Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 74
Maribor, petek 30. marca 1928
»
JUTRA
€€
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifo
Oglase sprejema udi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
Spretem dveh vainlh zakonov
v skupščini
PRED SKUPŠČINSKIMI POČITNICAMI. — DANES STA BILA SPREJETA ZAKONA O ZAŠČITI INDUSTRIJSKE SVOJINE IN NOŠENJA
OROŽJA.
Beograd. Na današnji seji skupščine se je najprej vršila razprava o zakonskem postopu glede zaščite industrijske svojine. Minister trgovine dr. S p a h o je . v krajšem govoru razložil načelo zakona ter naglašal, da je zakon ustvarjen na podlagi stare mednarodne pariške konvencije iz 1. 1883 in baaške mednarodne pogodbe iz 1. 1925. Gre za patente in zaščito vzorcev ter moralno in mate-rijalno pravo izumiteljev. Posl. Mate Klarič je predlagal nekatere izpremembe, da se onemogoči zloraba zakona po članih komisije, ki jo določa zakon. Dr. Spaho je predlagane izpremembe sprejel, nakar je bil zakonski predlog sprejet soglasno v generalni in podrobni razpravi.
Na vrsto je prišel nato zakonski predlog o nošenju orožja. Med razpravo je prišlo do silno ostrega prerekanja med opozicijo in klerikalci, ki se je razvilo končno v divji hrup. Opozicija je nam eč povdarjala, da je zakon popolnoma partizanski in da odpira vrata za vsakršne zlorabe od strani političnih oblasti. Notranji minister dr. Korošec je branil zakonski predlog, češ da je dober in da zadovoljuje potrebe naroda. (Pribičevič: »Kako lepo zna Korošec čitati!« Pucelj: »Bolje bi bilo, da bi imel Korošec v rokah misale romanutn, a ga je raje zamen jal z.orožniškim pendrekom!«) Vsled teh mcdkiicev so dvignili klerikalci tako silen hrup, v katerega seje vmešala kon-
čno tudi vladna večina, da je bil predsednik končno prisiljen, da je sejo prekinil.
Po zopetni otvoritvi seje se je nadaljevala razprava in je bil zakon končno z glasovi večine sprejet.
BEOGRAD, 30. marca. Narodna skupščina bo rešila te dni še nekaj zakonskih predlogov, nakar bo radi velikonočnih praznikov odgodena in sicer najbrže do 20. aprila.
V političnih krogih se zatrjuje, da se bo ta čas uporabil za to, da se pripravi tčren za sestavo nove, močnejše vlade od sedanje, v kateri bodo zastopana vsa .tri plemena in se bo mogla zanašati na zanesljivo večino, ki bo rešila tudi vprašanje našega posojila v inozemstvu in stabilizacijo dinarja.
Akcija, ki deluje na padec sedanjega Vukičevičevega režima, se za kulisami nadaljuje, vodi pa jo glavni odbor radikalne stranke z nezadovoljneži v klubu. Isti krogi zatrjujejo, da vse kombinacije, ki so na pomolu, izključujejo Vuidčeviče-vo osebnost in da pride po velikonočnih praznikih na vsak način do izpremembe v vladi.
V vladnih krogih pa se nasprotno naglasa, da na kako izpremembo vlade sedaj ni niti misliti, ker ima vlada trdno in zanesljivo večino. My,glo bi priti le do kake manjše rekonstrukcije, pa tudi v slučaju, ako bi se pritegnila še kaka druga skupina v vlado, je mogoče to le na temelju sedanje vladne koalicije.
Nove atake na naše gospo
darstvo
SAMOOBRAMBA SLOVENSKIH GOSPODARSKIH KROGOV.
Houci hiša se porušila
Osem smrtnih žrtev.
VARŠAVA, 30. marca. V eni najbolj prometnih varšavskih ulic sredi mesta se je včeraj s strahovitim bobnenjem porušila nova zgradba, ki ;ie bila zgrajena do četrtega nadstropja. K sreči vsled delovnega odmora niso bili vsi delavci na kraju nesreče. Kljub temu pa je zahtevala katastrofa 8 smrtnih žrtev, mnogo oseb pa je bilo n "t'h. Stavbenik in arhitekt, ki jc nadziral gradnjo, sta bila takoj aretirana. Očita se jima, da sta uporabila za stavbo manj vreden mate
Dne 26. t. m. so se v Ljubljani sestali lastniki opekarn iz' ljubljanske in mariborske oblasti, ker so bili od »Zveze in-dustrijcev« informirani, da namerava ministrstvo saobračaja zvišati vozarino za strešno opeko za 50%, češ da to odgovarja razliki cen med strešno in zidno opeko. Sklenili so poslati ministrstvu obširno resolucijo proti tej nameri, ker je jasno, da se namerava to povišanje vo-zarine uvesti na korist skupine špekulantov v južnih krajih, ki se hočejo na ta način otresti neprijetne konkurence zlasti s strani slovenske opekarske industrije. Rezultat zvišanja bi bilo podraže-nje strešne opeke, vsled tega zmanjšanje porabe ter propadanje velikega dela domačih opekarn. Na skupščini opekarnar-jev v Ljubljani je bilo 16 največjih opekarn Slovenije in je pač jasno, da se mora tarifni odbor in ministrstvo, ako se nočete pokazati pristranska in krivična, ozirati na visoko razvito opekarsko industrijo v prečanskih krajih, zlasti v Sloveniji. To tembolj, ker prihaja akcija za zvišanje vozarine samo od strani beograjskih opekarn, ki se hočejo na ta način rešiti konkurence prečanskih krajev. V splošnem našem narodno-gospodar-skem interesu se nadejamo, da si bodo v Beogradu vendarle premislili, na tak ne-čuven način izigravati interese največjega dela naše države, ki je gospodarsko nedvomno najmočnejši. Upamo tudi, da se bodo tej ataki na gospodarske interese naših krajev uprli tudi lastniki opekarn iz Hrvatske.
V včerajšnji popoldanski seji oblastne skupščine mariborske je g. poslanec Lo-pod predsedstvom predsednika okrož-' vro P e t o v a r stavil na predsednika nega urada Miloševiča, na kateri sta; oblastnega odbora interpelacijo v zade
bila navzoča tudi podpredsednik Obrt ne zbornice iri bivši predsednik Delavske zbornice ter je bilo soglasno sklenjeno, da se kupi od Prometne banke zemljišče za 5 milijonov, na ka terem bi se zgradila palača za okrožni urad, v katerega naj bi se kasneje preselil še centralni urad iz Zagreba. Cim minister socijalnc politike odobri ta sklep, se prične takoj z deli.
