PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI ★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK, 28. JULIJA 1978 LETO XX • ŠTEVILKA 172 • CENA 3,5 DINARJA •DELO- IZHAJA ODI. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC V SLOVENIJI. IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA Je LETA ____ 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODGOVORNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR Razprava izčrpen pregled Dražji bencin, nove cene avtomobilov PRED KONGRESNIM CENTROM »SAVA« — Nekaj izmed predstavnikov 85 neuvrščenih držav, katerih zunanji ministri so se zbrali na najpomembnejšem letošnjem srečanju. Foto: Joco Žnidaršič ■Super« 7,30 din, navaden bencin 6,90 din — Dizelska goriva dražja za 0,70 din pri litru BEOGRAD, 27. Julija (Tanjug) — Na včerajšnji seji zveznega izvršnega sveta so po doseženem soglasju med republikami in avtonomnima pokrajinama določili nove stopnje temeljnega prometnega davka ua promet osebnih avtomobilov, bencina in dizelskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motorjev in motornih vozil. • Temeljni davek na promet osebnih avtomobilov, katerih tovarniška cena znaša do 70.000 dinarjev, bo znašal 8 odstotkov, za vozila v vrednosti od 70 do 150.000 dinarjev 14 odstotkov, za vozila nad 150.000 dinarjev pa 65 odstotkov. • Temeljni davek na promet 98-oktanskega bencina se bo povečal za 0,30 dinarja pri litru, 86-oktanskega bencina pa 0.20 dinarja pri litru. Temeljni davek na promet dizelskih goriv D-l, D-2 in D-3 se bo zvišal za 0,70 dinarja pri litru. Za toliko, kolikor znaša povečanje temeljnega prometnega davka, se bodo zvišale tudi maloprodajne cene bencina in dizelskih goriv. Nove stopnje temeljnega davka na promet osebnih avtomobilov, bencina in dizelskih goriv bodo veljale od 28. julija 1978. (Na 3. strani objavljamo podrobne razlage novosti, ki jih je včeraj sprejel zvezni izvršni svet v zveza z uvozom motornih vozil in glede tako imenovanih »čakalnih obresti«, ki bodo odslej obvezne, če bo prodajalec vnaprej sprejel denar.) na to, da bi si iabrali drugo prestolnico, ali da bi preložili to vrhunsko srečanje na poznejši datum«. Vzporedno z intezivno splošno razpravo so se danes nadaljevale seje političnega in ekonomskega odbora, ki obravnavata osnutek deklaracije in akcijskega programa ministrske konference. (Več o današnjih prispevkih k razpravi in o odmevih na beograjski sestanek neuvrščenih držav na 4. in 5. strani. O arabskem dogovoru poročamo na zadnji strani.) BOŽO MASANOVIC B02IDAR PAHOR OD NAŠIH POSEBNIH POROČEVALČEV BEOGRAD. 27. julija — Konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav je danes še Intenzivneje nadaljevala delo. saj je na treh plenarnih sejah — zadnja se je začela ob devetih zvečer — v splošni razpravi govorilo kakih trideset ministrov. Dobršen kos dela sta opravila tudi politični in ekonomski odbor, ki obravnavata osnutek deklaracije in akcijski program. Danes Jo splošni razpravi predsedoval ganski zunanji miinster Felii. ki je dal najprej besedo generalnemu sekretarju UNCTAD Gamaniju Corel. Za njim Je na treh usedanjih nastopila dolga vrsta govornikov. Četudi so posamezni govorniki dajali tem ali onim problemom različne poudarke, so vendarle temeljito obravnavali celotno ekalo problemov — od svetovnega položaja do posameznih vprašanj politične in ekonomske narave. Tudi za današnjo razpravo je mogoče reči. da je bila vsebinska in kritična. Gvajanski minister Je v 'tehtnem govoru med drugim rekel, da je popuščanje napetosti nezdružljivo z vplivnimi območji. Malezijski zunanji minister Tengku Ah mad Rithauddin je posebej poudari', položaj na Bližnjem vzhodu, Ciper in severno Afriko kot žgoča vprašanja, za katera mora neuvrščeno gibanje najti rešitve. Podprl je vzpostavitev cone miru r raznih delih sveta, zlasti v jugovzhodni Aziji. To je omenile tudi več drugih govornikov. V pretehtanem ki izb ruše nem govoru je tunizijski zunanji minister Ahmed Fitouri posebno pozornost posvetil čedalje hujši krizi v svetu, slast: v Afriki. Neuvrščeni svet noče postati »tretji blok«, ali se povezat! z drugimi bloki, je rekel kongoški zunanji minister Theophiie Obenga. Malgaški zunanji minister Christian Remi Ricliard je poudaril načelo, da Afrika pripada Afričanom, panam- ski zunanji minister Nico las Gonzalez Revilla pa je podčrtal, da bi se morali neuvrščeni bolj opirati na svoje moči in tesneje sodelovati. »Trdno sem prepričan,« je rekel singapurski zunanji minister Radzaratnam, »da ima • Član Z1S in zvezni sekretar za zunanjo trg o vino Metod Rotar se je ločeno pogovarjal s predstavniki Kenije, Gvineje, Sri Lanke in Ekvatorialne Gvineje, ki sodelujejo na beograjski konferenci. V pogovorih z zunanjimi mi nistri teh držav so ocenili dosedanje rezultate medsebojnega gospodar skega sodelovanja In blagovne menjave. Ocenili so, da obstajajo velike mož nosti za razširitev sodelovanja In ca večje sod<*lo vanje Jugoslovanskih org* nizacij v gospodarstvih teh držav. neuvrščeno gibanje konstruktivno in častno vlogo v svetovnih zadevah. V preteklosti je stotim milijonov ljudi pod kolonialnim jarmom pomagalo doseči svobodo. To so dosegli v času, ko je imelo gibanje še malo članov. Voditelji tistega časa — Naser. Nehru, Sukamo in predsednik Tito — so velikani tega gibanja.« Davi so se sestali veleposlaniki arabskih držav, popoldne pa ponovno zunanji ministri, ki so po sestanku izjavili, da so vse arabske dr-] žave dosegle »globalno soglasje« o izhodiščih za rešitev bližnjevzhodne krize in palestinskega vprašanja. | Gibanje neuvrščenih »mora biti budno in paziti na zarote sovražnikov neuvrščenosti, ki poskušajo razdreti sodelovanje med neuvrščenimi državami in njihovimi resničnimi in naravnimi prijatelji, socialističnimi in miroljubnimi državami«, je v splošni razpravi dejal namestnik ministrskega predsednika in zunanji minister Afganistana Hafizula Amin. Zunanji minister se je tudi nadejal, da se bodo odnosi tudi z drugimi državami, med katerimi sta Iran in Kitajska, »razvijali tako, da bodo še en zgled za odnose,' kakršne že imamo s Sovjetsko zvezo«. V popoldanskem delu razprave je med drugim govoril tudi malteški zunanji minister Joseph Cassar, ki je posebno pozornost posvetil varnosti v Sredozemlju, brez katere tudi m varnosti v Evropi, kot je dejal. Poudaril je, da si je Malta v Helsinkih močno prizadevala, da bi v sklepno listino vključili tudi Sredozemlje. Egiptovski zunanji minister Butros Gali je omenil štiri vprašanja, ki najbolj skrbijo egiptovsko ljudstvo. Gre za bližnje-vzhodno krizo, za hladno vojno v Afriki, za ekonomske probleme in naposled za razorožitev. Butros Gali je tudi izjavil, da po mnenju egiptovske vlade iz gibanja neuvrščenih ni mogoče izključiti nobene države, z obrazlo žitvtjo, da se ne drži osnovnih pravil skupne politike. »Ne smemo bojkotirati prihodnjega sestanka na vrhu«, je rekel egiptovski zunanji minister, »ker bo v glavnem mestu države, katere uvršče-nost je predmet določenih nesoglasij, rajši pomislimo vseh svetovnih vprašanj še intenzivnejše delo na beograjski konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav — Tri plenarne seje — Vsebinska in zelo kritična razprava Spomin na vstajo, pogled v nove dni V BiH in na Hrvaškem so slovesno praznovali dan vstaje — Vrsta novih gospodarskih pridobitev v republikah SARAJEVO, ZAGREB, 37. julija (Tanjug) — Danes so t dveh bratskih republikah, v Bosni ln Hercegovini ter na Hrvaškem, na moč slovesno praznovali svoj veliki praznik, dan vstaje. Ozračje praznika pa ni bilo le slovesno, temveč tudi delovno: v obeh republikah so na ta dan izbojevali nekaj pomembnih delovnih zmag. Slovesno je bilo ▼ vsej Bosni in Hercegovini. V več kot 30 mestih in naseljih, ki so povedana z znanimi dogodki iz naše revolucije, so danes potekala tradicionalna ljudska zborovanja, na katerih so ugledni funkcionarji, revolucionarji, družbeni in javni delavci spregovorili o slavnih dneh vstaje in revolucije in o socialistični graditvi. Naj omenimo le nekatera izmed zborovanj. Potekala so na legendami Romaniji, t Drvarju, kjer so pred 37 leti počile prve uporniške puške, v Milič-gaju pri Bosanski Dubici, kjer so stekli dramatični dogodki epopeje na Kozari, v Husinu, od koder je krenila slavna četa husinskih rudarjev, v Duvnu, Don ji Trnovi, šekovičih, Si-povu, na Medanpolju in Ivan-sedlu, itd. Dan vstaje narodov Bosne in Hercegovine in Hrvatske so proslavili s skupno slovesnostjo v Strmici, na kateri so hkrati počastili začetek skupne gradnje odseka Strmica—Lička kaldrma bodoče avtoceste Zagreb—Bi-hač—Split. V register novih gospodarskih objektov BiH so danes vpisali dve novi Sipadovi tovarni: tovarno stilnega rezljanega pohištva v Konjiču in tovarno okovja v Sehovici pri Tuzli, nato objekt tovarne glinice v Bihaču z zmogljivostjo 300.000 ton, nakla-dališče rudnika rjavega premoga »Djurdjevik« v Višču pri Živinicah, valjamo hladno vlečenih trakov v Banjaluki, sodobni prometni vozel na Stupu pri Sarajevu in številne druge objekte. Tudi borci, delovni ljudje, občani in mladina SR Hrva- ške so danes izredno slovesno počastili 27. julij, dan, ko so pred 37 leti streli iz strojnice, ki jih je narodni heroj Milan Zeželj izstrelil na ustaški tovornjak pri Srbu, označili začetek organiziranega boja narodov in narodnosti Hrvaške proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem. Na grobove padlih in umrlih borcev so položili vence Druge podrobnosti o tem še niso znane. Pričakujejo, da bo predsednik republike objavil sporočilo o svojem nocojšnjem sklepu. Sklep generala Eanesa je časnikarjem sporočil sam Mario Soares, potem ko je prišel s pogovora s šefom države. Na ta način je Soaresova okrnjena socialistična vlada prenehala obstajati. V petek se bo Soares, kot je sam de jal, ponovno vrnil v predsedniško palačo, vendar samo kot generalni sekretar socialistične stranke. in šopke svežega cvetja, spomin na padle borce, na herojske dni NOB in povojne delovne zmage pa so obudili na ljudskih zborovanjih v uporniških krajih Like, Ba-nije in Korduna, v Moslavinl in Slavoniji, Dalmaciji, Istri, Gorskem Kotarju in v hrvaškem Primorju ter v Podravini. V uporniškem Divoselu pod Velebitom je potekala osrednja proslava dneva vstaje v občini Gospič, prebivalci Moslavine pa so se zbrali na velikem zborovanju pred monumentalnim spomenikom revolucije v Podgariču. Takoj po sporočilu o odstavitvi Maria Soaresa s položaja premiera je vodstvo socialistične stranke Portugalske objavilo sporočilo, v katerem popolnoma podpira Maria Soaresa in odobrava način, s katerim je šest mesecev vodil vlado v koaliciji s konservativci. Obenem stranka poziva vse socialiste, da strnejo svoje vrste v obrambi demokracije. Sporočilo socialistične stranice so objavili po nacionalnem radiu in nanj doslej ni nobenega odmeva. Soares Portugalski predsednik republike Ea-nes odstavil premiera Maria Soaresa LIZBONA, 27. julija (Tanjug) — Portugalski premier Mario Soares Je nocoj sporočil, da ga je predsednik republike Eanes odstavil s položaja. Pristavil je, da ne obstaja nobena možnost, da bi sestavil novo vlado. Solidarni s kmeti Ugodna ocena ■■solidarnostnih akcij in prvih ukrepov širše družbene skupnosti — Koruze je samo še 450 ton LJUBLJANA. 27. julija — Razdejanje t Sloveniji, ki ga je povzročilo neurje s točo. Je zajelo takšen obseg, da zahteva solidarnost širše družbene skupnosti, so menili na današnji razširjeni seji izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, ko so razpravljali o posledicah neurja ter ukrepih za pomoč prizadetim. Solidarnostna akcija za od pravo in omilitev posj^cLc, ki jih je povzročilo neurje s točo. je za sedaj dobro stekla. Izkazali so se zlasti občinski štabi, civilna zaščita, krajevne skupnosti, aomunaL ne skupnosti in krneli iške organizacije. Podobna ocena ve lja tudi za republiški izvršni svet, ki je sprožil solidarnostno akcijo in že sprejel vrsto ukrepov za zmanjšanje posledic neurja. Tako je sprejel odlok o prepovedi klanja določenih vrst živine, zahteval uvoz koruze, ki naj bi bila na razpolago čez 14 dni, za hteval od ZIS zmanjšanje da. jatev pri uvozu koruze, za- • O posledicah neurij In o ukrepih za ublažitev škode je danes razpravljal tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije. O sklepih, sprejetih na seji, poroča mo na 2. strani. gotovil 29 milijonov dinarjev za regresiranje umetnih gno-il, semen, krme in podobno. Izvršni odbor predsedstva re- publiške konference SZDL je zaradi tega v celoti podprl akcijo republiškega izvršnega sveta za ublažitev posledic naravne nesreče ter predlagal, da IS tudi v prihodnje spremlja in ocenjuje izpol njevanje ukrepov ter po potrebi sprejme še dodatne ukrepe. Za zdaj je na prizadetih • območjih dovolj umetnih gno. jil, semen in kmetijskih strojev, vendar marsikje zaradi razmočene zemlje vse io včeraj še niso začeli orati uničenih polj. Po zadnjih ocenah bo treba v Sloveniji preorati okrog 10.000 hektarov. Treba pa bo pohiteti, kajti časa za setev strniščnih posevkov ni veliko. Ocenjujejo, da bodo nastale težave s preskrbo krme. V pomurskih mešalnicah je le še okoli 450 ton koruze. Primanjkovalo bo tudi sena. zaradi česar so podprli stališče IS, da bi organizirali akcijo za košnjo opuščenih pašnikov in travnikov. Razen tega izvršni odbor podpira organiziranje raznih drugih delovnih akcij v zvezi s pripravo zemljišča in setvijo, če je to potrebno. Prizadetim pa bi lahko pomagali tudi kmetje, si Jih letos niso prizadele elementarne nesreče. To akcijo naj bi prevzela zadružna zveza Slovenije. Zavarovalnice bi veliko pomagale s hitrimi iz. plačili akontacij in dolgoročnimi posojil, banke z odlo žitvijo in podaljšanjem od plačila obveznosti ter ugodnimi posojili, občine z davčnimi olajšavami in podobno. Glede na to, da so se neka tere delovne organizacije že odločile za pomoč v obliki enodnevnega zaslužka, so na izvršnem odboru predsedstva republiške konference podprli takšno obliko pomoči, vendar so predlagali, da naj bi za zdaj počakali s slovensko solidarnostno akcijo v obliki enodnevnega zaslužka. O tem naj bi se odločili v leseni, ko bo znana končna škoda ter učinkovitost sedanjih solidar nostnih akcij. (Več o položaju v pomur ju in na območju Maribora na 2. strani.i RAJKO OCEPEK ■Jadranski delfin« v Portorožu PORTOROŽ. 27. julija — Naš sloviti plavalni maratonec, »jadranski delfin« Veljko Rogošič. je danes končal pot okrog Istre v počastitev dneva vstaje slovenskega in hrvatskega ljudstva ter obletnice priključitve Istre k Jugoslaviji. Priplaval Je v Portorož, kjer so mu številni kopalci In turisti priredili lep sprejem. Rogošič ni kazal nobenih znakov utrujeno, ■tl In jr takoj po prihodu spregovoril tudi o načrtih za pri- i hndnte podvige; plavati namerava iz Jugoslavije v Itali to in ! ta Rokavslti preliv v obe smeri. (Več na 13. strani.) Foto: Edi Selhaus j JUTRI y SOBOTNI PRILOGI Bogdan Pogačnik Utrinki z beograjske konference * Alenka Leskovic Odpisani pri šestnajstih? # Bojan Stih Smrt v Dundeeju • Jože Šircelj Habub ni pridivjal * Dragiša Boškovič Jetniki politične misli Avgust Pudgar Udar po volilni l* farsi Avgusta pogajanja o vrnitvi Kitajska sklenila umakniti ladji izpred vietnamskih pristanišč HANOI, 27. julija - Kot poroča agencija France Pre-sse, sklicujoč se na uradne kroge v Hanoiu, sta Vietnam in Kitajska sklenila 8. avgusta znova začeti s pogajanji o problemih v zvezi s prebivalci kitajskega rodu, ki živi. jo v Vietnamu. Kitajska je sklenila umakniti svoji ladji, ki sta že od srede junija zasidrani blizu Haiphonga in Hošimtnha. S tema ladjama naj Di se odpeljalo 1400 Kitajcev, ki ži. ve v Vietnamu in bi se radi vrnili na Kitajsko. Vendar je med tem med pogajanji prišlo do spora, tako sta ladji ostali zasidrani blizu vietnamske obale. Španski zakon proti terorizmu Po osnutku naj bi sodili vsem članom oboroženih skupin MADRID, 27. julija — Zahodne časopisne agencije poročajo, da je predstavniški dom španskega parlamenta danes odobril osnutek zakona o boju proti terorizmu, ki ga je 19. aprila letos sprejel tudi ministrski svet, prihodnji teden pa ga bo obravnaval senat. Osnutek zakona predvideva, da bodo sodili vsem »članom organiziranih ali oboroženih skupin«, ki bi sodelovali v umorih, hujših ropih ali napadih, pa tudi tistim, ki imajo brez dovoljenja pri sebi orožje, strelivo ali razstrelivo. Preprečili najhujše Požar v velenjskem premogovniku terjal tri žrtve in veliko škodo — Uspešna, hitra akcija — Izgubljene tone LJUBLJANA, 27. julija — O včerajšnji nesreči v velenjskem premogovniku, ki Je zahtevala življenja treh rudarjev, so danes goiorlli tudi na seji republiškega izvršnega sveta. Zakaj je prišlo do požara, sicer še ni jasno — posebne ekipe strokovnjakov prav zdaj raziskujejo,- kaj je povzročilo nesrečo — zato je zdaj o tem še preuranjeno govoriti, vsekakor pa velja pohvaliti velenjske rudarje, da so takoj organizirali reševalno akcijo in da jim je uspelo požar omejiti, so poudarili člani republiškega iz- vršnega sveta. Prve ocene govorijo o veliki gospodarski škodi: okoli 100 milijonov dinarjev. Uničene so vse transportne naprave. Hitro bo treba uvoziti potrebno elektroopremo (republiški izvršni svet je danes že predlagal ustreznim službam, naj pohitijo z dovoljenji za uvoz), da bi začeli čimprej s popravilom. Zaradi nesreče namreč v dveh jamah ne bodo mogli kopati premoga, kar pomeni, da bo proizvodnja vsak dan manjša za 40 odstotkov (8 tisoč ton) in da skoraj tisoč rudarjev ne bo imelo dela. Vendar pa zaradi tega proizvodnja električne energije v Šoštanj ski toplotni elektrarni ne bo zmanjšana, kajti v skladišču pri elektrarni je dovolj premoga. (Več o nesreči na 14. strani.) . J02B PETROVČIČ iniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHji Prva »cela« Korčnoju? BAGUIO, 27. jul. — Po štirih remijih je v peti partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo Korčnoj kot beli bržčas pred prvo zmago. Partijo sta tekmeca namreč prekinila v 42. potezi, strokovnjaki pa so mnenja, da bo celo točko skoraj gotovo osvojil izzivalec Kcrčnoj, ki bi tako povedel z 1:0. (Več na 15. strani.) Ognjemet, potem zadrega PULJ, 27. jul. — Sreda zvečer, žarometi v puljski areni pogasnejo, pod nebo prhnejo rakete in se razpršijo v stotine belih, rdečih, zelenih lučic. Začel se le 25. festival jugoslovanskega igranega filma. Potem se petindvajseti festival zares začne — in kritik je že v zadregi .. (Poročilo naše poročeval ke o začetku puljskega festivala objavljamo na 7. strani.) Nočno reševanje uspelo MAČE PRI PREDDVORU, 27. julija — Davi ob 0.30 so gorski reševalci prinesli v dolino 60-leifcno planinko, ki se je včeraj popoldne ponesrečila, ko se je vračaja s Storžiča. Bila pa ni sama: spremljala jo je mati — stara 81 let! In mati je hčeri pomagala, kolikor je mogla, nato pa odhitela po pomoč. (Poročilo našega sodelavca, ki je bil navzoč pri reševanju, objavljamo na 14. strani.) Neskladje med samoupravo in statistiko LJUBLJANA, 27. julija — Organizacije združenega dela morajo predložiti službi družbenega knjigovod-stva polletne periodične obračune, preglede sadov dela polletnega poslovanja. Pred tem pa morajo delavoi v temeljni organizaciji obravnavati in oce- njevati rezultate svojega dela ln poslovanja ter se odločati o začasni delitvi ustvarjenega dohodka. (Več na strani 8.) Notranje hibe bremenijo krila Jata BEOGRAD, 27. julija — Nedavni spor med Jatom in Petrolom je javnost opozoril na nekatera odprta vprašanja v našem letalskem prometu. Na prošnjo beograjske »Politike« je danes podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Srbije Ra-doje Stefanovič osvetlil nekatere vidike tega problema. Med drugim ugotavlja, da je v Jatovem poročilu premalo samoupravnih ocen o lastnih slabostih, medtem ko se nekaterih predlogov in pobud držijo ostanki pojmovanj iz minulih časov. Izvršni svet SR Srbije predlaga tudi pogovor predstavnikov republik in pokrajin o problemih letalskega prometa. (Intervju objavljamo na 2. strani). Vreme danes 0 Sončno in toplo vre-me se bo nadaljevalo, temperature se bodo že marsikje dvignile čez 30 stopinj Celzija. Tudi za Jadran obetajo Jasno, stabilno tn pretežno mirno vreme. Na severnem Jadranu so možne občasne pooblačitve. Rahel veter spremenljive smeri bo morje le malo vzvaloval Moč vetra bo od enega do treh boforov, le na od. prtem morju srednjega Jadrana ponekod štiri bo-fore. Pred turistično plimo ZORICH, 27. julija — Poletje je na vrhuncu turistične sezone ln ob koncu tega tedna bo »preseljevanje narodov« največje. Tudi v Ziirichu, na Paradnem trgu, je vrvež: turisti poslušajo glasbo In srkajo hladno pivo. (Več o turizmu na 2. ln 14. strani.) Telefoto: UPI iiiiitiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiii:immwiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitm Posluh za Pomurje Prizadetim kmetom so ponudili pomoč občina Celje, republiški odbor RK in mladinske brigade iz SR Slovenije MURSKA SOBOTA, 27. Julija — Občinska konferenca SZDL Morska Sobota Je organizirala delovni pogovor s predsedniki krajevnih odborov SZDL o poteku akcij in nadaljnjih ukrepih aa sanacijo stanja, nastalega po neurju s točo. Seje se Je udeležil tudi član izvršnega odbora RK SZDL Marko Orožen. T ako živimo Gospodarski razvoj naj bi omogočil Beneškim Slovencem delo tudi doma KOPER, 27. julija — Danes se bo ▼ Kopru končal tridnevni seminar zveze izseljencev Beneške Slovenije, Id je opozoril na številne probleme Izseljencev. Na njem so postavili tudi zahtevo, da omogočijo vrnitev številnim Beneškim Slovencem. ki so odšli na tnje s trebuhom za kruhom. Ublažif i posledice neurja v kmetijstvu Izvršni svet skupščine SRS podprl predlog za širšo solidarnostno akcijo — Več sklepov LJUBLJANA. 37. julija — Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na današnji seji analiziral razmere na območjih v republiki, ki so jih nedavno zajela obsežna neurja s katastrofalno točo. Podprt je predlog za širšo solidarnostno akcijo v Sloveniji. V okviru svoje pristojnosti je. z namenom čimprejšnje normalizacije razmer. sprejel vrsto ukrepov za odpravo posledic škode v rastlinski in živinorejski proizvodnji. Poleg odloka o prepovedi klanja določenih vrst živine. m bo začel veljati 29. t. m. in predloga zveznemu Izvršnemu svetu, naj bi zmanjšali uvozne dajatve pri koruzi, je IS sprejel sklep, da se vsem občinam v Sloveniji, ki so jih prizadela neurja, zagotovi kritje stroškov za dvakratno zaščitno škropljenje v sadovnjakih. vinogradih in na površinah, posejanih s krompir-Jem. V najbolj priazdetth občinah bo upravičencem, ki imajo nad 50 odstotkov škode, zagotovljeno regresira nte v višini dveh tretjin od nabavne cene semena za novo preorane površine. Zagotovljena bodo tudi sredstva m regresiranje mineralnih gnojil v prizadetih občinah. na območju občin Murska Sobota. Gornja Radgona in Lendava pa bo zagotovljena dvajsetdnevna brezplačna krma za živino. Nosilci celotne akrile za odpravo posledic neurja naj bi bile občine in njihovi IS. so menili na seji. še zlasti v primerih, ko gre za neposredno materialno pomoč tn njeno delitev. Občine naj bi v skladu s stopnjo prizadetosti posesti tn veljavnih sistemov davkov odobravale davčne olajšave, v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami pa naj prevzamejo odgovornost za učinkovitost in doslednost pri izvajanju akcije pomoči. Pri vseh akcijah po odpravi prvih posledic neurij je treba skrbeti za nove kooperacijske pogodbe oziroma članske pogodbe o vstopu v zadružne organizacije. Poslovne skupnosti pri GZS naj bi žago*ovile ureia-nje zadev iz svoje pristojnosti ln organizirale skupno koordinirano strokovno pomoč prizadetim območjem. V okviru Zadružne zveze Slovenije naj bi zagotovili akcijo solidarnostnega zbiranja sredstev pri kmetih in združevanje sredstev h rani 1 no-krodit nih služb. Komunalne skupnosti naj se takoj organizirajo za popravilo in obnovo uničenih komunalnih naprav, ustrezne zdravstvene samoupravne interesne skupnosti bi skupnost starostnega zavarovanja kmetov pa naj bi proučile možnost. da bi prt kmetih, v skladu s stopnjo prizadetosti od neuria, odstopile od prispevkov. Kmetijske delovne organizacije naj b* prevzele živino prt najbolj prizadetih kooperantih in organizirale rejo prt drugih kooperantih ali v praznih hlevih družbenega sektorja. Ker Je bil družbeni sektor kmetijstva na prizadetih območjih v glavnem zavarovan, v celotni škodi pa nosi glavni delež zasebni sektor, je IS pozval zavarovalne skupnosti k Izplačilu akontacij za nastale škode ter upravljalce bank. da na osnovi sprelete politike selektivnega kreditiranja usposobijo območne temeljne banke za dajanje kratkoročnih kreditov za nabavo in zaloge kmetijskih pridelkov ter kredite za obnovo. Kmetijske organizacije pa naj bi se dogovorile z bankami o začasnem moratoriju za anuitete. IS je podprl pobudo nekaterih delovnih organizacij in občin, da prepuščajo enodnevni osebni dohodek v korist tistih, ki so jih prizadela neurja. Glede na to. da gre v takih primerih za dotok sredstev izven sprejetih programov, naj bi SIS solidarnostno prepustile prizadetim zaradi škode tudi prispevke. IS podoira tudi akcijo za uvedbo širše solidarnosti. Odgovornost občinskih IS in štabov civilne zaščit*, krajevnih skupnosti, kmetijskih hi drugih delovnih or-ganizacit ter drugih samoupravnih nosilcev planiranja, bo prišla posebej do izraza, ko bo potrebno pripraviti vse za setev. Varnejša pot skozi sotesko Ibra Doslej močno zdelano magistralno cesto bodo prekrili z asfaltom KRALJEVO. 37. julija zi oko Ibra. Ekipe podjetja za ceste iz Novega Pazarja v naglici prekrivajo cestni odsek od sred meveške trdnjave Maglič do mane »doline španskega bezga« v Progorelici. Gost promet na tej magistrami cesti, kjer je zlasti veliko težkih tovornih vozil. Je tako poškodoval cestišče, da je omenjeni odsek v začetku leta posta! težko prevozen. V kraljevski podružnici novopazarskega podjetja za ceste so nam povedali, da bodo zadnje tri kilometre tega odseka ponovno asfaltirali najkasneje čez 14 dni. Tako sta o tej problematiki govorila Dino del Medico ln dr. Femicclo Clavora ter poudarila, da bo treba za sistematično reševanje perečega problema razvoja gospodarstva. ki naj omogoči Beneškim Slovencem delo doma. Izdelati kratkoročni ln dolgoročni načrt gospodarskega razvoja ln ugotoviti možnosti sodelovanja z gospodarskimi organizacijami tako v Italiji kot tudi v Jugoslaviji in v drugih državah. Dušan Fortič, predsednik komisije za narodnostna vprašanja in stike z zamejstvom pri obalni konferenci SZDL Koper je govoril o položaju narodnostnih skupnosti v Jugoslaviji. Tako pa Socialistična zveza, ki vodi akcijo, se trudi, da bi zagotovili pomoč po načelu dejanske prizadetosti. Posebna pozornost velja socialno ogroženim in starejšim kmetom. SZDL pa se je dogovorila s kmetijsko zadrugo, da svojim čvrstim kooperantom nudi vso pomoč. Odločno o davčnih olajšavah bodo sprejeli oktobra. Izvršni -svet skup-ščine občine Murska Sobota pa je že sprejel odložitev izplačil tretje akontacije davčnih obveznosti. Vse občinske SIS so opozorili na skrajno varčnost in na to, da smejo sredstva uporabiti le za dogovorjene programe. Po oceni škode se bodo namreč mnoge SIS in zdravstvena skujznost morale odpovedati dohodkom delovnih organizacij na področju kmetijstva in od zasebnih kmetijskih proizva j aleev. Na seji so jx>zva!l tudi skupnost za starostno in Izvoz važnejši od počitnic Delavci v »Rudniku« prekinili dopust, ker delajo oblačila za Angolo GORNJI MILANOVAC. 