Bogda
r ■■ají ffpi 5 . 1ii J-. •
Literarni festival Vilenica bo oplemenitil tudi tržaški prostor
Samevanje goriškega Travnika bo začasno prekinil »vegefestival« T
BS ;	■

-jtfT ■ ■■T"
'^irj
v. ■ ■-. :
_Bk_
11
Primorski
Pahor že utruja? Ne, zapolnjuje praznino
SandorTence
Medijska navzočnost Borisa Pahorja že utruja, beremo v komentarju na spletni strani Primorskega dnevnika. Res je, da je priletni pisatelj medijsko zelo izpostavljen, res je tudi, da Pahor zapolnjuje veliko medijsko praznino, tako v Sloveniji kot v naši (nekoč zamejski) stvarnosti.
S pisateljem, ki ima politiko v srcu in v glavi, se lahko strinjamo ali ne strinjamo, priznati pa mu je treba, da je velik in učinkovit komunikator. Tudi v tem in morda predvsem v tem je Pahor zelo moderen človek, ki je razumel, da je komunikacija bistvenega pomena, če hočeš, da te ljudje spoznajo in da se približajo tvojim idejam. Po njem bi se morali zgledovati tudi naši politiki, ki niso najboljši komunikatorji, saj večkrat ne znajo učinkovito posredovati javnosti to, kar delajo. Dovolj da pogledamo, kako se naši predstavniki zelo nerodno znajdejo na spletnih omrežjih, ki so danes pomembna, če že ne bistvena, za ustvarjanje volilnega in političnega konsenza. Za to res ni treba biti Bep-pe Grillo, ki svojo politično moč gradi na spletu.
Pahor je znan po tem, da govori prosto, kar ne pomeni, da govori nepremišljeno. Njegovih torkovih besed v Ljubljani, da aktualna slovenska politika nima pojma, kaj hoče narediti s Slovenijo, je težko izpodbijati. Njegove kritike lahko prenesemo na italijansko strankarsko-politično sceno in, zakaj ne, tudi na našo slovensko v Italiji.
kakšna usoda nas čaka
dnevnik
ČETRTEK, 30. AVGUSTA 2012
Št. 204 (20.527) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
NEMČIJA - Italijanski premier na obisku v Berlinu
Merklova in Monti o krizi v območju evra
Voditelja znova zanikala potrebo po pomoči za Italijo
GOSPODARSTVO - Cosolini in Tondo posegla pri Montijevi vladi
Železarna pred zaprtjem? Trst kliče na pomoč Rim
TRST - Škedenjska železarna (na sliki Kroma) ima najbrž štete dneve, njena proizvodna dejavnost bo kmalu, če že ne prekinjena, vsaj močno okrnjena. Te možnosti ne izključujeta ne župan Roberto Cosolini in tudi ne predsed-
nik deželnega odbora Renzo Ton-do, ki se je včeraj v Rimu tudi o zelo negotovi usodi škedenjskega plavža pogovarjal z gospodarskim ministrom Corradom Passero. Oba upravitelja sta zaprosila Rim za nujno pomoč.
Medtem ko za plavž prihajajo zelo zaskrbljujoče novice se za tržaška obrata Diaco in Alcatel obetajo nekoliko boljši časi. V Alcatelu bodo za stalno zaposlili sto uslužbencev, v farmacevtski tovarni pa 33 delavcev.
Na 4. strani
BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in italijanski premier Mario Monti sta po včerajšnjem srečanju znova zavrnila špekulacije, da naj bi bila tudi Italija na koncu prisiljena zaprositi za finančno pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Merklova je povedala, da nima nobenega dvoma v sposobnost Italije, da sama reši svoje težave.
Voditelja sta se pogovarjala predvsem o prihodnjih ukrepih območja evra za stabilizacijo razmer v območju skupne valute, med drugim o napovedanem posegu Evropske centralne banke (ECB) na trgu državnih obveznic.
Na 9. strani
Drugo srečanje slovenske manjšinske kmetijske koordinacije
Na 2. strani
Na Tržaškem včeraj podeljevali suplence
Na 5. strani
Fernetiči, voznik skrival zlato v avtomobilu
Na 5. strani
Jutri začetek letošnje Drage 2012
Na 6. strani
V Gorici se nadaljuje bitka proti komarjem
Na 11. strani
POLITIKA
Pokrajine: poziv SSk manjšini
DEVIN - Slovenska skupnost poziva slovensko manjšino, da odločno nastopi proti ukinitvi goriške pokrajinske uprave in proti preosnovi pokrajin, za katero si prizadeva italijanska vlada. Deželni tajnik stranke Damijan Terpin je prepričan, da bi ohranitev le dveh pokrajin (tržaške in videmske) prizadela slovensko narodno skupnost.
O nejasni perspektivi goriške in tržaške pokrajine sta na seji vodstva SSk govorila Mara Čer-nic in Maurizio Vidali.
Na 3. strani
FJK - Predsednik SSO posegel pri rezijanskem županu Chineseju
Bo morala Rezijanska folklorna skupina zapustiti svojo dolino?
REZIJA - Dolina Rezije bi lahko ostala brez svoje folklorne skupine oziroma bi lahko ta zaprosila za nov sedež v sosednjih občinah. Kot je namreč znano, občinska uprava Rezijanski folklorni skupini, ki deluje že 173 let, doslej še ni obnovila konec junija zapadle pogodbe za upravljanje kulturnega doma na Ravanci, kjer ima skupina svoj sedež že od leta 1981. Tako je v pogovoru za Novi Matajur povedala predsednica folklorne skupine Pamela Pie-lich. Predsednik SSO Drago Štoka pa je po srečanju z rezijanskim Sergiom Chinesejem izrazil prepričanje, da se problem ugodno rešuje.
Na 3. strani
2
Četrtek, 30. avgusta 2012
ALPE-JADRAN
/
AGRASLOMAK - Druga seja kmetijske manjšinske koordinacije
Skupni slovenski prostor na kmetijskem področju
V imenu KZ se je srečanja v Gornji Radgoni udeležil predsednik Franc Fabec
GORNJA RADGONA - Na sejmu Agra v Gornji Radgoni so včeraj predstavniki kmetijske slovenske manjšinske koordinacije Agraslomak predstavili aktualna vprašanja kmetijstva v štirih sosednjih državah. Ministrica Ljudmila Novak je dejala, da želimo s tem sodelovanje z zamejskimi Slovenci razširiti tudi na kmetijsko področje.
"Na uradu smo zadovoljni, da ste ustanovili koordinacijo in razširili sodelovanje tudi na področje kmetijstva. Naša skrb se sicer osredotoča na kulturo, jezik, sodelovanje društev in povezovanje Slovencev z matično domovino, s čimer spodbujamo ohranjanje identitete, zdaj pa želimo sodelovanje širiti na področje kmetijstva, na povezovanje drugih organizacij, da okrepimo povezovanje z zamejci," je povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak.
Agraslomak, ustanovljen maja letos na Ptuju, sestavljajo štiri organizacije iz sosednjih držav ter ministrstva za kmetijstvo in okolje, njegov namen pa je medsebojno spoznavanje, izmenjava znanja, izkušenj, predvsem pa dobrih praks, ki jih potrebujemo vsi. Pomembna pa je tudi tesnejša povezava med zamejskimi organizacijami in kmetijskimi ustanovami v Sloveniji, je poudaril Vladimir Čeligoj z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Aktualne dogodke iz kmetijstva so predstavili predstavniki deželne kmečke zveze iz Trsta, skupnosti juž-nokoroških kmetic in kmetov iz avstrijske Koroške, Razvojne agencije Slovenske krajine iz Porabja ter kul-
Franc Fabec (drugi z leve) govori na srečanju v Gornji Radgoni
sta
turnega društva Gorski kotar, sekcija za kmetijstvo.
Franc Fabec iz Trsta je povedal, da se je v 20 letih število kmetij zmanjšalo pri njih za dve tretjini, še vedno pa so Slovenci lastniki večine zemlje na območjih, kjer živijo, največ pa se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom in živinorejo, veliko pa jim pomeni tudi prodaja v vinotočih in v t.i. osmicah. Načrte za razvoj imajo in so v prihodnjih petih letih za naložbe pripravljeni vložiti 60 milijonov evrov.
Franc Domej iz avstrijske Koroške, kjer so kmetje najbolje organizirani, je poudaril, da je povezovanje med zamejci in matico izjemno pomembno za gospodarsko stabilnost in ohranjanje identitete, več si želijo čezmejnega sodelovanja, prenosa znanja, osebnih sti-
kov in povezovanja med kmeti, naštel pa je tudi nekaj konkretnih projektov.
Andrea Kovacs iz Porabja, kjer so Slovenci najslabše povezani in nimajo niti svojih kmetov, je predstavila razvojno agencijo, ki orje ledino v porab-skem kmetijstvu. Zanje so bistveni evropski projekti, iz katerih lahko dobijo denar, in nekaj so jih že uresničili. Med njimi projekt razvoja sadjarstva oziroma travniških sadovnjakov, vzorčno kmetijo in izobraževalni center za predelavo jabolk.
Anita Pintar in Zoran Ožbolt iz Gorskega kotarja pa sta predstavila Slovence, ki živijo na majhnih kmetijah sredi neokrnjene narave, predvsem gozdov. Imajo nekaj živine, priložnosti pa vidijo v ekološki pridelavi ter aktivni in zdravi turistični ponudbi. (STA)
SLOVENIJA - 15. septembra v Kopru
Praznik vrnitve Primorske v znamenju solidarnosti
KOPER - Letošnji praznik vrnitve Primorske k matični domovini 15. septembra v Kopru bodo Primorci obeležili v znamenju spomina in solidarnosti. Tako bodo na športnih prireditvah zbirali sredstva za nakup defibrila-torjev in za pomoč starejšim osebam na domu. Slavnosti govornik na osrednji proslavi v Kopru bo predsednik republike Danilo Türk.
Praznovanje ob priključitvi Primorske k matici, s katerim letos obeležujemo 65. obletnico od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, organizirata Mestna občina Koper in vsa primorska združenja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Zaradi vladnih varčevalnih ukrepov državne proslave kljub letošnji okrogli obletnici ne bo. Osnovna ideja praznovanja je, da naredimo nekaj zase in se spomnimo, od kod prihajamo, je na novinarski konferenci ob predstavitvi programa pojasnila režiserka Katja Pegan. Praznovanje po njenih besedah tako črpa iz korenin, se dotika današnjega časa in seže do senzibilnosti in multikultur-nosti, ki jo živi Primorska v tem trenutku.
Na osrednji proslavi ob 11. uri na Ukmarjevem trgu v Kopru, poimenovani Spomin, bo nastopilo prek 150 pevcev ob spremljavi Pihalnega orkestra Koper. Slavnosti govornik bo predsednik republike Danilo Türk, goste pa bodo nagovorili še koprski župan Boris Popovič, predsednik pokrajinskega sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB za Južno Primorsko Jerko Čehovin, predsednik koprske zveze borcev Boris Kralj in nekdanji župan sosednje Doline ter dolgoletni borec za odprto mejo Edvin Švab.
Ob 12. uri bodo z Ukmarjevega trga krenili tekači, ki se bodo pomerili na 2400 metrov dolgem dobrodelnem
teku, poimenovanem Moč. Luka Koper bo organizatorjem za vsakega udeleženega podarila 10 evrov. Zbrani denar bodo namenili za nakup defibrilatorjev, ki jih bodo porazdelili med občine, od koder prihajajo tekači. Sledila bo nogometna tekma Tovarištvo ob 17. uri na Stadionu Bonifika, na kateri se bodo pomerili primorski župani, poslanci, gospodarstveniki in kulturniki. Zbrana sredstva bodo namenili desetim primorskim centrom za socialno delo za pomoč na domu starejšim občanom.
Praznovanje se bo sklenilo s koncertom Ljubezen ob 20. uri na Titovem trgu, na katerem bo med drugimi mogoče prisluhniti obalnemu komornemu orkestru, Tinkari Kovač, Eroici in Otu Pestnerju. Zmagovalcem športnih prireditev bodo primorski olimpijci izročili priznanja.
Praznik priključitve Primorske matici skriva v sebi po besedah Čeho-vina tudi nekaj grenkobe, saj je ob uveljavitvi pariške mirovne pogodbe na drugi strani meje ostalo precej Slovencev. Ker gre letos za 65. obletnico dogodka, želijo praznik še bolj poudariti. Vlada je marca letos sklenila, da državne proslave kljub okrogli obletnici ne bo, zato je bilo po njegovem jasno, da morajo borčevske organizacije proslavo organizirati same. Po mnenju predsednika koprskih borcev Borisa Kralja gre pri vladni odpovedi državne proslave ob vrnitvi Primorske matici sicer bolj za prispevek k protiborčevskim kot varčevalnim ukrepom.
Vrnitev Primorske k matični domovini praznujemo v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Praznik vrnitve Primorske je državni praznik od leta 2006. (STA)
GLOSA
»Nekateri v matici lahkotno pozabljajo, da se slovenski svet ne konča na mejnih prehodih«
k -
Jo2e Pirjevec
Pred dnevi je Igor Devetak objavil v Primorskem dnevniku uvodnik, v katerim je tožil, da je nek slovenski kajakaški klub napovedal tekmo, ki naj bi se odvijala med mestoma Solkan in Gorizia. Kadar se soočamo s takimi spodrsljaji naših sonarodnjakov, smo zamejci vedno prizadeti, saj se ne moremo sprijazniti z ugotovitvijo, da nekateri v matični domovini tako lahkotno pozabljajo na dejstvo, da se slovenski svet ne konča na mejnih prehodih med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo. Toda, naj nam bo všeč ali ne, taki primeri se kopičijo, kar kaže, da številni tudi razgledani Slovenci naše stvarnosti ne poznajo in se zanjo tudi ne zanimajo. Naj v potrditev tem besedam navedem dva članka, ki sta mi pred kratkim prišla pod roke.
Prvega je v sredo 22. avgusta objavila Suzana Kos v časopisu Zurnal, enem od tistih listov, ki jih ljudje dobivajo zastonj, pač zaradi reklamnih oglasov. V besedilu, naslovljenem »Naučil se je italijansko«, se omenjena novinarka obregne ob bivšega rektora Univerze na Primorskem Rada Bohinca, ki je pred katkim opozoril računovodstvo omenjene ustanove, da je v času svoje funkcije na lastne stroške izpopolnil znanje italijanščine in o tem lani predložil tudi potrdilo. To naj bi mu dajalo pravico do dodatka pri plači, saj slovenska država takšno ugodnost priznava javnim uslužbencem na dvojezičnem območju. Gre pač za ukrep pomembnega civilizacijskega pomena, ki hoče poudariti avtohtonost italijanske manjšine na Obali. Slovenci v Italiji se za isto pravico že dolgo borimo in pri tem opozarjamo, da jo država priznava uslužbencem v deželah Aosta in Tridentiska-Južna Tirolska. Tega pa očitno Suzana Kos ne ve, saj v svojem članku lahkomiselno piše: »Za dodatke za dvojezičnost je šlo lani iz zdravstvene blagajne več kot 808 tisoč evrov, iz državne blagajne pa gre na letni ravni 3,6 milijona evrov; skupaj skoraj toliko, da bi zadoščalo za pokritje izgub izolske, celj-
ske brežiške in novogoriške splošne bolnišnice ter kranjske in postojnske porodnišnice skupaj«. Pri tem je seveda ne zanimajo ustavne pravice članov italijanske manjšine v Sloveniji, da se z javnimi uslužbenci lahko sporazumevajo v lastnem jeziku. Prav nič se tudi ne vpraša, kaj bi se zgodilo s Slovenci v Italiji, če bi se ljubljanska vlada odločila, da samovoljno začne omejevati zaščitno zakonodajo italijanske manjšine na svojem ozemlju.
Drugi primer, na katerega želim opozoriti, se me tiče osebno. V reviji Reporter se me je spet lotil Boštjan Turk, ki se v članku »Težave s spominom in prištevnostjo« sprašuje, zakaj se pritožujem, ker mi ni bilo dovoljeno, da bi konec julija govoril na spominski slovesnosti ob ruski kapelici pod Vršičem. Zakaj bi moral nastopiti, saj sem vendar italijanski državljan? Rodil sem se leta 1940 kot Giuseppe Pierazzi in še ob petdesetletnici požiga Narodnega doma sem pisal razprave v italijanščini in jih priobčeval pod italijanskim imenom in priimkom. Potem sem svojo identiteto spremenil v Jože Pierazzi (in objavljal pod tem imenom), šele kasneje sem postal to, kar sem danes, Jože Pirjevec. Boštjana Turka seveda ne zanima, zakaj so nam Italijani spreminjali imena in priimke, ne zanima ga, zakaj se jih nismo po vojni množično otresli. Ni pripravljen priznati, da sem moral zbrati kaj nekaj poguma, ko sem se odločil, da javno izpovem svojo slovensko identiteto in podpišem vse svoje knjige s slovenskim priimkom in imenom. Nobene kot Giuseppe Pierazzi in nobene kot Jože Pierazzi. Resnica, na katero sem že večkrat opozoril, mu je deveta briga. Važno je, da me ožigosa kot renegata slovenskega naroda, ker ne spadam v njegovo politično-ideološko stajo: »Kako naj nekdo, ki se slovenskega imena (in njegovih slovenskih korenin) večino svojega življenja sramuje, govori na proslavah, ki povzdigujejo rusko-slovensko, slovansko prijateljstvo?«
VREME OB KONCU TEDNA
Proti Sredozemlju se spušča nova hladna višinska dolina
Darko Bradassi
Nedeljsko poslabšanje je po pričakovanjih prineslo ohladitev in je nekako bilo prelomno v zadnjem mesecu letošnjega vročega poletja. Pojavi so bili ob prehodu hladne fronte na srečo manj ekstremni, kot je bilo pričakovati. Dogajanje je bilo sicer burno, nastajale so plohe in nevihte, vendar pri nas povečini brez hujših nalivov ali morebitnih neurij. Razlog gre verjetno iskati v dejstvu, da je bila energija dovolj enakomerno porazdeljena na širokem področju in ne le nad našimi kraji, kot je kazalo iz nekaterih analiz. Padavine so bile sicer ponekod precejšnje, vendar brez nevarnih ekscesov.
Kakorkoli že, hladna fronta je prinesla osvežitev in smo po dolgih tednih končno vendarle zadihali. Obrat vetra od severovzhoda je tudi pozitivno vplival na čistočo zraka in na stopnjo vlage. V ponedeljek se je nad nami zadrževal zelo suh in razmeroma svež zrak, tako da je bila vidljivost odlična.
Ozračje pa se je po prehodu vremenske fronte v povprečju ohladilo za približno 10 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je še v preteklem tednu na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila temperature do okrog 21 stopinj Celzija, po nedeljski fronti pa le nekaj več kot 10 stopinj Celzija. Od temperatur, ki so bile za okrog 8 stopinj Celzija nad dolgoletno normalnostjo, se je živo srebro v nedeljo spustilo za približno 2 stopinji Celzija pod povprečje.
Od torka je bilo postopno spet topleje in se je vreme povsem umirilo. Na vrsti je bil namreč nov anticiklon, ki je ponovno prinesel bolj poletno vreme. Živo srebro je včeraj čez dan ponekod, zlasti na Goriškem in v pordenonski pokrajini, spet preseglo mejo 30 stopinj Celzija, medtem ko je bilo na obali in na Krasu, kjer so namerili najvišjo temperaturo okrog 28 stopinj Celzija, občutno prijetne-je. Tudi noči so še razmeroma sveže.
Anticiklon danes že slabi. Po kalupu nedeljskega poslabšanja se namreč iznad severnih evropskih predelov spušča proti Sredozemlju nova hladna višinska dolina. Naše kraje bo že jutri od severozahoda zajela hladna vremenska fronta, nato pa se bo hladen severni zrak zaustavil nad Sredozemljem, kjer bo nastal višinski ciklon, ki bo deloma, predvsem v soboto, še vplival tudi na vreme pri nas.
Danes bo v glavnem še prevladovalo sončno in toplo vreme, jutri pa bo poslabšanje zajelo vse naše kraje. Pojavljale se bodo v glavnem zmerne do močne padavine, deloma plohe in nevihte, ne gre pa izključiti tudi posameznih močnejših neviht. Nekaj več spremenljivosti bo ob morju. Ozračje se bo postopno ohlajalo. V soboto dopoldne se bo še nadaljevalo podobno vreme, veter se bo obrnil od severovzhoda, prehodno bo zapihala burja. Hladneje bo. Čez dan bodo padavine ponehale in se bo povečini razjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 25 stopinj Celzija. V nedeljo bo več sončnega vremena, vendar z vsaj občasno krajevno nestanovitnostjo. Mestoma bodo predvsem v najtoplejših urah lahko nastale krajevne plohe ali nevihte. V primerjavi s sedanjimi temperaturami bo občutno manj vroče, noči pa bodo sveže.
Na sliki: anticiklon že postopno slabi in prihaja nova vremenska fronta
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 23. avgusta 2012
3
DEVIN - Poziv Slovenske skupnosti vsem dejavnikom Slovencev v Italiji
»Manjšina ne sme križem rok spremljati ukinjanja pokrajin«
Terpin: Nevarnost, da bo vlak vozil ne samo mimo, temveč tudi preko nas
DEVIN - Slovenci v Italiji morajo skupno nastopiti proti napovedanemu preustroju pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Poziv prihaja s strani Slovenske skupnosti, ki se je na seji razširjenega deželnega vodstva opredelila proti predlogu italijanske vlade, da bi v FJK po novem ostali le vi-demska in tržaška pokrajina, Porde-non in Gorica pa bi izpadli iz upravnega zemljevida. Pordenon bi prešel pod okrilje Vidma, ki bi si s Trstom »razdelil« goriško območje. Takšen scenarij bi po mnenju SSk močno prizadel Slovence in njihove pravice do predstavništva v javnih upravah, manjšina bi obenem izgubila sogovornika (pokrajino Gorica), tržaška pokrajinska uprava pa bi postala neke vrste podružnica Trsta, njeni zastopniki bi bili imenovani in ne več izvoljeni.
SSk predlaga ohranitev sedanjih štirih pokrajin, a s popolnoma novimi nalogami in pristojnostmi, ki se sedaj »krijejo« s pristojnostmi občin in dežele. »Mi nismo proti reformam, smo pa proti slabim reformam,« je dejal deželni tajnik stranke Damijan Terpin. Montijeva vlada se je po njegovem lotila proračunskih rezov tam, kjer bodo najmanj učinkoviti (npr. pokrajine), a bodo povzročili veliko škodo. Na seji v Devinu je bilo na splošno slišati precej kritik na račun Maria Montija, na zatožni klopi je bila sicer zlasti Dežela FJK. Tondova vlada bi morala takoj odločno nastopiti proti preustroju pokrajin in zahtevati izločitev FJK iz vladnih ukrepov, kot so pravilno zahtevale Dolina Aosta ter avtonomni pokrajini Bocen in Trento. Te javne uprave sebi v prid izkoristijo prisotnost narodnih manjšin, FJK pa se je z zamudo pritožila na ustavno sodišče. Pozno, a ne prepozno.