LHnlsfce nesreče PARIZ, 29. marca. Pri Mctzu sta
vi stremljenj in poskusov, da se omogočijo velike ugodnosti za uvoz inozemskih vin v našo državo, ter je vprašal, ali na-
merava oblastni odbor storiti proti temu odločne korake. Ze delj časa se namreč širijo med vinogradniškimi krogi vznemirljive vesti o tem, da razne velike in vplivne vinske trgovine, med katerimi so celo takšne iz Slovenije, skušajo na merodajnih mestih v Beogradu doseči kolikor mogoče velike carinske in tarifne ugodnosti za uvažanje inozemskih vin. Jasno je, da je mariborska oblast kot eminentno vinogradniška pokrajina pred vsem živo interesirana na tem vprašanju. Ko je veliki župan kot zastopnik državne oblasti moral na to interpelacijo izjaviti, da se res vršijo v smeri, katero navaja g. Petovar, poizvedbe na ukaz iz Beograda, je bilo takoj jasno, da so navedbe g. poslanca Petovarja točne in da grozi našemu vinogradništvu nova nevarnost. Statistika dokazuje, da se v naši državi tudi v najslabših letinah pridelajo take množine vina, da preostajajo o-gromne količine, ki jih ni mogoče spram-ti v denar. Saj imamo po naših vinorodnih krajih kljub izredno slabi vinski letini v pretečenem letu še danes velike zaloge neprodanega vina. In sedaj naj se omogoči uvoz tujih vin, katera bodo s svojimi cenami naravno onemogočila konkurenco naših vin, ki se radi svoje izredne kvalitete pridelujejo z neprimerno večjimi stroški, kakor drugod. Da se je v očigled vsem tem dejstvom celotna oblastna skupščina brez ozira na strankarsko pripadnost priključila zahtevi g. Petovarja, da se storijo najodločnejši koraki proti tej ataki na naše vinogradništvo, ki pomeni atako na celotno naše narodno gospodarstvo, je več kot jasno. Upamo, da se bo oblastni odbor zavedal svoje odgovornosti nasproti narodu in da bo storil v smislu sklepa oblastne skup ščine vse, kar je potrebno, da se ta nakana par špekulantov ne posreči
rijal in vrh tega malomarno izvedla med vežbanjem v višini 1000 metrov
dosedanja dela
Žrtue potrga u Furl^r'''ji 15 mrtvih In 150 ranjer»\
MILAN, 30. marca. Prebivalstvo Furlanije se je po ponovnih potresnih sunkih zadnjih dni zopet pomirilo. Cavarozo nudi žalosten pogled. Nesrečneže, ki so ostali brez strehe, so nastanili po sosednjih vaseh. Število smrtnih žrtev znaša po končni ugotovitvi 15. ranjencev pa je 50. med njimi več težko. Potresni sunki so bili ponekod tako močni, da so celo izruvali drevesa. Neka deklica jc umrla od strahu, ko je s polja opazila, kako se je porušila domača hiša.
Prrr?eliteu OUZD u Beoqrad?
BEOGRAD. 29. marca. V zadnjem času se vrši tu velika akcija, da se Osrednji urad za zavarovanje delav cev preseli iz Zagreba v Beograd. Včeraj se je tozadevno vršila seja
trčili dve bojni letali. Pilot enega iz med letal, ki se mu padalo ni odprlo, je obležal mrtev na tleh, dočim jc ostal njegov spremljevalec nepoškodovan. Drugo letalo se je pri spuščanju preobrnilo, vendar pa se pilotu ni zgodilo nič hudega.
MEHIKA. 29. marca. Pri padcu nntniškega letala, ki je bilo na poti iz Arizone v Mehiko, so našli trije potniki smrt pod razvalinami letala. Ponesrečenci so bili vsi delničarji mednarodne letalske družbe.
Natančni kustos.
Skupina izletnikov občuduje ogromnega mumuta .v muzeju. »Tele kosti so stare 10.005 let*, pojasnuje vodja.
»Ddkod pa veste to takq natančno«, vpraša radovednež iz vrste gledalcev.
»Nič lažjega kot to! Ko sem bil imenovan za kustosa muzeja, mi je rekel uni verzitetni profesor Vseznal, da je mamut star 10.000 let in od tega časa je že pet let. . .«
Oče in sin
Na policijsko stražnico je prišel upokojenec R. ter prijavil svojega 201etnega sina Franca kot tatu in vlomilca. Pred fantom ni varna nobena ključavnica. Vlomilsko orodje si izdeluje sam in oče je prinesel dva vzorca, ki sta bila najdena v sinovi suknji. S takim orodjem je fant odprl že nekaj skrinj in omar. Sedaj je vzel očetu par srajc, prej je pa sestri odnesel nekaj denarja iz zaklenjene shrambe. Na vse opomine pa prihaja nepridiprav z nevarnimi grožnjami. Materi jc nekoč dejal« »Ne bo dolgo, ko bo eden od naju na Pobrežju. — Policija je fanta zaprla. —
Nenavadna nezgoda brzovlaka Zagreb-Dunal
Brzovlaku Dunaj—Zagreb se je pripetila včeraj nenavadna nezgoda. Pri Guntramsdo^fu je zašel v orkan, ki je divjal s tako silo, da je odtrgal z nekega spalnega vagona streho in jo vrgel v bližnji vinograd. Na prihodnji postaji so seveda pokvarjeni vagon takoj odklopili, ranžiranje pa je trajalo toliko časa, da je prišel vlak v Zagreb z znatno zamudo.
Splašeni kon]i.
Ko je včeraj dopoldne pripeljal hlapec Podgoršek iz Pobrežja svoj dvovprežni voz proti mostu, sta se naenkrat splašila konja ter poskočila s tako silo, da so vajeti popokale. Policijski stražnik je v tre-ganju velike nevarnosti ter z naporom vseh sil konja ustavil in preprečil veliko nesrečo. —
Zenske se ne spreminjajo
Mnogo se piše in govori o tem, da 'se je moderna ženska popolnoma iz-premenila in da nima niti najmanjše sličnosti z žensko iz nedavne dobe. In vendar je velika anketa, ki jo je nedavno otvoril neki veliki angleški list, enostavno sklenila, da se ženska sama po sebi ni popolnoma nič izpre-mcnila. Velika večina na tej anketi namreč trdi, da obstojajo tudi danes, kakor pred stoletji, skromne, varčne in pridne ženske, na drugi strani pa tudi revolucijonarne, nasilne, neskromne in brezobzirne. So ženske, ki znajo ljubiti, so tudi take, ki so napram ljubezni popolnoma ravnodušne. Vse je pač isto, samo običaji in način, obleka in obnašanje se je iz-premenilo. Toda ta zunanja Izpremem-ba napravlja vtis, kakor da so se iz-premcnile ženske same. Izpremenila pa se jc pravzaprav samo obleka...
Ruska velika kneginja — operetna diva.
Devetnajstletna ruska velika kneginja Vera Nataša, ki je že v Berlinu nastopila kot filmska igralka, je angažirana od komponista Emerika Kalmana na Theater an der Wien. Nastopala pa bo obenem vsak večer v neti »eviii v »EcroSoi*
Zaključek zasedanja oblastne
skupščine
SPREMEMBE SLUŽBENE PRAGMATIKE. - ODSEK ZA VINIČARSKI RED.
Maribor. 30. marca.
Na včerajšnji popoldanski seji oblastne skupščine se je glasovalo najprej o predlogih uredbodajnega odseka. Prevzemanje novih poslov od državne uprave z uslužbenci vred zahteva gotove spremembe v službeni pragmatiki. Prva predložena sprememba še nanaša na novo prevzete uslužbence, druga na državne in samoupravne upokojence, ki bi radi prišli v oblastno službo, tretja določa reprezentančne doklade za uradnike na posebno odgovornih mestih, kakor je n. pr. vodstvo zdravilišča, četrta pa obravnava penzijski sklad, o katerem smo že poročali. Vse spremembe so bile soglasno sprejete. Med debato je poslanec Č a n ž e k povdarjal, naj se ne pozabi na slab položaj delavstva v oblastnih zdraviliščih. Ta pobuda se je sprejela, četudi se pragmatika na delavstvo ne nanaša.