27. Julija »Tanjug) — V tovarni konfekcije »Rudnik« v Gornjem Milanovem so delavci prekanili kolektivni dopust, ker je kolektiv sklenil pogodbo o izvozu 85.000 kosov raz-Učnih Oblačil v Angolo. Vrednost te pogodbe, s katero »Rudnik« prvič nastopa na afriškem trgu. znaša 380.000 ameriških dolarjev. Sicer pa bo tovarna konfekcije »Rudnik« letos do stavila tulim kupcem blago v vrednosti 120 milijonov dinarjev, kar je tretjina vrednosti celotne letne proizvodnje. delamo in živimo mi. — sta poudarila predsednik skupnosti Italijanov v Kopru Gio vanni Miglioranza in Ennio Opassi. predsednik koprske interesne skupnosti za kulturo, ko so sl udeleženci seminarja ogledali in se seznanili s prostori italijanske skupnosti v Kopru »Antonio Gramsci«. Podobno živijo tudi drugi Italijani, je dejal predsednik obalne kulturne skupnosti Elio Musizza. Seminar Je z vso ostrino opozoril na številne pereče probleme beneških izseljencev, na njem pa so se tudi zavzeli, da naj bi zveza bolj pomagala v vsestranskem razvoju Beneške Slovenije. JOŽE JERMAN kmečko zavarovanje Slovenije, da ne zmanjšuje prispevne stopnje, da bi lahko iz presežkov sredstev nadoknadila odpis obveznosti pomurskih kmetov. Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je že aktiviral rezervni sklad 300.000 dinarjev, predlagal pa bo, da se za tak korak odločijo tudi zbori občinske skupščine ter tako zagotovijo še dodatnih 170.000 din sredstev rezervnega sklada občine. V okviru zakonskih možnosti pa naj bi aktivirali tudi rezervne sklade delovnih organizacij v soboški občina. • Izvršni »vet IS SO Ljutomer je obravnaval tudi poročilo o nastali škodi v kmetijstvu In vinogradništvu zaradi poze-be In minulega neurja. Škodo, ki je nastala v letu 1977 in letos, cenijo na več kot 32,680 milijona dinarjev. Od tega znaša škoda v letošnjem letu 12.26 milijona dinarjev. Neurje s točo, Id je ljutomersko občino v glavnem obšlo, pa je povzroči, lo 3,68 milijona dinarjev škode. Izvršni svet je sprejel ustrezne ukrepe, s katerimi bodo pomagali prizadetim. Razpravljali so tudi o nujnosti uvedbe raketne obrambe pred točo, kot to že ;majo vinogradniki. Predsednik skupščine občine Murska So. ^oxalj» Ob nesreči v velenjskem rudniku Ob nesreči, id .je prizadela velenjski rudnik, so delovnemu kolektivu in svojcem umrlih poleg drugih poslali snžalne hrzo-Javke član predsedstev SFRJ in CK ZKJ Edvard Kardelj, predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, predsednik IS skupščine SR Slovenljp dr. Anton Vratuša, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik sveta Zveze sindikatov -Slo venije Vinko Hafner in podpredsednik sveta Zvez« sindikatov Jugoslavije Rade Galeb. Asfalt bodo »zlikali« Niš, 27. julija (Tanjug) — Odsek mednarodne ces+e pri Ražnju je poln Izboklin in lukenj zato je republiška skupnost za ceste sklenila, da bo vložila večja sredstva v popravilo tega dela ceste Niš—Beograd. Na znanem prelazu »Mečka« pri Ražnju dela poseben stroj za ravna-nje asfalta. V času popravil bo promet na tej cesti močno oviran. Republiška skupnost za ceste bo- v popravilo 15 kilometrov dolgega odseka ceste vložila okoli 2,5 milijona dinarjev, delo pa bo tako kot lani opravilo cestno podjetje Iz Niša. bata Karel Sukič pa je poudaril, da solidarnostna pomoč Slovenije nd le pomoč prizadetim kmetom, temveč je hkrati samopomoč širše družbenopolitične skupnosti. Znano je namreč, da Pomurje proizvaja več kot 25 odstotkov hrane za potrebe Slovenije. Zato bi zanemarjanje tega dejstva imelo lahko resnejše posledice tudi v prihodnjih letih. Občinska konferenca SZDL pa Je med drugim pohvalila tudi ekspeditivnost zavarovalnice. Id že izplačuje ocenjeno škodo ali akontacije. V akcijo so se vključila poleg drugih tudi sredstva javnega obveščanja, med njimi lokalni tisk in radi iška postaja. Tako je Vestnik priob. čil vrsto strokovnih nasvetov za kmete. Glasilo delovnih kolektivov ABC Pomurka, ki ga prejema tudi 18.C00 kmetov — kooperantov, je izšlo v posebni izdaji, v kateri seznanja kmete s strokovnimi ukrepi za sanacijo posledic neurja. Kmete pa dnevno obvešča o tekočih nalogah in o po+eku akoje tudi lokalna radijska postaja. BORIS HEGEDUŠ Bliže planskim ciljem V SRS bodo uresničevali program usmerjenega izobraževanja LJUBLJANA, 27. julija — Zbor uporabnikov in zbor iz-vajalcev skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije sta včeraj na ločenih sejah sprejela letošnji finačni načrt Izobraževalne skupnosti Slovenije. Določila sta nadalje, za katere domove bodo šla letos za gradnjo domov namenjena sredstva. Sprejela sta sklep o graditvi pedagoške šole v Ljubljani. Med drugim sta potrdila tudi že predhodno usklajen izbor objektov za letošnje sofinanciranje naložb v srednješolske objekte. Finančni načrt Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1978 predvideva prihodke v skupnem znesku 2.106,348.000 dinarjev in odhodke v enakem znesku. Programom izobraževanja tn usposabljanja za poklice je namenjenih 79.6 ti« vseh sredstev Iz prispevkov za usmerjeno izobraževanje. Posebne izobraževalne sku> no=ti bodo letos združevale 52,4"/« vrednosti vseh programov, izobraževalna skupnost Slovenije pa bo združevala 47.6 ti> za programe pedagoških Sol in gimnazij, zdrav-st. ven ih šol. pranmo-uoravnih ln administrativnih šol, umetniških in drugih šol, domov za učence in študente teh šol ter organizacij za izobraževane in usposabl iante otrok 1n mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Med drugim predvidevajo, da se bo zaradi povečanega vpisa učencev v srednje šol= z novim šolskim letom število oddelkov v sredniih šolah po večalo na okoli 60. V obrazložitvi finančnega načrta je med drugim zapisana tale pomembna ugotovitev, oziroma napoved: Upošteva- joč smernice družbenopolitičnih dokumentov bo Izobraževalna skupnost Slovenije s predloženim finančnim načrtom ter z gospodarno in racionalno porabo uresničevala dogovor eni program usmerjenega izobraževanja. J. S. Plin v jeklenkah bo dražji IS sprejelodlok: več]a razlika med proizvodno in prodajno ceno LJUBLJANA, 27. julija — Republiški izvršni svet je na današnji seji sprejel poseben odlok o razliki v ceni za tekoči naftni plin v prometu na debelo in na drobno, katerega končna posledica je podražitev plina (prop3n-bu-tan)v jeklenkah. Dan potem, ko bo odlok objavljen v Uradnem listu (proti koncu meseca), bo treba za 10 kilogramov plina v jeklenki odšteti 11,4 odstotka denarja več kot doslej. Na podlagi tega odloka se sicer proizvodna cena plina ne bo povečala, večja pa bo razlika med proizvodno in prodajno ceno. To razliko bodo pobrali distributerji plina, ki že dlje časa tožijo, da z zdajšnjo razliko med proizvodno in prodajno ceno ne morejo kriti vseh stroškov Na podlagi tega odloka bodo smele organizacije združe-nega dela, ki se ukvarjajo s prometom, oziroma prodajo tekočega naftnega plina na drobno, zaračunavati za plin v 5. 10. 15 in 35 kilogramskih jeklenkah pri vsakem kilogramu 3 dinarje več, kot pa velja proizvodna oena (do-sedaj so zaračunavale 2.45 di. narjov). kar pravzaprav pomeni, da bo vsak kilogram plina odslej dražji največ za 55 par. Za jeklenke, ki držijo 0.5, 1. 2 ali pa tri kilograme plina, bo vsak kilogram plina dražji za 70 par. Na ta način se bo podražil tudi plin za pogon avtomobilov (30 par pri litru). Več bodo morali za tekoči naftni plin odriniti tudi veliki potrošniki, sai se je razlika med proizvodno in prodajno ceno povečala od 13 na 15 odstotkov. JOŽE PETROVČIČ Brigada Bdečega Križa na Kozjanskem BISTRICA OB SOTLI, 27. Julija — Danes je na Kozjanskem obiskal brigado Rdečega križa Slovenije »Dr. Mladen Stojanovič«, predsednik republiškega odbora RK Slovenije Maks Klanšek. V brigadi, ki dela na tem območju že 12 dni, ]o sestavljajo zdravstveni ln socialni delavci, vzgojiteljice in tehnična enota. Notranje slabosti bremenijo krila našega letalskega prevoznika Predsednik IS skupščine SR Srbije Radoje Stefanovič Je dejal, da Je spor med Jatom in Petrolom opozoril na neskladja v letalskem prometu OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 27. julija — Nedavni spor med Jatom ln Petrolom je Javnost opozoril na nekatera odprta vprašanja v našem letalskem prometu. Na prošnjo beograjske »Politike« Je danes podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Srbije Radoje Stefanovič osvetlil nekatere vidike tega problema. — Te dni je bilo dosti govora o problemih letalskega prometa in našega največjega letalskega prevoznika, Jata. Kaj pravi k temu Izvršni svet skupščine Srbije? »Javnost in družbeni organi so bili s tem ponovno opozorjeni na to, da so v letalskem prometu in v Jatu številni problemi. katerih večina n) novejšega datuma ln ki bi jih bilo treba odločneje in uspeš-šene urejati,« je odgovori! Stefanovič. »V ta namen so na pobudo izvršnega sveta in republiškega sekretariata za promet nedavno pripravili poročilo o problemih, na katere zadeva ta organizacija združenega dela, to poročilo pa je bilo podlaga za razpravo na seji predsedstva skupščine Srbije« — O čem govori poročilo Jata? »Poročilo vsebuje Jalova stališča o pogojih gospodarjenja v letalskem prometu, poleg sedanjega tekočega poslovanja te organizacije po sanaciji izgub, dileme v zvezi z nadaljnjim razvojem in zah teve, ki jih JAT postavlja državnim in drugim družbenim organom. Premalo pa je v poročilu samoupravnih ocen o lasti nih slabostih, medtem ko se nekaterih predlogov in pobud držijo ostanki pojmovani iz minulih časov « »Zato so — poleg priznanja za dvig produktivnosti dela in dosežene uspehe v mednarodni konkurenci — na nedavni se- ji predsedstva skupščine rekli predstavnikom JAT, da po sanaciji izgub, odobritvi ugodno?tnih obresti na investicijske kredite, usmeritvi precejšnjega dela deviznih sredstev in drugih naporov ostalega združenega dela v republiki ne morejo računati s privilegiji niti s posebno republiško ali zvezno zaščito.« »Opozorjeni so bili na to. da se morajo predvsem opirati na lastne moči 1n samoupravno spora-zumevan ie z reprodukcijsko povezanimi organizacijami, kot so letališča, dobavitelji goriv, prometne tn turistične organizacije, drugi letalski prevozniki, kmetijsko letalstvo in drugi. Le po tej poti le mogoče nenehno zboljše-vati kakovost letalskopre-vneniških storitev in trai-neie zagotavljati rast dohodka temeljnih organiza Ci1 združenega dela v sestavi Ja,ta.« — Kaj bi lahko povedali o nadaljnji dejavno, stj In ukrepih Izvršnega svria na tem področju? »Izvršni svet, skupščine Srh»je bo v sentembru podrobneje proučil probleme le+alskega prometa. Glede na veMk razmik med potrebami šmokrga kroga uoora,brekov letal-akoorevozniških storitev in omejenimi možnostmi -Tata In drugih treh letalskih prevoznikov je ž» zdaj mogoče reč*. da te T-dro-epo važno, dognati to uskladiti interese rennhHk in nokrajin na področiu letalskega prometa z do- govorom o materialnem angažiranju vseh zainteresiranih«. »V ta namen te izvršni svet, Srbije te dni pred lagal pogovor predstavnikov republik in pokrajin, za katerega bo pripravil temelje družbenega dogovora, ki naj bi ga sklenili. Pričakujemo, da bodo zainteresirane organizacije in družbenopolitične skupnosti aktivno sodelovaje pri iskanju za vse spreiemllivih rešitev', ld bodo vpete v družbeni dogovor republik in pokrajin. Na podlagi tega bi tako JAT kot. tudi druge letalske prevozniške organizacije v naši državi lahko določile program svojega povezovanja ki razvoja.« »Tn naposled je pričakovati. da bodo bližnji pogovori v izvršnem svetu, razprava v zboru združenega dela skupščine Srbite kakor tudi dejavnost, družbenopolitičnih orga Tuzaett, ki jo usmerja, mestni komite ZK Beograda, neposredno pomagali Jatu v nrizadevantu. da bi us-pešneie premagoval svoje slabosti« »Vse to bo. upam. prispevalo. da bodo samoupravni odnosi v letalskem prometu še uspešneje izrinili ostanke etatistične miselnosti, neupravičeno politizacijo različnih interesov, izsiljene rešitve in pritiske,« je končal podpredsednik IS skupščine SR Srbije Radoje Stefanovič. FEDJA ZTMTC Turistična plimi Že zarana se je promet na Šentilju zgostil — Miličniki odlično urejajo gost promet — Semafori zdaj počivajo LJUBLJANA, 27. julija — Že danes je na glavnih zahodnoevropskih cestah, pa tudi na naših obmejnih prehodih, čutiti prve valove najmočnejše turistične plime v letošnji sezoni. Zaradi zaključka šolskega leta v nekaterih zahodnonemških pokrajinah se namreč odpravlja na počitnice glavnina dru- žin. Čeprav so na mejnem prehodu Šentilj pričakovali gne. čo šele proti večeru, se je na Šentilju promet zgostil že navsezgodaj, poroča naše mariborsko dopisništvo. Cariniki delajo noč in dan, odprti so štirje vstopni in trije izstopni pasovi, ob tem pa še trije vstopni in dva izstopna pasova za tovornjake. Menijo, da bo samo na Šentilju danes prestopilo mejo kakih 70 tisoč potnikov (včeraj jih je bilo 22 tisoč). Letos je severovzhodno Slovenijo samo v smeri sever — jug prešlo več kot pet milijonov motoriziranih potnikov, poroča Tanjug in dodaja, da so slovenski miličniki zelo dobro pripravljeni na turisti. čno plimovanje: promet se odvija hitro, kajti semafore so zamenjali miličniki. Po Tanjugovem poročilu so prometni miličniki v tem delu države doslej kaznovali zelo malo turistov — le tiste, ki so močno ogrožali varnost. Razen z Jadrana poročajo tudi iz znanih »celinskih« letovišč o novih rekordih. Ob Flitvičkih jezerih, denimo, je vse polno. Hotele so že davno zasedli večidel tujci, pa tudi na 20.000 hektarih turističnega naselja »Borje«, kampa »Med-vjedja« in drugih kampov ni niti enega prostorčka. Poleg stalnih gostov obišče Plitvice vsak dan približno 5.000 ljudi. Na obalah Dojrana, najtoplejšega jezera v Jugoslaviji (te dni 25 do 25 stopinj Celzija), letuje kakih 20 tisoč turistov. Tudi avgusta bo najbrž vse polno. Upanje za prazen prostor je samo v novem kampu »Ačikot« (500 mest v prikolicah in počitniških hišicah, 600 mest za šotore in zasebne prikolice). (Na 14. strani objavljamo podrobnosti o prometnih zagatah, ki se obetajo ob koncu tedna, v novi rubriki »Prometna napoved«. Prepustnice za tule turiste ŠENTILJ, — Na mejnem prehodu v Šentilju so letos poleti izdali skorajda 6.000 turističnih prepustnic, veliko več kot lani, poroča Tanjug. Turistične prepustnice izdajajo turistom, ki prihajajo iz držav, s katerimi Jugoslavija ni ukinila vize. Prijavljenih 650 nezaposlenih CETINJE. 27. Julija (Ta. njug) —. Pri skupnosti za zaposlovanje na Cetinju je trenutno prijavljenih okoli 650 ljudi. Med brezposelnimi je precej kvalificiranih delavcev ter delavcev z višjo in srednjo izobrazbo. Problem brezposelnosti je precejšen, a ne ta. ko resen kot kažejo številke. To lahko potrduno * dejst. votn. da tisti, ki so brezposelni. nočejo sprejeti vsakega dela. Navedeno trditev potrjuje podatek, ki so ga navedli r.a današnji seji zbora združene, ga dela skupščine občine Cetinje, da delovna organizacija Ribarstvo iz Rjeke Cmojevi-ča, ki je od Cetinja oddaljena 15 kilometrov, išče 45 delavcev, vendar se tam noče nihče zaposliti, čeprav delavcem poleg osebnega dohodka zagotavljajo tudi nadomestilo za prevoz na delo. Dolg „01111“ spisek V radovljiški občini 120 nezaželenih objektov — Če bo sprejet novi odlok, bodo morali porušiti kar 60 zgradb RADOVLJICA. 27. julija — V radovljiški občini Je ta ča« na (pisku nedovoljenih gradenj okoli 120 objektov. Da bi te »črne« težave, ki se vlečejo že leta dolgo končno uredili, (O delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica na osoji včerajšnji seji sprejeli osnutek odloka o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez dovoljenj v občini Radovljica. Osnutek bo v Javni razpravi do konca avgusta. Bistvo osnutka odloka Je v tem, da določa območja, kjer bi nedovoljene gradnje v celoti legalizirali, območja, kjer jih sicer ne bi legaliizirali, vendar pa objekti lahko ostanek), dokler se ne pojavi družbeni interes na tem območju ter območja, kjer Jo treba nedovoljene gradnje takoj odstraniti. S sprejetim odlokom bi bila tako znana merila, čeaar doslej ni bilo, pa Je zato prihajalo do zapletov in zastojev pri odpravi teh težav, na osnovi katerih bo pristojni občinski upravni organ lahko razvrstil objekte, ki so že ▼ uporabi, pa so brez lokacijskega dovoljenja, v tri kategorije. Po osnutku odloka morajo Objekti prve kategorije, ki lahko dohe lokacijsko dovolj e-n;e — takih je v občini okoli 40 — izpolnjevati tri pogoje: prvi pogoj« je, da so zgrajeni DELO Ct«v»l un^Hk ČGS Dalo: JAK KOPRIVC Odgovorni Brodnik »Dola.! BORIS DOLNIČAR hamostnlk glnnoga vodnika CCS Oalo: SLAVKO BEZNIK Pomočnik glavnoga urndnlkm VLADO JARC Uradniki, VILKO NOVAK (centralna redakcija). MIRO POČ (konvntarjll, VLADO SLAMBERGER lnotran|a politika). ALENKA MIŠIC (gospodarstvo). ANDREJ NOVAK (runa-ni« politik«). TIT VIDMAR (kultura). BRANKO SOSIČ fdopisništvo). EVGEN BERGANT lioort). BOGO SAJOVIC (kronika). FRANCE VREČAR (sobotna Drilogal. BOŽIDAR PAHOR. BOOGAN POGAČNIK (oosebne naloge). MIRO ZAKRA KEK (mentoretvol. JOGO ŽNIDARŠIČ Fotografij«). na območjih, ki se po določilih urbanističnega programa ali načrta urejajo z zazidalnimi načrti, pa ti še niso izdelani in sprejeti. Drugi pogoj je. da so oblikovani s krajini primemo arhitekturo, tretji pa, da ne motijo družbenih interesov izrabe prostora, ter da ne predstavljajo požarne ali drugačne nevarnosti. V drugi kategoriji so objekti, za katere ni moč izdati lokacijskega dovoljenja, vendar pa se njihova odstranitev lahko odloži, dokler izpolnjujejo dva zadnja pogoja. V občini Je le pet takih objektov. V kategorijo objektov, ki jih je trebe takoj odstraniti, pe so po osnutku odloka objekti, ki so zgrajeni brez dovoljenj na površinah, zavarovanih zaradi kmetijskega, goz. d&rskega, vodno-gospodarske-ga, spomeniškega ali naravovarstvenega Interesa. V radovljiški občini p« so po osnutku odloka taka območja: Podgora — pod Dobr-bo, Mežaklia v oeloti. Rčitno, Belska planina. Koprivnik, Gorjuše, Pokrove), Jel je. Za Jamniki. Konjščica, Uskovnica in Goška ravan — znotraj območij intenzivne kmetijske rabe, Voje, Vogar, planina Blato v Ukancu, ter Ribčev laz. Določila odloka naj bi veljala tudi za objekte, ki so bili najprej zgrajeni za kmetijske namene — kot stanovi in seniki — pa so Jih kasneje graditelji brez . predpisanih dovoljen) spremenili v stanovanjske ali počitniške hišice. Ce bi novi odlok sprejeli v predlaganem besedilu, bi bilo v radovl -iški občini v zadnji kategoriji, toi bi jih zadelo rušenje, približno 60 objektov. VLASTA FELC Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije J U B objavljamo javno licitacijo za prodajo fakturnega stroja znamke SOEMTRON (elektronski) Javna licitacija bo v torek. 1. avgusta 1978, ob 8. uri v sejni sobi DO JUB, Dol pri Ljubljani. Udeleženci licitacije imajo možnost predhodnega ogleda fakturnega stroja v delovni orgrnizaeiii. 5649 28. jnlij Danes je petek, 28. julija, 209. dan ▼ letu 198. Do konca leta je še 156 dni. Danes se spominjamo naslednjih dogodkov: 1971 — V Kartumu so usmrtili voditelja komunistične partije Sudana 4bd«»la Haleka Mahdžuba 1944 — Rdeča armada je osvobodila Brest-IJtovsk. 1948 — V Italiji je vlada maršala Badoglia razglasila razpustitev fašistične stranke in objavila, da nadaljuje vojno na strani Nemčije. 1943 — Na sej! Izvršnega odbora OF je Edvard Kardelj poročal o položaju in nalogah narodnoosvobodilnega gibanja po padcu Ital! lanskega fašizma. 1941 — Na drugem zasedanju vrhovnega plenuma OF so razpravljali o oboroženem boju proti okupatorju, o narodnem davku, o narodnem posojilu ln o ukrepih proti Izdajalcem. 1941 — V vaseh okoli Duvna so ustaši pobili 248 srbskih prebivalcev. 1914 — Avstroogrska je napovedala vojno Srbiji — začela se je prva svetovna vojna. 1897 — Umrl je slovenski pripovednik Janko Kersnik. 1876 — Črnogorci ln Hercegovci so pri Vučjem dolu premagali turško* vojsko. 1804 — Rodil se Je nemški filozof Ludwlg Andreas Feuerbach. 1750 — Cmrl Je nemški glasbenik Johann Sebastlan Bach. 1741 — Na Dunaju je umrl Italijanski komporltor Antonio Vivaldi. Združevanje in urejanje zemljišč V 17 občinah v ožji Srbiji akcija za združitev razdrobljenih posestev BEOGRAD. 27. julija (Tanjug) — Na območju sedemnajstih občin v ožji Srbiji se bo letos ponekod začelo, drugod pa nadaljevalo združevanje in urejanje zemljišč, s katerim naj bi med drugim odpravili meje med majhnimi in razdrobljenimi posestmi obdelovalcev zemlje. Ta akcija bo zajela okoli 75 tisoč hektarov zemlje.. To je pravzaprav šele začetek veliko obsežnejših del pri združevanju kmetijskih | zemljišč, saj republiški program združevanja kmetijskih zemljišč za obdobje 1978— 1980 predvideva združitev okoli 200.000 hektarov površin, v naslednjih dvajsetih letih pa še milijon hektarov. Zadružna zveza Srbije je predlagala ukrepe za pospeševanje te akcije, med katerimi se najpomembnejši nanašajo na iskanje sredstev oziroma dolgoročnih posojil, ustanavljanje posebnih organizacij za opravljanje teh nalog, zagotavljanje sredstev za odkup zemljišča in za selektivno udeležbo republike pri finaciranju teh del. Spočetje v epruveti LJUBLJANA, 27. julija — Vest o rojstvu deklice, ki Je bila spočeta v epruveti, je naglo obkrožila svet in sprožila najrazličnejše komentarje. Zdrav nlk dr. Primož Reš. stro kovnjak. ki se ukvarja z umetno oploditvijo v Inštitutu za načrtovanje dni žine v Ljubljani je vest. sprejel brez presenečenja: »Porod tako spočetega otroka je bil napovedan in tudi sicer ne pomeni, vsaj po tehniški plati, kakšnih posebnih dosežkov. Samo dejstvo, da se je tako spočet otrok srečno rodil pa seveda odpira povsem nove možnosti za reševanje problema neplodnosti pri ženah z ne prehodnimi jajcevodi,« je strnil misel ugledni zdrav nik in pojasnil: »Ne v številu ni ne v odstotkih ne morem povedati, koliko je žena, ki ne morejo roditi zaradi neprehodnih jajcevod rv. Metod, da bi jajcevode, ki so zaradi hudih vnetij ali drugih vzrokov neprehodni, pripravili do tega, da bi po njih lahko iz ovarija zdrknilo jajčece v maternico, je sicer veliko, vendar ostane veliko primerov nerešenih.« Pri najbolj trdovratnih primerih, ko se jajcevoda s klasičnim zdravije- DR. PRIMOŽ RES njem ni dalo razširiti, sc. se poskusili še kirurgi. Poskusi, da bi z delom sleipega črevesa nadomestili neprehodni jajcevod, se niso obnesli, niti se ni obnesla plastika, s katero sicer lahko zamenjajo okvarjeni del ožilja. Zena, ki je ostala neplodna zaradi neprehodnih jajcevodov, je bila kljub napredku kirurgije obsojena na neplodnost. Drugače je z neplodnimi moškimi. Ce je moški neploden, lahko žena še vseeno zanosi, saj je že dolgo znana metoda umetne oploditve s semenom darovalca. Danes imajo na In St.itutu za načrtovanje družine že kar precejšnjo banko moških semen, ohlajenih na minus 196 stopinj Celzija. Zakonca, ki zaradi moževe neplodnosti ne moreta imeti otrok, si lahko torej pomagata na tak način. Kadar pa je zakon brez otrok zaradi neplodnosti žene, zaradi neprehodnih jajce vodov, doslej v mnogih primerih ni bilo pomoči. Dr. Primož Reš pravi: »Ce primerjam oploditev s semenom darovalca ali pa morda celo posvojitev, potem moram reči, da ta metoda oploditve »v epruveti« vzbuja še najmanj pomislekov. Seveda PF- se Jo da, kot vsak napredek, na kateremkoli področju. Izrabiti. Dani so pogoji za »rasno« razmnoževanje, saj bi lahko neka »izbrana« ženska letno prispevala po 13 jajčec, ki bi jih oplodili z izbranim semenom in bi tako spočete plodove donosile druge ženske. Obstoja pa še cela vrsta drugih možnosti. Tako na primer se sama od sebe ponuja ideja, da bi lahko, če smo že seme, zamrznili tudi jajčeca. Morda tudi plod. ga shranili neomejeno dolgo in . .. Sicer pa se nekaj podobnega že dogaja na drugih področjih. Veterinarji že poskušajo prenašati pasme s celine na celino s prenosom zamrznjenih zarodkov . . .« JOŽE VETROVEC Uvoz avtomobilov ZIS sprejel odlok, ki spreminja pogoje — Uvoženega vozila poslej ni mogoče dve leti prodati ne podariti BEOGRAD, 27. Julija (Tanjug) — Zvezni izvršni svet Je na eadnji seji sprejel odlok, ki spreminja in dopolnjuje odlok o pogojita, po katerem lahko občani uvažajo motorna vozila. Poleg uvoza osebnih avtomobilov, tovornjakov in drugih motornih vozil, je po veljavnem odloku dovoljen tudi uvos kompletnih delov motor nih vozil, sestavljenih in razstavljenih. Zvezna uprava car rin pa Je ugotovila, da posamezni občani izigravajo to določbo ki uvažajo razstavljene dele. s katerimi potem kom-pJetirajo motorno vozilo. Po Olajšave za invalide BEOGRAD, 27. Julija (Tanjug) — Po veljavnem odloku so invalidi lahko uvažali osebna vozila a posebej konstruiranimi krmilnimi napravami, glede na telesno poškodbo. Carina pa ni priznavala vozil s avtomatskim menjalnikom ta vozila s posebej konstruiranimi krmilnimi napravami, čeprav so ravno ta vozila še clastl primerna za invalide. Predlagana sprememba odloka uvršča tudi vozila z avtomatskim menjalnikom med vozila s »posebej konstruiranimi krmilnimi napravami«. Veljavni odlok tudi ni omogočal invalidom uvažati standardnih vozil, s tem da bi Jim posebne krmilne naprave vgrajevale v Jugoslaviji domače organizacije združenega dela. Ker je vgrajevanje teh krmilnih naprav v državi precej cenejše, dopolnjeni odlok sedaj invalidom omogoča. da Izkoristijo to ugodnost. Dovoljuje jim namreč uvoziti klasično vozilo, 8 tem da posebne krmilne naprave vgradijo v Jugoslaviji. novem je prepovedano uvažati kompletne dele, ki so razstavljeni. Tudi določbo, ki je predpisovala, da občan ne more prodati iz tujine uvoženega motornega vozila, preden potečeta dve leti od dneva uvo-sa v državo, so posamezni občani izig avali tako, da so vozilo odprodali že pred tem rokom, s pretvezo, da so ga podarili. Dopolnjena določba se zdaj glasi, da pred potekom dveletnega roka »uvoženih vozil naši ljudje ne smejo prodajati niti kako drugače odtujevati«. Zvezna uprava carin Je opozorila na primere, ko posamezni občani želijo uvoziti posebna vozila, ki jih ni mogoče registrirati za promet na javnih cestah. To velja na tako imenovana vozila »go-cart«, ki so namenjena za tekmovanja na posebnih zaprtih stezah, ali že tako imenovana vozila »unimog«, ki opravljajo več delovnih operacij (obdelava zemlje, odstranjevanje snega in drugo). Obveljal Je sklep, da se vozila »go-cart« glede na nizko ceno in velikost uvažajo kot gospodinjski predmeti, vozila »unimog« pa kot kmetijski stroji. Veljavni odlok ne določa, kako naj carina ravna z vozili, ki so prispela na cari- To predvideva cenutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju prometa blaga in storitev in o sistemu ukrepov, s katerimi preprečujemo spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju. Prodajalci so po zakonu dolžni kupcu, ki čaka na dostavo blaga dalj kot 15 dni, plačati »ustrezne oziroma običajne obresti«. Zaradi te tor- no, a jih po naših predpisih občani ne morejo uvoziti. Odlok je bil zato dopolnjen s tem, da je treba v takih primerih ravnati po določbah carinskega zakona (204. člena): da carina uredi vrnitev vozila v tujino, z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru vozilo odvzeto. Po veljavnem odloku lahko občani, ki so bili določeni čas na delu v tujini, uvozijo motorno vozilo v državo v šestih mesecih od dneva, ko so se vrnili v domovino; po preteku šest mesecev avtomatično izgubijo to pravico. Dogajalo pa se je, da so poni razlogi« preprečili, da bi sameznim občanom »objektiv-uveljavili pravico, ki jim jo omogoča zakon. To velja predvsem za primere bolezni in za primere, ko pride do zamude v dobavi vozila, čeprav plačanega, ipd. Dopolnitev odloka zdaj omogoča občanom, da v upravičenih razlogih kljub prekoračenem roku lahko uvozijo vozilo, seveda če priložijo potrebne do- mulacije Je konec minulega leta prišlo do nesporazuma med zveznim tržnim inšpektorjem in proizvajalci oziroma prodajalci avtomobilov. Zvezni tržni inšpektor Je sodil, da so »ustrezne« obresti enake obrestim, ki jih občani dobijo za hranilne vloge In ki zdaj znašajo 7,5 odstotka. Takšnega mnenja sta bila tako zvezni sekretar za tržišče in cene kot Narodna banka Jugoslavije, to pa Je Manj črnega premoga, več lignita Že štiri leta vztrajno pada poraba rjavega in črnega premoga BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — 2e četrto leto se proizvodnja in poraba rjavega in črnega premoga manjša. Hkrati pa je za lignit, vsj v obdobju od septembra do februarja, veliko povpraševanje, kupuje ga predvsem združeno elektrogospodarstvo. Iz meseca v mesec ugotavljajo, da se premog težko uveljavlja na trgu, zato je edini izhod zmanjšati pro. izvodnjo. V šestih mesecih so nakopali 251.000 ton črnega premoga, se pravi 5.000 ton ali dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Rudniki rjavega premoga pa so v prvem polletju nakopail 4,450.000 ton, kar je za 20.000 ton ali za 0,4 odstotka manj kot leta 1977. Gospodinj stva in ustanove le občasno uporabljajo ta premog, predvsem za centralno ogrevanje, videti pa je, da bo industrija postopoma to gorivo opustila, saj daje prednost naftnim derivatom. potrdil tudi zvezni izvršni svet že januarja letos. In vendar vsa ta avtoritativna mnenja niso dovolj, da bi prepričali nekatere proizvajalce in prodajalce (zlasti avtomobilov), saj še vedno izplačujejo manj kot 7,5-odstotne »čakalne obresti«. Po zakonu je samo skupščina SFRJ prisotna zagotoviti avtentično razlago, kar je tudi storila s predlaganim osnutkom zakona. Tako bodo jeseni, ko bo zakon sprejet, vsi proizvajalci morali izplačevati 7,5-odstotne »čakalne obresti«. kaze. Obresti po zakonu Prodajalci motornih vozil in drugega blaga bodo morali plačevati takoimenovane 7,5-odstotne čakalne obresti BEOGRAD. 