Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.2S Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teleion 2326. Podružnice: Ljubliana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D.l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina na Ju£o« la vilo cnaAa meseč »o 10 Din, ca Ino-zennrtvo OMečso 15 Din.	Malib ua laso v, ki služijo v posredovanje in »ociialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu etan« pe-titna cnostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast, čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankirajo.
Štev. 85.	Sobota, 24. oktobra 1931.	Leto VI.
Kriza in delavstvo.
Nikdar ob strani, vedno naprej!
Krize ni zakrivilo delavstvo. Najmanjšega deleža nima ne na gospodarski in tudi ne na svoji socialni krizi. Delavstvo ni krivo, da vodi finančni kapital svojo sebično politiko, da je milijone delavcev in nameščencev brez dela, brez kruha, ali kakor pravijo navadni ljudje, da je preveč ljudi na svetu. Ta zadnja opravičba je najbolj enostavna in navidez utemeljena, ker je delovni trg tako prenapolnjen z delovnimi silami, da je omogočeno »gospodarstvu«, izbirati in nameščati te ogromne nezaposlene delovne sile domala tudi le za slan krop.
Odtod tudi skoro po vsem svetu redukcija mezd, poslabšanje delovnih pogojev in celo boj proti socialnim dajatvam. Nikakor niso te zahteve nujno potrebne, marveč so le posledica svojevrstne politike, politike, ki jo ima vsak, ki ne mara priznati, da je človeška družba dolžna prehranjevati vse človeštvo. Človeška družba ne gospodari več individualistično, ampak kolektivno. Zato ima kolektivno gospodarstvo tudi nalogo, da prehranjuje ne le sebe, ampak tudi vse one ljudi, ki so izobčeni iz tega kolektivnega gospodarstva. Dokler ta princip ne zmaga, ne bodo prenehale gospodarske, zlasti pa socialne krize.
Naravno je, da se delavstvo nahaja v najtežjem in obupnem položaju, ker nima ne dovolj politične, še manj pa gospodarske sile, da bi revidiralo, oziroma sodelovalo pri ureditvi in reformi sedanjega slabega gospodarstva. Prevelike so tež-koče, ki jih je napravilo gospodarstvo, prevelika beda tlači delavstvo. To vemo, tega se dobro zavedamo. Toda o teh stvareh govoriti skoro ni mogoče, ker smatrajo nekateri take razprave za privilegij.
Res je, ves svet je v težki krizi.
V	tej krizi bi morala biti vsaka pomoč dobra, ki bi koristila splošnosti. Tako bi moralo biti. A danes ni tako.
Vemo pa, da se razvoj ne ustavi niti ob največjih ovirah.
Kadar nastopi reakcija, se zdi marsikomu, da je vsega konec, a to ni resnica. Tudi v najhujših krizah mora delavstvo paziti in se truditi, da okrepi svoje sile, kakor pač more. Glavno je, da gradi svoje organizacije.
Delavstvo se mora zavedati, da gremo naprej, da vsaj mi napredujemo, če se že preživlja doba današnjega gospodarstva. Ravno ogromna kriza je najboljši dokaz, da so potrebne izpremembe, ki jih prinese razvoj sam v dobrobit človeštva.
Zato naj delavstvo ne pozablja na svoje organizacije in na svojo kulturno misijo v človeški družbi.
Gospodarske krize Se ne bo konec.
Mnenje čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša.
Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš pravi, da močnejšega oživlje-nja mednarodnega gospodarstva še ni takoj pričakovati. Kriza se bo še vlekla. Vzrok krize je velik socialen, političen in gospodarski proces. Dr. Beneš je proti raznim carinskim zvezam v srednji Evropi, češ, da je to gospodarsko vprašanje cele Evrope, na katerem so interesirane tri vele-Sll®' T°^e> Evropa se ne more konsolidirati zaradi interesov treh velesil?
ii
»Prijatelj Prirode razpuščen.
Oblasti so razpustile delavsko turistično društvo »Prijatelj Prirode«.
Podružnice planinskega društva »Prijatelja Prirode« v Dravski banovini so v teku včerajšnjega dne, to je 22. oktobra 1931, prejele dostavljen odlok sledeče vsebine:
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
II.	No. 2369/10.
Ljubljana, dne 21. okt. 1931.
Turistično društvo »Prijatelj Prirode«
podružnica
v Mariboru.
Turistično društvo »Prijatelj Prirode«, podružnica v Mariboru, čigar pravila so bila odobrena z odlokom bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 19. oktobra 1929, U. br. 8623/2, se na osnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931, Služben^ list kr. banske uprave dravske banovine z dne 3. oktobra 1931, štev. 403/60, razpušča, ker je prekoračilo svoje statutarno delovno področje in ker je ravnalo zoper državni red.
Turistično društvo »Prijatelj Prirode« po čl. 2., 3. in 4, svojih pravil, nima pravice imeti zvez z inozemskimi društvi, dognano pa je, da ima društvo in tudi Vaša podružnica zveze z avstrijskim društvom »Naturfreunde«, kar znači že sam društveni naziv. Ta zveza se je posebno očitno pokazala dne 14.^ junija 1931, ko so se člani tukajšnjih podružnic turističnega dru-
štva »Prijatelj Prirode« sestali na gori Stol ter je bilo samo pazljivosti oblasti pripisovati, da ni došlo do nedovoljenih skupnih manifestacij.
Voditelj organizacije v dravski banovini odvetnik dr. Tuma Henrik je v rekurzu v kazenski stvari Jerama Jurija na Jesenicah radi dogodkov o priliki izleta na Stol to zvezo sam priznal.
Po čl. 3. pravil je politika iz društva izključena. Notorično pa je, da društvo ni bilo nepristransko, nego, da so se v njegovem okrilju zbirali samo somišljeniki gotove politične smeri.
S tem je dokazano, da je Vaše društvo prekoračilo svoje statutarno področje in je razpust že s tem utemeljen v zakonu.
Dogodki dne 14. junija 1931 na sestanku Vaše organizacije z organizacijo »Naturfreunde« na Stolu pa so pokazali tudi, da društvo dela zoper obstoječi red, ker so ob tej priložnosti padle besede, ki so po zakonu kaznive, še hujše pa je bilo preprečeno le z budnostjo oblastev.
Proti tej odločbi je dopustna pritožba na ministrstvo notranjih poslov. Pritožbe bi bilo treba vložiti v 15 dneh po dostavitvi te določbe pri kraljevi banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Pritožba pa vsled javnih interesov ne bi imela odložilne moči.
BAN:
Dr. Marn.