Po predlogu socialno-političnega odseka se je nekaj prošeni za šolske in ne-nezgodne podpore odstopilo v poslovanje, oblastnemu odboru, ker je pomoč take vrste že v proračunu predvidena. Sprejeta sta bila soglasno sledeča predloga, stavljena od poslanca Moderndor-f e r j a in podpisana od vseh članov o-pozicije: Protest proti naredbi ministrstva za štime in rude, ki podaljšuje službeno dobo, znižuje pa pokojnine za rudarje in plavžarje, predlog posredovanja pri merodajnih oblastih za zmanjšanje redukcije industrijskih delavcev. Skupščina je sklenila podpirati tudi zahteve odbora organizacije vojnih oškodovan-cev-prečanov v Mariboru.
Novi predlogi.
Delniška družba »Slavonija«, ki ima centralo v Zagrebu, podružnico pa v Čakovcu, je prava gozdna smrt za Med-
murje. V dveh letih je izsekala že več tisoč kubičnih metrov hlodov in drv iz gozdov, kupljenih od grofa Festetiča. Družba je popolnoma razorala cesto Macinec—Strigova. Ceste pa noče popravljati in prebivalstvu, kateremu razpadajo iz ilovice grajene hiše, ne da drugega lesa na prodaj, kakor za tračnice nerabne borovce, ki pa niso za stavbe. Družba je po svojih posebnih zvezah dobila v Beogradu dovoljenje za pustošenje gozdov in sedaj predlaga poslanec Majerič s pomočjo drugih članov opozicije, naj oblastni odbor posreduje, da se družbi izsekavanje za deset let prepove ter naloži popravilo pokvarjene ceste.
Poslanec Petovar je v interesu vinogradnikov predlagal, naj oblast nastopi proti skupini vinskih trgovcev, ki si skušajo v Beogradu izposlovati dovoljenje uvoza vina iz Italije in Španije brez carine. Ko so vsi poslanci potrdili umestnost tega predloga, je pa vstal poslanec Hrastelj ter zahteval, naj predlagatelj prinese dokaze, da se to res dogaja. Poslanec Petovar je odvrnil,'naj se v pomanjkanju zaupanja obrne na predsednika vinarskega društva, ki je bil od velikega županstva vprašan glede nameravanega vinskega uvoza. Tudi veliki župan je potrdil, da je vse tako, kakor je dejal poslanec Petovar, ni torej dvomljivo ali negotovo, kakor se to zdi poslancu Hrastelju. Odseku se je odstopil predlog poslanca Moderndor-f e r j a glede posredovanja za razpis občinskih volitev v Mežici.
Poslanec Rozman je končno predložil še osnutek viničarskega reda, nakar je skupščina pred zakliučenjem seje ob 18.30 izvolila poseben odsek, ki se bo bavil s tem predlogom.
» m
• V
m
Poklicni jubilej uglednega zdraunika
Jutri praznuje 301etnico svoje promocije g. dr. Fran Jankovič, predsednik Zdravniškega društva za mariborsko oblast. Jubilant vrši, zdravniško službo na drž. kaznilnici,-vršil jo je tudi pri bolniški blagajni in je nebroj bivših njegovih pacijentov, ki nju hranijo veliko hvaležnost in spoštovanje. Dolga leta je deloval v Kozjem ter si pridobil splošno priljubljenost v precej zapuščenih krajih. Kot nekdanji državni 'poslanec, član Jugoslovanskega kluba je prišel tudi v našo narodno predstavništvo ter je bil nekaj mesecpv tudi, minister zdravstva. — Gotovo govorimo iz srca vseh, ki ga poznajo kot človeka in zdravnika ko mu častitamo ter želimo za bodočnost vso srečo. — •
Našim naročnikom.
Današnji številki smo priložili za zunanje naročnike položnice in prosimo, da se jih poslužijo. —
Gradnja stanovanjskih barak v Mariboru.
Kakor se nam poroča, se je opustil prvotni namen, da se adaptira dragonska vojašnica oz. jahalnica -v Jez-darski ulici, ker bi bilo to za občino predraga stvar in vrh tega samo prehodnega značaja, pač pa namerava mestna občina za omiljenje stanovanjske krize ,ki postaja ravno sedaj prav akutna, zgraditi v kratkem na raznih krajih stanovanjske barake, v katerih bi bilo- približno 50 stano-
Čarovnike v Ormožu
ŽALOSTNA KRONIKA. — GRMADA V ŠALOVCIH. — KRIŽI IN TEŽAVE ČAROVNIC. _ ZANIMIVE DOGODBICE IZ ŽIVLJENJA VEŠČ.
Po mariborski čarovniški pravdi leta 1546. se je pričelo sistematično preganjanje štajerskih »copernic«. Nad 120 let pozneje je prišla na vrsto ormoška okolica in kronika beleži strašno smrt na grmadi leta 1669. na dan 1. avgusta. Zažgane so bile radi »copernije« Barbara Redik, Neža Majccn, Marija Murkovič in Marija Repa. V Šalovcih (med Ormožem in Središčem) se tujcu še dandanes kaže prostor nekdanje čarovniške grmade.
Spomin na zgoraj omenjene čarovnice se je do naših dni zvesto ohranil, kar kažejo nekatere zanimive pripovedke.
Zena nekega kovača je bila čarovnica. Kovač je imel dva vajenca. Enega izmed teh je vešča hodila jahat, zato se mu je pač slabo godilo, a ni si znal potna gati. Njegov tovariš ga je vprašal, kaj mu je, da se tako žalostno drži. On mu ne reče druzega, samo to, naj se vleže zvečer na njegovo mesto. Ker je pa slišal nekaj praviti, si pripravi uzdo, pre-dno se vleže v posteljo svojega tovariša. Prišla je copernica, da bi ga jahala, on pa je bil močnejši kakor ona in je vrgel uzdo na njo. Kaj se zgodi? Čarovnica postane konj, katerega takoj odžene v kovačnico in ga podkuje na vseh 4 nogah, potem pa ga spusti. Drugo jutro začnejo delati, pa nihče jim ne prinese zajutrka. Ko je mojster vprašal, kaj jez obedom, ga vajenca spomnita na ženo. Res jo je našel podkovano na 4 nogah. Takoj napreže voz in jo odpelje k sodniji v Ormož. Kmalu so jo sežgali.
*
Neka vešča je pošiljala vsako jutro deklo roso nabirat. Dekla se je tega naveličala in se je drugim tožila, da mora opravljati že zarana tako čudno delo. Druge dekle so jo nahujskale, da ji ni treba rose nabirati, naj se le malo namoči. Napravila je res tako. Čarovnica je potrebovala roso takrat, kadar so ljudje snopje vozili iz polja; takrat je z roso škropila, da je vse žito k njej v dvor priletelo. Zdaj pa začne škropiti in strašno je trnje letelo v njen dvor, zato, ker se je njena dekla namočila, namesto da bi roso nabrala. Trnja je bilo toliko v hiši, da so ga 3 dni vua spravljali Če bi
se pa ona z roso škropila, bi bilo toliko žita v hiši. Potem so jo izročili sodniji.
*
K neki koči je prišel čevljar šivat, hišna gospodinja pa je bila čarovnica. Zvečer je videl, kako se je z neko mastjo mazala in je pazil, kam jo je shranila. Kakor hitro je bil sam v hiši, se je tudi on namazai. Gospodinja smukne skoz okno, prav tako stari čevljar, s šilom v roki. Priletela sta k nekim zidinam, kjer je bilo polno najboljših jestvin. Po svečanem obedu so šle coprnice darovat; vsaka je vraga poljubila. Čevljar, ki je prišel zadnji na vrsto, pa ga ni poljubil, pač pa ga s šilom dregnil. Vrag mu je rekel: »Ti pa imaš ostre mustače!« V strahu je čevljar ime božje zapisal s svojo krvjo in kar naenkrat je vse izginilo. Ni bilo več visokih zidin, ne zlatih skled, niti srebrnih žlic; le konjska kopita so se videla in žabje lupine. Čevljar se je pa znašel vrh visokega hrasta, s katerega je zamogel še le splezati, ko so mu ljudje prišli na pomoč.