27. julija (Tanjug) — Kmalu bo tudi z zakonom določeno, da so prodajalci avtomobilov in drugega blaga dolžni plačati kupcu 7,5-odstotne obresti, če mu bodo blago dostavili kasneje kot v 15 dneh. Od vsepovsod Med nebom in zemljo ST. LOVIŠ, 27. julija — Štiri ure je trajalo dramatično reševanje obiskovalcev zabavišča, ker so se nenadoma ustavile gondole ki visoko nad zabaviščem prevažajo obiskovalce. Ena izmed gondol je celo treščila na tla — 20 metrov globokega padca niso preživeli trije ljudje. Do nekaterih gondol, ki so obvisele dobrih 40 metrov visoko, je bilo prav težko priti; reševalne ekipe so morale poleg gasilskih lestev uporabiti celo naprave za reševanje lz potopljenih podmornic. Telefoto: UPI Na Hrvaškem zmanjkuje krvi ZAGREB, 27. julija — Zaradi pomanjkanja krvi operirajo v zagrebških bolnišnicah samo zelo nujne primere. katerih pa je zaradi številnih prometnih nesreč iz dneva v dan več. Prejšnji teden so v kliničnem bolniškem centru Rebro potrebovali kar 70 litrov krvi, kolikor Jo v normalnih okoliščinah potrebujejo vse zagrebške bolnišnice skupaj. Zaradi povečane porabe lahko krije zavod za transfuzijo samo 50 odstotkov potreb bolnišnic. Podobno Je tudi v drugih hrvaških mestih, najbolj kritično pa je v bolnišnicah na jadranskem območju. Rdeči križ Hrvaške te dni prek radia in televizije stalno poziva prostovoljne krvodajalce, občinske organizacije Rdečega križa pa bodo ta teden poslale svoje ekipe za transfuzijo v delovne organizacije. Tri nesreče v štirih urah TEHERAN, 27. Julija (AP) — V treh prometnih nesrečah, ki so se nocoj pripetile v komaj štirih urah, je umrlo trinajst ljudi, ranjenih pa je bilo 62 oseb. Najhujša nesreča se je pripetila 150 kilometrov zahodno od Teherana, kjer se je avtobus zaletel v osebni avto, pri čemer sta se obe vozili vneli. V trčenju Je bilo osem mrtvih, 34 pa ranjenih, pet ponesrečencev s hujšimi opeklinami so takoj prepeljali v bolnišnico. Na mostu nedaleč od Teherana sta trčila tovorna vlaka. Nesreča je zahtevala tri življenja. Železniška proga, ki povezuje južni in srednji Iran, Je bila zaprta za promet. V tretji nesreči, ko se Je avtobus zaletel v steber mostu na vzhodni vpadnici glavnega mesta, je bilo ranjenih 28 ljudi. Trije bratje umrli ped ruševinami KAIRO, 27. jul. (UPI) — Kairska policija je sporočila, da se je v delavski četrti včeraj porušilo staro štirinadstropno poslopje. V nesreči so uim.U trije bratje, stari od pet do dvanajst let. Reševalcem je uspelo rešiti iz ruševin 28 stanovalcev. V zadnj.h treh dneh je to že druga nesreča te vrste, ki se je pripetila v kairskem delavskem naselju. Grič so mu ukradli PESCARA, 27. Julija — Ce komu ukradejo avto, je vsakdanja vest, ki le poredkoma zaide v časopise, če pa komu ukradejo grič, je že senzacija. To pa se je pripetilo lastniku nekega zemljišča v predmestju Pescare, ki Je neprijetno presenečen opazil, da so mu ponoči z ba-gerji in tovornjaki lepo zgladili grič, zamljo pa odpeljali. »Neusmiljeni« ameriški prometniki PARKERSBURG, 27. Julija — V tem mestu v Zahodni Virginiji (ZDA) so na glavni železniški progi Vzhod—Zahod prometni policisti blokirali tovorni vlak s petimi dizelskimi lokomotivami, ki je pred tem za borih pet minut zaprl cestni prehod. Strojevodja v začetka ni hotel iz svoje kabine, da bi mu policisti »Izročili« kazenski listek za prekršek, ki ga je naredil, menda je celo pomišljal, da bi pognal lokomotivo in porinil policijski avto v reko Ohio (vlak so namreč blokirali tik pred mostom čez reko), vendar je potem, ko so prišli višji uslužbenci železniške kompanlje in ko Je slak zaradi blokade stal že skoraj po! are, strojevodja le sprevidel, da tudi s petimi lokomotivami ne more skozi vi zakonskih predpisov. Sprejel je kazenski listek, nakar Je lahko takoj odpeljal čez Ohio River. Telefoto: UPI Avtobusa trčila, dvajset mrtvih LUSAKA, 27. jul. (Reuter) — V bližini mesta I.uapula na severu Zambije sta trčila avtobusa, pri čemer je bilo 20 ljudi mrtvih, več kot 60 pa ranjenih. rolici.|a je sporočila, da so nekateri ranjeni potniki v kritičnem stanju. Tajfun divjal nad Hongkongom HONGKONG, 27. jul. (AFP) — Včerajšnji tajfun »Agnes«, ki Je zajel Hongkong, je poškodoval 145 ljudi. Petintrideset oseb so odpeljali v bolnišnico. Poročil o škodi še niso objavili, čeprav so ekipe vso noč čistile ulice. Na nekaterih območjih je padlo celo 190 milimet-trav dežja, gasilci pa so imeli trikrat več dela kot običajno. Romanja nostalgikov BERCHTESGADEN, 26. Julija (UPI) — V obdobju, ko po zahodni Evropi ponovno oživlja nacizem In tudi najmlajše generacije nacistov včasih kar odkrito nastopajo z nacističnimi simboli, je svojevrstna »romarska pot« postala tudi Hitlerjeva rezidenca v Obersalzbergu, kamor pride na leto tudi po 200.000 ljudi. »Romarske skupine«« nacističnih nostalgikov si potem ogledujejo, kaj je ostalo od Hitlerjevega gorskega pribežališča. Na sliki: konvoj avtobusov, ki pelje na Obersalzberg. Telefoto: UPI Pomladitve v Sovjetska pribaltska republika Estonija ima novo vodstvo— Sekretar Karlo Vaino, predsednik prezidija Kabin OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 27. julija — Sovjetska pribaltska republika Estonija, po mnogih kazalcih najbolj razvita v ZSSR, je na včerajšnjem plenumu v Taliinnu dobila novo vodstvo: prvi sekretar republiške partije je postal 55-letni Karlo Vaino, predsednik prezidija vrhovnega sovjeta republike pa 73-letni Johannes Kabin. Na plenum je prišel iz Moskve sekretar CK KP SZ Ivan Kapitonov. Partijski vrh Estonije se ni zamenjal malone cela tri desetletja. Od 1950 naprej je bil namreč prvi sekretar estonske partije Johannes Kabin, ki je imel doslej med republiškimi partijskimi voditelji v ZSSR najdaljši staž. Z imenovanjem za predsednika prezidija republiškega vrhovnega sovjeta je Kabin zdaj postal tudi eden izmed 14 namestnikov Leonida Bre-žnjeva v njegovi funkciji šefa sovjetske države. Do spremembe v republiškem vrhu je prišlo potem, ko je maja letos iznenada preminil 58-letni predsednik prezidija Artur Vaader, ki je pred dvema letoma sprejel v goste prvo slovensko skupščinsko delegacijo in tako odprl pot sodelovanja med republikama ob Baltiku in Jadranu. Novi prvi sekretar republiške partije Karlo Vaino se je rodil leta 1923 in je po poklicu elektroinženir. Končal je najprej inštitut elektromeha-nike, nato pa visoko partijsko šolo pri CK KP SZ. Mi- nulih 18 let je bil eden izmet sekretarjev CK KP Estonije. Kot so uradno sporočili, ima bogate izkušnje z delom v industrijskem sektorju in pa v različnih partijskih organih. Imenovanje skoraj dvajset let mlajšega Vama na mesto dozdajšnjega prvega sekretarja sodi po vsem sodeč v prizadevanja po določeni pomladitvi partijskega vrha republike. V tem duhu je prišlo do spremembe že marca lani, ko so na plenumu namesto upokojenega Ušaneva imenovali za novega sekretarja CK KP Estonije 50-letne-ga Arnolda Riiiitela. Novi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta republike Johannes Kabin se je rodil leta 1905 v kmečki družini in je do vojne delal v Leningradu, najprej kot delavec, nato pa kot partijski funkcionar. Od leta 1941 je delal v partijskih organih Estonije, sprva kot eden izmed sekretarjev, od 1950 pa kot prvi sekretar CK KP Estonije. Bil je član CK KP SZ od 19. do zadnjega, 25. kongresa KP SZ, medtem ko novi prvi sekretar ni ne član ne kandidat za člana centralnega komiteja sovjetske partije. Imenovali ga bodo najbrž na jesenskem plenumu CK KP SZ. Včerajšnji plenum CK KP Estonije sicer sodi v serijo republiških plenumov, ki jih sklicujejo v tem času in na katerih obravnavajo sklepe nedavnega julijskega »kmetijskega plenuma« CK KP SZ, na katerem je Brežnjev pozval k odločnemu odstranjevanju napak na kmetijskem področju. Tudi estonski partijski plenum je bil v tem pogledu zelo kritičen, zlasti kar zadeva stanje v živinoreji, poglavitni kmetijski panogi v republiki. Ostro so kritizirali voditelje tistih posestev, ki lani niso izpolnili plana o prodaji mesa drža. vi. Na plenumu so postavili nove visoke naloge za povečanje proizvodnje mesa, hkrati pa so odkrito spregovorili o osebni odgovornosti posameznikov Poleg dozdajšnjega prvega sekretarja Kabina je na plenumu govoril tudi sekretar CK KP SZ Ivan Kapitonov, kar priča, da je šlo za odkrito in odgovorno razpravo. TIT DOBERSEK Etiopski poskusi za mirno rešitev Podpolkovnik Bajih: »Stiki z Eritrejci so se končali s polomom« ADIS ABEBA, 27. julija (Tanjug) — Član etiopskega političnega vodstva polkovnik Berhanu Bajih, ki je zadolžen za zunanje zadeve, je včeraj Izjavil: »Etiopija je večkrat skušala na pogajanjih z eritrejskimi skupinami najti miroljubno rešitev problema, vendar so Jo povsod zavrnili«. Podpolkovnik je dan pred objavo sporočila, da je druga divizaja prevzela nadzorstvo nad več mesti in večjim delom eritrejskega ozemlja, govoril na seminarju v mestni hiši v Adis Abebi. Med drugim je povedal, da je vojaška vlada pred kratkim »navezala trojne stike s secesio-nisti, da bi se dogovorili o pogajanjih, vendar se je vse končalo z neuspehom.« Kot se Je zvedelo, predstavniki Eritreje in Etiopije na sestanku OAE v Kartumu niso imeli medsebojnih stikov. Britanska vfada odpovedala gostoljubje enajstim Iračanom, iraška vlada je včeraj odgovorila z izgonom desetih LONDON, 27. julija (Tanjug) — Odločitev londonske vlade, da odpove gostoljubje enajstim Iračanom, med katerimi je tudi osem diplomatov, bo še bolj zaostrila že sicer hladne odnose med Veliko Britanijo in Irakom. Med »nezaželenimi« Iračani, ki so jim ukazali, naj zapustijo Veliko Britanijo do naslednjega ponedeljka, je tudi iraški konzul, vojaški, gospodarski in kulturni ataše in tretji sekretar iraškega veleposlaništva v Londonu. Izgnali so tudi tri uslužbence, ki so delali v predstavništvu iraške letalske držbe in Iraške banke v Londonu. Domnevajo, da je sklep Fo-reign Officea o izgonu iraških diplomatov povezan z okrepljeno »teroristično dejavnostjo arabskih skrajnežev« na britanskih tleh. V zadnjem letu je bil London prizorišče več krvavih obračunov med Arabci. Aprila lani so sredi Londona ubili bivšega premiera Severnega Jemena Al-Hadlarija, januarja letos so tukaj ubili uradnega predstavnika PLO Hamamija, pred dvema tednoma pa so v zahodnem Londonu sredi belega dne streli iz revolverja prerešetali bivšega iraškega premiera generala Al-Naifa. Iz strahu pred terorističnimi napadi je nedavni ameriško-egiptovsko-iz-raelski sestanek namesto v Londonu potekal v dobro zastraženem dvorcu Leeds. Odnosi med Londonom in Bagdadom so že lep čas izredno napeti. Do zadnjega diplomatskega izgreda je prišlo minuli mesec, ko so, kot je pisal britanski tisk, v Bagdadu pretepli nekega britanskega diplomata. Velika Britanija je zahtevala, da Irak to po;asni In se opraviči, vendar, kot zatrjujejo, ni dobila odgovora. V zadnjih desetih letih so bili diplomatski odnosi med Londonom In Bagdadom že dvakrat prekinjeni. Bagdad je prvič prekinil odnose z Londonom leta 1967, naslednje leto pa jih je obnovil. Odnose so znova prekinili leta 1971 in jih čez tri leta spet obnovili. Kot je danes v Londonu sporočila neodvisna televizijska družba -TTN, sklicujoč se na iraško tiskovno agencijo, so desetim britanskim diplomatom v Bagdadu ukazali, naj v sedmih dneh zapustijo Irak . Kot poroča ITN, je vzrok za sklep oblasti v Bagdadu o izgonu desetih britanskih diplomatov iskati v dejstvu, da je britanska vlada izgnala 11 iraških državljanov. Britanski veleposlanik v Bagdadu pa je, kot poroča Reuter, povedal, da je Foreign Office obvestil, da je med izgnanimi diplomati svetnik veleposlaništva, vojaški ataše in več sekretarjev za komercialna in trgovinska vprašanja. Preostala dva izgnanca sta direktor letalske družbe »British Airways« v Bagdadu in pomočnik. Avstrijci zahtevajo Wagnerja Leta 1942 je pomagal ubijati starejše in duševno bolne ljudi BRASILIA, 27. julija (AP) — Avstrija je zahtevala od Brazilije naj ji izroči Gusta-wa Franza Wagnerja in se tako pridružila ZRN in Poljski, ki sta že vložili zahtevo po izročitvi tega nacističnega zločinca. Avstrijska zahteva temelji na dejstvu, da je bil Wagner od 1940. do 1942. leta član »tehničnega osebja« nekega koncentracijskega taborišča, kjer so množično ubijali starejše in duševno bolne ljudi. To taborišče je bilo v avstrijskem mestu Hartheim, »vendar ni znano, ali je kdo od taboriščnikov preživel, kajti informacije o tem taborišču so bile velika skrivnost«. Zahodnonemška in poljska zahteva po izročitvi Wagner-ja temelji na ugotovitvi, da je kriv smrti vsaj 150000 ljudi v koncentracijskih taboriščih Sobibor in Treblinki. S teleprinterja* Kitajska delegacija obišče Malto VALLETTA, 27. julija — V soboto bo prispela na uradni obisk na Malto kitajska delegacija pod vodstvom podpredsednika državnega sveta LR Kitajske Keng Piaa, je sporočila malteška radiotelevizija. To bo prvi obisk tako ugledne kitajske delegacije na Malti po letu 1972, ko sta obe državi navezali diplomatske stike. Odkar imata diplomatske odnose, Je Kitajska dala Malti precejšnjo finančno in gospodarsko pomoč, vštevši tudi brezobrestni kredit 17 milijonov funtov šterlingov. Cene v državah EGS BRUSELJ, 27. julija (AP) — Evropska gospodarska skupnost je sporočila, da so lani cene v okviru skupnosti narasle najmanj v zadnjih petih letih. V letošnjem juniju so se zvišale za 0,6 odstotka, prav toliko pa tudi prejšnji mesec. Od lanskega do letošnjega junija so cene poskočile za 7,2 odstotka. Odstavljen ugandski finančni minister LONDON, 27. julija (Reuter) — Ugandski finančni minister brigadir Moses Ali je bil odstavljen s tega položaja in izključen iz armade. To je objavil radio Kampala v oddaji, ki so jo ujeli v Londonu, s pojasnilom, da je bil finančni minister odslovljen zaradi zlorabe oblasti in položaja. Trgovinski primanjkljaj ZDA WASHINGTON, 27. julija (Reuter) — Po podatkih ministrstva za trgovino je bil trgovinski primanjkljaj v ZDA v Juniju mesecu najnižji v zadnjem letu dni, znašaj je 1,6 milijarde dolarjev. Angolska delegacija v Zaire KINSHASA, 27. Julija — Zairska agencija AZAP je od poučenih krogov v Kinshasi izvedela, da bo jutri prispela v zairsko glavno mesto ugledna delegacija LR Angole. Angolski predstavniki bodo v pogovorin z zairskimi državniki določili pogoje, pod katerimi bi v Kinshasi odprli reprezentativno angolsko predstavništvo. Žito iz arabskih držav KAIRO, 27. Julija (Mena) — Arabska liga je pozvala svoje članice, da naj povečajo pridelek žita vsaj za 10 milijonov ton na leto, tako da bi lahke same krile čimveč svojih potreb. Strokovnjaki arabske lige menijo, da bi morale arabske države same zagotoviti vsaj dve tretjini žita za domače potrebe, medtem ko arabski svet zdaj pridela le nekaj nad tretjino tega, kar porabi. Ogorčenje v Grčiji ATENE, 27. Julija (Tanjug) — Vsa grška Javnost Je ogorčena nad sklepom ameriškega senata o preklicu embarga za prodajo orožja Turčiji. Vladni krogi kakor tudi opozicija menijo, da bo odločitev senata ZDA negativno vplivala na bodoče grško-ameriške odnose. Nadnacionalne družbe navijajo cene — Vitamin C: v Veliki Britaniji 2,4, v BRUSELJ, 27. julija (Tanjug) — Evropska gospodarska skupnost velikokrat opozarja na »škodljivo« dejavnost nadnacionalnih družb, v resnici pa z njimi živi v nekakšnem sožitju. Na sedežu EGS od časa do časa objavijo tudi nekatere podatke o delovanju teh družb. Tako so tukajšnjo javnost pred kratkim seznanili z »delnim poročilom« o »navijanju cen« nadnacionalnih družb v trgovini z zdravili. »Navijanje« cen je zaslediti zlasti v trgovini z vitamini in antibiotiki z nerazvitimi državami, pa tudi na trgu »razvitih«. Naj navedemo nekaj podatkov iz »delnega poročila«. V veliki Britaniji je mo- Brazilija: „ne prodajamo orožja hunti" Povod za demanti je obtožba Edvvarda Ken-nedyja v kongresu BRASILIA, 27. julija (Tanjug) — Brazilsko zunanje ministrstvo je odločno zanikalo trditev ameriškega senatorja Edvvarda Kennedyja, da Brazilija prodaja orožje čilski hunti. Predstavnik brazilskega zunanjega minisrstva je izjavil, da je ameriški senator očitno zelo slabo poučen. Brazilija ni nikoli posredno ali neposredno prodajala orožja Čilu, pa tudi ni bila pot, po kateri naj bi se čilski režim posredno oskrboval z ameriškim orožjem. Ameriški senator Kennedy je opozoril kongres, da se čilska hunta navzlic bojkotu posredno oskrbuje z ameriškim orožjem prek nekaterih držav, tako na primer prek Brazilije goče kupiti kologram C vitamina za 2,40 dolarja, ista ameriška nadnacionalna družba pa ga prodaja Indiji po deset dolarjev za kilogram. Antibiotike na tetracifclinski osnovi, ki jih je v zahodni Evropi moč kupiti za 24 do 30 dolarjev, prodajajo v Indiji, Pakistanu in Kolumbiji po 100 do 270 dolarjev. Enega najbolj iskanih farmacevtskih izdelkov na podlagi pol-sintetičnega penicilina, tako imenovani »policilin«. Ki ga državam v razvoju Indiji 10 dolarjev izdeluje neka britanska nadnacionalna družba, prodajajo v Braziliji za 41,85 dolarja, v ZDA pa za 21,84 dolarja. Poročilo navaja tudi nekatere »podvige« nadnacionalnih družb v Evropi, tokrat z »imenom in priimkom« tvrdk. Angleška podružnica švicarske družbe »Roche« ie od iste družbe kupila surovino za proizvodnjo pomirjeval (valij in librij) po ceni od 370 do 922 funtov. Istočasno pa je bilo v Italiji mogoče kupiti isti surovini za 9 oziroma 20 funtov! Razliko so seveda plačali angleški kupci, ki bodo po tem »odkritju« prav gotovo zaužili dodatno dozo pomirjevalnih tabiet! lllllllllllllMIIIIIMIIII!IIIIIIIIIM!lllllllil]|li!lillllllllllllMIMI!lll]||||l!llil!lllllllllll!l!ll![!lllllll!IIIT ČGP DELO • •9« •• g®«® TOZD PRODAJA •o ••••»se* IN RAZŠIRJANJE ČASOPISOV vabi izkušenega, dinamičnega sodelavca za VODENJE PODRUŽNICE »DELO« LJUBLJANA od katerega pričakujemo, da ima: — višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — tri do štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela — vozniški izpit B kategorije in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v času trimesečnega poskusnega dela PREMISLITE ter pošljite svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela kadrovski službi CGP DELO, Tomšičeva 1 — v 15 dneh po objavi razpisa. Okrepiti življenjsko moč Govorniki v prvem detu splošne razprave na beograjski konferenci so poudarjali predvsem potrebo po okrepitvi akcijske solidarnosti neuvrščenih BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Splošna razprava na mlniatrstd konferenci neuvrščenih držav Je v polnem teku. Že sinoči se Je na govorniški tribuni zvrstilo enajst govornikov. Prvi Je nastopil zunanji minister Srt Lunke A. C. S. H amid, za njim indijski zunanji minister A. B. Vadžpaj (povzetka njunih govorov smo objavili že v včerajšnji številki) za njima pa so se zvrstili Se predstavniki Iraka, Tanzanije, Gane, Peruja, Kuvajta, Jamajke, Bahreina, Jemenske arabske republike tn Pakistana. Irak: Spore moramo reševati po mirni poti Iraški državni minister za zunanje zadeve Saadun Ha-madi Je najprej izrazil zaskrbljenost svoje države zaradi poslabšanja mednarodnega položaja, posebej še zato, kor so nekatere neuvrščene države postale tarča medsebojnega kosanja med su-persi.ama, kakor tudi zato. ker so izbruhnili spopadi med posameznimi neuvrščenimi državami. Hamadl se Je potem zavzel za to, da bi »si mi vsi resno prizadevali, da bi se izognili konfliktom in Jih razreševali na miroljuben način«. Največji del svojega govora pa Je posvetil Bližnjemu vzhodu, pri čemer Je poudaril, da je zgibanje neuvrščenih neizpodbitno dalo veliko podporo upravičenim zahtevam Palestine in neodtujljivim pravicam njenega naroda«. Hama-di pa Je opozoril na to, da palestinsko ljudstvo Se ni uresničilo svojih pravic in obsodil Je »podporo imperializma. posebno Se ameriškega, sionistični tvorbi«. Iraški minister Je tudi pozval h krepitvi podpore oboroženemu osvobodilnemu boju tistih afriških narodov, ki so še vedno vkovani v suženjske okove. Prav tako je opozoril tudi na »naraščajoči pritisk imperialističnih držav na nekatere neuvrščene države, s ciljem, da bi obnovili svoje nekdanje imperialistične pozicije«. Hamadi se je na koncu odločno zavzel za krepitev in razširitev sodelovanja med neuvrščenimi državami, posebno Se na gospodarskem področju. Tanzanija: Veljavnost načel se ni spremenila Minister v ministrstvu za zunanje zadeve Tanzanije Mo-hammad AH Foum se je zahvalil predsedniku Titu za njegov včerajšnji govor. Id predstavlja, kot je rekel, spodbudo tudi za delo te konference ln gibanja neuvrščenih nasploh. Foum je zelo obširno obrazložil stališče svoje države glede poskusov in želja nekaterih, da bi gibanje neuvrščenih razpadlo, ln to ravno zato. ker je bilo to gibanje brezkompromisno v boju za pravičnost, mir. varnost ln miroljubno sodelovanje. Zato Je naša sveta dolžnost. Je poudaril Foum. preprečiti, da bi se kaj takega zgodilo. Govornik je ocenil, da Je sedanji mednarodni položaj precej resen, potem pa Je izjavil, da neuvrščene države »sprejemajo izziv in se zavedajo svoje vloge pri iskanju rešitev za vse probleme svetovne skupnosti.« Neuvrščene države zavračajo in obsojajo vojaške bloke, ki zaostrujejo mednarodni položaj in povečujejo napetost, prav tako pa so neuvrščeni zoper ideologije. ki jih nekateri vsiljujejo drugim, je rekel Foum, ki je potem ocenil, da se veljavnost načel neuvrščenih ni spremenila, čeprav so se morda spremenile okoliščine, v katerih zdaj neuvrščene države delujejo. Po Foumovi oceni se je mednarodna napetost prenesla iz Evrope v Azijo, Afriko in latinsko Ameriko. Foum Je posebej opozoril na to, da je Indijski ocean postal prizorišče tekmovanja velikih sil. Govoril je tudi o problemih afriškega juga, Zimbabveja, Namibije, o spopadih med posameznimi članicami gibanja, o razorožitvi ter o potrebi krepitve boja za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Gana: Kaj lahko store neuvrščeni za razrešitev problemov? Ganski minister za zunanje zadeve polkovnik R. J. A. Fe-li je poudaril, da je beograjska konferenca zelo pomembna, ker se odvija v ozračju napetih mednarodnih odnosov, Udeležencem tega sre- čanja se postavlja naloga, sodi minister Fell, da pozorno proučijo, kako bi lahko gibanje neuvrščenih sedaj prispevalo k razreševanju problemov, s katerimi se sooča svet. Minister Feli je poudaril, da imajo neuvrščene države suvereno pravico zahtevati pomoč iz tujine v kakršnikoli obliki, pri čemer pa morajo paziti, da ne bi s tem ogrozile lastne neodvisnosti ali omogočile tujim Ideologijam in neokolorriallstičnim vplivom, da bi ozemlja neuvrščenih držav spremenili ▼ prizorišče boja za prevlado med velikimi silami. Minister Fell je ponovil predlog ganske vlade, naj bi ustanovili »ad hoc« komite držav članic gibanja neuvrščenih, ki bi posredoval med sprtimi stranmi. Ganska vlada v celoti podpira patriotsko fronto Zimbabveja, ki je po njenem mnenju edino avtentično osvobodilno gibanje v Zimbabveju, je nadaljeval Feli. Predlagal je, naj bi ministrska konferenca v Beogradu zahtevala. naj ZDA spoštujejo embargo v trgovini z rasističnim režimom lana Smitha. Poudaril je tudi, da pristanišča v zalivu Wa’.vis nikakor ni mogoče obravnavati drugače od drugih delov namibijskega ozemlja in pozval zahodne države, naj pritisnejo na Južno Afriko, da bi odnehala od nezakonite zahteve po tej luki, ld je ključnega pomena za namibijsko gospodarstvo. Peru: Odločna privrženost Titovim načelom »Peru ponovno potrjuje odločno privrženost stališčem, ld jih je tolikokrat obrazložil maršal Tito, ustanovitelj gi- va najpomembnejša zgodovinska osebnost, glede obrambe neodvisnosti in samostojnostjo neuvrščenosti. Za nas je to hkrati zavračanje vseh poskusov, da bi inspiracijam, ki jim danes sledi naše gibanje, od zunaj ali od znotraj, vsili-U tuje težnje in smotre.