Volilni oklic angleSke delavske stranke
Zahteva po radikalni reformL
macija z načelom razrednosti. Poostril se je namreč razredni boj in tudi v svojem oklicu zahteva stranka važne reforme, kakor podržavljenje mnogih gospodarskih panog (rudarstva, prometa, bančnega poslovanja itd.). Doslej je šla delavska stranka v volilno borbo s katerokoli revizionistično zahtevo, tokrat pa zahteva radikalne reforme, ker ve, da je kapitalizem zadal zadnji udarec stranki in Macdonaldu.
Dva važna dogodka lahko bele-^m?. X. ra.zv°ju angleškega političnega življenja. Zaradi posebne Macdo-naldove politike narodne vlade se je cepila delavska stranka, ko je bil Macdonald izključen iz stranke, ker so sli z njim nekateri ožji somišljeniki. Drugi važnejši dogodek pa je, da se je vse delavsko gibanje na Angleškem nagnilo k modernemu socializmu. Vsa delavska stranka je danes socialistična bojna politična for-
Volitve v Švici.
Dve fronti.
Dne 25. oktobra bodo imeli volitve v ^ zvezni parlament. Švicarski zvezni parlament je bil voljen doslej na tri leta in na 20.000 prebivalcev en poslanec. Po izpremembi volilnega rcc a pa se voli na 22.000 prebivalcev fn	*n	sicer za poslovno do-
• ° i ,no , Usedanji parlament je imel 198 poslancev, novi pa bo imel 187 poslancev.
V	sedanjem parlamentu so zastopane stranke tako-le: 58 radikalov, 46 katoliških konservativcev, 50 socialistov, 31 kmetov in obrtnikov, 6 liberalnih demokratov, 3 so-cialno-politični strankarji in' 4 ne-strankarji.
Meščanske stranke vodijo solidaren boj proti socialistom.
Zakon v zaščito Španske republike.
Delavski sveti.
Španska vlada je izdala strog zakon o zaščiti republike. Zakon je predvsem naperjen proti monarhističnemu hujskanju, proti prigovarjanju k neposlušnosti, proti stavkam, ki ne izvirajo iz delovnih razmer in niso bile osem dni prej javljene razsodišču. Eventualne krivce bo vlada izgnala.
Nadalje je bil uveljavljen zakon, s katerim se daje delavcem pravico kontrole nad obrati, v katerih delajo.
V	ta namen se ustanove v podjetjih, ki imajo nad 50 delavcev, posebni odbori (delavski sveti), ki bodo sodelovali pri upravi podjetja. Delavski odbori bodo kontrolirali cene, disciplinske zadeve, proučevali zvišanje mezd, delež delavcev na dobičku, razvoj obrata itd. Pravico bodo imeli kontrolirati podjetje in bilanco,
O španskem parlamentarizmu.
Resnična beseda očividca.
V španskem parlamentu polaga sedaj konstituanta temelje republiki Španiji. Ustavotvorna skupščina se posvetuje in sklepa o določbah ustave, ki so po svoji vsebini jako svobodomiselne. O nekaterih določbah, ki zlasti markantno označujejo smer, smo že itak poročali. Danes hočemo poudariti drugo važno dejstvo o španskem parlamentu, ki dovolj jasno kaže, kako so iz trte izvite pretirane strahovite bajke o surovostih in revolucionarnem gibanju v Španiji. Vrše se demonstracije, poboji, toda poročila lepo molče, kje imajo vse te stvari svoj izvor. Vlada je prav te dni izdala stroge odredbe proti nemirom, zakaj republiko, ki se poraja v ustavi in ki jamči za svobodo državljanov, mora spoštovati najradikalnejši revolucionarec, pa tudi največji reakcionarec. Ta pritisk je kriv, da se reakcija vije v krčih za svoje dosedanje predpravice in bogastvo.
Profesor Frančišek Weyr je prisostvoval dva dni sejam španske konstituante, ki obravnava ustavo ter se čudi vzorni disciplini v tej republikanski skupščini. Poslanci so večinoma mlajši ljudje. Govori so stvarni in mirni ter brez agitatorič-nih fraz. Vsakega govornika poslušajo poslanci pozorno ter delajo samo stvarne medklice, sedeč na svojem prostoru. Ne čitajo časopisov, se ne sprehajajo po zbornici, ne govore med seboj in ves čas ni profesor slišal izzivalne ali žaljive opazke ne od strani govornikov in ne od strani poslancev.
Vlada je pri sejah vedno polnoštevilno zastopana. To je videl in slišal omenjeni profesor sam. Slišal je prej in čital, da je v španskem parlamentu kaos, kakor se je pa na teh sejah sam prepričal, je španski parlament res pravi parlament, ki parlamentarizem spoštuje. Profesor je bil razočaran, ko se je spomnil na bivši dunajski parlament in druge take karikature parlamentarizma.
Ta slika dveh dni španske konstituante je dovolj izrazita, da ovrže vse črne slike reakcionarcev. Španska republika je mlada, zbrala se je v konstituanti mlajša in resna generacija, polna ustvarjajoče sile.
Zato nimamo nobenega povoda, da prenaglo verujemo temnim vestem iz Španije, ki jih širi španska reakcija v bojazni za svoje privilegije v svet.
Volitve v okrožne skupSiine v Franciji.
Razmerje političnih sil je ostalo zaenkrat neizpremenjeno.
V nedeljo, dne 18. t. m., so bile v Franciji volitve v okrožne skupščine. Izvoljenih je bilo 1010 kandidatov, za 153 kandidatov se vrše ožje volitve. Mandatov je dobila konservativna stranka 53, republikanska unija 146, republikanska le-V.*C£^ ^2, ra£bkali 55, radikalni socialisti 168, republikanski socialisti 21, zedinjeni socialisti 90, komunisti
12.	Politična situacija se s temi volitvami ne bo bistveno izpremenila.
Japonska popuSia.
Na Japonskem je zmagala miroljubnejša smer. Zamenjali bodo svojega ministra in se prično direktna pogajanja radi sklenitve miru med Kitajsko in Japonsko, dasi je bila Japonska doslej za pogajanja nedostopna.
Edison in napredek tloveške družbe.
Ogromne koristi, ki so jih prinesli Edisonovi izumi) je izkoristil kapitalizem.
Lenin je nekoč dejal: En dober inžener je več vreden kakor deset komunistov. S tem je hotel reči, da iznajdba novega stroja bolj požene družabni razvoj naprej, kakor politična agitacija. Skoraj nobena primera popolnoma ne drži in tudi ta ne.
Umrl je veliki ameriški »iznajditelj« Edison. Amerikanci ga časte kot enega prvih predstavnikov pridobljene ameriške gospodarske veličine in kot simbol severoameriške kulture, In Edison je,bil res prvobo-ritelj belega amerikanstva: neumorno delo, normalna vzdržnost in kulturno otroštvo.
