TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ Industrlfo Irt olirt. Naročnina ™ Tuenslavilo- celoletno 180 Din, za H leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - PlaCa ln toži se v Ljubljani Uredništvo ir upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Telefon St. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 6. aprila 1935. štev. 39. UstvacfaHje naeod-fcegKj. kapitala Kdor objektivno in brez vseh predsodkov analizira naše narodno gospodarstvo in zlasti njegov razvoj po izbruhu svetovne gospodarske krize, ta more konstatirati le eno, da je izhod le v avtarkiji. Naj bomo stokrat agrarna država, ki je po svoji produkciji poklicana v to, da je izvozna država, vendar nam pri vsesplošnem omejevanju našega izvoza, pri katastrofalnem Padcu cen kmetskih pridelkov in s tem vsega narodnega dohodka, ne preostaja nič drugega, ko da sežemo po gospodarski osamosvojitvi na vseh poljih in v vseh panogah. Že zaradi golega boja za obstanek moramo to storiti, ker nam je drugače nemogoče zaposliti onih deset in desettiso-čev naravnega prirastka, ki vsako leto priglaša svojo pravico do dela. Vse te ljudi moramo prehraniti in zato zaposliti, a to je mogoče le z ustvarjanjem novih podjetij, da bomo polagoma krili vse svoje potrebščine doma. Za ustanavljanje novih podjetij, za razvoj industrijske in obrtne delavnosti pa je potreben kapital. Brez tega morajo tudi najlepše zasnovani načrti ostati le zasnova, brez kapitala ostanejo tudi najbolj Potrebna dela neizvršena. Ker nismo imeli in ker kot narod, ki je komaj prišel do lastnega gospodarskega življenja, tudi nismo mogli imeti svojega kapitala, smo Sl skušali pomagati s tujim kapitalom. V resnici je Tulo tudi v naši državi s tujim apitalom mnogo ustvarjeno in naše gospodarstvo bi bilo še v mnogo bolj žalostnem stanju, če ne bi bilo investicij tujega kapitala. Toda ta kapital je za nas silno drag in bojimo se, da celo mnogo predrag. Pomislimo samo na one velikanske dobičke, ki jih ima ta kapital od naših rud, od naših vodnih sil, od našega kon-zuma in primerjajmo te dobičke z njih davčnimi dajatvami, z njih naložbami v naših denarnih zavodih in z njih izdatki ^ mezde naših delavcev. Pri tem pa ima-nekatera teh podjetij še ogromne pri-Vl‘6gije, da so varna celo pred konkurenci0 ^niačih kapitalno le slabotnih podje-UJ- Cim bolj se primerjajo usluge tujega kapitala z njegovim dobičkom, tem bolj Postaja jasno, da je ta kapital za nas sko-raj vedno predrag. Zato bi moralo biti naše stremljenje, ^a si ustvarimo domač kapital. Ze pred v°ino se je tudi ustvarjanje domačega kapitala začelo in dosegli so se veliki uspe-'i in marsikatera tvornica je nastala s Pomočjo tega novega domačega kapitala. tP® vojni se je ustvarjanje domačega kapica potenciralo še v izredni meri in nastali so zavodi, ki so izkazovali bilančne vsote s pol, pa tudi z dvema milijardama. Iz vzrokov, ki jih na tem mestu ne bomo raziskovali, pa se je ponekod začela uveljavljati animoznost proti tem našim domačim denarnim zavodom in včasih se je celo čutilo, ko da so ti nekaterim neprijetni. Menda se ^ ne motimo, če rečemo, da je ta kratkovidna miselnost bila eden v**okov, da se ni pomagalo našim denarnim zavodom ob izbruhu krize tako, ka-. °r bi se moglo in moralo. Napravila se |e s tem silna napaka, ki jo bo sedaj le ježko popraviti, ki pa se mora popraviti, ker drugače ne dobimo sredstev, ki so jite^ potrebna za gospodarsko osamosvo- Tri0r^rn° ustvariti narodni kapital, skl ruSače pademo najprej v gospodar-P°tem pa tudi v kulturnem in tudi : 1 lcnem oziru na položaj kolonije. Zato rodFe ^ P°sPeŠevati vse, kar ustvarja na-ni kapital, zato je treba, da v javni 2a aJi zavlada čisto drugo naziranje na j. e^no Podjetništvo, kakor pa je vladalo ust6 •Preganjati ljudi, ki z delom varjajo nove vrednote, ki zbirajo z last- nim rizikom in delavnostjo kapital, temveč dati jim veselje in možnost, da bodo še laže delali in dosegli še večje uspehe. Treba ljudem pomagati, da vidijo, da se njih delo rentira, da ne bodo hranili denarja doma, temveč ga vtikali v nova podjetja, da bo denar krožil in ustvarjal čim več novih vrednot. Sedanji finančni minister je s svojimi davčnimi olajšavami že krenil v to smer, in upamo, da bo ta smer tudi dokončno Pred dnevi so jugoslovanski listi, zlasti strokovni lesni in izvozni listi, obširno poročali o ustanovitvi Osrednjega odbora lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije. Poročali so, da so v ta odbor vstopile vse naše lesne organizacije, in to: 1. Združenje lesnih industrialcev in trgovcev v Sarajevu. 2. Združenje lastnikov manjših domačih žag v Sarajevu. 3. Zveza lesnih trgovcev in industrialcev v Sušaku. 4. Združenje domače gozdne industrije v Sušaku. 5. Združenje industrialcev za Savsko banovino, skupina gozdne in lesne industrije v Zagrebu. 6. Savez domače gozdne industrije v Beogradu. 7. Zveza trgovskih združenj -lesni odsek v Ljubljani. 8. Zveza industrij-cev za Dravsko banovino — lesni odsek v Ljubljani. 9. Gozdno industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar iz Sarajeva. 10. Jugoslovansko šumarsko udruženje, Zagreb. 11. Ministrstvo za gozdove in rudnike, Beograd. 12. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd. Vse naše gozdne in lesne organizacije so se torej vendar enkrat združile in bil je ustvarjen temelj za ureditev razmer na našem domačem lesnem trgu, zlasti pa v naši lesni izvozni trgovini. Listi so nadalje poročali, da se je tudi že konstituiral Osrednji odbor in objavili so tudi že resolucijo, ki je bila sprejeta na prvi plenarni seji tega odbora. V tem pa je nakrat in čisto nepričakovano izšla v listih izjava, da Zveza trgovcev in industrijcev gozdnih proizvodov v Zagrebu ni pristopila k temu odboru, temveč da bo o tem sklepala šele prihodnji teden. Zopet je s tem nastala nevarnost, da zaradi odpora tujih velikih lesnih industrialcev Savske banovine propade enotna organizacija jugoslovanskega lesnega gospodarstva. A ta organizacija je nujno potrebna. Kadar so v vseh sosednih državah lesne trgovine in lesne industrije organizirane, takrat ne moremo mi paradirati s svojo popolno desorganiziranostjo. To tem manj, ker se more v dobi kontingentiranih uvozov le centralna organizacija vsega našega lesnega gospodarstva pogajati s tujimi državami glede izvoza našega lesa, samo centralna organizacija pa more tudi