« To Je izjavil vodja perujske delegacije Julio Ego Aguirre v splošni razpravi in opozoril, da je »Peru prepričan, da je moč gibanja v enotnosti in solidarnosti«. Vsak odmik od te linije neposredno škoduje verodostojnosti, doslednosti ter moralni in politični avtoriteti gibanja,« je rekel Aguirre. Perujski predstavnik Je posebej poudaril, da je »Peru po prepričanju neuvrščena država in kot taka ne 2eH vsiljevati svojih stališč in tudi ne služiti ciljem, ki niso cilji gibanja«. Opozoril je, da se gibanje sooča z manevri, katerih cilj je speljati neuvrščene države z začrtane poti, jih razcepiti in oslabiti. Po perujskih ocenah odlaganje pri izvrševanju skupnih ciljev gibanja zaradi partiku-larističnih interesov škoduje boju neuvrščenih držav in slabi njihovo sposobnost na ključnih frontah skupne akcije — na frontah varnosti, jaz-oroževanja, razvoja in miru. Perujski delegat Je tudi opozoril. da je treba nujno okrepiti boj za izgraditev r.ore mednarodne gospodarske ureditve in razorožitev, kar sta najpomembnejši nalogi gibanja neuvrščenih in demokratičnih sil nasploh. Kuvaft: Gospodarski dialog teče prepočasi Podpredsednik vlade in zunanji minister Kuvajta Sabah al Ahmed al Sabah je Izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanega položaja v svetu in še posebej zaradi težav v gibanju neuvrščenih. Hkrati pa je izrazil upanje, da bo beograjska konferenca prinesla pozitivne rezultate, zato da bi se »okrepila življenjska moč gibanja in da bi se neuvrščene države z združenimi močmi postavile po robu tujim silam«. Podpredsednik kuvajtske vlade je posebej opozoril na dejstvo, da se »prepad med razvitimi ln nerazvitimi državami še širi«. Ocenil je, da dialog za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve poteka prepočasi, ker razvite države niso pokazale prave volje za sodelovanje. Al Sabah je te dl obžaloval, ker sklad za gospodarski razvoj neuvrščenih držav »še de- luje, ker se je doslej včlanilo vanj samo Štirinajst držav«. Zato je pozval druge članice gibanja neuvrščenih, naj se pridružijo temu skladu, da bi lahko začel funkcionirati. Jamajka: Moramo se sporazumeti o skupnih akcijah Zunanji minister Jamajke Pattersom pa Je v svoji razpravi izrazili prepričanje, da lahko gibanje neuvrščenih učvrsti svojo enotnost ln življenjsko moč. Rekel Je, da mora gibanje, ne glede na notranje razlike, »doseči soglasje o skupnih akcijah za razreševanje skupnih problemov«. Po njegovem popuščanje napetosti ne sme biti omejeno na posamezna območja sveta, temveč se je treba boriti za »Internacionalizacijo dčtente«. S tem v zvezi je kot konkreten primer omenil Evropo ter konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. Minister z Jamajke Je nadalje izrazil popolno podporo ljudstvu Belizeja v boju za samoodločbo in neodvisnost. Poseben poudarek je dal minister Pattersom v svojem govoru boju za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve. Na konferenco na vrhu, ki bo prihodnje leto v Havani, se moramo pripravljati tako, da nam bo gospodarsko osvobajanje neuvrščenih in drugih dTŽav glavna skrb, ,1e rekel na koncu zunanji minister Jamajke. Bahrein: Realna sila na mednarodnem prizorišču Šejk Mohamed bin Mubarak al Kalifa, zunanji minister Bahreina, je rekel, da je gibanje neuvrščenih postalo »realna politična sila na mednarodnem prizorišču«. Bahre-lnski minister je v nadaljevanju svojega govora obsodil izraelsko agresijo na Bližnjem vzhodu, ki Je po njegovem mnenju osnovni vzrok napetosti ne samo v tem delu sveta, ampak tudi v širših razsežnostih. V tem kontekstu le govoril tudi o palestinskem vprašanju in poudaril, da je podpora beograjske konference palestinskemu ljudstvu Domemibna za njegov nadaljnji boj. Al Kalifa je obsodil tudi rasistično politiko na afriškem jugu in vmešavanje neafriških držav na črni celini, kajti to po njegovih besedah ogroža enotnost neuvrščenih. Bahreinski zunanji minister se je na koncu zavzel za radikalne spremembe v obstoječi mednarodni gospodarski ureditvi ter obsodil vodilne razvite države, ker nočejo reševati problemov, M tarejo največji del sveta. Jemenska arabska renublika: Uprimo se tujim intervencijam Abdul Hamud Hamran, osebni odposlanec predsednika Jemenske arabske republike Alija Abdulaha Saleha Je pozval neuvrščene države, naj se zoperstavijo izrivanjem spopadov in tujim intervencijam v svetu neuvrščenih, hkrati pa je obsodil »nekatere neuvrščene države«, ki so skrenile s poti neuvrščanja«. Hamran je izrazil prepričanje svoje države, da varnosti v Evropi ln procesa popuščanja napetosti ni mogoče ločiti od »tretjega sveta«. Dodal je, da popolna razorožitev ni nujna samo zaradi zmanjšanja vojne nevarnosti, temveč tudi kot pogoj za razvoj sveta v celoti. Zavzel se je tudi za okrepitev boja za novo gospodarsko ureditev v svetu. Na koncu je predložil, da bi Kitalsko sprejeli v gibanje neuvrščenih. Pakistan: Želimo tesneie sodelovati z neuvrščenimi Predstavnik pakistanske delegacije Ahmad Khan je udeležencem konference najprej prebral poslanico generala Mohameda Ziaula Haqa, glavnega administratorja izrednega stania in šefa pakistanske vlade. Poslanica ocenjuje udeležbo Pakistana kot gosta na konferenci kot izredno pomemben dogodek. Ahmad Khan se je potem udeležencem konference zahvalil, ker so povabili Pakistan, naj se kot. gost udeleži beograjske konference. Dejal je. da »ni Pakistan nikoli sodeloval v nobenem agresiv. nem paktu«. Izjavil je, da ni na pakistanskem ozemlju ne tujih oporišč in ne čet. Na koncu je izrazil pripravljenost Pakistana, da okrepi sodelovanje z neuvrščenimi drža-vami. Na koncu plenarne seje je etiopska delegacija izrazila pripombo na tisti del govora kuvajtskega šefa diplomacije, ki se nanaša na Eritrejo in ocenila, da gre za vmešavanje v notranje zadeve druge države. V odgovor na etiopski ugovor Je član kuvajtske delegacije takoj potem delal, da njegova država ne želi polemizirati o Eritreji. Nezamenljiva vloga gibanja Številne poslanice državnikov in politikov beograjski konferenci BEOGRAD, 27. juUja (Tanjug) — Sem še naprej prihajajo poslanice, ki jih tuji državniki in poUtiki pošiljajo ministrski konlerenci neuvrščenih držav. Kot smo objavili že v včerajšnji zadnji izdaji »Dela«, Je konferenci poslal pozdravne besede tudi generalni sekretar OZN dr. Kurt Waldheim. Ameriški predsednik Jimmy Carter je poslal predsedniku konference Josipu Vrhovcu telegram z najboljšimi željami za uspeh srečanja. V njem izraža upanje, da bo gibanje neuvrščenih še naprej igralo pomembno vlogo pri reševanju mnogih problemov, ki že dolgo stoje na poti do boljšega življenja vsega človeštva. Predsednik Carter potem pravi, da obstaja med članicami gibanja neuvrščenih in Združenimi državami Amerike ter drugimi državami, ki niso članice gibanja, soglasje o mnogih ciljih, čeprav se ne strinjajo o posameznih vprašanjih, vendar »nam je skupna želja, da bi na svetu vladal mir.« Kitajski zunanji minister Huang Hua je v pozdravnem sporočilu konferenci med drugim poudaril, da je gibanje neuvrščenih vztrajalo v boju proti vsem oblikam tuje dominacije, in da igra vse pomembnejšo vlogo v mednarodnih odnosih. Kitajski minister poudarja, da kitajska vlada m narod odločno podpirata neuvrščene države pri njihovi politiki neodvisnosti in mini. Mehiški zunanji minister Santiago Roel poudarja v poslanici predsedniku konference Jospu Vrhovcu željo svoje države, ki ima status opazovalca, da bi prispevala k nadaljnji krepitvi gibanja neuvrščenih, ki se je pokazalo kot nezamenljiv dejavnik svetovne politike. Minister Roel je poudaril, da si gibanja neuvrščenih danes ne bi mogli zamisliti brez prispevka Jugoslavije, ter izrazil prepričanje v popoln useh konference v ok-viru splošnih naporov, da bi dosegli pravičnejše in enakopravnejše odnose v svetu. Turški premier Bulent Ecevit je v poslanici konferenci izrazil upanje, da bo srečanje prispevalo k boljšemu razumevanju v svetu in izboljšanju odnosov med narodi, odnosov, ki bodo temeljili na miru, sodelovanju in vzajemnem spoštovanju. Ecevit je dodal, da obstajajo mnogi vidiki, v katerih se zunanji poUtiki turške vlade in neuvrščenega gibanja ujemajo, zlasti kar zadeva popuščanje napetosti, razoroževanje m razvoj mednarodnih odnosov. Predsednik Jemenske arabske republike Ali Abdulah Saleh je izrazil upanje, da bo velika vloga neuvrščenih prispevala k popuščanju mednarodne rape-tosti ir odpravljanju spopadov in rivalstva velikih sil v mnogih delih sveta na škodo neuvrščenih dežel. Jemenski predsednik je opozoril na potrebo, da bi neuvrščene države obrnile pozornost na različne oblike kršenja načel gibanja, da bi tako pomagali pri naporih mednarodne skupnosti za vzpostavitev miru, varnosti in socialnega ter gospodarskega napredka v svetu. POSNETEK ZA SPOMIN — Nigerijski delegat Je očitno tudi zavzet amaterski fotograf. Foto: Jooo Žnidaršič banja neuvrščenosti in njego- m? ii , 7 . ŽIVAHNO V SEKRETARIATU — K dobremu delu konference lahko veliko prispeva učinkovit sekretariat. Na beograjski konferenci ga vodi veleposlanik Alek-sandar Demajo — na fotografiji četrti z leve proti desni. Foto: Joco Žnidaršič Obrisi deklaracije V ekonomskem in političnem odboru razpravljajo o osnutku deklaracije, ki ga je pripravila SFR Jugoslavija OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA BEOGRAD, 27. Julija — Skupni imenovalec vseh razprav, ki na beograjski ministrski konferenci neuvrščenih držav potekajo v treh različnih telesih (v kongresnem centru Sava se hkrati odvijajo debate v plenumu, kjer govorijo šefi delegacij, v ekonomskem in političnem odboru), je brez dvoma zavzetost za podrobno izmenjavo mnenj, in podajanje predlogov in dopolnil za predložene načrte zaključnih dokumentov. V obeh odborih so udeleženci prišli ▼ prvo fazo dejanskega dela. Obravnavno osnutek deklaracije, ki ga je kot gostiteljica srečanja izdelala Jugoslavija. V ekonomskem odboru, kjer je razpravo sinoči vpeljal naš predstavnik dr. Rikard Štajner, ki je pojasnil posamezne dele načrta ekonomskega dela deklaracije, so v debati poudarili predvsem nezadovoljstvo in razočaranje spričo dosedanjega poteka pogajanj z razvitimi državami o urejevanju gospodarskih problemov ▼ svetu ter za vzpostavitev nove mednarodne ekonomske ureditve. Udeleženci so v razpravi omenili kopico neurejenih gospodarskih vprašanj v svetu, večina pa se je opredelila za nadaljevanje pogajanj ter obenem za večjo naslonitev neuvrščenih in drugih držav v razvoju na lastne sile. Ekonomski odbor je danes nadaljeval razpravo v okviru posebne skupine, v kateri je 18 držav, vodi pa jo predsednik odbora Dennis Benu iz Gvajane. V skupini so vse države, ki so že doslej najbolj aktivno sodelovale v razpravah o gospodarskih in razvojnih problemih, o tem, koliko zanimanja je za njeno delo, pa kaže že podatek, da poleg omenjenih osemnajstih držav v razpravah sodeluje še kakšnih 50 udeleženk beograjske konference. 2e danes dopoldne je bilo v razpravi podanih precej dopolnil za izboljšanje predloženega besedila, ki so ga vsi udeleženci potrdili kot ugodno izhodišče za nadaljnje dogovarjanje. Drugi dal govora generalnega sekretarja UNCTAD, ki ga velja posebej zabeležiti, je bil namenjen peti konferenci te organizacije, ki bo prihodnje leto na Filipinih in kjer bodo med drugim razpravljali tudi o novem, tretjem desetletju mednarodne razvojne strategije. Četudi je bil govor Gamanija Coree usmerjen predvsem v problematiko, s katero se ukvarja UNCTAD, kar pomeni, da je odmeril malo prostora drugim vprašanjem, je vendarle opozoril na pomemben del mednarodnega dogovarjanja na področju gospodarstva. Sedanji zastoji v pogajanjih so zaskrbljujoči, ne samo zaradi slabšanja gospodarskega položaja držav v razvoju, pač pa tudi zato, ker se čedalje bolj bližajo nove etape dialoga, v katerih bo potrebno formulirati dolgoročno usmeritev, denimo na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN leta 1980, ko bodo razpravljali o dosežkih razvojnih prizadevanj ter o tretjem desetletju razvoja. Toda kljub temu, da se neuvrščene države zavedajo pomena pogajanj na mednarodnem področju, je bilo v dosedanjih razpravah precej govora tudi o ukrepih znotraj neuvrščenega gibanja ali »skupine 77«. Pri tem omenimo pobudo, ki jo je včeraj podal jamajski zunanji minister Patterson, naj bi neuvrščene države ustanovile ekonomski koordinacijski odbor za izdelavo skupne strategije, ki bi jo predlagali na naslednjem vrhu v Havani. Morda te in nekatere druge zamisli ne bodo zaživele v tej obliki, vsekakor pa kažejo željo udeležencev konference neuvrščenega gibanja, da pospešijo dogovarjanje o preseganju sedanjih zastojev ter da se dogovorijo o povečanju medsebojnega sodelovanja. Eno takšnih zamisli je omenil gvajanski zunanji minister Rasleigh Jackson (ki je konec lanskega leta v Ženevi vodil pogajanja o integralnem programu o surovinah v okviru UNCTAD). Predlagal je, da neuvrščene države več pozornosti posvetijo sodelovanju na komplementarnih gospodarskih področjih, predvsem v industriji, saj imajo za to vse potrebne pogoje. V političnem odboru se Je pričela razprava o uvodnem delu načrta deklaracije, ki zajema 28 točk. Te govorijo o politiki in vlogi neuvrščenega gibanja v mednarodnih odnosih, o dejavnostih neuvrščenih držav po peti konferenci na vrhu, o krepitvi solidarnosti in akcijske enotnosti neuvrščenih držav. Že dopoldne je govorilo 24 udeležencev, ki so naš načrt sprejeli kot osnovo za nadaljnje delo. Zvedelo se je, da je več govornikov citiralo govor predsednika Tita kot definicijo neuvrščenosti, njene vloge, identitete in neodvisnosti. Udeleženci so v razpravi podali vrsto predlogov in dopolnil, ta razprava pa se bo nadaljevala tudi na popoldanski seji odbora, kjer bo najverjetneje prišlo še do novih predlogov. BOŽO MASANOVIC Kritični toni v splošni razpravi Ce bi uporabili športni izraz, bi lahko rekli, da *e Je splošna razprava v četrtek, četrtega dne konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Beogradu, dodobra »ogrela«. Ne gre samo za »prasko« v splošni razpravi med kuvajtskim in etiopskim predstavnikom zaradi Eritreje. Gre za ozračje v splošni razpravi in za ton te razprave, ki je pri nekaterih govornikih analitičen, včasih boleče analitičen. Splošna razprava je na vseh konferencah in kongresih namenjena širši Javnosti. Nekateri govorniki govorijo pogosto načelno, morda preveč načelno in bolj skrbno izbirajo besede, zakaj plenarne seje so odprte in vsaka beseda, ki je izrečena, je hkrati uradna verzija stališča neke države. Toda splošna razprava na konferenci neuvrščenih je pomembna in zanimiva, ker prihaja v njej do izraza tudi povsem kritičen ton do stanja v gibanju neuvrščenih. Nekateri govorniki nimajo dlake na jeziku, ko obravnavajo težave in pomanjkljivosti gibanja neuvrščenih. V tem smislu je bil danes zelo zanimiv govor singapurskega zunanjega ministra Radžaratnama, ki Je dejal, da je danes svetovni položaj v svetu bistveno drugačen, kot je bil pred četrt stoletja v času bandunške konference. Rekel je, da bo govoril o osnovnem in poglavitnem vprašanju, od katerega Je odvisen obstoj človeštva. Vsekakor pa ni nihče pričakoval, da bodo njegove naslednje besede tele: »Tretja svetovna vojna se je začela. Divja v tretjem svetu«. »Tretja svetovna vojna nima oblike množičnih spopadov med velesilami in supersilami. Od leta 1945 se dejansko velesile niso spopadle, čeprav je bilo od konca druge svetovne vojne 133 različnih vojn, ki so prizadejale kakih 80 držav in terjale 25 milijonov življenj. Sem niso šteti ne ranjenci ne razseljene! ne tisti, ki so zaradi lakote in ran umrli potem. Kaj sledi iz tega? Velike sile so se nekaj naučile. Za vpliv v svetu se bojujejo s posredniki, po svojih zastopnikih. To ne pomeni, da so voditelji posameznih neuvrščenih držav ali držav v razvoju, ki so se spopadli z drugo neuvrščeno državo, zavestno »predstavniki« te ali one velesile ali bloka. Toda ostane dejstvo, da take vojne, taki spopadi niso v interesu teh držav, temveč v interesu supersil in blokov, ki si prizadevajo prigrabiti cela območja. Kaj storiti? »Ce bi lahko onemogočili velesilam, da se vojskujejo »po zastopnikih«, je rekel Radžaratnam, »bi se velesile znašle v položaju, da se bodo vojskovale neposredno — kar bi zagotovo pomenilo obojestransko uničenje — ali da se bodo čedalje bolj oddaljevale od politike konfrontacije in začele miroljubno tekmovati in sodelovati. To bi ustvarilo varnejši in srečnejši svet zanje — in prav zatrdno za neuvrščene države.« Misli singapurskega zunanjega ministra so zanimive in značilne za splošno razpravo, ki zdaj poteka v centru »Sava« v Beogradu. Čutiti je prizadetost in veliko skrb delegatov za probleme neuvrščenosti in prihodnost gibanja. Toda to ne izključuje kritičnega duha in kritične obravnave problemov. Ugotavljanje odgovornosti razvitih industrijskih držav za sedanje ekonomske odnose v svetu ne zamegljuje neuvrščenim pogleda na lastne težave, napake in pomanjkljivosti. Obsojanje svetovne oboroževalne strateške dirke med supersilama ne veže delegatom jezika, da ne bi govorili o tragičnih spopadih med neuvrščenimi. In skupaj z zahtevami po novem ekonomskem redu je tudi slišati glasne in odločne besede o potrebi, da neuvrščene in države v razvoju okrepijo medsebojne gospodarske in trgovske stike in čimbolj razvijejo sodelovanje na vseh ravneh in na vseh področjih. Zlasti kar zadeva boj za novi ekonomski red se v ekonomskem odboru razvija zavzeta razprava tako v plenarni zasedbi kot v štirih delovnih skupinah. Zanimivo je, da delegati tako kot v političnem odboru tudi v ekonomskem odboru poudarjajo, da so zadovoljni s splošno usmeritvijo jugoslovanskega osnutka deklaracije in akcijskega programa. Vendar bo v nadrobnostih še marsikaj spremenjenega in dopolnjenega. Tudi ekonomski odbor Je imel svojo »generalno debato«, ki je trajala sicer samo eno sejo, a se je na njej zvrstilo kar trideset govornikov, ki so zelo zgoščeno, a Jasno in prepričljivo povedali svoje mnenje o sedanjih ekonomskih problemih neuvrščenih. Pri tem je prišla do izraza želja, da bi nekatere vidike ekonomskega razvoja odločneje in ostreje formulirali, zlasti ugotovitev, da razvite industrijske države še vedno poskušajo reševati svetovne ekonomske probleme s starimi in neučinkovitimi instrumenti ln mehanizmi. Prav tako je bilo slišati zahtevo, da je treba delati odločnejše korake za uresničenje novega mednarodnega ekonomskega reda in ostreje obsoditi izmikanje resničnim pogajanjem z državami v razvoju. Izrečena je bila misel, da bo ekonomsko sodelovanje še bolj okrepilo enotnost neuvrščenih, hkrati pa so govorniki zavrnili prizadevanja nekaterih razvitih držav in krogov, da bi revnim dajali zgolj »periferno« pomoč, to je tako pomoč, ki bi za salo zadovoljila njihove najnujnejše življenjske potrebe. To, kar neuvrščene in države v razvoju zahtevajo in potrebujejo, so resnične možnosti, razvojne možnosti. Slišati je bilo tudi trezne glasove, ki so govorili, da je treba najprej ugotoviti, katere oblike sodelovanja med neuvrščenimi so realne in najbolj obetavne. In take oblike je treba potem resnično pospeševati in ob njih mobilizirati vse razpoložljive sile in sredstva. Zlasti pa je pomembno — je rekel eden izmed delegatov — da dosledno uresničujemo sklepe, ki smo jih sami sprejeli. »Zakaj če ne bomo izpolnjevali svojih lastnih sklepov, kako bomo lahko zahtevali od drugih, da bodo izpolnjevali svoje obveznosti do nas?« Nadvse pomembna in tehtna razprava, ki daje poslušalcu številne prebliske in vpoglede v zapleteno in trnovo problematiko neuvrščenega sveta in držav v razvoju. BOŽIDAR PAHOR Tako so se v razpravi zavzeli za nadaljevanje dialoga in pogajanj z razvitimi državami, obenem pa so ostro kritizirali njihove poskuse, da pripravljenost držav v razvoju za dialog izrabijo za upočasnitev in raztegovanje pogajanj o temeljnih ekonomskih vprašanjih. Gospodarska vprašanja so se v poudarjeni obliki pojavila tudi v splošni razpravi, kjer govorijo vodje delegacij. Največ je o tem spregovoril današnji uvodni govornik generalni sekretar Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) Gamani Corea — skupno je za danes prijavljenih 27 govornikov, kar pomeni, da bodo razprave potekale tudi zvečer — ki se Je osredotočil predvsem na pogajanja o surovinah, ki potekajo deloma pod okriljem UNCTAD (integralni program za surovine), deloma pa med proizvajalci in porabniki, oba procesa sta vzročno povezana, kar pomeni, da neuspeh enih dogovarjanj učinkuje na pogajanja v drugem krogu, ali, kot se je izrazil Corea, napredek pri dogovarjanju o posamičnih surovinah je počasen prav zavoljo tega, ker je prišlo do slepe ulice pri pogajanjih o integralnem programu ter o skupnem skladu za surovine, ld bi moral biti nekakšen katalizator za sporazume o posameznih surovinah. fr*****: SEDMA SILA NA POLOŽAJIH — Beograjsko konferenco spremlja več sto domačih in tujih poročevalcev s pisalnimi stroji, mikrofoni, kamerami m fotografskimi aparati. Na sliki: fotoreporterji in snemalci na preži. Foto: Joco Žnidaršič Pred obnovljeno hladno vojno četrtkova dopoldanska razprava v centru »Sava« — Konstruktiven nastop ob novih izzivih — Sugestije za ustanovitev novih »con miru« — V 133 lokalnih vojnah padlo 25 milijonov ljudi BEOGRAD, Tl. julija (Tanjug) — Konferenca zunanjih ministrov neuvršečnlh držav se Je danes v centru »Sava« nadaljevala. Med odprto plenarno sejo so nadaljevali splošno razpravo. Sejo Je vodil ganski zunanji minister R. J. A. FeUi. Prvi Je na plenarni seji govoril generalni sekretar UNCTAD drJamani Corea. Generalni sekretar UNCTAD dr. Corea je izrazij zadovoljstvo, ker se mu Je ponudila priložnost govoriti na konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Izrekel je priznanje Jugoslaviji, državi gostiteljici, katere aktivna in vodilna vloga je bila dolga leta zelo pomembna za UNCTAD. Dr. Corea se Je pomudil pri sklepih dakarske konference držav v razvoju o surovinah in pri odločitvah, ■prejetih na vrhu neuvrščenih v Colombu ter dejal, da Je vse to neposredno vplivalo na delo konference Združenih narodov za trgovino in razvoj ter začrtalo smeri dejavnosti. »Taisto si obetamo tudi od tega srečanja neuvrščenih v Beogradu,« je rekel generalni sekretar UNCTAD. Dr. Corea je poudaril, da ao si države v razvoju zastavile svoje cilje tudi prek UNCTAD, da pa je gibanje neuvrščenih podprlo prizadevanja te organizacije v boju to novo mednarodno gospodarsko ureditev. Ocenil je, da so bili doseženi začetni uspehi na tem področju, da pa so pred nami dolga in težavna pogajanja med Severom in Jugom o vprašanjih, od katerih ureditve je odvisen tudi hitrejši razvoj manj razvitih držav. Gvajana: Univerzalnost popuščanja napetosti Gvajanski zunanji minister Rashlelgh Jackson je izjavil, da neuvrščenost ni samo mednarodno politično gibanje, temveč gibanje, ki Je zdaj sestavni del nacionalnih izkušenj vsake neuvrščene države. Dr. Jackson je rekel, da so izkušnje gibanja, ki se je rodilo pred 17 leti v Beogradu, že potrdile, da je zunanja politika, ki temelji na načelih neuvrščenosti, edina pravilna politika v mednarodnih odnosih. Ko je minister ocenjeval dosedanji razvoj gibanja neuvrščenih. Je poudaril, da so neuvrščeni kljubovali mnogim napadem, pritiskom m poskusom, da bi jih razbili, da si bo treba še prizadevati za okrepitev enotnosti in solidarnosti v samem gibanju. Posebej Je opozoril na žarišča kriz v •vetu in v tej zvezi govoril o pomembni podpori, ki jo neuvrščeni izkazujejo palestinskemu ljudstvu, osvobodilnemu gibanju na jugu Afrike. pa prizadevanjem za združitev obeh Korej in urejanju problema Cipra in Belizeja. V minulih 17 letih Je giba-n)e neuvrščenih močno vplivalo na ves svet, je rekel gvajanski minister. Posebej se je pomudil pri procesu raz-oroževanja v svetu in pri deležu neuvrščenih k uspešnemu zaključku tega procesa. V tej zvezi je minister Jackson poudaril, da neuvrščene države pozdravljajo proces popuščanja napetosti kot temelj za urejanje odnosov med velesilami. Omenil pa je, da neuvrščeni menijo, da je ta proces popuščanja napetosti nevaren, če je omejen, in navedel zahtevo, da bi »deten-te« zajela ves svet. Panama: Opiranje na lastne sile Panamski zunanji minister Nicolas Revilla je pozval udeležence beograjske konference, naj podprejo novo panam-sko-ameriško pogodbo o stalni nevtralnosti Panamskega prekopa, s čimer bi uresničevali težnje naroda te cen-tralnoameriške države za do. končno neodvisnost. »V bistvu si Panama prizadeva,« je rekel šef panamske diplomacije, »da ob trd. ni in nenehni podpori neuvrščenih, ki jo je uživala tudi doslej v svojih prizadevanjih, da bi dobila nazaj suverenost nad delom svojega ozemlja, zaključi proces dekolonizacije in nevtralizacije prekopa; ta proces se je začel, ko so pred kratkim pod-pisali ta novi sporazum med ZDA in Panamo,« je rekel šef panamske diplomacije. »Panama pa je tako kot vsi udeleženci beograjske konference hkrati zaskrbljena zaradi zaostrovanja odnosov in spopadov, do katerih je prišlo med nekaterimi neuvrščenimi državami. Ta navzkrižja ne spravljajo v nevarnost le enotnosti gibanja in ne spodkopavajo samo njegove akcijske sposobnosti, temveč so vodila tudi do Intervencije bivših kolonialnih metro-pol.