Terpin je obžaloval, da od senatorke Tamare Blažina »doslej še ni slišal nobene jasne besede o preustroju pokrajin«, kot tudi ne od Demokratske stranke glede ukinitve goriških rajonskih svetov in predloga za združevanje majhnih občin. »A to ni čas za polemike, temveč za ukrepanje, da ne bo vlak samo vozil mimo nas, temveč tudi preko nas,« je dejal tajnik SSk. Njegova stranka predlaga sklic zbora slovenskih izvoljenih predstavnikov in njen predlog je menda že doživel podporo pri drugih strankah. Sklicatelji zbora bodo Igor Dolenc in Maurizio Vidali (Trst) ter Mara Černic (Gorica).
S.T.
Srečanje v Devinu je uvedel deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin, sledila sta posega Maurizia Vidalija (Trst) in Mare Černic (Gorica)
kroma
SLOVENSKA SKUPNOST - Odnosi z Demokratsko stranko
»Tudi mož in žena lahko zagovarjata različna stališča«
DEVIN - »Tudi mož in žena imata včasih različna stališča, zaradi tega pa se ne odločita za razporoko.« Deželni svetnik Igor Gabrovec je s to prispodobo ocenil odnose med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko v vidiku njunih pogajanj za obnovitev zavezništva za deželne volitve. Pogovori se obetajo precej zahtevni, Gabrovec pa je videti optimist.
Deželni poslanec SSk se je navezal na intervju predsedniške kandidatke Debore Serracchiani v vi-demskem dnevniku Messaggero Veneto. Mnoga njena stališča (Gabrovec je omenil hitro železnico) so daleč od stališč slovenske stranke, politika pa je tudi stvar sinteze, menijo pri SSk. Nekoliko drugače od Gabrovca razmišlja tržaški tajnik stranke Peter Močnik, ki ocenjuje, da Serracchia-nijeva pri svoji programsko-politični usmeritvi preveč posnema Riccarda Illyja. Če bo vztrajala pri tem, je obsojena na volilni poraz, meni Močnik.
Debora Serracchiani
Evropska poslanka je v intervjuju furlanskemu časniku skoraj zaprla vrata volilnemu sodelovanju s komunisti, s katerimi Gabrovec v deželnem svetu dobro sodeluje. Posebno z Igorjem Kocijančičem, ki npr. glede prihodnosti pokrajin zagovarja skoraj enaka stališča kot Slovenska skupnost.
Na razširjeni seji deželnega tajništva SSk sicer niso izrecno obravnavali odnosov z Demokratsko stranko, niso pa jih spregledali. Pri svojem zavezniku SSk pogreša jasno stališče
Igor Gabrovec
o pokrajinah; stranka ima vtis, da med demokrati prevladujejo različni poudarki in različne občutljivosti, kar prihaja do izraza tudi pri avdicijah v deželnem parlamentu.
Sodeč po besedah, ki smo jih slišali v Devinu, bi vsekakor SSk - če bi imela svojega zastopnika v italijanskem parlamentu - gotovo vodila opozicijo do vlade Maria Montija, »ki zagovarja interese močnejših na škodo šibkejših«.
S.T.
Slovenski škofje podpirajo kardinala Franceta Rodeta
LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Anton Stres je v svojem in v imenu vseh članov SŠK izrekel moralno podporo Francetu Rodetu. Stres verjame, da člani Katoliške cerkve ne bodo nasedli "konstruktom, lažem in polresnicam" ter da bo zgodba na sodišču dobila "razsodbo in sklep, kakor ju zasluži".
Stres, kot je zapisano v njegovi izjavi na spletnih straneh SŠK, iz tujine (trenutno se mudi v Parizu, kjer vodi duhovne vaje) "z globoko žalostjo in hkrati ogorčenostjo spremlja nov pogrom proti Katoliški cerkvi v Sloveniji preko napada na kardinala Rodeta". Hkrati Rodetu "v teh težkih trenutkih zanj, ko hočejo nekateri zelo načrtno oblatiti njegovo dobro ime", v svojem in v imenu vseh članov SŠK izreka "vso moralno podporo". Stres je, kot piše, vesel, ko vidi, kako so Rodetovi odgovori "jasni, prepričljivi in pogumni", hkrati pa verjame v slovenski pravni red ter v to, "da bo ta zgodba dobila na sodišču razsodbo in sklep, kakor ju zasluži". Vse člane Katoliške cerkve v Sloveniji je tudi zaprosil, da se združijo v molitvi za edinost v Cerkvi. Matej Pavlič iz Rodetove pisarne je za STA tudi pojasnil, da so celotno zadevo predali odvetniški pisarni, zato v zvezi s prihodnjimi ravnanji kardinala za zdaj ne bodo dajali pojasnil. Ko bo kaj novega, pa bodo, kot je povedal, to sporočili javnosti. Ob tem je vnovič zatrdil, da je celotna zgodba glede Rodetovega domnevnega očetovstva, o kateri je v torek pisal časnik Delo, neresnična in da kardinala Rodeta prikazuje "v lažni luči". (STA)
Darovca naj bi na čelu ZRS zamenjal Pirjevec
KOPER - Znanstveni svet Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) je na torkovi korespondenčni seji sklenil, da rektorju Univerze na Primorskem Draganu Marušiču v primeru razrešitve direktorja ZRS Darka Darovca za vršilca dolžnosti direktorja imenuje akademija Jožeta Pirjevca. Sklep so včeraj tudi posredovali rektorju, so sporočili iz ZRS. Na Univerzi na Primorskem so se v torek odločili, da takoj in brez odpovednega roka prekinejo pogodbo o zaposlitvi Darovca, saj da so so vsi očitki na njegov račun utemeljeni in je zanje tudi odgovoren. Prejšnji teden se je Darovec v zvezi s tem tudi zagovarjal na rektoratu univerze. Darovcu univerza očita nenamensko porabo skoraj 592.000 evrov sredstev Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost za več projektov. Darovec je vse očitke na svoj račun sicer zavrnil. (STA)
REZIJA - Občinska uprava ji ni obnovila pogodbe za upravljanje kulturnega doma
Se bo Rezijanska folklorna skupina po 173 letih izselila iz svoje doline?
REZIJA - Dolina Rezije bi lahko ostala brez svoje folklorne skupine oziroma bi lahko ta zaprosila za nov sedež v sosednjih občinah. Kot je namreč znano, občinska uprava Rezijanski folklorni skupini, ki deluje že 173 let, doslej še ni obnovila konec junija zapadle pogodbe za upravljanje kulturnega doma na Ravanci, kjer ima skupina svoj sedež že od leta 1981. V tem obdobju je tudi skrbno upravljala kulturno središče, za katerega je po potresu leta 1976 sredstva priskrbela SFR Jugoslavija. Zdaj pa se je društvo »Identità e tutela Val Resia« javilo, da bi nadomestilo rezijanske plesalce in godce, in jih obenem obtožilo, da kulturnega doma ne uporabljajo na primeren način. Kot primer so predstavniki rezijan-skega društva, ki se bori za izključitev Rezije iz območja, na katerem se izvaja zaščitni zakon za slovensko jezikovno skupnost, navedli dejstvo, da je v kulturnem domu delovalo tudi slovensko kulturno društvo Rozajanski dum.
»Očitno je problem politične narave oziroma gre samo za vprašanje identitete. Župan Chinese, ki je bil pred leti tudi pred-
mer delavnice rezijanskega plesa, ki smo si jih zamislili in jih organizirali člani folklorne skupine, zaupal somišljenikom društva Identita e tutela,« je v pogovoru za Novi Matajur povedala predsednica folklorne skupine iz Rezije Pamela Pielich. »Prav tako morajo biti zdaj tudi prošnje za občinske prispevke napisane z grafijo, za katero se je samovoljno odločila sedanja občinska uprava,« je nadaljevala Pielichova, ki je tudi opozorila, da so zaradi pomanjkanja prostorov že odpadle tudi nekatere dejavnosti, ki so jih rezijanski plesalci in godci načrtovali letos poleti.
Če se bo župan Chinese odločil, da upravljanje kulturnega doma na Ravanci poveri društvu Identita e tutela Val Resia, pa se bo Rezijanska folklorna skupina verjetno preselila v kako bližnjo občino, kljub temu da bi lahko še vedno ohranila sedež na Ravanci. »Sobivanje z društvom Identita e tutela bi bilo za nas nemogoče,« je povedala Pamela Pielich. »Ne bi mogli namreč sprejeti, da nas gosti društvo, ki je marca letos v Čedadu manifestiralo z gibanjem Mo-vimento sociale Fiamma tricolore.« (NM)
MANJŠINA - Predsednik SSO
Štoka: Problem v Reziji se rešuje
REZIJA - »Problem, ki je nastal v Reziji, se ugodno rešuje«, pravi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka po srečanju s tamkajšnjim županom Sergiom Chinesejem. Glede upravljanja kulturnega doma na Ravanci je župan potrdil celovito spoštovanje sklepa občinskega sveta iz leta 1981, ki je bil doslej - tako Chinese - le delno spoštovan. Gre za pogodbo in pravilnik za uporabo doma, ki sta zapadla konec letošnjega junija.
Chinese je zagotovil predsedniku manjšinske krovne organizacije »pravično rešitev problema upravljanja kulturnega hrama, v smislu, da bo Občina Rezija upoštevala vse prošnje društev in lokalnih organizacij«. Štoka je na sestanku potrdil popolno podporo in priznanje vsem društvom in skupinam, ki so doslej delovala v kulturnem domu v korist kulturnega in gospodarskega razvoja rezijanske skupnosti. Izrazil je željo, da bodo lahko te organizacije tudi naprej, kot doslej, izpolnjevale to dragoceno poslanstvo.
Štoka in župan Občine Rezija Chinese soglašata, da smo priča »pravični rešitvi problema v interesu vseh prebivalcev Rezije«. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se bo v kratkem znova sešel z županom Chinesejem.
4
1 0 Četrtek, 30. avgusta 2012
BHHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Železarna ima morda štete dneve Trst prosi Rim za nujno pomoč
Cosolini pisal ministroma Cliniju in Passeri, ki se je srečal s predsednikom Dežele Tondom
Škedenjska železarna ima najbrž štete dneve, njena proizvodna dejavnost bo kmalu, če že ne prekinjena, vsaj močno okrnjena. Te možnosti ne izključujeta ne župan Roberto Cosolini in tudi ne predsednik deželnega odbora Ren-zo Tondo, ki se je včeraj v Rimu tudi o zelo negotovi usodi škedenjskega plavža pogovarjal z gospodarskim ministrom Corradom Passero. Oba upravitelja sta zaprosila Rim za nujno pomoč.
Župan odgovoren za zdravje občanov
Vsak župan je po zakonu odgovoren za zdravje svojih občanov. Roberto Dipiazza je v desetih letih svojega žu-panovanja večkrat grozil, da bo z odredbo lastnoročno zaprl železarno, kar ni naredil, tudi takrat ko bi lahko ukazal vsaj delno zaustavitev proizvodnje. Namesto njega so to naredili sodniki.
Cosolini je v včerajšnjem pismu ministroma Passeri in Corradu Cliniju (okolje) prvič omenil nujnost pospešitve reševanja problemov železarne. »Okoljske težave, ki smo jim priča, prizadenejo tako delavce, kot prebivalce območij okrog železarne,« piše župan. Projekt »čiste železarne in čistega železarstva« zahteva radikalne spremembe in ne le delne posege v obratu, zato je treba pohiteti z napovedano preobrazbo območja, ki mora biti stvar dogovarjanja, dodaja Cosolini.
Občina za takšen poseg seveda nima denarja, ki ga lahko zagotovi le Rim. V igri so proizvodna preobrazba železarne, bonifikacija območja, nove infrastrukture in delovna mesta za delavce. To je zelo velik finančni zalogaj, ki ga lahko - kot rečeno - zagotovi le osrednja vlada, morda ob pomoči deželne uprave in lastnika obrata, ki je družba Lucchini-Severstal.
Tudi deželna uprava računa na Montija
Dežela je imela o železarni dolgo časa protislovna stališča. Tondo se je v volilni kampanji 2008 - podobno kot Di-piazza - opredelil za zaprtje škedenj-
skega obrata, po volitvah pa je spremenil mnenje. Očitno je ocenil, da gre za zelo zapleteno vprašanje, ki se ga ne da rešiti s predvolilnimi in demagoškimi parolami.
Na včerajšnjem sestanku z ministrom Passero je Tondo postavil železarno na vrh gospodarskih kriznih prioritet deželne stvarnosti. Izpostavil je onesnaženje, ki pesti Škedenj in okolico (tudi slovensko Istro) ter hkrati opozoril na negotovo usodo ne samo delavcev v plavžu, temveč tudi t.i. vzporednih industrijskih dejavnosti, kot je obrat Sertubi. Tudi Tondo, podobno kot Cosolini, računa na pomoč Rima, ki se v tem času ukvarja z zelo težko situacijo v Tarantu. Položaj v tamkajšnji železarni Ilva v marsičem spominja na Škedenj, čeprav je obrat precej večji, njegove onesnaževalne »kapacitete« pa ne gre primerjati s škedenjsko.
S.T.
Javne uprave hočejo zaščiti Škedenjce pred onesnaževanjem in obenem tudi delavce železarne
kroma
GOSPODARSTVO - Dobri novici za tržaški podjetji
Alcatel: stalna zaposlitev za sto delavcev Diaco: ponovno bodo zaposlili 33 uslužbencev
Sto doslej prekernih delavcev podjetja Alcatel bo dobilo stalno zaposlitev
kroma
Podjetje Alcatel, ki deluje na področju proizvodnje telekomunikacijskih naprav in sistemov (pravzaprav gre tu za vodilno multinacionalko, ki ima enega od svojih sedežev v Trstu), bo za nedoločen čas zaposlilo sto pre-kernih delavcev. Novico so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade, kjer opozarjajo, da se bo postopek za stalno zaposlitev delavcev začel danes, ko bo delegacija podjetja pod vodstvom odgovornega za osebje Giorgia Chiovinija najprej šla na deželno odborništvo za delo, nato pa še na Pokrajino Trst, da se začne postopek za predložitev prošnje za prispevek v tem smislu.
Do zaposlitve bo prišlo na podlagi dogovora, ki je bil podpisan na sedežu ministrstva za gospodarski razvoj v Rimu in v katerem se med drugim poudarja, da je Trst za podjetje Alcatel strateška referenčna to-
čka ter da bodo v letošnjem letu za nedoločen čas zaposlili vsaj sto pre-kernih delavcev.
Pri deželni upravi poudarjajo, da so tak postopek omogočili nedavni ukrepi, v prvi vrsti sprememba pravilnika za aktivno politiko dela, ki jo navdihuje cilj, da se podprejo pre-kerni delavci, ki so jih prizadele krizne situacije.
Kaže, da se poleg Alcatela napovedujejo boljši časi tudi za drugo tržaško podjetje, ki je pred časom zašlo v krizo, in sicer za farmacevtsko podjetje Diaco. Sindikalne organizacije Cgil, Cisl, Uil in Ugl so namreč podpisale dogovor z novim lastnikom podjetja, na podlagi katerega bo slednje ponovno zaposlilo 33 uslužbencev, s katerimi bo obnovilo proizvodnjo, kar nekateri pojmujejo kot prvi korak k bolj čvrstemu ponovnemu zagonu podjetja.
OBČINA TRST - Od 16. do 22. septembra
Teden mobilnosti
Razstava, srečanja, sprehodi, vožnja s kolesi in še marsikaj
Evropski teden mobilnosti bo od 16. do 22. septembra v Trstu tudi priložnost za eksperimentiranje nekaterih novosti, ki jih občinska uprava namerava vnesti v ureditev prometa z novim prometnim načrtom. Občinski odbor je sprejel sklep, da bo občina tako kot že lani pristopila k tednu mobilnosti, vse-evropski pobudi s ciljem osveščanja in spodbujanja občanov za prehod od vožnje z avtomobili na okolju prijaznejše oblike premikanja po mestih, kot so javni prevoz, kolo in peš hoja.
Ti cilji se povsem ujemajo s programskimi smernicami Cosolinijeve uprave, poudarjata podžupanja Fabiana Martini in odbornica za promet Elena Marchigiani. Uprava bo zato aktivno sodelovala v tednu, med katerim bodo predstavili nekatere novosti (izposojo koles bike sharing, nove kolesarske steze, predvsem pa novosti prometnega načrta, s katerim nameravajo razširiti peš cone, izboljšati javni avtobusni prevoz in razširiti omrežje varnih poti za kolesarje).
V tednu mobilnosti bodo v sodelovanju z drugimi subjekti (Acegas, Trieste trasporti, Univerza, združenja pešcev, kolesarjev, naravovarstvene organizacije) priredili tehnično okroglo mizo o mobilnosti v mestu, razstavo o inovativnih projektih za mestno mobilnost, ki bo sad sodelovanja študentov univerzitetnega oddelka za inženirstvo in arhitekturo in bo ves teden na ogled v razstavni dvorani Fitt-ke na Malem trgu.
Na sporedu bodo še sprehodi za otroke z animatorji, predstavitev projekta Pedibus za šolarje, tematska srečanja o mobilnosti in zdravju, knjižne predstavitve, možnost vožnje s kolesi na električni pogon, kolesarske vožnje in sprehodi na pobudo raznih združenj, vključno z etapo turistične kolesarske vožnje Benetke-Trst. Občinski upravitelji pa bodo 19. septembra v avditoriju Revoltella razgrnili nov prometni načrt in se pogovorili z občani o njegovem uresničevanju.
MEDIJI - Nove težave za deželno televizijsko postajo
Tele4 spet v krizi
Enotni novinarski sindikat kritičen do novega lastnika, ki ne izpolnjuje obljub
Krizi, kije zajela tudi deželno medijsko področje, ni videti konca. V velikih težavah se je kot znano znašel naš dnevnik, a tudi veliko zasebnih radijskih in televizijskih postaj. Tak je primer postaj Free in Telequattro.
Enotni deželni novinarski sindikat (Assostampa Fvg) je včeraj opozoril na težave zgodovinske tržaške postaje, ki izgublja svoj deželni značaj. Kljub številnim javnim obljubam novega lastnika (tudi na primer na avdiciji v tržaškem občinskem svetu), da bo dal zagon postaji Telequattro, se je v zadnjih tednih položaj poslabšal: zaprli so videmsko uredništvo, o goriški redakciji ne duha ne sluha. V velikih težavah pa so tudi v Trstu, kjer so obnavljanje pogodb zamrznili. Za novinarsko uredništvo skrbita tako le dva stalno zaposlena novinarja in zunanja sodelavka, ki kljub vsemu ostajajo optimisti in upajo, da bo lastnik po povratku s počitnic le držal obljubo.
Postaja Telequattro postaja vse manjša, prav tako število zaposlenih, medtem zaskrbljeno opozarja sindikat.
Zasebna televizijska postaja oddaja s tržaškega sejmišča
kroma
/
TRST
Četrtek, 30. avgusta 2012
5
POKRAJINA TRST - Na zgoniškem županstvu predstavili ambiciozen projekt
Velika razstava Bogdana Groma -mednarodnega umetnika in človeka s Krasa
Retrospektivo 94-letnega slikarja bodo odprli decembra - Poziv zasebnikom in ustanovam, ki hranijo Gromova dela
Če mu žena ne bi preprečila, bi 94-le-tni Bogdan Grom sedel na letalo in se po ve-čurnem čezoceanskem letu pripeljal do zgo-niškega županstva. Tako pa je daljnovidno ostal v Združenih državah Amerike, kjer pripravlja izbor svojih del in nabira energijo za velik decembrski dogodek - retrospektivno razstavo, ki mu jo bodo posvetili v novih razstavnih prostorih Pokrajine Trst na Korzu Cavour.
Projekt tržaške pokrajinske uprave, ki uživa finančno podporo Dežele Fjk in fundacije CRTrieste, so včeraj predstavili na zgoniškem županstvu, saj so ravno tu nastali njegovi zametki. Kot je pojasnila domača kulturna odbornica Monica Hrovatin, so pred približno enim letom v Zgoniku gostili Bogdana Groma; zgoniška občinska uprava mu je takrat izročila častno občanstvo, s pokrajinsko upravo pa sta se zaobljubili, da bosta Groma počastili tudi z odmevnejšim dogodkom. Brez sinergije bi ta rezultat težko dosegli, je dejala odbornica.
Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je v zgoniško sejno dvorano prinesla Gromovo črno-belo sliko, ki običajno krasi njen urad v Palači Galatti. Do odprtja tržaške razstave »Luci 2012: Bogdan Grom, artista internazionale e uomo del Carso« (predvidoma na Miklavžev dan, 6. decembra) bo visela v zgoniški sejni dvorani ob veduti kraške vasi, ki jo je Grom podaril Občini Zgonik. Predsednica je izrazila željo, da bi tudi druge ustanove in zasebniki posodili svoja dela za decembrsko razstavo, ki želi ponuditi kar se da bogat vpogled v njegovo raznoliko produkcijo. Ta gre, kot je spomnila umetnikova vnukinja Aleksandra Pangerc, od olj na platnu do tapiserij, kipov in mozaikov; med zadnjim obiskov v ZDA je v njegovem ateljeju naštela preko 250 eksponatov. Z očetom Dušanom sta se zahvalila javnim upravam in institucijam, ki si prizadevajo za ovrednotenje Gromovega dela tudi v domačem mestu, kar je umetniku posebno drago.
Generalnega konzula Dimitrija Rupla vežejo na Groma večletno poznanstvo, a tudi sorodniške vezi (po Ruplovemu očetu, ki je po rodu Prosečan, sta daljna bratranca). Rupel je priznal, da ne nosi zaslug za tržaško razstavo, je pa seveda velikega dogodka v mestnem središču izredno vesel.
Tajnik fundacije CRTrieste Paolo San-tangelo je Gromovim sorodnikom podaril izvod novega kataloga, v katerem so predstavili svojo bogato umetniško zbirko. V njej je tudi Gromov Prosek. Tudi to sliko si bo mogoče decembra ogledati na razstavi, posvečeni mednarodnemu umetniku in človeku s Krasa.
Poljanka Dolhar
Utrinek z včerajšnje predstavitve v sejni dvorani zgoniškega županstva
kroma
Kdo je Bogdan Grom?