Edison je mož prejšnjega stoletja. Edisonove mladosti še niso mučile misli na nadprodukcijo, ničesar ni vedela o socializmu, nič ji ni bilo treba razmišljati o svetovni razorožitvi. Edison je svoja najboljša leta preživel v pionirskem ozračju, ki mu je bil vsak nov stroj novo pomožno in obrambno sredstvo v nastajajočem severoameriškem svetu. Edison je razvil vso svojo moč v okolici, ki ni spraševala: čemu?
Pred pol leta je šla k Edisonu komisija gospodarskih voditeljev in ga je vprašala nekaj zelo važnega: kaj se bo zgodilo s kapitalistično razvito Ameriko, ki ima skoraj osem milijonov brezposelnih? Odkod je prišla ta nesreča in kdaj bo šla mimo? Osemdesetletni Edison je odgovoril z odkritosrčnostjo, ki ga je odlikovala vse življenje: »Dragi ljudje, ne vem. Vse svoje življenje sem delal in sem hotel dobro. To je vse.«
Edisonu so se posrečile najbolj važne iznajdbe. Cementno produkcijo je postavil na noge in z njo omogočil gradnjo nebotičnikov; gramofone je pripravil ljudem in zamislil bajno razsvetljavo New Yorka. Na socialna vprašanja pa ni vedel udobnega odgovora.
Z Edisonom se je vedno rad dal fotografirati kralj avtomobilov — Ford. Kajti Ford ve, da bi brez Edisona ne bilo onega »tekočega traka« v njegovih tvornicah, čeprav ta racionalizacija ne spada med 263 patentirane Edisonove izume. Ford in Edison sta postavi, ki spadata
skupaj. S Fordi in Edisoni stoji in pade kapitalistična Amerika. To so ljudje, ki delajo in kopičijo bogastvo, ki so pa popolnoma neorientirani o hotenju človeštva, neporabni v hudi krizi.
Vse Edisonovo neumorno delo je
koristilo začasnemu obogatenju ameriške industrije, vprašanja socialne pravičnosti ali pa na pr. vprašanja črncev pa ni približalo rešitvi niti za centimeter. Leto za letom še vedno gore zamorske naselbine v Missouri, Texasu...
Edison in Ford sta bila za prohibicijo (prepoved alkoholnih pijač). Toda za prohibicijo sta bila predvsem iz kupčijskih razlogov: pričakovala sta, do bodo ljudje pri alkoholu prihranjeni denar dali za avtomobile, gramofone, radio-aparate. In nista se varala v tej nadi, toda ... Avtomobil
še ne osvoboja človeka, temveč ga vpreže le v nove skrbi. In končno bo vpregel avtomobil tudi samega Forda, kajti kam z vsemi avtomobili? Ali naj jih kupuje naraščajoča brezposelna armada?
Lincoln je politično ustvaril severoameriške združene države, Edison in Ford sta jih gospodarsko dvignila, na koncu pa nastopa naraščajoča brezposelnost, kriza in — roparske Al Caponove bande v visoko kapitalističnem Chicagu. Tragičen razvoj je pač to: od Lincolna — do Al Capo-na!
Ob Edisonovi smrti občutimo vso težino resnice, da so v brezsmiselnem družabnem redu celo koristne stvari lahko nekoristne ali celo škodljive. Stroj in tehnika morata ali služiti človeštvu ali ga pa tirati v še večjo bedo.
Doma in po svetu.
Posojilo je dobila Jugoslavija v Parizu. Finančni minister dr. Gjurič je sklenil v Parizu pogodbo, po kateri dobi naša država pri pariški Narodni banki 300,000.000 frankov kredita. Proračun je bil s to pomočjo uravnovešen.
Na pragu ponovne ustavnosti. Dopisni ataše pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju, dr. Božo Nikolajevič, je priobčil te dni v zagrebških »Novostih« članek pod gorenjim naslovom. Med drugim pravi: Francoska idealno-teoretična ustavnost nam je prinesla, kakor Mojzes deset božjih zapovedi, tablo človeških pravic, čeprav v prirodi ne obstoje nobene človeške pravice, temveč samo življenske potrebe ... Ali iz želje po originalnosti ali iz proste demagogije se je pri nas za časa vidovdanske ustave smatralo, da je vladar drugi ustavni faktor, a prvi je narod, oziroma narodna skupščina. To frazo so metali okrog sebe mnogi naši političari, samo da se izkažejo kot zvesti »čuvarji« parlamentarizma. Za nje je režim od 6. januarja nedvomno dober nauk, da se ti napačni nazori in zablode prošlosti najbrž ne bodo več ponovile. Za Slovane je monarhistična oblika vladavine prirodna in duševna potreba, ker tudi češki narod v duši zahteva od poglavarja države osnovno črto mon-arhističrie oblasti, namreč, da je
ffcZakal se kupuje vse v*
/ tekstilnem bazarju I
povsod navzoč in vse popravlja. Tako piše dopisni ataše jugoslovanskega poslaništva.
Obsojeni komunisti. Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu je bilo dne 12. oktobra zopet obsojenih 15 oseb radi komunistične propagande na izgubo državljanskih pravic in svobode od 10 mesecev do 20 let.
Zabranjen list. »Le Populaire«, glasilo francoskih socialistov, ki izhaja v Parizu, je z odlokom ministrstva notranjih zadev z dne 18. sept. t. 1. v Jugoslaviji zabranjeno.
V	tovarni meril in kos v Slovenj-gradcu, ki je bila te dni ustavila obrat, se je pričelo zopet delati. Nočni obrat se je ukinil. Delalo se bo po 8 ur dnevno.
Zračna vojna je fantazija. Zagrebški »Jutarnji list« od 11. septembra komentira italijanske zračne manevre, o katerih je svetovno časopisje že dovolj pisalo in ki so naši civilizaciji v jasni luči pokazali vse strahote bodoče zračne vojne in ki so bili tudi predmet značilnemu protivojnemu govoru angleškega delegata lorda Cecila na zadnjem zasedanju Društva narodov. Po mnenju »Jutar-njega lista« je zračna vojna fantazija prenapetih pacifistov, s katero strašijo Italijani svoje sosede. Pisec »Ju-tarnjega lista« ne veruje v to nevarnost. Prav privoščili bi mu, da bi se mogel prepričati o, njej na lastni koži.
Kdor potrebuje okrepčila, posebno ipa, kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospeševanjem krvnega toka s Fellerjevim Elsafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenka 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov rpri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
ZA GRGRANJE
pri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjujoča masiranja in obkladke vzemite staro in ipreizkušeno domače sredstvo in kozme-tikum — Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Hvaležni bodete! Poskusna steklenica 6 Din, dv.ojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 iposkusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eug«n V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
Druga balkanska konferenca je
pričela zborovati v pondeljek, dne 19. t. m. Konference se udeležujejo zastopniki vseh balkanskih dežel. Govore, da bi najprej poizkusili s carinsko unijo in skupno ureditvijo eksporta tobaka itd. Konferenca utegne imeti velik moralen in iniciativen uspeh.