prevzeti jamstvo, da bodo dogovorjene pogodbe v celoti izpolnjene. Pri nas pa je takšna centralna organizacija še zlasti potrebna, ker le ona more napraviti konec onemu pogubnemu prodajanju lesa v tujino za vsako ceno, ki se je pri nas tako zelo razpaslo. Ogromna večina naše lesne trgovine in industrije uvideva nujno potrebnost takšne centralne organizacije in zato se je tudi večkrat skušalo takšno organizacijo ustanoviti. Zlasti so si v tej smeri prizadevali slovenski lesni trgovci in industrialci, oni iz Like in Gorskega Kotora, uprave državnih gozdov v Bosni, skratka, velika večina vseh naših lesnih trgovcev in industrialcev. Edino velika lesna podjetja s tujim kapitalom, ki izkoriščajo zlasti naše gozdove trdega lesa, so se upirala ustanovitvi centralnega odbora. Očividno se ta tuja podjetja srednjeevropskem trgu položaj vedno izvajal tudi nad njimi. Deloma pa tudi mislijo, da se jim bo tudi v bodoče dobro godilo, ker je bil za trdi kvalitetni les na srednjeevropskem trgu položaj vedno izje-jemno ugoden. Ta podjetja bi zato bila za centralni odbor le, da bi jim ta pridobival razne ugod- določila novo državno gospodarsko politiko. Osnovna misel te politike pa mora biti, da je dobro vse to, kar ustvarja narodni kapital, kar usposablja naš narod ta veliko delo gospodarske osamosvojitve. Kdor dela v tej smeri, ta je med pionirji naše lepše bodočnosti in tem pionirjem tudi nekaj besede v javnem življenju, da bodo mogli delati še laže in še uspešneje. Pot iz krize je v zbiranju narodnega kapitala. nosti, ko znižanje prevoznine na naših železnicah, znižanje davčnega bremena in podobne prednosti, s katerimi bi se njih dobiček še znatno povečal. Toda vse te ugodnosti bi prejemali le, če ne bi centralni odbor izvajal nad njimi nobene kontrole, če bi bili pri izvažanju lesa tako svobodni, kakor so bili. Toda ne gre, da bi zaradi nekaj tujih podjetij, in naj bodo ta še tako velika, trpelo vse naše lesno gospodarstvo in zato je treba prisiliti ta podjetja, da tudi ona vstopijo v centralni odbor. Brez posebno močnega pritiska bo to tudi mogoče doseči, ker je tudi že v Savezu industrialcev in Pod tem naslovom je objavilo glasilo češkoslovaških trgovcev »Obchodnickč z&j-my« članek, ki je sicer namenjen predvsem m čsl. javnost, ki pa velja v mnogem oziru tudi za naše razmere. Članek se glasi: Nedvomno je, da je bilo udarjeno zasebno podjetništvo od dveh udarcev, ki sta morda najbolj krivična, zato ga f a tem bolj ogrožata. Je to izguba miru in upanja v bodočnost, ki kaže pravno in lastninsko negotovost ter splošni padec delovnih dohodkov. Zasebno podjetništvo vidi na eni strani, da je vedno bolj nerentabilno, na drugi strani se mu dan na dan očita, da se je že preživelo, da mora propasti in da imu ni pomoči. Pri reševanju gospodarske krize se tudi v resnici z njim tako malo računi, da ni čudno, če nima zasebni podjetnik več volje, da bi se lotil kaj novega in da bi investiral v trgovino ali v obrat svoj denar. Zdi se mu, kakor da postaja odveč v sedanjem gospodarskem prelomu in razni nesrečni načrti potrjujejo njegov strah. Od vladne strani se mu ne poklanja dosti brige in za njegova stanovska vprašanja se kaže tako malo zanimanja, da 'mora izgubiti vero v lepšo bodočnost. Od vseh strani sliši le govoriti o nujni potrebi sindikalizacije, načrtnem in diktiranem gospodarstvu, vidi, kako se favorizirajo konzumi in nabavljalne zadruge in kako se rešujejo problemi vseh stanov, le vpralšanje njegovega stanu ostaja nerešeno in nikjer se ne vidi niti volje niti poguma, da bi se odkrito pogledalo tudi na zlo, ki uničuje zasebno podjetništvo. Samo naravno je, če je izgubil zasebni podjetnik mir in zaupanje v demokratično ureditev te države in če gleda v bodočnost z veliko skrbjo. Tako se mu polagoma utrjuje prepričanje, da politična demokracija brez socialne in gospodarske demokracije sploh ni demokracija. Zasebno podjetništvo ostaja še nadalje temelj in hrbtišče družbene proizvodnje in nobena narodno gospodarska teorija ga ne bo mogla izbrisati iz gospodarskega življenja naroda. Zato je potrebno, da si, v interesu vsega naroda in države pridobi zopet one solidne temelje, na katerih je nekdaj temeljil. Vsako umetno poseganje države v proizvodnjo je nezdravo in ne more trajno koristiti niti njej niti zasebnemu podjetništvu. Na vse zadnje plačata oba milijone, čisto po nepotrebnem zapravljene za lahkomiselne poskuse. Trmoglavo poseganje države v zasebno trgovcev v Zagrebu prišlo do preloma in velik del članov uvideva, da je ekstratura nekih velikih podjetij trajno nevzdržna. Ti bolj preudarni in dalekovidni člani predlagajo zato kompromis, da bi se v centralnem odboru ustanovili dve skupini, in si-eer ena za mehki, druga pa za trdi les. Na ta kompromisni predlog bodo najbrže vse druge organizacije tudi pristale, seveda pa ne more sprejem tega kompromisnega predloga imeti te posledice, da se ne bi kontrola centralnega odbora raztezala tudi na velika tuja lesna podjetja in njihov izvoz. Te dni bo v Zagrebu padla odločitev, če zmaga v Savezu industrialcev in trgovcev lesnih proizvodov uvidevna ali brezkompromisna skupina. Upati je, da zmaga uvidevnost, če pa se to ne bi zgodilo, bi to ne smelo biti prav nobena ovira za ustanovitev Centralnega odbora našega lesnega gospodarstva. Njegova ustanovitev bi bila potem še bolj nujna, ker bi odpor proti njemu bil dokaz, da nekaterim ne gredo v račun urejene razmere na našem lesnem trgu. In da se ta odpor premaga, zato je potrebna ustanovitev centralnega odbora, pri katerem bi morali biti posredno ali neposredno obvezno organizirani vsi, ki se ba-vijo z lesnim izvozom. Le tako je upati, da bo naš lesni izvoz oživel in donašal oni dobiček, ki ga naš narod potrebuje. podjetništvo je v nekaterih deželah pripravilo tla za gospodarsko katastrofo. Skušnja je pokazala, da morajo propasti vsi umetni poskusi, ki ne izvirajo iz .resnične gospodarsko potrebe in ki dajejo samo ugodnosti onemu na škodo drugega. Na drugi strani je znatni padfc delovnih dohodkov v temeljih izpodkopal eksistenco zasebnega podjetništva. Zadostuje, če navedemo le nekaj statističnih podatkov, da vidimo v vsej nagoti stanje, v katero je bilo vrženo zasebno podjetništvo za časa krize. Delovni zaslužki nameščencev na Češkoslovaškem so se cenili v 1. 1929. na 35'6 milijard Kč. To je bilo v dobi največje konjunkture. V 1. 