v^SSt-S*^ n*k ^ " p^,1® po pošti M eelo leto 4 gld. 60 kr., n pol leta 2 gl. 40 kr., sa četen lete 1 gl. 90 kr. *	sprgeniane n eelo leto 4 gL, i> pol leu 2 gl., sa žertert leto 1 gL ako sadene na ta dan prasnik,iside „Danie»" dan pop*.
Tečlj XXXVIII.	VXjubljani, 23. vinotoka 1885.	Ust 43.
MM* k Vvmaoheijevim premlšlfe-
2. Bazne molitve. (Da««.)
Tri Božje čedosti Djti\je vere. •
Gospod in Bog! Jest verujem vse, kar sveto katoliška in apostolska rimska cerkev verovati zapoveduje in spotnaia, da hočem v tej veri živeti in umreti Verujem in spoznam skrivnost sv. Trojice, to je: Enega pravega Boga t treh osebah: Očeta, Sina in sv. Duha. Verujem, da je druga Bo$a oseba, Bog Sin človek postal, nse *e lesu sv. Križa večnega pogubljenja odrešil in da zdajledi na desnici Boga Očeta, od ondot bo prišel soditJBve in mertve. Verujem v sv. Duha, občestvo
grehov, vstajenje mesa in večno m in vernjecfcdfrje Jezus Kristus ss. .vil in da^MNuen brez vere in sv. če je v gfeh padel, brez pokore zve-
Voo to verujem, ker si Ti, o Bog to razodel, ker si večna resnica in neskončna modrost, ki ne moreš goljufati in goljufan biti.
Usmiljeni, večni Bog! ne to zdaj obujeno vero sem sv. korst prejel, na to d me vzel za svojega otroka in dediča nebeškega kraljestva; naj Ti bo zato čast in hvala vekomaj! O dobrotjjivi nebeški Oče, ohrani me v tej sv. veri, da do smerti v njej ostanem, in potom plačilo le-tč sveto vere, namreč večno življenje dosežem. Amen.
Djanja upanja.
Moj Goopod in Bog, kteremu je lastno sa vselej usmiliti ia prizanesti, poglej: če sem ravno eden naj-večih grešnikov, vendar upom v Tvojo neskončno milost in na neekočno zasluženje Tvojega Sina Jezusa Kristusa, na priprošnjo Matere Bo^je in vsih svetnikov, da bom dosegel, kar si mi obljubil, večno zveličanje in potrebno pomočke, to življenje doooči. Kralj David |se je zelo pregrešil, pa ker se je bil resnično skesal, mu je bilo odpuščeno; Mariji Magdaleni in ženi, ki je bila v grehu najdena, Petru in drugim skesanim grešnikom je Tvoj S in Jezus Kristus odpustil, ter še spokornega razbojnika
v raj sprejel; zato pa tudi jest terdoo zaupam, da tudi mene, velicega grešnika, ne bodeš zavergel. Upam t Tebe, o Gospod, in nikdar nočem obupati. To bi bila še le naj veči pregreha. Mene pa ravno upanje na Tvojo neskončno milost derži, podpira in tolaži. Vem, da ko bi bil tudi še več grešil, bi mi Ti lahko odpustil in da vsi grehi celega sveta proti Tvoji milooti niso toliko, kakor kapljica vode proti celemu morju, da so veliko manj, kot zerno peska proti celemu svetu! — O Bog, jest vse terdno pričakujem od Tebe, ker si Ti to obljubil, ki si vsigamogočen, resničen in zvest v svojih obljubah, neskončno dobrotljiv in milootljiv — zato upam tudi tako terdno na Tvojo milost, ter mislim, da me bodeš zveličal in v število svojih izvoljenih sprejel, ker sem tudi jest s predrago kervijo Tvojega Sina Jezusa Kristusa odkupljen. Amen.
Djanje ljubezni.
O moj Goopod in Bog! Ljubim Te iz celega oerca iz cele došo, iz vse svoje misli in iz vsih moči! Ka, imam, o Bog mojega serca! v nebesih in na zemlji razun Tebe, kar bi zamogel bolj ljubiti Ti si mene od vekomaj ljubil, da naj zdaj tudi jest Tebe ljubim; Ti si mi svojo ljubeizen posebno v tem pokazal, da si svojega Sina dal zame v odrešenje, da si mi dnšo in telo tako čudno vladal in do zdaj ohranil; da si mi celo življenje toliko neznano veliko dobrot skazal in dodelil. Zatorej, o Bog! Te ljubim čez vse, in ko bi mi tudi teh dobrot no bil skazal, ko bi mi tudi nebes ne obetal in o peklom ne žugal, bi Te jest vender le ljubil iz doa svojega serca, čez vse, lo zavoljo Tebe, kor si Najviši, Najpopol-niši in neskončno dobrotljiv, ker si sam na sobi vse časti, hvale in ljubezni vredni Gospod in Bog. Ker io pa moja ljubezen premajhna in preslaba; zato želim, da bi tako ljubezen imel, kakor oo jo imeli Tvoji nejzve-stejši služabniki in jo še imajo. Povikšaj jo, o dobrot-ljivi Bog, v mojem sercu čez daljo bolj in bolj. Amen.
(Dalje prih.)
Člank in živaL
Podajva se, dragi bralec, v nislih nazaj davne čase, ko oo naši pradedje stanovali še v raztresenih kočah, ter živeli še ob pičlih

KATOLIŠK CERKVEN LIST.
|ih je rodil* slabo obdelovana zemlja. Neizmerni gozdi pokrivali so goro in planjavo po več or na dolgo in Široko; divja zvorjad pohajala se jo brezskerbno po prostorih, kjer se sedaj zibljejo valovi zlatega klasja. Široka močviija raztezala so so po pokrajinah, in iz njih puhtel jo nezdravi sopar, kjer sedsj zvenči kosa pridnega poljedelca. Kjer je stala pred tisočletjem raster-gana koča revnega lovca, ali is pranja spletena in s suhom omaSena koliba (baraka) skromnega ribiča, vsdi-guje se sedaj krasna palača bogatega meščana ali mar-nega tergovca. In Igor je divji nevernik častil svojega SMliha, ki si ga je izdelal is kamena ali pa steoal is losa, dviga so sedaj kviško bela cerkev, kamor hodi po-hoAsn kristjan častit svojega pravega Boga. Ob kratkem rečeno, voe na semlji se je prenovilo in predrugačOo. In če vprašamo, kdo je vse to prenaredil in predrugačil, moramo odgovoriti: človek. Da, človek je tisto bitjo, katerega čili duh je rasprosteri svojo peruti, ter jo po-vsdignjen s Božjo milostjo nad neumno žival in neživo naravo.
Bog sem je izročil' pervemu človeku Adamu vso stvari, da naj kraljuje na zemlji kot njegov namestnik in hvali njegovo ime, ko je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, in noj gospoduje čez ribo v vodi in ptice pod nebom, čez zverino in vso zemljo, in čez lsz-nino, ki se giblje po zemlji.tf
Akoravno jo človek v primeri s svojim Stvarnikom le slab červiček v prahu zemlje, vendar je on gospod v naravi. S svojim razumom podjarmuje si vse stvarstvo, ter si obrača v korist vse, kar žije in klije na prostorni zemlji.