« je rekel minister Revilla. Potem ko je panamski zunanji minister opozoril, da bi se morale neuvrščene drža. ve pri svojem razvoju skupaj opirati na lastne sile, je še dejal, da se bo Panama zavzemala za to, da bi v ekonomski deklaraciji in v akcijskem programu beograjske konference posebno pozornost posvetili uvedbi bolj pravičnega mednarodnega go. spodarskega reda. Tunizija: Reorganizirati metode dela Po oceni tunizijskega zunanjega ministra Mihameda Fi-turija Je gibanje neuvrščenosti v kratkem času doseglo »znamenite rezultate«, ki so pogostoma v skladu s pričakovanji in upi narodov neuvrščenih držav, čeprav drži tudi to, da se ni bilo mogoče izogniti niti »nekaterim prehodnim incidentom«. Razloge za te incidente vidi tunizijski minister v stoletjih tuje prevlade, podjarmljeno-sti in izkoriščanja. Toda gibanju neuvrščenih Je vedno uspelo premagati te težave in ovire. Je poudaril minister. Po njegovih besedah Je Tunizija zdaj najbolj v skrbeh zaradi tega, ker se množijo žarišča napetosti, zlasti na afriški celini, ki je postala predmet medsebojnega kosanja velesil in ki grozi, da se bo spremenila v območje njunih spopadov. Kakor je rekel tunizijski minister, je »nujna ’n najbolj prednostna naloga«, preprečiti, da bi gibanje neuvrščenih spodnašala njegova lastna nesoglasja. To pa je mogoče preprečiti samo. če se bodo neuvrščeni držali bistvenih in izvirnih načel svojega gibanja. V tem smislu je nujno potrebno, prvič, skupaj proučiti, kje so korenine, ki groze spodjesti enotnost gibanja, in drugič, reorganizirati njegove mehanizme funkcioniranje in metode dela. Tunizijski minister Je odločno podprl boj palestinskega ljudstva in pozval države, udeleženke beograjske konference, da dajo Palestincem in njihovemu edinemu zakonitemu predstavniku FLO vsakršno pomoč in podporo. Malezija: Konstruktivno ob novih izzivih Malezijski zunanji minister Tenku Ahmad Ritaudin je dejal, da se neuvrščeno gibanje bojuje za boljši in pravičnejši svet. Od zadnjega »vrha« v Colombu so se zgodile pomembne stvari, predvsem v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Ob vseh teh dogodkih so sl neuvrščeni prizadevali poiskati rešitev za vse sporne orobleme in krize. Malezijski minister te citiral besede predsednika Tita, da se morajo vse neuvrščene države bojevati proti novim oblikam nadvlade in spodkopavanja enotnosti gibanja. Po njegovi oceni so neuvrščeni zdaj zadeli na nove izzive. Kaže, da nastopa novo obdobje hladne vojne. Morali ba preprečiti, je rekel minister. da bi to vplivalo na neuvrščene, oziroma da bi majhne države postale žrtve šopirjenja supersil. Neuvrščeni morajo v tem novem mednarodnem položaju delati konstruktivno, tako pa lahko delajo samo, če se bodo ravnali po načelih gibanja in če bodo enotni. Med nujnimi nalogami neuvrščenih je minister omenil ureditev položaja na Bližnjem vzhodu, Cipru in na jugu Afrike. Zavzel se je za to, da bi na svetu ustanavljali cone miru. Po njegovem mnenju so možnosti, da bi eno takih con osnovali tudi v jugovzhodni Aziji. Miroljubna iz-gladitev spopada med Kampučijo in Vietnamom bi po njegovi oceni pomenila enega izmed prispevkov k vzpostavitvi takšne cone v jugovzhodni Aziji. Afganistan: Prijateljstvo z vsemi »Demokratična republika Afganistan, ki je nastala z zmago v aprilski revoluciji, je izbrala politiko aktivne in pozitivne neuvrščenosti, pri čemer si je pridržala pravico, da svobodno presoja mednarodne probleme, in na teh pozicijah tudi odločno vztraja,« je izjavil namestnik predsednika in zunanji minister Demokratične republike Afga. nistana Hafizulah Amin. Poudaril je, da je njegovi državi veliko do svetovnega miru in do miru v tem koncu sveta in da si bo z vsemi močmi prizadevala izboljšati prijateljske odnose z vsemi drža. vami, ki pomagajo Afganistanu, ne da bi za to postavljale pogoje in to nameravale kakorkoli politično in gospodarsko izkoriščati. Singapur: 80 držav v 133 lokalnih vojnah Singapurski zunanji minister S. Radžaratman se je zavzel predvsem za odkrito debato tudi o najbolj kočljivih vprašanjih. Po njegovem mnenju lahko sedanje številne lokalne vojne pripeljejo do katastrofalnih posledic. Z dramatičnimi besedami je opozoril na sedanji položaj na svetu, zlasti na nevarnosti zaradi jedrskega oboroževanja velesil. V podkrepitev je navedel, da je bilo od 1945. leta pa do danes 133 raznih lokalnih in regionalnih vojn, v katere je bilo zapletenih 80 držav in v katerih je padlo 25 milijonov ljudi. Gibanje neuvrščenih mora pogledati tej stvarnosti v oči, mora pa si prizadevati, da ne bi bilo »advokat kogarkoli« ter se zavzemati za prava načela neodvisnosti in osvoboditve narodov. Po ministrovih besedah je nujno potrebno gospodarsko sodelovanje in urejanje spornih problemov na posameznih območjih sveta. Treba se je odločno otresti iluzij, da bodo bogati kaj prida prispevali za razvoj revnih, in se predvsem »opreti na lastne sile«. Sejšeli: V socializem po lastni poti Zunanji minister Sejšelske republike H. E. Guy Sinon je dejal, da Je njegova država, kakor hitro je junija 1976. leta dosegla neodvisnost, postala tudi članica gibanja neuvrščenih. Poudaril je, da ostaja njegova domovina zvesta načelom neuvrščenosti navzlic vsem težavam, porojenim iz zgodovinskih in geografskih okoliščin, zlasti pa geopolitičnega položaja Sej-šelskih otokov. Neuvrščenost je jedro zunanje politike Sej. šelske republike. Minister je poudaril, da gre njegova država v socializem po lastni poti. Posebej je govoril o problemu Indijskega oceana in o prizadevanju, da bi to območje spremenili v cono miru. Velesile ne morejo mimo majhnih držav, ko gre za takšne probleme, je dejal minister. Pozval je neuvrščene, naj sodelujejo, kajti njihov glas se bo slišal in bo upoštevan samo, če bodo enotni. Madagaskar: Temeljna listina neuvrščenih Afriška celina je našla v gibanju neuvrščenosti glavno moč za obrambo in boj proti vsem vrstam nadvlade in izkoriščanja, za svojo popolno osvoboditev, človeško, politično in ekonomsko, je rekel zunanji minister Madagaskarja Christian Remi Richard. Govoril je o novih poskusih starih kolonizatorjev, da bi se »vrnili v Afriko«. Zaradi tega Afrika še vedno ni povsem svobodna, njena popolna osvoboditev mora biti eden poglavitnih smotrov neuvrščenih. Seveda ima glavno besedo pri tem in glavno odgovornost Organizacija afriške enotnosti, ob solidarnosti in podpori vsega našega gibanja. Politični in gospodarski položaj na svetu se poslabšuje, je rekel minister, zato se mora naraslo gibanje neuvrščenih bolj organizirati, učinkoviteje delovati, odločneje nastopati, varovati svoja načela neodvisnosti, suverenosti in demokratizacije mednarodnih odnosov. V tem okviru bi bilo po mnenju Ma-gadaskarja dobro razmisliti o tem, da bi »sestavili temeljno listino neuvrščenih«. Mauritius: Problemi najbolj revnih Zunanji minister Mauritiusa Harold Walter je poudaril, da neuvrščene države predstavljajo dve tretjini sveta in da so že postale sila, ki lahko vpliva na odpravo blokovske delitve sveta. Minister se je zavzel za nadaljnjo okrepitev gibanja neuvrščenih, za pravo usmerjanje njegove energije in za večjo učinkovitost njegovega delovanja. Boj za mir, napredek in blaginjo vseh narodov sveta je bil in mora ostati eden po. glavitnih ciljev gibanja neuvrščenih, je poudaril minister. Opozoril je na to, da je med neuvrščenimi veliko revnih držav, M njihov narodni dohodek ne presega 200 dolarjev na prebivalca. Zavzel se je za večje sodelovanje med neuvrščenimi državami in za nadaljnje, še močnejše prizadevanje, da bi rešili probleme revnih. LDR Koreja: Konferenca enotnosti »Iskreno upamo, da bo beograjska ministrska konfaren ca zgodovinski sestanek, ki bo pomagal prebroditi trenutne težave v gibanju neuvrščenosti in da bo ustvaril enotnost in solidarnost ter odprl novo poglavje v zgodovini gibanja neuvrščenih. To bo, kakor upamo, konferenca enotnosti in solidarnosti,« je rekel podpredsednik ministrskega sveta in zunanji minister LDR Koreje Ho Dam, ki je pri tem poudaril, da namerava njegova delegacija delati za krepitev enotnosti hi kohezije gibanja neuvrščenosti. - Po njegovem mnenju sedanji položaj nujno terja od neuvrščenih, da ustvarijo enotno fronto odpora proti imperializmu, starim in novim kolonialistom kakor tudi silam, ki si hočejo podrejati druge, zato da bi onemogočil njihove mahinacije, katerih cilj je, da jih razcepi, da spodkopljejo in razbijejo strategijo enotnosti neuvrščenih držav. Voditelj korejske delegacije je je rekel, da je treba napraviti konec oboroževalni tekmi in doseči razorožitev, tuje čete se morajo umakniti, zapreti je treba vojaška oporišča na tujih tleh In zagotoviti novo mednarodno gospodarsko ureditev. Posebej je poudaril, da se morajo vse ameriške četa in jedrsko orožje umakniti te Južne Koreje. S tem se je okrog 14,30 končala dopoldanska plenarna seja ministrske konference. Splošna debata se je nadaljevala popoldne ob 16. uri. PRIMOPREDAJA — Zunanji minister Sri Lanke Hamid, ki je odprl konferenco, predaja kladivce izvoljenemu predsedniku konference Josipu Vrhovcu. Foto: Joco Žnidaršič Odkrito in jasno o pro Svetovna sredstva obveščanja se nadalje obširno poročajo o konferenci v Beogradu — Racionalna razprava o protislovjih v neuvrščenem gibanju — Politična in diplomatska dejavnost BEOGRAD, 27. Julija (Tanjug) — Konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav In otvoritveni govor predsednika Tita sta še naprej v središču znanlmanja svetovne javnosti. Poročila o delu konference dobivajo najbolj poudarjena mesta v zunanjepolitičnih rubrikah sredstev obveščanja. BANGKOK — »Predsednik Tito je upravičeno ugotovil, da bi bil svet brez vloge, ki jo je igralo gibanje neuvrščenih, videti drugačen,« piše »Bangkok Post« v komentarju ob začetku konference. List pravi, da število udeležencev beograjskega srečanja kaže, da se gibanje neuvrščenih krepi, opominja pa, da se gibanje sooča z nekaterimi problemi, ki ogrožajo njegovo enotnost. KAIRO — V poročilu o drugem dnevu dela konference agencija MENA poudarja, da so delegati na plenarni seji razpravljali o prošnjah posameznih držav in organizacij za sodelovanje pri delu na srečanjih neuvrščenih, in da so bila sprejeta priporočila, da Pakistanu, San Marinu in predstavnikom UNCTAD in UNIDO ter svetu OZN za Namibijo odobrijo status gostov. BUKAREŠTA — »Scanteia« in drugi romunski dnevniki navajajo besede zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca o značaju in nalogah tega srečanja. Pose- bej se ustavljajo pri tistih delih njegovega govora, kjer je govoril o potrebi po krepitvi solidarnosti, enotnosti in akcijske sposobnosti neuvrščenih, ter pri njegovi ugotovitvi, da je gibanje postala avtonomna in od blokov neodvisna politična sila. Iskrena prizadevanja večine držav BERLIN — Tisk Nemške demokratične republike poudarja predvsem solidarnost udeležencev srečanja z namibijskim ljudstvom in naglasa, da je dala konferenca gibanju SWAPO polno podporo kot edinemu zakonitemu predstavniku te dežele. Časopisi prav tako citirajo vrhov-čeve besede o potrebi po konstruktivnem dialogu za krepitev solidarnosti, enotnosti in kompaktnosti gibanja neuvrščenih. BUDIMPEŠTA — Današnji madžarski tisk navaja kot glavni vtis s konference njeno odprtost. Ministri se ne Iz- mikajo razpravi o odprtih vprašanjih, ampak si nasprotno prizadevajo, da bi umirjeno in objektivno razpravljali in razčistili stališča, pravi poročilo, ki ga po agenciji MTI povzemajo časopisi. Očitno je bilo tudi, pravi poročilo, da si večina dežel iskreno prizadeva, da bi elastiano in racionalno premagali protislovja, ki izvirajo iz pestre sestave gibanja. Ameriška agencija UPI, ki spremlja beograjsko konferenco z obširnimi poročili, poudarja, da so udeleženci konference drugi dan večkrat obsodili vmešavanje velikih sil v probleme neuvrščenih držav. Agencija ponavlja ugotovitev, da je beograjska konferenca doslej največje diplomatsko srečanje zunaj okvira Združenih narodov in dodaja, da je ameriški predsednik Carter poslal predsedniku konference Josipu Vrhovcu telegram, ▼ katerem izraža želje za uspešno delo na srečanju. Sprava med arabskimi državami »La Figaro« in »Le Matin« danes na kratko pišeta o delu beograjske konference, kjer naj bi zmagala maroška teza za obravnavanje saharskega problema, poroča naš pariški dopisnik Stane Ivanc. Beograd se je v tem pridružil stališču afriških držav na nedavnem vrhu OAE v Kartumu, pišeta lista. »Le Figaro« navaja odlomek iz govora_indiiškega zunanjega ministra Vad-žpaija, da neuvrščene države »ne bi smele dopustiti takšnega razvoja položaja, ki bi privedel v začarani krog vojaškega vmešavanja od zunaj ter tuje vojaške obrambe. Ce bomo ravnali tako, bomo odprli hladni vojni zadnja vrata, potem ko smo jo pognali od sprednjih vrat«. Po mnenju italijanskega tiska je drugi dan beograjske konference neuvrščenih tekel v znamenju »napete politične in diplomatske dejavnosti«, poroča iz Rima Dušan Snoj. Glasio komunistov »Unita« postavlja v ospredje pobotanje sprtih arabskih dežel, kot ga odseva predlog o ministrskem srečanju, tudi tistih iz »delovanje, ne soočanje »fronte zavračanja«. »Zabele, žiti je treba, da gre za prvo pobotanje Arabcev po Sada-tovem srečanju z Beginom«, poudarja »LTJnita«. Nasprotno pa milanski »Corriere della Sera« pravi, da je bil najpomembnejši dogodek minulega dne bilateralno sporazumevanje med Angolo na Zairom, v ka-erem s*a se strani zavezali, da bosta spoštovali mejo in preprečili, na eni strani najemniški vojski in na drugi upornikom, kršenje mejne črte. Ponovna otvoritev benguelske železnice bi bila po mnenju italijanskega tiska pomembna uvertura k dejanskemu sporazumu, ki Pogovora z zunanjima ministroma Angole in Indonezije — Konkretni dogovori in skupni projekti namesto jalovega zoperstavljanja različnih stališč OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA BEOGRAD, 27. julija — Kljub vsemu je bilo nekam presenetljivo, da je ob slavnostnem odpiranju beograjske konference v imenu Afrike spregovoril predstavnik Angole, zunanji minister Paulo Jorge. Airika, ne zgolj črna Afrika, očitno danes doživlja svojo zgodovinsko prelomnico osvoboditve, pa tudi iskanja novih skupnih poti in nove stvarnosti. V tem smislu sem tudi zastavil prvo vprašanje ministru Paulu Jorgeju — nekoč je študiral za inženirja kemije — ki je podal široko analizo afriškega položaja. »V Afriki imamo trenutno dva različna tokova razvoja, ki izhajata iz dveh različnih poti, po katerih so afriške dežele dosegle neodvisnost. Nekatere so jo dobile neposredno od svojih bivših kolonialnih metropol. Druge so si neodvisnost priborile z oboroženim bojem. Iz tega tudi nujno izhajajo razlike v gledanju na politične, ekonomske in družbene probleme, pogosto nastajajo različne inačice istega problema. Toda že v tem, da nekateri spoznajo to dejstvo, je zametek veliko lažjega razreševanja problemov. Poleg tega je veliko bolj pametno, če se ZA KULISAMI — Za poročanje o zaprtih sejah je bistv enega pomena, kakšno je obveščanje novinarjev. Na sliki: Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ignac Golob poroča jugoslovanskim poročevalcem o delu prve plenarne seje. Foto: Joco Žnidaršič namesto zoperstavljanja različnih stališč najprej povežemo v enotnosti akcije v programih, ki lahko zadovoljijo vse afriške narode. Predvsem pa je koristno, če bi si vse afriške dežele prizadevale ravnati le te samih sebe, ne pa da poskušajo ugajati ne-afriškim velesilam.« Ko je pogovor privedel do konkretnejših oblik povezovanja v Afriki, je minister Paulo Jorge nadaljeval: »Na našem kontinentu moramo najprej ustvariti osnovo za sodelovanje med nami, nato pa z drugimi deželami po svetu, bodisi da pri tem dedujemo v okviru gibanja neuvrščenih. Organizacije afriške enotnosti ali bilateralnih stikov. Danes je zlasti važno to, da odkrijemo poti in načine za sodelovanje. Zakaj naj bi že sedaj mislili na skupno organizacijo afriške ekonomske skupnosti? Zakaj ne bi povezali svojih dejanj za oživljanje vzajemnih komunikacij, cest, letalskih in poštnih zvez? Poskrbeti moramo za afriško infrastrukturo, za harmoničen razvoj naših dežel. To je včasih bolj koristno, kot pa izgubljati se v zaostrenih in hkrati sterilnih debatah. Vsi ti problemi pa bi bili veliko lažje rešljivi, če bi vsi spoštovali osnovna načela OZN, načela gibanja neuvrščenih in OAE. Mi ta pačela spoštujemo, hkrati pa se seveda ne moremo odreči nadaljni pomoči osvobodilnim gibanjem v Afriki. — Zakaj vas potemtakem zlasti v zahodnem svetu gledajo s takim nezaupanjem? »Glavni razlog za to ie gotovo v tem, da nas mnogi sploh ne poznajo,« se je hitro nasmehnil minister. »Drugi pa Je morda v tem. ker mi vse svoje politične, diplomatske, ekonomske, in kulturne korake postavljamo na trdna načela. Celih 15 let smo se borili, da smo končno dosegli neodvisnost. Na teh temeljih skušamo zdaj uresničiti globoko zasidrane težnje angolskega ljudstva, zlasti najbolj izkoriščanih slojev naše nekoč kolonialne dežele. Zato pa tudi dosledno terjamo, da druge države spoštujejo naša nedvoumna in čista načela neuvrščenosti. Mi ne pripadamo nobeni velesili. F 'ULO JORGE — Različno pridobljena neodvisnost, različna izhodišča zahtevamo pa, da tudi drugi ne barantajo z našimi načeli. Glavno načelo naše zunanje politike je bilo in je: pripravljeni smo navezati in vzdrževati dobre stike z vsemi deželami sveta, vendar morajo ti odnosi temeljiti na univerzalnih osnovah mednarodnih odnosov, ne pa na kakršnihkoli posebnih pogojih za nas. Ker pa smo načelni, smo tudi javno povedali, da smo se odločili za uvedbo znanstvenega socializma pri nas, s tem pa se imperialistične sile ne morejo sprijazniti.« Na zadnje vprašanje, ali torej v tem duhu napovedujete tudi skorajšnji razplet konflik. tov, do katerih je prišlo v odnosih med Angolo in Zairom, ja minister Paulo Jorge pribil: »Vselej vztrajamo pri stališču dobrih sosedskih odnosov in v tem duhu bomo tudi urejali sporna vprašanja, tembolj, ker smo pripravljeni vzdrževati miroljubne in dobre odnose z vsemi deželami v Afriki z izjemo Južne Afrike. Lahko vam povem, da v tem trenutku upamo na uspeh že začetih kontaktov in razgovorov, ki bodo tudi doslej še nerešena vprašanja pripeljali do stanja, kakršnega si želimo vsi.« Profesor dr. Mohtar Kusu-maatmadža, nekoč predavatelj za mednarodno in javno pra- MOHTAR MADŽA — KUSUMAAT- Imperializem je prevzel nove oblike vo na-univerzi v Džakarti, predstavlja na beograjski konferenci kot zunanji minister Indonezije eno izmed največih držav v krogu neuvrščenih, državo, ki je skupno z Jugoslavijo, Indijo in Egiptom nekoč predstavljala osnovne stebre gibanja. — Kako gledate na razvoj gibanja neuvrščenih od Ban-dunga in prve beograjske konference do letošnjega srečanja? »V svetu so se stvari od takrat do danes seveda zelo premaknile, spremenile so se tudi nekatere izhodiščne postavke. Takrat v začetku nas je družila ideja boja proti imperializmu in kolonializmu. Danes je proces dekolonizacije v glavnem končan, toda prav zaradi tega je treba najti nove skupne imenovalce, ki nas bodo združevali. S teirn seveda ne trdim, da je imperializem na sploh danes že mrtev. Imperializem je samo prevzel nove oblike, tudi ni nujno, da je imperializem poslej omejen samo na zahodne industrijsko razvite dežele, kot je bilo nekoč. Tega se moramo zavedati. Posledica je seveda v dejstvu, da moramo svoje ciije v bodoče jasno definirati. Upoštevati moramo tudi to, da je imperializem tudi ekonomskega značaja in ekonomske enakopravnosti še zdaleč nismo dosegli. Zato usmerjamo svoja prizadevanja tudi na področje dialoga sever — jug.« Indonezijska minister je omenil ugotovitve singapurskega ministra v Beogradu, ki je posebej opozarjal na nevarnost takoimenovanih bližnjih sosedskih vojn, ker se te zelo hitro spreminjajo v prikrite vojne drugih. Mi pa nočemo biti »tamponi velesil«, je dejal indonezijski minister. Na vprašanje, ali bo Indonezija morda posredovala v sedanjih sporih med neuvrščenimi deželami na Daljnem vzhodu in ali misli delovati tudi proti razdiralnemu vplivu vojaških blokov na območju Indijskega oceana, pa je odgovoril: »Ne- uvrščene dežele morajo ostati izven blokov. V sporih med neuvrščenimi pa je najboljše če lahko same med seboj dosežejo sporazum.« Glede na notranje politične spremembe v Indoneziji in na vprašanje, ali se politika Indonezije do neuvrščenosti kljub tem preobratom ni spremenila, pa je odločno dejal: »V tem pogledu, v odnosu do neuvrščenega gibanja in na področju zunanje politike, se v Indoneziji ni nič spremenilo, čeravno je zdaj namesto Sukama na krmilu Suharto. Morda je razlika v stilu dela. Sukamo je veliko govoril, ljubil je velike projekte, za konkretno gospodarstvo pa se ni bdrgal. Suharto je drugačna osebnost, predvsem ga zanima ekonomski razvoj dežele, blagostanje ljudi v Indoneziji. Toda splošnih pogledov to ni spremenilo in tudi v bodoče želimo vselej podpirati načela neuvrščenih. Indonezija aktivno podpira, kar je v našem nacionalnem interesu in kar je v interesu človeštva.« BOGDAN POGAČNIK 0 Založniška hiša »Jugoslovanska stvarnost«, tozd »Mednarodna politika«, pripravlja novo izdajo dokumentov, sprejetih na srečanjih neuvrščenih držav. Obširni publikaciji z dokumenti vseh srečanj in zasedanj neuvrščenih bodo dodali dokumente, ki .jih bodo sprejeli na zdajšnji konferenci v Beogradu. Publikacija bo izšla v petih jezikih — angleščini, francoščini, španščini, ruščini in nemščini. Založnik pričakuje, da se bo knjiga dokumentov z najnovejšimi materiali pojavila v prodaji že nekaj tednov po koncu beograjske konference. naj bi ga predsednika Neto in Mobutu konec meseca podpisala v Brazzavillu. Nekoliko skrivnostna pa se zato italijanskim komentatorjem zdi odločitev alžirskega predsednika Bumediena, ki sa je zadržal v Jugoslaviji, kljub temu da bi se po napovedih že moral vrniti v Alžir. Ali ja njegovo čakanje povezano a pobudami arabskih dežel, ugiba »LTJnita«, ali pričakuj a debato o Sahari, ali pa ja morda ostal zato, da bi »pomirjevalno posegel vmes, ča bi se polemika me-La Repubbli-ca«. Gibanje je živo in se razrašča DŽAKARTA — »Najširše in najpomembnejše politično srečanje neuvrščenih po Colombu« — poudarjajo poročila o beograjski konferenci, ki jih posreduje indonezijski tisk. Več listov komentira Titov govor in navaja njegove besede o potrebi po ohranitvi miru in o oboroževanju ter o vojaških intervencijah, ki ogrožajo mir in ustvarjajo nove krize v svetu. LUANDA — »Svet brez neuvrščenega gibanja bi bil danes drugačen,« citira Titove besede »Journal do Angola,« poudarjajoč, da je jugoslovanski predsednik eden izmed ustanoviteljev neuvrščenega gibanja in da se še naprej bori za uresničitev njegovih načel. List citira večji del Titovega govora, zlasti tiste dele, ki govore o potrebi po enotnosti, solidarnosti in učinkovitosti neuvrščenega gibanja. »Sodeč po številu držav članic, ki so zastopane na beograjskem srečanju, je gibanje neuvrščenih živo in se razrašča,« piše med drugim v uvodniku, ki ga je singapurski »The Straits Times« posvetil srečanju neuvrščenih v centru »Sava«. List meni, da očitno nevarnost za gibanje predstavlja povečano število oboroženih konfliktov in političnih sporov med neuvrščenimi deželami, ki bi jih morali reševati v skladu z načeli neuvrščenosti, no pa na podlagi ideoloških opredelitev. e ★ DELO ZUNANJA POLITIKA Petek, »• JuMJa 1978 Ukinjeni embargo Konec triletne bitke v ameriškem kongresu — Carterjev poraz v maju — Egevitov obisk SZ — Ciprski odmevi AmerlSkl senat Je T noči od 23. na 26. JaMJ m 57 fluori proti 42 Izglasoval, da se razveljavi prepoved izvoza ameriškega orožja Turčiji. S tem Je bila končana triletna bitka proti embargu in zanj. ki sta Jo v ameriškem kongresa bojevali dve struji: pragmatično ZcLru±er» države so ukini-le vojaško pomoč Turčiji, ko Ja ta pred trema leti — po ptiču proti Makariosu — vojaško intervenirala na Cipru ln sesedla 40 odstotkov otoka. Odtlej Je postal embargo ▼ ameriškem kongresu, na drugi strani pa vzvod pritiska na Turčijo, naj zavzame boir) prožno stališče do ciprska kriza in omogoči njen rapiet. Turčija kljubuje Ker Je Turčija skrajni jugovzhodni člen NATO s pomorskimi, letalskimi bi radarskimi oporišči, je ameriški embargo toliko bolj odmeval tudi v krogih NATO. Turčija pa mu je prav zaradi te okoliščine sorazmerno uspešno kljubovala. Za grožnje, da bo vse ameriške baze v Turčiji zaprla in jih postavila pod turško nadzorstvo so bili v Waahingtomi prav tako občutljivi kot za namige z naj-višjega mesta, da bo turška diplomacija znova proučila strategijo varnosti turške države z dveh zornih kotov: da Ima Turčija na severu mogočnega soseda, in da članstvo v NATO ni pomagalo TurfliH uveljaviti njenih nacionalnih interesov na Cipru in v odnosu do Grčije, ki je sicer zaveznica Turčije v NATO, Hkrati pa država, s katero ima Turčija največ nerešenih spornih vprašanj, od Cipra do demilitarizacije grških otokov v neposredni bližini turške obale. Ker se Turčija ni uklonila pritisku embarga, njena diplomacija pe te začela samo- natovska in grški »lobbv«. stojno tipati ▼ smeri Moskve in v smeri takodmenovsnega »•-rek;ega sveta«. Jo predsednik Carter prišel do spotzna-n_a, da ;« embargo »škodljiv predvsem za širše interese Ž iruver.Lh držav, povezane m nacionalno varnostjo«. 2ene-p .sr.-dno pred atlantskim »vrhom« v Washingtonu 30. maja letos je toplo priporočil kongresu, naj v interesu Združenih držav ukine embargo proti IHirčtJi- Njegova sugestija, ki je bila več kot sazno to. Je takrat v senatu padla v prazno: senatorji, očitno pod vpdivom grškega »lobbyja«. Hkrati pa ljubosumni na vmešavanje Bele hiše v pristojnosti kongresa, so Carterjevo priporočilo zavrnili, glasovali za embargo in s tem na večer pred atlantskim »vrhom« občutno ranili predsednikov ugled. Posledice so znane: »politični dokument«, kd sta ga v Moskvi podpisala premiera Kosi gin in Ecev-it, na atlantskem »vrhu« pe Turčija ni dala soglasja za dolgoročni program NATO in torej v tem pogledu nd prevzela nobenih obveznosti. Prve (zadržane) reakcije Ali je ukinitev embarga spremenila obstoječe stanje v odnosih Turčija — ZDA hi s tem na relaciji Turčija — Zahod? Reakcije v Ankari so še zadržane, čeprav tisk ne prikriva zadoščenja, da je do ukinitve sploh prišlo. Del tiska opozarja, da je ameriška stran ob ukinitvi embarga po- | stavila tohirn pogojev, da bo šele prihodnost pokazala pravo vrednost te senatne odločitve. Levo usmerjena »Gum-mhuriyet« pravi, da Je TVtrči-Ja sicer pripravljena veSdiko žrtvovati za mdr (na Cipru), ni pa pripravljena na žrtve, ko gre za njeno čast... Značilna je reakcija časopisa »Ayddnlik«, ki mu pripisujejo Kitajski naklonjena gledišča: »Sovjeteka nevarnost je eden od vzrokov, da so ZDA ukinile embargo, ker se zavedajo. kaj bd pomenilo, prepustiti Turčijo njenim nasprotnikom ...« Ciprsko komponento teh reakcij Je mogoče za sedaj strniti v naslednje: Kdprtanu je Waddhedma obvestil, da je »umik vseh tujih vojaških sil ■ otoka pogoj za obnovitev medciprskih pogajanj«. šef ciprskih Turkov Denktas pa-Je obnovil ponudbo, da bi se pogajanja, ki so se začela na podlagi sporazuma z Makariosom 17. februarja 1977, nadaljevala, in je v tej zvezd napravil tudi gesto »dobre včlje«: turška uprava v Varosl, predmestju Famagu-ste, naj bd brila prehodna in naj bd v ničemer ne vplivala na bodočo usodo tega območja na Cipru. Ce so se stvari v trikotniku Atene— Ankara—Nikozija res kaj premaknile s mrtve točke, pa se bo pokazalo septembra, ko se bo v Ankari nadaljeval dialog z Grki o vseh spornih vprašanjih, od Cipra do egejskih problemov. Glede na Ecevitov obisk v Moskvi se zdi, da ima Ankara nekoliko širši manevrski prostor in točko prednosti pred Atenami, boj; pa se. da jo bo izgubila, ko bo (če bo) Grčija sprejeta v Evropsko gospodarsko Skupnost. MIRAN ŠUŠTAR IRONIMUS: Beginove težave ■Suddeutsche Zeitung«, Munchen Pobegli jetniki najemniki v Afriki? Ponudba portugalskim kriminalcem — Pogodbe za boj v Angoli in Mozambiku POSEBEN TANJUGOV DOPIS LIZBONA. 27. julija — Kot Je razkril »Diario de IJs-boa«, so nekaterim od nevarnih kriminalcev, ki Jim J* uspelo pred kratkim pobegniti lz najsodobneje urejene portugalske ječe, ponudili, naj se prijavilo kot najemniki za boj proti angolski in mozamblški vladi. Pred dobrim tednom je po rovu, ki so ga kopali vsaj mesec dni. iz zapora Alcoentre pri Lizboni v nekaj urah pobegnilo 124 jetnikov. Med enim od največjih pregonov, ki jih Je kdaj bilo na portugalskem ozemlju, so prijeli več kot 70 beguncev, približno 50 pa jih je še vedno na svobodi in kaj malo upanja je, da bi jim prišli na sled. Mnoge begunce so v bližini ječe že čakala pripravljena vozila z oboroženimi pajdaši. Precej po begu so nekateri kriminalci spet začeli s starim »poklicem«: oropali so nekega trgovca ln mu ukradli »mercedes«, pa tudi izropana banka kaže. da so imeli najbrž prste vmes nekdanji varovanci iz Alcoentra. Ko se Je zvedelo za pobeg, je v mnogih mestih zavladal preplah. Vaščani Manique v bližini Lizbone so se zbali, saj je svoj čas eden od beguncev oropal in ubil njihovega sovaščana, eden od sodnikov pa je dobil grozilno pismo. Policija je opozorila šoferje, naj na samotnih cestah ali ponoči ne jemljejo v svoja vozila štoparjev, a prebivalce tistih krajev, za katere Je bilo pričakovati, da bi se tja utegnili zateči begunci, so opozorili, naj posebej poskrbe za svojo varnost. Vse to seveda ni bilo odveč: Abela da Assuncaa Pentrisca, Imenovanega »zmaj«, so za umor in posilstvo obsodili na 25 let, Freitasa da Mota za umor, oborožen rop In krajo avtomobila na 24 let, Antonia Avelina. Imenovanega »revolveraš«, za rop in umor na 30 let itd. Tl možje so bili tudi kolovodje zapornikov in v Alcontreu so uvedli svojevrsten »režim«, tako da pazniki niso smeli niti pogledati v nekatere celice. V eni od takih celic se je začenjal rov, ki je vodil na prostost, širok 80 centimetrov in dolg 25 metrov, opremljen z ventilatorji ln električno razsvetljavo. Prav tem najbolj nevarnim zločincem so ponudili, da bi šli v Angolo ln Mozambik, piše »Diario de Lisboa«. List je navezal stike z nekdanjimi zaporniki in dobil naslednjo izjavo: »Nekateri od nas so podpisali pogodbo za odhod v Angolo na račun FNLA in v Mozambik, da bt se bojevali proti Fre-limu, drugi pa bodo ostali tu po naročilu podobnih mrež ln organizacij.« Lahko bi torej sklepali, d. bi morali še marsikaj slišati o neverjetnem pobegu iz Alcoentra, še zlasti, ker so brez kakšnega nadrobnejšega pojasnila zamenjali upravnika te kaznilnice. ALEKSANDAR ANTONIČ Policijska ara v Luandi Tako naj bi napravili konec splošnemu »vzdušju nestabilnosti« LUANDA. 