Stov* 121. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu* w sr#do, ž. maja 1917 Letnik XUk Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asi>kega >t. 20, I. uadstr. — Vsi dopisi nnj se pošiljajo uredništvu lista. Neirankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni r.rednik Štefan Godina. Lastnik konsoreij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo let o.......K 31 20 Za pol leta................. 15 60 za tri mesece................ 7 80 za nedeljsko izdajo za celo leto....... 620 za pol leta................. 3*60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjevt zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................. po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.^ vsaka nadaljna vrsta............. 2.-- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inserntni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiSkega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Avstrijsko uradno poročila. DUNAJ. 1. I kor.) Uradno se razglaša: I. maja 1*117. Na \ seh bojiščih nobenih važnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, trni. nemško uradno poročilo. BEROLIN. 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. maja 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehia. Pri ArraSu je bilo bojno delovanje artiljerije na obeh bregovih Scarpe menjajoče močno. Pred našimi bojnimi črtami pri St. Quentinu se vrše \ sak dan manjši boji naših varnostnih oddelkov s sprednjimi sovražnimi četami. St. Ouentin sam je pogosto obstreljevan. \ čeraj je bila katedrala petkrat zadeta. \rmada nemškega cesarjeviča: Ob Aisni, ob prekopu Aisne—Marne in v Šampanji med Sillerv in nižino Suippes se je nadaljevala topovska bitka z majhnimi presledki: med Soissonsom in Reim-soin je bila predvsem proti večeru srdi-tejša. Ponoči pri Berry au Bacu, Brimontu in vzhodno Courcv napredujoči sovražni izvidni oddelki so bili odbiti. V Šampanji je uarastla dopoldne topovska bitka do \eč ur trajajoče najhujše silovitosti. Opoldne se je pričel med Prosnesom in Aube-rivom francoski napad. Privedene so bile sveže divizije, da bi nam iztrgale višinsko postojanko južno Nauroy in Moronviller-sa. Naval se je ob žilavem odporu naših čet izjalovil. Po hudi semtertja valoveči borbi so ostali tamkaj se bojujoči baden-ski. saški in braniborski polki v polni posesti svojih postojank. Sovražnik ie imel težke izgube. Drugi napad, ki je bil izvršen zvečer južno Nauroy. ni mogel izpre-meniti neuspeha. Armada vojvode Albrehta \ irt.: Nič novega. Včeraj je bilo v zračnih bojih sestreljenih 22. s topovi 3 letala. Trije naši enokrovniki so napadli >kupino 5 francoskih pri veznih balonov sev erozapadno Reimsa in jih vse uničili. Vzhodno bojišče. — V več odsekih fronte je zahteval ru>Ki topovski » geni naše krepko protidelovanje. M j c e d o n s k a fronta. — V kolenu Cerne in zapadno Vardarja se je nadaljeval že zadnje dni živahnejši ogenj. Prvi generalni Kvartimioister: pl. Ludendorfi. VEČERNO POROČILO. BLROL1N. 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. maja 1917, zvečer. Pt- \rrasu, ob Aisni in v Šampanji za nas ugodni topovski boji. Pri Monchy in Fontains kakor tudi pri Cernj so se izjalovili trancoski in angleški delni napadi. Na vzhodu nič novega. Bolgarsko uradno porodilo, SOM J A, 31). I Kor.) Generalni štab poroča: \\acedonska fronta: Na celi fronti precej slabo boi no delov a nje. ki je bilo karakterizirano predvsem s pičlim topovskim ogniem, ki je bil le v ktdenu Cerne srdiiejši. Živahno letalsko delovanje na celi fronti. V zračnih bojih v kolenu Ceine in na vzhodu je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal. Romunska fronta: Pri Tukeji stielianje s puškami med pred-stražami. Pri Isaceii posamični topovski streli. Turško uradno poročilo, CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Z živahnim delovanjem naših patrulj je bilo konstatirano, da je sovražnik na več točkah umaknil svoje prednje straže in patrulje. Tam. kjer ie med našimi in sovražnimi patruljami prišlo še do bojev, so se končali ti povsod v naš prid. Posrečilo se nam je zasesti več vasi, ki so bile dosedaj v rokah sovražnika. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. P O D L I JLI i k Miliionar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgeo Cbavette. — O. o! — je dejal, kot da bi bil vi de Lozeril človek, kateremu je kaj na tem. ali se d v oboj uje enkrat ali dvakrat. \ idel sem vas večkrat na delu in vem. da ne vprašujete bogvekaj, kakšnega nasprotnika imate.....O, saj vem, da znate neki sunek, za katerega sem vas vedno zavidal. Ta pogovor je precej hudo razburil gospo Brichetovo, ki je nemo stala ob levi. Pavlina se je delala, nagnjena na svoje vezilo. kot bi sploh nc bila opazila Loze-rilove navzočnosti, dasiravno je čutila, da so njegovi predrzni pogledi venomer uprti vanjo. De Lozeril pa je veselo nadaljeval: Btniite prepričan, gospod de Ba-ditre, da sem se samo šalil. Kako bi vam DUNAJ, 1. (Kor.) Dne 29. t. m. zvečer je brodovje naših pomorskih letal z dobrim uspehom obmetalo z bombami baračna taborišča in vojaške naprave v Villi Vi-centini in opazilo več požarov. Vsa letala so se vrnila. Nato sledeči napad dveh sovražnih letal na kraje pri Trstu ni imel uspeha. Brodovno poveljstvo. Uspehi pod vodniške volne. BEROLIN, 30. (Kor.) VVoIffov urad javlja: Razen v aprilu naznanjenih uspehov podvodnikov je bilo v Kanalu, v Atlantskem oceanu in v Severnem morju po naših pod vodnik i h ponovno potopljenih 113.