Umetnik Bogdan Grom se je rodil 26. avgusta 1918 v Devinščini, življenjska in poklicna pot pa ga je nato vodila v najrazličnejše kraje: Prago, Zagreb, Ljubljano, Subotico, na Ptuj in še kam. Študiral je na akademijah v Rimu, Perugi, Benetkah in Münchnu. Od leta 1975 živi v Združenih državah Amerike, dom si je ustvaril v Englewoodu v New Jer-seyu.
Svetovljan po izobrazbi in duši, je ostal nadvse vezan na rojstni Kras, kamor se redno vrača. Predstavil se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova dela smo si nazadnje lahko ogledali v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je bila do prejšnje nedelje na ogled razstava Razprta obzorja - Tržaški slovenski slikarji 1945-60. Grom spada namreč v isto generacijo umetnikov kot Lojze Spacal, Avgust Černigoj, Robert Hla-vaty, ki so v slovenski likovni prostor vnašali mediteranske barve in širino obmorskega mesta; v povojnem Trstu so razstavljali predvsem v galeriji Scor-pione.
Opus tega energičnega in komunikativnega umetnika zaobjema olja na platnu, grafike, ilustracije, kipe, mozaike, tapiserije. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk mu je lani podelil zlati red za zasluge. (pd)
ŠOLSTVO - Včeraj dopoldne na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah
Podeljevali suplence
Za vrtce in šole vseh stopenj - Sklope po šest oz. manj ur bodo vrnili šolam - Danes podeljevanje v Gorici
Predstavniki Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino so včeraj dopoldne v prostorih Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Op-činah podeljevali mesta za določen čas oz. sklope ur za vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini za šolsko leto 2012/2013.
Kot izhaja iz seznamov prostih mest oz. sklopov ur, ki so bili v ponedeljek objavljeni na spletni strani Deželnega šolskega urada, je bilo treba v otroških vrtcih podeliti vsega skupaj sedem suplenc oz. sklopov ur, od katerih eno navadno mesto do 31. junija 2013, dalje dve mesti za določen čas po 12,5 ur ter štiri mesta za podporni pouk (dve mesti po 12,30 ur, eno mesto po 6,30 ur in eno mesto po šest ur).
V osnovnih šolah sta bili na vo-
ljo dve učni mesti do 31. avgusta 2013, štiri mesta do 31. junija, dalje tri mesta za pouk angleškega jezika po devet, štirinajst in šestnajst ur, trinajst mest s polovičnim urnikom (deset po dvanajst ur, eno po štiri, eno po tri in eno po osem ur) ter šest mest za podporni pouk (od teh dve s polnim urnikom, dve po šest ur, eno po dvanajst in eno po osemnajst ur).
Na nižjih srednjih šolah je bila na razpolago ena stolica, dalje pet mest po osemnajst ur, eno mesto po petnajst ur, dve mesti po dvanajst ur, štiri mesta po devet ur, dve mesti po osem ur, trinajst mest po šest ur, dve mesti po pet ur, eno mesto po 4,5 ur dve mesti po štiri ure in eno mesto po tri ure.
Na višjih srednjih šolah pa sta bili na voljo dve stolici, eno mesto po
osemnajst ur, tri mesta po sedemnajst ur, eno mesto po šestnajst ur, eno po petnajst ur, eno po deset ur, štiri mesta po devet ur, pet mest po osem ur, dve mesti po sedem ur, šest mest po šest ur, šest mest po pet ur, tri mesta po štiri ure, eno mesto po tri ure ter tri mesta po dve uri.
Suplence so v glavnem podelili, iz Urada za slovenske šole pa so sporočili, da bodo sklope po šest oz. manj ur vrnili šolam in jih bodo pozneje podelili posamezni ravnatelji. Izjeme bodo primeri, ko bi bilo s sklopi mogoče sestaviti stolico ali mesto po osemnajst ur na največ treh šolah in v dveh občinah.
Suplence oz. sklope ur za slovenske šole na Goriškem pa bodo podeljevali danes ob 9. uri v prostorih Izobraževalnega zavoda Trubar-Gregorčič v Gorici.
Chomsky se spet »seli«
Noam Chomsky, ki bo 17. septembra gost visoke šole SISSA v Trstu, priteguje čedalje več slušateljev, vse doslej izrbane dvorane pa so za njegovo konferenco pretesne. Nastop 83-letnega jezikoslovca in filozofa, avtorja raznih svetovnih uspešnic (Somrak demokracije, Profit pred ljudmi, Prevlada ali preživetje) je bil sprva predviden na Pomorski postaji, kjer je 500 mest, nato v dvorani Tripcovich (900 mest), zaradi velikega povpraševanja pa je konferenca po novem napovedana v gledališču Rossetti, kjer bo profesorju lahko prisluhnilo 1530 ljudi. Spletno vpisovanje v čakalno listo se bo nadaljevalo do jutri ob 23. uri (na www.sissa.it/chomsky), do jutri (med 9. in 12. uro) pa bo Občina Trst sprejemala telefonske prijave (040-6758005).
Dvojna razstava
Ob četrtkih in sobotah so na sporedu vodeni ogledi razstave v Petrarcovem duhu »Colei che sola a me par donna«, ki jo prireja Občina Trst. Danes ob 16.30 se obisk začne v palači Costanzi in nadaljuje ob 18. uri v muzeju Petrarchesco Piccolomineo (Ul. Madonna del mare 13); v soboto prvi del ob 10. uri, drugi ob 11.15.
Zlato v mercedesu
Na drugi strani meje tatovi okradli makedonskega voznika, v Sežani pa šeststo litrov nafte iz parkiranih avtobusov
BAZOVIŠKI JUNAKI FERNETIČI - Finančna straža odkrila 2,5 kilograma v skriti odprtini
Štoka (SSO) za priznanje spomenika
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je pisal županu Robertu Cosoliniju in ga prosil za posredovanje, da bi spomenik bazoviškim junakom dobil državno priznanje. Na problem je v prejšnjih dneh v našem dnevniku opozoril prof. Samo Pahor, ki je v imenu društva Edinost že večkrat posegel pri pristojnih oblasteh.
Nanj se sklicuje Štoka, ki županu piše: »Prof. Samo Pahor me je kot predsednika SSO pisno obvestil, da se je obrnil 24. septembra 2011 na občinskega odbornika za kulturo, nato pa 20. avgusta 2012 na vas osebno za poseg za državno priznanje spomenika bazoviških junakov na kraški gmajni v neposredni bližini vasi Bazovica. Kot predsednik SSO Vas v imenu celotne organizacije naprošam, da se za rešitev vloge zavzamete v smislu želja celotne slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in v deželi FJK.«
Praznik Severne lige
V mercedesu, ki so ga ustavili pri nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči, so pred dnevi odkrili 2,5 kilograma težak kos čistega 24-karatnega zlata. Zlato, ki je po prvih ocenah vredno 90.000 evrov, so odkrili in zasegli finančni stražniki iz Milj. V avtu je bilo skrito v skrbno vgrajenem skrivališču v notranjosti predala, finančni stražniki pa so komaj vidno podrobnost opazili. Do dragocene kovine so se dokopali po potrpežljivem demontiranju nekaterih delov vozila. Voznik, srbski državljan, ni imel potrdila ali drugega dokaza o tem, da je zlato kupil. Doletela ga je kazenska ovadba zaradi suma tihotapstva, saj je kršil carinske predpise.
Onstran meje pa je državljan Makedonije slovenski policiji prijavil krajo na avtocesti. Malo naprej od Fernetičev se je ustavil zaradi predrte pnevmatike in jo začel zamenjevati.
Neznanec pa je izkoristil njegovo nepazljivost in iz predala na voznikovem sedežu vzel moško črno denarnico, s so-potnikovega sedeža pa žensko torbico.
C^UASÖU
DI
^fNAWZ^
V nedeljo se bo na Trgu Straulino na nabrežju zaključil pokrajinski praznik Severne lige. Drevi ob 19. uri bo debata o turizmu in razvoju Trsta z deželno odborni-co Federico Seganti, predsednikom Trgovinske zbornice Antoniom Paolettijem, predsednikom FIPE Brunom Vesnaverjem in gen. tajnikom Confartigianato Enricom Evo. Sledil bo koncert skupine Silver Stars.
Prošnje za štipendije

Zavarovalnica Generali financira tudi v študijskem letu 2012-13 pet triletnih štipendij po tisoč evrov na leto. Deležniki bodo uspešni študentje, ki bodo izbrali diplomski študij statistike in računalništva za podjetje, finance in zavarovalništvo. Prošnje bodo zbirali do jutri opoldne na predsedstvu fakultete. Selekcija predvideva pisno preizkušnjo (7. septembra ob 11. uri) in razgovor.
Transparenta ni več
Zaseženo 24-karatno zlato
Makedonski par je oškodoval za 1000 evrov. Na primorski avtocesti se pogosto dogaja, da na počivališčih sami tatovi ter roparji predirajo avtomobilske gume, nato pa zalezujejo svoje žrtve in
finančna straža
jih napadajo na zasilnem pasu.
V Sežani je nekdo v noči med torkom in sredo iz treh parkiranih avtobusov ukradel 600 litrov nafte ter oškodoval podjetje za 900 evrov.
Tržaški župan Roberto Cosolini je v dogovoru s svetniki večine in opozicije sklenil odstraniti z županstva transparent v podporo italijanskima marincema, ki jima sodijo v Indiji. Diplomatska pogajanja in sodni postopek bodo še dolgi, Občina pa bo še izkazala svojo solidarnost z drugačnimi pobudami.
e
Četrtek, 30. avgusta 2012
TRST
/
OPČINE - Jutri se začenjajo 47. študijski dnevi Draga 2012
Popoldne predavanje, zvečer jazz poslastica
Ob 16.30 srečanje o zajamčenem zastopstvu, ob 21. uri koncert zbora Alfa in Omega
Pod šotorom v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah se bodo jutri popoldne začeli 47. študijski dnevi Draga 2012, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev in bodo trajali do nedelje, letos pa bodo še posebej v znamenju stoletnice rojstva ustanovitelja Drage Jožeta Peterlina, saj bodo v nedeljo podelili prvo Pe-
terlinovo nagrado publicistu Milanu Gre-goriču in PD Mačkolje. Jutrišnji prvi dan letošnje Drage bo posvečen manjšini in zajamčenemu političnemu zastopstvu, o čemer bodo ob 16.30 govorili poslanec italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu Roberto Battelli, deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin
PREBENEG - 40-letnica spomenika padlim
Mala vas se je množično uprla terorju okupatorja
V Prebenegu se bodo v nedeljo na spominski svečanosti ob 17. uri spomnili 40. obletnice postavitve spomenika v NOB padlim domačinom.
Vas Prebeneg je, 10. septembra 1972, s postavitvijo partizanskega spomenika, od vaških mož izklesanega iz belega kamna, postavila trajen, hvaležen spomin in opomin ter opozorilo sedanjim in vsem bodočim rodovom na žrtve domačinov, ki so dali svoje življenje zato, da lahko govorimo na svoji zemlji jezik, ki so ga tu govorili naši predniki stoletja, da lahko učimo naše otroke v našem jeziku, da smo prispevali k zmagi nad mračnimi silami.
Prebeneg, mala vas na vzpetini nad Dolino in Mačkoljami, ki je takrat štela 41 družin in le 167 prebivalcev, je
v času narodnoosvobodilnega boja mnogo pretrpel in žrtvoval. Prebivalci so preizkusili vse grozote okupatorja: preganjanje, zapore, mučenje, internacije, streljanje, požige, ropanje...
Razmeroma veliko število Pre-benežanov je bilo v partizanskih vrstah. Na vaškem spomeniku je vklesanih 18 imen tistih, ki so s svojo požrtvovalnostjo, predanostjo, zvestobo svojemu narodu plačali z življenjem. Vsa vas je v času najhujšega terorja, celo ko je bila nemška posadka v vasi, sodelovala v Osvobodilni fronti in po svojih močeh prispevala k uspehu našega boja in veliko prispevala h končni zmagi pravice in dobrega nad zlom, k porazu človeških zveri, ki so hotele zasužnjiti človeštvo in nas iztrebiti.
BANI - Prireditev ob koncu poletja je v nedeljo priklicala dež
Šagra pod kostanji
V ovčarjevi hiši na ogled tri razstave - Ta konec tedna tradicionalna »mantenjada«
Slovensko kulturno društvo Grad je tudi letos zadnji vikend v avgustu priredilo tradicionalno šagro Pod kostanji v Banih, ki nas spominja na čase, ko se vaščani po napornem delu tekom leta poveselili z vaško šagro, saj so se poslovili od plemiške družine, pri kateri so delali, le-ta pa je po zaključku poletja odšla v Trst. Za bansko šagro tudi pravijo, da se poletje poslavlja in napoveduje dež. Tako je bilo tudi letos, da je priklicala tako težko pričakovani dež za Kraševce.
Prvi sklop vaškega praznovanja je bil v znamenju odprtja treh razstav. V ovčarjevi hiši so odprli razstavo domače zeliščarke Martine Malalan, ki sicer stanuje v Trebčah in se predstavlja s čajnimi mešanicami, naravnimi mili, mazili in eteričnimi olji. Izdelke iz kraškega kamna razstavlja mladi kamnosek Leon Mahnič iz Vogelj. Tokrat so v goste povabili tudi fotografa Ludvika Hu-suja iz Orleka, ki je na ogle postavil fotografije s kraškimi motivi. Iz razstavljenih posnetkov je razvidno avtorjevo notranje bogastvo, ko ljubi kraške gmajne, vrtače, brezna, jame, suhe zidove, pa-
Trije razstavljavci Leon Mahnič, Matina Malalan in Ludvik Husu
olga knez
stirske hiše, doline in vse, kar je povezano s Krasom. Ludvik je tudi strasten jamar, zato je na ogled postavil tudi lepote podzemnega kraškega sveta.
Drugi del praznovanja se bo odvijal ob dobro založenih kioskih tudi prvi
vikend v septembru, ko bo tradicionalna »manjtenjada«, sprevod v narodnih nošah. Na obisk in sprehod po vasi bodo prišle nabrežinske noše. Zvečer pa bo za ples igral ansambel Suvenir.
Olga Knez
Včeraj danes
in koroški odvetnik Rudi Vouk. V soboto bo nastopila klimatologinja Lučka Kaj-fež Bogataj, v nedeljo pa filozof Branko IKun in slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
Vedno jutri pa se v parku Finžgar-jevega doma obeta tudi enkratno glasbeno doživetje. Študijski dnevi Draga bodo namreč gostili zbor Alfa in Omega (na sliki), ki ga sestavljejo profesionalni jazz vo-kalisti in solisti (študenti Jazz instituta Univerze za glasbo Graz, Univerze za glasbo Berlin, dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana) ter instrumentalisti (Primož Grašič, Gregor Ftičar, Aleš Avbelj, Aleš Rendla in Adam Klemm) pod vodstvom prof. Nade Žgur.
Program obsega izbrana dela, ki sodijo v svetovno in domačo zakladnico sakralne vokalno-instrumentalne jazz in slavilne glasbe: še živečega in delujočega Davea Brubecka »Pange lingua«, v kateri je avtor kompozicijsko obdelal znani gregorijanski napev iz 6. stoletja, ki mu je Tomaž Akvinski v 13. stoletju dodal znamenite latinske stance. Skladbe iz ciklusa »Sacred Concerts«, za katere je avtor Duke Ellington povedal, da so njegova izpoved vere, ljubezni in upanja. Kom-ponirane so v klasičnem swing stilu. Vsebinsko temeljijo na biblični tematiki. V sklopu t.i. gospel glasbe bodo dela sodobnikov Bobbyja McFerrina, Richarda Smallwooda, Nade in Deča Žgurja in drugih.
Koncert se bo začel ob 21. uri, vstop je prost.
Danes, ČETRTEK, 30. avgusta 2012
ROZA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46 -Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 18.50 in zatone ob 5.06
Jutri, PETEK, 31. avgusta 2012
RAJKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,1 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter 2 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,6 stopinje C.
[I] Lekarne
Do sobote, 1. septembra 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. di Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M& Kino
AMBASCIATORI - 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«.
ARISTON - 1S.45 »I giorni della ven-demmia«. Poletna arena: 21.00 »I gior-ni della vendemmia«.
CINECITY - 15.30, 17.30, 1S.45, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«;
Poletni fotoutrip 12
Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši po-tovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov.
Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!
18.30 »The Amazing Spiderman«; 16.30, 18.40 »Lol - Pazza del mio migliore ami-co«; 15.45, 17.55, 20.05, 21.10, 22.15 »The expandables 2 - I mercenari 2«; 21.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.00, 16.30, 18.05, 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 17.00, 19.10, 21.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«.
FELLINI - 16.30, 18.15, 21.00 »Lol - Paz-za del mio miglior amico«.
GIOTTO MULTISALA 1 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
GIOTTO MULTISALA 2 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.00 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 16.00 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 15.10, 17.00, 17.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 20.25 »Popolni spomin«; 18.10 »Larina izbira«; 20.20 »Plačanci 2«; 19.30, 21.40 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 21.00 »Bournova zapuščina«; 16.10, 18.40, 21.10 »Stari je nor«; 18.50 »Madagaskar 3«; 19.10, 21.20 »Paranorman 3D«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Amici di letto«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.15, 22.00 »Il cavaliere socuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; Dvorana 4: 17.30, 20.15, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »I mercenari 2«.0
¿j Čestitke
Dragemu JAKOBU, danes dočakal si dan, ko vse bi dal za en pogled, ko v glavi imaš strašen nered, ko rad spremenil sam bi svet, saj si star 18 let. Vse najboljše Andrejka, Franco, Erik in Jasmin.
Danes v Slivnem postaja JAKOB polnoleten. Najstarejšemu vnuku čestitajo vsi nonoti in mu želijo še mnogo uspehov.
ALEKSANDER požare dobro pozna a let ustaviti ne zna, saj jih že 50 ima. Vse najboljše mu
želita Marko in Erika.
Bi Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita na pozno poletno osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. 3356067594.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoni-
ku. Tel. 040-229164. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-
rovljah 30. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel.št. 040-2907049. V PRAPROTU je odprta osmica pri Franč-kotu in Bobotu Briščak.
SiVince Tutto29. avgusta 2012 Super Enalotto št. 8
6 35 55 70 72 82
Nagradni sklad	1.900.740,00 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
46 dobitnikov s 4 točkami	8.065,74 €
2.091 dobitnikov s 3 točkami	457,23 €
33.986 dobitnikov z 2 točkama	16,87 €
/
TRST
Četrtek, 30. avgusta 2012
7
9 Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA sporoča, da zaradi selitve rav-nateljskega in tajniških uradov na novi sedež na SŠ S. Gregorčič (Dolina št. 210), danes, 30. in petek, 31. avgusta, uradi ne bodo poslovali za stranke.
ZDRUŽENJE STARŠEV sporoča, da bo od 3. do 7. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije: do petka, 31. avgusta, na tel. 3202717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE IN NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA sporočata, da bo prva seja zbora učnega osebja Večstopenjske šole Opčine v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 7.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu šole Gregorčič v Dolini.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 7.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu pri Sv. Ivanu.
ZBOR UČNEGA OSEBJA večstopenjske šole v Nabrežini se bo odvijal v prostorih ravnateljstva v Nabrežini (v stavbi je tudi OŠ V. Ščeka) v ponedeljek, 3. septembra, ob 11. uri.
ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se fotografsko-biološka delavnica »Poglej ptička! s poudarkom na plazilcih«, namenjena otrokom od 2. razreda dalje prične v ponedeljek, 3. septembra, od 8.30 do 16.00. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, ul. Weiss, 15 ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj imajo s seboj digitalni fotoaparat, zvezek, peresnico (barvice in svinčnik) in malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! Info: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00.
NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00; navedenega dne ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. Na srednji šoli S. Kosovela bo prvi dan pouka 10. septembra; na Opčinah od 8.00 do 12.35, na Proseku od 7.55 do 12.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da se pouk za vse stopnje šol začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
M Izleti
2. septembra. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Prijave čim prej na tel. št.: 040-226117. Maša in kosilo na Višarjah, v primeru slabega vremena bomo šli k Gospe Sveti na Koroško. Odhod avtobusa ob 6.30 izpred domače cerkve.
OPZ F. BARAGA vabi na skupno družinsko romanje na Barbano, v nedeljo, 2. septembra, popoldne, ki ga bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Vabljene cele družine. Javite se čim prej na tel. št. 347-9322123.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki ga prireja ŠZ Sloga v sodelovanju s SPDT in SK Devin. Zberemo se v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
Ü3 Obvestila
IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, obvešča, da so še prosta mesta za enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra. Izlet je namenjen otrokom in družinam, ter najstnikom, ki bivajo na teritoriju treh občin. Info in vpis do 1. septembra: 345-7542164 (Daša). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00.
BAZOVSKA ŽUPNIJA organizira romarski izlet na sv. Višarje v nedeljo,
ANED Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bo seja izvršnega odbora danes, 30. avgusta, ob 20.00 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio, 2.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 30. avgusta, ob 20.00 v svojem sedežu (Prosek št. 159).
DRUŠTVO SKUADRA UOO prireja 2. veliki konjeniški praznik Konji na Krasu, ki bo v Cerovljah št. 1/o (pri kmečkem turizmu) v petek, 31. avgusta, soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmo kočij, country glasbo in plesom ter kavbojsko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Cerovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi!
INTENZIVNI TEČAJ ANGLEŠČINE za najstnike - Sklad Mitja Čuk prireja 15- urni tečaj angleškega jezika za dijake nižje srednje šole in bienij višjih srednji šol od 3. do 5 septembra, od 9. do 13. ure. Vpisi in info do 31. avgusta v uradu Sklada Mitja Čuk (od 10. do 13. ure) na tel. št. 040212289 ali info@skladmc.org
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do petka, 31. avgusta, odprta od 8. do 16. ure.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
DRAGA MLADIH (Park Finžgarjeve-ga doma na Opčinah, Dunajska ul. 35) v soboto, 1. septembra, ob 10. uri uvaja niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina. O različnih aspektih »Peterlinove dediščine« bodo spregovorili slovenski teolog in filozof Ivan Štuhec, novinar Ivo Jevnikar in mladi časnikar Andrej Černic. Vabljeni!
SKD GRAD vabi na tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, pri Banih.
NK KRAS REPEN obvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše Cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter Cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vabljeni tudi novi mladi nogometaši! Info: tajništvo 040-2171044, Srečko 328-0350533, Giacomo 334-6649732.
PRI MEPZ IGO GRUDEN iz Nabreži-ne začnemo z vajami v ponedeljek, 3. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Tedenske vaje bodo potekale ob ponedeljkih in četrtkih. Vabljeni tudi novi pevci in pevke.
