928 do
9.	dopoldne. Vsak ponudnik naj priloži potrdilo o plačanem pridobninskem davku. Kavcija v znesku 10% celotnega proračuna se mora pri oddaji ponudbe oddati v hranilni knjižici ali državnih papirjih. Odbor si pridrži pravice proste oddaje dela brez ozira na visočino ponudbe. Vse delo se mora izvršiti do 1. avgusta 1929, najnujnejše pa še to leto. Plača se samo resnično izvršeno delo. Plačilne pogoje naj stavi vsak ponudnik posebej. Odgovor na svojo ponudo bo vsak ponudnik prejel pismeno.
»Nadenite torej klobuk in'pojdiva. Najprej jo mahneva skozi City in spotom,-i se lahko malo okrepiva. Opazil sem, da vsebuje spored precej nemške godbe, ki mi je bolj povšeči, kot italijanska ali francoska. Bolj preudarna je, in tudi ne-ni se hoče danes ugibati in premišljevati. Pojdiva!«
Odpeljala sva se s podzemno železnico v Aldersgate; še par stopinj sva storila in bila sva na Saxe-Coburg-squareu, tam, kjer se je bila dogodila čudna st var, ki sva jo čula davi. Bil je to tesen, majhen, zanemarjen, dasi mičen trg; štiri redi zakajenih dvonadstropnic so gledali na ozek ograjen vrtič, v katerem se je plevelnata trata in nekoliko oskubenih grmičkov težko borilo z nepovoljnim zrakom, ki je bil poln dima. Tri pozlačene krogle in rjava deska z belim napisom »Jabez Wilson« nad vrati voga'ne hiše so označile urad, v katerem- je o-pravljal svoje posle najin rdečelasi varovanec. Sherlok Holmes je postal ored hišo, nagnil glavo na eno stran in natanko motril poslopje. Izpod priprtih vejic so se mu svetile oči kakor žerjavica. Nato se je počasi napotil po cesti naprej, se zopet vrnil k vogalu in neprestano motril hiše. Končno se je vrnil k zastavljalnici, tresnil dvakrat ali trikrat s vojo okovano palico po tlaku, potem aa stopil k vratom in potrkal. Kakor bi trenil, je stal na pragu obrit mladenič živih oči, ki ga je povabil, naj vstopi.
»Hvala«, je menil Holmes, »hoth sem Vas le vprašati, kako pridem k obali.«
»Tretja ulica na desno, nato pa četrta na levo,« je točno odgovoril pomočnik in zaprl vrata.
»Bister dečko,« je pripomnil Holmes, ko sva odhajala. »Po mojem mnenju je v vrsti londonskih bistrcev četrti, in če se ne varam, je po drznosti tretji. Maj-sikaj sem že čul o njem.«
»Očividno je Wilsonov pomočnik v tajni Zvezi rusolasih mož zelo važen či-nitelj. Prepričan sem, poizvedovali ste le zato, kod drži pot k obali, da si ga ogledate.«
»Ne njega.«
»Kaj pa potem?«
»Kolena njegovih hlač.«
»In kaj ste opazili?«
»Kar sem pričakoval.«
»Zakaj ste pa tako butali po tlaku?«
»Dragi doktor, zdaj ne utegnem brbljati, zdaj morava opazovati. Danes sva ogleduha v sovražni deželi- Nekaj veva o Saxe-Coburg-square-u, zdaj pa si še oglej va kraje, ki leže za trgom.«
Cesta, na katero sva prispela, ko sva zavila okoli vogala- samotnega Saxe-Coburg-squarea, se je tako močno razločevala od pravkar imenovanega trga,
kakor‘Se razlikuje sprednja stran slike od ^adnje §tra,ni.„S|ala sva v. glavni žjli privodnici, po kateri Se preliva promet v severne in zapadne dele notranjega mesta. Po sredini ceste je tekla navzgor in navzdol ogromna struja blaga, na obeh straneh pa se je valil po tlaku črn roj pešcev- Gledajoč krasne trgovine in div-ne izložbe sva ugibala, kako je mogoče, da so bile te krasne stavbe sosede ponižnih hiš na tihem in samotnem trgu, ki sva ga bila pravkar ostavila.