« hm i registrskih hrutto-ton ladijskega prostora. O bojih na zapadu. BEROLIN. Mi. (Kor.) Wolffov urad poroča: \ sled težkih izgub, ki so jih imeli Angleži v bitki 2fs. aprila, se je pokazala včeraj v ozemlju Arrasa splošna izmuče-nest. Vendar pa se ie močni angleški topovski ogenj nadaljeval ves dan. posebno na severnem krilu bojne fronte. Ob Aisni je tekom dneva topovski boj na celi fronti znatno naraste! in postal v večernih urah izredno srdit. Tudi metanje inin na tej fronti je bilo iako srdito. Naša artiljerija se je uspešno bojevala s sovražno in imela dobre učinke proti sovražnim baterijam in zbiranjem čet v sovražnih jarkih. Od zgodnjega iutra razsaja sovražni ogenj tudi v Šampanji z največjo srJi-tostjo proti glavnemu bojnemu odseku. Razširil se je tudi na ozemlje južno Aube-riva. BEROLIN, 1. (Kor.) Wolffov urad por »-ca: Izjalovljenje francoskega prodornega poizkusa v ozemlju Reimsa dne 10. aprila je samozavest francoskih čet močno omajalo. Izpovedbe ujetnikov 66. pehotne divizije potrjujejo, da je bilo moštvo te divizije prepričano o nepotrebnosti nadalj-nih napadov pehote, ker dne 24. aprila ni hotela izvršiti zaukazanega napada na Corbellv. Napad je bil preložen na 25. t. m., a se tudi potem ni izvršil. Bitko dne 27. aprila je šteti med najsrditejše in naj-izgu Donosnejše rratieorc v zaamiii ict±-nih. Na bojišču v Artoisu, ob Aisni in V Šampanji so se vršili v teli tednih zgodovinsko važni dogodki. Nemški narod zamore popolnoma mirno pričakovati končnega izida gigantskega boja. Sovražna uradna poročila. Mi. aprila. — V dolini Cainonica je sovražen oddelek v noči od 2S. na 29. t. m. nenadoma vdrl v eno naših sprednjih stražnih postojank tonalskega prelaza; strazna postojanka je bila takoj zopet popolnoma zasedena. Tekom včerajšnjega dne delovanje artiljerij s presledki, zlasti v travignolski dolini (Avisio), ob gornjem delu potoka Costeana (Boite) in v ozemlju (jorice. Forsirano delovanje sovražnih poizvedovalnih oddelkov ob vsej fronti je dalo povod za živahne boje vzhodno Tiarna (lagarinška dolina), na pobočjih se-verozapadno Mt. Maja (posinska dolina). zapaJno Samona (reka Maso—Brenta), v zaiezerski kotlini (Žilica), na Rombonu (gornja Soča) in zlasti na višinah vzhodno (iorice ter na Krasu. Prizadejali smo nasprotniku občutljive izgube ter smo ujeli kakih 20 ujetnikov, med njimi enega častnika. Tekom večera so sovražni letalci obinetali z bombami majhne kraje ob dolnji Soči, ali povzročili so le lahko škodo. V povračilo ste se dvignili dve naši povodni letali ter ste obstreljevali sovražno letalsko postajo pri Trstu. Povrnili ste se nei>oškodovaui. Nova Rusija. Delavski svet. — Sklepi kongresa zastopnikov frontnih armad. BERN. M>. (Kor.) >Petit Parisien« poroča iz Petrograda: Delavski poslanci so sklenili, da preurede delavski svet. I Usedanje svetovalstvo naj dobi 600 članov za posvetovanje o tekočih poslih. Mali svet naj bo istotako sestavljen iz enakega števila vojakov in delavskih poslancev. Malemu svetu naj pripadajo dalje razven zastopnikov socialističnih strank in delavskih organizacij načelniki poklicnih organizacij. delavskih in konsumnih društev. Pri zadnjem glasovanju je združila skrajna levica nase le 92 od 500 glasov. V Pe-trogradu zborujoči kongres zastopnikov frontnih armad je sprejel predlog, glasom katerega naj imenuje vsaka armada tri armadne komisarje, ki naj zastopajo pri vladi delavski in vojaški svet in rešijo vsa vprašanja, ki spadajo v območje ar-madnega poveljstva. Armadni komisarji naj odobre povelja vrhovnega poveljstva. Imenovanja naj izvrše generali, toda komisarji imajo pravico protestiranja. Dnevno povelje Gučkova. PETROGRAD, 30. (Kor.) Vojni minister Gučkov je izdal na armado dnevno povelje, glasom katerega sme v bodoče vsak armadni zbor, vsak polk in vsaka stotnija izvoliti lastne posebne odseke, ki naj skrbe za vzdržanje miru. discipline in oskrbe in za zakonite odredbe proti zlorabi službene oblasti od strani polkovnih poveljnikov, kakor tudi za poravnavo sporov med oficirji in moštvom in priprave za" volitve za ustavodajno skupščino. Ententa na Grškem. BERN, 30. (Kor.) Glasom Iyonskih listov je bila zgrajena zvezna cesta Santi Qua-ranta—Solun, po kateri zamorejo voziti tudi avtomobili. Italijani so zgradili cesto Santi Ouaranta — Herceg. Francozi pa ostali del. tudi mogel kaj očitati zaradi tako dobro porabljenega časa. Prav vaši vnemi se moramo zahvaliti, da smo rešeni vseh teh lopovov, ki so bili v Cartouchevi družbi.... kajti kakor se pripoveduje splošno, je