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo vadba Pilatesa začela v torek, 4. septembra, ob 18. uri za stare in nove tečajnice; od 19. ure dalje pa za že izkušene telovadke. Telovadba bo potekala v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra, ob 20.30 na pokrit prostor pod vrtcem v Šempolaju na ogled veseloigre »Zbeži od žene« v izvedbi dramske skupine Pd Štandrež.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico začela v torek, 4. septembra, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke.
VADBA JOGE - SKD F. Prešeren organizira dve brezplačni vadbi za stare tečajnike in nove interesente v sredo, 5. in sredo, 12. septembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren. Vse informacije o tečaju in vpisnini bodo javljene na prvem srečanju.
MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE; vabljeni vsi, ki bi radi osvojili osnove v starodavni slovenski veščini igranja na cerkvene zvonove. Tečaj bo potekal vsak četrtek v mesecu septembru (začetek 6. septembra) ob 18.30 v Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. V okviru Pe-terlinovega festivala ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 6. in 20. septembra (višješolska mladina) ter 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Ma-ruška Guštin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgar-jevem domu, Dunajska 35, na Op-činah, v okviru Peterlinovega festivala.
OTROCI, POZOR! V četrtek, 6. septembra, ste ob 16.15 vabljeni na brezplačno delavnico »Izdelajmo si lutko«! Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, vodijo jo Nina Pahor in Nada Tavcar ter lutkarji Devinskega vrta ustvarjalnosti); ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala.
SLOVENSKA PROSVETA, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom vabijo vse kulturne in prosvetne delavce, animatorje, pevo-vodje ter ljubitelje slovenske kulture na aperitiv s pogovorom na temo »Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projektov«. V četrtek, 6. septembra, ob 19.30 v okviru Peterlinovega festivala. Sledil bo, ob 20.30, koncert otrok in mladih Glasbene kambrce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barko-vlje. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. (pobudnika Slovenska prosveta, ZCPZ).
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do petka, 7. septembra.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA tudi letos organizirajo BOP - bazoviški orientacijski pohod, s katerim že nekaj let obeležujemo spomin na štiri bazoviške junake. Potekal bo v soboto, 8. septembra, popoldne. Prijave zbiramo na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15. Prvi štart je predviden ob 16.00. Prijavite se lahko tudi preko spleta na bop.rmv@gmail.com. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 čla-
nov. Ob 21.00 bo sledil taborniški ogenj. Vabljeni člani, prijatelji in simpatizerji! Več informacij na spletni strani www.tabornikirmv.it ali na 339-4120280(Andrej).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bo sezona začela v ponedeljek, 10. septembra. Urniki treningov: 1. skupina (4-6let) - pon. in pet.16.30-17.30 v prostorih Sklada M. Čuk na Opčinah; 2. skupina (711 let) - pon.16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet.17.18.30 OŠ F. Bevk na Opčinah; 3. skupina (12-15 let) -pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00 OŠ F. Bevk na Opčinah; 4. skupina (nad 15 let) - pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.00-21.00 OŠ F. Bevk na Opčinah. Za info in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdance-millenium.com
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE za pomlajevanje predstavitev tečaja pri Skladu M. Čuk, Proseška ul. 131, bo v ponedeljek 10. septembra, ob 18.30. Dodatne info: Maša 340-9116828, masha.pre-garc@gmail.com
ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETIKA - Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2012/2013. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina -Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel.040-2017370).
PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgar-jevem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosve-ta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 040-51377 od 15. do 18. ure; sport-nasolatrst.bor@gmail.com.
0 Prireditve
KD KRAŠKI DOM vabi v petek, 31. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu na koncert MoPZ slovenskega društva Kredarica iz Novega Sada, sodeluje MoPZ Kraški dom.
35 LET Združenja prostovoljnih gasilcev Breg bomo proslavili v soboto, 1. septembra, od 10.00 do 24.00 v parku J. Rapotec v Prebenegu. Ob 10.00 odprtje kioskov in gasilske igre za najmlajše, ob 12.30 svečanost z nastopom Godbe na pihala Breg, sledi veselica s Kraškimi muzikan-ti. Vabljeni!
SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega in VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje -Prebeneg vabita na proslavo ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Prebenegu, ki bo v nedeljo, 2. septembra. Zbirališče ob 16.45 pri lipi v Prebenegu.
KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabita v torek, 4. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repnu, na predvečer 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Gosta večera bosta Maja Haderlap in Miroslav Košuta, pogovor bo vodil Marko Kravos.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi
učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, tel.: 040-2908105 ali 3481334086 (Erika).
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devin-sko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3013.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri.
0 Mali oglasi
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno. Tel. 339-5840600.
DAJEM V NAJEM stanovanje privatnikom ali študentom, blizu Trga Oberdan, 2 spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in privatna kurjava. Cena: 450,00 evrov mesečno. Tel. 349-8430222
IŠČEM KNJIGE za tretji letnik elektronske smeri J. Stefan. Tel 3348229841.
PODARIM tri male simpatične mucke, 2 tigrasta samčka in 1 črnobeli. Tel št. 337-1017758.
PRODAM KNJIGE za vse razrede li-ceja F. Prešeren. Tel. 040-214894 v večernih urah.
PRODAM KNJIGI za elektronski oddelek J. Štefan: »Elettronica - Poto« in »Elettronica ed esercitazioni pra-tiche - Catallo, Rigan«. Tel. št.: 0404528575.
PRODAM železna vrata, 2 x 0,80 (200,00 evrov), posodo za grozdje 10 kvintalov (100,00 evrov) in hladilnik detroit s tremi predali (750,00 evrov). Tel. 040-814212.
PRODAM kraško skrinjo iz oreha, okrašena z rožami. Tel. 3397396098.
PRODAM pet novih aluminijastih polkn (škure), temno-sive barve, velikost 90x120 cm. Tel. 040220216.
PRODAM stenski klavir, primeren tudi za začetnike, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 340-3753876.
PRODAM učbenike za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini in S. Kosovel na Proseku. Tel. 040-200622.
STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-220729.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
Prispevki
V	spomin na Leo Kobelja vd. Krmec darujeta Just in Sofija Žerjal 30,00 evrov za MPZ upokojencev iz Brega.
V	spomin na sina Milana daruje Marjan Starc 50,00 evrov za ŠD Kontovel.
30.8.2010
30.8.2012
Olimpia Giovannini por. Gulič
Vedno v naših srcih.
Svojci
8
Četrtek, 30. avgusta 2012
KULTURA
/
VILENICA - Včeraj predstavitev v kavarni Tommaseo
BENETKE - Filmski festival
Festival bo oplemenitil Prvi filmi
tudi tržaški prostor
dobro sprejeti
V torek srečanji pri SEP in v Repnu (Maja Haderlap in Miroslav Košuta) Danes pričakovanje za ruski film Izmena
Svet postaja globalna vas, festivali nekakšna križišča svetovne literature in avtorji v svojem nomadstvu veliko bolj vezani lastni poetiki in menja-jočim identitetam kot lastni krvi in zemlji, pravijo organizatorji 27. izvedbe Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki se bo med 5. in 9. septembrom odvijal v Sloveniji in na Tržaškem. Spored kulturne prireditve, ki se že skoraj trideset let odvija na Krasu, so včeraj predstavili v Trstu (kavarna Tommaseo). Na njej bo letos nastopilo več kot 40 avtorjev z vseh petih celin, ki bodo brali in govorili o svojem delu na 19 prizoriščih in 39 dogodkih.
Po pozdravnem nagovoru Patrizie Vascotto, je v imenu tržaške občine, pod pokroviteljstvom katere bo potekal tržaški predvečer, dobrodošlico festivalu, »protagonista katerega sta bila tudi Ma-gris in Tomizza, čigar delovanje je del mesta ignoriral,« izrekla podžupanja Fabiana Martini. Izpostavila je pomen mednarodnega festivala in težnjo po nadaljnjem odpiranju Trsta do sosednih stvarnosti. V tem okviru je podčrtala pionirsko vlogo Skupine/Gruppo 85, ki si od časa, »ko to ni bilo samoumevno in politično korektno,« prizadeva za medsebojno spoznavanje v našem prostoru prisotnih narodov in skupnosti. Potrebno je spodbujati sodelovanje, še predvsem med mladimi, da iz kontrapozicijske logike »mi-vi,« dokončno preidemo k »mi z drugimi.«
Programski vodja festivala Gašper Troha je obrazložil rdečo nit 27. festivala z naslovom »Avtorji nomadi.« Nacionalna določitev postaja za mnoge literarne ustvarjalce nezadostna kategorija za označevanje njihovega dela. Veliko je takih, ki ustvarjajo na različnih koncih sveta v več jezikih ali v jeziku, ki ni njihov materni. Med številnimi tovrstnimi nomadi, ki se bodo udeležili festivala, velja omeniti dobitnika nagrade Vilenica
Z leve: Zoran Jovanovič, Fabiana Martini, Gašper Troha in Patrizia Vascotto kroma
2012, Davida Albaharija, ki živi v Kanadi in piše v srbskem jeziku.
Ob tradicionalnih prizoriščih festivala (Primorska in Ljubljana) so letos organizatorji dodali večere v Šempetru pri Gorici, Kranju in Mariboru. V želji po razširitvi festivala med tukajšnjim slovenskim in italijanskim prebivalstvom, se bosta predvečera Vilenice (4.9.) odvijala tudi v Trstu (ob 18ih v Dvorani SEP; v sodelovanju z Gruppo-Skupino 85 in SEP; na srečanju, ki ga bo povezovala Pa-trizia Vascotto, bodo spregovorili Ognjen Spahic, Ajla Terzic in Albert Garlini) in Repnu (ob 20ih v Kraški hiši; v sodelovanju s KD Kraški dom in zadrugo Naš Kras; z Majo Haderlap in Miroslavom Košuto se bo pogovarjal Marko Kravos). Istočasno bo na predvečeru, ki bo potekal v sežanskem Kosovelovem domu, sodeloval openski avtor Marko Sosič.
Po uradni otvoritvi festivala, ki bo v sredo, 5. septembra zvečer v Lipici, bo
LJUBLJANA - Festival Ex -Ponto
Letos o krizi duha
Preizpraševanje o vrednotah vodilna nit 14 domačih in tujih predstav
LJUBLJANA - Na več prizoriščih po Ljubljani bo med 14. in 23. septembrom potekala 19. edicija mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Ex-Ponto. Kot je na novinarski konferenci povedala producentka festivala Eva Celec, je vodilna nit letošnjega programa, v katerega so uvrstili 14 tujih in domačih predstav, preiz-praševanje novih in starih vrednot.
Letošnji Ex-Ponto se s temo vrednot dotika najbolj aktualne svetovne teme - krize duha, ki se manifestira ali prikriva v svoji najbolj simbolični obliki, v gospodarski in politični krizi, je zapisal direktor festivala Damir Domitrovic. Tema vrednot je zaznamovala izbiro režiserjev in avtorjev, saj sedanji trenutek potrebuje radikalnost v razmišljanju, estetiki, sam festival pa ponuja možnost vsebinske in estetske primerjave preteklosti in sedanjosti, je prepričan Domitrovič.
Festival bo letos ponudil pet domačih premier. Poleg avtorjev Vlada G. Repnika (Also sprach Cage), Barbare Novakovič (Platforma Šift teater II / Trilogija: Source image) in Bare Kolenc (Metamorfoze 2 stopinji: Sulmona), bodo Zala Sajko, Jurij Smrke, Anej Korsika in Robert Bobnič premierno predstavili Proslavo ob 60-letnici izida prve številke Tribune.
Kot je dejala Sajkova, se v predstavi ukvarjajo s proslavo kot formo in z njo eksperimentirajo ter jo navezujejo na Tribuno kot uporniški medij iz 80. let prejšnjega stoletja. Govorijo o generaciji, ki je ostala brez "velikega projekta", in ne kot generacija njihovih star-
šev, ki jih je osvobodila in popeljala v samostojno državo, je povedal Smrke. Ob robu konference je dodal, da danes tudi vladajoča generacija, ki je dokončala svoj projekt, nima več vizije.
Po besedah režiserke Renate Vi-dič so predstavo Vzklik za človečanstvo ustvarjali na podlagi družbeno angažiranega pisanja Srečka Kosovela o človeku, umetnosti, Evropi in Sloveniji. Tudi to predstavo so zgradili kot proslavo, ki pa slavi človeka in se k njemu vrača kot k delu kolektiva.
Gostujoče predstave režiserjev Aleksandra Morfova (Don Juan), Pier-ra Rigala (MiCRO), Andrasa Urbana (Turbo paradiso), Dina Mustafica (Patriotic Hypermarket in Sokratov zagovor), Diega De Bree (Gorski venec), Sofie Ristevske (Dom Bernarde Albe ali ženske brez moškega in to je vse), Ane Borralho (MisterMissMissMister) in skupine Bacači sjenki (Moški - Ženski / Ženske - Moške) bodo po napovedih Domitrovica zagotovo vzbudile zanimanje in razdelile festivalsko občinstvo in kritike.
Posebnost letošnjega festivala bo predprogram 8. in 9. septembra na obronkih planote Lovčen v Črni gori, ki bo ponudil mednarodni ambiental-ni projekt Kamp Che Guevara v režiji Slobodana Milatovica. Festival do Lov-čena in nazaj organizira avtobusni prevoz.
Lani je bila vodilna tema festivala vprašanje začetka ali konca. Kot je napovedala Celceva, se bodo prihodnje leto posvetili vprašanju, kje je meja. (STA)
četrtkovo dopoldne potekalo v znamenju okrogle mize SEP, v imenu katere je na včerajšnji predstavitvi spregovoril njen generalni podsekretar Zoran Jova-novic, z naslovom Avtorji nomadi. Pisateljsko štipendijo SEP, ki jo od leta 2006 podeljuje SEP v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru Vilenice in je namenjena spodbujanju meddržavnega sodelovanja in promocije na področju literature za mlade avtorje iz držav članic SEP, ki niso del Evropske unije, bo letos prejela Ajla Terzic iz Bosne in Hercegovine. V petek, po dopoldanskem poteku komparativističnega kolokvija, se bodo udeleženci Vilenice kot je v navadi odpravili v slovensko prestolnico, kjer bo, ob literarnem branju, v sklopu izpostavitve manj razširjenih književnosti prišla na vrsto predstavitev hebrejske literature; večer se bo sklenil s svečanim sprejemom pri županu na ljubljanskem gradu. Medtem ko bo prizorišče zaključnega festivalskega dopoldneva potekalo v Štanjelu, se bo sobotno dogajanje sklenilo zvečer s svečano podelitvijo nagrade v jami Vilenica.
Projekt sodelovanja med Vilenico, na kateri bo kot slovenski avtor tokrat v fokusu Boris A. Novak, in knjižnim festivalom Pordenonelegge.it bo letos omogočil prihod na Vilenico Antonia Ar-slana, Pina Rovereda, Gian Marie Villalte, Alberta Garlinija in Alberta Bertoni-ja. Številno bo predstavništvo slovenskih avtorjev, ki se bodo čez nekaj tednov odpravili na festival v glavno mesto najza-hodnejše furlanske pokrajine. (Mch)
A Sleep & A Forgetting
Film, ki je nekakšen manifest proti vsakršnemu fundamentalizmu. Zgodba, ki s pomočjo neapeljskega ritma želi posredovati nadvse pozitivno energijo in dokumentarec o delu prostovoljne organizacije Cuamm v Afriki. Prvi festivalski dan beneške Mostre, ki letos praznuje osemdeseti rojstni dan, se je včeraj pričel v znamenju treh pomembnih imen svetovnega in italijanskega filma: indijske avtorice Mire Nair, ameriškega režiserja Jonatha-na Demmeja in italijanskega filmarja Carla Mazzacuratija.
Dolg aplavz. Odobravanje izvedencev in sinoči tudi občinstva je sprejel premierno projekcijo Dela The reluctant fondamentalist, indijske režiserke Mire Nair, ki je hkrati tudi uradno odprl 69. beneško Mostro. Vrnitev indijske avtorice na Lido je hkrati omogočil umetniškemu vodji Albertu Bar-beri, da je nekako spet začel točno tam, kjer je pred dvanajstimi leti končal. Mira Nair je namreč leta 2001 zmagala zlatega leva s filmom Monsoon Wedding, leta 2001, ko se je tudi iztekel prvi mandat Barberovega vodstva na čelu beneške Mostre.
Glasbeno delo Enzo Avitabile Music life, pa je omogočilo ameriškemu avtorju Jonathanu Demmeju, da se je pobliže saznanil z italijansko glasbeno sceno, predvsem pa Neapljem. Kot je povedal ob predstavitvi filma, je Avitabileja spoznal v poletni noči, ko je z avtom vozil po New Yorku in je radijska postaja posvetila posebno oddajo prav partenopejskemu avtorju. Avitabilejeve melodije so ga tako prevzele, da ko se je leto kasneje mudil v
Neaplju, ga je želel srečati in kmalu nato je odločil, da mu bo posvetil film.
Spet zanimiva zgodba pa je Mazzacuratijeva izkušnja z združenjem Cuamm in njegovimi zdravniki, ki se že vrsto let posvečajo delu v Afriki. Mazzacurati se je z njimi odpravil v Mozambik in tam želel ovekovečiti vse, kar delajo na terenu.
Pred včerajšnjim odprtjem pa je v torek zvečer na beneškem trgu San Polo zaživel že tradicionalni predvečer festivala. To je projekcija filma, ki jo prireditelji posvetijo prebivalcem mesta na vodi. Vsako leto predstavijo tako delo enega mojstrov italijanskega filma: tokrat je bil to film Giuseppeja De Santisa, Roma ore undici iz leta 1952. Že šestdeset let stari, črnobeli ce-lovečerec, ki pa je nadvse aktualen, saj opisuje zgodbo o revščini, ekonomski krizi in tragičnem iskanju zaposlitve. Stopetdeset deklet odgovori na razpis za mesto tipkarice. Vse se znajdejo v vrsti na stopnicah pred uradom. Gneča in panika privedeta do prepira in prerivanja. Na lepem se lesene stopnice udrejo in ena od deklet umre. Tiste, ki bi potrebovale zdravniško pomoč, pa se ji morajo odpovedati, ker nimajo potrebnega denarja da bi si jo lahko privoščile.
Danes vlada precejšnje pričakovanje za delo Izmena ruskega režiserja Kirilla Serebrennikova. Kot znano znajo ruski avtorji večkrat presenetiti in tudi zmagati. Med deli, ki jih gre omeniti pa je tudi film Gli equilibristi z Valeriom Mastandreo in Barboro Bobulovo, ki pripoveduje o preživetju v času krize. (Iga)
Pevec Enzo Avitabile (levo) in režiser Jonathan Demme sta se dobro ujela
ansa
Islands
Indie pop
ANTI- Records, 2012 - Ocena: 6
Hladna Kanada nam tokrat ponuja A Sleep & A Forgetting - nov glasbeni izdelek mladega domačega benda Islands. Gre za sicer že četrto ploščo v samih sedmih letih,
bend sta namreč leta 2005 ustanovila prijatelja Nicholas Thor-burn in Jaime Thompson. V naslednjih letih je skupina večkrat zamenjala svoje člane, danes pa jo sestavljajo, poleg že omenjenega pevca Nicholasa Thorburna, še kitarist Geor-die Gordon, basist Evan Gordon in bobnar Luc Laurent.
Sound kanadskega benda je tudi tokrat posebna mešanica pop in indie-rok ritmov. O nekaterih progressive rok komadih, ki so bili vključeni v prve plošče, pa ni več ne duha ne sluha. Nasprotno, pozna se, da je ploščo skoraj v celoti sestavil glavni akter benda Nicholas Thorburn, ki se je lani preselil iz New Yorka v Los Angeles, potem ko se je ločil od svoje žene. Žalostna in težka ljubezenska ločitev je glasbena nit, ki nas spremlja skozi cel album. »V hiši kamor sem se preselil,« pravi Thorburn »je stal klavir. Na dan zaljubljencev (14. februar) sem se zanj usedel in začel z igranjem in pisanjem besedil, točno leto kasneje pa je album izšel. Zelo enostavno!«
In a Dream it Seemed Real je prva pesem plošče, umirjen, sanjski komad, ki nežno uvede v sound albuma. Klavirju, ki ga je prej omenjal Thorburn, lahko prisluhnemo v naslednji This Is Not a Song, predvsem pa v raznolikem in daljšem komadu Never Go Solo.
Po umirjenem soul komadu No Crying, je na vrsti poskočen Hallways, takoj za njim pa pesem Can't Feel My Face, v kateri hrepeni Thorburn po izgubljeni ljubezni. Ploščo, ki sestavlja enajst komadov za okrog petintrideset minut glasbe, nadaljujejo še umirjeni Oh Maria in Don't I Love You ter še zaključna Same Thing, kjer lahko prisluhnemo kakemu elektronskemu efektu.
A Sleep & A Forgetting je v bistvu prijetna, lahkotna plošča, ki pa verjetno ni primerna za tiste, ki so pred kratkim klavrno zaključili svojo ljubezensko zgodbo ...
Rajko Dolhar
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 30. avgusta 2012
9
NEMČIJA - italijanski premier na obisku v Berlinu
Merklova in Monti zanikala potrebo po pomoči za Italijo
Voditelja sta se pogovarjala predvsem o prihodnjih ukrepih območja evra za stabilizacijo razmer
BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in italijanski premier Mario Monti sta po včerajšnjem srečanju znova zavrnila špekulacije, da naj bi bila tudi Italija na koncu prisiljena zaprositi za finančno pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Merklova je povedala, da nima nobenega dvoma v sposobnost Italije, da sama reši svoje težave.
"Nemška kanclerka v celoti zaupa temu, da bo italijanska vlada za državo potrebne odločitve sprejela z lastnimi močmi. Glede tega nimam prav nobenega dvoma," je odgovorila Merklova na vprašanje, ali v Berlinu vlado v Rimu res spodbujajo k temu, naj zaprosi za pomoč mehanizmov za stabilnost evra pri znižanju cene zadolževanja. Kanclerka je zagotovila, da z italijanskim kolegom o tem sploh nista govorila.
Merklova je sicer še enkrat pohvalila varčevalne in reformne ukrepe, ki jih je sprejela Montijeva tehnična vlada. Poudarila je, da gre za izjemna in ambiciozna prizadevanja, ki jih je treba korak za korakom in odločno izvajati še naprej. Prepričana je, da bodo ukrepi za dvig konkurenčnosti italijanskega gospodarstva prispevali tudi k izboljšanju konkurenčnosti celotnega območja evra in Rim in Berlin bosta na tej poti v prihodnje tesno sodelovala.