Če je pa vsegamogoČni Stvarnik vse reči vstvaril pred vsim sebi v čast in slavo, v drugi versti pa človeku v korist, da doseže svoj namen, to je večno življenje, je gotovo za aogelji človek najimenitneja stvar. Vai ljudje po vesoljni zemlji so brez razločka otroci enega in istega Očka v nebesih, vsi bratje in sestre med sabo.
Vsi smo popotniki tukaj ua semlji; vsih namen je, da dobrote, ki jih nam Božja roka deli, hvaležno vži-varno, po volji Božji živimo, da pridemo v sveti raj.
Toraj vse druge stvari, kot živali, rast|jine, kamenje itd. nimajo druzega višjega namena, kakor le ta namen, da iz njih spoznavamo Bo^jo vsegamogočnost, modrost, previdnost, svetost, dobrotljivost in ljubezen do človeka.
Iz tega pa sledi, kar mislim, da vsak sprevidi, ki ima zdrav razum in čisto pamet, da se človek popolnoma loči od živali. Vender pa so možje, ki hočejo biti še očenjaki, ki terdijo, da je človek v sorodu z op;co, da človek spada med živali, in da po smerti no ostane druzega po človeku, kakor kup prahu njegovega trupla, ki se počasi zopet spremeni v porot
Kdo bi hotel to verjeti? Toraj človek naj bi ail enak gorili, šimpanzu in kakor se še imenuje tista ne-blaga divjačina, ki se klati po hostah vročih dežel? Nikakor ne; le preglejmo bolj natanko življenje io delovanje človeško, ter se bodemo prepričali, ko bi sicer tudi ne vedeli, da je človek vse višje bitje, kakor druge živali.
Res je sicer, da je človek v mnogem oziru po ovojem telesu podoben živalim, n. pr.: on potrebnje jedi in pijače, da ai ohrani življenje; v mrazu ga zebe, v vročini mu je vroče, kar vidimo tudi pri živalih. Ce pe pomislimo, da človeZ obstoji tudi iz duše, ki je otvarjena po Božji podobi, potem že lahko spoznamo in rasvidimo velikanski razloček med človekom in živalijo. Ravno duša in njene moči, kot razum, pamet in prosta vo|ja, povzdigujejo človeka nad vse živali. Ker je toraj človek najvišje bitje na zemlji, imeti mora vso pred-

nosti nitjih stvari, zraven pa še druge lastnosti in duševne moči katerih živali nimajo. Tega nas prepričuje vsakdanje življenje.
Le opaznjmo posamezne živali, ter jih primerjajmo s človekom, in videli bodemo hitro, da so nekareri čuti pri živalih razviti, da bi se samogli s človekom meriti, ali drogi pa so nepopolni, nerazviti, da, celo pogrešajo se jim.
Take n. pr. morejo ptički e ovojim milim pegem človeka do oolz ganiti, poeebno, če poelošamo po noči prelepe aselod|je slavčeve; pes pa kar slišati ^e sme godbo; zvija se in cvili, če mu bije godba na ulo.
Da pa bolje rasvidimo, kako velik da jo razloček mod človekom in živalijo, hočemo natančneje opazovati njih življenje. Pričnimo s hrano in stanovanjem.
Pri živalih opasnjemo neko naravno moč, ki jo imepnjemo nagon, katera jih sili in nagiba, da si iščejo in preakerbujejo svojo hrano, vedno na isti način. Tudi hrana ni tako mnogovorotna, kakor pri človeku. Postavim: Pes gotovo ne sob|je žita, kakor n. pr. kokoš. Tezo raca le redko in prav težko zob|je koruzo, ker je že njo kljun tako vstvarjen; nasproti pa petelin ksj rad posega po debelejših zornih. Da|je opazujemo, da pajek si vedno na isti način lovi svojo hrano, odkar ljudje pomnijo. On si namreč splete umetno mrežo ter tiči v kacem kotu skrit, pričakovaje, kdaj da se mu bode kaka muha v mrežo zamotala. In če mu danes pajčevino pokončaš, jutri ima že drugo gotovo; in tako bode ostalo vedno in vedno.
Tako tudi, kar se stanovanja tiče, so živali navezane na določene kraje. Tako najdeš močvirsko ptiče le pri vodah in močvirjih, in nikoli ne po suhih pokrajinah. Lev, ris, tiger in druge živali nahajsjo se le v vročih deželah; nasprotno najdeš belega severnega medvedi le v severnem morji
Vse dragač je s človekom. On oe privadi na vsako hrano in d jo zna tudi na vsak rasen način preskerbeti. Tako vemo, da Otomaki celo ilovico jed6, in Samojedu, ki stanuje na severnem Ruskem, je smerdljiva ribja mast kaj priljubljena hrana. Tudi človek tv primeri s velikostjo telesa ne potrebnje toliko hrane, hakor kaka žival; zat5 ga pa tudi lahko preživi majhen koi zemlje.
Da|je se človek čudovito hitro privadi drugemu kraju in podnebju. Zet6 pa tudi najdeš človeka, kamorkoli se podaš. On prebiva v čistem zraku visokih planin, pa tudi stanuje po nizkih planjavah. Na severu, kjer je večna zima in 16d, kakor tudi po vročih afrikanskih puščavah živi človeški rod. Iz tega se gotovo razvidi božja previdnoet, ki je postavila človeka goopodaija vsej zemlji
Daje človek imenitneia stvar Božja, kakor katera si bodi žival, spoznamo daljo, če opazujemo človeka, kako on sni in vč vsako najmanjšo reč si v korist ober-niti. Vsaka stvarica mu pride prav; to pa zato, ker je Bog vse le sa človeka vstvaril. Kar le ima žival na sebi, meso, kosti, dlako, zobe, kožo, roge, vse si človek vč porabiti. Ker so namreč od dnč do dnš človeške potrebe mnogoverstneje, skuša si on pomagati; in zor ima bister rasum, tudi zmalo najde, kje mu bode kaka reč koristila. Vsaka rastlina ima svoj prostor. £ne dajejo človeku zdravila, druge kuijavo, tretje hrano ali obleko, in zopet iz druzih si napravlja človek poslopja ali orodja. Da, tudi voaki narmanjši del večjih raotljin koristi človeku; koreuine, deblo, vqje in mladiko, listje, cvetje in oadlje, voe človek za-sč porabi
Spušča ae človek na dno moija, verta v zemljo globoke jame ter rije pod zemljo, kakor kert, dviga oe na viooke skale, vzdignje oe v balonih mod sivo oblake ter povsod stika in išče, bi li morda še kaj eebi korist-
ŽJtt&ST*1,1
P	sicer od Boga ni dobil
Tseh p^^otT^;^ bi	truda
▼žival darove, Ws^M)riti> 8iln0 ^ z ^^ ^ mtl
n®J "^Jotrebujo. V tem boji pa ga podpirajo prosta Tolja. Izmisli«si orodja in pri-^ 1aitorimi se oboroži proti naravi in njenim S}™®0?®'. Jočem. Mislimo si strašnega in močnega lova, ®lai"LJfek ga ukroti, da ga uboga, kakor psiček. Kako filtre noge ima konj, pa človek izumil si je železnico, ki je še hitreja od konje. Kdsj pa si je konj kaj izumil, ali kdaj si bo? Človek sicer nima peruti, da bi ee, kakor ptiček vzdignil t zrak pod višnjevo nebo, ali poletel v jeseni na bregove kalnega Nila; vender se pa v balonu popnč visoko gori v višave, in ladija, hitro kakor ptica, oijo valove šumečega moija.