ovadil veliko svojih tovarišev. — To ie res. — je dejal sodnik, — kajti ovadil tli samo storilcev dejanj, o katerih je že bilo obveščeno sodišče, temveč je pojasnil tudi vse doslej neznane zavratne umore. _ O, vse____vse? — je dejal de Lozeril in dvomeče zmajal z glavo. _Da, vse. — je odgovoril sodnik s poudarkom. — Tem bolje, kajti, na mojo vero, bil bi jako vesel, da bi izvedel, kako naj si pojasnim skrivnosten dogodek, čigar neprostovoljna priča sem bil----in o katerem sem se pozneje, ko se mi je popolnoma povrnil spomin o njem, prepričal, da je tudi bil tak za v ratni umor. Odstavitev generala Nivella. CURIM, 30. (Kor.) >Ziircher Post« poroča iz Milana: Časopis »Italia« smatra odstavitev francoskega vrhovnega poveljnika generala Nivella kot izvršeno dejstvo. Vzrok je iskati v njegovem pritiskanju. ki je zahtevalo ogromne žrtve od francoske armade. PARIZ. 30. (Kor.) Agence Ha vas potrjuje imenovanje generala Petama za načelnika generalnega štaba. Prvi vpoklici v Amenki na podlagi novega vojaškega zakona. AMSTERDAM, 30.^ (Kor.) >Handels-blad- poroča preko Londona iz Amerike, da bo prvih 500.00(1 mož na podlagi novega vojaškega zakona vpoklicanih 1. septembra. Hirovio konferenca v Stockholmu. KOPENHAGEN, 30. (Kor.) »Berlingske Tidende« poročajo iz Stockholma: Včeraj so se vršila v klubovi dvorani socijalistič-ne stranke državnega zbora dolga posvetovanja o pripravah za predstoječo mirovno konferenco. Navzoči so bili: Nizozemci Troelstra. van Kol in Alabarda. danski minister Stauniug in Švedi Bran-ting, Moller in Soderberg. Stauning je odpotoval včeraj zvečer v Kopenhagen. Huysmans prispe v Stockholm v por.de-Ijek, istotako Rus Lepak. Nizozemski poslanci imajo veliko zaupanje v konferenco: pričakujejo posebno, da se kljub nasprotnim poročilom udeleže konference tudi francoski socijalisti. Tukajšnji list »Sozialdemokraten« objavlja pismo tajnika mednarodnega socialističnega urada. Huvsmansa, glasom katerega se bo vršila mirovna konferenca dne 15. maja in v naslednjih Jneh. Edino točko dnevnega reda tvori razpravljanje o mednarodnem položaju. tekii brez vsakega nereda. NTa shodih je bila soglasno sprejeta od strankinega vodstva priporočena resolucija. Talaat paša pri cesarski dvojici. DUNAJ. L (Kor.) Otornanski veliki vezi i Talaat paša je bil v Laksenburgu od cesarja in nato od cesarice sprejet v posebni avdijenci. Talaat paša je bil popoldne povabljen k dejeunerju pri cesarski dvojici. I. majnik na Dunaju. DUNAJ, L (Kor.) V dunajskem mestnem področju se je vršilo popoldne 22 od so-cijalno-demokratičnega strankinega vodstva sklicanih shodov z dnevnim redom: 1. majnik in svetovni mir. Vsi shodi so po- — Kje se je pa pripetil ta dogodek? — je vprašal gospod de Badiere. — Samo trideset korakov od te hiše, na otoku Saint Louis, v sredi ulice des Deux-Ponti. Sodnik je pomtšljal nekaj časa, da zbere svoje spomine. — Toda Cartouche ini ni pripovedoval o ničemer, kar naj bi se bilo zgodilo v tej okolici, — je odgovoril začudeno. — Jaz sem pa vendar prepričan o stvari, ki sem jo videl sam. — je odgovoril de Lozeril vztrajno. — Kako pa potem, da niste ovadil ničesar sodišču? — je vprašal sodnik. — Prav je. če pravite tako____ toda namesto do odgovorim na vaše vprašanie, mislim da je bolje, če vam povem ves dogodek. De Lozeril se je obrnil h Colardu, ki je pravkar vstopil s sodnikovim plaščem, in mu dejal: ' — Dajte mi naslanjač, dragi moj. 0 očigled sestanku parlamenta. Glav no glasilo narodne svobodomiselne stranke. »Narodni Listv«, naglašajo v soglasju z nami — glej včerajšnjo našo politično vest pod naslovom »Naš notranjepolitični položaj«, — da je z odnehanjem od oktroiranj že izjavljen namen, da se izbere redna konstitucijonelna pot, za katero se je naš vladar izrekel takoj ob zase-denju prestola. Češko glasilo pa opozarja vlado, da mora razlikovati med nalogami, ki naj jih rešuje državni zbor, in onimi, ki se nanašajo na uravnavo stvari na Češkem. kajti tudi deželni zbor kraljestva Češkega je poklican zakonodajen zastop, ki zaslužuje vsaj isti respekt kot državna ustava. Sodba izkušenih mož pri reševanju čeških stvari more sicer innogo koristiti, ali glas zakonodajne korporacije kraljestva je vendar odločilen pred vsemi. Zato je pričakovati, da se vlada ne izogne sodelovanju žnjo. Potem ndaljuje z ozirom na skupnost napovedanih vladnih namenov, da je pred vsem absolutna narodna in jezikovna ravnopravnost neizogibna potreba države. Državna uprava naj izvede ta vrhovni princip! Istotako neizogibna potreba razmer je, da se vsa notranja uredba države izvede v duhu časa in na podlagi nje historičnega razvoja in nje sestava. Posebno potrebno je, da se okorni centralizem, ki se ni obnese!, omeji le na neizogibne skupne stvari, ter da se povsod uveljavi smotrena in najširša avtonomija v smislu decentralizacije, kakor jo že davno zahtevajo potrebe narodov in dežela na naraven način. Se grome na bojiščih topovi in daljni horizonti so zakriti v dim. Ali jutranja zarja miru morda ni več tako daleč. da bi še