Poizkusen atentat na brzovlak na dunavskem mostu pri Komornu. Dne 19. t. m. ponoči je vprašal pri železniškem čuvaju ob dunavskem mostu pri Komornu tujec, če je brzovlak že odpeljal. Čuvaj je v slutnji pregledal progo ter našel na mostu dve po 70 kg težki skali na progi- Opazivši past, je tekel vlaku nasproti ter ga pravočasno ustavil. Brzovlak Budimpešta—Praga je nadaljeval pot z zamudo. Mnogi atentati, požari itd. so nedvomno težka posledica današnjih socialnih in političnih razmer, v katerih zdivja zločinski nagon, ker se narodom odreka udejstvovanje in primerna socialna eksistenca.
Avstrijski krščanski socialci zahtevajo odstop dr. Schobra. Vodstvo krščanskih socialcev je sklenilo, da mora avstrijski zunanji minister dr. Schober odstopiti, češ, da zaradi njega država ne dobi posojila v Franciji.
V	gospodarskem svetu pa so ta svoj sklep zaenkrat umaknili.
Kmetiški nemiri v Avstriji. V Avstriji so se jeli kmetje upirati proti preobdavčenju. Priredili so že nekaj revolt na vzhodnem Štajerskem.
Železniški atentator Matuška umobolen. Znanega Matuško so oddali iz preiskovalnega zapora v sodne zapore. Matuška se vede kakor umobolen, je pa sicer bolan in so ga morali oddati v jetniško bolnico. Preiskali bodo njegovo duševno stanje ter se utegne obravnava vršiti šele meseca decembra.
Koliko ima Dunaj mestnih uslužbencev in koliki so njihovi prejemki?
Gospodarski krizi, ki je zajela skoraj ves svet, se tudi najbolje upravljana veleobčina ne more izogniti. Dunajska mestna občina bo morala svoje izdaitke znižati, da bodo odgovarjali dohodkom. Razume se, da se bodo morale redukcije izvesti tudi pri plačah osobja. Mestna uprava se radi tega že pogaja z organizacijo mestnih uslužbencev in so že prišli do sporazuma. Za nas so številke, ki jih spodaj navajamo, precej zanimive. Dunaj ima aktivnih in upokoje-
Boris Lavrenjev — Iv. Vuk:
EnoinStirideseti. 7
Ruski roman iz državljanske voine v Srednji Aziji.
Jevsjukov je previdno razvil najdeni laneni zavojček na svoji bojni vrečici. Zabodel je oči v dokumente ter jih čital. Zmajal je z glavo in se zamislil.
V dokumentih je bilo zapisano, da vlada admirala Kolčaka, vrhovnega upravitelja Rusije, pooblašča gardijskega poročnika Govoruha-Otro-ka, Vadim Nikolajeviča, da zastopa njegovo osebo pri Zakaspijski vladi generala Denikina.
Tajna poročila, je stalo zapisano v papirjih, bi moral dati poročnik generalu Denikinu ustmeno.
Jevsjukov je zložil dokumente. Skrbno jih je vtaknil pod pazduho in vprašal:
— Kakšna so tista tajna poročila, gospod častnik? Obvezani ste, da jih poveste brez poskusa, da bi kaj zatajili. Nahajate se v ujetništvu rdečih borcev in jaz, komisar Arsentij Jevsjukov, sem poveljnik. k
V Jevsjukova sta se vprli dve poročnikovi ultramarinasti krogljici. Nasmehnil se je in podrsal z nogo.
— Monsieur Jevsjukov? ... Veseli me, da sem Vas spoznal! Žal, nimam od svoje vlade pooblastila za diplomatske razgovore s tako znamenito osebnostjo.
Solnčne pege na Jevsjukovem obrazu so postale bolj bele. Poročnik ga je smešil pred celo četo.
Komisar je potegnil nagan.
— Tiii, beli mol! Noriš? Hočeš požreti krog-
ljo?!
Poročnik je dvignil pleča in se nasmehnil.
— Bedast si, čeravno si komisar! Če me ubiješ, kaj boš zvedel?
Komisar je zahudičil in povesil revolver. Hopaka1 te bom naučil plesati, pasje meso, je zarjovel.
Poročnik se je nasmehnil s kotičem svojih ustnic.
Jevsjukov je pljunil in odšel.
— Kaj, sodrug komisar? Ga pošljemo v raj?
—	je vprašal rdeči vojak.
Komisar je popraskal z nohtom svoj olupljeni
nos.
— Ne ... ni primemo, To je važna zagvozda. Treba jo je spraviti v Kazalinsk. V štabu bodo z njega sneli vse skrivnosti.
— Kaj ga bomo, hudiča, še vodili? Sami ne vemo, če bomo prišli?
— Mar zbiramo častnike?
Jevsjukov je napel prsi in siknil:
— Kaj te briga? Vzel sem ga in bom tudi odgovarjal. .. Rekel sem!
Obrnil se je in je zagledal Marjutko.
— Marjutka! Tvojim rokam izročam njih blagorodje. Pazi z obema očesoma. Če pobegneš, oderem s tebe sedem kož!
Marjutka si je molče obesila puško na ramo. Stopila je k ujetniku.
— Torej ti, pojdi sem. Pod mojo stražo boš. Samo nikar ne misli, ker sem ženska, da se lahko pobegne. Bežečega te zadenem na tristo korakov.
1 Hopak = ruski narodni ples.
Če sem zgrešila enkrat — ne upaj, da bom zgrešila tudi drugič, ribja kolera.
Poročnik je poškilil z očmi, se stresel od smeha in se vljudno poklonil.
— Laska mi biti ujetnik prekrasne Amazonke.
— Kaj?... Kaj melješ? — je zategnila Marjutka in ošvrknila poročnika z zaničljivim pogledom:
— Nebodigatreba! Kaj drugega kakor pas de-quatre, plesat itak ne znaš? Korakom-stopaj!...
Ta dan so prenočevali na bregu majhnega jezerčka. Slana voda je izpod ledu smrdela po gnilobi in jodu.
Krepko so spali. Klobučevinaste odeje in preproge so vzeli s kirgiških kamel, se zavili v nje in uživali nebeško toploto.
Marjutka je ponoči s čumburonr iz kameline volne gardijskemu poročniku krepko zvezala roke in noge. Čumbur si je ovila okrog pasu in si še njegov konec privezala k rokam.
Vsi so se krohotali. Čokati Semjonij je vzkliknil:
— Glejte, bratci — Marjutka čara ljubčka. S čarodejno korenino. Marjutka se je ozrla na krohotajoče.