*
Neka gospodinja se je z mastjo namazala pod pazduho in izgovorila je besede: »Frk v beli grnd!« Ko je to storila, je izginila. Njena dekla po jo je skoz ključavnico opazovala in se torej tudi naučila, kako se mora coprnica ravnati. Ko je nekoč gospodinja spet odletela po zraku, se je hitro tudi dekla, namazala in je rekla: »Frk v grah!» Ni namreč svoje gospodinje dobro razumela. Resje tudi njo vzdignilo in vrglo fe njivo med grah.
*
V Sotli se od enajste do prve polnočne ure coprnice kopljejo v podobi gosek ali pa rac. Nekoč je šla ppbožna žena z božjega pota domu čez most, Na sredi mosta čuje, da se nekdo pod mostom pogovarja, in — kako se prestraši, ko spozna po glasu ženo, s katero sta skupaj stanovali. Zdaj zleti goska na most, žena pa zavpije: »Fej te bodi! Zdaj že vem, zakaj so tvoje svinje vedno bolj debele kot moje in kako si ti obogatela! Ti si coprnica! Ko bi bog dal, sv. Jožef in Marija, da bi te...« Ni še izgovorila in že ni bilo nikogar več, pa tudi žene-čarvnice ni bilo nikdar več domov...
vanj z eno ali dvema sobama. V. to •svrlio bo najel $ občina posojilo v znesku milijon dinarjev. —
Nova mestna stanovanjska hiša. j ^ Finančni odsek mariborskega ob-, činskega^-svbta je na svoji sinočnji j seji skičnil.-da se postavi v Mariboru še ena mestna moderna stanovanjska hiša. Stroški bi znašali okoli tri milijone dinarjev, kapital pa bi se amortiziral iz gradbenega frnda mestne občine. —
Gospodarsko-polltlčno društvo za I. okraj
je imefo sinoči letni občni zbor na katerem je bil po poročilu odbora in živahni debati o notranji in občinski politiki izvoljen, soglasno za predsednika odvetnik g. dr. Avg. Reišm<*n in za podpredsednika odvetnik g, dr, Alojzij Klemenčič, -r-Novi odbor .inia jutri ob 20. kratko sejo v svrho konstituiranja. Odborniki so vabljeni k točni udeležbi. Vabil ne dobe. — Izlet angleških zdravnikov v Jugoslavijo.
Začetkom prihodnjega meseca prispe v našo državo 23 angleških zdravnikov in zdravnic,, da si ogledajo vse naše znamenitejše pokrajine. Posetil bodo posebno vso dalmatinsko obalo, Bosno in Hercegovine, ter sp na povratku ustavili tudi v UuMjapj,; odkoder napravijo še izlet na Bled in v Bohinj, nakar se preko Jesenic in Monakovega vrnejo zopet v domovino. Izlet organizira društvo za promet tujcev v naši državi. -~
Iz zadružnega življenja, j V zadružni register sta se vpisali firmi | »Agrarna zadruga« pri Sv. Barbari v Sl. gor., ki ima namen z vzajemnirti delom članov stremiti za tem, da se izvede a-grarna reforma čini hitreje, pravičneje in za interesente koristneje ter »Agrar-na zajednica« v Zgornji Sv. Kungoti s I podobnim namenom. —
| Klavirski koncert Jadvige Poženelove
|V pondeljek, 2. aprila v veliki kazinski | dvorani vsebuje, sledeči spored: 1. Ra-meau:	a) Le Rappel des Oiseaux. b)
Menuots. 2. Daquin: Le Concon. 3. Da-gincourt: Le Moulin A Vent. 4. Faure: Theme et Variatijpns. 5. Chabrier'- Bou-ree fantasque. 6. Debussy: a) La Cathe-drale englontie, b) Prelude. 7. Deodat de Sčverac: a) Les Muletiers, b) Menetiers et Glaneuses. 8; Maurice: Toccata. — Vstopnina običajna, predprodaja pri gg. Brišnikovi in HSferju. —
Razstava zajcev v Mariboru.
Naknadno se nam poroča, da je skupno s »Prvim zajčjprejskim društvom za Slovenijo v Mariboru* na lepo uspeli razstavi zajcev razstavil tudi »Strokovni klub za gojenje domačih zajcev v Kamnici«, ki si je pridobil posebno za jmport čistokrvnih plemenjakov velike zasluge.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 30. marca. Zaprto.
Sobota, 31. marca ob 20. uri »Urh, gfO* ccljski« ab. C. Kuponi.
Nedelja, 1. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Prvič. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak SvejlT«. Kuponi.
»Kneutzerjeva sonata« na marib. odrfl. Ko jc spisal Tolstoj znameniti roman »Kreutzerjeva sonata«, je bilo zanimanje zanj toliko, da je bilo delo prevedeno v skoro vse jezike. Prepričani smo, da bo ta odersko posrečena dramatizacija tudi pri nas vzbudila čim večje zanimanje. Delo je ‘v modernem stilu zrežiral g. J. Kovič. Pred predstavo bo predaval o Tolstem g. N, Preobraženskij, docent na ljubljanski univerzi.
Občni zbor SPD
bo drevi ob 2&. v Narodnem domu. Kor so na dnevnem redu razprave o važnih vprašanjih, poziva odbor podružnice svoje člane k številni udeležbi. Zlasti zimski športniki naj ne izostanejo! —
Težka nesreča v tovarni.
Včeraj je odpiemil guštanjski Rdeči križ v mariborsko bolnico 48letnega Jakoba Kokalja,, ki je v guštanjski jeklarni pri topljenju .aluminija zadobil težke poškodbe n« očeh. Vid nesrečnega kovinarja je v veliki nevarnosti. To je že 33. slučaj, v katerem je letos guštanjski Rdeči križ nudil svojo pomoč.
Mesarska surovina.
Neki nlesarski pomočnik je vozil včeraj pet živih telet v klavnied na ta način, da je imel na kozlu eno tele položeuo počez za podnožnik, troje telet je bilo zadaj po dolgem stlačenih skupaj, eno ;e pa počez ležalo na njih. Ko se je tako vozil po moštu, so se številni pasanti zgražali ter suroV^a ovadili policiji. —
Razbit splav.
V bližini Zagreba se je pripetila včeraj nekemu slovenskemu splavarju iz Savinjske doline nezgoda, pri kateri je bila sreča glavni faktor. Trgovec Čibej iz Radmirja je poslal svoj splav po SavL Pri Vasi Jaru.n pri Zagrebu se je splav ob tamkajšnjih betonskih regulacijskih de'ih razbil. Domači seljaki so splavarje še pravočasno rešili, razbiti splav pa je nesla voda dalje. —
Veliko dobrodelno tombolo
priredi "Osrednje' društvo' nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev« dne 15. aprila. Eventualni dobiček je namenjen v podporo bolnih članov, vdov in sirot. —• Dobitki so sledeči:	10 tombol in sicer:
tombola pohištvo, šivalni stroj, dirkalno kolo specialne francoske znamke »Per-queott*, pitani prašič, otoman, kuhinjska posoda, znamke »Herkules«, 4 m drv, gramofon, Vreča moke, 1 bala platna za perilo: 20 desetink, 30 petink, 50 quatern, 100 tern in <250 amb. Svojo srečo dne 15. aprila naj ne zamudi nobena družina, ker ima vso družinsko uporabo na razpolago na »Trgu svobode«. Srečke prodajajo pismonoši in trafike a 2.50 Din. —
Od najlepših, uajlepše
desine-blago za. moške ‘n damske spomladanske obleke in piašč; ima ietos v zalogi tvrdka L. Ornik Koroška 9. Kljub prvovrstnim kvalitetam, nainižje cene.