27. julij (APP) — Angolski obrambni minister J« v sredo, 26, julija sporočil, da so v Luandi uvedli policijsko uro. ki traja od 22. ure dalje, da bi napravili konec »vzdušju nestabilnosti«, ki prevladuje v angolski prestolnici. Obrambno ministrstvo je izdalo sporočilo, ki pravi, da je bilo v noči od 25. na’ 26. Julij slišati streljanje po ulicah prestolnice. Ta dan, 26. Julij, praznujejo na Kubi’ kot praznik v spomin na obletnico napada na vojašnico Mon-čada; 26 Julij obeležuje začetek kubanske revolucije. Obrambno ministrstvo pravi, da so nedisciplinirani in nekontrolirani vojaki v spon. tanem navdušenju povzročili nemire in z raznim orožjem steljali v zrak. Ministrstvo je napovedalo, da bodo proti povzročiteljem teh neredov strogo ukrepali. 0 normalizaciji 6ez mesec dni? HONGKONG, 27. julija (APP) — Pogajanja o norma lizacijl stikov med Vietnamom in ZDA se bodo nadaljevala čez mesec dni v Parizu, poroča »Far Eastem Eco-nomic Rewierv« v zadnji številki. V reviji tudi piše, da bo na dnevnem redu pogajanj ukinitev ameriške ekonomske blokade Vietnama. Smrt na jahti DETROIT, 27. julija (AFP) — 59-letni Benson Ford, mlajši brat predsednika družbe »Ford Motor« Henryja Forda Je zgodaj zjutraj umrl zaradi srčnega napada, so sporočili v Detroitu. Mrtvega so našli na Jahti, a katero se Je odpravil na počitnice po Michiganskem jezeru. Sadatova »julijska presenečenja« ALEKSANDRIJA, 27. julija — Egiptovski predsednik (na desni!) je včeraj sklical sestanek sveta za državno varnost, ▼ katerem so vsi najvidnejši funkcionarji egiptovskega vodstva, dani tega najvišjega vojaško-političnega organa so obravnavali najnovejši položaj v Egiptu po Sadatovl odločitvi o razpustitvi arabske socialistične unije ln o ustanovitvi lastne politične stranke, ki naj bi bila nosilka vseh prihodnjih Sadatovih akcij na domači In zunanjepolitični rami. Egiptovski predsednik je napovedal še druga »julijska presenečenja«, med katerimi navajajo preobrazbo državnopolitičnega aprata in nekatere spremembe v vojaškem In političnem vrhu države. Telefoto: UPI „0bzirno“ z izrazi Poročilo »Verfassungschutza« o ekstremizmu v ZRN se v zvezi z ustaši dosledno izogiba izrazu »terorizem« BONN, 27. julija — »Verfassungschutz« ima zakonsko nalogo, da zbira in ocenjuje podatke o političnem ekstremizmu, poskusih ogrožanja varnosti in obveščevalnem delu, je dejal minister za notranje zadeve ZR Nemčije Gerhart Rudolf Baum, ko je predstavil poročilo te službe za lansko leto. V knjigi, ki Ima okrog 150 strani, je nekaj strani posvečenih tudi dejavnosti jugoslovanskih emigrantskih skupin. Notranji minister Je ocenil, da so varnostne razmere v Zvezni republiki dobre, čeprav nekateri podatki govorijo nasprotno: na primer, da je bilo lani 48 terorističnih napadov — leta 1976 jih je bilo 30-, ki so terjali 9 življenj, teroristi pa so iz bank odnesli več kot milijon mark. Nasploh ocenjuje notranji minister, da dejavnost »desničarskih ekstremističnih organizacij« in število njihovih članov plahnita, da se »levičarske ekstremistične organizacije« krepijo in da so oblasti močno razredčile vrsto terorističnih organizacij, da pa so ostali dejavni njihovi najbolj zagrizem člani. Poglavje o ustaših Posebno poglavje je posvečeno dejavnosti »hrvaških skupin«. Tu piše, da se je dejavnost hrvaških nacionalističnih ekstremistov v ZR Nemčiji zmanjšala, kar je posledica prepovedi dveh izmed njihovih organizacij, to je »hrvatskega narodnega odpora« in »hrvatskega združenja Drina«. Obe organizaciji je prepovedal notranji minister že leta 1976, v začetku letošnjega leta pa je prepoved potrdilo tudi zvezno ustavno sodišče. Po tej prepovedi, piše v poročilu »Verfassungschutza«, sta obe organizaciji prenesli težišče svojega dela v druge države. Tudi glasilo »Otpor — organ hrvatskog narodnog otpora« zdaj tiskajo v tujini in ga pošiljajo svojim članom v ZR Nemčiji. Leta 1976, tako ugotavlja »Verfassungschutz«, so od vseh tujih terorističnih organizacij v ZR Nemčiji zagre- šile največ terorističnih dejanj ustaške (v poročilu piše »hrvaške nacionalistične«) organizacije. V letu 1977 je pripadlo to prvenstvo palestinskim organizacijam, medtem ko ustašem pripisuejo le poskus požiga jugoslovanskega kluba v Trossdngenu. Pač pa ugotavljajo, da so ustaši še naprej pripravljeni nadaljevati »svoj boj« z nasiljem, o čemer priča eksploziv, ki so ga našli na železniški postaji v Wlesbadnu in v stanovanju nekega »hrvaškega ekstremista« v Mtinchnu. Statistični podatki, ki so objavljeni v poročilu, kažejo precejšnjo krepitev jugoslovanskih emigrantskih skupin v ZRN. Število njihovih članov se je po teh podatkih od leta 1976 povečalo od 1.270 na 1.550, ustanovili pa so tudi novo organizacijo, tako da Jih je zdaj skupno 16. Med ukrepi zoper ustaške teroriste navada poročilo obsodbo Marka Krpana ln Pavla Peroviča na deset let in tri mesece oziroma na devet let zapora, ker sta Junija 1976 poskušala ufoiiti Jugoslovanskega vicekonzula Topiča v Dtlsseldorfu, ln pa obsodbo Stepa Buoonjicha na 13 let in šest mesecev zapora, ker je bil oktobra 1975 poslal »bombni paket« na jugoslovanski generalni konzulat v Mtinchnu. Verjetno ni naključje, da so se sastavljalci poročila ob opisovanju delovanja usta-ških skupin dosledno izogibali izrazu »terorizem«. Tako beremo o »poskusu umora«, o »napadu« na jugoslovansko misijo pri OZN v New Yor-ku ali pa o »nasilnih« ali »nezakonitih« dejanjih, kadar gre za dejavnost protdjugosl vansltih skupin, medtem ko akcije raznih drugih organizacij, ki so naperjene proti ZR Nemčiji, označujejo kot politični terorizem. Kdo bo stražil stražarja Sicer pa se je od objavi poročila »Verfassungschutza« marsikdo vprašal, kdo bo bedel nad to ustanovo, da se bo tudi sama držala ustave. Ob tem naštevajo številne primere, ko je »Verfassungschutz« pri nadzorovanju sumljivih oseb kršil zakone, predvsem pa mnogi komentatorji opozarjajo, da se v ZR Nemčiji krepi pretiran strah proti »ekstremizmu«. Najnovejša afera je nastala, ko Je prišlo na dan, da deželni »Verfassungschutz« na Bavarskem nadzoruje celo šolarje, »da ne bi bili izpo-Itavljenl ekstremističnim vplivom,« kot Je dejal deželni notranja mindstei’ dr. Alfred Sedjtl. Na vprašanje, kako je mogoče, da nadzirajo otroke, ki niso polnoletni in torej niso odgovorni za svoja dejanja, je odvrnil, da jih ne nadzirajo, da bi jih kaznovali, pač pa jih hočejo na ta način obvarovati škodljivih vplivov. LOJZE JAVORNIK Demonstracije desničarjev v Tokiu Nastopila je proti sklenitvi kitajsko-japonske-ga sporazuma o miru TOKIO, 27. julija (AFP) — Elementi skrajne desnice na Japonskem so danes uprizorili v Tokiu hude demonstracije proti sklenitvi japonsko— kitajskega sporazuma o miru in sodelovanju. Demonstranti, kakih 600 po številu, so bili po navedbah policije oblečeni v uniforme različnih barv, odvisno od organizacije, ki ji pripadajo. De-filirali so po tokijskih ulicah na nekaj sto vozilih vojaškega videza, divje trobili in preko zvočnikov razglašali svoja gesla: »Ne za sporazum s Kitajsko«, »Ne za obisk Sinode« (Sunao Sonoda, japonski zunanji minister, ki se pripravlja, da v kratkem odpotuje v Peking). Oblasti so mobilizirale 2.000 policajev, ki so pred zunanjim ministrstvom prisilili sprevod demonstrantov, da je šel skozi špalir policijskih oklopnih vozil. Policija je sporočila, da incidentov ni bilo. Zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da pogajanja s Kitajci, ki so se začela 21. julija, dobro napredujejo in da se odvijajo v »prisrčnem vzdušju«. Sovjetski tisk Je skupaj a diplomacijo ostro opozoril Ja. ponsko, da bi sporazum s Kitajsko »ogrožal mir v tem delu sveta«. Kot za Združene države tudi za Japonsko velja sovjetsko opozorilo: »Odločiti se je treba ali za ZSSR ali za Kitajsko«. Vonj po smodniku Nasilje v deželi Baskov — Brutalni posegi policije — Baski zahtevajo vso Navarro, kjer pa so še v manjšini Sangria na baskovski strani francosko-španske meje bo imela to poletje oster, trpek priokus. Okus po krvi in smodniku. Po težki grožnji, s katero baskovski problem in njegova kompleksnost pritiskata na demokratično prihodnost Španije. Spodrezani fak Francosko ministrstvo za pravosodje je te dni razposlalo okrožnico s tako imenovano »juridično minuto«, namenjeno v razmišljanje vsem prizadetim. Gre za opozorilo na zakone, ki obravnavajo razširjeno poletno navado, imenovano štopanje ali avtostop. Ministrstvo opozarja avtomobiliste, da prevažajo štoparje na lastno odgovornost, kajti šofer odgovarja za vse, pa če je popolnoma ali samo delno kriv nesreče. Kajti zgodilo se je, da je štopar tožil šoferja, če se je zgodila nesreča — in šofer je zmerom žrtev. Razen v enem primeru ... Ce je štopar zagrešil napako, se pravi, če je sedel v avto v slabem tehničnem stanju ali s poznim voznikom, tedaj je pravica na strani lastnika avtomobila... Naj bo slišati še tako absurdno, pa je le res: kdor hoče brez skrbi prevažati štoparje, mora tako rekoč po zakonu imeti kar se da pokvarjen avto ali pa mora biti vsaj spodobno pijan... To se je vedelo: od vseh nevarnosti, ki bd lahko upočasnile oziroma ustavile počasno, simpatično napredovanje mlade španske monarhije, je baskovski iredentizem — kako naj mu rečemo drugače? — najresnejši. Toda manj se je vedelo, da ta kompleksnost postavlja ob sebe še eno: kako vedeti, katere so in katere bd lahko bile meje te dežele Baskov, kjer se sproščajo strasti. Udarec je zaded v osrčje praznika, ki ga Navarra prireja vsako leto na začetku julija, za svetega Fermina. V Pamploni, kjer se zbere vsa mladina iz okolice v belih hlačah in rdečih baretah s čutarami vina. Osem dni opitosti, plesa, bikoborb, ki so nekoč očarale Hem±ngwaya. V soboto pa so bile »krvave arene«. Pravkar so odvedli zadnjega bika. Tedaj je na stotine mladih poskakalo s stopničasto razporejenih klopi in preplavilo areno, mahajoč z zastavicami in kričeč gesla, naklonjena baskovski separatistični organizaciji ETA (Euzkadi Ta Azkatazuna, kar pomeni: Dežela Baskov in svoboda). Policija jih je hotela brutalno razkropiti. Sedemnajst tisoč gledalcev je nenadoma pobesnelo. V sprevodih so demonstrirali pred palačo Gobemaeion (prefekturo), ki so jo branile policijske sile. Izredno siloviti spopadi so se zavlekli pozno v noč: goreli so avtomobili, zrasle so barikade, razletava-la ao se izložbena stekla. Policisti, ki so izgubili glavo, so streljali v množico, in sicer ne samo s kroglami iz kavčuka, ki jih lahko upo- rabljajo, kadar pride do nemirov. Na tlaku je obležal mrtev človek, 135 jih je bilo ranjenih. Politična Španija je protestirala, od vladnega centra do levice. Tudi civilni pamplon-ski guverner je obsodil »nesrečno policijsko akcijo«. Toda to ni bilo dovolj, da bd se praznovanje nadaljevalo: »penas«, odbori, zadolženi za organizacijo praznika, so ga bojkotirali. Zahtevali so odstop civilnega guvernerja, osvoboditev oseb, ki so jih aretirali med neredi in umik policijskih okrepitev, ki so prišle od drugod. Praznovanje se nd nadaljevalo. Od tedaj deželo Baskov, zlasti pa Guipuzcoo in predmestja San Sebastiana, pretresa nemiT. V torek so v tem mestu zrasle barikade in prišlo je do generalne stavke, ki jo je — včasih brutalno — zaukazala ETA. Kakih tisoč mladih Baskov je skušalo organizirati manifestacijo v spomin na žrtve v Pamploni. Prišlo je do prask z žandarmerijo, s »sivimi«, kakor jim pravijo zaradi barve njihovih uniform. V bližini žandarmerijske kasarne je rafal ubil 19-letnega mladeniča v enem izmed spopadov, v katerih so se včasih tolkli mož proti možu. Policija zatrjuje, da so streljali tudi demonstranti. Pokrajinski svet je izjavil, da je policija pokazala izredno brutalnost. V sredo se je položaj znova zaostril v Guipuzcoi, kjer je bila dan pred tem meja za 24 ur zaprta na francoski In španski strani. Prišlo Je do demonstracij, spopadov dvignile so se barikade. Eksplozija tovora dinamita je ustavila mednarodni železni- ški promet. ETA je namenoma izbrala prestolnico Navarre, da bi nadaljevala s temi silovitimi nemiri, ki španski sever iz dneva v dan zavijajo v žalost. Gre namreč za to, ali bo ta provinca del baskovske celote, ki se bliža avtonomiji. Industrializirana Katalonija že ima nekakšno lokalno vlado. Tri baskovske province — Guipuzcoa (San Seba-stian), Biskaja (Bilbao) in Alava (Vitoria) imajo nekakšen predavtonomen status. Regionalna skupščina, pokrajinski svet, se mora z Madridom pogoditi o vzpostavitvi bodočih institucij. Taka je politika Adolfa Suareza, kd v nasprotju z načelom unitar-nosti, ki ga je zagovarjal Franco, priznava, da v Španiji živijo »narodi« ali različna ljudstva s svojimi zna- LEXPRESS čilnostmi, različna, a povezana v federacijo, kakor je bilo pod katoliškimi kralji. Bilbao, San Sebastian in Vitoria so popolnoma baskovski. V Pamploni še zdaleč ni tako. Navarra je zelo mešana provinca. Baskovsko govori le majhen del prebivalstva. Drugi govorijo špansko. Provinca ni bila del kratko žive baskovske republike med državljansko vojno. Nasprotno, Francovo zmago na severni fronti so zagotovili karlistični bataljoni. Danes jo Baski zahtevajo zase. španska vlada namerava od Na-varcev zahtevati, naj se o tem izrečejo z referendumom ... Toda glasovanje je še daleč. Medtem pa nasilje grozi, da bo zastrupilo vso Španijo, tudi zunaj nejasnih mej te Euzkadi, ki išče samo sebe. Kajti policija se začenja bati. Kuba potrjuje svojo neuvrščenost Govor Fidela Castra — Oster napad na kapitalistične države HAVANA, 27. jul. (Tanjug) — Predsednik državnega sveta in kubanske vlade Fidel Castro je v govoru v San tiar gu de Cuba ob obletnici kubanske revolucije poudaril, da je Kuba neuvrščena država, ki ne pripada nobenemu vojaškemu bloku, odločno pa se zavzema za boj proti kc /,nia-lizmu, neokolonializmu, rasizmu, fašizmu in proti izkoriščanju dežel v razvoju. Na tej osrednji proslavi so bile tudi številne tuje delegacije, med njimi tudi jugoslovanska, ki jo vodi podpredsednik ZIS in član CK ZKJ Dragoljub Stavrev. Castro je poudaril, da ne more biti nevtralen do napredka in reakcije, ki sta značilna za današnje odnose v svetu in nadaljeval, da sta socializem in intemacionali-zem bistvena elementa kubanske revolucije. Brez intema-cionalizma, je dejal Castro, naša revolucija ne bi mogla uspeti, zaradi tega tudi naše vojaške sodelovanje z Angolo in Etiopijo, kakor tudi pomoč, ki jo nudimo drugim državam v Afriki in v svetu, ne predstavlja nič novega. Kubanski vojaki so bili svoj-čas v Alžiriji in v Siriji, kubanski gverilci pa so skupaj s Che Guevaro umirali v Boliviji, je dejal Castro. V dvournem govoru je Fidel Castro med drugim zelo ostro kritiziral imperializem in obtožil ZDA in druge kapitalistične države, da so »solidarne z reakcionarnimi in fašističnimi režimi v različnih delih sveta.« Kitajska delegacija v 5 afriških držav V Somaliji končujejo Kitajci dela, ki so jih začeli Sovjeti PEKING, 27. julija, (AFP) — Podpredsednica kitajske vlade in osebnost, ki ima na skrbi kitajsko pomoč afriškim državam, Cen Mu—hua, bo v petek odpotovala v pet afriških držav: Somalijo, Kamerun. Gabon, Semegalijo in Mavretanijo. Ta turneja viso-ke kitajske osebnosti po Afriki je najbolj neposredno povezana z dajanjem kitajske pomoči afriškim državam. Očitno je, da želi Kitajska, v konkurenci z ZSSR, okrepiti svojo gospodarsko navzočnost v Afriki. Ta želja se na prepričljiv način odraža v obisku visoke kitajske delegacije, ki jo vodi Cen Mu-hua, v Somaliji. Delegacija bo odprla cesto, zgrajeno s kitajsko pomočjo, ki v dolžini 900 kilometrov povezuje mesto Burao na severozahodu z mestom Belet Uen na jugu države. Gradili so jo štiri leta, stala pa je 80 milijonov dolarjev. Ko je aprila letos somalskl predsednik Barre obiskal Peking, je bilo dogovorjeno, da bodo Kitajci končali projekte, ki so jih pred prekinit, vijo gospodarskih odnosov Somalija—ZSSR gradili Rusi. Gre predvsem za namakalni sistem na reki Džuba. V Pekingu poudarjajo, da se bodo med bivanjem kitajske delgacije v Somaliji in v drugih afriških državah dogovorili o novih skupnih pro jektih. Dolga kriza na Portugalskem Ko so se Portugalci znova podali v labirint političnih kombinacij, vedo, da slabijo svoj položaj v očeh njihovih upnikov in tujih investitorjev. Zato si socialisti prizadevajo, da bi preprečili hudo in dolgo vladno krizo. Njihov edini adut je v hotenju vseh strank, da preprečijo nove splošne parlamentarne volitve. »Les Echos«, Pariz Ambicije premiera Soaresa Danes je Soaresova ambicija v tem, da bi ■ pomočjo gospodarskega razvoja svoje dežele spravil Portugalsko v EGS. Ta načrt že sam po sebi zahteva od Portugalske velike gospodarske napore, kajti deveterica nič kaj navdušeno ne odpira vrat. Potemtakem se tem težavam ne bi smela pridružiti še kronična paraliza portugalske politične oblasti. »Le Matin«, Pariz Moskva opozarja Zahod V dneh, ko je sodišče proučevalo zadevo Ščaranskega, so v nekaterih zahodnih deželah razpihnili v zvezi s tem protisovjetski hrup. Antikomunisti in sovražniki popuščanja so izrabili sajenje propadlemu špijonu za to, da bi posejali nezaupanje do Sovjetske zveze, da bi vnesli razkol med narodi in deželami. Licemersko točijo solze nad usodo zločinca, kd ga je pravično obsodilo sovjetsko sodišče. Toda te, ki točijo solze, velja opozoriti: s tem ko branijo špijona, izdajalca in klevetnika, se sami blatijo z umazanijo, v katero se je do ušes potopil ščaranski. »Sovjetska Rosija«, Moskva Zavlačevanje pogajanja SALT-2 Pogajanja o SALT-2 se neopravičljivo zavlačujejo. Govorijo, da se jih ne sme for-sirati: novembra bodo volitve v kongres. Kaže, da so nekateri pozabila na žalostne izkušnje iz leta 1976, ko ja administracija Geralda Forda — Henryja Kdssingerja žrtvovala zaključek pogajanj o SALT zaradi predsedniške kampanje. Bivšim voditeljem ZDA je bilo potem zaradi tega žal in kot umestno opominja R. Birth v »New York Timesu«, je bilo potrebno siko-raj leto, da bi vrnili pogajanja na prejšnje tirnice. Umetno zavlačevanje drago velja tiste, ki se k njemu zatekajo. »Novoje vremja«, Moskva Čilsko-argentinska zaostritev Zadnji vojaški manevri argentinskih vojaških sil v Patagoniji na videz niso povzročili razburjenja v čilskih uradnih krogih, vendar pa ja vlada v Santiagu po drugi strani vseeno izkoristila argentinsko akcijo in opozorila pred nevarnostjo vojaškega konflikta ob argemtinsiko-čilski meji, da bd si s tem zagotovila podporo javnosti. Kaže, da so se Argentinci ohrabrili zaradi uspehov na nekaterih drugih področjih in odkrito opozarjajo Čile, da so pogajanja o spornih otokih v prelivu Beagle propadla in da mirna rešitev tega problema ni več mogoča. Čilski predsednik Pinochet j« ob tem opozoril, da »določene države ogrožajo čilsko suverenost« in dodal, da bodo Čilenci za vsako ceno branili svoje ozemeljske pravice. »Latin America,« London iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimn INE3C!adrla aviopromet f^ljubljann Razpisna komisija Delavskega sveta razpisuje naslednja prosta dela in naloga 1. VODJE samostojnega oddelka za plan, ekonomiko in statistiko — Ljubljana 2. DIREKTORJA predstavništva v Beogradu Poleg splošnih morajo kandidati Izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — visoka izobrazba prometno-letalske ali ekonomske smeri — znanje angleškega jezika — tri leta ustreznih delovnih izkušenj — ustrezne moralno-politične lastnosti pod 2.: — visoka izobrazba prometne, ekonomske ali pravne smeri — znanje angleškega jezika — pet let ustreznih delovnih izkušenj — ustrezne moralno-politične lastnosti — vpis v register za zunanjetrgovinsko poslovanje Kandidati za navedena dela in naloge morajo predložiti program razvoja oddelka oziroma predstavništva. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdili o tem, da niso bili kaznovani in da niso v kazenskem postopku, naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov: INEX ADRIA AVIOPROMET, Ljubljrna, Titova 48, z oznako »za razpisno komisijo«, v 30 dneh po objavi. Morebitna pojasnila lahko dobijo kandidati po telefonu (064) 23-647. «608 Ognjemet, potem zadrega V sredo zvečer se je začel jubilejni 25. puljski filmski festival — Otvoritvena predstava: »Priti pred svitanjem« režiserja Aleksandra Djordjeviča OD NASE POROČEVALKE Uiti se je y sredo »večer pomaknila ie nekaj čez pol deveto. Gneča v areni, nič manjša okrog nje. Pod velikanskim bedo obsijanim platnom igra v belo oblečena pihalna godba mornarice (▼ primeri s Širjavo platna ae »dl. da je godbenikov komaj -■a »a oktet). Žarometi pogasile «o . pod nebo pihnejo prve rakete in se razprtijo v stotine belih, rdečih, zelenih lu-dic Začel se Je 25. festival jugoslovanskega igranega filma ▼ Pulju, Potem se na platnu pokaže *e enkrat iste podobe, kot so to pravkar gledate oči: od raket osvetljena arena. Skozi projektor stečejo prve slike jubilejnega uvodnika, dokumentarnega (za puljske spremljevalce bi tetko rekli kar družinskega) filma »Biografija filmskega festivala«. Vse Je r redu. Režiser Milan Ljubič je skrbno, domiselno ilustriral Igrivi tekst Fadila Hadžiča, ki se je sprehodil skozi Štiriindvajset puljskih let, skozi dvesto in sedem dni. ki eo se naštela v puljsko festivalsko kroniko. Od zadaj s tribun vesel smeh pozdravlja falote v minulost, v skromnost nekdanjih Zlatih sten in Stoje, k mladostnim portretom danes zrelih igraicerv, ki so pred mnogimi leti debutirali v areni. Potem stopi na veliki oder bi ga v trenutku obvlada Janez Vrhovec, pitijski veteran — kdo bi preštel vse njegove vloge — in začne s pravšnjo mešanico igralske Interpretacije in osebne tople zavzetosti pripovedovati še eno zgodbo o zgodovini filmskega Pulja. Malce slavnostno, malce šegavo in. pač ne gre drugače, malce otožno. Pozove publiko, naj zaploska prvemu nagrajencu z zlato areno. Igralcu Dušanu Janičijeviču za vlogo v »Stojanu Muttkaši«, ki sedi zadaj, med častnimi gosti. Misel se pretiplje k njim, ld Jih ni več. V četrt stoletje se je poslovilo trinajst režiserjev in več kot štirideset igralcev. In da misel le ne bi bila preveč otožna, takoj cd prišteje med rajnke še šestnajst proizvodnih podjetij bi, seveda, dobro staro teraso hotela Riviere, nekdaj središče festivalskega vrveža, ki se je sedaj že razpršil v vsa številna ob-puljska modema turistična naselja. Hvala., Janez Vrhovec. m hvala, Marija Cmobori, za stihe Istrana Mata Balote, odrecitirane morda preblizu v mikrofon, a z enkratnim, pojočim ritmom istrske govorice. Potem, po kratkem protokolu z govori, pa tisti željno pričakovani srebrni slap, ki se vsuje čez antične oboke, in ga gledamo sicer s kančkom slabe vesti (saj vemo. da bengalični ogenj ni ravno zdravilni obliž za stari klesani kamen), a vselej očarani. Brez pampe, brez bahave ošabnosti je minula za šolsko uro trajajoča jubilejna slavnost. Petindvajseti festival se potemtakem zares začne — In Atrijski koncert v Celju CELJE — V atriju hiše na Tomšičevem trgu 7 bo drevi zanimiv večer za ljubitelje resne glasbe. Celjsko turistično društvo prireja v okviru letošnjih poletnih prireditev koncert za tenor, violino in kitaro, ki ga bodo izvajali Mitja Gregorač, Tomaž Lorenz bi Igor Saje iz Ljubljane. I. B. kritik je že v zadregi. Gleda novo »špioo« s filmske risalne mize nadarjenega Darka Markoviča. Nekam medla ln mlačna je, vse preveč razvlečeno se v njej vozlajo in križajo filmski trakovi, pričakovana poanta se med vsemi vozli vseeno izmuzne. Potlej se predstavi novosadska »Neoplanta« s filmom režiserja (sicer cenjenega filmskega snemalca) Aleksandra Djordjeviča »Priti pred svitanjem«. In kritik se obotavlja z besedo. Ni več samo ▼ zadregi, hudo mu Je, kot vselej, kadar čuti, kako se v povprečje razliva dragocena tema, kakršne daje naša revolucionarna preteklost. Prireditelji so novosadskemu filmu namenili otvoritveni termin očitno zaradi teme, ki priča o kontinuiteti naše revolucionarne akcije, ki se ni začela Sele s prvimi streli iz partizanskih pušk. Dragoceno in neizpodbitno pričevanje o tem je organiziran pobeg dvaintridesetih političnih jetnikov — komunistov iz zaporov v Sremski Mitroviči v avgustu 1941. Niso bežali zato, da bi se spočili na svobodi, temveč zato, da bi se takoj pridružili prvim partizanskim enotam na Pruški gori. Svoje velike teme film žal ne dohiteva. Nikakor ne bi mogli reči, da jo podcenjuje ali da si zanjo ne prizadeva, toda ves njegov trud je ustvarjalno premalo premišljen, okorno oblikovan, v njem ni tiste prave dramaturške in dramatične pronicljivosti, ki bi dobila metaforično moč. Kljub možnosti za dramatične značajske spopade, tako med jetniki in njihovimi tirani kot tudi med Jetniki samimi — ljudmi med seboj, ostaja že scenarij zelo linearen ln, žal, ponekod tudi preračunan na najbolj preproste reakcije gledalcev. Veliko sodelavcev ga je pililo, pa je v njem, zlasti Foto: J. Pukšič v dialogih, ostalo preveč papirja. Igralcem skorajda ni preostalo drugega, kot da igrajo z močjo svojih fiziognomij, ne pa z utemeljenostjo likov, ki jih podajajo. Res Je težko obvladati preplet tolike-rih usod, vendar že rutinska pravila zahtevajo, da v njem ne potonejo posamični motivi ali da so zgolj mehanično upoštevani. V spremnem katalogu k filmu sto natisnjeni odlomki iz spominov nekdanjih beguncev. Besede Jovana Vesel ino-va — žarka (tako odkrito opozarjajo na človeški faktor, na nesporazume, ki so se porajali med samim pobegom) in Paška Romea (dramatično spominjanje na zadnjo noč v Ječi) zvenijo veliko bolj prepričljivo, človeško pristno in zavzeto, kot pa po njih posnete filmske slike. Tako smo se znova srečali s staro resnico, da ni naloga filmske umetnosti prepisovati ali rekonstruirati (to naj ostane domena dokumentarca), temveč svobodno, a do zgodovinske teme tenkočutno — ustvarjati. STANKA GODNIČ Ohridski recitali Festivalski glasbeni večeri so zelo kvalitetni — Konec julija premiera opere »Car Samuel« K. Makedonskega OD NAŠEGA POROČEVALCA v Križankah OBETA SE MIKAVEN VEČER — Drevi ob 20.30 se bo v Križankah predstavil že star znanec ljubljanskih poletnih kulturnih prireditev — profesionalni folklorni ansambel »Kolo« Iz Beograda. V pestrem programu jugoslovanskih ljudskih plesov In pesmi bomo letos prvič videli tudi belokranjske plese, ld jih je za skupino priredil ljubljanski koreograf prof. Mirko Ramovš. »Kolo« obstaja že 30 let in je imet nad 2000 nastopov v Jugoslaviji in številnih državah po vseh kontinentih. Čeravno imajo v Ohridu na vodjo več različnih prizorišč, pa je velika večina prireditev festivala »Ohridsko poletje« v akustično preizkušeni in nenehno hvaljeni cerkvi »Sv. Sofija«. Dramske in folklorne predstave pogo-stoma prirejajo v letnem gledališču »Dolni Saraj«; preddverja Sv. Sofije praktično ne uporabljajo več, vse češče pa vabijo občinstvo na Samuelovo trdnjavo nad Ohridom, kjer prirejajo spektakularne dramske predstave in kjer je vsako leto otvoritvena slovesnost. Tridesetega julija se bodo znotraj mogočnega zidovja Samuelove trdnjave oglasili operni zvoki. Makedonsko operno gledališče bo na tem avtentičnem prizorišču uprizorilo izvirno makedonsko operno delo »Car Samued«, ki jo je napisal sodobni makedonski skladatelj Kiril Makedonski. Istega dne pa bo hkrati v Sofij ini cerkvi nastopil violinist Boris Gutnikov, ki bo — kot skoraj pra- Novice Začetek salzburškega festivala V sredo se je s premiero Straussove opere »Kavalir z rožo« začel letošnji salzburški festival. Njegova tradicija sega v leto 1920, ko Je znameniti režiser Max Reinhardt na trgu pred salzburško stolnico prvič uprizoril Hofmannstha-lovega »Slehernika« (dolgoletnega interpreta glavne vloge Curda Jiirgensa je letos zamenjal Maximilian Schell). Poleg »Kavalirja« bodo v festivalskih dneh v dvorani Festspielhausa predvajali še (tudi Straussovo) »Salomo«, Verdijevega »Don Carlosa« in Mozartovega »Don Giovanni-ja«, v znameniti »skalni jahalni šoli (Felsenreitschule) pa Mozartovo »Čarobno piščal« v režiji znanega francoskega režiserja Jeana Pier-ra Ponelle. Od dramskih produkcij sta letos na sporedu dve: Beaumarchejev »Veseli dan ali Figarovoa svatba« ln Nestroyev »Talisman«. Potra-dici bo na festivalu tudi precej koncertov, matinej in serenad, pretežno z Mozartovo glašbo. Festivalski proračun znaša (58 milijonov šilingov. Sklepna prireditev bo 31. avgusta. 