— K psom se poberite, ribja kolera! Posmehujete se? . .. A če pobegne?
— Neumnica! Kaj ima morda dve glavi? Kam naj pobegne v tem pesku?
— V pesku ali ne v pesku, tako je bolj vamo. Spi, kuga!
Čumbur
Knjige Cankarjeve družbe se dotlskavajo In veiejo. Takoj naj pošlje vsak poverjenik blok In obraiun. Nato se bodo zaiele knjige razpošiljati.
nih občinskih uradnikov ter uslužbencev, brez mestnih podjetij: 36 tisoč 242. Proračunski izdatki za to osobje znašajo letno 182.5 milijonov šilingov. Poleg rednih plač imajo uslužbenci še 13. in 14. plačo, ki se jim izplačuje v juliju ter v decembru. Kaj se bo torej reduciralo? 1. Od
13.	in 14. plače se bo odtegnilo po eno četrtino. 2. Uslužbenci bodo morali od sedaj naprej plačevati v pen-zijski fond namesto dosedanjih 3/2 odstotkov 7 odstotkov. 3. Vračuna-nje vojnih let v pokojnino se bo vršilo samo v slučaju nesposobnosti za službo. Na ta način bo mestna uprava prihranila pri personalnih izdatkih letno 17 milijonov šilingov. To je 136 milijonov Din. Toda, pri celokupnih prejemkih, ki znašajo v našem denarju silno vsoto od ene milijarde in 460 milijonov Din, se to ne bo mnogo poznalo. Zanimivo pa je najbolj to, da bo po redukciji prejemkov še vedno znašala povprečna mesečna plača enega občinskega uslužbenca preko 3000 Din. Dunajska občina pa bo kljub krizi nadaljevala z gradbeno akcijo ter izgradnjo vseh socialnih naprav.
Dr. Pfrimer v Nemčiji. Dr. Wal-ter Pfrimer, ki je po ponesrečenem fašistovskem puču pribežal v Maribor, je potoval preko Italije v Nemčijo. V Nemčiji obišče predvsem grofa Lamberga, svojega adjutanta, ^ki je tudi zbežal iz Avstrije v Nemčijo. Grof Lamberg, bodoči tast dr. Pfn-merja in dr. Pfrimer si bosta skusala izposlovati povratek v Avstrijo pod pogojem, da ju Avstrija kazensko ne bo preganjala. Veleizdaja velikih gospodov je politična pravica, je patriotizem; zato jima morda intervencija uspe.
Poljski deficit. Iz Varšave so poročali dne 11. septembra, da znaša noliski proračunski primanjkljaj za prvih osem mesecev tega leta 150 milijonov zlotov, to je trikrat toliko, kolikor je znašal primanjkljaj za celo
prošlo leto.	.	...
Macdonald naznanja revizijo vojnih dolgov, ki se mora izvesti v soglasju z vsemi interesiranimi državami. V doglednem času se bo vršila konferenca o tej zadevi.
Zlato se steka dalje v pa™«® banke. Iz Amerike so zopet pripeljali v Pariz za 500 milijonov frankov zlata. Kam bo vedlo kupičenja zlata, je danes uganka celo za gospodarske znanstvenike. Vsakomur pa mora biti znano, da je zlato le fiktivna v^c“' nost, pravo vrednost tvorita le delo in blago. Ce bi se delo in blago odrekla tej fiktivni vrednosti, bi lahko lastniki ob kupih zlata pomrli od gladu. Nedvomno se bosta morala delo in blago emancipirati od zlata prej ali slej, če bo zlati kapitalizem vodit dosedanjo gospodarsko politiko.
Rusija ne ustavi pla&l, za svojf dobave. Te dni so se razširjale vesti, da Rusija namerava ustaviti plačila za dobavljeno inozemsko blago, stroje itd. Uradno potrjujejo, da Rusija te namere nima.
Krvavi verski boji v Mehiki.
Mehiška »katoliška akcija«.
V	soboto, dne 19. t. m., so se vršili krvavi verski boji v državici Vera Cruz v Mehiki. Ubitih je bilo 15 oseb, ranjenih pa 50. V mestu Tlapa-coyan so »brezbožniki« obstreljavali katoliško cerkev. Nato se je zbralo okoli 400 oboroženih ljudi z okoliških veleposestev, ki so vdrli v mesto, da se maščujejo nad storjenim činom. Vnela se je bitka med mestnim in kmetiškim prebivalstvom, ki je požgalo mestno hišo. Borba, ki je bila kruta, je trajala nad dve uri. Med ubitimi so župan mesta, policijski šef in predsednik delavskih strokovnih organizacij.
Maribor.
Sežigališče bi radi imeli mariborski socialisti. Pod tem naslovom je izšla v št. 43 klerikalnega glasila »Slovenski Gospodar« notica, v kateri se nekdo silno razburja radi ustanovitve društva »Ogenj«, ki je imelo pred kratkim svoj ustanovni občni zbor. Občnega zbora se je, kakor znano, udeležil tudi delegat graškega društva »Flamme«, ki je seveda na občnem zboru govoril svoj pozdravni govor v nemškem jeziku. In baš zaradi tega se je klerikalno trobilo tako razburilo. Zanimalo bi nas zvedeti, in to iz ust gospodov samih, v katerem jeziku neki občuje črna internacionala, kadar se sestane, ali pa na primer v kakšnem jeziku daje vrhovni poglavar v Rimu možem katoliške akcije navodila, ki se mnogokrat nanašajo tudi na no-tranje-politični položaj posameznih držav. Ti razgovori se vrše v pristni slovenščini? Istotako smo radovedni, kako so naši katoliški možje svoje-časno pozdravljali inozemske »tumer-je« ob priliki orlovskega zleta v Mariboru, dalje, kako govore z nemško-na-cionalnimi športnimi klubi, ki pogosto gostujejo v Mariboru? Ne odevajte se torej z nacionalnimi barvami, ker vam to zelo slabo pristoja. Kar se pa tiče brezposelnega delavstva, pa bi priporočali, da se »Slovenski Gospodar« obrne s primernim apelom na Slomškov trg, kjer se nahajajo lastniki ogromnih posestev, na katere naj apelira, da vsaj en del tega bogastva odstopijo brezposelnim, in da na ta način olajšajo bedo in pomanjkanje brezposelnega delavstva. Bržčas pa skrbni »Slovenski Gospodar« s takim predlogom na Slomškovem trgu ne bi uspel, kajti znano je, da se delavca, če nima sredstev, pokoplje prav brez vsakih ceremonij, pa če je bil tudi ves čas svojega življenja dober kristjan. Ustanovitelji »Ognja« bodo skušali s pomočjo tega društva polagoma omogočiti tudi revežem ceno upepeljitev, da bodo imeli vsaj to zagotovilo, da se jih po smrti ne bo več prekopavalo in razmetavalo, kot je to slučaj danes na pokopališčih.