1933. je padel ta dohodek na 18,3 milijard Kč, to je na polovico. (Podobno, če ne v še večji meri, se je to zgodilo tudi pri nas. Op. ured.) Nihče ne more dvomiti o tem, da so se pokazale posledice za polovico zmanjšanih dohodkov delovnega ljudstva v prvi vrsti v proizvajalnem in trgovinskem podjetništvu ter v cenah pridelkov, kajti zaloge blaga so se kopičile, ker niso našle kupoev. Ne samo na Češkoslovaškem, tudi v drugih državah so se pokazali podobni pojavi. Tako se jo n. pr. cenil v Ameriki 1. 1929. celotni delovni dohodek na približno 3360 milijardi Kč. Ze leta 1932. pa je padel ta dohodek v tej meri, da je znašal le še 1600 milijard Kč. To pomeni, da je bil ameriški narod udarjen za celo polovico svojega delovnega dohodka. Tudi v Nemčiji ni bilo drugače. Teh par številk zadostno dokazuje, da je morala potrošnja katastrofalno pasti e padcem delovnega dohodka. V gospodarskih načrtih naše republike bi se moralo predvsem gledati na to, da se zviša nakupna moč prebivalstva na našem domačem trgu. V tem smislu gojiti konsu-mentsko politiko je dolžnost vse javne gospodarske uprave, ki mora skrbeti za splošni procvit gospodarstva in ne sme podpirati gospodarske interese posameznikov, če bi pri tem škodovala interesom drugih. Predsednik Masaryk jo dejal: >Ni čudežnega recepta za rešitev krize. Kdor obljublja takšne čudeže, je ali nesposobnež ali slepar. Ne pomagajo čudežni recepti, temveč le premišljene reforme, iive-done s preudarkom a tudi z odločnostjo.« Zasebnemu podjetništvu se zato pomaga le s povratkom k pravni in lastninski varnosti in s povečanjem nakupne sposobnosti prebivalstva. Rentabilna proizvodnja pa je samo ona, ki more brez žrtev države za- Ha* ifi. & octjOMBacifo tesnila izv&za"? Odpor nekaterih tujih velikih podjetij treba zlomiti posliti več ljudi in plačati davke. Rentabilnost proizvajalnega in trgovinskega podjetništva pa že sama od sebe poveča kupno silo potrošnika. Zasebno podjetništvo je že neštetokrat dokazalo, da ima svojo pravico na življenje in navzlic vsem željno izrečenim pro-rokovanjem o njegovem bližnjem koncu. 7z uudbe- a czap&sttb/L tuicei/ V izredni številki »Službenih novin« z dne 30. marca je bila objavljena uredba o zaposlitvi tujcev. Prinašamo iz uredbe njena najvažnejša določila. j. _ Zaposlitev tujih državljanov, ki stavijo svojo telesno ali umsko silo ali svoje usluge v službo tretjih oseb proti nagradi ali brezplačno ali v svrho pouka, ali ki opravljajo kakšno samostojno delo, za katero ni potrebno posebno dovoljenje po obrtnem zakonu ali po kakšnem drugem zakonitem predpisu, se izvaja po predpisih te uredbe. V spornih primerih, če spada kakšna zaposlitev tujca pod to uredbo, od-ldča minister za soc. politiko po zaslišanju resornih ministrov. Čl. 2. — Noben tuj državljan, na katerega se nanašajo določila te uredbe, ne sme biti iaposlen, predno ne dobi dovoljenja po tej uredbi. Ti predpisi pa se ne nanašajo na: 1. znanstvenike, književnike, igralce in druge umetnike, ki prihajajo v našo državo posamezno ali v skupinah in ne zaradi nameščen ja; 2. športnike, ki prihajajo kot člani tujih športnih društev le zaradi športnih tekem; 3. dopisnike tujih listov in tujih novinarskih agentur; 4. služabništvo in šoferje tujih konzularnih zastopnikov; . 5. služabništvo in šoferje tujih državljanov, ki prihajajo v našo državo kot turisti, toda samo za čas, ko so nameščeni pri teh turistih; 0. dijake, če si tu ne pridobivajo sredstev za svoje vzdrževanje; 7. trgovske potnike tujih podjetij, ki opravljajo svoje posle v naši državi po določilih trgovinskih pogodb. (z čl. 3. — Za dovoljenje se prosi s posebno prošnjo za vsakega tujega državljana. Prošnjo vloži: službodajalec v primerih pod toč. 1., 2. in 7. čl. 4. te uredbe in v primerih, ko je predpisano po posebnem pravilniku v smislu toč. 6. čl. 4. te uredbe, v vseh drugih primerih pa tuji državljani sapii. Čl. 4. — Dovoljenje se more zaprositi: 1. za kvalificirano delovno osebje, ki ima posebno strokovno naobrazbo in prakso, v kolikor to dopušča stanje domačega delovnega trga in z ozirom na važnost gospodarskega dela tujega državljana za napredek domačega gospodarstva in izučitev domačega delavstva; 2. za kvalificirano osebje, ki je neobhod-rio potrebno za montiranje ali popravljanje posebnih strojev, izdelanih v tujini; 9. za tuje državljane, ki opravljajo kakšno samostojno delo, za katero ni potrebno dovoljenje po obrtnem zakonu, v kolikor se izkaže potreba takšnega dela in v kolikor to dopušča domači delovni trg; 4. za tuje državljane jugoslovanske narodnosti; 5. za tuje državljane, ki so rojeni ali vzgojeni v naši državi ali ki so prišli k nam pred 14. junijem 1922, če niso pred uveljavljenjem te uredbe bili več kot tri meseče nepretrgano v enem koledarskem letu izven naše države; 8. za tuje državljane, za katere minister ti soc. politiko s posebnimi predpisi določi pogoje, pod katerimi se more izdati takšno dovoljenje; 7. ‘V primeru, da je posebna potreba za namestitev tujega državljana kot zaupnika tujega kapitala, investiranega v produktivne namene v naši državi, kar oceni minister za soc. politiko. It H. 5. — Dovoljenje se more izdati: 1. za določen čas in največ za eno leto. Minister za soc. politiko more dovoliti tudi daljšo dobo; e. za nedoločen čas do preklica oblasti I. ali II. stopnje. To dovoljenje se more izdati Sfttno osebam, omenjenim v toč. 4., 5. in 6. <8. 4. in odst. 2. čl. 28. te uredbe. Tuji državljan mora vsako leto prošnjo obnoviti* da oblast utrdi, če so še razlogi ponovitev dovoljenja. Če teh razlogov ni več* mora oblast, ki je to ugotovila, sporočiti to oblasti, ki je izdala dovoljenje, da UL odloči, če ostane dano dovoljenje še v veljavi. Tuji državljani smejo biti na* meščeni samo za čas, v onem svojstvu, v ohem poslu in v onem podjetju ter na onem področju, za katero je bilo izdano dovoljenje. Rodbinski člani tujega državljana tik, morejo biti zaposleni na podlagi zanj dovoljenja. Čl. 7. — V primeru stavke ali izključe-nja v enem podjetju se ne daje dovoljenje, dokler traja spor. Izjemoma pa more tudi v teh primerih dati dovoljenje minister za socialno politiko. Čl. 8. — Pristojne oblasti po tej uredbi so: 1. ban kot oblast I. stopnje; 2. minister za soc. politiko kot oblast II. stopnje. V pristojnost oblasti I. stopnje spada: izdajanje dovoljenj do največ 1 leta za namestitev tujcev po toč. 1., 2., 3., 