Tudi Monti je zatrdil, da Italija vlaga velike napore v ukrepanje za izhod iz krize. Prepričan je, da je tretje največje evr-sko gospodarstvo v zadnje pol leta doseglo velik napredek. "Trgi te napore že prepoznavajo," je navezal na zelo uspešni dražbi italijanskih državnih obveznic včeraj in v torek. Za podporo se je zahvalil političnim strankam in državljanom, pa čeprav je podpora njegovi tehnični vladi v zadnjih mesecih občutno upadla. Tudi Merklova je pojasnila, da so prav italijanski varčevalni in reformni napori ključni za zmanjšanje pritiska trgov na Italijo.
Voditelja sta se pogovarjala predvsem o prihodnjih ukrepih območja evra za stabilizacijo razmer v območju skupne valute, med drugim o napovedanem posegu Evropske centralne banke (ECB) na trgu državnih obveznic. Merklova je dejala, da je ECB pri svojem ukrepanju samostojna, glede usposobljenosti območja evra za spopad z morebitnimi novimi težavami pa sta se z Montijem strinjala, da je ta ustrezna.
V Berlinu so sicer zelo skeptični do vnovičnega posega ECB na trgu državnega dolga, kar je želja Italije. Bolj so naklonjeni možnosti, da začasni in stalni mehanizem za stabilnost evra v zameno za dosledno izpeljavo zastavljenih reformnih in varčevalnih ukrepov neposredno od
Nemška kanclerka Angela Merkel in italijanski premier Mario Monti
ansa
držav odkupujeta obveznice. To je sicer predpogoj za ukrepanje ECB.
Merklova je včeraj zavrnila še eno zamisel, ki je draga Montiju. Gre za podelitev bančne licence stalnemu mehanizmu za stabilnost evra, s čimer bi ta dobil dostop do refinanciranja pri ECB in se tako finančno močno okrepil. Kanclerka pra-
vi, da to ni skladno s temeljno pogodbo EU, Monti pa v tem vidi dolgoročno rešitev.
Voditelja sta izrazila tudi odločnost dodatno okrepiti gospodarsko in politično integracijo v območju evra, da bi se tako ponovno vzpostavilo zaupanje v evro. Pri teh prizadevanjih evrsko območje še ni na koncu, je sklenila Merklova. (STA)
Napetost v rudniku v Sulcisu in Napolitanova solidarnost
CAGLIARI - Italijanski predsednik republike Giorgio Napolitano je izrazil solidarnost z rudarji iz sardinskega Sulcisa, ki so včeraj že četrti dan zasedali rudnik Nuraxi Figus 400 metrov pod površjem. »Rudarji so v izredno težkem položaju in do dna razumem njihova stališča. Borijo se za nekaj, kar je za vsakega izmed njih življenjsko pomembno,« je izjavil predsednik. Rudarji so včeraj sklicali novinarsko konferenco v rudniku (tik ob skladišču razstreliva), eden izmed njih pa si je iz obupa pred televizijskimi kamerami prerezal zapestno žilo. Zvečer je menda zapustil bolnišnico. Petsto rudarjev poziva vlado, naj reši zadnji rudnik premoga v Italiji, ki ga od leta 1996 posredno upravlja Dežela Sardinija.
Ločitveni postopek zakoncev Berlusconi še traja
MILAN - Odnosi med zakoncema Berlusconi so »omikani«, a ločitveni postopek med njima se nadaljuje. Tako piše v noti za tisk, ki sta jo včeraj skupno objavila odvetnika Veronike Lario Maria Cristina Morelli in Silvia Berlusconija Nicolo Ghedini. S tem sta demantirala govorice, po katerih naj bi se dvojica poskušala ponovno zbližati. Govorice je najbrž sprožilo dejstvo, da sta zakonca Berlusconi v zadnjih časih nekajkrat obedovala v družbi svojih otrok. Sicer pa se v zadnjih časih pojavljajo tudi govorice, po katerih naj bi 75-letni Berlusconi pričakoval otroka z 38-letno starleto Sabino Beganovic, bolj znano kot Sabino Began. Tako vsaj zatrjuje starleta.
ZDA - Včeraj več kot pol milijona ljudi brez elektrike
Orkan Isaac poplavlja jug
države ob Mehiškem zalivu
NEW ORLEANS - Orkan Isaac, ki je včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času dosegel južno obalo ZDA pri ustju reke Mississippi, je povzročil izpad elektrike za več kot pol milijona odjemalcev od Louisiane do Alabame ter poplavil redko poseljeno območje južno od New Orleansa. Za oceno škode je še prezgodaj, vendar ne bo katastrofalna in tudi o žrtvah vsaj so sinoči ni bilo še poročil.
Isaac se je ob prihodu na kopno iz Mehiškega zaliva za nekaj časa ustavil, nato pa se začel spet počasi pomikati proti severovzhodu. S seboj je prinesel do 3,5 metra visoke plim-ne valove, ki so poplavili obalne ceste in med drugim ujeli v past dva policista v avtomobilu, ki pa so ju hitro rešili s pomočjo čolna.
V	občini Plaquemines južno od New Orleansa je voda prestopila nasip kanala, ki pa ni del obrambnega sistema mesta New Orleans. Tega so po uničujočem orkanu Katrina, ki je ravno na včerajšnji dan leta 2005 pobil več kot 1800 ljudi, vojaški inženirji popravili in utrdili za 14 milijard dolarjev in za zdaj drži vodo.
V	občini Plaquemines, ki jim v Louisiani pravijo fare, se je nekaj ljudi, ki niso upoštevali ukaza o evakuaciji, zateklo na strehe svojih domov, na reševalce pa bodo morali počakati, dokler se veter, ki piha s hitrostjo do 130 kilometrov na uro, ne unese.
Isaac je tudi po prihodu na kopno pokazal svojo nepredvidljivost, kot jo je konec tedna, ko so zaradi njegove sprva predvidene poti po Mehiškem zalivu blizu zahodne obale Floride republikanci v ponedeljek prestavili dejanski začetek nacionalne konvencije stranke. Na koncu ga je zaneslo daleč stran od Floride.
Meteorologi pričakujejo, da bo Isaac tudi danes pustošil po Louisia-ni in Misisipiju in se le počasi pomikal naprej, dokler mu sčasoma dokončno ne bo pošla moč. S seboj prinaša velike količine padavin tudi do pol metra. V New Orleansu je zgodaj zjutraj v sredo padlo za 230 milimetrov dežja. (STA)
UKRAJINA - EU izrazila razočaranje
Sodišče v Kijevu zavrnilo pritožbo Timošenkove
KIJEV - Najvišje sodišče v Ukrajini je danes zavrnilo pritožbo nekdanje pre-mierke Julije Timošenko na razsodbo nižjega sodišča, ki jo je zaradi zlorabe oblasti obsodilo na sedem let zapora.
Timošenkova je bila lani oktobra obsojena na sedem let zapora ter plačilo 190 milijonov dolarjev kazni, ker je leta 2009 z Rusijo sklenila pogodbo o dobavi plina, ki naj bi bila škodljiva za Ukrajino. "Sodišče je razsodilo, da se pritožba, ki jo je vložila Timošenkova, zavrne," je povedal sodnik Oleksander Elfimov. Pojasnil je, da sodišče ni našlo podlage za pritožbo oziroma za spremembo razsodbe.
Timošenkova je s tem, ko je kasa-cijsko sodišče zavrnilo njeno pritožbo, izčrpala vse pravne možnosti v domovini, tako da ji zdaj preostane le še Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Julija Timošenko
ansa
EU je medtem že sporočila, da je "globoko razočarana" nad odločitvijo najvišjega sodišča v Ukrajini. Tako je včeraj v Bruslju povedal tiskovni predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Michael Mann. "Takšen izid obžalujemo," je še dejal. (STA)
ZDA - Danes se bo konvencija končala z Romneyjevim govorom
Republikanci potrdili Romneyja za svojega predsedniškega kandidata
TAMPA - Delegati republikanske stranke so v torek z enodnevno zamudo zaradi orkana Isaac na konvenciji v Tampi na Floridi potrdili Mitta Romneyja za svojega predsedniškega kandidata. Obenem so potrdili Paula Ryana za Romneyjevega podpredsedniškega kandidata in strankarsko platformo za naslednja štiri leta.
Republikanska konvencija se je začela v torek s krajšimi govori udeležencev, ki so bili skoraj izključno namenjeni napadom na demokratskega predsednika Baracka Obamo in obljubam o svetlejši prihodnosti pod republikanskim predsednikom. Delegati bi morali svoje glasove Rom-neyju oddati že v ponedeljek, vendar pa se je konvencija takrat le formalno začela in takoj prekinila zaradi orkana Isaac, ki pa je na koncu odpihal daleč stran od Tampe.
65-letni Romney, ki se je že leta 2008 neuspešno potegoval za predsedniškega kandidata republikancev, je
Mitt Romney s soprogo Ann
ansa
tako v torek doživel vrhunec svoje politične kariere, novega pa lahko doživi v primeru morebitne zmage na volit-
vah 6. novembra. Konvencija se je v torek sklenila z večernima govoroma Romneyjeve soproge Ann ter osrednjega govornika konvencije guvernerja New Jerseyja Chrisa Christieja
Politična platforma republikancev med drugim poziva k podaljšanju leta 2001 in 2003 sprejetih davčnih olajšav za vse Američane, izraža nasprotovanje homoseksualnim porokam, obljublja preklic leta 2010 sprejete zdravstvene reforme in privatizacijo zdravstvenega zavarovanja za starejše (medicare), preklic novih regulacij Wall Streeta, nasprotuje posegom v pravico do orožja, izraža nasprotovanje nezakonitemu priseljevanju in nasprotuje splavu. Platforma tudi kritizira Obamovo "šibko" politiko do Irana, Severne Koreje in Kitajske ter napoveduje povečanje porabe za vojsko.
Republikanska konvencija se bo končala danes, ko bo govoril Romney in s tem uradno prevzel nase kandidaturo za volitve 6. novembra. (STA)
I
I
I
zlato
(999,99 %%) za kg
42.510,30 € -259,19 sod nafte
(159 litrov)
95,48 $ -0,01
evro
1,2545 $ -0,00
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
29. avgusta 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 29.8. 28.8.	
ameriški dolar	1,2545	1,2548
japonski jen	98,63	98,59
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,810	24,828
danska krona	7,4502	7,4490
britanski funt	0,79180	0,79470
madžarski forint	283,41	280,98
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6963
poljski zlot	4,1555	4,1012
romunski lev	4,4775	4,4563
švedska krona	8,3375	8,2405
švicarski frank	1,2010	1,2010
norveška krona	7,3125	7,2900
hrvaška kuna	7,4745	7,4905
ruski rubel	40,3424	40,2290
turška lira	2,2768	2,2595
avstralski dolar	1,2088	1,2094
braziljski real	2,5736	2,5560
kanadski dolar	1,2402	1,2389
kitajski juan	7,9696	7,9719
indijska rupija	69,7880	69,8610
južnoafriški rand	10,5579	10,5484
1 0 Četrtek, 30. avgusta 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Arhitekt Jože Cej o samevanju Travnika
»
Zaprtje predora Bombi za mesto pogubna izbira«
Pogreša čezmejno razpravo o prometnih vprašanjih, grajski vzpenjači ne nasprotuje
V poletnem času, ko sonce pripeka in se počitniški čas še ni zaključil, daje Travnik še večji občutek praznine in zapušče-nosti kot običajno. Osrednji mestni trg in Raštel sem pa tja poživijo razne pobude, kakor skorajšnji Festival vegetarijancev, drugače pa tam vlada puščavski mir. Nad tem so še najbolj zaskrbljeni gostinci in trgovci, ki za upad strank krivijo - seveda ob krizi - tudi pomanjkanje parkirišč in zaprtje predora Bombi. O tem smo se pogovorili z Jožetom Cejem, arhitektom, ki urbanistične vozle Gorice dobro pozna.
Trgovci zahtevajo odprtje predora, občina odgovarja, da zaenkrat tega ne namerava narediti. Kaj pa vi menite?
S predorom so zaprli glavno prometno žilo za vstop v center mesta. Drugje, denimo v Celovcu, Ljubljani ali Beljaku, pridejo obiskovalci do središča z avtom, ga parkirajo v garažnih hišah in od tam gredo peš na ogled centra. Gorica pa garažne hiše nima, zato zapreti predor pomeni preprečiti hiter dostop do zgodovinskega mestnega jedra. Tistim voznikom, ki prihajajo iz Slovenije, pa tudi tistim, ki pridejo do Rdeče hiše po Ulici Terza Armata, ne preostane drugega, kot da izbirajo med dvema potema - mimo Rafuta ali mimo
Trga Sv. Antona -, v obeh primerih pa se morajo oddaljiti od centra in ga nato iskati med vožnjo po ozkih uličicah.
Kako je do tega prišlo?
Gorica ima urbanistični problem, ki ga je treba jemati resno. Upravitelji morajo razumeti, da cest ni mogoče kar odpirati in zapirati, pač pa je treba upoštevati določene principe. Dokler ne zgradimo garažne hiše v centru - zdaj se šele razmišlja o podzemnem parkirišču pod bivšo tržnico na debelo -, mora biti predor Bombi odprt za promet, drugače mestno središče izoliramo, kar je pogubno. Problem je tudi Ulica Mameli, ki je po novem enosmerna; s tem so dodatno otežili dostop do Travnika. Menim, da je treba prometno ureditev ponovno korenito spremeniti in postaviti vprašanje oživitve mestnega centra, ne samo zaradi zahtev trgovcev, pač pa zato, ker je življenje na Travniku popolnoma zamrlo. Zgodovinsko jedro je simbol mesta, del njegove identitete, treba ga je ovrednotiti. O izoliranosti mestnega središča smo se pogovarjali tudi z nekaterimi drugimi tehniki in ljudmi, ki se za tovrstna vprašanja zanimajo: razmišljam, da bi ustanovili kak odbor ali združenje in zahtevali od uprave, da problem reši.
Kaj svetujete?
Prostor za garažno hišo ali parkirišče bi bilo treba iskati nekje v Ulici Roma, kjer je deželni avditorij, ali pa za nad-škofijo. O drugem predlogu se je že govorilo, vendar vse kaže, da nadškofija ni najbolj naklonjena tej možnosti.
Kaj pa menite o zaprtju Verdijevega korza?
Tudi ta je ena izmed odločitev, pri katerih so upoštevali le določena stališča, danes pa nekateri ugotavljajo, da stvar ne funkcionira. Normalno, saj zapiramo prometne žile, ne da bi predhodno načrtovali in urejali promet! S tem prisilimo voznike, da se peljejo po stranskih ulicah in tavajo po njih, preden pridejo v center. Postaviti se moramo v kožo tistih, ki niso domačini. Tudi o zaprtju predora Bombi, za kar se je v okviru načrta obnove Travnika odločila že prejšnja uprava, se je premalo razpravljalo. Pristop ni bil dovolj strokoven.
Po padcu schengenske meje se je čezmejni promet povečal, z urbanističnega vidika pa ni bilo veliko skupnega načrtovanja.
Ne, kar je meni znano, kratkoročnih načrtov ni. Še vedno pelje čezmejni avtobus, druge skupne rešitve za hitro premikanje med mestoma pa pogrešamo.
Ko smo že pri javnih prevozih, še eno vprašanje o drugi temi, ki razdvaja Goričane: kako ocenjujete projekt vzpe-njače na goriški grad?
Vzpenjači ne nasprotujem. Povedal vam bom tudi zakaj. Grad je dobro obiskan. Iz turističnega vidika je, tako kot spomeniki prve svetovne vojne in Soča, zanimiva točka, je simbol mesta. Prav je, da olajšamo prihod in turistični ogled gradu tudi tistim, ki se z večjo težavo premikajo, tako kot delajo v vseh mestih. Zdi se mi nespametno, da bi skupine starejših, ki se pripeljejo z avtobusom do Leopoldinskih vrat, nato vodili peš do gradu tudi ob slabem vremenu. Mnogi ugovarjajo, da bodo stroški previsoki, meni se pa zdi, da bi jih občina lahko zelo omejila, če bi del svojega osebja izkoristila za delovanje vzpenjače.
Dokaj zanemarjen je tudi Trg Evrope - Transalpina ...
V tem zanemarjanju se po mojem mnenju kaže odnos Gorice do Nove Gorice. Zdaj se veliko govori o EZTS-ju, vendar ne vem, ali bomo s tem rešili vse težave. Menim, da je del Gorice še vedno nezaupljiv do sosedov; če tega ne premosti, ostane sodelovanje le pri besedah.
Aleksija Ambrosi
Valter Sivilotti in Campiello
Priznani furlanski dirigent Valter Sivilotti, ki že vrsto let sodeluje z goriškim Kulturnim domom in z orkestrom ArsAte-lje centra Emil Komel, bo v soboto eden izmed protagonistov petdesete podelitve prestižne literarne nagrade Campiello, ki bo potekala v prostorih gledališča Feni-ce v Benetkah. Na prireditvi, ki jo bo vodil Bruno Vespa in neposredno prenašal prvi program italijanske televizije RAI, bodo poleg nagrajencev nastopili gledališka igralka Anna Valle ter pevki Giglio-la Cinquetti in Arisa ob spremljavi orkestra, ki ga bo vodil ravno Sivilotti. To je pomembno priznanje za enega izmed najbolj cenjenih glasbenikov iz dežele FJK. Naj še pripišemo, da je v zadnjih letih Si-vilotti veliko sodeloval s slovenskimi in hrvaškimi glasbeniki - Vladom Kresli-nom, Janom Pesternjakom, Arsenom Dedičem, Julijo Kramar, Tinkaro, Martino Feri, Zoranom Predinom in Oliverjem Dragojevičem. (ik)
Kolesar se je poškodoval
Zaradi izsiljevanja prednosti jo je v sredo na Cankarjevi ulici v Novi Gorici skupil 39-letni kolesar. Prometno nesrečo je povzročil 44-letni voznik osebnega avtomobila, ki je v ulici zavijal levo v trenutku, ko je mimo pripeljal kolesar. Ta je po trčenju z vozilom padel čez pokrov motorja in se pri tem lažje poškodoval. (km)
Razstava Torkarjevih del
V domu Krajevne skupnosti Solkan bo danes ob 19. uri odprtje razstave mladostnih del arhitekta Vinka Torkarja iz obdobja med letoma 1962 in 1970. (km)
Bombijev predor in gradbišče grajske vzpenjače nad njim (levo), arhitekt in urbanist Jože Cej (zgoraj)
bumbaca
GORICA - Konec septembra Okusi z meje
Ponudba še bogatejša
Organizatorji napovedujejo novosti: prvič kioski s Kube, možna tudi udeležba Bolgarije
Zanimanje za udeležbo na letošnji, deveti prireditvi Okusi z meje (»Gusti di frontiera«), ki bo med 27. in 30. septembrom potekala v goriškem mestnem središču, je še večje od lanskega. Na urade goriške občine, kjer so zbirali prijave, je do torka prišlo 146 prošenj gostincev, trgovcev, združenj in obrtnikov, ki želijo s svojimi kioski in stojnicami sodelovati na štiridnevnem prazniku. Tem gre prišteti še gostince, prodajalce in ustanove, ki jih občina vsako leto povabi v Gorico ob priložnosti Okusov. Skupno naj bi letos ulice in trge zasedlo okrog 320 kioskov in stojnic - približno 20 več kot lani -, ki bodo obiskovalce privabljale in omamljale z okusi in vonji z vsega sveta.
Lokacijo raznih vasic organizatorji še določajo, gotovo pa je, da bodo Bat-tistijev trg kot v prejšnjih letih zasedli Avstrijci, Ulico Roma pa kioski iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Nedaleč od Balkana bodo namestili stojnice Goriške grofije, ki jim bodo na Travniku delale družbo stojnice usta-
nove ERSA in Vas prijateljstva (zanjo sicer še izbirajo novo ime), kjer bodo ob goriški prisotne obmejne slovenske občine. Skupno naj bi bilo s svojimi delegacijami zastopanih okrog dvajset različnih držav: v Gorici bodo kot v prejšnjih letih obiskovalci lahko uživali v francoski, francoski, nemški, madžarski, poljski in slovenski hrani, organizatorji pa napovedujejo tudi nekatere novosti. S Španijo in Argentino bo »latinsko« vasico sestavljala Kuba, v mediteranski vasi pa bo na voljo turška in grška hrana. Obiskovalcem goriške prireditve bo svoje dobrote predstavila tudi hrvaška Istra, v prihodnjih dneh pa naj bi udeležbo potrdila tudi Bolgarija.
Praznik se bo uradno začel v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri, kioski pa bodo delovali do enih ponoči. Občina bo letošnjim Okusom, ki jih prireja s podporo dežele Furlanije-Julijske krajine, goriške Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice, namenila 61 tisoč evrov: od tega bo 15 tisoč evrov deželnega denarja, 46 tisoč pa iz sklada, ki ga je poletnim prireditvam v mestu nakazala Fundacija Goriške hranilnice. Okusi z meje so v prejšnjih letih v povprečju priklicali v mesto okrog 100 tisoč obiskovalcev. Organizatorji računajo, da bodo z letošnjo izvedbo še izboljšali ta rezultat. (Ale)
GORICA - Z jutrišnjim dnem festival v mestnem središču
Travnik čaka na vegetarijance in na okoljsko ozaveščene ljudi
Beli šotori so ponovno zasedli Travnik
bumbaca
Jutri ob 11. uri se bo začel Festival vegetarijancev, ki ga podjetje Biolab prvič prireja v mestnem središču. Glavno prizorišče bo Travnik, kjer so že nameščeni šotori, včeraj pa so zaprli za promet cesto pred travniško cerkvijo. Naslov letošnjega festivala bo »Od globin do zvezd«, zlata nit pa bodo okoljska vprašanja. Glavno besedo bo seveda imela gastronomija (uredili bodo ve-ge-restavracijo s 350 mesti), razstavljavcev pa bo okrog 70. Na programu bodo srečanja z gosti, med katerimi bodo ekonomist Andrea Segre, radijski voditelj Massimo Cirri, astrofizičarka Margherita Hack, novinar dnevnika La Repubblica Pietro Del Re ter potapljača Enzo in Patrizia Maiorca.
Gneča na ulicah ob lanskih Okusih z meje
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 30. avgusta 2012
1 1
GORICA - Okoljevarstveniki vstopajo v razpravo o suši
Tudi Legambiente dvomi v korist pregrade na Soči
Problem je distribucija: dve tretjini vode, ki jo usmerijo v kanale, se izliva v morje
Tudi goriško združenje Legambiente vstopa v razpravo o problemu suše, ki je letos poleti ustvarila velike težave goriškim kmetovalcem. Na spletni strani Facebook je združenje okoljevarstvenikov objavilo sporočilo, v katerem ponovno izraža pomisleke v zvezi z gradnjo nove pregrade na Soči, za katero se ogrevajo Konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, Trgovinska zbornica in nekatere druge ustanove.