Žival vživa Božje darove, kakor so. Ona ne pozna ognja, torsj tudi ne kuhanih jedil. Žival tudi ne seje in ne žanje, temveč živi brez vse skerbi, kaj bode po zimi žerla. Ce narava obrodi, ima Žival hrano; drugač mora poginiti. Človek pe naravo, tako rekoč prisili, da mu to rodi, kar je on vsejal.
In kar človek sam ne more storiti, to mu pome-gajo živali Vol, konj, pes, in kar je sploh domačih živali, vse se mu mora pokoriti, ter mu služiti. Perve čese, ko še ni bilo železnic, prenešali so le konjii v ju-trovih deželah tudi veljblodi blago iz enega kraja v druzega. In kolike koriati je kmetu goveja živina, je vea-cemu znano.
Kaj ee učimo iz vsega tega? Mi spoznamo, da ima človek v sebi dnšo, ki ga povzdigne nad vse stvari. Duhovne moči, katerih nima nobena stvsr, človeku pripomorejo, da dolnje umno, modro, e premislikom — v Božjo čast in sebi v zveličanje.
(Dalje sledi.)
Spomenica
na
osemstoletnieo fare Št-Vidake nad Ljnbljano.
Nekteri zgodovineki posnetki.
1085—1885.
Sostavil Šentvidčan.
(Datfe).
Nekoliko iz bojev za Avetrijo in raznotero
drugo.
Zoper nas se bojnje bogata tergovaka Venecija, ki bi nam rada vzele Terst in Gorico. Postojno ima že dobljeno. Ta vojna je požerla od L 1612—1617 do 60.000 naših ljudi. Junaki se borč s orodjem v roki, in pobožno duše molijo s križem na persih. Procesije se ver-stijo od cerkve do cerkve k znanim svetiščem; 1. 1617 gre v porvič procesija, ki kaže Krietusovo terpljenje; najlepši se kaže ta sprevod na Veliki petek po noči pri prižganih bakjjah; spremlja jih množica spokornikov, ki vlečejo križe na rami; drugi, ki se bičsjo po životu; o postnih petkih je pa križev pot pri Božjem grobu v Stepanovi vaai. Posebno lepe eo procesije, katere vodijo oo. Jezuiti; ne Veliki četertek je njik sprevod spremljan s cerkveno godbo po vsem ljubljanskem mestu L. 1622 je vstanovljena bratovščina »Čistega spočetja11 Marije Device.
V Šent-Vidu imajo novega župnika Andreja Žleb* nika. Vstanovljena je bratovščina „Jezua, Marija, Jožef1 zoper kugo. Bavno tega leta so strašni potresi; zemlja nerodovitna. L. 1624 draginja in kuga, in L 1629 lakota. (1 et&r pšenice ae prodaja sa 9 \ gld., 1 stir ajda za 6 gld., reži za 71/, gld.) V teh stiskah in po skušnjah Božje previdnosti se budč lope čednosti in pobož-noati; cesar Ferdinand sam opomni, naj so v njegovem cessrstvu slovesno obhsja praznik „Čistega spočetja" Marije Device in škof Hren s veseljem podpira to cesarjevo voljo. V Šent-Vidu se je ta bratovščina: Čistega spočetja že pričela.
Nahaja se mala podobica od te bratovščine. Podoba je taka-le: zemljo obvlja kača, ta derži jabolko s dvema peresoma v gobcu; Marija ima levo roko nu persih, v desnici derži cvetlico lilijo, okoli glave je 12 zvezd; nad Marijo je sv. Duh v podobi letečega golohs.
Podpisano je: Immaculata Conceptio. B. V. M.
S. Viti Parochia Supra Labac. Veneratr. Joh. Georg Gruobor Cath. ac. A. V.
Za ta altar so odpustki podeljeni 1. 1662.
Lete 1634 je umeri v Ljubljani Radoliški prošt Gašper Bobek; tega merliča peljejo akozi Sent Vid naprej v Radoljico in Sent-Vidaki župnik Lovrenc Preška-var, sprejme pogreb.
Zopet divja černa kuga in preplaši Ljubljančane, ekrivsjo se po Drsvljah in obljubijo zidsti cerkev v čast sv. Roku. L 1644 odločijo prostor v Drsvljah zunsj vasi, na Sentvidski strani za novo cerkev sv. Roka, pomočnika v kužnih boleznih. Množica meščanov in vik-ših goepodov pride s procesijo v Dravlje in eerkev prično zidati.
L. 1646 so vname tukaj nova kuga, ki pomori v kratkem v Žapužah in Dravljah 80 ljudi, razširi ee pa ta bolezen po deželi in davi zbegano ljndatvo še v L 1647, 1648 in 1649. V Sent-Vidu je za župnika Matija Šinkovic.
Svetega Roka cerkev je dodelana, in vzidana plošča z latinskim napiaom.
Na kamniti v cerkev vzidani ploši se je bral napis:
Divo Rocho ad depellendos Epidemiae morbos a Deo Delegate patrono:
Quod non solum facto ad ejus honorem voto hic in Dravle aerigendi templum
Anno MDCXLIV ibidem grassantem pestem sedaverit, eztinzerit, compresseritq.; sed etiam
Univeraam provinciam Ducatus Carnioliae a peste
In Styria, Carinthia, Croatia et Goritia usque ad confinia in tertium annum graassnte, depepulante Ezemerit, salvaverit, servaverit In coelesti potentiae et humanae spei mensuram et argumentom
Nec non serae postorita tis recomendationem Aemonensis ci it&s Patrono suo ezhibet
Anno Aere christisnse MDCLXXXII, qui est Aemonae Conditae MMDXXXXIY.
Pri veliki cesti vštric Drsveljske cerkve, stoji zidano znamenje, od koder je hodila in še hodi procooga iz Ljubljane vaako leto v pondeljek pred sv. Jakopoea. Sv. Roka cerkev v Dravljah je priljubljene bo$a pet, kamor romajo vsi Gorenjci in prihajajo že ne Šmarni dan popoldne k večernicam.
Pelje pa skozi Sent-Vid tedanja velika cesta, ki
dsrži čez Koroško na cesarski dvor. Stara fara s?. Vida Tidi toraj dan za dnem cesarske vojake, vojvode in ce-sarje same.
29. dec. 1. 1651 pričakuje tukaj v Šent-Vidu vso zbrano vitežtvo cele Kranjske, nametfnika cesarja Ferdinanda IV, nadvojvoda in svitlega kneza Dietrichsteina, .Id je cesarjev komisar.
Stari grad na Goričanah je stal na griču v goščavi ; L 1613 udari strela v to močno zidovje, ga raznese, in gospoda zapusti ta kraj, znameniti v zgodovini.
L. 1631 začne škof Friderik grof Buchheim na novo Goričane zidati, na podnožji starega gradišča in naslednik škof Jožef grof Rabata dokonča grad, ki ima toliko vrat, kolikor je v tednov letu, in oken kolikor dni v letu. L. 1600 pa pogorč Goričane, grad je zadolžen in zastavljen že od 1. 1625 tako, da ga še le škof T. Hren reši iz rok bogatih upnikov. V Šent-Vidu župni-kuje tedaj Jurij Lazar Krivic, ki vodi 20 lčt Šentvidce v njih blagor in čast Božjo. L. 1654 na dan pred Bin-koštmi se privlečejo sivi oblaki in toča pada na debelo tako, da leži še tretji dan pod kapom.