4., 5. in 6. čl. 4. te uredbe; podaljšanje teh pogodb, izdajanje dovoljenj na nedoločen čas po posebnih pravilnikih in navodilih, izrekanje kazni za kršitev teh določil in opravljanje vseh drugih poslov, predpisanih po tej uredbi ali navodilih ministra. Oblasti I. stopnje morajo poročati ministrstvu o vseh svojih odlokih obenem s poročilom o zbranih podatkih. Odloki ministra so glede zaposlitve tujcev izvršni. Čl. 9. — Dovoljenja se dajejo pod pogojem, da zaposli, kjer je to le mogoče, delodajalec najmanj isto število naših državljanov odgovarjajoče stroke zaradi specializi-ranja in usposobljenja v isti vrsti posla, odnosno da jim omogoči usposobljenje za določen čas na kateri drug način, ki ga določi pristojna oblast. Podaljšanje dovoljenja zavisi od splošnih pogojev za dajanje dovoljenja, od izpolnitve pogojev, pod katerimi je ta dana, od važnosti gospodarskega dela tujca za napredek domačega gospodarstva in strokovne naobrazbe domačih delavcev ko tudi od stanja na domačem delovnem trgu. V prošnji za podaljšanje dovoljenja se mora podrobno razložiti potreba po nadaljnji zaposlitvi tujca. Prošnjo je treba vložiti mesec dni pred potekom veljavnega dovoljenja. Iz čl. 10. — 1. Prošnja za dovoljenje se vedno pošlje z vsemi prilogami pristojni upravni oblasti I. stopnje. 2. Delodajalec mora v svoji prošnji navesti: osebne podatke tujega državljana (dan, mesec, leto in kraj rojstva, državljanstvo, narodnost, poklic, strokovno naobrazbo, prakso in dr.), v kateri lastnosti in za katero dobo ga želi namestiti, kdo je dosedaj opravljal ta posel, od kdaj ga zaposluje, številno stanje domačih in tujih delavcev v svojem podjetju, ko tudi vse druge podatke, ki jih predpiše minister za socialno politiko. Če delodajalec ne bi mogel navesti takoj vseh osebnih podatkov o tujem državljanu, mora takoj navesti vsaj njegovo narodnost. V tem primeru se more izdati začasno dovoljenje, ki preneha veljati deset dni po namestitvi tujca, če delodajalec ne poda v tem roku vse ostale podatke o tujem državljanu. 3. Delodajalec mora priložiti prošnji: a) za zaposlitev tujega državljana po točki 1. čl. 4. te uredbe: 1. poročilo in mnenje pristojne borze dela, če so na ozemlju njenega področja domači delavci iste vrste brez posla in če naj se dovoli zaposlitev tujca; 2. v dveh izvodih seznam podatkov o tujem državljanu in njegovem delodajalcu ter seznam pri njem zaposlenih tujcev po obrazcih, ki jih predpiše minister za soc politiko in potem ko jih potrdi pristojna drž. policija, odn. upravna oblast I. stopnje, ki pri tej priliki zadrži za sebe tretji izvod; 3. dokaze o strokovni naobrazbi in praksi tujca; 4. dve najnovejši fotografiji tujca, ki se moreta predložiti tudi naknadno po pri hodu tujega državljana v našo državo; 5. potrdilo zainteresiranih oblasti o potrebi namestitve tujega državljana, če je to ali če bo to predpisano; b) za namestitev po točki 2. člena 4. te uredbe pa še: 1. verodostojne dokaze o izvršeni nabavi specialnih strojev iz tujine, odnosno o ne-obhodni potrebi popravila teh strojev; 2. v roku 10 dni po prihodu in name-*' stitvi tujega državljana vse priloge, nave dene v toč. 2. in 4. pod a) 3. odst. tega člena. V nasprotnem primeru preneha veljava začasnega dovoljenja; c) za zaupnike tujega kapitala v smislu točke 7. čl. 4. te uredbe poleg prilog, navedenih v toč. 2., 3., 4. in 5. pod a) odst. 3. tega člena še dokaze o velikosti in vrsti tujega kapitala ko tudi druge dokaze o potrebi imenovanja tujega državljana kot zaupni- ka, v kolikor je to predpisano ali bo predpisano. 4. Tuji državljan, ki hoče d,elati na račun več delodajalcev v smislu toč. 3. čl. 4. te uredbe, mora priložiti vse priloge, navedene pod a) odst. 3. tega člena. 5. Tuji državljan, ki se hoče namestiti po toč. 4., 5. in 6. čl. 4. te uredbe mora priložiti prošnji vse priloge, navedene pod toč. 2., 4. in 5. pod a) odst. 3. tega člena, ko tudi dokaze, da izpolnjuje pogoje za dobivanje dovoljenja v smislu pravilnika za izvrševanje te uredbe, navodil in odredb ministra za soc. politiko. (Dalje prihodnjič) SLOVE NIA-TRAN SPO RT LJUB LIANO • TELEFON 27-18 STROJNI TRANSPORTI Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj carine prosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno ‘Politične vesli lč Takse na kreditne knjižice Ker so se pojavili dvomi, če je treba takso 5 Din na kreditnih knjižicah obnoviti v začetku koledarskega leta, opozarja Združenje trgovcev v Ljubljani interesente na odlok davčnega oddelka finančnega 'ministrstva z dne 28. februarja 1935, da se morajo takse obnoviti po izteku enega leta po nalepljenju, a ne v začetku vsakega koledarskega leta. Davčnih odborov ne bodo volile več občine Na ponovni predlog zagrebške zbornice in drugih gospodarskih organizacij, da naj volijo člane davčnih odborov obvezna združenja in ne občine, je sedaj sporočilo finančno ministrstvo, da se bo ta zahteva pri prihodnji novelizaciji zakona o neposrednih davkih upoštevala. To je tudi nujno potrebno, ker se je sedaj dogajalo celo to, da so o pridobnini trgovca odločali konzumarji. Združenje trgovcev v Splitu je imelo svojo letno skupščino v nedeljo. V združenju so organizirani trgovci iz okrajev Split, Brač in Hvar. Skupščino je vodil dr. Uroš Kraljevič, ki je po komemoraciji spomina blagopokojnega kralja govoril o splošnem položaju trgovstva v državi. Med drugim je dejal: Krepko se je trudilo v lanskem letu trgovstvo, da pride do svojih pravic v javnem življenju. Je bilo 1o tudi nujno potrebno, ker se je na eni strani jemala trgovskemu stanu vsaka pravica v javnem življenju, na drugi strani pa so se nalagali na njegova ramena vedno večji davki. Če ne bi trgovstvo seglo po samopomoči in se začelo organizirati, bi moral nastati njegov propad. Nato je podrobno popisal akcijo za združitev vsega trgovstva v enotni vsedržavni organizaciji, ki je tudi bila na velikem manifestacij-skem shodu v Skoplju z ustanovitvijo Centralnega predstavništva dosežena. Na občnem zboru so se nato obravnavala vsa važnejša gospodarska vprašanja ter je bilo med drugim konstatirano, da je bila za 1. 