80 let bosensko- hercegovske umetnosti SARAJEVO — Ob dnevu vstaje narodov in narodnosti BiH, 27. Juliju so odprli v Umetniški galeriji Bosne in Hercegovine prvo razstavo od cikla treh razstav, ki naj bi prikazal osemdeset let bo-sensko-hercegovske umetnosti, od leta 1894 do 1974. Prva od treh razstav prikazuje | umetnost BiH v razdobju | 1894 do 1923. Na tej razstavi | je na ogled 288 eksponatov I 38 avtorjev, ki zastopajo slikarstvo, grafiko, risbo in skulpturo do leta 1923. Tu so dela bratov Anastaza in Spire Bocariča, Gabrijela Jurkoviča, Jovana Bijeliča, Karla Afana de Rivere, Romana Petroviča in drugih. »Selitve« — film v dveh delih BEOGRAD — Aleksandar Petrovič bo po lastnem scenariju snemal film po romanu Miloša Cmjanskega »Selitve«. Roman je nastajal 25 let s skoraj četrtstoletnim presledkom, in ima dva dela. Tudi film naj bi imel dva notranje povezana dela. Producenta bosta beograjski »Avala film« in novosadski »Neoplanta«. F. S. Razstava v Bežigrajski galeriji LJUBLJANA — Sinoči so v Bežigrajski galeriji na Titovi 81 odprli razstavo dveh likovnikov, Marka Butina in Ivana Sekuliča-Ferda. Razstava bo trajala do 19. avgusta, prireja pa jo ZKO občine Ljubljana-Bežigrad. Dve razstavi v Kopru KOPER — V Galeriji Loža fcodo nocoj odprli razstavo slik Jureta Cihlarja, v Galeriji Meduza pa razstavo slik Borisa Jesiha. Pokroviteljstvo nad obema razstavama je prevzela Splošna banka Koper. J. J. Poti v svet Na filozofski fakulteti se je končal dvotedenski seminar za tuje slaviste Na filozofski fakulteti v Ljubljani so pred kratkim uspešno končali štirinajsti seminar slovenskega jezika, literature ln kulture. Letošnji udeleženci, katerih število je bilo kar petkratno v primerjavi s prvim seminarjem pred trinajstimi leti, ko jih je bilo le trideset, so se prvič udeležili dveh strokovnih ekskurzij po Sloveniji. Središče prve, ki je bila organizirana v duhu Župančičeve obletnice, sta predstavljala Vinica in Dragatuš, kjer so tamkajšnji prebivalci priredili sesmtaaristom pisan folklorni nastop. Za drugo nedeljo pa je organizacijski odbor, z le-tošnjim predsednikom seminarja dr. Jožetom Koruzo, izbral obsežno ekskurzijo v Zasavje in po Gorenjskem. Poleg ogleda Valvasorjevega Bo-gemšperka, Brda pri Lukovici, muzeja talcev v Begunjah, Prešernove rojstne hiše v Vrbi ter blejske panorame, je v Kranju nedvomno pritegnil veliko pozornost koncert pevskega zbora iz Šentjakoba v Rožu na Koroškem pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, ki je pel rožanske in ziljske ljudske pesmi. Več kot polovica udeležencev vsako leto izhaja vsaj po daljni družinski tradiciji s slovenskega ozemlja in nemalokrat predstavlja že tretjo generacij o ali pa je kako drugače povezana s slovanskim svetom. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da so se ta prvotna čustvena izhodišča razrasla vsaj v željo po praktičnem poznavanju jezika, če že ne pri večini primerov v resno pedagoško in znanstveno delo. S pedagoškega stališča OGNJEMET OB ZAČETKU FESTIVALA V PULJSKI ARENI. RHiuMiiiiMiiiiiiniiiiiHiiiniiHiiiiiHniiiiiiiiiiiiHitniininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii del vrsto Mteramih junakov iz književ- Blago vsakodnevnih potreb Pisateljski kongresi so ponavadi znadL n< po tem. da s kulturno političnega vidika skušajo oceniti vlogo svojega literarnega delovanja v družbi ter začrtati naloge pri uresničevanju svojega poslanstva: torej imajo neredko tudi prvovrsten političen pomen. To in še kaj je predvsem veljalo za kongres pisateljev Nemške demokratične republike (NDR), na katerem je bilo npr. ugotovljeno, da Je literatura v NDR med obema pisateljskima kongresoma (zadnji. VII. kongres Je bil 1973) oziroma v skoraj 30-letnem obdobju obstoja NDR dala svoj ustvarjalni prispevek k oblikovanju socializma. Iz tega zornega kota je pravzaprav teklo celotno kongresno opredeljevanje, t. j. vrednotenje dela književnih ustvarjalcev v NDR. v tem smislu je novi predsednik pisateljskega Združenja v tej državi, znani romanopisec Hermann Kant. (najpomembnejši je njegov roman »Aula« iz življenja prvih let NDR) podajal svoj obsežni referat — in v tem smislu je potlej potekala tudi razprava, v kateri so govorci razlagali svoje izkušnje glede pisateljskega preoblikovanja življenja v NDR in reagirali na vrsto v deželi perečih problemov, kot so par-tjjnost umetnosti, emigracije književnikov, naloge kritike, položaj dramatike... Hermann Kant je referat pripravil na generalno temo VIII. kongresa, ki se Je glasila »Pisatelj v bojih časa«. Med drugim je ugotovil, da je bilo delovanje pisateljskega združenja uspešno: ko pa je spomnil na to, da bodo v državi prihodnje leto slavili njeno 30-letmco, je dejal, da so pistelji v minulih treh desetletjih ne le pisali, pač pa tudi sooblikovali njeno zgodovino. Dodal je, da je bila to literatura, ki Je Izhajala lz spoznanj in izkušenj razrednega boja, vendar, kot je poudaril, teh izkušenj v svojem pisanju ni le ohranjala, ampak Je bila obenem tudi »gibanje proč od tega. kar obstaja, k tistemu, kar šele mora priti.« Po njegovi oceni je literatura v NDR »blago vsakodnevnih potreb«, povpraševanje po njej j« pogosto večje kot Je ponudba. Ko je orisoval konkreten prispevek literature k življenju v socializmu, jo dejal: »Naše knjige so krepko prispevale k izoblikovanju samozavesti občanov v tej državi; sodelovale so pri osvobajanju osebnosti; ljudem so pomagale pri procesih spoznavanja in razjasnjevanja; oživljale so humor in prepire; služile so resnični emancipaciji ljudi, nastajanju smisla za skupnost, družbenost in solidarnost; marsikomu so pomagale, da si je pridobil veselje do življenja, da je to veselje ohranil ali pa ga znova našel — imele pa OKENCE V SVET so tudi svoj delež pri tem, da smo krepili odločenost, da bomo to življenje močno branili.« V nadaljevanju je s tem v zvezi omenil Engelsov izrek, da je »vsak napredek v kulturi tudi napredek k svobodi«, pri čemer Je menil, da je sicer ne na splošno, pa vendar mogoče tudi reči: vsak korak k svobodi Je prinesel tudi napredek v kulturi. Konkreten primer: osvoboditev izpod Hitlerjevega fašizma s pomočjo sovjetske armade: »Reči nočem ... samo to, da je ravno ta osvoboditev prinesla svobodni prostor za umetnosti in literaturo, dala pa tudi čudovito prijateljstvo, ki ga nič in nihče ne more razdreti.« Njegovi nadaljnji primeri o odnosu svo-boda-kultura so bili: npr., omogočena socialna varnost daje ljudem več možnosti za ukvarjanje s kulturo oziroma literaturo. To pa pomeni, kot je moč povzeti, njegovo misel, da kulturo in svobodo ustvarjajo, podpirajo in omogočajo mnogi — naprej je Kant govoril o tem, kako so pisatelji ob pripravi kongresa naleteli na potno podporo ESP Nemčije in naj enega generalnega sekretarja ter predsednika državnega svete Ericha Honeckerja, ki se mu Je za to pomoč z govorniškega odra odkritosrčno zahvalil (na kongresu so poleg Honeckerja bild Se drugi vidni politiki NDR). Hermann Kant pa je oporekal tistim prijateljem, kot se je izrazil, ki od literature NDR nestrpno zahtevajo »novega Junaka«, novo družbo, novega človeka... Dejal Je, da se literarne figure, kadar so posrečeno narejene, nagibajo k preseganju samih sebe. V nadaljevanju Je nave- nosti NDR, s katerimi Je po njegovem »mogoče dolgo živeti«, opozoril pa tudi na to, da je med obema pisateljskima kongresoma v državi izšlo toliko prvencev kat doslej še med nobenim drugim. Seveda se je Kant obširno dotikal vprašanja emigracije pisateljev iz NDR v Zahodno Nemčijo. Med drugim je rekel: »Kdor se iz (naše) socialistične dežele bralcev preseli v bestseller-country, stori korak nazaj..., ln mora vedeti: nekoč je bil že dlje. Nekoč je bil za zgodovinsko epoho dalje ... Emigrirati moreš, smeš, moraš pred sovražnikom, s katerim ne moreš živeti — ne pa pred prijateljem, tudi če je z njim občasno mogoče shajati le zelo težko ali prav naporno ... Kajti vsakdo izmed nas je moral že skozi mlake ime nespameti, marsikoga izmed nas je že kritizirala oblast in marsikdo se je počutil že tako izdanega, da mu je bilo, da bi zbežal iz življenja ali pa odpotoval kam v nepovrat... Ne dajte se, dragi kolegi, zapeljati ne uspehom ne neuspehom, oboje spada k temu poklicu kot tudi k drugim poklicem. Ne dajte se zapeljati: k besedi se prijavite v svojem združenju, in sicer tako, da vas bodo slišali, in’ ne pustite se zapeljati. Prepirajte se, toda počnite to tu, v tem združenju, v tej državi. Ko pa greste v spor, se oborožite z logiko, pametjo in partijnostjo. Ce stvar, ki jo zagovarjate, kaj velja, boste z njo uspeli — da, bogve, včasih pozneje kot prrej, toda uspeli boste.« Kant je opozoril tudi na »bajno nepoznavanje« literature NDR na Zahodu in ironično zavrnil tiste, ki v ZRN tendenciozno nagrajujejo »prebežnike«. Na koncu je spomnil na človekove pravice in ob drugem rekel: »Literatura je nenehno poimenovanje človekovih pravic ... Svetovna literatura Je velika internacionala človekovih pravic. Socialistična literatura NDR je oddelek te internacionale.« Diskutanti so kajpak podprli Hermanna Kanta in po svoje osvetljevali ter dopolnjevali stališča, ki jih je formuliral v refe. ratu. Nasprotujočih si mnenj, kot kaže, ni bilo veliko. Dozdevno je še največ replik doživela izjava znanega pesnika Stephana Hermlina, da je »poznomeščan-ski literat in komunist«. Jurij Brežan, sicer lužiško srbski pisec romanov, iti pa s to j-: tekste sam prevaja v nemščino, je npr. dejal, da to ni združljivo. S Hermli- HERMANN KANT, novi Zveze pisateljev NDR isill predsednik novo formulacijo se niso strinjali še nekateri, sicer pa je razprava potekala tudi v znamenju obrambe identitete literature v NDR, njenega prizadevanja po sooblikovanju socialrana v NDR in v svetu ter privrženosti ESPN in njenim načelom. Opozorjeno pa je bilo tudi na potrebo po intenzivnejšem kritičnem spremljanju literature, čeprav je bilo hkrati rečeno, da je bilo v minulem obdobju na področju kritike doseženih precej uspehov. Pač je bilo slišati, da je dramatika v NDR še premalo zastopana na domačih odrih. Povedati Je, da so se razpravljale! neredko oglašali in govorili o problematiki, ki »o jo poprej obdelale delovne skupine, lotivše se tem kot npr. »delo in vsakdanjik v naši literaturi«, »literatura in zgodovinska zavest«, »sodobna drama«, »literatura in svet«. Kongres je na začetku na njeno prošnjo razrešil dolžnosti predsednico Združenja pisateljev, znamenito avtorico »Sedmega križa« Anno Seg-hers, njen naslednik pa Je, kot rečeno, postal Hermann Kant. Anna Seghers je odslej častna predsednica Združenja pisateljev NDR. JOŽE HORVAT iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiNiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiuiHiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiHiiiiHiiiiiHHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiniHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiuiiiiiii je bila posebnost letošnjega seminarja, da — povsem po naključju — na rijem skoraj ni bilo popolnih začetnikov in morda je ravno to pripomoglo k prijetni enotnosti posameznih lektorskih skupin, kd jih je bilo tudi letos dvanajst. Poleg vsakoletnih bogatih predavanj z jezikovno, literarno zgodovinsko in kulturno tematiko moramo ob letošnjem seminarju še posebej pozdraviti težko pričakovani izid lektoratom namenjenega učbenika Hermine Jug-Kranjec: Slovenščina za tujce. V tako imenovana začetni in prvi nadaljevalni skupini je ob primernih tekstih, preprosto razloženih slovničnih poglavjih in obsežnih ustreznih vajah veliko pripomogel k hitrejšemu praktičnemu sprejemanju jezika. Lahko bo tudi dobrodošel pripomoček v prvem letniku slovenskih lektoratov v tujini. V štirinajstih dneh je udeležencem resnično težko podati čimveč posebnosti slovenskega jezika, vendar pa je bil napredek zlasti v smeri praktičnega prisvajanja jezika zelo razveseljiv. Prijateljskemu vzdušju, ki vedno vlada na seminarju, tudi s strani predavateljev, se moramo zahvaliti, da je vsakdo lahko dobil odgovor na morebitna slovnična in literarna vprašanja, ki si jih je zastavil med šolskim letom, tudi zunaj lektorskih vaj in predavanj. Morda pa je najvažnejše, da se semimaristi ob ponovnem neposrednem srečanju z našo kulturo in tu uma slavisti navzame j o novega navdušenja in zavzetosti za nadaljnje delo. Od tradicionalnih popoldanskih in večernih kulturnih prireditev za udeležence je vzbudil posebno zanimanje Recital slovenske ljudske pesmi — »Stare žalostne«, ki jiih je izbral Marko Terseglav ter pela lektorica Bogdana Herman; za prihodnje leto bi veljalo še razširiti podobne večere. Mnogi med udeleženci seminarja bodo posvetili preostali del počitnic izpopolnjevanju v drugih jugoslovanskih jezikih; iz Slovenije odhajajo na seminarje v ostale republike. ki bodo večinoma šele v avgustu in v septembru. MARJETA NOVAK Uspešen potek ljubljanskega festivala LJUBLJANA — Prva tretjina prireditev 26. Mednarodnega poletnega festivala Ljubljana 1978 je uspešno končana, saj jih je obiskalo preko 12.000 obiskovalcev. Prav tako so izredno ugodne kritične ocene stalnih in občasnih poročevalcev iz vse Jugoslavije. Tudi ostali del festivala obeta uspešno poletno sezono v Ljubljani, saj je vrsta prireditev že dolgo povsem razprodanih, razen tega pa je organizator zaradi izrednega zanimanja moral doslej dodati že osem prireditev s področja glasbe, baleta, drame in folklore. OTROK /N DRUŽINA - REVIJA ZA DRUŽINSKO IN DRUŽBENO VZGOJO vilama vsi sovjetski violinisti — gotovo vzbudil veliko pozornosti. Dva hkratna glasbena večera sta sicer v Ohridu enkratna izjema, vendar že zdaj porajata pomisleke: v Ohridu je težko napolniti Sofijdno katedralo, še teže pa bo hkrati napolniti letno gledališče Samuelove trdnjave. Ohridsko jezero je privabilo izjemno število turistov, privablja jih tudi z ugodnimi klimatskimi razmerami, ko se po sončnih dneh večer prijetno shladi; letošnje poletje pa pomeni v Ohridu izjemo tudi po tem, da je izredno suho, brez kapljice dežja, torej pravi kontrast ljubljanskemu »poletju«. »Ohridsko poletje« je torej pravo, tako v festivalskem kot^ v turističnem smislu. Prevladujejo recitali; umetniki, ki jih srečamo v Ohridu, pa v mnogih primerih resnično predstavljajo glasbeno elito. Ohridske prireditve tečejo letos tako rekoč brez odpovedi, le tu in tam pride do kakšnih zamenjav, ki pa so — vsaj letos — takorekoč objektivnega značaja in v okviru normalnega. Tako je namesto madžarskega ansambla Bakhark Consort — nekaj njegovih članov je umrlo v hudi prometni nesreči — nastopil madžarski ansambel s staro glasbo Camerata Hun-garica (ponesrečeni madžarski ansambel so morali zamenjati tudi na nedavnem »Večeru z muzami« v Zemonu). Te dni se je organizatorjem zgodilo isto tudi z že drugim napovedanim in obakrat odpovedanim koncertom znamenite češke čembalistke Suzane Ružičkove. Namesto nje bo nastopil čembalist Trevor Pinnock, ki je minulo nedeljo igral v križevniš-ki cerkvi ljubljanskega festivala. Torkov večer v ohridski katedrali je izpolnila skopska sopranistka Anastazija Dimitrova, ki jo ljubljanska publika prav dobro pozna, saj je nastopila v naši uprizoritvi Giordanove opere »Andre Chenier« in teko tudi na otvoritveni predstavi Jugoslovanskega opernega bienala v Križankah. Pevka je stalna gostja naše in tudi beograjske operne hiše, zadnji dve leti pa redno nastopa na odru zagrebške operne hiše. V katedrali Sv. Sofije je nastopila z deli Purcella, Han-dla, Koševskega, Mozarta in Schumanna. V prvem delu koncerta Je nastopila s čembalom, v drugem pa s klavirsko spremljavo. Na čembalu in klavirju Je igral gost iz Ljubljane Andrej Jarc. Pevka sl je za svoj recital izbrala pevsko izredno zahtevna dela, posebno doživetje pa so pomenile arije iz nekaterih Handlovih pozabljenih oper. Zapela jih je s čembalom, kar je (tako kot pri Purcellu) dalo tem delom arhaično zvočno podobo, medtem ko nas je interpretativna svežost pevke z dobro izbrano zvočnostjo čembala docela osvojila in prepričala o njenih komcertantskih sposobnostih, ki smo jih doslej z opernega odra komaj slutili. Anastazija Dimitrova se j« s svojim recitalom izkazala kot pevka velikih glasovnih kvalitet, ki disciplinirano ravna s svojim glasom, ne 1« intonančno, marveč tudi ▼ smislu komorno zožeoiih dinamičnih razponov. Njen spremljevalec na čembalu in klavirju Andrej Jarc pa je ponovno dokazal, da spada med izrazito občutljive sodelavce mnogih solistov, ki jim daje s svojo igro muzikalno podporo in občutek varnosti — torej vse pogoje za dobro delo. PAVEL MIHELČIČ! Izvirna mehiška folklora Po koncertu »Magiste-riala« so gledalci zaplesali s plesalci Iz Mehike, preko Poljske ln Češke ter na poti v Haifo, ja v Jugoslavijo prišel folklorni ansambel »Magisterdai« in v petek odplesal svoj program v Križankah. Skupino, ustanovljeno leta 1963, sestavljajo pedagoški delavci in študenti je, ki se pripravljajo za isti poklic. Cilj jim je raziskovanje in ohranjanje mehiške liudske glasbe in plesa v njihovi zgodovinsko pogojeni raznolikosti, širjenje kulture doma in seznanjanje drugih narodov z mehiško folkloro. Poleg svojega rednega pedagoškega dela obiskujejo stara, evropski civilizaciji odmak-n:ena plemena, raziskujejo njihove običaje in prirejajo letno nad tisoč koncertov. Nagrada za delo so jim potovanja v tujino, na druge kontinente, katerih sicer verjetno ne bi videli. Vodstvo in člani ansambla »Magisterial« se trudijo, da bi predstavili čiste posebnosti dežele v svoji originalnosti. Izstopata izjemna usklajenost vseh nastopajočih in visoka stopnja integracije glasbe, pesmi in plesa. Posebno dragocene so bila prve tri točke sporeda, v katerih so mehiški folkloristi seznanili gledalce s tistimi kulturnimi vrednotami ljudstva, ki so se začele izgubljati s prodorom evropske kulture na njihovo ozemlje. Obrednost z religioznim navdihom se je v četrti skupini plesov umaknila novi civilizaciji. To glasbo in plese so poimenovali po prvem španskem mestu Veracruzu. Sledila je še zadnja točka kot sinteza starega in novega. Po zaključku napovedanega sporeda so nastopajoči odple-šali v preddverje Križank ta v svoj plešoči krog pritegnili gledalce, ki se jim ni hotelo zapustiti prizorišča. Med številnimi folklornimi ansambli, ld potujejo po svetu, je »Magisterial« med tistimi manj številnimi, ld združujejo izvirnost in neizumeti ničenost s socialnim sporočilom. ANDREJA TAUBER „Naši razgledi" Položaj na Tržaškem se je zares tako preobrnil ta zapletel, da je — čeprav z neiko-likšno zakasnitvijo — docela na mestu uvodnik dr. Karla Siškoviča o protislovnosti zadnjih volitev v Italiji, s poudarkom na tem, kako so se v Trstu pokazala znamenja konservatizma, reakcionarnosti, protislovenstva in protiju-goslovanstva, celo protiitali-janstva, in protiosimstva. France čeme objavlja polemično gloso z naslovom »Kako je z .apologetiko’ ekonomske vede pri nas?«, pri čemer povzema polemiko, ki se je je udeležil tudi dr. Stipe Šu-var, in seveda pove tudi svoje mnenje o zadevi. Naslednja glosa je iz peresa Milana Apiha, zadeva pa procese zaradi človekovih pravic, ob primeru Gtazburga v SZ. Andrej Medved končuje serijo o vprašanju tehnike, dela ta moči, Karel Bravc pretresa v svoji evidenčno-statistični rubriki družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja, Bogdan Osolnik je zarisal podobo uglednega družbenopolitičnega delavca dr. Jože Vilfana ob njegovem življenjskem jubileju, v pogovoru Naših razgledov pa se predstavlja z razločno začrtanimi ta osebno prizadetimi izpovedmi dejavna slovenska izseljenka Ana Praček Krasna, zidaj povratnica iz ZDA, avtorica knjige »Med dvema domovinama«, ki je pred kratkim izšla pri koprski Lipi. V kulturnem delu nove številke Naših razgledov je uvodoma objavljena skrajšana razprava Dušana Moravca Dramaturške delo Otona Župančiča, ki jo je avtor prispeval k simpoziju ob stoletnici pes- nikovega rojstva. Ta znanstveni zbor z mednarodno udeležbo je pred dnevi priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pesnik Matej Bor objavlja nekaj svojih Epigramov. Živa Kraigherjeva končuje zapiske o plesnih in baletnih problemih sedanjosti, kakor so se ji oblikovali ob gledanju baletnih programov na koprski televiziji. Koncerte zadnjega časa je v poletne dni kritično pospremil Bogdan Učakar, Aleksander Bas. sin pa strnjeno pregledal poglavitne ustvarjalne silnice na mednarodni razstavi Grupe JUNIJ v ljubljanski Modemi galeriji. Z reprodukcijami ste razstave je nova številka NR tudi likovno opremi’ena. Kot vsaka drega številka v mesecu ima tudi ta prilogo NR po domovini. Uvodoma je objavljen esej dr. Milana Djurčtaova Estetsko vizionarstvo ob 85. obletnici rojstva Miroslava Krleže. Na vse strani izzivalen in polemičen je pogovor, ki ga je imela Meri štajduhar z režiserjem Ljubišo Rističem ob uprizoritvi Jovanovičeve »Osvoboditi ve Skopja« v Zagrebu. Bralni strani prinašata nekoliko lahkotnejšo novelo hrvaškega pisatelja Antuna šoljana »Anketni odstotek« ta nekaj pesmi srbskega pesnika MSodra-ga Pavloviča. Naši razgledi po svetu: Samostojna pot s politično, idejno ta teoretično perspektivo — po 11. kongresu ZKJ (Rina-scita), Novo ravnotežje sil v Evropi — pogovor z generalom Haigom (U S. News and World Report), Ali kapitulira avantgarda pred zgodovino — glasbeni esej (Gerhard R. Koch); T. P. t. stran ★ DELO NOTRANJA POLITIKA Pebete, 38. julija 1978 Titov sklad v Sloveniji Zakaj štipendije ostajajo V vsej Jugoslaviji je skupaj okoli 7.000 štipendistov Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Povsod Je večinoma izredno zanimanje za ta sklad in za njegove štipendije Je ponavadi prosilcev po nekajkrat več. Tako je praktično v vseh republikah in pokrajinah — le Slovenija je nekakšna izjema. Izjema v tem, da ima manj kot 200 štipendistov tega sklada in da razpisane štipendije ostajajo tudi neizkoriščene. kar še posebej velja za tiste štipendije, ki so namenjene sposobnim in družbeno aktivnim mladim delavcem. Letos je bilo za mlade delavce razpisanih 100 novih štipendij, kandidatov zanje pa je bilo ob koncu razpisnega roka kar trikrat manj. Tudi lani ob tem času je bilo podobno in predlani nič drugače. Iz leta v leto — že tri ali štiri leta za-pored — republiški organi sklada posebej v spomladanskih mesecih in tudi po iztečenem razpisnem roku spodbujajo samoupravne in družbenopolitične dejavnike v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in občinah k evidentiranju večjega števila kandidatov za to štipendiranje. Rezultat pa je — ob občutnem napredku sicer — še zmeraj sila skromen. Ali naj to pomeni, da je v Sloveniji že sicer štipendij dovolj? Naj si razlagamo to, kot da imajo tako rekoč vsi sposobni mladi delavci in otroci iz družin delavcev na stežaj odprte vse možnosti za vključevanje v izobraževanje, tudi ▼ izobraževanje ob delu in iz dela? V informaciji o delovanju sklada v 1977. letu in o pripravah na letošnji razpis (datirani s 4. 4. 1978) med drugim piše: »Enostavno ni mogoče razumeti, da med preko 300.000 mladimi delavci in 10.000 udeleženci izobraževanja ob delu v naši republiki ni mogoče kadrovati nekaj deset nadarjenih in družbenopolitično dejavnih delavcev, ki bi zaslužili naziv štipendist Titovega sklada.« V mnogih občinah so se lotili dela zelo odgovorno in z uspehom, medtem ko so bili v šestih občinah spomladi brez enega samega štipendista tega sklada. In julija je med 60 slovenskimi občinami 14 takih, ki niso poslale niti ene same nove vloge. Mar res nimajo niti enega kandidata ne med svojimi mladimi delavci ne med učenci? To Je praktično nemogoče. Prej bi držalo nekaj drugega, namreč to, da so kadrovske službe marsikje zatajile, da se premalo ali sploh nič ne ukvarjajo s kadrovsko politiko, z analizo kadrovskega potenciala, planiranjem kadrov in usmerjanjem v izobraževanje. Slab odziv na razpis štipendij Titovega sklada je torej nemara predvsem odsvit dokaj zasejane kadrovske politike posameznih delovnih kolektivov in sredin. In ob tem najbrž ne moremo začudeni obstati, marveč narediti vse, da se stvari čimprej popravijo in da mladi sposobni delavci zares povsod dobe možnosti za nadaljnje šolanje. JANKO SVETINA Dve tretjini časa pobere priprava Kljub krajšemu času gradnje v Srbiji lani zgradili manj stanovanj BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Na zamude pri gradnji stanovanj ima priprava izredno velik vpliv, saj izkušnje kažejo, da kar dve tretjini časa gradnje pobere priprava. Med naj večjimi krivci zamud pa so razna soglasja in dovoljenja, preselitev stanovalcev iz hiš, ki jih je treba porušiti, sama rušenja in podobno. Čeprav se čas, potreben za dograditev od leta 1973 stalno krajša — sedaj znaša le še dve leti in pol namesto treh in pol — s tem ni nihče zadovoljen. V gospodarski zbornici Srbije so že nekajkrat razpravljali o tem, zaključki razprav in strokovne ugotovitve pa kažejo, da je nujno potrebna širša družbena akcija. V primerjavi s predlanskim letom je lani gradnja kasni-la skoraj v vsej Srbiji. Tako so na primer v Beogradu zgradili 4.000 stanovanj manj, Titovem Užicu 93, Cačku 107, Smederevu 119, Požarevcu 93 in Kraljevu 239. lanes načrti za jutri Razvojni načrt »Ljubljana 2000« bo sočasno in celovito začrtal usmeritve mesta in njegovega gravitacijskega okoliša — Veliko breme nekdanje stihije LJUBLJANA, 27. julija — »Vizija bodočnosti nam mora dati odgovore in napotke tudi za današnjo in jutrišnjo rabo. Večji del razvojnih odločitev, ki smo jih sprejemali v preteklosti. opredeljuje v marsičem naše pogoje dela in življenja tudi danes. Tako bo tudi v bodoče, zato smo odgovorni vsi, ko sprejemamo takšne in drugačne usmeritve ter odločitve, ki bodo vplivale na razvoj do leta 1980, na srednjeročni in dolgoročni razvoj našega mesta. »Ljubljana bo namreč leta 2000, če uporabimo to simbolično letnico, takšna in ljudje bodo v njej živeli tako. kot bomo sami ukrepali in odločali na različnih samoupravnih ravneh v delegatskih odnosih in v različnih okoljih,« je med drugim poudaril predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič, ko je danes delegatom SML orisal osnovne smernice in naloge dokumentov »Ljubljana 2000«, ki jih bodo začeli delati. Ljubljana je že dolgo pogrešala celovitejše obravnavanje problemov in usmeritev razvoja tako na gospodarskem, socialnem kot tudi prostorskem področju. Vloga družbenega načrtovanja je bila vse preveč zapostavljena, slasu v obdobju ekonomskega liberalizma, ko je bilo marsikaj prepuščeno le podjetniškim konceptom, stihiji in nedodelanim usmeritvam. Do leta 1976, ko smo sprejeli srednjeročni družbeni načrt, so le letne smernice usmerjale razvoj v občinah in mestu. Zato so se pogosto prav zaradi pomanjkanja načrtovanja in ustreznega družbenega usmerjanja v dosedanjem razvoju LjubPane pokazale pomanjkljivosti in neskladja. Odražajo se v vrsti gospodarskih, socialnih in prostorskih protislovij. Hitro naraščanje prebivalstva, predvsem zaradi do- seljevanja iz drugih krajev, in 1 mestu ne bo ne lahka ne eno-s tem naraščanje potreb me- stavna naloga. Izhod so le no- ŠOLSKI CENTER BREŽICE Svet šole objaviJ s dodatek k razpisu, objavljenem 20. 