»Potrpite malo,« je dejal Holmse, stoječ na vogalu in motreč pestro ulico, »rad bi si zapomnil vrsto, v kateri si slede te hiše. Rad bi spoznal ves London prav temeljito in ta moja mušica mi ne da miru. Tu je Mortinerjeva tobakarna, kjer kupiš poceni novine, tamle je Mestna in predmestna banka, malo dalje se šopiri vegetarijanska gostilnica, ki se je drži Mac rarlaneova zaloga vozil, potem pa se začenja nova skupina hiš. In zdaj sva opravila, doktore, in čas je že, da se malo pozabavala. Malo gnati s kruhom in čašo kave použijeva, potem pa kreneva v deželo strun, ki je je sama sladkost in nežnost in harmonija; tam ni rudolasih varovancev, ki bi nas mučili s svojimi nadlogami in neugodnostmi.
Prijatelj Holmes je bil navdušen glaz-benik, ki ni le spretno godel, ampak tudi izredno lepo skladal. Vse popoldne je presedel v svoji loži; z lica mu je odsevala popolna sreča, z dolgim tankim prstom je posnemal ritem godbe. Prijazno se smehljajoče lice in hrepeneče, sanjave oči niso izdajale Holmesa vohuna, Holmesa neutrudljivega, bistroumnega, o-kretnega redarstvenega zaupnika. V njegovem samobitnem značaju se je uveljavljala zdaj ta, zdaj druga nrav, in večkrat se mi je zdelo, kakor bi bila njegova skrajna točnost in čudežna bistro-vidnost le reakcija izza pesniškega, koprnečega razpoloženja, ki ga je včasih obšlo. Polet poetične duše ga je prenašal iz skrajne zamišljenosti v besno zaposlenost, in dobro vem, da ni bil nikoli tako strašen kakor tedaj, če je bil nekoliko dni preždel v svojem naslanjaču sredi svojih pesmi in skladb. Nato pa se ga je nenadoma lotila lovska strast in njegova divna zaključevalna sposobnost je vzplamtela do žara intuicije, tako da so ga gledali po strani vsi tisti, ki jim ni bila znana njegova metoda; imeli so ga za človeka, čigar znanje je presegalo vse, kar so vedeli drugi smrtniki. Ko sem ga gledal tisto popoldne v St. James’s-Hollu in videl, kako ga vnemajo in prežemajo nebeške melodije, tedaj sem čutil, da čakajo slabi časi vse tiste, ki jih je mislil preganjati.
Dalie prihodnjič.
Kabaret
Danes poslovilni večer priljubljenega humorista Karla Prinz-a. Od 1. augusta naprej popolnoma nov velemestni program. 1453
I!
I
MI VSEENO
niiiiiiililiiliiiKlliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiliHin
katero znamko kolesa si kupite. Vedeti morate, da so kolesa po Din 2S00-—. 1600'— in 1000-— Varujte se najcenejših koles ker se podražijo vsled popravil.
Kupite samo
STEYR »WAFFENRA0
z dve letnim jamstvom.
Glavno zastopstvo In zaloga
3107
Bogomir Divjak, Maribor, Glav.trg 17
Z žalostnim srcem javljam vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da Je preminul moj ljubljeni soprog, oz. oče, brat in svak, gospod
Ludovik Doletiš
hišni posestnik
po dolgi mučni bolezni In previden s tolažili sv. vere danes ob pol 6. url zjutraj v 45. letu svoje starosti.	r
Pogreb blagega in prerano umrlega se vrši v torek, dne 31. julija ob 16. (4) uri iz mestnega pokopališča na Pobrežju v lastno grobnico.
Sv. maša zadušnica bo darovana v siedo, dne 1. avgusta ob 7. uri zjutraj v župnijski cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru.
Maribor—Sv. Jakob v Sl. gor., dne 29. julija 1928
Ema Dolajš, roj. Sirk,
Glzela Dolajš, hčerka
žena
Ruše, dne 25. julija 1928.
In ostali sorodniki.
1444
Cerkveni konkurenčni odbor Ruše.
Izdaja Kon**cii -Jutra« sUMm*; Predstavnik izdajatelja h^urednlk	Bi	o»£v^S	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	<L	d.,	predstavnik