1933 predpisana pridobnina v višini 17-6 milijona Din, letos pa v višini 23-2 milijona, torej za 30 odstotkov višja pridobnina. Sprejet je bil tudi proračun za novo poslovno leto v višini 220 tisoč Din. Napredek naše trgovinske mornarice »Oceania« je kupila od »Jugoslovenske-ga Lloyda« dva velika tovorna parnika, od katerih ima vsak po 6400 ton nosnosti. Nova parnika bosta uporabljena za promet na novi redni progi Jadran—-severna pristanišča in Gdinja. Promet v te kraje je namreč v zadnjem času silno narastel m samo iz Sušaka gre skoraj redno vsak teden po 30 vagonov furnirja v Gdinjo. Dosedaj so prevažali naše blago v severne luke samo tuji parniki, sedaj pa se bomo tudi na tem polju osamosvojili. Zlasti bosta nova parnika prevažala tudi baker, ki se bo iz Bora prevažal skozi Višegrad in Sarajevo v Gruž. Eden na novo kupljenih parnikov se bo zato tudi imenoval »Bore. zai loj za de v ■ pil v dr 62 Ijf je 49 m je ni di pi ča ki Čl či T v< v< ni te Pi vi g« Z n n ti n tr P b d d I P Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljena sta konknrza: posestnika in zidarskega mojstra Franceta Jerka v Pod-borštu, ker ni pokritja za stroške postopanja in zadruge »Posojilno društvo Sv. Duh«, ker so na to pritrdili vsi upniki. Ponemčevanje koroških Slovcncev s pomočjo uradne .statistike traja kar naprej. Sedaj so bili objavljeni podatki o zadnjem uradnem išitetju 1. 1934. Dočim so našteli še 1. 1932 na Koroškem 37.292 Slovencev, so jih sedaj našteli le še 26.847. Nad 10 tisoč Slovencev je v diveh letih kar izgi-s nilo. Se res vidi, da se ni v Avstriji nič izpremenilo. Dr. Bcneg je dejal v svojem govoru v i Budjejovicah med drugim tudi tole: Verujem v mir in bom storil vse, kar je v moji moči, da se mir ohrani. Zastopamo načelo enakopravnosti narodov. Mala antanta je faktor velikega mednarodnega pomena. Kar se tiče Nemčije, ostajamo mirni v zavesti s vejo moči in svojih pravic. Če bo treba, bomo za ohranitev miru zastavili tudi svoja življenja.« Flandin je imel v francoskem parlamentu velik govor o ukrepih Francije z ozirom na oboroževanje Nemčijs. Dejal je, da se bo Francija zaščitila z vojaškimi dogovori z drugimi državami ter z lastno, do viška izpopolnjeno vojaško pripravljenostjo. Mejne utrdbe bodo v permanentni pripravljenosti, da bodo mogle zadržati tudi najmanj pričakovane napade. Iz Varšave je odpotoval Eden v Prago, kjer so mu priredili veličasten sprejem. »Češke Slovo« piše, da nima češkoslovaška vlada nobenih tajnosti in da ne bosta morala reševati dr. Beneš in Eden nobenih kompliciranih vprašanj. 0 razgovorih Edena z dr. Benegem je bil izdan kominike, ki pravi, da sta oba ministra ugotovila popolno soglasnost političnih ciljev obeh držav glede dela za ohranitev miru kakor tudi glede neomajne zvestobe obeh držav do Društva narodov. Poljska vlada je povabila Lavala v Varšavo. Francoski listi pravijo o tem pova- f bilu, da je prepozna vljudnost. Francoski gen. štab je sklenil z gen. štabi Belgije, češkoslovaške in Rusije posebno pogodbo, po kateri si bodo te države v primeru vojne medsebojno pomagale. Rusija pride Franciji na pomoč s svojim letalstvom. Hitler je Simonu v razgovoru priznal, da ima Nemčija tako močno zračno bro-dovje kakor Vel. Britanija. Francoska, italijanska in angleška vlada so opozorile litovsko vlado, da sedanje stanje v klajpedskem ozrCpilju ne odgovarja od vseh treh vlad zajamčeni avtonomiji tega ozemlja in zato naj litovska vlada napravi konec sedanjemu nelegalnemu stanju. Litovska vlada namerava zahtevati od Sveta Društva narodov, da se izpremeni klajpedski statut v tem smislu, da oe prizna Litovski popolna suvereniteta nad klajpedskim ozemljem. Kovensko razsodbo smatra litevska vlada za čisto notranjepolitično zadevo, v katero se velesile ni- | majo vmešavati. 2000 dijakov je v Kaunasu demonstriralo ‘ proti Nemčiji in njenemu poseganju na | klajpedsko ozemlje. Policija je dijake le s težavo zadržala, da niso prodrli do nemškega konzulata. Grška vlada je razpustila narodno skupščino in sonat. Volitve v razširjeno narodno skupščino bodo dne 19. maja. Lerrouxu se je vendarle posrečilo, da je sestavil vlado, ki pa nima večine v parlamentu, zato je predsednik republike parlament odgodil za mesec dni, da med tem pridobi Lerroux za vlado katoliško ljudsko stranko. Avstriji bi Mala antanta zaradi nemške nevarnosti dovolila oboroževanje, Bolgarski pa le, če vstopi v Balkansko zvezo. Italija pošilja še naprej čete v Afriko. V zadnjih dneh sta odšla dva parnika s skupno 4000 vojaki. Tudi Abesinija se je začela pripravljati na vojno. Francoske kolonialne oblasti so zadržale neko pošiljko orož a, ki j-2 bila v Džibutiju izkrcana za Abesinijo. Pozneje pa so dovolili, da je bilo orožje prepeljano j v Abesinijo. Zopet je bil v Rusiji politični atentat. To pot je bil žrtev atentata državni tožilec Velisek v Slavjansku v Ukrajini. Vsako nošenje orožja je v Rusiji naj-strože prepovedano, ker se je banditizem zlasti med mladino silno razvil. Samo v Leningradu je bilo te dni obsojenih na smrt 12 mladih banditov, cela vrsta pa obsojenih na ječo. Ameriški parlament je sprejel izredni vojni proračun v višini 402 milijona dolarjev. Unifikacija vsega pravosodstva je bila y Nemčiji izvedena a prvim aprilom. Štev.139. .> n ivi J P Stran W [bcnflgsžvc Povečanje kovinske podloge Narodne banke Vsi izkazi Narodne banke izkazujejo v zadnjem času stalno povečevanje zlate podloge. Deloma se je zlata podloga povečala zaradi vrnitve v tujini založenega zlata, ^loma pa zaradi stalnih nakupov zlata v državi. Tako je Narodna banica lani ku-pila od domačih ruidnikov 1174-98 kg zlata v vrednosti 44,339.000 Din, kovanega in drugega zlata pa je nakupila v državi za "2,379.000. S priniom znaša vrednost kupljenega zlata 137,132.670 Din. Letos pa Je nakupila NB od domačih rudnikov že 493 kg zlala v vrednosti (s primom) 25 !n'lijon©v 380.000 Din. Drugega zlata pa je nakupila v državi za 41,908.000 Din. Te dni pa je zopet dobila od naših rudnikov 236 kg zlata v vrednosti 12,174.000 dinarjev. Pričakovati je, da se bo letos Proizvodnja zlata v Jugoslaviji zelo povedala, ker so začeli tudi v bakrenih rudnikih v Boru pridobivati zlato. More se rabati, da bo NB že letos dobila iz domačih rudnikov okoli 2000 kg čistega zlata. 