»Združenja Legambiente resno dvomi, da bi gradnja nove pregrade na Soči, ki bi zadrževala en milijon kubičnih metrov vode, lahko rešila problem suše. Akumulacijski bazen namreč ni bil načrtovan zato, da bi v njem zbirali vodo za za namakanje, pač pa le za uravnovešanje pretoka vode, ki jo spušča solkanski jez. Treba je tudi povedati, da so iz Solkana po navajanju slovenskega ministrstva za okolje v zadnjih tridesetih dneh vedno spuščali okrog 20 kubičnih metrov na sekundo, torej precej več od minimalnega pretoka vode, ki je 12,5 kubičnih metrov na sekundo,« pravijo okoljevar-stveniki združenja Legambiente in izpostavljajo, da je pravi problem Soče distribucija. Na italijanski strani meje bi bilo treba racionalizirati izkoriščati vodnega bogastva, saj sta namakalna kanala pogosto bolj vodnata kot sama reka.
»Konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine se zavzema za gradnjo nove pregrade, ob kateri bi bila tudi hidroe-lektrična centrala, pri tem pa pozablja, da se dve tretjini vode, ki jo usmerjajo v distribucijska kanala - goriškega in zagrajske-ga - izteka v morje pri Tržiču. Pred tem teče mimo sedmih malih hidroelek-tričnih central, ki so ob namakalnih kanalih. Ni težko razumeti, da služi voda predvsem njihovemu delovanju,« pravijo predstavniki združenja Legambiente in opozarjajo, da je sistem namakalnih kanalov škodljiv za reko, saj jo pušča skoraj brez vode, kar ima negativne učinke na ekosistem. »V sušnih obdobjih bi prvi korak morala biti prekinitev proizvodnje električne energije,« so prepričani okoljevarstveniki.
Po ocenah združenja Legambiente bi bili tudi stroški za gradnjo pregrade na Soči bistveno višji od tistih, ki jih napovedujejo njeni pobudniki. »Strošek 18 milijonov evrov se nanaša na osnutek projekta iz leta 2007,« izpostavljajo okoljevarstveniki, ki so kritični tudi do izjav goriškega občinskega odbornika Francesca Del Sordija. Leta je za krajevni časopis povedal, da načelno ni ne proti ne za gradnjo jezu, pred meseci pa je v imenu občine podpisal smernice, ki so izšle iz srečanj »Laboratorio Ison-zo«. »Tam je med drugim pisalo "Nobene nove pregrade",« opozarja združenje Legambiente. (Ale)
Soča pri Pevmi
GORICA - Začenja se odmevno dogajanje na Soči
Meja čez reko
Na solkanskem bregu poletno središče - Šilčevi kajakaši še vedno brez »strehe«
Te dni je veliko napovedovanja o odmevnih manifestacijah, ki bodo z jutrišnjim dnem potekale na Soči: 27. Soška regata in mladinsko evropsko prvenstvo v veslanju s kajaki in kanuji. V Solkanu in širše v Novi Gorici so v zadnjih dvajsetih letih znali izkoristiti rečni tok pod mestom. Zavest o vodnem toku se je zasidrala v prebivalstvo vseh starosti. Sedež z vsemi pri-tiklinami Kajak kluba Soške elektrarne, gostišče Žogica in infrastrukture Kajak centra dokazujejo navzven zamisli in dejavnosti, ki se stalno odvijajo na približno kilometer dolgem levem bregu. Sedaj je na desnem urejen tudi Pustolovski park in ob njegovem odprtju smo izvedeli za načrt o novem mladinskem hotelu in preureditvi proge za slalom v prihodnjih letih.
Primerjave s stanjem na bregovih pod Gorico niti ne načenjam, ker je enostavno nevzdržna. Ob predstavitvi Soških regat že dve desetletji poslušamo nebogljena stokanja s strani mestnih in pokrajinskih upraviteljev ob predlogih, zahtevah in izzivih, ki jih postavljajo predstavniki Kajak kluba Šilec in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Privez pod Pevmo je nastal in ostal izjema, ki potrjuje pravilo. Kar se ob njem malega dogaja, je zgolj na pobudo Šilčevih posameznih članov. Samodejno se postavlja izzivalno vprašanje: če bi v Gorici obstajalo italijansko kajakaško društvo, bi brezbrižnost imela enake razsežnosti? Kakorkoli že, Šilčevi kajakaši si že zdavnaj zaslužijo, da bi na soškem bregu imeli okolju prijazno »streho«, pod katero bi shranjevali svoja plovila, namesto da jih vsakič prevažajo z domov in nato nosijo na ramenih nekaj sto metrov daleč!
Ta prispevek je namenjen tudi manj odmevnemu dogajanju, ki dokazuje, kar je bilo napisano v prvem odstavku. Prejšnji teden je pred sedežem Kajak kluba Soške elektrarne potekala prireditev ob zaključku Poletnega središča športnega društva Sonček. V dveh mesecih so se dan za dnem v središču zbirali osnovnošolci nižjih razredov iz Nove Gorice, Solkana, Šempetra in okolice. Pod vodstvom mentorjev in vaditeljev so počenjali številne gibalne in ustvarjalne dejavnosti: košarka, veslanje, plavanje, namizni tenis, mali nogomet, plezanje na umetni steni, likovne delavnice, družabne igre ... Z njimi se je družila teden dni skupina mladih iz Sarajeva. Ni bilo prvič. Okrog tristo otrok - zraven pa prav toliko staršev (beri mamic) - je društvo zbralo na zaključnem prazničnem srečanju in jim podelilo spominske kolajne za udeležbo in dejavnost. Običajna praksa, bo kdo rekel. Seveda, a s kakovostnim do-
SOLKAN-PEVMA - Kajakaško prvenstvo
Gosta nocojšnjega dogodka na skupnem trgu Magnifico in »zlati« Daniele Molmenti
Na Trgu Evrope oz. Transalpini bo drevi ob 19.30 slovesno odprtje mladinskega evropskega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah. Po uvodnih nagovorih sledi koncert slovenskega glasbenika Magnifica. Častni gost bo pordenonski kajakaš na divjih vodah Daniele Molmenti, ki si je na olimpijskih igrah v Londonu prislužil - edini atlet iz dežele FJK - zlato kolajno. V okviru prvenstva bo v nedeljo, 2. septembra, že 27. Soška regata, jutrišnja tekma v klasičnem spustu pa se bo začela ob 14. uri v Solkanu in zaključila v Pevmi.
Daniele Molmenti Magnifico
Slovenska olimpijska šampiona Miro Cerar in Lidija Lapajne v Solkanu, med njima napovedovalka
foto a.r.
datkom: kolajne sta vsakemu posebej podeljevala nekdanja olimpijska šampiona Miro Cerar (telovadba) in Lidija Lapajne (atletika); poleg njiju so k odru pristopali - napovedovalka pa je predstavljala njihove vloge in dosežke - Testen Dean, vaditelj krajevnega kluba in uspešnih kajaka-šev, Marjan Štrukelj, olimpijec v Barceloni in Atenah, Nejc Znidaršič, svetovni kajakaški prvak v spustu, Boris Mageta, vaterpolo sodnik na olimpijadi v Londonu,
Domen Vodušek, svetovni prvak v padalstvu ... Seveda je pozdravil in pohvalil prisotne ter prireditelje - duša celotne pobude je profesor telesne vzgoje Miran Franko - tudi novogoriški župan Matej Arčon.
Otroci si imen niso zapomnili, starši pa!, in prihodnje leto bodo izkušnjo poletnega središča ter bivanja ob vodi ponovili. Soški breg jim bo prirasel k srcu. Tako se to dela!
Aldo Rupel
NOVA GORICA
V vrtce vzeli vse, Ledine še brez šole
Kljub temu, da se je v šolskem letu 2012-2013 število otrok, vpisanih v vrtce na območju novogoriške mestne občine, v primerjavi z lani povečalo za 53 oziroma dva oddelka, so vsi otroci dobili prosto mesto v vrtcu. »Naš cilj je, da zagotovimo prosta mesta za vse vpisane otroke, ne glede iz katere občine ali države prihajajo,« zagotavlja Majda Stepančič iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Na prvi šolski dan pa otroci še ne bodo prestopili šolskega praga podružnične šole Ledine. Širitev in adaptacija zgradbe namreč dotlej še ne bosta dokončani, dela se bodo, kot sedaj kaže, zavlekla vsaj še dva meseca.
Novogoriška občina bo še v letošnjem letu za vzdrževanje vrtcev namenila 100.000 evrov, 250.000 evrov za šole in 10.000 evrov za novogoriško Glasbeno šolo. S 3. septembrom bo v 71 oddelkov vrtec na območju novogoriške mestne občine vključenih 1.275 otrok. Narasel je vpis najmlajših otrok od 1. do 3. leta starosti, dva dodatna oddelka pa bodo organizirali v Vrtcu Solkan pri tamkajšnji osnovni šoli zaradi načrtovane obnove Vrtca Julke Pavle-tič v Solkanu.
Na območju novogoriške občine deluje osem osnovnih šol. V preteklem šolskem letu je bilo v 126 oddelkih 2.428 učencev, letos bo en oddelek manj, a 24 učencev več. Šolski prag bo letos prvič prestopilo 295 prvošolcev, lani so bili štirje manj.
»Zamuda je predvsem odgovornost izvajalca,« župan Matej Arčon odgovarja na vprašanje, zakaj se šolska vrata podružnične šole Ledine še ne bodo odprla na prvi šolski dan. »V šolo se bodo otroci vselili takrat, ko bo šola tako narejena, kot to zahteva investitor. Upam, da bo to takoj po jesenskih počitnicah. Mi smo plačnik, za to šolo smo namenili 3,5 milijone evrov. Zato zahtevamo kakovostno izvedbo. Dokler je ne bo, se otroci tja ne bodo vselili, tudi če bo to na breme izvajalca,« pribija župan. V podružnični šoli Ledine poteka pouk za prvo triado matične osnovne šole Milojke Štrukelj. Učence so lani za nekaj mesecev namestili na matični šoli in tam bodo začeli tudi novo šolsko leto.
Tudi letos se je ob skorajšnjem začetku šolskega leta sestal občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Določil je program preventivnih akcij ob začetku šolskega leta, ki bo tudi letos zagotavljal varno pot v šolo - skupaj s policijo in ostalimi pristojnimi službami so pregledali vse kritične točke v bližini šol, poskrbeli, da je bila tam obnovljena talna in druga prometna signalizacija. Pripravljene so tudi knjižice, kresničke in rumene rutice, ki jih bodo prejeli prvošolci. Prvi šolski teden bodo v bližini šol namestili posebne oznake, v času prihoda v šolo in odhoda domov pa bodo na prehodih za pešce v bližini šol uvedena dežurstva - šolarji bodo prehode za pešce prehajali pod budnim očesom bodisi policistov, prostovoljcev upokojencev oziroma dijakov bodisi občinskih redarjev. (km)
GORICA - Ukrepi proti tigrastemu komarju
Bitka se nadaljuje
Zaradi nedeljskih padavin so iz jajčec izlezle nove ličinke, občina se pripravlja na dodatno dezinsekcijo
Goriška občinska uprava nadaljuje svojo bitko proti tigrastemu komarju. Zaradi nedeljskih padavin je namreč število komarjev spet naraslo: ko so jajčeca, ki so jih samice komarja odložile na robove posod in druga mesta, preplavila voda, so iz njih izlezle nove ličinke. Oddelek za okolje goriške občine je v prejšnjih mesecih že poskrbel za dezinsekcijo 10.156 jaškov v mestu in po vaseh - med junijem in avgustom so larvicide uporabili trikrat -, prihodnji teden in na začetku oktobra pa bodo izvedli še dodatni dezinsekciji.
K zmanjševanju populacije nadležnega mrčesa lahko veliko naredijo
tudi občani s tem, da redno praznijo vrče, vaze in druge posode, v katerih se zbira voda, in uporabljajo insekticide. Preparate proti komarjem si lahko občani priskrbijo tudi na občini. Na pasjem matičnem uradu občine Gorica (Ul. Garibaldi št. 7) je na voljo tekoči pi-retroidni insekticid za domačo uporabo. Ob tem občina še vedno deli larvi-cid proti komarjem. Raztopljive tablete vržemo v jaške; vsaka tableta uniči ličinke v 50 litrih vode. Za dodatne informacije se lahko občani obrnejo na pasji matični urad ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro ali pa pokličejo na tel. 0481-383204/383272.
Tigrasti komar
GORIŠKA BRDA - Na Ljubljanskem gradu
Brike predstavile vina in ustanovile društvo
Prizadevajo si za druženje med ženskami, promocijo vin in dobrodelnost
V torek zvečer so Brike na Ljubljanskem gradu predstavile vrhunska briška vina iz 25 briških vinskih hiš, ustanovile Društvo Ženske in vino, pomagale Varstveno-delovnemu centru Nova Gorica in že tretje leto zapored dokazale, da res »držijo tri kantone hiše«, kot rade poudarijo.
Več kot 300 gostov so ob prihodu pričakale Sestre svetega Martina, ki so ponudile več kot 40 različnih vin iz 25 briških domačij in kleti, šest aktualnih slovenskih vinskih kraljic (Tina Rajh, Tja-ša Metelko, Tina Lakošeljac, Špela Borko, Jerneja Jančar in Monika Rebernišek) pa je na prireditvi predstavilo vina po nji-
hovem izboru. Organizatorke so v goste povabile tudi veleposlanice in žene tujih veleposlanikov v Sloveniji, članice društva poslovnih žensk FAM, predsednica Kluba visokih petk, Maria Anselmi, pa je Brikam vlila motivacijskega zagona za vse nove izzive. »Teh ne bo malo, saj je na prireditvi vzklilo tudi novo Društvo Ženske in vino (Women & Wine), ki si bo v prihodnje prizadevalo za različne priložnosti za druženje med ženskami, promocijo vin in dobrodelnost. Samo sinoči se je v novo društvo včlanilo več kot sto prijateljic vina,« je po dogodku sporočila Lavra Peršolja, ena od Sester svetega Martina. (km)
1 2 Četrtek, 30. avgusta 2012_GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Umrl je v 89. letu
Milan Pintar, starosta slovenskih gostincev
Z marljivim delom in z ljubeznijo za dobrote domače zemlje je Milan Pintar ustvaril in preko petdeset let upravljal enega izmed najbolj cenjenih gostinskih lokalov v Gorici, gostilno Pri Luni v Ulici Oberdan. Starosta slovenskih goriških gostincev je umrl v torek v sobi splošne bolnišnice.
Rodil se je 17. februarja 1923 v Šte-verjanu staršema Jožefu Pintarju in Uršuli Simčič, ki so se jima pred njim rodili še Anton, Jožef in Avgust. Bil je najmlajši. Ko so fantje odrasli, so poprijeli za delo na družinski kmetiji, še zlasti po drugi svetovni vojni, ko so prvi v Števerjanu nabavili traktor ter z njim gospodarili na lastnih njivah in vinogradih. Bili pa so delovni in podjetni, tako da so orali zemljo tudi na drugih kmetijah po Brdih vse do Benečije. Garali so dan in noč. Sredi petdesetih let minulega stoletja se je Milan odločil za drugačno pot, ki pa ga ni odtujila od rodne zemlje: januarja 1956, pri svojih triintridesetih letih, je prevzel gostilno v samem središču mesta, med pokrito tržnico in Travnikom, ki je za sabo že imela 80-letno tradicijo; odstopila mu jo je takratna upraviteljica, Olga Humar. Od leta 1956 dalje pa do pred nekaj meseci je Milan posvečal gostilni Pri Luni svoje najboljše sile. Njeno ime je povezano s kmeti, ki so v mesto prinašali pridelke: z vozovi so se pripeljali v nočnih urah in poiskali gostišče, ki bi jim zagotovilo ležišče in hlev za konje. Tam so jim postregli z briškim vinom in domačo hrano. Po opravljenem delu na tržnici so se vrnili v gostilno, se okrepčali in se proti večeru, z luno, odpravili domov. S časi so se spremenili tudi gostje, a tradiciji briških vin in domače kuhinje, ki je zaobje-la okuse srednjeevropskega prostora, se Milan Pintar ni izneveril in daje tudi danes pečat gostilni.
V lokalu je spoznal svojo bodočo ženo, Celestino Goljevšček, ki je še kot
Milan Pintar
foto aw.
dekle zahajala v gostilno z mamo. V zakon sta stopila 24. septembra 1960, Celestina pa je možu prinesla za doto tudi izkušnje z dela v družinski gostilni Pr Bu-dinih v Ravnah, ki je tudi bila na dobrem glasu. Dom sta si uredila v Gorici, na svet sta dala hčeri Roberto in Eleno, ki sta veliko prispevali h gostoljubnosti in priljubljenosti gostilne. Ob sejmih in prireditvah v mestu so na njenem dvorišču prirejali prave »šagre«. Gostje so radi spraševali po pršutu, saj so dobro vedeli, da je bil pokojni Milan Pintar pravi mojster sušenja pršutov. Še do pred tremi leti je bil ne le gonilna sila, a tudi glavni kuhar v gostilni, medtem ko sta goste sprejemala zlasti žena Celestina in hči Elena, ki danes skrbi, da ostaja očetova zapuščina v skrbnih rokah.
Marca letos je Milana posebej razveselilo prejetje priznanja, ki ga dežela FJK podeljuje zgodovinskim lokalom. Dokler so mu moči dopuščale, še do pred nekaj meseci, je prihajal v gostilno, se zadrževal za pultom ali v kuhinji in »nadziral« to, čemur je posvetil svoje življenje. Med drugim je vsako leto obnavljal članstvo v borčevskem združenju VZPI-ANPI, saj je bil med vojno nekaj časa v partizanih. Na zadnjo pot ga bodo odpeljali jutri ob 13.30 iz mrtvaške veže gorške bolnišnice; pogrebni obred bo ob 14. uri v števerjanski cerkvi, nakar ga bodo položili v grob na Jazbinah. Vrnil se bo v rodni kraj.
VIPAVSKA - Škoda zaradi suše
Obupani kmetje
Poleg predsednika Državnega zbora na obisku tudi minister - V Ljubljani bodo sklicali izredno sejo Odbora za kmetijstvo
»Dajte nekaj narediti, vi tam gor, lepo vas prosim,« je včeraj predsednika Državnega zbora Gregorja Viranta in članico odbora za kmetijstvo pri Državnem zboru Katarino Hočevar nagovoril Ivan Čebron iz Bukovice, ki si z ženo in štirimi hčerkami služi kruh na svoji zemlji. Virant in Hočevarjeva sta Vipavsko včeraj obiskala na povabilo Društva lastnikov in zakupnikov kmetijskih zemljišč, da bi se na lastne oči seznanila s škodo po suši. Ogledala sta si prizadete kmetije in stanje na zadrževalniku Vogršček.
»Pomagam lahko tako, da predlagam sklic izredne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje,« je po
obisku zagotovila Hočevarjeva. »Gre predvsem za to, da v Državnem zboru naredimo, kar je v naših močeh, da bi se stvari pospešile in odvijale v pravo smer. Kot prvo je, jasno, odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, parlamentarci pa lahko pomagamo tako, da malo pritisnemo in jim damo usmeritve, predvsem preko Odbora za kmetijstvo,« je kolegico dopolnil Virant. Istega dne se je na Vipavskem mudil tudi gospodarski minister Radovan Žerjav, ki si je tudi prišel ogledat stanje v kmetijstvu.
Vrtnarstvo Čebron se ukvarja s pridelavo zelenjave. Gospodar Ivan tako kot drugi, ki živijo od svojega pridelka, ugotavlja, da so sami pred sušo, burjo in to-
čo, še posebej pa pred državno birokracijo, nemočni. »Radi bi naše površine pokrili z rastlinjaki. Čim se obrnemo na pristojne, se srečamo s problemi, kako jih postaviti na kmetijske površine. Ne da se. V Italiji to ni težava,« je potožil Čebron.
»Zadnje tri tedne nisem spal, ampak sem dežural in odpiral ventile, da sem vzdrževal naše namakalne površine. Ker ni bilo pritiska, so pač ponoči zagnali črpalke in sem si takrat pomagal. Jaz se trudim, verjemite, da bi nekaj naredil. A če ne bo politične volje, se ne bo nič premaknilo naprej,« je dodal Čebron in ironično pripomnil, da je letos dočakal že petega ministra zapovrstjo, ki si ji je prišel ogledat Vogršček. (km)
SOVODNJE - Petindvajset let je upravljal vaško trgovino
Dušana Pelicona pospremili na zadnjo pot ganjeni ljudje
O priljubljenosti človeka priča tudi prizadetost ob njegovem slovesu. Tako je bilo včeraj, ko so v Sovodnjah na zadnjo pot pospremili Dušana Pelicona, dolgoletnega upravitelja družinske trgovine ob glavni ulici v Sovodnjah, in se je najprej v vaški cerkvi in nato na pokopališču zbrala ganjena množica ljudi.
Dušan Pelicon je bil rojen 21. junija 1936 v občini Miren, pod katero so bile tudi Sovodnje, v družini Jožefa Pelico-na in Marije Pellizzon. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, po nižji srednji šoli pa se je zaposlil. Nekaj časa je bil potnik za prodajo živil, nato uslužbenec goriške trgovine z opremo za hišno ogrevanje in pa skladiščnik v podjetju, ki je trgovine oskrbovalo z živili. Družinsko trgovino v srednjem delu Sovodenj, ki jo
je bila odprla njegova babica Karolina, je tedaj še upravljal njegov oče Jožef s pomočjo žene Marije. Ob koncu leta 1972 - na predvečer očetove smrti - jo je prevzel Dušan, medtem ko se je njegov mlajši brat Hilarij - Rado zaposlil kot profesor na slovenskih goriških šolah.
V Sovodnjah je bila trgovina Pelico-novih priljubljena, saj je bil Dušan dober človek, mirnega značaja, na sogovornika je znal prenašati svojo dobro voljo, za vsakogar je imel lepo besedo, nikoli ni odrekel nasveta ali pomoči. V veliko oporo mu je bila žena Ines Petejan; v zakonu sta se jima leta 1963 rodili dvojčici Sonja in Magda. V devetdesetih letih minulega stoletja so marketi odžirali kisik tudi vaškim prodajalnam, tako da se je pokojni Dušan leta 1997 odločil za zaprtje svoje trgovine.
Ostala mu je družina, za katero je vseskozi zgledno skrbel: hčerama in ženi je izkazoval bližino in ljubezen. Imel je veliko srce, a ravno srce mu je nagajalo. Letošnjo pomlad je njegovo zdravje začelo pešati. Od domačih in od vseh, ki ga danes imajo v lepem spominu, ga je smrt odtrgala v ponedeljek v goriški splošni bolnišnici.