nadalje odlašali s pridnimi pripravami za resen prehod k miru ter za bodoče čase mirnega razvoja. Naj se vlada in ves ljudski zastop lotita teh priprav s trdno voljo, ki vidi v pravičnosti in enaki pravici naimogočnejo oporo in naj-zanesljtveje jamstvo, da se edino le na tej podlagi, in ozjr jemaje na posebno svoj-stvenost te države, posreči veliko delo notranjega preporoda in resnične povzdige. Glasilo katoliških narodnjakov Moravske, brnski »Hlas-. izraža nado, da se uresniči pričakovanje cesarjevo glede složnega sodelovanja vseh narodov Avstrije. »Ne bojimo se. da ne bi bili zastopniki češkega naroda pripravljeni za skupno delovanje. Seveda ni to odvisno samo od njih. ampak tudi od tega, kako se bodo vedli zastopniki nemških strank in pa — vlada. Tudi naš narod je preživel perijode politične psihoze, politične zbeganosti, katerih posledice mora nositi še danes. Pridobljena izkustva bodo narodu in njegovim zastopnikom v pouk za bodočnost. Rade volje bodo delovali na pogojih za srečno bodočnost Avstrije, ki ima svojo podlago v polni in neprikrajšani enakopravnosti in enakovrednosti vseh narodov tlabsburžanov. Po teh dveh glasovih v glasilih strank, ki ste si politični nasprotnici, vidimo, kako harmonično zvene preludiji v Čehih sestanku državnega zbora. Vsi so intonirani v eno misel: skupnega dela za skupni blagor in pa v veliki princip enakopravnosti vseh narodov, ki edina more biti v podlago za novo zgradbo avstrijske države. Tudi mi Slovenci smo preživeli svojo politično psihozo, nesrečno dobo hudih iti težkih zmot in grehov, da so nam posledice še danes težko v kosteh vsega javnega življenja. Tudi mi smo si pridobili lež-kih in grenkih izkustev. Tako grenkih, da bi morali — ako bi nam ta izkustva ne služila v pouk za bodočnost — obupavati nad seboj in svojo bodočnostjo! Nu. nočemo biti črnogledi in proroki nesreče. Saj naglašali smo do sedaj od vseh strani princip. ki ga Čehi soglasno postavljajo kot vrlino narodno potrebo: enakopravnost narodov in razni pojavi v našem narodnem življenju v zadnjih časih nam dajejo vero, da bomo tudi mi iskali pred vsem tistega, kar nas združuje: trdna volja vseh za delo v uresničenje tega principa. Samo treba sedaj, nujno treba — ker ura bije že dvanajsta — da pridi primerna pobuda od katerekoli strani za priprave za skupno delo skupne narodne koristi. To potrebo naglasa »Straža in mi jo tudi podčrtu-jemo na ves glas na adreso njih. ki so poklicani v to po narodni volji. Colard je hitro izpolnil de Lozerilovo željo in je stopil potem v kot salona, da bi poslušal baronovo pripovedko. Odkar je izginil Brichet, je ubogi hišnik z največjim zanimanjem poslušal vse, kar bi ga moglo dovesti na Brichetov sled.* — Vsi poslušamo, pripovedujte, gospod de Lozeril. Pavlina je sedaj nehote dvignila glavo in postala pozorna. Gospa Brichetova, ki je sedela v naslanjaču, je mehanično zrla v ogenj in je bila dozdevno vsa zatopljena v mračne misli, ki so jo mamile ze vse od jutra sem. _Torej čujte, kaj se mi je pripetilo, — je pričel de Lozeril. — Dve leti je tega; bil sem tedaj že v službi in sem pripadal škadronu lahke konjice, ki je bil nameščen pod poveljstvom tu navzočega kapitana Fouquiera v Blois. — To je res, in jaz sam sem vam podpisal dopust v Pariz. Razne politične vesti. Politika Nemcev v Avstriji. Te dni je »Arbeiter Zeitung« — glavno glasilo nemških socijalnih demokratov v Avstriji — ojstro kritizirala politiko nemškega Nationalverbanda. Nemško meščanstvo v Avstriji da je opetovano doživelo politična razočaranja. Parlamentarno zastopstvo njegovo je v časih, ko so bile notranje in vnanje razmere ugodne, tako nespretno postopalo, da je vsak uspeh izostal. Vsled tega da trpi ves nemški narod. Cilji, ki jih je zasledoval nemški »Nationalverband polni dve leti, do pred par mesecev, so ostajali tajni, poznani le nekaterim. Deset milijonov Nemcev ni vedelo, kaj hočejo njih voditelji. Vedno se je delalo za kulisami. »Nationalverband« je bil proti temu, da bi sodelovale mase naroda, marveč je hotel vladati sam in deliti milosti. Pravilno obsoja »Arbeiter Zeitung« kot pogreško, da »Nationalverband« ni hotel izprevide-ti, da Nemci morajo delovati skupno z drugimi narodnostmi. Zaključuje: »Narodnostni zakon — ako naj se vzdrži — ne more biti nič drugega, nego kompromis med popolnoma demokratskimi zastopstvi v parlamentu. To je edina varna in zakonita pot; vse drugo je omahljivo, brez podlage. Kakor soglašamo z zaključnimi izvajanji socialističnega lista, tako moramo odklanjati njegovo trditev, da se ni nič storilo za korist Nemcev v tej državi. Neresnico te trditve občutijo vsi nemški narodi na svoji koži in v vseh pogledih — ob vsakem koraku na severu in na jugu države. Kar sc ni posrečilo vodstvu Nemcev, je le, da ni uspelo z licitacijo zahtevanih privilegijev do ne-zmernosti. Ali naj mislimo, da »Arbeiter Zfirnnp ohv^liim ravno to dejstvo?!! Demokratizem in parlament, preuseurmv češke »Zveze« poslanec Stanek se je izjavil tako-le: Demokracija, ki uničava