Pričele so se v tem časi tudi bratovščine sv. rožnega venca, in vojvodi se priporočsjo Mariji, Materi Kristusovi, za kterega vero in resnico se bojnjejo.
L. 1664 vstanovi, Herbart grof Aueraperg, general Karlovški, tako kapelo v Kerškem.
Na Šmarni gori se časti Marija Pomočnica. K njej se zatekajo žalostni in objokani, — tje gori pribežijo zapuščene sirote in prosijo pomoči.
Tudi na Dobrovi je zaupno češčenje Matere Božje. Leta 1670 obljubi semkaj Koroška grofinja svojega 61etnega slepega otroka. Prinese ga na Božjo pot; otrok spregleda in mati grofinja daruje krono Materi Božji.
Istega leta (1670) zidsjo v Horjulu novo cerkev v čast sv. Marjeti devici.
Pod Toškim čelom so Čepijo, in tukaj je btal gradič. Ta grajščak je bil za leta 1670, 1671, 1672 sodnik za Ljubljano, in leta 1676, 1677, 1678 župan ljubljanski; pisal se je za Jerneja Bosio. Tega očeta vredni sin Janez Kerstnik Bosio, gospod v Cepljah, je pa za 1. 1682, 1683, 1684, 1685, 1686, 1687 časten župan za ljubljansko svobodno mesto.
L. 1493 dobijo Goričane cesarsko pravico za ker-vavo sodbo, jus sanguinis et poenale (jus gladii), to po-terdi nadvojvoda na Dunaji 20. nov. 1. 1524; tudi kralj Ferdinand poterdi 1. 1538 Goričanam to moč (privile-giiim alti dominii et juris sanguinis).
L. 1673 je zima tako topla, da hodijo ljudje sredi zime bosi v Ljubljano na terg, in pozneje L 1675 se vlači lakota po vsi Kranjski deželi. Za kruh omesijo gospodinje testo, ki je iz tolčenih skorij od dreves, in iz zmletega lanenega semena.
L. 1680 prisluži delavec v Ljubljani 4—5 grošev (1 groš je 12 vinarjev), za jed plačuje 1 groš na dan. Ravno to leto trešči v Ceplje; gradič pogori, pa pozida ga gospodinja vdova Bosijeva. V Šent-Vidu je za župnika Mihael Pnjk.
Leta 1683 gre skozi Šent-Vid novoizvoljeni škof Sigmund Krištof, grof Herberstein. Bila je dobra vinska letina; precej potem perva zima je pa tako huda, da vse pozebe. Leta 1685 v pervi polovici septembra slana mori sjdo, in toča pada debela, kakor kurja jajca; vsled tega se vse podraži. L. 1686 je huda lakota; iz pro-sene moke in zmletih grozdnih lušin pečejo kruh. To leto udari strela v stolp za smodnik na Ljubljanskem gradu; zidovje ae razleti in vrata prilete pod Šmarno goro.
Prihodnje leto 1687 Šmarni gori.
trešči ob
snem trikrat na
(Dalja prih.)
Ogled po Slovenskem ^ dopisL
Iz Ijub^jane. (Stoletnica.) t T A . predmestji so preteklo nedeljo slovesno obhaj*®™!^, f1 nico, odkar se je tam začela fara. Cerkev je bw*llet" tny in zunaj posebej ozališana, tudi po kterih hišanlR' vihrale zastave. Cerkvene opravila so bile slovesne, ka^ kor vsako leto ta dan in govori so se ozirali na sveča-nostno priliko. Ob 9 je pridigal in maševal mod azi-stenco vrednik tega lista, popoldne pa prečast gospod špirituval J. Fiis. Prošeni smo bili, naj »Danica" prinese govor, ki je bolj segal v preteklost Ternovske fare; naj tedaj tukaj naslednje:
Stoletnim Ternovske Dure.
Danaa ja tqj hiši vreli čanje do-šlo. Luk. 19.
Ne vem, če sem kterikrat bolj živo kakor danes občutil pomen evangeljskih besed: »Danes je tej hiši zveličanje došlo"— danes namreč, ko obhajamo lOOletnico, odkar je bila tukaj fara vstanovljena. Kako velika sreča je za ljudi, ako pride Zveličar sam mod nje stanovat, utegnete sproviditi iz naslednje prilike.
Bil jo kraj ob precej veliki reki in obilen potok se je v reko iztekal. Ob roki in ob obeh strandh potoka so stale kočice, manjši in veči hiše, zraven poslopji in tudi vmes so bili lepo obdelovani vertovi, ktere so zlasti ženske vravnavsie, moškim pa je reka dajala obilnega dela in lepega zaslužka. Vse bi bilo prav, pa nekaj jim je kazilo, namreč da ni bilo pri njih vodnika vsega tistega kraja, in bili so nekako zapušeni.
Zmenijo ae in napravijo vodniku šotoriše ter spodobno stanovanje in nato povabijo in prosijo daleč alo-večega vodnika in varha, da naj pride med nje in bode tukaj njih hramba in varatvo. To je vodnik rad storil, se vselil med nje in je od tistega časa med njimi stanoval, le samo za njo živel in skazoval jim zraven varstva in brambe tudi vse mogoče druge dobrote, ter je vsa naselba bila v miru, srečna in zadovoljna. In če so bili prebivalci boli zvesti svojemu gospodu, bolj so bili srečni, — če so ga rajši obiskovati v njegovem šotoru in ne na tuje zahajali, bolj varni so bili pred sovražniki.
Ali Vam je jasna ta prilika? Ali vidite v nji Ter-novsko faro ob Ljubljanici, in Gradašici, in v novem vodniku pa Jezusa Kristusa, ki je pred sto in še nekolika več leti prišel med vas stanovat ali prav za prav med vaše starodavne očete, ko so bili dobili lastno duhovnijo, domačo faro. Ozrimo se danes v tem slovesnem trenutku nazaj v preteklo stoletje, morebiti se utegne iz tega kak dober nauk posneti.
Cerkev, prebivavci, žalostne in vesele dogodbe Ternovske fare nsj bodo danes obseg našega premisleka.
Kadar kaki kraj, naselba, srenja dobi svojo lastno farno cerkev in ss. zakramente vanjo, takrat pride vanjo naj veči sreča, takrat veljajo besede skrivnega razodenja, ter današnjega lista, kakor se bere: »Glej, prebivališe Božje z ljudmi, in prebival bo z njimi. Oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo z njimi." (Razod. 21, 2.) Tako tednj je bilo v Ternovem.