VI.
Stabat mater
na vel. četrtek in petek v mariborskem gledališču. — ■	653
Hišni posestniki.
Hišni posestniki se opozarjaio. da naznanijo takoj vsa stanovanja, ki so pravomočno odpovedana, v tajništvu društva hišnih posestnikov, Gregorčičeva ulica štev. 8, da bo brez vsacega ovira in brez zamude mogoče pravočasna oddaja praznili stanovanj iška--jočim najemnikom. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico. —
663
Shod že|eznlšklh upokojencev.
Podružnica društva železniških upokojencev, naznanja svojim članom, da bo v nedeljo 15! aprila ob 10. dop. shod v Gambrhiovl dvorani v Mariboru. Vab-Ijni '&o vsi člani društva, da se shod® polnoštevilno udeležijo. Odbor. —
Propaganda v Rusiji
KAJ AMERIKANEC ŠE NI VIDEL?-PLAKATNA POPLAVA.
Amerikanec Dreiser, ki je nedavno potoval po Rusiji, opisuje po ameriških in angleških listih svoje vtise. V enem svojem popisu opisuje propagan distično delovanje. V velikanski Rusiji od poljske meje do Tihega oceana, od Arktika do Afganistana je prava poplava propagande.
Vozimo se, vozimo. Vas za vasjo ■ drči mimo. Za plodnimi pokrajinami( pride svet, ki tiči sedem mesecev v ledu in snegu, silne razdalje ločijo male, zapuščene vasi, v katerih prebivajo, analfabeti, milijoni in milijoni analfa-l betov. Za 1.40 milijonov ljudi ni bilo do leta 1917. uiti prave naobrazbe, niti. pravega gospodarskega programa. Nalašč so jih pustili v nevednosti. Leni in puhloglavi caVistični uradniki, katerim so bili izročeni ti ljudje, so imeli kot edin cilj pred očmi: slepo-verne državljane. Nalašč ni bilo ne šol, ne cest, ne mostov. Ni bilo knjig, ni bilo javnih knjižnic, gradilo so Je čim manj šol, ker so bili čudoviti državni voditelji prepričani, da je treba pustiti ogromno ljudstvo v nevednosti. Sklepi tega prepričanja so se iz-' vajali uajdoslednejše. Ker niso trpeli.
. sestankov, niso gradili cest. Ker niso[ hoteli, da bi se pri sestankih obrav-i navala duševna in kulturna vprašanja,' ni bilo knjig in časopisov. Tedaj je pa prišel prevrat in kar preko noči je bil tu vzgojni program, zraven pa tudi industrijski in vojaški program.
Osebno mi je vsaka propaganda odvratna, — pravi Amerikanec. Priznati pa moram, da je propaganda v Rusiji gigantska, da kaj takega nisem videl, in .pričakoval še nikjer na svetu. Ob preobratu so hoteli voditelji v Moskvi svoje uboge Ruse preko noči duševno in tejesno izvežbati, kasar-nirati in moderno opremiti. Radi tega šole, in zopet šole, barake, barake, vojaki, vojaki in zopet vojaki. Nad vsem tem pa knjige in letaki v milijonih in milijonih. To so propagandne lavine in poplave. Državna tiškarna sovjetske unije je največja od vseh tiskarn, ki sem jih doslej videl. Na ti-
soče strojev dela brez prestanka ter bruha nedosegljivo množino letakov, pamfletov, diagramov,. tabel, brošur in knjig o vsaki temi, ki se da sploh misliti.
Izdelki te ogromne tiskarne so raztreseni po ogromni Rusiji tako na gosto, da se vidijo po vseh cestah, po vseh postajah, poštah in celo po zapuščenih vaseh. Prve letake zagleda potnik na rusko-poljski obmejni postaji Negoralja, kjer mora prestopiti v ruski vlak. Evropske države namreč nimajo direktne zveze z Rusijo. Potem se pa vrstijo na vsaki postaji lepaki vseh vrst, oblik in velikosti, ki so brez izjeme silno drastični in nazorni. »Ti plakati vas spremljajo ves dan in še v sanjah vas ne zapustijo«, pravi Amerikanec. »Vsiljivi so do skrajnosti. Z letaki se kaže, kaj se je vse v desetih letih revolucije storilo, kaj se še bo storilo in kaj lahko vsak sam stori. Večje reklame in propagandistične službe še nisem videl«.
Velik lepak ima naslikano kmetico, ki sedi poleg senenega voza in čita knjigo. Ob materi sloni otrok, tekst te slike pa napoveduje najsrečnejšo bodočnost onim, ki bodo sebe in svoje otroke naučili citati in pisati. V ozadju takih in podobnih slik v priporočilo naobrazbe se pa vidijo navadno kakor v temnih oblakih nekakšne pošasti v podobi nekdanjih carjev, generalov in uradnikov. Večkrat se tudi vidi, kako take pošasti preteklosti beže pred skupino mladih delavcev z visoko dvignjeno rdečo zastavo. Ni pojava in trenutka v vsakdanjem življenju, ki ne bi bil na sto in sto načinov obravnavan s plakati v slikah in besedilu. Največ lepakov in letakov je proti nepismenosti in alkoholizmu, potem pridejo oni za kmete z nasveti za vsako delo od setve do žetve, šad-jereje pa do nalaganja in uporabljanja gnoja. Milijardne naklade letakov obravnavajo tudi zdravstvena vprašanja ter bijejo boj proti surovosti in trpinčenju živali. Tako silna propagandistična poplava mora učinkovati.
Kako ie postal general Foch poveljnik zavezniških armad
Ko so Nemci uspešno prodirali pri Arrasu, je postal maršal Foch poveljnik zavezniške armade. To je bilo pred desetimi leti dne 26. marca. Francoski politik Loucheur, tedaj aktivni minister, je bil priča tega velevažne-ga imenovanja. V listu »Illustration« objavlja svoje spomine, od katerih posnemamo naslednje odstavke: »Dopoldne smo • prišli k maršalu Flaigu v Doullens. Maršal je imel zbrane ravno svoje generale ter nas •1e Prosil, naj malo počakamo. Clemenceau, Poincare, Foch in jaz smo hodili gor in dol po cesti. Bilo je sivo m omrzlo. Mimo nas so hodili oddelki umikajoče se angleške armade. Vojaki so zelo utrujeni, korakajo pa v redu. General petain pride. Začeli smo se razgovarjati o položaju. Peti francoski kor še vztraja v prvi bojni črti, desno od tdega je pa nevarna odprtina. Na jasnem smo si. da je treba na vsak način preprečiti katastrofo, ki lahko sledi angleškemu porazu. Foch pravi: »Tako daleč smo že, da ne sriieino več izgubiti niti za 50 centimetrov tal. Tu moramo ostati ali pa umreti. Spomnite se na september 1914!« — Foch in Petain sta mirna in odločna.	,
Clemenceau je poslušal Focha, potem je pa prijel mene pod roko ter mi tiho dejal: »Kak vražji človek!« — Odvrnil sem mu: »Saj sem Vam to vedno rekel, gospod predsednik. Res vražji dečko je!«
Okrog poldneva sta prišla lord Mil-: ner in general Wi!son. Par besed sta' spregovorila s Clemenceau-iem. po-' tem sta na. šla k maršalu Haigu, ka-. mor so čez par minut poklicali tudi nas. Vstopili stno v veliko dvorano občinskega urada. Nekaj šolskih klo-Pi, obloženih s papirjem, zemlievidUnl akti tvori edino opremo. Poincare predseduje, mi drugi pa sedimo z an-f
Kaj praui LNP
Med današnjimi službenimi objavami Ljubljanskega nogometnega podsaveza čitamo v »Jutru« o predsinočnji seji poslovnega odbora: »Prošnja SD Rapida (Maribor) za sistiranje prvenstvene tekme Maribor :Rapid dne 1. aprila zaradi incidentov, ki so se pripetili dne 19. trn. po pokalni tekmi teh dveh klubov se odkloni na predlog MO v Mariboru, ker prevzame MO jamstvo za pravilno in regularno izvedbo tekme. Sekcija ZNS se v smislu obstoječega principjelnega sklepa naproša, da poskrbi za delegiranje izvenmariborskega po možnosti zagrebškega sodnika k tej tekmi. V ostalih točkah bo rešil prijavo SD Rapida upravni odbor.«
Uspeh Rapidove vloge na LNP je torej tak, kakršnega je bil opričakovati. Če noče zgubiti Rapid tekme par forfiit 0:3, mora pojutrišnjem nastopiti proti svojemu rivalu ISSK Mariboru. Kakor pa čujemo, so včeraj še ves dan trdili bu-dje, ki stoje blizu Rapida, da Rapid pod nobenim pogojem ne bo igral. Kako menijo danes, nam ni znano.