Včerajšnjo pogrebno mašo je vodil župnik Karel Bolčina, s kora je pel cerkveni zbor. Dušanova mati Marija je bila namreč glasbeno nadarjena, rada je pela in dirigirala je cerkvene pevce, njeno ljubezen za petje pa sta podedovali pokojnikovi hčeri Sonja in Magda. Sonja je bila vrsto let zborovodja vokalne skupine Sovodenjskih deklet. Štiri med njimi so se včeraj spet zbrala, zato da so Dušanu Peliconu zapela v slovo ob odprtem grobu.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul.
Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
Prireditve
35-LETNICA DELOVANJA KRVODAJALCEV V SOVODNJAH: v petek, 31. avgusta, ob 20.00 zbiranje pred centrom Danica, ob 20.30 baklada za ustanovo Via di Natale iz Aviana; v soboto, 1. septembra, ob 17.30 zbiranje pred cerkvijo na Vrhu Sv. Mihaela, ob 18.00 sv. maša, ob 19.00 polaganje venca v spomin padlim, ob 19.15 uradna slovesnost v centru Danica, ob 20.30 družabnost.
GORIŠKI FESTIVAL - GOF 2012 V NOVI GORICI poteka do 1. septembra na lokaciji Mali Morgen oder med občinsko stavbo in knjižnico: danes, 30. avgusta, ob 19. uri predavanje Vuka Čosiča z naslovom »Spletna umetnost devetdesetih, inkubator današnje spletne realnosti«, ob 21. uri glasba 60', Jamaican ska, early reggae, rocksteady z DJ-jem Skazmic; vstop prost; več na www.gof.si.
KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »27. Soško regato 2012«: v nedeljo, 2. septembra, ob 10. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 8.30 dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDI).
POLETJE V BUKOWCI: danes, 30. avgusta, ob 19.30 pilates, ob 20.30 zumba in ob 21.30 biking; v petek, 31. avgusta, zaključek festivala s koncertom kubanske skupine Fito gress y la ura; več na www.poletje.net.
□ Čestitke
40 let je minilo odkar je na svet prikukala KARIN. Še mnogo zdravih, srečnih in veselih dni ti želimo vsi, ki te imamo radi!
Vse najboljše, teta KARIN! Bodi pridna in vesela, da te bova vedno rada imela! Nedir in Nathan.
uk Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 - 20.00 -21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 3: 16.30 - 18.10 - 19.50 -21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D).
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«.
4 Koncerti
»MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU:
v baziliki Sv. Evfemije danes, 30. avgusta, ob 21.00 »Le Putte di Venezia« (A. Vivaldi), nastop godalnega orkestra, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 3206031397.
POLETJE NA PLACU pred dvorcem Coronini v Šempetru ob 21. uri: danes, 30. avgusta, koncert lokalnih glasbenih skupin; v petek, 31. avgusta, koncert skupine Big band Nova; vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. V GRADU KROMBERK bo v sklopu festivala »Med zvoki krajev« v petek, 31. avgusta, ob 20. uri koncert ansambla Altruego.
NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE
ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču: danes, 30. avgusta, Comp. Il Leoncello »The English Dancing Master«; v soboto, 1. septembra, Comp. Cortesia »Con grazia e cortesia«; vstop prost.
0 Mali oglasi
OPREMLJENO STANOVANJE v predmestju Gorice dajamo v najem; klicati ali pustiti sporočilo na tel. 0481522206.
PODARIM rabljen mlin za grozdje; tel. 0481-539989.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra 2012. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.3012.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.4012.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in v srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra 2012.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo prva seja učnega zbora v soboto, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah.
S LOVI K - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo potekalo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini danes, 30. avgusta, ob 9. uri v prostorih izobraževalnega zavoda Trubar - Gre-
gorčič v Ul. Puccini 14 v Gorici. Kdor se podelitve ne more udeležiti, naj predstavi pooblastilo, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do imenovanja. Seznam razpoložljivih mest bo objavljen vsaj 24 ur prej na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it.
MLADINSKI DOM obvešča, da poteka priprava na začetek pouka »Šola za šalo« do 7. septembra (za osnovnošolce in prvošolce) z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 3283155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@li-bero.it.
□ Obvestila
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. septembra, ob 12.30.
AŠZ DOM obvešča, da treningi mini basketa U13 in U17 bodo potekali v telovadnici Kulturnega doma. Urniki: letniki 2000/01/02 v petek, 31. avgusta, 17.30-19.00; letniki 2003/04/05 od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 16.00-17.00; letniki 2000/01/02 od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 17.0018.30; letniki 96/97/98, od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 18.30-20.00. Treningi so odprti tudi novim udeležencem.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 1. septembra odprta s skrajšanim urnikom med 7.4513.30. Spet bo redno odprta od ponedeljka, 3. septembra, 7.45-18.45, ob sobotah do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprta.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
KRUT obvešča člane z Goriškega, da je za katerokoli informacijo na razpolago pisarna v Trstu (tel. 040-360072).
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure.
MPZ JEZERO vabi člane na pevske vaje v petek, 31. avgusta, ob 20. uri na sedežu v Doberdobu. Vabljeni so tudi novi prijatelji petja.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Domenico Romano Pinto iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 11.30, Vincenzo Surace iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Antonia (Mimi) Stanič por. Žniderčič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 9.20, Noemi Franco iz hiše žalosti v Ul. Venuti 4 v kapelo pokopališča in na pokopališču; 11.00, Vera Bertos por. Di Bert (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev.
DANES V RONKAH: 11.00, Giorgina Deiuri vd. Toso s pokopališča v cerkev Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališče.
DANES V KRMINU: 14.20, Maria Rosa Ferlatti por. Tomasini iz bolnišnice na pokopališče.
Globoko presunjeni ob prerani
izgubi dolgoletne sodelavke MIMICE STANIČ - ŽNIDARŠIČ izrekamo svojcem v tolažbo občuteno sožalje.
Družina Primožič
Ob žalostni izgubi dragega SILVANA izreka družini občuteno sožalje
stranka Slovenska skupnost
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 30. avgusta 2012
13
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali -
Gazela 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Marco Polo, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
Canale 5
6.30 Nan.: Il mondo di Patty 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Hellcats 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno Unomattina Caffé 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Nan.: Capri - La nuova serie 16.50 Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Rea-zione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Film: 15 Agosto - Non sara una vacanza per tutti (kom., Fr., '01)
21.10 Film: Batman Begins (fant., ZDA, '05, r. C. Nolan, i. C. Bale, L. Neeson)
23.55 Nan.: Human Target
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.15 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Glasb.: Giorgia sul 2 - Die-tro le apparenze 23.10 Dnevnik 23.25 Rubrika: Stracult (a casa) di Marco Giusti (v. P. Ruffini)
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Rubrika: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menu di Bene-detta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Mosquito Coast (pust., ZDA, '86, i. H. Ford, H. Millen) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Aktualno: Omnibus Night
^ Tele 4
6.00 Rai News Morning News 8.00 Film: C'era una volta (kom., Fr./It., '67) 9.55 Rubrika: La storia siamo noi 10.50 Aktualno: Cominciamo bene 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Af-fari 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: Matrimonio all'italiana (kom., It., '64, r. V. De Sica) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 23.20 Nočni in deželni dnevnik 0.00 Film: L'evaso (dram., Fr./It., '71)
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 13.50 Nan.: Po-irot 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.45 Film: Cane e gatto (kom., It., '82, r. B. Corbucci, i. B. Spencer) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.10 Nan.: The Closer
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Nan.: Finalmente arriva Kalle 9.30 Film: Un so-gno ad occhi aperti (kom., VB/Nem., '03) 11.00 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher - Il tesoro nas-costo (rom., Avstrija/Nem., '06) 16.50 Film: Un bacio, una promessa (rom., Nem., '10) 18.35 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Film: Un'ottima anna-ta (kom., ZDA, '06, r. R. Scott, i. R. Crowe) 23.30 Film: Tristano & Isotta (dram., VB/ZDA, '06)
20.00 Film: Vozovnica za vesolje (zf, Fr., '06), pon. 21.25 Maribor 2012, evropska prestolnica kulture 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Skupaj za Evropo (pon.)
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.45 Zabavni infokanal 14.50 Igralci brez maske 15.50 Igralci tudi pojejo 16.00 Paraolim-pijske igre: Otvoritev 17.10 Muzikajeto 17.45 Dok. odd.: Pepin vrt (pon.) 18.15 Mostovi - Hidak 18.50 Bilo je... 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Kubinski kozaki, posnetek iz ljubljanskih Križank, 2006 21.35 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva, posnetek iz Londona 22.05 Nan.: Sinovi anarhije 22.50 Nan.: Sodobna družina 23.10 Dok. film: Naši izginuli (pon.)
(t* Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.35 12.15, 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.10 21.30 Žarišče 10.40 12.05, 17.50, 19.30, 21.50, 23.05 Kronika 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik 13.55 Politik, to sem jaz! 15.30 Poročila 16.25 Kontaktna odd. 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS
-	glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 15.50 20.15 Avtomobilizem 16.05 Slovenski magazin
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.35 12.40, 14.05 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Picco-la grande Italia 11.30 Dok.: Altopiano di Asiago 12.00 20.15 Aktualno: Salus Tv 12.10 20.00 Aktualno: Musa Tv 12.20 16.00, 22.30 Rotocalco Adnkronos 13.05 Aktualno: 20 minuti... 13.3016.30 Dnevnik 13.55 Today we eat Sicilian 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: A sud-ovest di Sonora (vestern, ZDA, '66, r. S. J. Furie, i. M. Brando) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Due o tre cose che so di lei (dram., Fr., '66, r. J.-L. Godard, i. M. Vlady)
(t Slovenija 1
7.10 Kultura (pon.) 7.20 Odmevi (pon.) 8.00 15.45, 18.30 Risanke 9.15 Lisko 9.25 Nan.: Potplatopis - Mornar na kolesu 9.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.30 Poučno-razv. nan.: Taborniki in skavti 11.05 Dok. nan.: Vremenske uganke (pon.) 11.10 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 11.15 Nan.: Peta hiša na levi 11.50 Črno-beli časi (pon.) 12.10 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. odd.: Attenborough in orjaško jajce (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Lutk. odd.: Kriškraš - Mame (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.45 Eko utrinki 17.55 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika
16.35 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 17.05 Arhivski posnetki 18.00 22.50 Istra skozi čas 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Effe's Inferno 20.30 Vas tedna 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Glasba zdaj 23.25 Lynx Koncert 00.25 Čezmejna Tv - TDD
1 Tv Primorka
8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Dosežek znanstvenikov univerze v Novi Gorici 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Alpe brez meja 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5514.40 Dok. serija: Sočna strast 7.50 16.40, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 15.40 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Dobra mačka 14.30 Dok. serija: Zdravilna moč narave 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.25 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice
so) 21.45 24UR zvečer 22.15 Nan.: Kralji bega 23.10 Nan.: Monk 0.00 Nan.: Na robu znanosti
A Kanal A
8.00 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Naj posnetki z interneta 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will & Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 14.30 Film: Loganova vojna (akc., ZDA, '98) 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Teksaški mož postave - Ognjeni krst (akc., ZDA, '05, r. A. Norris, i. C. Norris)
21.45 Film: Ponesrečeni rop (akc., Kanada, '05) 23.25 Film: Zaljubljena vdova (rom., ZDA/Jap., '92)
20.00 Film: Blondinki z gimnazije (kom., ZDA, '09, r. S. S. Holland, i. M. in B. Ros-
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Hro-vatin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Posameznik in družba. Pogovori z dr. Martino Flego; 12.15 Glasbeni gost; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 2. nad.; 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Gremo mi šolo; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.00-19.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole estive di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40
Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00, 17.10 Frekvenca X (pon.); 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Val in 40; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 18.30 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 0 Četrtek, 30. avgusta 2012
APrimorski
r	dnevnik

CAGLIARI V TRSTU, UPOR IGRALCEV
CAGLIARI - Odločitev nogometne zveze, da bo tekma 2. kroga A-lige med Cagliarijem in Atalanto v nedeljo ob 20.45 v Trstu, je sprožila med igralci sardinskega kluba pravi upor. Zagrozili so s stavko, zahtevajo pa, da bi tekmo odigrali v novem stadionu v Quartu. Ta sicer še ni pridobil vseh dovoljenj, šele danes naj bi okoli igrišča postavili mrežo, morebiti pa bi lahko igrali za zaprtimi vrati, menijo nogometaši. Odločitev bo padla danes. Naj povemo, da si je pokalno tekmo med Cagliarijem in Spezio avgusta ogledalo v Trstu 17 ljudi!
DAMIR SKOMINA BO SODIL SUPERPOKAL
NYON - Slovenski nogometni sodnik Da-mir Skomina bo jutri v Monacu (ob 20.45) sodil tekmo evropskega superpokala med angleškim Chelseajem, zmagovalcem lige prvakov, in španskim Atletico Madridom, ki je slavil v evropski ligi. Šestintridesetletniku bosta kot stranska sodnika pomagala Primož Arhar in Matej Žunič, Matej Jug in Slavko Vinčič bosta delovala kot dodatna sodnika, Bojan Ul pa bo v vlogi četrtega sodnika. Skomina je mednarodni sodnik od leta 2003, v tem času pa je pravico delil na 75 tekmah pod okriljem Uefe.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
ZAČELE SO SE PAROLIMPIJSKE IGRE
LONDON - S slavnostnim odprtjem so se začele paraolimpijske igre, s katerimi se bo končal športni festival v britanski prestolnici. Dobra dva tedna po koncu olimpijskih iger bodo na istih tekmo-vališčih nastopili še najboljši športniki invalidi. Športniki invalidi imajo že dolgo tradicijo tekmovanj. Začetki segajo pravvVe-liko Britanijo, kjer so po drugi svetovni vojni leta 1948 priredili igre Stoke Mandeville. Prve paraolimpijske igre so bile leta 1960 v Rimu, od Seu-la leta 1988 pa vedno potekajo na istih prizoriščih kot olimpijske igre.
NOGOMET - Koordinator združenih mladinskih ekip Krasa Branko Zupan
»Maribor mora vztrajati«
»Maribor še ni zrel za skupinsko fazo lige prvakov, v prihodnjih letih pa bo prav gotovo izpolnil ta cilj,« razmišlja nekdanji trener vratarjev (v lanski sezoni je namreč zamenjal poškodovanega Draga Kondiča, ki je nekoč treniral pri kriški Vesni) Mariborčanov Branko Zupan, s katerim smo se pogovorili pred včerajšnjim jutranjim treningom mladinskih združenih ekip najmlajših in naraščajnikov v Bazovici. Zupan, koordinator Krasovih mladinskih ekip, je še dodal: »Maribor je vsekakor imel velike ambicije, da se uvrsti v ligo prvakov, predvsem z ozirom na lanske izkušnje, ko je igral v evropski ligi. Tekmi z zagrebškim Dinamom sta pokazali, da je Maribor v prestopnem roku izgubil dva pomembna napadalca kot sta Volaš in Velikonja, ki bi lahko bila v takih primerih odločilna. Vijoličasti so imeli v napadu veliko vrzel. Priznati moramo, da razpolaga trenutno Dinamo z bolj kvalitetnimi igralci. Na obeh tekmah so Zagrebčani ustvarili več priložnosti.
Ali Slovenija še ni zrela, da bi imela ekipo v fazi skupin lige prvakov?
Maribor je edini klub, ki se lahko za to poteguje. Vsako leto imajo več izkušenj z igranjem v evropskih pokalih. Manjka pa jim še nekaj, ekipa ni popolna. Verjamem pa, da jim bo prej ali slej uspel veliki met. Morajo pa vztrajati in še naprej delati dobro z igralci, ki jih imajo na razpolago, saj so še mladi in lahko še napredujejo. Čeprav bi po drugi strani potrebovali vsaj še dva do tri za slovenske razmere vrhunske igralce.
Za Maribor bi bila uvrstitev v fazo skupin lige prvakov prava finančna injekcija. Klubske blagajne bi napolnili za celih osem milijonov evrov.
S tem denarjem bi lahko še boljše delali z mladimi. Da se do tega denarja sploh pride, pa so nujne nekatere investicije.
Vsekakor ne gre zanemariti tudi uvrstitve v skupinsko fazo evropske lige, podobno kot lani.
Za slovenske ekipe je to že velik uspeh. Prepričan sem, da se bodo letos Mariborčani bolje odrezali kot v lanski sezoni. Lani sem videl večino evropskih tekem Maribora in so poskusili različne variante. Če bi igrali na rezultat, bi prav gotovo iztrgali nekaj več točk oziroma ne bi prejeli pet zadetkov Brage. Če se bo trener Darko Milanič odločil, da bo v evropski ligi šel strogo na rezultat, bo Maribor igral nekoliko manj všečno, bolj zaprto, prav gotovo pa bodo nasprotnikom odščipnili več točk.
Ali je za Maribor pretežko nastopati na dveh frontah: v Sloveniji in v evropski ligi?
Maribor je na to pripravljen, saj ima širok izbor igralcev. Zato pa se je treba prilagoditi izkušenosti in kakovosti posameznikov. Prilagoditi se je treba večji tekmovalnosti in ostrejšim ritmom.
Omenili ste portugalsko Bra-go, ki je v torek izločila videmski Udinese.
Braga, lanski finalist evropske lige, je zelo dobra ekipa. Portugalci imajo odličen kolektiv. To so pokazali tudi v Vidmu, čeprav so odločale enajstmetrovke.
Ali bo letošnja liga prvakov šla po podobnem kalupu kot lanska? Bo-
Mariborski Brazilec Tavares, v akciji med prvo tekmo proti zagrebškemu Dinamu, ima z NK Maribor veljavno pogodbo do leta 2017; na sliki zgoraj Branko Zupan
ansa
mo v finalnem delu videli vedno ene in iste ekipe?
Najbrž bo tako. Dobro vemo, katere ekipe ciljajo na zmago in kakšno igro gojijo. To so španska velikana Real in Barcelona, angleški klubi ter nemški Bayern. Presenečenj ne bo.
Italija bo letos imela le dva predstavnika (Juventus in Milan).
Zanimivo bo, kako se bo odrezal Juventus. Še nekaj bi dodal.
Prosim.
V začetnem delu lige prvakov bo v ospredju predvsem Barcelona, ki začenja nov ciklus po dolgoletnem vodenju Guardiole. Pa še Villa se vrača kot napadalec. Tudi pri Realu so pričakovanja velika. V Modricu so našli profil zveznega igralca, ki je doslej manjkal.
Jan Grgič
Danes žreb: Juventus šele v tretjem bobnu
ŽENEVA - V Montecarlu bo danes žreb skupin Lige prvakov. Dvaintrideset ekip bodo razdelili v osem skupin, tekme 1. kroga pa bodo že 18. in 19. septembra. Italijo bosta zastopala samo Milan in Juventus. Allegrijevo moštvo je med nosilci, kar pomeni, da Chelsea, Barcelona, Manchester United, Real Madrid, Arsenal in Porto ne morejo biti njegovi nasprotniki v prvi fazi. V res najslabšem primeru bi se lahko znašel v skupini z moštvi Manchester City Roberta Mancinija, Paris Saint-Germain Carla Ancelottija (in Ibrahimoviča ter Thiaga Silve) in nemškim prvakom Borussia Dortmund. Veliko težja pa bo najbrž naloga Juventusa, ki je bil uvrščen šele v tretji boben, to pa zato, ker v zadnjih sezonah zaradi »črnih stav« ni nastopal v evropskih pokalih in je izgubil status šampionskega moštva. Turinčanom eden od nosilcev ne more uiti. Arsenal in Porto morda ne bi bila nepremagljiva, »črn scenarij« za črnobele pa bi bila skupina z Barcelono, Cityjem in Borussio Dortmund.
EVROPSKA LIGA - Danes ob 21.00 v Rimu: Lazio - Mura (prva tekma 2:0).
GUIDOLIN - Trener Udineseje je po torkovi grenki izločitvi iz Lige prvakov nase prevzel odgovornost za poraz in napovedal odstop, vendar je klubska uprava včeraj to možnost najodločneje zavrnila.
STAR 43 LET
Na Hrvaškem umrl trener odbojkaric Rusije
MOSKVA - Sergej Ovčini-kov, glavni trener ruske ženske odbojkarske reprezentance, je še iz nepojasnjenih razlogov umrl v 43. letu starosti. Ovčini-kov, ki je opravljal tudi vlogo trenerja pri ženski ekipi moskovskega Dinama, je umrl na Hrvaškem, kjer se trenutno pripravlja Dinamo. Ovčinikov je rusko izbrano vrsto prevzel oktobra 2011, na olimpijskih igrah v Londonu pa je Rusinje popeljal do četrtfinala, kjer so jih premagale Brazilke, ki so nato osvojile olimpijsko zlato.
VUELTA - Šved Fredrik Carl Wilhelm Kessiakoff je zmagovalec 11. etape, 39,4 kilometra dolge vožnje na čas med Cambado-som in Pontevedro. Za 17 sekund je ugnal Španca Alebrta Conta-dorja, tretji pa je bil Britanec Christopher Froome, ki je zaostal 39 sekund.V skupni razvrstitvi vodi Španec Joaquim Rodriguez (Katjuša), ki ima le še sekundo prednosti pred Contadorjem.
PREGLED PA TAK! - Tomaž Nose ne bo mogel braniti barve Slovenije na svetovnem kolesarskem prvenstvu v nizozemskem Limburgu v ekipni vožnji na čas. Nose je pred tremi tedni na treningu padel, na slikanju v bolnišnici pa niso opazili nič zlomljenega. Noseta so vseskozi pestile bolečine, zato se je odločil za ponoven pregled in slikanje. Ugotovljeno je bilo, da ima zlomljeno ključnico in tri rebra.
KOŠARKA - Slovenski košarkarski prvoligaš Union Olim-pija je sklenil enoletno pogodbo z organizatorjem igre Janom Močnikom.
Zelo pestra vadba rolkarjev ŠD Mladina na Rogli
Športno društvo Mladina je tudi letos organiziralo pokroviteljstvom ZSŠDI poletne rolkarske priprave na Rogli. Petnajst športnikov je pod vodstvom trenerjev Romana Rupnika in Davida Bogatca izvajalo predvsem rolkarske treninge. Odlična izhodiščna točka za vadbo tehnike obeh skupin je bila 1,6 km dolga asfaltirana krožna steza, ki je namenjena izrecno rolkarskim treningom. Starejši atleti so se večkrat spustili tudi v dolino proti Zrečam, kjer so na 10 km dolgem vzponu iz vasi Boharina (650 m) do vrha Rogle (1517 m) vadili tehniko v reber in vzdržljivost. Vadbo so dopolnili s kolesarskimi turami, bazenom, fitnesom in nogometnimi tekmami. V multimedijski sobi so s pomočjo video posnetkov analizirali tehniko. Tudi za sprostitev je bilo kar precej možnosti in časa. Največji hit je bilo adrenalinsko san-kališče »Zlodejevo«, ki je bil pravi užitek ne le za mlade atlete ampak tudi za spremljevalce in starše. Nadvse zanimiva je prisotnost poljske državne reprezentanca v teku na smučeh, ki je izvajala rolkarske treninge. Atleti Mladine so si lahko ogledali vrhunske treninge šampionov in spremljali njihov stil življenja.