Ternovsko predmesto je bilo tudi prišlo svoje dni do te sreče: L. 1730 so začeli zidati si nov šotor za svojega
vodnika, t j. svojo esrkev, ^^f^Jtfu^
— je bila dodelana še le 1. .Ta,	¥a J® 7
. .J®	a-«,;-, T,.'1760 je dobila svojega be-
let le podružnica samica L*	nmtkwri	mu
,	prav je pravi vodnik aU
? J^lievstv Ternovsko predmestje.
leti in od tistega ""
STO]
je imela zraven fsjmoštra tudi
__lovnija od takrat do zdaj 7 iajmoštrov,
blizo po 30 let pasli svoje ovčice, drugi
11« IA mMmO ČASA*
,' vo 1. 1864 je stala stara, vse premsla cerkev (ra-mn da je bila enkrat vmes pogorela); takrat pa — že pod sedamim preč. g. fsjmoštrom — so jo poderli, Jezus se je bil preselil v kapelico in pozneje v Križanke, kjer je bila tudi Bo$a služba, in že 1. 1855 je stala nova prostorna in častitljiva cerkev, ki so jo sv. Katarine dan (25. nov.) takratni milgsp. dekan Jož. Zupan blagoslovili in so ob enem tukaj pridigali (kakor tudi L 1857 o posvečevanji cerkve), r. kanonik Novak pa so maševali. Neizrečeno je bilo ginjjivo, ko smo iz Kri-žankov ss. zakramente prenesli v novo hišo Božjo, ter je Jezus v novič prišel v svoje stanovanje, sicer na prešnjem mestu, pa v vse drugač častitljivi Božji hram. Posvetili pa so cerkev ranjki prečast gosp. škof Anton Alojzij še le čez 2 leti, namreč sv. Trojice praznik (7. rožn.) 1857. Pa kako se naglo vse spremeni! Skof, ki so jo posvečevali, mnogi drogi odlični gospodje, duhovski in svetni, ki so bili pričajoči, cerkveni ključarji in veČina znamenitih mož iz fare, ki so bili takrat pričujoči, je že več ali manj davno v černi zemlji Ohranil je Bog preč. gosp. duhovnega očeta, ki so cerkev zidali, in še nektere drage takratnih mož.
Toliko o cerkvi — stari in novi in o duhovnih pastirjih.
Zdaj še nekoliko o fari in prebivavcih. Pravijo, da tukaj je v starodavnih časih bila gošava, zarašena s ternjem itd., od tod ime Tomovo.
Krakovo je enako staro slovensko ime, kakor se tudi glavno mesto na Poljskem imenuje. Prebivavci te fare so bili močni, junaški ljudje, ribiči, ki so daleč od-•dajali, kar ^im je dajala voda, celo pri cesarski mizi so okušali njih pridobitke; bili so veliki in mali čolnarji, ter nakladavd in raskladavci, ki so silo blaga vozili po Ijubljanici in so Imeli tudi lep zaslužek, dokler ni bilo železne ceste.
M se je sicer pred več časom med čolnarsko opravilo na Ljubljanici vsilil neki Anglež z majhnim parni-kom, da bi vozil robo na Verhniko in z Verhnike v Ljubljano, pa ni mogel kaj opraviti, — obtičal je večkrat v blatu in ni se mogel meriti z domačimi verlimi čolnarji; tudi so bili ljudje zelo nejevolni nanj, ker je hotel domačim kruh spodjedati in slišal sem večkrat, da so ga z „beračem* pitali Moral je torsj svoje početje opustiti in to čolnarjem ni uzelo zaslužka, pač pa nadaljne okolišine in zlasti železnica. Iskali so toraj drugod zaslužka, med drugim na železnici; ženske pa so doma z vso pridnostjo obdelovale verte in tako se je ljudstvo ohranilo in se ohrani.
K Tefnovski fari se šteje tudi lep kos mesta s Teržaške ceste in pa mestni log. In ko so se na ljubljanskem Mahu (Morostu) pričele hiše delati, je s tem Ternovska fara hitro pridobivala na prebivalcih. Naj-stareji naselba tam gori je v „Lipah*, kjer so že dolgo poprej Ternovski in Krakovski veliki in mali čolnarji imeli svojo postajo. Na Mahu je bila 1. 1829 perva hiša pri Kožuhu; okoli L 1830 se je začela „Cerna vas*. Tam je vsih hiš zdaj že čez 100, na Ilovici pa čez 40. V kratkem se je močno začela razširjati fara zdaj zlasti
na tako imenovani „Gmsjni*, ali kar bi se bolj prav in lepše reklo: „na Občini", Iger je že 31 hiš. Ternovska fara šteje zdsj v vsem 3200 duš. Te reči sem zato ome-nil* ker prebivavci ene duhovnije imajo med seboj prelepo zvezo, da včaai tudi vi pomislite^ sod imate svoje brste in sestre. Vi morate vsi skupaj deržsti, pa der-žati tudi s svojimi prečast gospodi duhovnimi pastirji in pa, če smem tako reči, dsrfite s svojim farnim pa-tronom, sv. Janežem K., to se pravi, da najraji, če je le mogoče, hodite v domačo cerkev k Božji službi, pa tudi, kar se more, k ss. zakramentom doma Skup naj deržč farani tudi s ton, da radi pomagajo k napravam domače cerkve in k njeni lepoti Ce je lepši domača cerkev, veči je čast za farsne. Posebno tudi s tem morajo skup deržati, da vsi po stanu in spolu pridejo k velikonočnemu spraševanju.
Farani morsjo s svojimi duhovnimi pastirji biti v nepretergani zvezi. Kadar pridejo kaki novi prebivavci v faro, se morajo že po postavi pri svojem gosp. župniku oglasiti, da so zapisani v farne bukve, da ob času potrebe vč temu sli unemu nravno spričevalo dati, ali tudi kak svfct, dober nank podeliti, za otročiče in bolnike poskerbeti.
Zelo napačno je, ako se ljudje kake duhovnije proti duhovnemu očetu obnašajo kakor ptujci, le drugam hodijo k Božji službi in jih domači duhovni še poznajo ne.	(Konec prih.)
Iz Ljubljane, 19. oktobra. (Marijanišče.) Med dragimi slovesnostmi, ki so se godile včeraj v Ljubljani naj omenimo tudi eno, ki jo, seveda, bila bolj tiha in neznatna, a toliko bolj prisrčna in mila. Darovala se
{'e namreč pervič sv. maša v Marijanišči in sicer v ičnej prostorni sobi, v kteri so se tudi dosedaj zbirali dečki k molitvi. Po dobroti preč. g. žup. Fr. Hrovat-a se je namreč postavil v omenjeni sobi msjhen, a znamenit prenašljiv altar, ki je bil včeraj ves obdan z zalim cvetjem. Tako se je zamogla po višem privoljenju obhajati sv. maša za male gojence, ki so v lepem redu in z zglednim obnašanjem — pa tudi z gorečo molitvijo -r počastili Jezusa, ki je bil ta dan v presveti daritvi pervič pričujoč v ti hiši. Pazljivo ao poslušali primeren nagovor, kratko homilijo po sv. evangeliji, ki jih je opominjala sprejeti Jezusa mčd-se tako, kakor Cahej. Kaj pa da se jim je tudi priporočilo moliti, da bi kmalu zamogli Jezusa sprejeti v lepo in stanovitno hišo Božjo — v domačo kapelo. Saj to upanje ni goljufivo, da se bode pomoč božja hitreje oglasila zavoljo prošnje nedolžnih otrok, kakor pomoč človeška. — Za spomin so bili otroci po zsjutreku v obednici obdarovani z jabolki. Lep vtis je napravljal izgleden red pri dečkih. Težko je biti sredi ljube mladine v takih trenotkih, da ne bi človek dal ji svojega serca.