Mi tudi tokrat ne bomo še komentirali zadeve. Za slučaj da se bo tekma vendarle vršila, pozivamo občinstvo, ki se je bo gotovo udeležilo v velikem številu, da ji pripomore k dostojnemu poteku. Gledalci naj vsakega morebitnega pre-napeteža ali izzivača, ki se ne bi mogel brzdati, javijo najbližjemu reditelju, da se vsak poskus vznemirjanja tako igralcev kakor tudi publike že v kali zatre.
gleškimi generali okrog njega. Maršal Haig je videti utrujen, premaguje se pa ter nam v kratkih in jasnih potezah oriše dogodke od 21. marca naprej. Tretjo in peto angleško armado je zadel hud poraz. Treba bo iti nazaj, mogoče se bo dala obdržati bojna črta za Arrasom. — »Kar je ostalo od pete armade,'sem dal pod poveljstvo generala Petaina« — je še pristavil.
"Od tega ostanka je še toliko kot nič« — je vzkliknil general Petain.
Nato je Foch razložil položaj francoske armade. 24 rezervnih divizij.je na razpolago. Maršal Haig je odvrnil, da nima nobene rezerve več ne na bojišču in ne v Angliji. Za obrambo Amiensa pa rabi čete in zopet čete. Tedaj pa skoči Foch pokoncu in zakriči: »Mi se pa moramo horiti pred Amiensom in zmagati! Ko nismo mogli Nemčev zadržati ob Šommi. ne smemo sedaj niti za en korak več nazaj!«
Tedaj je pa maršal Haig izrekel za bodočnost velevažne besede: »Če se general Foch strinja- sem radevolje pripravljen, sprejetf in.izvesti njegova operativna novmja*. — Nam vsem je postalo jasno, da je# nanočif važen trenutek. Clemenceau je normVnil lordu Milnerju ter stonil z njim, v kot dvorane, kjer mu ie rekel - »Slišali sfo kaj je rekel Haig. Kakšno je Vaše mnenje?« — »Mislim, je odvrnil lord Milner. »da je to edina še sedaj možna rešitev«. Nato se je Clemenceau vscdel ter sam spisal besedilo dogovora,.v.katmein je stalo da prevzame FOch Poveljstvo nad francoskimi in angleškimi armadami pred Amiensom. Besedi, »pred Amiensom« je pa pozneje, prečrtal ter napisal: »na celokupni.fronti«. Dogovor sta podpisala lord Milner in maršal Haig.,« .
Sodniška sekcija ZNS službeno.
Prvenstveno tekmo ISSK Maribor— SD Rapid bo sodil g. dr. Planinšek, prvenstveno SK Svoboda—SKPtuj v Ptuju g. Franki, rezervno prvenstvo ISSK Maribor—SD Rapid g. Marinič, junijorsko prijateljsko ISSK Maribor—SK Železničar g. Vesnaver. Stranska sodnika za prvenstveno tekmo prvih moštev »Maribora« in Rapida gg. Turino in Bizjak.
ISSK Maribor.
Aktivni športniki vseh panog, člani ISSK Maribora, se. pozivajo k polnoštevilni udeležbi klubovega občnega zbora, ki se bo vršil jutri v soboto ob 20. v restavraciji »Meran«. Privedejo pa naj na zbor tudi druge klubove člane in pristaše Prvega slovenskega športnega kluba!
Madžarski težkoatleti v Zagrebu.
Težka atletika se v naši državi najintenzivneje goji v Zagrebu, kjer je tudi sedež težkoatletskega saveza. Po nekaterih dobro uspelih letošnjih prireditvah v tej panogi športa je povabil Zagreb za prihodnjo nedeljo madžarske atlete iz Kaposvara na medmestno tekmo. Kapos-varsko moštvo predstavlja prvo madžarsko provincijalno klaso, v kateri sta tudi resna kandidata za Amsterdam Kis in Feher. — Ker se je z ustanovitvijo Prvega težkoatletskega kluba v Mariboru pričelo tudi pri nas dvigati zanimanje za. ta šport, bomo v bodoče večkrat poročali tudi o težki atletiki doma in na tujem.
Kriza v zagrebškem podsaveza.
Zagrebški nogometni podsavez ima letos slabe čase. Komaj je poravnana zadeva nasprotstva med prvo in nižjeraz-rednimi klubi radi participiranja na dohodkih prvenstvenih tekem, že se je pojavila nova kriza, topot popolnoma dru-igega značaja. Radi težkega foulta s 6mesečno zabrano kaznovani igralec Ranogajec je bil po upravnem odbora iz nekih drugih razlogov popolnoma oproščen, radi česar je podala ostavko peto-rica članov ZNP.
Cross country za prvenstvo Jugoslavije.
V nedeljo 1. aprila se bo vršil v Zagrebu tek cross country na 10.000 m za prvenstvo Jugoslavije. Prijavljenih je šest moštev: Hašk, Marathon, Concor-dia, Gradjanski iz Zagreba ter Ilirija in Primorje iz Ljubljane. Sodelujeta tudi Žgur za ISSK Maribor in prvak Zagreba L. Predanič za ASK. Med moštvi je favorit Marathon. Od poedincev pa spadata v gornji razred poleg nekaterih Zagrebčanov Slapničar od »Primorja« in Žgur od »Maribora«.
Tudi Monaco na olimpijadi?
Po poročilih iz Amsterdama se namerava tudi liliputanska državica Monaco udeležiti letošnje olimpijade. Poslala bo na mejdan za svetovna prvenstva dva lahkoatleta in sedem veslačev.
Los Angeles—New York.