0 Povečanje zlate podloge banke je največjega pomena za položaj NB, ker ji domuje, da poveča svojo kreditno delavnost. Cim, večja je zlata podloga banke,, tem manjša ji je tudi potrebna devizna* Podloga, ki je danes v času stalnega razvrednotenja valut vedno nevarna in tvegana. Pri tej priliki pa bi omenili še nekaj. Zakaj je n. pr. potrebno, da so tujci lastniki naših zlatih rudnikov, zakaj ni Narodna banka .sama kupila te rudnike in tudi sama prevzela izkoriščanje teh rudnikov, če že res ni bilo mogoče dobiti domačina, ki bi prevzel ta posel. Bojimo se pa, da se to sploh ni poskusilo, kajti nobenega dvoma ni, da se ne bi pri količkaj dobri volji mogli dobiti domačini ali domača podjetja, ki bi prevzela rudnike v Peku. Saj ni tu sploh nobenega rizika, ko Pa js odjem vsega zlata po Narodni banki ~~ in vrhu tega še po dobri ceni — itak Zagotovljen. j^jimo se, da je bila zopet zamujena Prdika, v dinarjev. V kliringu • Bolgarsko je sedaj dole-r®® uradni tečaj tako-le: 100 bolgarskih v °y j® 40-50 Din, v Sofiji pa se bo pla-alo 100 Din po 199 do 203 levov. Predsednik francoske vlade Flandin je ajavil: >Da ne bo nobenega dvoma o namerah vlade glede zlate veljave, je vlada eklemla, da da takoj kovati zlatnike, ki Wo dam tud! v promet.< v državni kov-so ze začeli s kovanjem zlatnikov po »JO frankov, ki so po velikosti in obliki Podobni nekdanjim 20 frankovskim zlatem Zaradi devalvacijo belgijskega franka ^gotovosti luksemburške valute so bile v Luksemburgu dva dmi zaprte vse banke. ll(j5€hrnopcnoaki Devizno tržišče Tendenca stalna; promet Din 8,263.058’77. Tekoči borzni teden je radi živahnejše devizne kupčije zaključil z rekordnim prometom nad 8V4 milijona dinarjev. Seveda tvorijo tokrat pretežni del zaključkov devize Newyorka in Londona, katerih skupni promet presega polovico celotedenskega deviznega prometa (vse v tisočih Din): Devize: Amsterdam minuli ted. (32), tek. ted. 307), Berlin (1) 11, Budimpešta (—) 7 priv. klir., Bruselj '(—) 2, Din. deviza (574) 411 avstrijski privatni kliring, Dunaj (807) 812 privatni kliring, Curih (1594) 540, Kopenhagen (—) 18, London (1382) 1901 inkl. privatni kliring, Madrid (168) 930 priv. kliring, New York (587) 2262, Pariz (40) 924, Solun (7) 4 boni, Trst (64) 130, Tokio (5) —, Varšava (25) 4, Stockholm (1) -• Porast beleži v tem tednu deviza Amsterdama (275 tisoč Din), London (519 tisoč Din), Madrid (762 tisoč Din), New York (1675 tisoč Din), Pariz (884 tisoč Din) in slednjič Trst (66 tisoč Din). Nasprotno pa je to pot padel devizni promet v Curihu za nad en milijon dinarjev. Malenkosten je bil promet v grških bonih, v madžarskih pengih, belgah, nem. markah, danskih kronah in zlotih. Največji dnevni devizni promet je bil dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku, saj znaša malone štiri milijone dinarjev, od česar pa odpade pretežni del zaključkov na devizne kompenzacije New-Yorka in Curiha ter deloma Londona. Na poedinih borznih sestankih tekočega tedna je bil tak-le devizni promet: 1. apr. 1935 Din 3,871.453"28 London-Pariz 2. apr. 1935 Din 2,656.711"92 New York-London 3. apr. 1935 Din 507.955"47 Curih-Madrid 4. apr. 1935 Din 228.176"48 Dunaj 5. apr. 1935 Din 998.761‘59 Madrid-Din Narodna banka je intervenirala v mejah običajnih dnevnih deviznih kontingentov in dala na razpolago Amsterdama za dinarjev 50.000'—, Curiha za Din 25.000'— in Pariza za Din 50.000'—. Notice avstrijskega šilinga v priv. kliringu so bile od ponedeljka dalje naslednje: avstrijski šilingi: 1. aprila Din 8'80 do Din 8'90 2. aprila Din 8-72 do Din 8'82 3. aprila Din 8'67 do Din 8'77 4. aprila Din 8-70 do Din 8'80 5. aprila Din 8'62 do Din 8*72 Španska peseta je notirala v privatnem klir. dne 3. t. m. Din 530 — do Din 540'-, včeraj pa Din 542 — do Din 552’— 1. aprila 1935 5. aprila 1935 S primo Narodne banke Povpr. Ponudba Povpr. Ponudba Din Din Din Din Amsterdam 2965’02 2979'61 2952'91 2967"51 Berlin 1756’08 1769'95 1756'08 1769"95 Bruselj 743‘92 748"98 Curih 1421‘01 1428'08 1421-01 1428"08 London 210‘86 212'42 212-35 214-41 New Vork 4358'98 4395'30 4355-43 4391"74 Pariz 289'60 183'S5 291'03 289'60 291'03 Praga 184'46 183-35 184’46 Trst 362'78 365-80 363"84 366'93 Zaradi devalvacije belgijske belge je na borznem sestanku 1. t. m. izostala notica Bruselj. Nasproti ponedeljkovemu borznemu sestanku je popustila deviza Amsterdam (— 12'11), New York (— 3‘55), nasproti torkovemu pa deviza Bruselj, in sicer za 1*11 poena. Porasla sta edinole London (+ 1’99) in Trst (+ 1'06), dočim so ostale devize beležile včeraj ob ponedeljkovih tečajih. Curih je ostal povsem neizpreme-njen. Efektno tržišče Tendenca še vedno neizpremenjeno stalna, zaključkov ni bilo. Državni papirji so notirali skoro brez izprememb ves teden. Dne 5. t. m. so notirali: 7% inv. posojilo 77—78, 8°/o Blair 79-81, 7®/« Blair 68-69, Seligm. obv. 71—72, 4% agrarne obveznica 48—4d, 6% begi. obveznice 65—66, Vojna škoda 375—377. Industrijski in bančni papirji niso beležili na naši borzi. Žitno tržišče Tendenca stalna. V tem tednu je bilo zaključkov dva vagona pšenice in 1 vagon koruze. Cene so ostale popolnoma neizpremenjene, razen pri pšenici, ki se je od torka na sredo pocenila za 1 Din pri 100 kg. Tudi mlevski izdelki so notirali brez izprememb. Žito: (Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.) Koruza: Din Din prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ..... 68 — 70 — prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 64-— 66 — bela. prekomerno suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka post., plačljivo proti , duplikatu 84'— 86'— Oves: zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 98 — 100 — Pšenica: zdrava, suha, rešetana, 78 kg, 2°/o, fr. vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ...................124'— 126"— zdrava, suha, rešetana, 78 kg, 2°/o, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu ....................122'— 124'— Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 2, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 5, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . Otrobi: pšenični debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja....................... 200- 180- 200 — 220 — 220-— 200-— 160-— 180— 95-— 100- Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna. V Beogradu je bil te dni končno ustanovljen Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Ta odbor je centralna organizacija lesne stroke v naši državi. Med tem ko s^.je lesna industrija Slovenije pridružila in sodeluje v tem odboru, se Udruženje v Zagrebu teh predpriprav ni udeležilo. Omenjeno udruženje pa je imelo 4. t. m. sestanek, na katerem naj bi se odločilo v kakšni obliki in s kakšnimi pogoji hi bilo mogoče sodelovanje v Centralnem