ATLETIKA - StraTrieste by night
Na sobotnem nočnem teku v središču Trsta trije udeleženci OI v Londonu
TRST - Trst bo v soboto zvečer prizorišče zdaj že tradicionalnega teka po mestnih ulicah na razdalji 10 km StraTrieste by night (start in cilj na Boznem trgu, začete ob 21. uri). Med najboljšimi tekači bodo tudi italijanski udeleženci olimpijskih iger v Londonu Rosaria Console, Ruggero Per-tile in Anna Incerti.
TA JE PA DOBRA - Bolgaru Dimitarju Berbatovu je Fiorenitna plačala letalsko vozovnico za Firence, igralec Manchestra Uniteda pa je pristal v Turinu! Juventus ga je speljal Toskancem, ker je igralcu zadnji hip ponudil dvakrat toliko denarja kot Fiorentina (triletno pogodbo za 1,8 milijona evrov na leto).
BO REKORD? - Kenijski atlet David Rudisha, olimpijski prvak na 800 metrov, načrtuje, da bo na zadnji tekmi sezone popravil svetovni rekord, ki znaša 1:40,91. Rudisha je najboljšo znamko postavil v Londonu, čas pa bo skušal izboljšati na današnji preizkušnji diamantne lige v Zurichu.«Po trenutni napovedi bo Rudisha tekel v 15 stopinjah Celzija in dežju.
US OPEN - Slovenski teniški igralec Grega Žemlja se je prebil v drugi krog odprtega teniškega prvenstva ZDA. V prvem krogu je v treh nizih s 7:5, 7:6 (3) in 7:5 premagal 32-letnega Brazilca Ricarda Mella. V drugem krogu bo Žemlja igral z boljšim iz dvoboja med Nemcem Cedericom Marcelom Stebetom in Srbom Viktorjem Troickijem.Napredoval pa je tudi četrti nosilec, Španec David Ferrer, ki je v treh nizih s 6:3, 6:2 in 7:6 (3) ugnal Južnoafričana Kevina Andersona.
/
ŠPORT
Četrtek, 30. avgusta 2012
15
ODBOJKA - Dogovor tik pred začetom sezone
Soča in Val v C-ligi v znamenju sodelovanja
Konec poletja je na odbojkarskem področju pri nas postregel z nenapovedano, toda odmevno novico o sodelovanju med odbojkarskima društvoma ŠZ Soča in OK Val na članskem področju. Predsednika društev Fabio Tommasi in Sandro Corva sta se tik pred pričetkom nove sezone dogovorila za obsežnejšo izmenjavo igralcev, ki pa naj bi predstavljala hkrati začetek neke nove skupne poti. Tako so se članski vrsti Vala na prvem ponedeljkovem treningu pridružili tudi dosedanji igralci Soče brata Matej in Erik Juren, Martin De-vetak in Jan Černic, Kanalec Igor Va-lentinčič, ki je lani branil barve Soče, pa je v štandreško društvo prestopil že v začetku poletja. Ekipa, ki bo imela pridih skupnega projekta, iz ozadja jo bo namreč vodila skupina odbornikov obeh društev, bo po igralskem kadru izjemno popolna, saj bosta prvi trener Robert Makuc in njegov pomočnik David Corva (strokovni štab dopolnjuje še trener za kondicijo Robert Srebrnič) lahko računala kar na 14 igralcev. Poleg omenjenih so to še »stari« člani Vala
Fabio Tommasi (ŠZ Soča)
kroma
Sandro Corva (OK Val)
kroma
Francesco Masi, Elvis Vidotto, Daniel Faganel, Simon Plesničar, Luca La-vrenčič in Danjel Nanut ter povratnik Andrea Loiacono, tržaški podajalec Giacomo Stera in Novogoričan Rok Magajna, ki je z Valom lani že treniral, letos pa so ga lahko tudi registrirali. To je prav gotovo ekipa, ki se lahko v letošnji deželni C-ligi po-
teguje za visoko končno uvrstitev, saj ima več kot ustrezne zamenjave za vsako vlogo. Prav pomanjkanje menjav je bil v minuli sezoni največji problem ekip Soče in Vala, ki sta zaradi tega dosegli precej manj kot sta pričakovali. Z igralci Soče pa je skupna ekipa zdaj tudi pomlajena in, kot sta nam pojasnila predsednika, ima
lahko zaradi tega večletni domet, medtem ko sta morala kluba, vsak zase, v zadnjih sezonah svojo ekipo vedno krpati z igralci iz drugih okolij. To je še posebej pomembno, če vemo, da ne Soča ne Val ne razpolagata z ekipami v starejših mladinskih kategorijah, sta pa dejavna v mlajših, kar pomeni, da lahko računata na generacijsko zamenjavo, vendar ne takoj.
Kljub odlivu igralcev v sosednji klub bo ŠZ Soča obdržala svojo člansko ekipo, vanjo pa bodo iz Vala prestopili tudi Stefano Faganel, Stefano Sfiligoj in Mattia Fedrigo. »Igralcev je dovolj, iščemo pa še trenerja,« je povedal Tommasi. Andrej Berdon, ki je vodil Sočo v zadnjih dveh sezonah, zapušča namreč sovodenjsko društvo. Tudi Soča ima pravico, da igra v C-ligi, vendar ne izključujejo možnosti, da bi se do 6. septembra, ko zapade rok za vpis, s kakšnim četrtoli-gaškim klubom dogovorili za zamenjavo lig.
Podrobnosti o dogovoru in o njegovih perspektivah bosta društvi sporočili na uradni predstavitvi projekta. (ak)
NOGOMET - Državni in deželni pokal
Juventina v formi, Vesna boljše kot kaže izid V Dolini Zarja premagala požrtvovalni Breg
DRŽAVNI POKAL Juventina - Pro Romans Medea 3:0 (1:0)
Strelci: Secli, Gulič in Giannotta
Juventina: Sorci, Markovič, Beltrame, Zorzut (Visintin), Sellan, Morsut, Secchi, Stabile, Airoldi, Gulič, Secli (Giannotta).
Juventina je v svojem uradnem krstnem nastopu zapustila zelo dober vtis, saj je teden dni pred začetkom prvenstva pokazala zelo dobro stopnjo pripravljenosti in uigranosti. Zmaga nikoli ni bila pod vprašajem, gostje nikoli niso resneje ogrozili vrat Juventine. Štandrežci so vodili že po prvem polčasu po zadetku Sec-lija. V drugem delu je po prostem strelu podvojil Gulič, izjemno lep gol pa je dosegel Alessio Giannotta, ki je v padcu z glavo preusmeril v mrežo visoko podajo s pasa ter tako na najboljši način začel svojo osmo sezono v dresu Juventine.
Znan spored 1. kroga v amaterskih ligah
Deželna nogometna zveza je objavila spored 1. kroga (9.9. ob 16.00) tekem v amaterskih ligah (od elitne do 2. AL). Razen Vesne bodo vse ekipe naših društev začele sezono v gosteh.
ELITNA LIGA - Triestina -Gradisca, Torviscosa - San Luigi.
PROMOCIJSKA LIGA - Tricesimo - Juventina, Vesna - Val-natisone.
1.	AMATERSKA LIGA -Esperia Anthares - Sovodnje, Pro Gorizia - Primorec.
2.	AMATERSKA LIGA - Tur-riaco - Zarja, Piedimonte - Breg, Torre - Primorje.
Vesna - Terzo 0:2 (0:1)
Vesna: Carli, A. Kerpan, Rossone, Carresem Avdič, Pin, Dragosavljevic, Mercandel (od 75. Pipan), Martini, Ber-nabei (od 70. Cano), Borelli (od 46. G. Ker-pan).
Vesna je pokalne nastope začela s porazom, ki pa sploh ne odraža realnega poteka tekme. Igralci kriškega društva so sicer začeli nekoliko preveč zaspano, prejeli tudi gol, zato pa so bili večji del drugega polčasa gospodarji na igrišču, zlasti v prvih tridesetih minutah. Priigrali so si
tudi dve dobri priložnosti, vendar pa ju niso konkretizirali. Terzo je zmago spravil na varno šele v zadnji minuti.
»To je bil za nas le dober trening. Do začetka prvenstva bomo pripravljeni,« je povedal športni vodja Vesne Paola Soavi. Do začetka lige bodo najverjetneje nared tudi igralci, ki sinoči niso nastopili zaradi poškodb.
Ostali izid: Ufm - Trieste Calcio 5:1.
DEŽELNI POKAL
1.	AMATERSKA LIGA Isontina - Sovodnje 2:1 (1:1)
Strelec: Brandolin v 46. min.
Sovodnje: J. Devetak, Tomšič, E. Kogoj (Stergulc), Vinci, Visintin, Galliussi, Flocco, Seculin, Brandolin, Reščič, Para-van, trener Coceani.
Sovodenjci, ki so nastopili kar brez šesta standardnih igralcev, bi si proti Isontini zaslužili vsaj točko, saj so bili gostiteljem povsem enakovredni v zadnjem delu tekme pa odločno boljši. Prvi polčas je bil v glavnem izenačen, gostitelji so po-vedli v 36. minuti, Sovodenjci pa so stanje izenačili z Brandolinom 10 minut pozneje. Isontina je spet povedla v drugem polčasu. Moštvo trenerja Coceanija je v zadnjih 15 minutah stalno napadalo, a pri zaključevanju na gol ni imelo sreče.
Domio - Primorec 0:3 (0:1)
Strelca: Menichini v 25. in 75., M. Castrilon v 85. min.
Primorec: Sokolic, Zugan, Cappai (Lanza), DellOsso, Reinaldo Castrilon, Digregorio, Laghezza, Debernardi, Miguel Castrilon, Menichini, Sabadin. Trener: Corona.
Primorec, ki je nastopil z okrnjeno postavo, je zasluženo premagal Domio. Trener Corona je poslal na igrišče kar šest igralcev letnikov 92 in 93, ki so se dobro odrezali.
2.	AMATERSKA LIGA Breg - Zarja 2:3 (1:0)
Strelci: Cigliani v 10.; Bernobi v 54. in 66., Bernetič v 74. in Cigliani v 83. min.
Breg: Cresi (Giardiri), Zeriali (Erik Kuret), Degrassi, Legovich, Bampi (Sut-tora), Marturano, Daris (Beladonna), M. Bertocchi, Brunetti, Cigliani, Nigris (C. Bertocchi). Trener: Cernutta.
Zarja: De Mattia (Rossoni), Marko-vic (Bernetič), Franco, Ivo Križmančič, Se-gulin, Aiello, Colasuonno, Hoffer (Ghez-zo), Ruggero (Tanteri), Bernobi, Jarc (V. Križmančič). Trener: Žeželj.
Riccardo Bernobi (Zarja)
kroma
Obe ekipi sta dali vse od sebe. Der-bi je pač derbi, čeprav le pokalni. Zmagala je ekipa, ki je izkoristila in kaznovala nasprotnikove napake. Resnici na ljubo sta si bili moštvo precej enakovredni. V prvem polčasu je bil Breg boljši in je imel večjo posest žoge. Cernut-tovi varovanci so povedli že po desetih minutah s Ciglianijem. V drugem polčasu so padli še štirje goli. Žežljevi varovanci so najprej izenačili z Bernobi-
TENIS - Under 14
Gaja v Meranu, Lara Betocchi prvič osvojila turnir
Teniška ženska ekipa Gaje bo od danes v Meranu sodelovala na med-deželni fazi državnega prvenstva do 14 let. Sestri Nicole in Alessia Puggiotto ter Lara Betocchi, ki so v FJK osvojile naslov podprvakinj (zmagal je videm-ski Citta' di Udine), se bodo v četrtfi-nalu pomerile z ekipo TC Trento. V Meranu nastopa skupno osem ekip iz FJK, Veneta in Tridentinskega. Igralke Gaje so dobro pripravljene, vendar jih že danes čaka na papirju visoka ovira.
Še posebej v formi je komaj 12 let stara Lara Betocchi, ki je pred dnevi v Montecchiu prvič v svoji športni karieri osvojila članski turnir 4. kategorije. Z zrelo igro je premagala tudi dosti starejše nasprotnice, uspeh pa je plačilo tudi za vložen trud na treningih.
□ Obvestila
jem, ki je lepo zaključil dobro izdelano akcijo. Isti igralec je še drugič kaznoval Bregovo obrambo v protinapadu nekaj minut kasneje. Pri izidu 1:2 je sodnica mogoče spregledala Segulinov prekršek v kazenskem prostoru in ni dosodila Bregu najstrožje kazni. V nadaljevanju je Bernetič izkoristil napako domačega branilca in Zarja je že vodila s 3:1. V zadnjem delu tekme je zmanjšal zaostanek Cigliani, lep Brunettijev strel pa se je odbil od vratnice.
V deželnem pokalu 2. AL je bilo Pri-morje sinoči prosto.
3. AMATERSKA LIGA Mladost - Sagrado 0:2 (0:1)
Mladost: Sefin, Giordini, D. Peric, Pecorari (Bagon), Deluisa, Cadez (Mocc-hiut), Nikolich, Cecchet, Pahor (Bertoli), Visintin (Černic), Bressan.
Sagrado je sicer zasluženo zmagal, toda tudi Mladost je imela nekaj priložnosti za gol in v prvem polčasu je tudi zadela vratnico. Tekma je bila dopadljiva, gostje pa so prvi zadetek dosegli ob izteku prvega polčasa, drugega pa po avtogolu domačega moštva.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15.septembra 2012. Za informacije in vpisovanja : info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 348 1334086 (Erika)
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bo sezona začela v ponedeljek, 10. septembra. Urniki treningov: 1. skupina (4-6let) - pon. in pet.16.30-17.30 v prostorih Sklada M. Čuk na Opčinah; 2. skupina (7-11 let) - pon.16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet.17.18.30 OS F. Bevk na Opčinah; 3. skupina (12-15 let) - pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00 OS F. Bevk na Opčinah;4. skupina (nad 15 let) - pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.00-21.00 OS F. Bevk na Opčinah. Za info in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da bodo začetniki vadili vsak dan od ponedeljka do petka od. 3. do 14. septembra od 16. do 17. ure. Informacije in prijave na kotalkališču v Repentraborski ulici na Opčinah neposredno pred treningi. Kotalkarji, ki so vadili že v lanskem letu, so vabljeni na kotalkališče 3. septembra ob 17. uri.
ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ
BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. NK KRAS REPENobvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Info: tajništvo 0402171044, Srečko 328-0350533, Giacomo 3346649732.
TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA organizira na Padričah od 3. septembra trodnevni teniški tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). ŠD KONTOVEL in ŠD SOKOL v sodelovanju z ZSSDI prirejata od ponedeljka, 3. septembra, do sobote, 8. septembra, odbojkarski kemp za odbojkarice letnika 1999 in mlajše. Dekleta se bodo vsak dan zbrala pri kontovelski telovadnici od 8.00 do 8.30, vadba pa se bo zaključila ob 16.00. Kosilo vključeno, za informacije in prijave 3471421759 (Sandra) in 3383277407 (Nicole).
PLANINSKI SVET
Krožna pot pod Lastovicami
V toplih poletnih dneh nas kar vleče v gore, predvsem v ponosne Julijce. Temu klicu se bomo člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta odzvali tudi v nedeljo, 2. septembra 2012, ko se bomo z osebnimi avtomobili (na razpolago bo tudi društveni kombi), podali na Krožno pot pod Lastovicami (Anello delle Rondini della Valbruna).
Zbrali se bomo ob 6.30 na trgu v Sesljanu, od koder se bomo peljali do Ovčje vasi in naprej po vozni poti v dolino Zajzere (860 m). Tu se bo začel naš pohod. Po označeni planinski poti, ki se vzpenja skozi bukove in smrekove gozdove ter travnate ravnice, se bomo najprej povzpeli do koče Pellarini (1499 m).Tu se odpira čudovit pogled na Žabniško krnico (Carnizza di Cam-porosso) in na mogočno vzhodno steno Viša. Pohod bomo nadaljevali po
krožni poti, ki je speljana ob vznožju Lastovic. Preko obširnih melišč, tu pa tam poraslih z rastjem, nas bodo nato markacije vodile do Žabni-ške krnice (1757 m) in naprej do sedla Prašnik (Sella Prasnig) (1491 m), ki ločuje Lastovice od Lovcev. Še zadnji krak krožne poti pod Lastovicami in in že nas bo pot, po kateri smo se vzpenjali proti koči Pella-rini, vodila v dolino. Izlet je primeren za izkušene planince, predvidenih je približno 7 ur hoje.
Za vpis in morebitne informacije pokličite na tel. številki 040 413025 (Marinka) ali na št. 040 220155 (Livio).
Spominski pohod
Bazoviških junakov
Ob 82-letnici ustrelitve bazoviških junakov bo v nedeljo, 9 septembra v Bazovici že 32. Tradicionalni spominski pohod Bazoviških junakov,
ki ga prireja Amatersko športno društvo SLOGA v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom Trst in Smučarskim klubom DEVIN.
Zbirališče ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Od tod se bodo planinci podali proti Jezeru in naprej po robu doline Glinščice do vasi Draga, se povzpeli do Peska in Gročane ter na vrh hriba Kokoš (672 m), od koder bodo sestopili do kraja ustrelitve bazoviških junakov.
Mladinski odsek SPDT vabi svoje mlade člane, da se udeležijo spominskega pohoda v spremstvu društvenih vodičev.
1 6
Četrtek, 30. avgusta 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
6
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6VdT
nevihte
veter
megla
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
Nad našo deželo se bo danes še zadrževal anticiklon z Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega vročim in suhim zrakom, jutri pa bodo naše kraje dosegli tlaka. Nad naše kraje priteka od vzhoda suh in toplejši zelo vlažni tokovi, ki jim bo sledila atlantska hladna fronta. zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46
Dolžina dneva 13.22
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 18.50 in zatone ob 5.06
A
BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.24 najnižje -70 cm, ob 10.59 najvišje 53 cm, ob 16.50
najnižje -34 cm, ob 22.31 najvišje 47 cm. Jutri: ob 4.50 najnižje -66 cm, ob 11.25 najvišje 55 cm, ob 17.25 najnižje -37 cm, ob 23.03 najvišje 41 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........25 2000 m ..........13
1000 m ..........22 2500 m ..........11
1500 m ..........16 2864 m............9
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v visokogorju 8.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
GRADEC
M. SOBOTA
O 16/30
^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo po vsej deželi jasno ali zmerno oblačno, popoldan pa se bodo začele pooblačitve, v nižini pa bo vroče; proti večeru bi se v Alpah in v Karnijskem predalpskem svetu lahko pojavile nevihte.
Danes in jutri bo precej jasno, občasno bo nekaj koprena-ste oblačnosti.
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 16, najvišje dnevne od 26 do 30, na Primorskem do 32 stopinj C.

CELOVEC
O 16/21
O 12/16 KRANJSKA G. q TRŽIČ 18/23 _ O KRANJ
O GRADEC
17/24
O 17/22
S. GRADEC

CELJE 18/26
MARIBOR
018/25
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 18/28
O
LJUBLJANA
16/25
POSTOJNA
O 16/23
KOČEVJE
O '
ČRNOMELJ
N. MESTO 17/27 O
ZAGREB 18/32 O

N
'S
REKA 20/27
K
(NAPOVED ZAJUTRI
V gorah bo povečini oblačno s pretežno močnim deževjem in nevihtami. V nižini bo oblačno z nevihtami in pogostim dežjem, popoldan bodo padavine obilnejše. Ob morju bo spremenljivo vreme z možnostjo neviht, ponekod bo deževalo. Možnost močnejših neviht in nalivov.
Jutri bo od zahoda začelo deževati. Sprva bodo tudi nevihte. Nekoliko se bo ohladilo. V soboto bo povečini oblačno, ponekod bo še rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala burja, tam se bo čez dan delno razjasnilo. Razmeroma sveže bo.
¡¡nr] MESNI CENTER
nit TiTV^FT?
_	XV V-J L/ XV Ulico 15. mojo 19 ] Koper
NOVO V KOPRU: NAJBOLJŠE SLOVENSKO MESO NA ENEM MESTU
V Kupru smu udp-rti MESNI CliKTIiR AVE l bLigulu ponudbo mesa, mesnih ijodelkuv m izdelkov i/, programa AVE GRILL. Skupin j Panvila ¿cdfulujt i 3 p»djclijh ki nadzira ¡« ccItKtin rcprcdtikcii*ko vcri&o, od pridelave žit, lijc živali d o končnega mesneja izdelka. 90-icrnii tradicija k udnš.A itidi v certifikatih vLije kakotosii m rejo pištančjtga in svinjskega men.
ŠPANIJA - V kraju Bunol obnovili tradicijo
Bitka s paradižniki privabila na tisoče ljudi
MADRID - V španskem kraju Bunol je včeraj potekala tradicionalna bitka s paradižniki, ki se jo je letos udeležilo okoli 40.000 ljudi. Veseljaki, večinoma podkrepljeni z alkoholom, so za obmetavanje porabili 120 ton sočnih paradižnikov, ki so ulice kraja z 10.000 prebivalci spremenili v reko paradižnikovega soka.
Glavni trg Plaza Mayor je bil nabito poln pomanjkljivo oblečenih mla-deničev in mladenk, ki so sodelovali v nenavadni bitki. Nekateri so nosili smučarska očala, da bi si oči zaščitili pred paradižnikovim sokom.
Pet tovornjakov, naloženih s paradižniki, je komaj našlo prostor na trgu, kjer so razložili užitno strelivo. Kmalu zatem je trg in okoliške ulice prekrilo morje paradižnikove
omake, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Ne morem metati dovolj hitro. To je noro. Tukaj sem že tretjič," je povedal eden od udeležencev festivala Tomatina, medtem ko je ljudi okoli sebe obmetaval s paradižniki, ki jih morajo "bojevniki" stisniti, preden jih odvrže-jo, da povzročijo čim manjšo bolečino.
Nek japonski turist se je pred sočnimi izstrelki zaščitil s čelado v obliki paradižnika, njegov prijatelj pa je bil zavit v ruto, okrašeno z motivom paradižnika.
Festival Tomatina poteka od leta 1945 vsako zadnjo sredo v avgustu. Bunol se nahaja sredi rodovitne pokrajine okoli 40 kilometrov severno od Valencie, tretjega največjega španskega mesta. (STA)