Tekmovalci pri transkontinentalni hoji so dospeli, do najtežjih terenov cele proge — Rocky pogorja. Število konkurentov kopni od dne do dne. V skupnem klasmaju vodi Lah GavuzzL
Ustreljeni kandidat smrti
Nekdo je bil ustreljen, ker se je hotel sam ustreliti! In to se je zgodilo na berlinski univerzitetni kliniki. Mladi raznašalec premoga Neukamm seje odločil, da se ubije. Govori se, da' je bil malo nervozen, vendar pa je delal z veliko previdnostjo. Mislil je, da človek v urejeni državi ne sme kar tako izginiti s sveta, temveč svojim sodržavljanom na primeren način naznaniti svoj sklep. Tako je brzojavil svojemu bratu, da bo izvršil samomor in naravno je. da je brat o tem takoj obvestil policijo. Samomorilni kandidat pa je odšel med tem na kliniko, ker je bil mnenja, da je ona kakor nalašč ustvarjena za to. da tamkaj ljudje umirajo. Tam je hote) pustiti tudi svoje ime, naslov in sploh vse, kar zanima oblasti, ter se nato ustreliti. Na kliniki so ga seveda skušali odvrniti od usodnega sklepa. Kei pa le ni hotel odnehati in je pričel končno besneti, so poklicali policijo. Redar je potegnil svoj samokres in stavil čudaku ultimat: »Proč z revolverjem. sicer ustrelim jaz!« Neu-kanun pa je postal nato še bolj nasilen. Nenadoma je počil strel in zgrudil se. je mrtev na tla.
Slučaj je interesanten ne samo s splošnega ljudskega, temveč tudi s pravnega stališča. Po poročilih policije je bil redar v samoobrambi. Ako bi hotel na vsak način preprečiti, da ne bi Neukamm izvršil samomora, po-bi ta gotovo streljal na njega. Neukamm je namreč povedal, da ima net krogelj, zadnjo za samega sebe, štiri pa za one. ki bi mu hoteli preprečiti izvršitev samomora.
Takih slučajev se je dogodilo že več in so marsikdaj končali srečno. Tako je nedavno neka ženska skočila v vo-
do. Ker pa je znala plavati, se je takoj pokazala na površju. Redar, ki je opazil dogodek, jo je pozval, naj takoj splava na suho, toda ženska ni hotela ubogati in se je hotela zopet potopiti. Nato je redar potegnil sa-i mokres in zaklical: »Iz vode, sicer ustrelim!« Ženska se je tega tako prestrašila, da je res prišla na suho. To-< da navedeni raznašalec premoga je bil tako trdovraten, da ni hotel ubogati in je dobil strel v srce. Sicer pa je tako dobil samo to, kar je iskal!
Tragična ljubezen 8Q-letriegd starca
Berlinski hišni posestnik Herman Strahi, 801etni starec, je imel ljubav-no razmerje s svojo 351etno gospodinjo. Ponovno je prišlo med obema do ostrih prepirov, posebno, ko je morala gospodinja radi pljučne bolezni oditi v bolnico. Starec je bil namreč silno ljubosumen nanjo in je bil prepričan, da ima »njegova izvoljenka« razmerje še s kom drugim. To ga je tako razburilo, da je sklenil iti nrostovoljno v smrt. Že dan po odhodu niegove gospodinje v bolnico, so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju. Iz sobe je udarjal močan smrad po plinu, na mizi pa je gorela sveča. V zadnjem trenutku so sosedje preprečili. da ni prišlo do eksplozije svetilnega plina, sicer bi se lahko dogodila še težka katastrofa za ostale hišne prebivalce.
Ljubosumni bratec.
— Ali že zna tvoj bratec govoriti?
— Saj mu tega 111 prav nič treba! Kakor hitro malo zakriči, pa že dobi vse, kar se mu ljubil
Mariborski V F C E P N ! K Infra
V Mariboru, c!tie 30. ITT.
mnrnm—imr—rm~J—	.	,:*m
Haas Dominik:
Oblast treh
»Pojasnilo za4&ko postopanje moramo Iskati v diktatorjevi naravi. Cyrus Sto-nard je nedvomno največji državnik dvajsetega stoletja. Od časov Georgea VVashingtona je storil največ za ameri-kansko Unijo. Če*bi ga častihlepje ne zavedlo, če bi ostal, kar je bil in če ne bi segel po diktatorski časti, potem bi ostal poleg in nad Washingtonom.
Častihlepje In stremljenje po oblasti ga je zaslepilo.
Amerikanski narod, narod, ki je bil navajen na stopetdesetletno svobodo, drži pod jarmom, ki je težji od najbolj neomejenega absolutizma. Toda on sedi na ognjeniku.
On potrebuje vedno novih uspehov, Če ti izostanejo, je končano z njegovo diktaturo.
Zgodovina nam je to stokrat pokazala. On igra vabank in mora igrati vabank.
Ameriški čut za svobodo je prenašal pezo diktatorstva samo tako dolgo, dokler je sramota japonskega poraza živela v svežem spominu in dokler je Cyrus Stonard stalno dvigal blagostanje Unije. In še tedaj se je amerikanski narod pokoril le sili. Zastoja njegova oblast ne prenese.
Po njegovi zmagi nad Japonsko je preostala edino le še Anglija kot .sna nasprotnica. Kdor pozna osebnost in značaj Cyrusa Stonarda, temu je moralo biti od vsega početka jasno, da bo poskušal uničiti tudi'zadnjega nasprotnika. Pot.cm bi bil dosežen vrhunec. Amerika bi zavladala nad celim svetom. Cynas Stonard pa bi vladal Ameriki.
Tedaj pa se je postavila med nas in njega tajinstvena oblast. O njenih ciljih zaenkrat še molčim, ker jih še ne vidim jasno. Cyrusu Stonardu se je posrečilo, da nas je uporabil kot sredstvo v svrho uničenja te oblasti. Udarec ni uspel. Vsaj zelo verjetno je, da ni uspel.
Toda Cyrus Stonard ne more več nazaj. Udaril je, kjer je po svojem mnenju mogel še neovirano udariti. Če bi se bil sedaj po dolgoletnih vojnih pripravah odločil za mir, bi bilo njegovo gospod-stvo končano.
Podal se je v vojno kot vojskovodja, ki sicer dvomi o izidu boja, ki pa raje pade na čelu svojih gard, ko da bi se umaknili. Cyrus Stonard se nahaja na meji med ženijem in blaznežem. Najbrže pa je že prekoračil mejo na blazno stran.«
Besede lorda Maitlanda so osupnile Člane kabineta. Diktatorjeva postava je
stala pred njimi v vsej svoji veličini, toda tudi z vsemi svojimi slabostmi in go lotami.
Vprašanje vojnega ministra je zbrane ministre poklicalo zopet nazaj v realni svet.
»Kaj sedaj? Ali naj se ne borimo? Ali naj se zanašamo na tajinstveno oblast, katere obstoj je, oprostite, končno vendarle stvar zasebnega naziranja. Ne bi bilo vredno Anglije in njene slavne zgodovine, če bi se po medlem upanju na nadnaravno pomoč pustila odvrniti od ukrenitve vsega potrebnega v varnost domovine.
Naše islandsko zračno brodovje se mora v strnjenem napadu takoj vreči na New-York. Upepeliti moramo petnajst-milijonsko mesto. To bo najhitreje vzelo diktatorju apetit na Afriko in Indijo.«
Lord Horace je še enkrat povzel besedo:
»Nahajam se tukaj v nrav posebnem položaju. Pečal sem se s temi vprašanji najbrže več, ko kak drug gospod tovariš. Povem vam-------------------in	gospodje,
zapomnite si moje besede . Kmalu bomo občutili dejanja tajinstvene oblasti. Smatram za edino pravilno, če se omejimo samo na obrambo.«
Lond Maitlandove besede niso mogle prepričati ministrskega sveta. Po zadnjih brzojavkah, ki so poročale o pred-stoječem napadu na Indijo, bi bilo vsako nadaljno odlašanje škodljivo.