odboru. Podrobnosti za enkrat 'še niso obelodanjene. Povpraševanja in naročila za III., IV. jelovine so močno popustila, to pa baje iz razloga, ker se je izvoz v kolonije kril za nadalnje potrebe v Bosni in Gorskem ko-tarju. Za enkrat sploh ni računati na kako povečanje izvoza ali pa zvišanje cen. Nasprotno so cene v tem blagu zbog pravkar navedenega celo znatno .popustile. Sicer se opaža živahnost pri izvozu, vendar pa so to stari zaključki, ki se šele suk-cesivno izvršujejo. Novih naročil ni. Na Ljubljanski borzi je bilo v tem tednu zaključeno 6 vagonov remeljnov, 4 vagone tramov, 2 vagona hrastovih neobrobljenih plohov in 1 vagon friz. Smreka, jelka: Les: Dia Din Hlodi I., II., monte 100 — 130- Brzojavni drogovi 150"— 170 — Bordonali merkantilni 120"— 150’— Trami merkantilni 130"— 16ff- Škorete, konične, od 16 cm Škorete, paralel., od 16 cm napr. 280- 300'— napr. 310"— 350- Škorete, podmerne, do 15 cm 200'— 210 — Deske-plohi, kon., od 16 cm napr. 240 — 260 — Deske-plohi, par., od 16 cm napr. 270- 300 — Deske-plohi, naravni, neobrob-ljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, monte Deske-plohi, parjeni, neobrob-ljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II., Hrast: 270' 370"- 350"- 600-- 320-400;— 400 — 650'— Hlodi I., II. 180- 250 — Bordonali 750- 900'— Deske-plohi, neobrob. boules 820"— aw- Deske-plohi, neobrob. merkant. 680"— 730'— Deske-plohi, ostrorobi (podnice) 800 — 820'— Frizi 500"- 600'- Parketi: hrastovi, za kvadratni meter 45 — 55- bukovi, za kvadratni meter 30- 40 — Železniški pragovi: 2‘60 m, 14X24 hrastovi, za 1 komad 30 — 84-— bukovi, za 1 komad 20- 22 — Drva: bukova, za 100 kg hrastova, za 100 kg 10- 11- 9- 10 — mehka, kolobarji, franko slov. nakladalna postaja, za komad 2"80 3 — Oglje: bukovo, za 100 kg 38- 42'- »canella« za 100 kg 45- 50- vanilin/laokor ' •'V■ ■ f !i || ", &dino prav/ih zanesljivi/ Naše narodno gospodarstvo v februarju (Po statistiki OUZD.) Napredek naše tekstilne industrije peša stalno in kar bati se je, da bo kmalu prišlo do tega, da bo tudi tekstilna industrija začela izkazovati padanje zaposlenega delavstva. Letni diferencial v tekstilni industriji je padal tako-le: 1934 junija 1934 avgusta 1934 oktobra 1934 decembra 1935 januarja 1935 februarja + 2725 delavčev 4- 2248 delavcev -f 1979 delavcev + 1433 delavcev + 1101 delavec + 726 delavcev Vseh (zavarovancev je fjilo 72.415, za 1593 (+ 2-25%) več ko v februarju 1934 in za 273 manj ko v januarju 1935. Absolutno je bil v primeri s februarjem 1984. največji prirastek zaposlenega delavstva v tekstilni industriji (+ 726), nato v industriji kamenja in jemlje (+ 405), industriji kože in gume (-f 240), gostilnah, kavarnah in krčmah (+ 200), hišni služinčadi (+ 199), gozdno žagarski industriji (+ 175) in živilski industriji (+ 168). — Najbolj pa je padlo število delavstva pri javnih delih (— 954), gradnjah nad zemljo (— 138), industriji tobaka (-56) itd. »Službeni list« kr. bansko uprave Dravske banovino z dne 3. aprila objavlja med drugim: Uredbo o prenosu poslov občne uprave od mest n* državna upravna oblastva — Izvršno odr iedbo k uredbi o strokovnih nadaljevalnih šolah — Razglas Narodne banke o odtegnitvi iz prometa bankovcev po 100 Din iz 1. 1905 — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. PUCH novi lahki model kromiran z novo zavoro na prednjo os, rta ugodna mesečna odplačila Cirilic se pošlfe na zahtevo brezplačno! Ign. Vo k LJUBLJANA. Taviarieva St 7 Podruinice: Kranj, Nove meito Cel e: MikloSUeva 2 O. MIHALEK. Ljubljana. Doma Banovinska taksa na vozovnice v avtobusnem prometu se bo še nadalje pobirala, na kar banovinska uprava Dravsko banovine izrečno opozarja. Uredba o uki-njenju državne takse na vozovnice v avtobusnem prometu se namreč banovinske takse ne tiče. 2upan Sušaka Gjuro Ružič je odstopil. V Bjelovaru jc bil pokopan predsednik adiruženja trgovcev za čazmanski okraj M. Strauss. Dosegel je visoko starost 75 let in bil agilen delavec za napredek trgovstva. Obč. svetnik Krsta Ginovič v Beogradu je pretihotapil v Beograd ogromne količine mesa brez plačila obč. trošarine. Komisija je ugotovila, da ima občina zaradi tega nadi 1,2 milijona Din škode. Ker je kazen 5kratna, bo moral plačati Ginovič občini skupno 7,2 milijona Din. V Subotici in okoliških srezih je bilo vloženih nad 5000 pritožb proti odmeri pridobnine. Kandidatna lista je bila ukradena nesrečnemu kandidatu Preljuboviču, ki kandidira v kladanjskem srezu. Kaj bo šele potem, če mu bodo volilci ukradli mandat, ker bodo izvalili njegovega protikandidata) Proračun Donavske banovine je odobril finančni minister v višini 122,9 milijonov dinarjev. Novi proračun je za približno 17,500.000 manjši od lanskega. Letošnja turistična sezona bo v Dalmaciji po sedanjih vesteh izredno dobra. Prijavljena je že cela vrsta turističnih vlakov iz Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije, Švice Veletrgovina A.SARABOIM v Ljubljani priporsta ggecevijabo blago /g? \ vcč vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi razno« vrstno rudninsko votlo Lastna praiarna za kavo In mlini za dišave z električnim obratom Telelo* H. 26-66 Ccalkl n« razpolag«! in Madjarske. Tudi mnogo izletniških velikih parnikov je že napovedalo svoj prihodi v Dalmacijo. 12.000 kg tihotapskega tobaka je bilo samo v prvih treh letošnjih mesecih zaplenjeno v južni Srbiji. Tudi dokaz, da plačuje monopolska uprava prenizke cene. Tvornica nogavic jc pogorela v Para-buču. škoda znaša dva in pol milijona dinarjev in je krita z zavarovalnino. Oglasitveni rok za prijave o konkurzu Kreugerja (izg. Krigerja) je potekel dne 31. marca in sodišče je ugotovilo, da znašajo vse terjatve 2.943 milijonov švedskih kron. Prometni kaos na sovjetskih železnicah postaja vedno večji. V zadnjih šestih dneh je bilo zopet 64 železniških nesreč. 58 teh nesreč so uradniki prometnemu ministru zAtajili. Vsi uradniki, ki so to storili, so odpuščeni. Vsi na naši obali ob zadnjem silnem viharju na Jadranu pogreišani naši ribiči, eo se rešili. Na italijanski obali pa je utonilo ob zadnjem viharju nad 30 ribičev. Pri eksploziji smodnišnice v Aviliani v Italiji je bilo ubitih 7 delavcev, 20 pa je bilo ranjenih. Vse prebivalstvo Italije si mora samo oskrbeti plinske maske, kakor se glasi najnovejši dekret italijanske vlade. Na užhorodskem kolodvoru je zgorelo velikansko skladišče za seno, v katerem je bilo 50 vagonov sena. Ko so gasilci razmetavali ostanke požara, so našli vse polno čisto zogljenelih človeških okostij. Izkazalo se je, da so na skladišču redno prenočevali brezposelni. Sodijo, da je zgorelo najmanj 10 ljudi. 