privilegije, pripomore tudi k temu, da se uničijo tudi narodni privilegiji iti da prideta do odločilne besede narodna pravičnost in princip samoodločbe vsakega naroda. »Češka zveza« se je v seji svoje parlamentarne komisije odločno izjavila za obsežno demokratizacijo vsega našega javnega življenja. Ko se sestane parlament, ostanemo trdno na tem stališču, ker smo u ver jeni, da nas vsako razširjenje demokratskih pravic dovaja do narodnega sporazuma. Stališče južnih Slovanov je povsem enako lanskemu in boste ti dve narodni skupini nastopali skupno v vseh važnih stvareh. Malorusi so nezadovoljni z vlado in so na zadnji seji parlamentarne komisije svojih poslancev sklenili resolucijo, v kateri pravijo, da bi bilo odcepljenje Galicije izzivanje maloruske-ga naroda. Malorusi smatrajo vladno obljubo glede Galicije kot postopanje, ki ogrožava delovanje parlamenta in skupno delovanje zastopnikov vseh avstrijskih narodov. Glasilo agrarcev »Venkov« piše* »Ne more se enostavno nadaljevati tam kjer se je prenehalo. Med našimi dnevi in 1. marcem 1914., ko se je centralni pai lament zatvoril, je svetovna zgodovina ustvarila tako mogočne prevrate, da sploh ni možno, da ne bi se pojavili v državnem zboru z elementarno silo. \ lada govori sicer o gospodarskih in socijalnih vprašanjih, ki so spojena z vojno; ali vsa ta vprašanja — četudi so važna m neod-klonljiva — vendar nc izcrpljajo sama na sebi vseh onih želja in stremljenj, ki jih goje narodi te države in ki morajo ravno v teh zgodovinskih dneh priti do primernega izraza. Ravno zato pričakujemo od zastopnikov naroda, da pridejo v parlament s svojim posebnim, širokim, sedanjosti odgovarjajočim programom, ki naj _ Toda ta dopust mi je že potekel, m prihodnje jutro bi bil že moral odpotovati. Tisti večer pa so mi moji prijatelji v neki krčmi v Tournelleu priredili za slovo tako večerjo, da sem, ko sem se opolnoči poslovil, imel že zelo težko glavo. \ zlic temu pa vendar nisem bil toliko opit, da ne bi se bil spoznal. Ko sem namreč prišel iz gostilne, sem si dejal takoj, da me vodi moja pot z nabrežja de la Tournelle naravnost do mojega stanovanja v ulici Saint Antoine. Dvakrat mi je bilo treba iti čez vodo, ker sem moral čez otok Saint Louis, da pridem čez Marijin most v ulico Nonnaint d' Yeres, odkoder gre potem pot naravnost v ulico Saint Antoine. Kakor vidite, sem še mogel pošteno misliti. Ponesreči je bila tista noč zelo mrzla---- — Ha, ha! — ga je prekinil Hanibal, — saj vemo, kako vpliva mraz na nekoliko razgreto glavo. (Dalje.) Stran II.__ obsega vse, česar absolutno manjka v \ iadnem programu. Morda ta program ne naide v parlamentu tal. ali to ne bo njego- i »manikljivost in pogreška, marveč le dokaz /a t<». da organizacija države po-' rebujc velike reforme in to v federativni smeri.« (jrško-katoliški obred v Rusiji zakonito pripoznan. Oiasilo pravosodnega ministra lv\TL-n>kega i »jen poroča: Pooblaščeni su m v ♦bjavn. Ja je tudi grško-katoliški • !-»red v Rusiji sedaj zakonito pripoznan. I r.i V. ki bi pripadnike zjedinjene cerkve ovirali v izvrševanju verskih dolžnost . d»l: x iiiki. ki bi zedinjene l krajince .. s-"-; . spre- ,br;tč;,1li na pravoslavno vero. I vojn iočb. Pri tej priliki se razglaša tudi, da ie v bodoče vse prošnje toliko za novo oprostitev kolikor za podaljšanje oprostitve — v kolikor ne gre za osebe, spadajoče k skupinam, ki so v gori označenem razglasu izvzete — vedno osebno ali po pooblaščenem namestniku vlagati pri občuii. v katere obsežju dotičniki vrše svoje delovanje. ali imajo sedež delovanja, za katero prosijo za oprostitev. Na naslov njih, ki ne morejo pozabiti! Ker ie moravski -Hlas priobčil par člankov pod grenkim vtisom nekdanjih volilnih boiev o Cehih, objavlja kraljevograška , EDINOST" štev. 121. To in ono. Tayloiiev sistem v delovnem času. Vlada je izdala naredbo glede omejitve razsvetljave in kurjave, da se prihrani poraba premoga. Pri tem nastane gotovo vprašanje, kako naj se delovni čas uredi, da se bo porabilo manj premoga. V Avstriji ie običajna služba dopoldne in popoldne do večera, bodisi v uradih ali privatnih pisarnah in trgovinah. Zdaj se propagira ideja, da bi se uvedel pri nas Tavlorjev sistem, ki je povečini že v veljavi na Angleškem in v Ameriki, da se gotove ure zJržema dela, zato pa v teli urah tem bolj stva na Češkem, kjer naglasa zvestobo do ; >rj' odg ovarjati za io pred j jr/ave in soglasje med pravicami naroda >diščem. I pravne oblasti v tia- j jn interesom države. Ker pa nemške stran-in Bukovini (v predelih, zasedenih po Ke streme po nemškem državnem jeziku U\is f i s,) .»bveščene o tej naredbi provi- | jn parcelaciji kraljestva Češkega, ne da / Tiie vlade._____ j hi hotele poslušati resnih svaril sedanjih _ m mm - ^rnmm m ' časov, ter bi hotele podrediti slovanske ADfOVIZSCBISkG SIV3PI« I narode svojim pred pravicam, so se češke trauke v obrambo proti vsem zahtevam Obnova apel v imenu katoliškega ljud- intenzivno. Ta delovni čas je v omenjenih GOVEJE MESO. Jutri, v četrtek. t. m., se bo prodajalo ^>\eje meso proti izkaznici za živila, ki se preščipue v notranjem delu pod štev. I1'. Na vsak odmerek izkaznice so bo moglo dobiti '/s kg mesa. ali vsega skupaj ne več k t 1 kg. Prodaja se prične ob (» zjutraj. Ce-er Prednji deli s priklado jx» K kg. zadnji deli n priklado po K kg. Dobivalo se bo t< meso v mesnicah: zlorabljane politične moči združile v Zvezo . Češki katoliki kot iskreui sinovi svoie domovine in svojega naroda so radostno pozdravili Zvezo in so rade volje sprejeli'dolžnosti, ki jih jim nalaga Jogo-vor in ki je med njimi na prvem mestu brezpogojna složnost. Tudi katoliki na Češkem — nadaljuje Obnova — so mnogo trpeli. Ali. kdor je mnogo pretrpel, si l priučuje samodisciplino in mora mnogo pozabiti, posebno v časih, ko gre za bo-naskednjih dočnost naroda!! Glavno glasilo čeških 'katolikov na Češkem Cecli- se popolno- Ul ><) ulica 4: ul. Peli nia pridružuje temu apelu Pa da bi v stvari in v Slovenci, ki deželah od l) -Jo 4 ali od 8 do 4. Ce se bo hotelo izvajati konsekvence zgoraj omenjene naredbe v krajih, kjer je rasvetljava iu kurjava odvisna od premoga, se bo moralo uvesti ta stistem in vemo tudi, da ga bodo nastavljene z veseljem pozdravili. kajti potem bo velik del večera njim na razpolago. Premetena sleparka. V mariborskem in ptujskem okraju je lani in letos ponovno nabirali' milodare elegantna, krasna dama v obleki sester de čeg križa. Houila je zlasti k svojceKi ranjenih vojakov in častnikov, jim prinašala pozdrave in prošnje ter je izvabila mnogo Jenarja. Sele pozno so oblasti spoznale, da ie liubeznii-va sestra Rdečega križa le rafinirana slepar ka — 29letna bivša natakarica Franca Simoiičič. ki je pri svojem delovanju tudi znamenito kra'la. Mariborsko sodišče je lepo Francko obsodilo na 2 leti težke ječe. _ inigaJia. Barkt>vlje 41. Puntar. (ireta - ra .M. Henedettich. »oroevićeva utemeljevanju. Pai da pi mi ... Callin. lioroevičeva ulica iN ?»»» nerazmerno sibkeji. ne^oso Letu.ne ul. Cecilia de Ritima ver 0. Cri- i lioteh uvazevati tega apela: pozabite kar s j . . P s . 10. Sianisla\vskv. ul. S. ie bilo. ne kazite se malenkostno občutljive S, r i ;e 7. \ isimrni. ul. Cavana 22.1 v velikih časih, ko gre za bodočnost na-R cJk . ul. Piazza 1'iceola 2. (za magi- roda! Sklenite tud. vi svojo s. ratom). Levi. ul. Becclierie K Polacco. | sprejmite vse aolznosti. ki uh nalozi -is I Heccherie 47. Vosak. ul. Cereria 0, i kakor so jih radostno sprejeliiceski kdto-Stabile, nI. S. Miei.ele 5, Stanieli, ul. S. liki - m ... . izvršujte jih. Ne strankar-Gmsto 10, Roeehelli, ul. Marije Terezije > skega M>vrast\a. zavisti m osebnih am-51. Pollacco. ul. Torrente .H Pinter. ul. niozitet. marveč pozabljanja in druženja Farneto Runietz. Largo Santorio Santo- zdaj so časi! • 2, Saulich, Kja-in h>s. Moruig. ul. | Zanimiva statistika. Češki državni po-Ae^juedotto 27. Penso. ul. (iiulia 7, Godina, j slanec Ferdinand .lirašek je izdelal tabelo, u . Giuila 27. Illicher, ul. Barriera N Lov. x kateri je izračunal cene živil, ki so ob- Baniera 43, Saffaro, ul. Isiiiuto 28, JBte- stajale v letu 1l>»»7. in onih. ki se danes vrv ta lieder.vti. ul. Piccardi 2>. Cooperative ; zahtevajo za isto blago. Prebivalci mesta |xacson Settefont ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRA- CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI:: □□ □□ M r&innajo po 4 stok. bosodo. Marta« tiskan« bssads m raim-aajo snkrat rti. — MajsaaBjia : pristojbina saaŠa 40 stotiak. . □□ Kupuje se «anje po —.80, pokrivala po K 3, pletenine K •">, nerabne obleke K 1.20 žalelie. — Skladi&če Via Geppa itev. 1C>. 1085 za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabilimento Austriaco tli Credito per Cotnmercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 3Va°/o» na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. Blagajno ie odprta od 9 zjutraj do 1 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. V Trstu, dne 2. maja 1917» PPOS1MO RABLJENEGA PE ILA KRP ZA NASE UBOGE RANJKICE. ZDRAVNIK ded. Dr. Karol PmM stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (/.ravan Dreheijeve pivovarne) in ordinit.i v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 p«^. za n««ran|«, nervozne in otroike telesni (blizu cerkve sv. Antona no\c;a.) Pfnff Stroj za Šivanje in vezanje, pravi nemški uzorci. Seldel & Heamann Io „Slnoer" Rasi & Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FRANCESCO BEDNAR Trst, ulica Campanlle št. 19. Hote! in restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. J. STOKAl Trst, ulica Molin picccU 19. TRGOVINU s papirjem in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Ho drobno. IGT Kn debelo. Velika zaloga kanclijskega in koncept-nega papirja, vseh vrst kuvert, velika izbira pisemskega papirja v mapah in kasetah i. t. d. i. t. d. Pivniki, crtanci, peresniki, držala, pc-resca, črnila in svinčniki vseh vrst, penkala i. t. d. i. t. d. Trgovske knjige, in papir, črtala, radirke, tintniki, gobe, lepil;«, pečatni vosek. Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, nahrbtniki, vseh vrst barvanega papirja, papirnati prtički i. t. d. Šoaske poti^bščine Velikanska zaloga vsth vrst cigaretni!: papirčkov in stročnic vojne dopisnice roza in bele, največja izbera razglcdnic umetniških, pokrajinskih, ljubavnih vo- ščilnih i. t. d. i. t. d. Električne svetiljke in baterije svetovnih mark, najboljši zemljevidi vseh bojišč. Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampilije, vezanje knjig i. t. d. i. t. d. Vse vrste igralnih kart, šah in domino Pismena naročila izvršuje točno. J. ŠTOK£ - Trst ulica Noli*i piccolo 19 (tik kavarne Nuova Vork. KNJIGARNA. Slovenske in druge leposlovne knjige. Slovnice in besednjaki vseh jezikov. Operaie. ul. liani - \ Kizzian. ul. Istri; Joni (latzniij. Skedenj 5o. ane. Culot, ul. iiiu- praškega so glasom te tabele v letu 1^10. •tria I. (iodina. Ske- plačali za živila s41.n<>S.5oo K več. nego Iščem nego pred desetimi leti. to je. 2S<» odstotkov več. \ tabeli niso izračunani kava. so-čivje. sadje, sladkor in več drugih potrebščin. Ako bi vpoštevali tudi draginjo teh živil, bi svota, ki so jo konsumenti več plačali, presegala milijardo kron!! Ime, ki vzbuja žalostne Opomine. — V Zagrebu je umrl te dni dr. Nikola Cruko-vić — siiiti se je menda pisal za Zernko- \ iViiu fz ere j > i crZttltiMlici^ti i- spomina grofa Khuena in barona ^auclla- ffflflfo Mož je bil tedai najmoeneja in najomra-: ženeja oseba v Hrv atski. SeJaj ie tudi on dve pridni niorni dekleti za grajšeino na deželi, ki naj t>i bila izvežbuna v domačih delih in nekaj tudi v kuhinji. Pismene ponudbe naj »e poaljejo na Corona R. Marenzi. (""dolina. Materija. 3l)f»8 fnfnnHipnn zino/.na hrvatske, italijanske in UOSPOUKna nemške korespondence ter je izvrstna steno^rafinja išče primerno službo. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod 1051". štev^. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju t Trsta, Via delto Poste __407 Domače vesti. Praznovanje 1. itiainika se je izvršilo v I rs>tu popolnoma mirno in dostojno. \ sled posebnih razmer, ki izhajajo iz okolnosti, da živimo pač v neposrednem območju fronte, ni bilo nikakih javnih ma- mmifl Kn. I J /»uC /t; l>»«. ».-»». f" ^ nično razpoloženo, trgovine so bile zaprte ter je tudi Jrugače počivalo vsako delo. tako Ja smo torej v tem oziru letos 1. maj- nik res obhajali kot pravi praznik. Na uii- pred božjo pravico. Ob grobu naj utihne _ culi je bilo precej živahno vrvenje, vse nasprotstvo. naj obneme žalostni spomini, nujnima i Hm. liriMllfffi naući nemško pije hitelo vun. da se navžije krasnega po-I Naj počiva v miru. Pozabiti moremo tem rUirpSZlJIvll UUlSIJIlU sati in govoriti v mladanskega vremena. Bilo ie, kakor da ; laglje. ker je vendar prišlo marsikaj dru- | tr*h mesecih. — Barriera 23 i. ios2 MIH Dnevnik „Edinost" u Trstu i. ie izdal in založil naslednje knjige »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. - vsake vrst/- kupuje Jakob Margon. Via SoMtario is i (primestni bolnišnici). 1061 tičem \ ajenca za. Boroevič 10 ini/.arska dela. I lica 10^0 je, bi bila tudi narava, ki nam je bila toli j časa nemila, hotela praznovati dan med-nur. Jnega bratstva in elovečanske svo- t bode. Za mednarodno bratstvo naj bi bili n.anifestirali prvega majnika: a kako kruta je realnost v primeri z našimi željami; iu kako majhna se nam kaže moč človeka v takih trenutkih! Upajmo, da je bil to za-nji prvi majnik, ki smo ga obhajali ob grmenju top;»\. in da bomo prihodnjič res lahk«> rekli, da je to. kar danes napolnjuje le srca. tudi meso iw>stalo. Koruz.io seme. Občina ima za lastnike zemljišč na razpolago partijo koruznega .temena. Poljedelci v mestu ali v spodnji kolici naj >c obrnejo do pristojnega okraj načelnika, ki jim izstavi dotično iz-:/ ico. Proti tej izkaznici jim potem tržni i-aJz. rn;k na ribjem trgu izroči določeno mii:č:;m koruznega semena. Poljedelci gače. nego ie hotel zistem. koinik tako zvesto služil. ki mu Riunione Adrlafica di Sicurta v Trstu (Lastna palača) po ognju Tuji časopisi v Zagrebu. — Zagrebške Novosti so prejele od tamošnje novinske agenture informacijo o številu tujih časo- ustanovljena leta 1S38. pisov. ki prihajajo V Zagreb. Lista >Neue I Zavarovanja proti ško.li, lovzročeni Freie Presse« prihaja 4< »n izvodov, graške : „ . st,7H.]n ^spiozijah. t- . j,w, T««AklnM m Zavarovanja steklemu plose proti razbitju. »Tagespost« Jon, »Berhner 1 ageb!att-<: 4n., Zavarovanja proti ta{vi'Mi z llomom. Pester Llovda 4no. inadjarskega lista Zavarovanja p0šiijatev- na morju in po suhem. Az Esta .>00. Iz Curiha jih prihaja 2? življenjska zavarovu ija v najrazličnejši kombi. ! iz Bazela 15 in 1 iz Kjobenhavna. Ra- ■ nacijah. ! zmerno tako bo tudi po naših slovenskih Delniška glavnica in rezerve dne mestih, na škodo domačih glasil, ki jih pa|31 deCembra 1915 K 199,625,992-40 vendar nasa ljuba javnost z najveco vne-|SUnje zavarovalne gUvttice na življeilje (31 12 K1 plačano na škodah K STJ. !5 ! 4 4:{-S.r>. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro Ogrske nonarhije. okolice dobe to seme oJ v a načelnika. u z nega semena svojega Razdeljevanje prične t. m. ter se uči 10. t. m. Voditelji slovenskih šol mesta in okolice val i jeni v četrtek ob 11 'j na pogovor Ciril-Metodov o šolo na Acquedottu. Odškodnina za oddane kovine. Anagra- ] dunpešti, a promovira! J (ul. Sanita št. 2r>. III., vrata 5S) mo kritizira in stavlja do njih zahteve, m; - K r,4»»,40j.S4?> — niso v Ilikakem razmerju S podporo, ki Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah ji:*., jo daje. doeim iz tujih listov po-j trpežljivo požira vse in tudi — žaljenja. Siiio pač taki! Umrl je bivši češki državni poslanec dr. Fran Slama. \ parlamentu je igral svojedobno znamenito vlogo kot branitelj pravic češkega naroda. Največje zasluge pa si je pridobil kot buditelj in dramiteli češkega naroda. Zanimivi momenti iz njegovega življenja so: da se je n; J! na j Češkem, absolviral juridične študije v Bu- v Zagrebu, da je nem ur.«u t ul. danita st. b:> danes od Jo 5 ix>p. izplačeval od-sk Jnino za vse komisije na vsa potrdila do štev. Setiež krušne komisije št. 4., 5. in 0. ^e je ,'Temestil s trga S. Carlo št. 1. v ui. Sanita št. 1(».. I. nadstropje. Za oprcščence, ki so se morali sedaj pri-ja\iji. odlagi prošnje za podaljšanje prejele individuvelno dovoljenje, da morejo čakati, iu jih je torej smatrati kot nadalje oproščene, če se je prošnja za poJaljšanje vnovič stavila povodom prijave. Izrecno se opozarja, da se to generalno ptnlaljšanje ne nanaša na take osebe, glede kterih je vložena prošnja za novo oprostitev. Te usebe morejo pa v posebno opravičenih slučajih brezpogojne potrebe dobiti le individuvelna dovoljenja /a čakanje v smislu doslej veljavnih do- tudi služboval kot a\skultant pri sodiščih nekdanje vojaške granice, potem v ob- močju brnskega višega deželnega sodišča, da je bil sotrudnik pri Jelu »Oesterrei-chiscli-Ungarische Monarchie in \\ort u iJ Bild . in da je bil slednjič med vojno obtožen radi — veleizdaje, a ga je dunaj-sl o deželnobrambno višje sodišče rešilo obtožbe. OJ tedaj je bolehal in se je moral odtegniti javnemu delovanju. SEsesecsbsebbsese PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH li\ LESKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER Z\ ONE V OKOPIH. — POŠ1 JEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - mt - Vio Stadion 10-Trst Odprt od 8' > zvečer naprej Ceno: LwsteK Z.1L mtcKl. Cena K 1.60. 2. »TRJ POVESTI GROFA LEVA TOL-1 STEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.00. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena l K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posiovetwi F. P. — Cena so vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGOSLOVANIH«. t Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - (rjalski. Prevel F. Orel Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. lomic. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. sJUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. »VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Che-valier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. mm i iiliiji: I £i Telef. 11-57 k* Telef. 11-57 ul. sv. F?dnčKkn As. ZO Izvršuje Uskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pri prostem ali večbarvnem tisku In po smernih cenah. - Vlzlt-nice, varila, memorandum, za\ tke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovi ke cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenicm naročila ::: v najkrajšem času ZOBOZDRAVNIK Dr. J. ter mik u Izdiranje zobov brez m boletlne. Plombiranje. :-: METNI ZOBJE JADRANSKA BANKA Trst Via Cassa di Risparmio ste«. 5 (Lastno pslopje) Kapital in rezerva K 8,890.000 — Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Žara. Vloge na knjižice 3 1 2 ° o Vloge na knjižke cd dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, ( bli-gacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Sale deposils promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso. — — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. - Uradne ure: od 9 do 1 popoldne === vv Tržaška posojilnica in hranilnica C t registrovana zadruga s omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caierma it. 2, I. nad. - TR (v lastni hiii) vhod po glavnih stopnjlcah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 lJ% •/• na menice po 6*/^ na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE sprejema o«l vsakega, če tudi ni u«l io jih obrestuje po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni davek plačuje uvoU sam. — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.) Poštno hranilnični račun Jti.004. TE L t FON št. f52 Ima varnostno celico »sife deposits) /.a Hhnnnbo vredno.-* -nih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnon. 1 varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem nači'i i ter je oddaja strankam v najem po najniijih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne ure: id 9 do 12 dtp. iu wl 3 do 5 pii Izplačuje vsak delavni* ob uradnih on i