Kapela se doveršuje. Vrata, okna in tlak — to je že vstavljeno in sedaj bode mogoče dodelovati notranjost Vsakdo lahko spozns, koliko še manjka, koliko skerbi bode to prizadelo. Kdaj da se bode blagoslovila, bode se zamoglo kmalu naznaniti. S perva se bode treba zadovoljiti z najpotrebnišimi napravami Ker upamo, da bode Bogu ljubo to novo prebivališče in tudi dobrim ljudem, se h krati nadjamo, da celo lepote sčasoma v hiši Gospodovi ne bode treba pogrešati. Največa lepota, pa bodo nedolžna otroška serca, goreča molitev in pa lepi nauki, ki se bodo dajali tukaj.
Gospod je rekel: „ Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo". Ali ni tedaj prav, ako rečemo: Pustite male zbirati se pred Jezusom, ker jih sam vabi ? — Bog spolni kmalu te želje in blagoslovi mlado setev za nebeško kraljestvo.
Iz Šent-Vida nad Ljubljano. (Osemstolet. nica.) (Dalja.) V sredo, 14 oktobra, bil je kaj zna-menit in lep dan sa naio duhovnijo. Prišli so namreč nekteri častiti gospodje duhovni, naši rojaki, počastit corker svoje rojstne fare, povzdigovat slavnost osem-stoletnično, in se vdelešit duhovnik dobrot in milosti s katerimi je bila naša cerkev obdarovana.
Zjutraj ob osmih opravili so vsi zbrani gospodje mertvsške molitve, bilje, za vse umerle svoje rojake duhovnike, potem so č. g. Joief Laznik, Dobrovski, kaplan, peli slovesno černo sv. mašo v imenovani namen. Po sv. maši je bil obhod na pokopališče, ker so se opravile dotičae cerkvene urolitve pred sv. Križem, pa tadi v kapeli, aa groba raajcih dveh čč. gospodov Sapnikov Blaža in Antona.
Pobožnega Jjadstva sošla se je bila velika množica, in preč. gospod Janez Babnik, verii župnik To-pliški, imeli so do sbraaik vernikov prav priserčen in spodbudljiv ogovor; sledila je slovesna včlika sv. uit, katero so peli č. g. Janez Berlic, beneficijat v Kropi Po sv. maši bfl ie ie slovesni .Te Dem" v zahvalo sa vse dobrote, katere so duhovni, šentviški rojaki, prejeli od svoje firme cerkve.
Bes, prelepa je bila nusel da bi se vsi gg. da-hovoi, šentvttki rojaki, ss« zdaj o obhajali osemstoletnice v 8eat-Vkla, ia se skapno veselili nad častjo in slavo, katsro ie naia dahovnija fanela v tek prazničnih dneh, in hvsla č. g. beoefe$ata J. Berife-a, ki je gespsdsm dopisoval, da bi se ricapaj zbrali v ieatrVida. Skoda, da ni bOo mogoče ss prav ymm ililillll te prelepe slavnoeti, ker nekteri 1M so po taMsi vilik doma zaderžaai Ti po, ki ss " " čas svojega življenja ne bedo 188».
In Tersta. J listina, kliče leržaškim
godbe ee ism zveršiti, dogodbs zsdsvsjočv, Tsrst in nošo vero. Bližnji meeec november se sMsns psto stoletje, odksr je bila posvečena častitljiva bazilika in stojnica, ki uaa ime slavnega vašeca someščana in
zavetnika, mučenca s. J usta. — Dalje pojssnujo, da posvetil je bil sedanjo cerkev škof Henrik pl. Wilden-stein 27. nov. 1385. Poprej sto bili dve cerkvi, Marijina in sv. Justa, vsaka posebej; ker pa je bila vsaka izmed nju premajhna za stoljnico, so obč zedinili v eno cerkev, nima torej že zdaj — edinosti in prave simetrije. Osnoval so bode torej odbor, da pospeši vravnavo stolj-nice v pravem zlogu, ker zdaj je zmčs bizanškega in romanskega zloga.
Opravila o tridnevnici ae bodo verstile tako-le:
Od 31. t m. do 2. novembra bode izpostavljeno v stoljni cerkvi ves dan sv. Režnje telo. V petek 30. t m. o mraku bode zvonjenje po vsih cerkvah Tersta in okolice naznanjalo slovesno petstoletnico. V soboto 31. t m. zjutraj: Pontiiikalna maša Nj. Via. milostljivega nadškofa Goriškega, dr. Alojzija. Zorna. Popoludne večernice, pontifikant mil. škof Teržaški. V nedeljo, 1. novembra: Pontiiikalna maša, mil. škofa Teržaškega. Ob 4 popoludne slovesne večernice, pontifikant Njih ekscel. prevzvišeni nadškof Ant. Grasseli iz Rima.
V ponedeljek 2. novembra ob 10 dopoldne. Pontiiikalna maša Nj. ekscel nadškofa Grasseli-ja. Popoldne ob 3'/g večernice, pontifikant mil. škof Teržaški Zadnji dan, to je 2. novembra, bode po maši zahvalna pesem. Valed petstoletnice ne bode posta k Vsem Svetnikom 31. t m., ampak je v isti namen zapovedan post v sredo 28. t m. Vsi tisti verni, ki bodo omenjene tri dni spo-vedali, obhajali se in molili po zapovedi sv. Očeta, ter obiskali cerkev sv. Justa, vživali bodo popolnoma odpustek, kateri se nanaša tudi na duše v vicah.
sv KrilJiTlt f^ti!- KriU-}	družba
Glavina.	»^svitli škof dr. Janes
Is tajnikovega poročila
Od 1. 1863, kar se je družba pričela, . . pristopilo 344 duhovnov; izmed teh jih je že iSfeJ 107; nekaj jih je izločenih ali odstopilo, ter jih ostaiP še 224. Nekteri so še na dolgu s listnicami opravljenih dolžnosti; taki nsj do zadnjega oktobra, ako želč še udje ostati, pošljejo izkaze, da oo opravili sv. maše in molitve za umerle oobrste.
Ta bratovšina je prav lepa in tolažljiva zlasti sa take, ki nimajo posiočkov. da bi smgli sa po smerti kaj zase poskerbeti. Za vsakim asMrlim družbenikom namreč vsak ad sakrst mašuje in opravi celi officimn, — pa še pooobej enkrat aa leto aa vse mošnje; tedsj v enem meoea po ovoji smerti dobi 224 os. maž, če oo udje natanko dsriš zavesa. Plača ps ls sssm> o pristopa 5 gld. enkrat sa vssMj. Piadssdsili družbin jo sdej naša prošt dr. Jas. Snet in tejuik prečast. gosp. Mik. Dsbslak v Tersta.
hiivQ#L
Koko jo nokdo nekoga kmotn napravil, da jo rad k ev. maii hodil.
Na
ni prsv dobro. Živel jo v n) kmet, ki si k or. šesi zdravnik Parsdis kil je pa sraven dra^Jkvca tadi veeten kristjan. Njegova kriotjsaska Iju-besen do bližnjega imela je snogo pa veliko moč do bližnjega. On sam ni nikoli zamudil onega, katerega je sdravil, tadi k spolnovanja verskih dolžnosti opominjati.