Že zopet samomor vajenca. Minulo sredo popoldne so opazili na Kalvariji pasantje viseti truplo nekega mladeniča, ki se je obesil. Takoj so priskočili ter .ga z umetnim dihanjem poizkusili spraviti k življenju, kar se jim pa ni posrečilo. Ugiotovilo se je, da je samomorilec 18 letni mizarski vajenec Konrad Fras. Vzroki, ki so mladeniča gnali v obup, še niso točno znani, govori se pa, da je bil zadnje čase silno potrt in da se je bal pomočniške preizkušnje, katero bi bil moral v kratkem položiti. Ta tragičen slučaj ni osiamljen v Mariboru; nedavno tega sta izvršila zaporedoma samomor še dva druga ■vajenca, kar da vsekakor misliti, da bo> treba posvetiti vajeniškemu vprašanju več paž-n/e' Priporočam© nadzorni oblasti, da vsak slučaj strogo preišče.
PfosUvo državnega praznika tehoslo-vaske republike priredi Jugoslov. Češkoslov, Liga v Mariboru v nedeljo, dne 25. oktobra ob 10. uri v dvorani »Union«. Na sporedtu je tudi več pevskih in godbenih koncertnih točk.
..	“°«t. so pričeli te dni poprav-
)au. ie skrajni čas, da se je 'pričelo* * popravili, ker ta most, preko katerega »e vrši ogromen promet, jc bil zadnje čase silno zanemarjen, čudimo pa se, da se je s popravili pričelo tik pred zimo, ko bodo pri popravilu zaposleni delavci izpostavljeni vremenskim neprilikam.
Zopet akrobatske predstave na Glavnem trgu. Velikanska senzacija! Smrtna vožnja, samo dva dni itd. Tako oznanjajo v Mariboru zopet veliki reklamni lepaki, da se predvajajo te dni na Glavnem trgu akrobatske predstave nekega Angleža, ki se bo vozil z motornim kolesom po navpični steni. Do tu bi bilo vse v redu. Nerazumljivo pa nam je, da dovoljujejo merodajni faktorji, da si smejo te potujoče akrobatske skupin* postavljati svoje kolibe baš na Glavnem trgu. Glavni trg je skioraj gotovo največje križišče v našem mestu in bi se ne bilo nič čuditi, če bi ob priliki takšnih predstav nastala kakšna iprometna nezgoda, ko se zbere radovedno občinstvo k predstavi. Mnenja smo, da je v mestu dovolj prostora, kjer bd se takšne predstave lahko vršile, zlasti je za to primeren prostor ob Magdalcniskem parku. Dosedaj so ob Magdalenskem parku postavili svoje šotore večji cirkusi, morda pa bodo dobili 5e ti dovoljenje, da se smejo prestaviti na Glavni trg. Tudi to bi v Mariboru menda ne bilo nič čudnega.
Repertoar »Narodnega gledališča«.
V	soboto, dne 24. oktobra ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Ab. C. — V nedeljo, dne 25. oktobra ob 15. uri: »Mayerling«, ob 20. uri: »Slaba vest«.
Vložitev prijav za zgradarino. Hišni lastniki se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje davčnih prijav dne 31. oktobra 1931.
J. P.
Gospodarstvo mariborske mestne obiine
Iz občinske politike.
(Nadaljevanje.)
Ako je bilo kedaj umestno, da smo se borili proti obdavčenju revnih slojev, je to danes toliko bolj opravičeno, ko je konzumska moč nižjih slojev, delavcev in nameščencev, padla na najnižji nivo, kar je povečini posledica sedanje krize.
Že dosedanji davki — trošarina, gostaščina in drugo — so nerazme-roma močnejše prizadeli revno delavstvo. Lansko leto se je k tem že tako občutnim obremenitvam pridružil še nov in za nižje sloje najbolj odijozni davek, t. j. odkupnina za ročno delo, ali kakor mu že pravijo, »kuluk«, katerega se najbolj občuti sedaj, ko občani prejemajo plačilne naloge s pozivom za takojšno plačan je banovinskega in občinskega kuluka. To odijozno poveča predvsem dejstvo, da morajo ta davek plačati tudi tisti, ki so brez posla, ali katerih dohodki so se radi pomanjkanja dela zelo zmanjšali napram lanskemu letu. Povdarjamo že danes, cUa se bo ta davek moral vsaj od strani mestne občine odpraviti ali pa vsaj izdatno omiliti in reformirati.
Preden preidemo k številkam, je potrebno pojasniti še eno vprašanje iz občinske finančne politike, in to je vprašanje izrednega proračuna in občinskih posojil.
Pri nas so gotovi krogi, ki vedno zagovarjajo stališče, da občina mora vse investicije napraviti vedno iz tekočih dohodkov in ne potom posojil. Kdor pozna davčno moč mesta Maribora, si bo gotovo na jasnem, da je pri nas ta praksa absolutno nemogoča. Ako bi se postavili na to stališče, bi se vnaprej odrekli vsaki večji investicijski politiki, zlasti pa gradbeni, ker je naša občina sposobna iz tekočega kredita napraviti le tekoče upravne potrebščine in vzdrževanje obstoječih naprav.
Pa tudi, če bi se davčni vijak dal še nategniti in iz občanov iztisniti še nove davke — mislim, da bi to ne bilo niti socialno niti gospodarsko, krite vse investicije iz tekočih sredstev. Kako naj pride sedanja generacija do tega, da bi morala plačati investicije, recimo za zgradbe, ki bodo služile dvema ali morda trem generacijam, kakor so na primer šole, mestna podjetja in drugo?
Radi navedenega sem mnenja, da se bo tudi v bodoče občina morala posluževati posojil, ako bo hotela sploh kaj večjega ali nujno potrebnega napraviti, sicer bi morala občina prekiniti z vsako večjo gradbeno akcijo.
Ko smo nakratko navedli nekaj glavnih problemov občinske politike, preidemo k proračunu.
Proračun za leto 1932 se v splošnem veliko ne razlikuje od sedanjega.
Celokupne potrebščine mestnega zaklada znašajo Din 18,744.398, napram Din 18,499.850 za leto 1931, to je za približno Din 300.0000.— več.
Naj večje postavke so:
Splošna mestna uprava Din 3,758.639 Občinski dolgovi Din 4,876.870 Ceste in ulice	Din	2,650.315
Zdravstvo	Din	808.013
Socialno skrbstvo Din 2,397.726 Šolstvo	Din	1,422.431
V	odstotkih napram celokupnim potrebščinam porabi splošna mestna
Kdor ne vloži prijave pravočasno, plača 3 odstotke osnovnega davka kot kazen.