Indija je bila od nekdaj najobčutljivej-ša točka britanskega imperija. Kdor se je drznil dotakniti se te točke, tega je bilo treba pobiti za vsako ceno.
Angleški ministrski predsednik je svojemu tajniku kratko naročil: »Pričakujem četrtega lorda admi-ralitete. Vsak drug posetnik naj počaka.«
Tajnik se temu naročilu ni čudil. Položaj lorda Maitlanda v angleškem kabinetu se je zadnje tedne znatno izboljšal. Njegovo točno poznanje amerikanskih razmer je bilo za angleški ministrski svet največje važnosti. Poleg tega je našel starajoči se ministrski predsednik lord Gash-lord v njem krepko oporo. Osebnost, v kateri se je družila odločnost z umerjenostjo zrelega moža. Pomočnika, ki ni zahteval ničesar zase — vsaj zdelo se je, da ne zahteva ničesar — in ki sc je ves posvetil vpra. šanjem svetovne politike.
Lord GasMord je razmišljal o izvajanjih lorda Maitlanda tekom zadnje seje ministrskega sveta. Ko je vsto-
pil lord Horace v njegovo sobo, mu je šel naproti: *
»Vaše naziranje o motivih ameri-kanskega diktatorja je pravilno. Če izhajajo njegova ' dejanja iz logičnih razlogov, potem jih ni mogoče razlagati drugače, kakor ste jih zadnjič razložili.
Rad bi sprejel v vaši prisotnosti poset, katerega nameni mi niso jasni. Dr. Glossin se je pustil javiti.«
Lord Maitland ni mogel prikriti svojega začudenja.
»Dr. Glossin tukaj? Ali je prišel morda tipat radi mirovnih pogojev?«
Tajnik je privedel dr. Glossina v sobo.
Vstopil je z umerjenostjo diploma- J ta, ki je prepotoval svet. Pozdravil! je lorda Horace kot starega znanca, J ne da bi se dal motiti po navzočnosti | ministrskega predsednika. Povprašal je po zdravju lady Diane in vodil je razgovor s tako lahkoto, ko da se nahaja na kaki čajanki, ne pa pri vodilnih ministrih svetovne velesile.
Oba Angleža sta se prilagodila temu tonu razgovora, dasi sta v svoji notranjosti kar trepetala od stremljenja, da bi zvedela, po kaj da je dr. Glossin pravzaprav prišel. Lord Horace je ponudil doktorju smodke in ogenj. Dr. Glossin se jih je poslužil z lagodnostjo, ki je šla angleškima državnikoma prokleto na živce.
Dr. Glossin je imel očlvidno dovolj časa. Toda končno sta ga imela Angleža še več. Mirno sta čakala, dokler ni Amerikanec prekinil molčanja.
»Gospoda! Po mojem mnenju je ta vojna povsem nesmiselna. Le brez-mejno častihlepje enega samega mo-i
ža goni dva sorodna naroda v boj drugega proti drugemu.*
Angleža nista odgovorila niti z besedo. Samo nalahko sta prikimala. In dr. Glossin je nadaljeval:
»Položaj bom razjasnil s primero. Svet pripada veliki tvrdki »English-speakers« (angleško govoreči). Tvrdka ima dva solastnika. Danes sta to dva sovražna brata, ki se rujeta med seboj na škodo tvrdke. Tvrdka lahko uspeva edino tedaj, če bodo njeni voditelji enotni in če bodo nastopali sporazumno. Ali ne bi bilo dobro, če bi se vodstvo tvrdke prepustilo enemu solastnikov?«
Dr. Glossin je obmolknil in pazljivo opazoval konico svoje smodke.
»Sovražna brata sta v tem slučaju pač Anglija in Amerika?«
Dr. Glossin je pritrjevalno prikimal na vprašanje lorda Gashforda.
Ministrski predsednik je nadaljeval:
»Kdo ob obeh se bo umaknil drugemu?«
Glossin se je zopet precej časa pečal^ s smodko,^ predno je odgovoril. Počasi, tehtajoč besedo za besedo.
»V trgovskem življenju bi bil to brat. ki ima manj izkušenj..., ki je manj sposoben... običajno torej mlajši.«
Lord Maitland ga je prekinil.
»Mislite, da se bo Cyrus Stonard kdai prostovoljno umaknil?«
»Ce ne prostovoljno, potem prisiljen !«
»Torej strmoglaviti Cyrusa Stonarda?! Prostovoljno ne bo nikdar popustil!«
»Prav radi tega se nahajam tukaj!«
Dalje prihodniič.
MaAogM, UaMUjovpoara-in aocijaln* nimm« abCinatr*: vitka b«*eda 30 p. atjmanjii inMek Din 5-—
Mlali oalasi:
eJP	m
Ženitve, doptooMmj« in egi«.
trgottkoga ali nMtinnaga enačaja: vatka baaada 50 p, Mjman)« znaaefc Din 10‘—
Snaženje za Veliko noč
bo lahko, če boste čistili pohištvo, preproge in posteljnino s prahožerom, okna intla pa potom čistilnega zavoda »Divar-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 401.	570
Pokončevanje stenic
s plinom opravi poceni in hitro. »Diver-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 406. Naglo se uničijo tudi podgane, miši in ščurki.
571
¥
Oglejte sl veliko zalogo novih
MODNIH
LISTOV
za spomlad in za poletje
v Knjigarn! Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleks . ova 13
Abonenti
se še sprejemajo na izborno hrano. Kosilo in večerja Din 12.50. Gambrim.va dvorana, Gregorčičeva ul. 29.	f>?6
Vrtnarja za cvetlice
samskega ali oženjenega, brez otrok se išče. — Ponudbe z označbo plače poslati na Jugomosse, Zagreb, Zrinjevic 20, pod šifro »Vrtnar«.	662
»Velikonočni kruh«
prevzema v pečenje, pekarna Čebokli, Glavni trg 9, istotam se sprejema cenj. naročila za fini masleni kruh, potice itd. po najnižjih dnevnih cenah.	665
Večje, zdravo In praktično stanovanje se takoj odda za dobo 3 mesecev, tudi posamezno. Vprašati v trgovini I. Tramšak, Aleksandrova c. 19.
*
1 Ko prija (as polili
dajte si Čimprej blago in obeske pri tvrdki
L. Zinthauer, Glavni trg štev. 17
barvati ali kemično čistiti.
I. mariborska barvarna In kamiCna pralnica.
Ustanovljen* 1852	375	Usnjarska	ul.	21—
' v-VS«
a 88 Din dobite pri
i. Trpinu, Maribor
GlavnS trg 17	20a	Glavni	trg	17
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Novo!	Novo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prva pomot
ponesrečenim živalim
napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36’—. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti 8t. 13
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimniiii Novo!	Novo!
=j|
>) i
ANTON NOVAČAN
CEUfKA KRONIKA
dramatski mozaik v treh delih prvi del
HERMAN CELJSKI
je pravkar izšla. Broširana Knjiga velja Din 40-- v platno vezana Din 48*—
Dobi se v knjigsmi
Tiskovne zadruge v Maribora
Aleksandrova cesta št. 13
1
Za spomlad
so že došle moderne srajce, najnovejše oblike ovratnikov, moderne samovaznlce, vse vrste nogavic In Čevljev
kakor vse drugo modno blago za vsaktcrl okus In kot le splošno znano po Izredno nizkih cenah edino v modni trgovini
Josip Karnlinlk, ki se nahaja sedaj
na Glavnem trgu 11
Izdaja Konzorcij »Jutra« % Ljubljani;
Izdajatelja in urednik: Fran BroiovIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna (L d., predstavnik Stanko Detelav Maribora.