Predlogi in vprašanja delegatov
Delegatsko vprašanje št. 28 KS Zgornja Šiška
1.  Izdelana je lokacijska dokumentacija pod št. 26461. Zaradi fazne realizacije (najprej gre v izgradnjo kanalizacija) je nastopil problem rušenja obstoječega objekta. Zaprosili smo za spremem-bo trasnega poteka kanalizacije ob križišču ceste Pod hribom in Vodnikove ceste. Za spremembo LD 26461 smo morali ponovna soglasja vseh komunalnih organizacij pridobiti sami. Na skupščino občine Ljubljana-Šiška smo 19. 10. 1982 že dostavili spremembo lokacijske dokumentacije, ki je osnova za izdelavo lokacijske od-ločbe. Izvedbeni projekt kanalizacije je že izdelan.
2.  Na 81. seji IO komiteja skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki je bila 11. 10. 1982, je bilo sklenjeno:
— z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in priliv sredstev v januarju 1982 bodo iz plana za leto 1982 — enota Urejanje trgov, ulic in lokalnih cest, realizirana naslednja investicija:
—  kanalizacija Pod hribom III. faza v znesku 8,000.000 din. Ker  finančna  konstrukcija s  strani   IPK  Kanalizacija  v  višini 3,800.000 din ni bila potrjena, je IO komiteja skupščine občine Ljubljana-Šiška smatral, da se glede na nujnost izgradnje kana-lizacije ta sredstva v celoti zagotovijo pri kom. skupščine občine Ljubljana-Šiška.
3. Gradbeno dovoljenje bo predvidoma pridobljeno do 1. 12. 1982. Kolikor bodo vremenske razmere dopuščale, se bo del ka-nalizacije Pod hribom III. faza realizirala še v januarju 1982.
Ljubljana, 20. 10. 1982                                 Odgovor pripravil:
ZIL, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč
Janez Žnidaršič
Delegatsko vprašanje št. 29
Konferenca delegacij št. 10 — ISKRA ISEZ
V odgovoru na delegatsko vprašanje, posredovano na 5. sejo zbora združenega dela, ki se glasi:
»Glede na to, da se bo z graditvijo obvoznice bistveno spremenil prometni režim za industrijski kompleks ISKRE v Stegnah, vpra-šujemo, kako je predvidena finančna konstrukcija in terminski plan izgradnje dveh podhodov do industrijske cone?«
vam odgovarjamo:
Za mikrolokacijo podhoda v podaljšku Devove ceste še ne ob-stajajo verificirani prostorski dokumenti: s strani železniškega gospodarstva še ni dokončne opredelitve glede podhoda (lokacij-ska dokumentacija, ki je v izdelavi, še ni potrjena s strani želez-niškega gospodarstva — izdajo pogojuje verificiran razvojni pro-gram ZG).
Prav tako iz istega vzroka še ni potrjen zazidalni načrt ŠP-3 (kare Iskre). Sestavni del zazidalnega načrta je ekonomska analiza, ki bo dokončno definirala finančno konstrukcijo med uporabniki prostora ŠP-3, komunalnoskupnostjoterdrugimi porabniki primar-nih komunalnih naprav.
Po dosedanjih programskih dokumentih se gradnja podhoda financira v odnosu 50/50 med ŠP-3 in komunalno skupnostjo.
Kar se tiče drugega podhoda, ga ZN ne predvideva. Mogoče je pri tem mišljen podvoz v podaljšku ulice Jožeta Jame ali podvoz pri severni obvoznici? Oba podvoza sta v pristojnosti SIS za grad-njo cest (saj gre za regionalno in magistralno investicijo).
Strokovna služba smatra kot potrebno, da se v programske do-kumente, in sicer v rebalans družbenega plana občine Ljubljana-Šiška od 1980—1985 vnese Južna servisna cesta ob gorenjski železnici. Iz strateških razlogov in iz dejstva, da Južna servisna cesta omogoča dokončno dostopnost in navezavo ŠP-3 in Šent-vida na severno obvoznico po istem ključu delitve kot za prvi podhod.
S takšno investicijo bi bili dani pogoji za napajanje soseske: tako osebnega kot tudi javnega prometa.
Kar se tiče zavračanja financiranja občinskega programa cest-nega omrežja s strani Iskre: TOZD Feriti in Elementi za elektroniko je družbeno neutemeljeno, temelji na negiranju vlaganj, ki jih je komunalna skupnost vložila v kompleks SP-3.
Pripominjamo, da se 1. faza infrastrukture v Stegnah (komunalni koridor) gradi po soinvestitorskem principu s ključem delitve med SO IMP, Iskro, komunalno skupnostjo in JLA (gradnja bi breme-nila Iskro za 4 milijarde dodatnih sredstev, kolikor bi sama nasto-pala kot investitor).
Apeliramo na družbenopolitične akterje v sami Iskri, da tak od-nos posameznih TOZD do skupnih vlaganj v osnovi spremeni.
Odgovor pripravil:
ZIL, TOZD Urejanje zemljišč
vodja enote Šiška
Jožef Schvvelger
Delegatsko vprašanje št. 43 Krajevna skupnost Edvard Kardelj
»Kaj storiti, da bi se izboljšala oskrba krajanov z vsakodnevno potrebnim blagom, kajti obe (klasični) trgovinici imata skrajno maj-hen prostor za kupce in zelo omejeno izbiro blaga. Ugotavljamo, da potrošniški svet ne opravlja zadovoljivo svoje naloge.«
Odgovor na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Edvard Kardelj:
Dne 11. 10. 1982 je bil razširjen sestanek v krajevni skupnosti Edvard Kardelj, na katerem sta bila tudi dva člana izvršnega sveta. Na tem sestanku je tekla tudi razprava o preskrbi krajanov, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo gradil trgovski center na otoku SŠ 201/4. Ker čas izgradnje tega centra še ni določen in tudi ver-jetno ne bo zgrajen v bližnji prihodnosti, je bilo dogovorjeno, da se skliče sestanek s predstavniki obstoječih trgovin iz krajevne skupnosti o možnosti večje ponudbe.
Sestanek je bil v četrtek, 4. 11. 1982, na katerem so sodelovali predstavniki:
— prodajalne mesa in mesnih izdelkov, Tacen 89, KK Radgona, TOZD Mesoizdelki,
— trgovine z mešanim blagom, Tacen 17, EMONA MERKUR, TOZD Maloprodaja,
— trgovine z mešanim blagom, Šmartno 60, EMONA MERKUR, TOZD Maloprodaja,
— predstavniki krajevne skupnosti Edvard Kardelj kljub vabilu niso prisostvovali temu sestanku.
Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da bodo predstavniki EMONA MERKUR v mesecu novembru s svojimi strokovnimi delavci pregledali vse možnosti, kako bi bilo možno v obstoječih prostorih organizirati boljšo ponudbo glede na možno preureditev v samopostrežni način.
Predstavnik prodajalne mesa in mesnih izdeikov Marija Turšič, Tacen 89 je izjavila, da ima že vloženo vso dokumentacijo za gradbeno dovoljenje za nov lokal v lastni hiši, za kar prosi za pospešitev in bi tako lahko čim prej omenjena organizacija nudila večjo in boljšo ponudbo. Dovoljenje bo izdano po izjavi komiteja za urejanje prostora v začetku meseca decembra 1982.
V delegatskem vprašanju je tudi ugotovljeno, da potrošniški svet ne opravlja zadovoljivo svoje naloge. Smatram, da je to naloga krajevne skupnosti, ki vodi politiko teh organov.
Član izvršnega sveta Peter Kolesa