Nekega dne srečal je tisti brezverai kmet s težko oUoienim poljskim vozom kočijo doktorjevo. Ker pa' kmet ni pazil, zadela sta oba voza tako močno skupaj, da je bila doktoijeva kočija popolnoma razdjana, in zdravnik je bil skoraj mertev ostal. V začetku, kmet ni vedel, koga ima pred seboj in koliko ga bode njegova neprevidnost stala; ko pa spoznš zdravnika Para-dis-a je bil bolj miren. »Odpustite mi", je osramoten rekel. „Spoznam svojo veliko nemarnost, in krivico; pa ubog mož sem in mi ni mogočo poverniti škode, katero sem Vam storil." „To bo pač težko šlo, moj prijatelj", odgovoril je doktor mirno, „da bi mi voz vi zopet popravili, in da bi jaz zato od vas denaija tirjal, to bi bilo nazadnje nepotrebno. Midva se hočeva tedaj po-goditi.-
Jaz ne zahtevam od vas nič, toda le pod to po-gojo, da vsako nedeljo v tem letu k sv. maši greste in za-me molite. Kmet sprejel je to z veseljem, čez nekoliko časa pride kmet k zdravniku, se mu zahvaljuje za dobroto, in ga zagotovlja, da od tistega časa še nikoli nobeno nedeljo in praznik ni zamudil sv. maše. „No dobro, moj ljubi", pravi doktor dobroserčno, nkakor ste to leto za pokoro, ker ste mi voz končali, k sv. maši hodili, tako bote vendar to nadaljevali do konca svojega življenja in pridno k sv. maši hodili, da se poslednji dan obvsrnjete nezgode, ki bi ss vas utegnila imeti še vse hujši nasledke, kakor ta, ker ste meni voz poterii"
Ginjen od dobroto in človekoljubnoeti doktoijove
m
obljubi kmet, d* hoče nadaljevati v spoštovanju te dolž-oooti.
Po kmetih pri nas morebiti ni veliko tacih goopo-darjev, ki bi ob nedeljah in praznikih sami ne hodili k sv. maši; pa dosti jih ie, ki ne skerbč sa družino, slasti sa pastirje, da ki to dolžnost spolnovalL Pastirji nsj Zjutraj zgodaj ženo živino past, ter jo lahko do časa napasejo in potem svojo keršanako dolžnost spolnijo.
Gorj6 pa mlačnežem po mestih, ki is zgoli lendbe ali pa lakomnosti tako veliko cerkveno zapoved prelom-Ijujejol V veliki reči božjo ali eersveno zapoved prelomiti je smertni grehi
Razgled po svetu.
Dunaj. Te dni so bile v deržavnem zboru sdresne obravnave, dogovori o odgovora, ki ss issa oddati Mj. veličanstvu na prestol ni govor, o kterim oo bile pričete letošnjo seje deržavnega zbora. Ko se te obravnave dovoršč, kodo mft odloženo de mosca prosenca Mod dragimi govorniki je posebno dobra govoril m g. kanonik Dna. Craralo evračsl jeHberalne
' čoi, da ee nssoštvo satira; poeobno	je
od L 1810—1815 se sa dolgovi m m 878 anionov, tedaj sa vsuknhteft ^stf^L
_Js pimlli^. vsnkfli In narednik mzmsr-!
ni to žesslo veritunee narodnega hujskanja? K spoštovanje pri dresih narodih si s tisi Praska pridobiva, ud sama glsda!
Dakemč. (Konec človeškega Uanjs.) V Lisabon ie s Zelčnega obgorja (Gap Verde, 8t Jacgueo) doopelo naznanilo, da je Dahomejski kralj prosil portngijškega poglavarja pri sv. Tomžu, noj PortogaLska sprejme varstvo nad kraljestvom ob obredi Dahomejskem. Kralj je obljubil, da bodo nehale strašne letne človeške žertve. To je silno veselo, ker klanje in torpinčonje ljudi v tem kraljestvu je bilo grozovitno. — Zdaj niy pa kdo pri jasni pameti pomisli, če so marsiktere vojske pri „olikanih narodih* dosti lepši, kakor dahomejske žertve.
Kraljici — vsem udom N. lj. G. — Sreča pri domačem živinčetu. — Še vedno zelo bolehen duhoven oe prav živo priporoča vsem udom v goreče molitve bratovščine N. ljube Goopč, da bi oo ga Ona, „Zrayje bolnikov**, usmilila in mu sprosiia ljubo zdravje.
Zakrile.
Zbolelo nam je več živine za skoraj neozdravljivo boleznijo; obljubila pasem, ako ozdravijo, v „Zgod. Danici" zahvalo naznaniti, in res: Živina nam kmalo vse ozdravi na goreče priporočanje k sv. Antonu. — Naj služIjo te verstice v povzdigo zaupanja in češenja tega mogočnega priprošnika!
Is Savinske dolino na Štajerskem.
Koledar a, prihodnji teden:
96. vinotoka. & Evnrist. — 27. S. Sabina. — 28. Ss. ap. Simon in Joda. — 29. & Narcis. — 30. S. Al-fons Rodrigoc. — 31. (Poet k vsim Svetnitaa.) S. Vol-bonk.
In tak*
i8.
In ir rim ■■!>■■ Iignfti, dn je sv. Peter, porvi vidni poglavar sv. Inrniti v Ha, sedi postavil ovni škotski sedež nko škodjo, ktere iknf je ob enom
Bratovake zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Neki gospodar priporočen z družinico in živinico.
—	Neka preklinjavska žena, da bi jo Bog razsvetlil in bi se po kaki poti spreobernila in nehala pohujševanje dajati. — Neka uboga mati priporočajo svojo zelo bolno hčer s tremi malimi otroci, da bi ji naša ljuba Gospa in sv. Anton sprosiia ljubo zdravje, saj še za nekaj čaaa, da bi otročiči nekoliko odrasli. — Mladeneč za pravi poklic. — Dva zbegana mladenča. — Duhoven svojega duhovnega sobrata v veliki nevernosti prav živo priporoča v gorečo sMlitev in v pobožne zdihljeje k nebes
In muflonih v Poeta, je bfl zavoro ovoje stosovftsioti v veri k osoorti v ognju oboojon. A te ga nI prav nič pioshoiilo, io vooolllo ga je, sekaj ko je gorečo gormsdo videl pradseboj, je zapel neko hvalne pesem, klora je bil sam složil in svojim učencem ta pisano zapustil Sol je tedaj prepovejo v ogenj in v smeri.
Sv. Dmkola, opat nekega benediktinskega samostana, jo lota 585 s sv. Kolumbanom z Irskega prišel oe Francosko, kjer si je na semljišči nekega pooestniza borno kočico postavil sa stanovanje; ali posestnik se je zarad tega strašno znosil nad njim, in ga telesno hudo poškodoval Kazen božja ni izostala, zakaj grozo-vitnež je nagle smerti umeri. To je njegovo vdovo tako pretreslo, da je svetniku podarila vse zemljišče. Tu je tedaj sveti mož zidal samostan, ki se je prav kmalo napolnil s pobožnimi menihi. Umeri je današnji dan leta 625.