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
Manufaktura, kožuhovina, tren-škoti, Hubertus-plašči, usnjene suknje, pletenine L. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. Plačilne olajšave.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco sedaf za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6!
Naša prava Kolinska cikorija.
uprava 20 odstotkov, občinski dolgovi 26.02 odst., ceste in ulice 14.14 odst., socialno skrbstvo 12.79 odst., zdravstvo 4.31 odst., šolstvo 7.59 odst. Ostali del odpade na druga poglavja.
Celokupni dohodki so preračunani na Din 14,952,250, napram Din 15 milijonov 308.658 za leto 1931. Bilančni primanjkljaj znaša Din 3 milijone 792.148, za leto 1931 pa je znašal Din 3,190.892.
Dohodki iz lastnega premoženja so predvideni na Din 5,233.250, iz pristojbin in davščin Din 9,719.000. Pri* manjkljaj Din 3,792.148, ki naj se krije s 50 odstotno občinsko doklado na vse direktne davke, razen usluž-benskega in z reduciranjem predloženega proračuna.
(Dalje prihodnjič.)
Ruše.
Otvoritev nove šole. Dne 18. oktobra se je vršila slovesna otvoritev novega šolskega poslopja. Nova šola je v kras Rušam in je gotovo ena najlepših v bližnji in daljnji okolici. V poslopju se nahaja šest moderno urejenih učnih sob, ambulanca za zdravnika, posvetovalnica za učitelje, čitalnica za šolarje, v kletnih prostorih je kuhinja za gospodinjske tečaje ter kopalnica s prhami. V prizidku so urejeni prostori za otroški vrtec, v I. nadstropju pa stanovanja za učiteljice. Vpeljana je električna in centralna kurjava. Za zgradbo nove šole so se delavski zastopniki svojčas najin-tenzivnejše borili v občinskem odbo' ru; ta njihov boj je sedaj kronan z uspehom. Druga važen moment, ki ga je treba poudariti v zvezi z zgradbo nove šole, je ta-le: Šolsko poslopje, ki stane okoli 2 in pol milijona dinarjev, se je gradilo v času, ko je tukajšnja industrija v težki depresiji. Na stotine brezposelnih delavcev je našlo pri gradnji vsaj začasno zaposlitev. In brezposelnih ni baš malo število: redukcija v tovarni za dušik, popolna prekinitev dela v tovarni vžigalic, kriza v lesni industriji itd. Z zgradbo šole je bila tako posredno in neposredno zaposlena vsa domača obrt. Na večer slavnostnega dne pa je »Svoboda« iz Ruš priredila veselico z dobrim uspehom in je čisti dobiček namenila za povzdigo svoje knjižnice.
Ptuj.
Dramatični odsek »Svobode«
vprizori v nedeljo, dne 25. oktobra 1931 igro »Pri belem konjičku«. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Jesenice.
»Trije vaiki svetniki«, znamenito kmečko burko, ki jo je prevel ljubljanski igralec Ivan Cesar, uprizori v nedeljo, dne 25. oktobra dramstki odsek jeseniške »Svobode« v Delavskem domu na Savi ob 8. uri zvečer. Agilni odbor pričenja s to igro redno gledališko sezono, katero je pravzaprav že otvoril z akademijo dne 15. avgusta t. 1. Režira Fr. Škrlj, sodelujejo pa najboljše moči, ki bodo poskrbele za imenitno zabavo. Že komedija sama na sebi, vsled imenitnih zapletljajev in razgaljenja 'morale raznih podeželskih varuhov morale, ki bi bili sami najbolj potrebni varuštva, nudi toliko prisrčnega smeha, da
C
je človek za pot v gledališče obilo poplačan. Ker pa to ni morda navaden, ali pa celo uh el smeh, ker se v komediji slika marsi-aj, kar v življenju na žalost še vedno eksistira in ker je vse dejanje zelo posrečeno izvoljeno, naj nihče ne zamudi lepe prilike in naj si »Tri vaške svetnike« od blizu ogleda. S tem bo tudi podprl kulturno stremljenje delavstva, podprl odsek kulturne organizacije, odsek, ki je v letošnjem poletju s svojimi lastnimi močmi preuredil svoj kulturni hram, svoje odrske deske. Naj delavstvo iz Jesenic in okolice ceni ta nesebičen trud mladih proletarcev in proletark in naj vsaj z obiskom podpre veliko delo za velike cilje. Priporoča se pa tudi dejansko sodelovanje vsakogar, ki čuti stremljenje po gledališkem udejstvovanju. Vsakdo ima možnost, po svojih močeh sodelovati, zato naj nihče ne izostane, ki bi rad pomagal graditi delavsko kulturo. Za nedeljo naj velja: Vs* k »Jelenu«, in oglejmo si »Tri vaške svetnike«!
Kulturni pregled.
Uspehi velikega Francoza v Rusiji. —-
Znameniti francoski pisatelj Romain Rpl-land je doživel lepo presenečenje. V Leningradu so izšla vsa njegova kompletna dela, prej nego v lastni domovini. Njegove knjige sta izdala profesor Kogan in akademik Oldenburg, predgovore pa so razen avtorja samega napisali še Štefan Zvveig, Maksim Gorkij in Lunačarski. Rolland se je odrekel vsakega avtorskega honorarja in pripomnil, naj se denar uporabi za sovjetske kulturne institucije. Lep primer človeške kulturne veličine! Dosedaj so izšli v sovjetski nakladi naslednji evropski pisatelji: Zola, Byron, Shakespeare, Goethe, Flaubert, Balzac, Heine in sedaj Romain Rolland.
Vsakdo mora čitati Fr. 2gečevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah.
Mesta v državi.
ki štejejo nad 25.000 prebivalcev:
1910	1921	1931
.1. Beograd	89.876	114.753	241.542
2. Zagreb	79.038	108.674	185.581
3. Subotica	94.610	90.961	100.058
4. Sarajevo	57.039	66.317	78.182
5. Skoplje	47.384	40.666	64.807
6. Novi Sad	33.590	44.237	63,966
7. Ljubljana	46.630	53.294	59.768
8. Split	21.407	31.549	43.808
9. Osijek	31.388	34.485	40.339
10. Šibenik	12.588	29.579	37.284
1,1. Niš	24.949	25.109	35.384
12. Maribor	27.994	30.662	33.149
13. Bitolj	48.370	28.420	32.982
14. V. Beokerek	26.006	27.522	32.838
15. Sombor	30.593	31.342	32.256
16. Senta	29.660	30.694	32.044
17. Vršac	27.370	27.011	29.423
18. Zemun	17.131	18.528	28.083
19. Vel. Kikinda	24.768	25.774	28.011
20. Kragujevac	18.376	18.529	28.083
Najbolj se je v zadnjih 10 letih povečal Beograd, ki mu je število prebivalstva naraslo za 110.5 odstotkov. Po odstotnem prirastku prebivalstva se razvrstijo mesta takole:
Beograd	110.5%
Kragujevac	74.2%
Zagreb	70.8%
Skoplje	59.4 %
Zemun	51.6%
Novi Sad	44.6%
Niš	40.9%
Split	38.9%
Šibenik	26.1%
V. Bečkerek	19.3%
Sarajevo	17.9%
Osijek	17.0%
Bitolj	16.1%
Ljubljana	12.2%
Subotica	10.0%
Vršac	8.9%
V. Kikinda	8.7%
Maribor	8.1%
Senta	4.4%
Sombor	2.9%
M Tivor obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah /
CENA OBLEK ZA GOSPODE. . .