53.000 ljudi je umrlo na Cejlonu za malarijo v času od novembra do konca februarja, torej v štirih mesecih. Popravi. V poročilu o predavanju gen. tajnika Mohoriča se mora pravilno glasiti, da je narodni dohodek padel za 120 milijard, kar je trikrat toliko, kolikor znašajo vsi državni dolgovi in ne državni dohodki. Nekatere druge manjše napake si je bralec najbrže že sam popravil. Mednarodni borzni indeks Razvrednotenje belgijskega franica je sprožilo v Belgiji splošen beg v realne vrednote in ta beg se je v večjem ali manjšem obsegu razširil tudi na druge de- žele, kakor kaže gibanje indeksnih številk: 16.3. 23.3. 30.3. Bruselj 22-7 23’6 27-2 London 76-3 74-2 74-7 Pariz 46-5 47-1 49-5 Berlin 33-3 33-7 34-2 Amsterdam 32-1 32-0 33-2 Praga 58-2 59-1 59-3 Dunaj 37-7 37-7 37-7 Curih 40-6 40-2 40-2 Stockholm 14-5 14-3 14-4 Milan 94-8 95-3 98-7 Nowyork 52-9 54-6 53-1 Mednarodni borzni indeks se je v pr e- teklem tednu dvignil od 46-5 na 47-5%. DOBAVB Dne 15. aprila bo pri Komandi vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki ustna licitacija za dobavo 4700 olja, 2600 kg kisa, 500 kilogramov paprike, 250 kg čaja, 4000 kg čebule, 2500 kg krompirja in 3065 kg kave. Dne 15. aprila bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 24.000 kg fižola, 12.000 kg riža, 5000 kg ješprenjčka, 5000 kg zdroba, 1000 kilogramov cikorije, 1600 kg paprike, 1500 kilogramov kavinih konzerv, 56.500 kg ma-kilogramov paprike, 250 kg čaja, 4000 kg praženega ječmena, 1060 kg čaja in 13.000 kilogramov kisa. Dne 16. aprila bo pri Komandi III. ar-mijske oblasti v Skoplju licitacija za dobavo 1250 ton premoga. Že v 24 urah barva, pl estra tn kemično snaii obleke, klobuke itd. Akrobl in svetlolika arajee. ovratnike tn manlete. Pere, anli, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleuburgova ni. 8 Telefon it 82-72. 4. številka »Samouprave«, glasila Županske zveze, objavlja: Dr. Č. A.: O upravi in vzdrževanju občinskih vodovodov — Dr. Stoslca: O organizaciji one-katoliških verskih zajednic v Jugoslaviji — Mlejnik: Prirastkarina v ljubljanski mestni občini — M. A.: Poslovna knjižica po zakonu o obrtih — Razsodbe upravnega sodišča. | Iržna pcrcčllg Ljubljanski živinski sejem Na živinski sejem dne 3. aprila je bilo prignanih (v oklepajih: prodanih) 61 (28) volov, 28 (18) krav, 6 (5) telet, 45 (5) prešičev, 330 (170) pujskov za rejo in 150 (35) konj. Cene so bile te: voli I. vrste po 3-50—4, II. po 2-75—3-50, III. po 2 do 2-75, debele krave po 2—3-50, lclobasa-riee po 1-50—2, teleta po 4-50—5-50, prašiči po 5—6-50 za kg žive teže. Pujski za rejo po 100 do 150 Din za žival. Konji po 500—4000 Din, kakor je pač bila njih kakovost. Kupčija je bila slaba. Cena za prašičke za rejo se je utrdila. Zagrebški tedenski sejem Zaradi slabega vremena je bila kupčija na zadnjem tedenskem sejmu bolj slaba, le za Špeharje je bilo iz Slovenije večje povpraševanje. Dogon: 9 bikov, 283 krav, 23 junic, 89 volov, 41 juncev, 167 telet, 343 konj in žrebet, 521 prašičev in 420 pujskov. Cene; biki (kg žive teže) po 3-20, krav« za mesarje po 2-70 do 3, za klobase po 1-60 do 1-90, junice za klanje po 3 do 4, za rejo po 900 do 1000 Din za žival, voli I. vrste po 4-50 do 4-70, II. vrste po 3-50, junci po 4, živa teleta po 4-50 do 4'70, zaklana po 8 do 8-50, pitane svinje po 7 d« 7-50, nepitane po 5 do 6, zaklane po 1( dinarjev, pujski do enega leta po 9-50, za klani po 14 do 16, lahki konji po 3000 do, 4300 Din par, srednji po 5 do 6 tisoč, težki po 7 do 8 tisoč Din par, jezdni konji po 3 do 4 tisoč rep, žrebeta po 800 do 1250 Din za žival; konji za klanje po 1 do 1-25 Din za kg. Detelja po 55 do 65, otava po 55 do i seno po 45 do 55, slama za krmo po 40 do 45 Din za 100 kg. I HadLic ~ Ljubljana Nedelja, dne 7. aprila. 7.30: Kmetijska posvetovalnica (ing. Sadar Vinko). — 8.00: Balalajke na ploščah. — 8.20: Poročila. — 8.30: Koncert komornega tria (gg. Trost — vijolina, Miiller — cello, Svetel — klavir). — 9.00: Prenos manifestacijskega zborovanja Narodne strokovne zveze iz Celja. —| 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice.! — 11.00: Radijski orkester. — 12.00: Cas,? radijski orkester (po željah). — 15.00: Plo-| šče po željah. — 16.00: Premrlove Sionske speve poje gdč. Korenčanova s spremljava-njem radijskega orkestra, vmes plošče. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Cas, jedilni list, program za ponedeljek. — 20.10: Hatzejeve pesmi poje g. Jože Gostič, vmes radijski orkester. — 22.00: Cas, poročila. — 22.20' Čajkovski: VI. simfonija na ploščah. Ponedeljek, dne 8. aprila. 12.00: Oj, Doberdob! (nekaj vojaških in fantovskih pesmic na ploščah). — 12.50: Poročila. — 13.00: Cas, Memento mori! (orgelski koncert n tj ploščah). — 18.00: Vijolinski in klavirski koncert na ploščah. — 18.40: Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič). — 19.10: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Komemoracija za blagopok. Vit. kraljem Aleksandrom I. Ze-diniteljem. Priredi Narodna Odbrana in radijska oddajna postaja — prenos iz Kazine. — 22.00: Cas, poročila. — 22.20: Odlomki iz Verdijevega Requiema na ploščah- Torek, dne 9. aprila. 11.00: Šolska ur»; Spominu Vit. kralja Aleksandra I. Zedini-tel ja. Ob zaključku globoke žalosti (Vojko Jagodic). — 12.00: Žalna godba na ploščah. — 12.50: Poročila. — 13.00: Cas, Junaku v spomin (plošče). — 18.00: Otroški kotiček (ga. Cirila Medvedova). — 18.20: Arhitek-tinja - svetovalka gospodinji v vrtnarstvu (arh. Dušana Šantel). — 18.40: Nemščina (dr. Rudolf Kolarič). — 19.10: Plošče. — 19.20: Cas, jedilni list, program za sredo. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Koncert pevskega zbora »Tabor«. — 21.00: Resno glasbo izvaja radijski orkester. — 22.00: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. ^ • a ° ~ "V1- v** D.ZO.L LJUBLJANA Tyrieva eesta It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA iniiiiiiiiiiiniinniiiiiii Oglasi // listu, imafr popoln uspcU! TISKOVINE mjnrrsliirgmke, uradne gvklam-. "1E51" ne,Časojrisc, knjige ,več6ar fak hilve in /jeceni! TISKARNA MERKUR UUBUANA.G REGORClCEVAil 23 Vel'2 5-52Jel