Sv. Facij je bil leta 1190 rojen v Veroni na Laškem. Po ovojem obertu bil je zlatar, in ker je vseskozi pošteno ravnal in pobožno živel, mu je Bog dal srečo. Po nevošljivosti nekterih tovarišev in meščanov je bil prisiljen se umakniti iz Verone, Iger so ga preganjali in se je podal v Kremono, kjer je vse svoje premoženje razdelil med uboge. Zato so ga Kremončani silno radi imeli iu mu branili, ko se je čez nekaj časa hotel po-verniti v Verono. Sel je pa vendar; poprejšnja nevoš-ljivost se je zopet zbudila, moral je sv. mož celo v ječo, se vš, da po nedolžnem. V tistem času je pa nastala vojska med prebivalci Verone in Mantove; pervi so na pomoč poklicali svoje sosede Kremončane, ali ti niso hoteli drugač na pomoč priti, da so izpustili v Veroni Facija is ječe. Tako je bU služabnik Božji rešen. Po rešitvi se je preselil otalno v Kremono, kjer ai je napravil majhno kapelico in ondi votanovil „red sv. Duha", društvo možakov s namenom, bolnikom streči, jetnike
referati, reveže podpirati itd. Umeri jo 1. 1272. ČaatUo ga t Kremoni na Laškem.
Sv. Kaena, mučenica, ktero ao zavoljo av. Vete aožgali.	'
Sv. Leobard je živel 22 let t neki akalnati dnpli na Francoskem in je slovel zavoljo svoje posebne ponižnosti. Tudi več čudežev je Bog storil po tem svojem služabniku.
Sv. Mozej m Amonij, mučenika. Bila sta vojščaka rimske armade v Pontu in ata zavoljo av. vere mučeniško smert storila v ognju.
Sv. Priska, devica in mučenica v Rimu. Trikrat je bila zavoljo stanovitnega apoznovanja sv. vero pred sodmjo zaslišana, trikrat grozovito terpinčena, naposled pa ob glavo dejana. Njej na čast stoji v Rimu krasna cerkev.
Sv. Voluzijan, škof v mestu Turon-u na Francoskem, je bil goreč branitelj katoliške vere zoper krivo-verce, kteri so ga tudi pregnali, da je umeri v veliki revšini 1. 490.
Listek za raznoterosti
Pereška škofija, kakor ao sliši, nima nobenega bo-goslovca. Umeri jo proč. g. dekan v Plominu (Fianona), Anton Vlašič. R. L P.
Navesti v katoL bukvami. Heinrich v. Frank-reich Graf von Chambord, Graz 1885. Lična knjiga čez poldrugi ato strani, apodbudljivoeti iz njegovega življenja. Cona 50 ald.
Betracbtungon fibor dio ewigen Wahr-heiten vom heil. AJphooa Lig. v. Dr. Peter Macherl, Graz 1885. Vel. oam., 485 str. Knjiga dobra za vsako rabo, tudi pri pridigah. Cena 1 gld.
Clericua orana .... Ant AL Scblftr. Znani dober molitvenih. Obseg, tiak, vezek — vse izverstno. C. 1 gld. 50 kr.
Port-monaie Kalendor pro 1886 — tako majhen, da ao komaj vidi, pa ima vendar nekaj rabnega. C. 20 kr.
Regenaburger Marien-Kalender f&r das Jahr 1885, a prav lepo slikano podobo Naše Gospč preav. Serca. Cena 36 kr.
Flis 2 gld. — Iz Osilnice 2 gld 50 kr. — Mina Knapič 40 kr. — Marijana Gašperc 50 kr. — Iz Zavratca 5 gld.
—	Iz Suhora po č. g. župniku M. Tomc-u 20 gld. —< Iz Naklega 4 gld. 34 kr.
Za pepcodovtme na Gorenjskem: „Za duše v vicahM 5 gld. — G. g. kurat Al. Pnc 4 gld. C. g. župnik J. Zeller 2 gld/
Za afrikanski misijon: „Za duše v vicah" 20 gld.
—	Z Dobovca 2 gld.
Za misijone v Kini: „Za duše v vicah 20 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: „Za duše v vi-cah 20 gld. — Z Brezovice 3 gld
Za največje potrebe: „Za duše v vicah" 5 gld.
Za sv. Detinstvo: „Za duše v vicah" 20 gld. — Po č. P. Jožef" 41 gld. 96 kr. — F. Osredkar 1 staro dvajsetico. — C. g. katehet A Keržič 54 gld. — C. o. Metodij Poljanšek 15 gld. — Č. g. Fr. Perpar v Trebnjem 33 gld. 50 kr.
Naznaqje podpir&nim dijakom in letujem. Ss. Simona in Jada dan, to je, v sredo 28. okt.: bo v Senklavžu pri oltarji Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Seroa ob 7V« (cetert na osem) sv. maša za vse pre* blage dobrotnike in podpornike šplske mladine. Vsi podpirani naj pridejo k sv. maši in naj zvesto molijo, da bi usmiljeni Bog na prošnje Naše ljube Gosp4 presv. Serea dobrotnikom na tem in na unem svetu sto- in stokrat poplačal njih dobrote in zlasti tudi spolnoval naj gore&uie njih želje. Lepo bi bilo, ko bi tudi starši ali svojci podpiranih dijakov po deželi ta dan v zadevnih cerkvah bili pri sv. maši, ter bi molili v ravno povedani namen in pa za svoje sinove, da bi ne bili okuženi od brezbožnih zgledov, kakoršfii so povsod nastavnem,
Pogovori i gg. dopisovalci.
G.-r: Velodpteri rasnoperi, Prileteli, dobro sadeli! Ad „Nnlla red*.: Doleo et coadoleo; aet epee noetra althn po-
Dobrotni darovi.
Za Hudentovsko kuhinjo: Č. g. Mat. Jereb 5 gld.
—	C. g. župnik Matija Zamik 5 gld. — Preč. g. dekan Mart Skubic 10 gld. - C. g. Sim. Kosmač 5 gld. — C. Fr. Mekinec 1 gld. — G. L Ravnik 2 gld. — 6. g. župnik Fr. Dolinar 2 gld. -t- C. g. Al. Pnc 2 gld. — Z napisom: „za uboge duše v vicah* 20 gL za Bošnjake ljubljanske. — Neim gospodar 20 kr. — C. g. J. Smrekar 2 gld. — C. g. Orehek 2 gld. — Neki duhoven 1 gld. Caat g. kapi. Jan. Brenee 3 gld. — C. g. žup. A. Jerše 2 gld.
Za opravo uboimh cerkev ljubljanske Škofije: Pa čč. Uršolinaricah 13 gld. 42 kr. — Iz Strug zopet 2 gld.
—	Marija Čemažar 1 gld. — Ana Mihelič 50 kr. — Gosp* Terezija Heidrich 2 gld. — lz Cerkejj pri Kerški vaai 3 gld. — Iz Koatanjevice 6 gld. 75 kr. — Mina SkvarČa 1 gld. — Maijeta Skvarča 1 gld. —Proč. g. J.
rita. — G.-b: Ephemeridibu« dcliberantibac mene« trenrit — J. Ferd. ? Bok.: Opomnili odprsrništro earad Betov. — G.—1— na R.: „Drobt." precej prib. in proeimo nadalje*. Preserčna sahr. sa to in nno! — G. —č: Ultra, modorf Grat int!
Prijateljem oziroma na 18. okt
Hvala Vam, prijatli dragi, Za spomin častitek blagi! Gddovnic premili glas
v
Se močneje veže nas. Kar želite Vi za god, Verni tisučkrat Gospod!
Vrednik.
Odgovorni vrednik: Laka
— Tiskarji in saložniki: Ješef Blaznikovi nasledniki v LJubljani.