Din 240*— do 750*—; Din 200*— do 330*—;
ZA DEČKE:......................
GAMBETA OD tl DO 14 LET:.............................
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.....................
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................
Din 110*— do 270*—;
RAGLAN:..............................................
Din 650*—;
HLAČE:...............................................
Din 90*— do 180*—.
Vrsta Tek. štev
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
iakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. I. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu l Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi Pazite se ored ponaredbami!
Iz tega pregleda je razvidno, katera mesta se hitreje večajo in katera relativno zaostajajo. Vzrok razvoju so gospodarskoprometno, politične (gospodarska in politič. središča) in socialne razmere (zaradi tega manj porodov in izseljevanje). Ob poznanju prilik v državi si lahko ustvarimo precej jasno sliko o socialnem položaju mest.
Razno.
Meteorji neocarinjeni ne smejo v Ameriko. Na neko farmo v Ameriki je padel večji meteor. Nek farmar je hotel to nebeško prikazen izkoristiti predvsem na ta načini, da bi meteorja kazal proti vstopnini, kar bi mu bilo gotovo mnogo neslo, da ne bi bilo na svetu zavisti. Ko je namreč lastnik posestva za to izvedel, je hotel najemniku odvzeti meteor, češ, da so vse rude, ki se nahajajo na njegovem posestvu, bodisi v zemlji, pod zemljo ali nad zemljo, njegova last, do katere zakupnik nima pravice. Toda med tem ko sta se lastnik ter najemnik prepirala se je vmešal tretji, in to je ameriška uprava carin, ki je kratkomalo zaplenila meteor, ker vsebuje surovo železo in je padel v Ameriko brez — deklaracije in brez ocarinjenja. Obenem je izdala omenjena uprava carin razglas, da v bodoče ne sme nobena stvar v Ameriko, ne da bi bila preje carini prijavljena. Vprašanje je sedaj samo, kaj bo carinarnica z meteorjem napravila, kajti carinski predpisi so pač taki, da se nezacarinjeno robo mora ali zavrniti ali pa uničiti. V tem slučaju pa meteor ne morejo poslati nazaj in tudi uničenje bi bilo najbrž zvezano s precejšnjimi stroški, ker kot že omenjeno, vsebuje meteor čisto železo in nikelj.
Vtihotapi jan je priseljencev v Ameriko.
Otok Ellis Island v newyorškem pristanišču, kjer so se prejšnje leto izkrcavali mnogi desettisoči, ki so prišli v obljubljeno
deželo iskat sreče, je zadnja leta popolnoma zamrl. Toda sedaj je naenkrat postal ta otok predmet vsesplošnih razgovorov. Kajti na njem so odkrili pravi ameriški škandal. Trdi se namreč, da je naj višji ameriški komisar za naseljevanje, Benjamin Day, že več let sodeloval z neko tihotapsko družbo za priseljevanje, od katere je baje prejel dva milijona dolarjev. Day je že odložil svoje mesto. Tihotapskemu krožku za priseljevanje pa ni pripadal samo Day, temveč večji del uradnikov Ellis Is-landa kot tudi uradniki za naturalizacijo in urada dela v Washingtonu. Cela vrsta uradnikov je že odpuščenih. Novi uradniki so tekom štirih dni zavrnili 861 nedobrodošlih priseljencev, med temi 238 zločincev ter 161 umobolnih.
Radio.
Radio valovi naj osigurajo železniški promet. Velika berlinska radio-tvrdka Lorenz je izkonstruirala radio-aparat, s katerim se prenašajo obvestila v žeiezniško-prometni službi. Prometni uradnik na postaji bo s pomočjo tega aparata v stalni zvezi s strojevodjem vozečega vlaka. Stroj bo opremljen z okvirno anteno, ki se bo nahajala na čelu stroja, kjer je sedaj nameščena velika svetilka. Antena bo spojena s 3 cevnim aparatom, ki bo nameščen v neposredni bližini mesta, kjer stoji strojevodja in bo opremljen z zvočnikom. Na postajah pa se bodo nahajali majhni stroji, ki bodo proizvajali izmenično električno strujo, ki se jo bo vzdolž železniške proge oddajalo potom navadne telefonske napeljave. Signali bodo tako močni, da jih bo strojevodja gotovo slišal. Aparat bo dajal neprenehoma znak, da je kontakt v redu. Sicer bi moral strojevodja z največjo previdnostjo voziti. Ako se bo nova naprava dobro obnesla, tedaj bo celokupno omrežje nemških državnih železnic opremljeno s temi aparati.
Meti za smeh.
Če človek ne zna špansko.
Za časa zadnjih nemirov je potoval po Španiji nek angleški duhovnik. V gostilni si je nekega dne naročil kavo z mlekom, prinesli so mu pa poleg tega še skledico finih jurčkov. Ta zajutrek je bil duhovniku tako všeč, da je sklenil naročiti oboje še enkrat — toda kako, ko pa ni znal niti besedice špansko? Mož si je pa znal pomagati: naslikal je na košček papirja dva jurčka in molzno kravo. Listek je izročil gostilničarju in ta mu je res prinesel — dva dežnika in vstopnico za bikoborbe...
Pristopajte k zadrugi
JeHii"
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
se
lepo, kompletno otroiko posteljo (Gitterbett). —
Vprašati: Konzumno društvo za Slovenijo, pisarna Maribor, Ruška cesta štev. 5. ...
' i	Srs S acsp SecSi »KS SCO
mmmm
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
XN5 L.V.V5/ ',>vVr/ 0oro *-ny~i LvVf / l>>*5 KČSKČS1
lKra 55v3	'>>3	čvo	bš&t
		pil
		iiifi
		M
		
HSn1~ >		3M
Za iolo kupujemo samo na
Slomškovem trgu štev. 6.
Lludska tiskarna Maribor.
ItalMrtte CTole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Blote obmtiilemo po 67,"I,
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna A d. v Mariboru, predstavltelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.