7. 1978: »Kandidate bomo o odločitvi pismeno obvestili v 15 dneh po poteku razpisa«. 5597 sta na področju infrastrukture, družbenih dejavnosti in ne nazadnje tudi solidarnosti, prerašča možnosti, ki jih nudi premalo učinkovito in razdrobljeno ter nepovezano lju-bljansko gospodarstvo. Prva pobuda, da je treba v Ljubljani izdelati dolgoročni načrt razvoja, se je porodila že leta 1971. V strokovnih ustanovah je kot rezultat predvsem študijskega dela nastajal osnutek z delovnim naslovom »Ljubljana 2000«, zasnovan na doseženem razvoju in spoznanjih o potrebnem prestrukturiranju gospodarstva. Nato je delo za nekaj let zastalo. S sprejetjem nove ustave, zakona o združenem delu in zakona o temeljih sistema družbenega načrtovanja, so bile dane nove družbeno gospodarske osnove za celoten sistem družbenega načrtovanja, katerega nosilci morajo biti delovni ljudje in občani, združeni v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Tako Je Ljubljana sedaj ta. korekoč na pragu naj večje družbene aktivnosti, pred ob-likovan em dokumenta »Ljubljana 2000«. ki bo začrtal razvojne usmeritve v mestu in na njegovem gravitacijskem območju. To bo sočasno ter celovito načrtovanje gospodarskega. socialnega, ekološkega in prostorskega razvoja, ki zahteva smotrno organizirano aktivnost vseh. v prvi vrsti pa SZDL, sindikata in seveda zveze komunistov. Bistvo načrta, ki ga bo sprejela Ljubljana, je predvsem program boja za večji dohodek na osnovi povečane produktivnosti. Temeljne usmeritve pri delu in družbeni aktivnosti so dane. To so sprejeta idejna izhodišča in stališča obeh kongresov. Treba jih je le konkretizirati in začeti izvajati v praksi. Ljubljana ima določeno prednost, izkoristi lahko svoj bogat intelektualni potencial in ugodno prometno lego. Rešitev sedanjih problemov v vi razvojni programi, ki bodo temeljili na modernizaciji proizvodnih sredstev, na takšnem združevanju dela in sredstev, da bo delitev dela optimalna, nujno pa je tudi še hitrejše vključevanje v slovenske, jugoslovanske in mednarodne tokove. Ob vsem tem pa velja vsa resnost pri varčevanju, organizaciji dela na vseh ravneh in stalnem večanju znanja. Za merilo napredka pa ne more služiti zgolj stalna rast osebnega standarda, temveč še prav posebej skladno zadovoljevanje širših družbenih potreb, ki zagotavljajo višjo kvaliteto življenja vseh Ljubljančanov in s tem v zvezi odpravljanje socialnih razlik. Temeljna vprašanja, na katera bo moral dati odgovor ta, če lahko tako rečemo dokument jutrišnjega dne, so: kako zagotoviti še hitrejši razvoj samoupravnih odnosov, kako izkoristiti znanstveno in kadrovsko osnovo mesta v neposrednem industrijskem razvoju, kako rešiti prostorske zagate, kako v naj več ji možni meri zagotoviti varovanje in izboljšanje človekovega delovnega in življenjskega okolja, kako zasnovati energetsko oskrbo, kako uskladiti ljubljansko in regionalno infrastrukturo z industrijskim razvojem mesta in še marsikaj drugega. Pri vsem tem pa naj bi bilo mesto zasnovano tako, da se bo v največji meri uveljavila humanizacija odnosov v načinu življenja, zlasti glede na poveča, nje prostega časa za kulturo, rekreacijo ter medsebojno komuniciranje in glede na samoupravno vsebino življenja in dela. HELENA KOS N« pozabimo na enajsti december Do tega dne moramo uskladiti vse samoupravne akte LJUBLJANA, 27. Jul. — Predsedstvo skupščine socialistične republike Slovenije je na današnji seji opozorilo na spoštovanje roka glede izvajanja zakona o združenem delu. Pozvalo je vse temeljne in druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti in organizacije poslovnega združevanja, da morajo, kakor zahteva zakon, do 11. decembra letošnjega leta prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute ter ostale samoupravne splošne akte z določbami zakona. Formalnost brez vsebine Ob polletnih obračunih, ki jih morajo organizacije združenega dela predložiti SDK do konca julija, ostane vse premalo časa za razpravo med delavci LJUBLJANA, 27. julija — Organizacije združenega dela so te dni razpete na Prokrustovo posteljo. Do konca tega meseca morajo predložiti službi družbenega knjigovodstva polletne periodične obračune, preglede sadov dela polletnega poslovanja. Pred tem morajo delavci v temeljni organizaciji — kot to nalaga 150. člen zakona o združenem delu — obravnavati in ocenjevati rezultate svojega dela in poslovanje temeljne organizacije ter se z osebnim Izjavljanjem odločati o začasni delitvi ustvarjenega dohodka. Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka določa, da je pri sestavi periodičnih ali zaključnih računov treba upoštevati vsa plačala petnajst dni po koncu obdobja, za katero organizacije združenega dela delajo obračun. Hkrati pa tudi navaja, da morajo organizacije združenega dela predložiti službi družbenega knjigovodstva obračune najpozneje mesec dni po koncu obračunskega obdobja. Navidezno vse lepo in prav. Do petnajstega v mesecu »plačano realizacijo«, kot temu pravijo v strokovnem jeziku, upoštevajo pri obračunu, skupno s poročilom poslovodnega organa pa ga nato ocenijo delavci. Toda v praksi se pri tem zatika, kajti življenje je eno, črka zakona pa nekaj drugega. Neizpolnjene sliljube Sele te dni je polovica od vseh zaposlenih delavcev v Zagrebu sprejela samoupravna sporazuma, ki bosta hrbtenica zagrebške stanovanjske politike, piše Večer-nji list. Sprejemanje samoupravnih sporazumov ni šlo gladko, pa še zdaj ga največji zagrebški delovni kolektivi niso podpisali. Vse skupaj dovolj zgovorno osvetljuje nezadovoljiv položaj v zagrebški stanovanjski gradnji. Nezaupanje delovnih ljudi je očitno, ker je od tistega, kar je bilo doslej obljubljenega, uresničenega zelo malo ali nič. V družbeni usmerjeni gradnji v Zagrebu grade stanovanja le na dveh območjih, vse druge lokacije pa bo treba šele pripraviti, zato ni znano, ne kdaj bodo začeli graditi nova naselja ne kolikšna bo cena kvadratnega metra. Ali se je potem moč čuditi, se sprašuje Večemji list, da polovica zaposlenih občanov ni pripravljena za stanovanjsko gradnjo dati več kot tisto, kar je predpisano z zakonom, s tistim, kar ostane, pa želijo gospodariti kar sami. S skupnim denarjem do počitniškega doma V organizacijah združenega dela v SR Makedoniji se povečujejo skladi za nadomestilo stroškov za dopuste, piše Nova Makedonija. Sprejemajo pravilnike in združujejo denar, kar omogoča delavcem, da organizirano preživljajo dopust, pri čemer dobe od delovnega kolektiva prispevek v znesku od 10 do 100 odstotkov cene penziona. Vpliv delovnih ljudi je čutiti tudi pri pripravljanju programov in projektov za gradnjo novih počitniških domov. Nova Makedonija kot primer navaja skopski OZD Inteks in Ohis, ki zaposlujeta več kot 14.000 delavcev. Ti delovni organizaciji skupaj gradita počitniški dom na Ohridu. Podobne projekte pa uresničujejo tudi v drugih makedonskih občinah. V majhnih delavnih organizacijah še nekako gre. Periodični ali zaključni obračun lahko sestavijo do okoli 20. v mesecu po koncu obračunskega obdobja. Ostane še • Na službi družbenega knjigovodstva so jasni: zakonskega roka za oddajo obračunov ni mogoče podaljševati, ker gre za enotno statistično vrednotenje gospodarskega poslovanja. Torej je možnost edinole, čim bolj skrčiti čas za pretres obračunov na zborih delavcev. S tem pa je močno okrnjena bistvena samoupravna pravica delavcev. vedno dober teden dni, da obračun prerešetajo delavci na svojih zborih. Drugače pa Je v večjih delovnih organizacijah, še posebej tam, kjer jo sestavlja več tozdov. Obvestila o prispelih plačilih do 15. v mesecu po koncu obračuna dobijo delovne organizacije najpozneje v dveh do ! cej podpore predlog, da naj še manj. Ponekod tudi z nadurnim delom v računovodstvih zaposlenih delavcev ne zmorejo pripraviti obračunov prej kot nekaj dni pred koncem meseca. In kaj zdaj? Naj oddajo obračune službi družbenega knjigovodstva nekoliko pozneje in tvegajo denarno kazen ali pa ocenjevanje sadov poslovanja na zborih delavcev časovno okmejo in v bistvu spremenijo v golo formalnost? Problem ni od včeraj in delovne organizacije niso ob letošnjih polletnih obračunih prvikrat razpete na tako Prokrustovo posteljo. Ze pred sprejemom zakona o združenem delu so delavci zaključne račune morali pretresati na zborih. Zaradi neskladja med statističnimi zahtevami in vsebinsko samoupravno metodo je bilo že doslej obravnavanje teh obračunov marsikje gola formalnost. In kje je izhod iz protislovja med formalnimi in vsebinskimi nalogami? Že pred letom ali že prej je imel pre- bi bilo treba statistične in vsebinsko samoupravne značilnosti ocenjevanja sadov periodičnega ali celoletnega poslovanja. Navzlic takim predlogom je doslej ostalo vse po starem: posledica tega pa je, da v prenekaterf delovni • Nobena skrivnost ni, da doslej v prenekateri delovni organizaciji zaključnih ali periodičnih obračunov niso obravnavali na zborih delovnih ljudi ali pa so zgolj »premetavali« nekatere številke. To pa je dosti premalo, saj je ocenjevanje sadov dela potrebno predvsem, da vsak član delovne skupnosti ne le neposredno soodloča o začasni delitvi ustvarjenega dohodka, temveč, da s svojim soodločanjem tudi vpliva na poslovno politiko. To Je še posebej pomembno tam, kjer so poslovni sadovi ostali na robu rentabilnosti ali pa celo pod njim. treh dneh. Teh obvestil običajno ni malo. Za sestavo obračuna je treba nekaj dni, potem je treba pripraviti primemo obrazložitev in tako ostane za obravnavo na zborih delavcev le teden dni ali bi zaradi statističnih rokov zaključne ali periodične obračune predlagali SDK, kot določajo predpisi, delovni kolektivi pa naj bi imeli možnost o njih razpravljati tudi pozneje . Skratka uskladiti organizaciji vsebinsko izredno važno določilo zakona o združenem delu ostaja neuresničeno. Cas polletnih obračunov t delovnih organizacijah spet kaže s prstom na ta problem. Zbudil bo dosti razmišljanj, kako najti izhod iz teh protislovnosti, vendar naj bi ne ostalo le pri tem. GUSTAV GUZEJ Medletno usklajevanje pokojnin ponovno v razpravi septembra — Povprečje »zadovoljivo«, kaj pa pod njim? Študenti Študentje I. letnikov nadvse uspešno zaključili 16-dne-vno pridobivanje vojaškega znanja in večje sposobnosti LJUBLJANA, 27. julija — Blizu tri tisoč študentov 1. letnikov višjih in visokih šol, fakul-tet in akademij danes zaključuje šestnajstdnevno pridobivanje vojaških znanj in spretnosti. Izpod platnenih streh na Blokah, Pokljuki in v Tolminu se selijo domov; nekateri bodo odšli na zaslužene počitnice, še številnejši pa bodo vojaške učbenike zamen Jali s knjigami in zapiski ter skušali ujeti zadnje poletne izpitne roke. Študentje so pridobivali vojaško znanje in spretnosti — ni šlo torej za vojaško ali predvojaško urjenje — po enotnem programu, le medi-cincem, farmacevtom in stomatologom je bil namenjen poseben program, prav tako pa so imeli svoj program študentje veterine. Vsi trije programi pa temeljijo na domačih in mednarodnih raziskavah, ki upoštevajo določeno znanje in sposobnosti. Glede na to, da so vsi študentje končali srednje šole in je torej intelektualna stopnja približno pri vseh enaka, je bilo mogoče v šestnajstih dneh uresničiti učni program, Kdaj čista Sava? Čeprav bi Zagreb moral zgraditi čistilne naprave za odplake do leta 1980, nimajo še niti milijonov niti lokacije Zagreb mora po zakonskih določilih do konca leta 1980 zgraditi naprave za čiščenje odplak. Aendar doslej niso veliko naredili. Eden od razlogov je tudi ta, da ni jasno, od kod naj bi dobili približno 800 milijonov dinarjev, ki jih potrebujejo v te namene, poleg tega pa že leto in pol razpravljajo o tem, kdo bo prevzel to nalogo. Po odloku o kategorizac:ji ske skupnosti za Savo, inže-rečnega toka naj bi bila Sa- ! nir Roko Skargo, je to denar, ki ga vlagajo od dohodka delovnih organizacij, na- va od Slovenije do Bosne reka »drugega razreda«, kar pomeni. da bi jo lahko namenili za vzrejo rib, pa kopanje, rekreacijo in vodne športe “ po nekaterih tehničnih postopkih bi njeno vodovje rabilo tudi ▼ industriji. Izvršni svet Hrvaške predlaga samoupravni interesni skupnosti za vodno območje reke Save, naj pretehta možnosti za zbiranje denarja, ki bi ga potrebovali za gradnjo čistilnih naprav, iz dela sredstev. ki se stekajo na območju Zagreba. Po podatkih izvršnega sveta gre za približno 250 milijonov dinarjev. Kot je opozoril sekretar samoupravne voduogospodar- menjen za gradnjo nasipa, vendar ga ni dovolj niti za kritje stroškov za boj proti poplavam. Zato je republika BORBA odobrila v te namene Se milijardo 46 milijonov dinarjev, da bi lahko izpeljali načrtovana dela. Približno 60 milijonov dinarjev, kolikor bodo zbrali do leta 1980 od delovnih or-ganizacij. ki onesnažujejo Savo, naj bi bilo dovolj za začetna dela, vendar pa je vprašanje, ali bo ta objekt dokončan do leta 1980. Z uvedbo odškodnine za uporabo reke — ta denar naj bi bil namenjen za gradnjo čistilnih naprav — bi mesto skupaj z združeno komunalno samoupravno interesno skupnostjo zagotovilo med srednjeročnim planom približno 580 od 800 milijonov dinarjev, kolikor bi jih potrebovali. Ostanek, 220 milijonov, bi črpali iz kreditov. Natančnejši računi pa opozarjajo, da je od 800 milijonov dinarjev, kolikor bi jih potrebovali, za zdaj znan vir črpanja sredstev samo za približno 60 milijonov. Četudi bi mesto danes imelo vseh 500 milijonov, pa je vprašanje, kdo bi bil kos temu, da bi zgradil celoten objekt do konca leta 1980, saj ni pripravljenega nikakršnega elaborata, niti načrtov in tudi lokacija ni določena. za katerega bi v armadi potrebovali dva do tri mesece. Cilj takšnega programa je jasen: študentje — letos so že tretja generacija, ki je šla skozi tako šolo — so že pred odsluženjem vojaškega roka pripravljeni in usposobljeni, da se neposredno vključijo v oborožen boj oziroma oborožene sile, še predvsem v enote teritorialne obrambe. Kot so povedali na republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo prve ocene kažejo, da je tudi letošnja generacija treh tisočev študentov izpolnila vsa pričakovanja, mladi so pokazali veliko zanimanje, voljo do učenja in tako tudi uspehi niso mogli izostati. Velik delež pri tem so imele tudi priprave, s katerimi so začeli že decembra lani. Vodstva visokih in višjih šol, podobno pa tudi dejavniki na terenu in v občinah, so se prizadevno vključili v priprave, kar je pripomoglo, da so bili programi tako organizacijsko • Danes se je slavnostno končal pouk študentov ▼ učnih centrih JLA na Blokah, v Tolminu in na Pokljuki. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki ljubljanskega armadnega območja, med njimi tudi sekretar komiteja konference ZK gene ralmajor Miha Petrič. kot materialno podrobno izdelani, in kar je še pomembneje, tudi uresničeni. Ob tem velja še predvsem omeniti domžalski primer, čeprav so se še številne občine vzgledno vključile v priprave. V Domžalah so vsi družbenopolitični dejavniki, s predsednikom skupščine občine na čelu, pomagali pripravljati »akcijo«, študente so pripravili na odhod, spremljali njihovo učenje in takoj, ko se bodo vrnili, pripravili z njimi tudi posvet ter analizirali tako uspehe, kot pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti tokrat ni bilo. Le pri evidentiranju študentov prvih letnikov, ki so dolžni oditi na poletno pridobivanje vojaškega znanja in sposobnosti, je bilo nekaj slabosti, ki jih bo z dobro voljo in natančnostjo moč hitro odpraviti, še predvsem pa bi bilo potrebno čim prej začeti uresničevati zamisel, kot so dejali na republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, da bodo v pridobivanje vojaških znanj in sposobnosti vključeni prav vsi, ki so to dolžni po zako-mu, še predvsem pa študentke. TINE GUZEJ Vodovod do Mostja še pred rokom Kljub dežju, ki je zalival jarke, bo vodovod končan že sredi avgusta DORNAVA, 27. julija — Danes so se brigadirjem iz Logatca, Šmarja pri Jelšah in mladim iz vse Jugoslavije, združenim v brigadi »Steklarji«, na enodnevni akciji pridružili še ptujski študenti. čeprav je brigadirjem tretje izmene MDA »Slovenske go-rice78« precej nagajal dež, bodo delo končali še pred rokom. Gradnja 4,6 kilometra dolgega osnovnega vodovoda od Gabemika proti Mostju bo končana še pred 27. avgustom, zato se bo ena od brigad zadnje izmene lotila drugega dela. Pa tudi doslej so se brigadirji v velikem številu udeleževali popoldanskih delovnih akcij. Delali so pri vodohra-mu, urejali brežine m jarke ob razširjeni cesti v Vitomar-ce, bili pa so tudi redni gostje ptujskega gradu, kjer so urejali muzejske prostore. V. S. Janez Kranjc, višje kvalificirani delavec, je lani dopolnil 60 let in za seboj je imel tudi že 35 let pokojninske dobe. Njegov zadnji osebni dohodek je bil 4.844 dinarjev (povprečni osebni dohodek v republiki v lanskem letu), njegova pokojninska osnova pa znaša okoli 4.200 dinarjev. In kolikšna pokojnina mu gre? Pojasnilo dobimo na strokovni službi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije; izračun pokojninske osnove upošteva osebni dohodek iz leta 1976 in glede na izpolnjene pogoje je to 3.150 dinarjev oziroma 75 odstotkov pokojninske osnove. Načrt dela skupščine SRS za jesen Delegati vseh treh zborov se bodo naslednjič sestali 29. septembra LJUBLJANA, 27. julija — Od oktobra do konca leta naj bi se delegati slovenske skupščine zbrali na sedmih zasedanjih. Na njih naj bi predvsem razpravljali in sprejemali odločitve o tistih zadevah, ki so bile že programirane za sedanje obdobje. Pri tem pa bi na posamezni seji zbora obravnavali posamezno zaokroženo področje. To so predlagali na opoldanski seji člani predsedstva skupščine SRS, ko so govorili o delovni zasnovi za načrt dela zborov v jesenskem obdobju. Čeprav je v tem gradivu že podrobno opisana vsebinska problematika, o kateri naj bi spregovorili delegati v jesenskih mesecih, in našteti zakonski akti, ki naj bi jih sprejemali na posamezni seji, so zaenkrat časovni predlogi še okvirni. Določeni bodo, ko bo zaključena razprava o delovni zasnovi programa oziroma, ko bodo delegati septembra sprejemali pro. gram dela do konca leta. če povzamemo samo nekatera vprašanja, o katerih bodo razpravljali v skupščini, bodo predvidoma oktobra razčlenjena izhodišča o ureditvi družbenega sistema informiranja. Na tej seji naj bi skupščina govorila tudi o izvajanju zakona o odnosih z verskimi skupnostmi ter o zaposlovanju. Nato naj bi posebej spregovorila o področjih ljudske obrambe in družbene samozaščite, prometa, kulture ter svobodne menjave dela. Zadnja seja v letošnjem letu pa naj bi bila namenjena sprejemanju resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta za prihodnje leto, ter proračuna. Kakor je ocenilo predsedstvo skupščine SRS, delovna zasnova programa, ki vsebuje tudi predlog glede načina obravnavanja posamezne zadeve in določila koordinatorja, prinaša možnosti za še bolj kakovostno razpravo. Po oceni zadnjih sej zborov pred skupščinskimi počitnicami je predsedstvo sklenilo, da se bodo delegati vseh treh zborov ponovno sestali 29. septembra. A. L Med tem časom so se vse pokojnine povečale v povprečju za 19,1 odstotka in sicer; za 6,13 odstotka 1. avgusta 1977, tako povečane pokojnine pa s 1. januarjem 1978 še za 10 odstotkov in naposled je bil poračun še za 2 odstotka v letošnjem aprilu. »Našemu« Janezu se pokojnina še ni povečala zavoljo tega, ker mu je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1976, z zanimanjem pa spremlja — tako kot večina od okoli 210 tisoč slovenskih upokojencev — kako se iz meseca v mesec gibljejo oziroma naraščajo življenjski stroški in osebni dohodki okoli 765 tisočim aktivnim zavarovancem. Od tega je namreč odvisno, ali se bodo med letom uskladile tudi pokojnine. če bodo razlike med načrtovanimi pokojninami in njihovo realno vrednostjo sredi oziroma proti koncu leta prevelike, lahko namreč Janez Kranjc pričakuje že v jeseni prvo povečanje svojih mesečnih dohodkov, ki se mu poslej imenjujejo pokojnina. Kolikšen razkorak? Vendar odgovor na vprašanje, kolikšni so že ti razkoraki in kolikšni bodo do konca leta, ni tako preprost, kajti na voljo so za zdaj le ocene teh gibanj, za dejanski izračun in morebitne ustrezne ukrepe, so potrebni uradni statistični podatki; ukrepe so terjali v imenu svoje delegatske baze nekateri delegati na zadnji skupščini skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Kot smo že tedaj zapisali, so se na skupščini dogovorili, da morata strokovna služba te interesne skupnosti in njen izvršilni odbor za prihodnjo, jesensko skupščino, pripraviti dodatno analizo gmotnega položaja upokojencev in morebitne predloge za medletno uskladitev pokojnin. Nekateri upokojenci so ob sklepu, da bodo morebitni novi predlogi znani šele v jeseni, ponovno opozorili, češ da je problem dobre polovice slovenskih upokojencev tako pereč, da s takimi predlogi ne bi smeli odlašati__ Tako smo ponovno povprašali na SPIZ (skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije), če je mogoče Iz ocen in uradnih podatkov o ekonomskih gibanjih povedati še kaj določnejšega glede povečanja pokojnin. Kar zadeva ocene, lahko odgovorimo našemu povprečnemu slovenskemu upokojencu Janezu Kranjcu: življenjski stroški bodo letos večji v primerjavi z lanskim letom za okoli 16 odstotkov, osebni dohodki se bodo dvignili — po ocenah — za okoli 19,3 odstotka, oboje v pov- prečju, seveda. Kar zadeva pokojnine, vemo, da so se v začetku leta povečale za 19,1 odstotka. Ne vemo, koliko smo zaslužili Uradni statistični podatki, kolikor jih je doslej na voljo, govorijo, da so se v obdobju prvih šestih mesecev letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečali življenjski stroški na 113,7. Najpomembnejših podatkov o gibanju nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega pa, kot so povedali, ni na voljo, ker je zavod SRS za statistiko pričel evidentirati osebne dohodke na novih obrazcih in po besedah strokovnih sodelavcev SPIZ niso dobili potrebnih podatkov. Zvedeti je bilo mogoče le te podatke za januar in februar v primerjavi z enakim obdobjem lani. in sicer je porast 120,4 odstotka. Pokojnine so se v zadnjih letih povečevale hitreje kot osebni dohodki in ni bila ogrožena njihova realna vrednost, so pojasnili na SPIZ. Vendar pa so pri takem ocenjevanju vedno mišljene povprečne pokojnine in povprečni upokojenci, kjer se pač, kakor povsod v življenju, »izgubijo« tisti iz dveh skrajnosti, najnižji, ki jih tudi podražitev škatlice vžigalic ali česarkoli že, udari najbolj po žepu, in drugi, ki jim podražitve pač ne pridajo tako do živega. Na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja menijo, da ta trenutek ni na voljo takih argumentov, po katerih bi lahko pri priči sprejeli odločitev o povišanju. To namreč tudi sicer ni pravilo za vsako leto, predvsem pa noben tak ukrep ne more mimo združenega dela. Tudi samo tehnični postopek, priprava dodatne analize, razprave in sklepanje na skupščini bo lahko nared šele v septembru. Ce bodo po zbranih podatkih pokojnine zaostajala za osebnimi dohodki in življenjskimi stroški, bodo, kot so se dogovorili na zadnji skupščini, sklepali delegati o takem povečanju »za nazaj«. Povprečje je le samo povprečje Ce se ob tem spomnimo nedavnih podražitev, je upanje, da bi tudi pokojnine poskočile, toliko večje. Kljub vsemu pa to najbrž ne bo zadovoljilo tistih upokojencev, ki — daleč pod povprečjem — vztrajno opozarjajo, da »ne zmorejo vsakdanjih življenjskih stroškov«. Ob tem seveda ne razmišljamo o uravnilovski logiki enakih želodcev, ampak predvsem o drugih ukrepih, ki jih tudi pozna naš pokojninski sistem in kjer z različnimi varstvenimi dodatki sodelujejo tudi druge interesne skupnosti. Morda pa bi bilo treba ponovno pretehtati kriterije in jih položiti ob rob današnji potrošniški koša-ri(ci)? DRAGICA BOŠNJAK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiir Komisija za delovna razmerja DO JUB — kemična industrija Do! pri Ljubljani objavlja dela in naloge POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA Prijavijo se lahko kandidati s končano osnovno šolo in najmanj 2-letno prakso v skladiščni službi. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 10 dneh po objavi na splošni sektor DO JUB, kjer lahko dobijo tudi vse potrebne informacije. 5646 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiif ELEKTROINŠT1TUT »MILAN VIDMAR. Inštitut za elektriško gospodarstvo in elektroindustrijo Ljubljana, Hajdrihova 2 razpisuje prosta dela in naloge finančnega referenta v finančno računovodskem sektorju Pogoj: srednja izobrazba, praksa zaželena Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Za navedena opravila je obvezno dvomesečno poskusno delo. Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogoja naj kandidati vložijo v 13 dneh po objavi na naslov: Elektro-inštitut »Milan Vidmar«, Kadrovska komisija — Ljubljana, Hajdrihova 2. O izidu izbire bomo kandidate obvestili dneh po preteku roka za pošiljanje prijav. v 15 5628 Do skladnejšega razvoja Zadnja leta je bilo mnogo storjenega, da bi hitreje zmanjševali razlike med razvitimi in nerazvitimi v Sloveniji — Ostat je še začarani krog zaprtosti IJITJUANA, n. julija — Nemogoče Je prepustiti svoji usodi tiste slovenske občine, ki Jih označujemo za slabše razvite ali pa da imajo tudi izjemno slabo razvite krajevne skupnosti (kot Je na primer mariborska). Zato Je bilo posebej v zadnjih letih mnogo storjenega, da bi hitreje zmanjševali razlike med razvitimi in nerazvitimi v Sloveniji. K temu je posebej prispeval poseben družbeni dogovor o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije v tem petletnem obdobju, številni podpisniki naj bi namreč po svojih močeh tem problemom posvetili dodatno pozornost. Sredi planskega obdobja lahko sklenemo, da so bili v uravnavanju skladnejšega razvoja Slovenije tudi na tem področju kar precejšnji dosežki. četudi bi jih glede na možnosti bilo lahko tudi več. Vendarle je treba opozoriti, da so tudi nerazvita območja sli pa podobna manj razvita obmejna območja med seboj precej različna, četudi Jih družijo nekateri gospodarski kazalci, ki jih že tako ali drugače uvrščajo med prizadete občine. Zato so tudi precej različni uspehi, id so bili doseženi po posameznih območjih. Upoštevati kaže. da • Zaman Je ponujati tudi zemljišča zastonj ali po zelo ugodni ceni, če v občini še nimajo urejenega prostorskega planiranja, ki bi že sedaj nakazalo. kje bo kaj lahko stalo. S tem so takoj povezani tudi zapleti s cestami, vodovodom, PTT, kar vse sili k večji neodločnosti tistih, ki bi celo radi kaj investirali. smo tudi v slovenskem gospodarstvu marsikje dosegli matij, kot bi morali ob tem času že imeti po planskih predvidevanjih. To namreč nujno odseva tudi na položaj manj razvitih območij, kjer pa smo le dosegli vsaj temeljne cilje na tem področju. Tako je. recimo, rast družbenega proizvoda, zaposlenost: in investicij na manj razvitih In manj razvitih obmejnih območjih občutno višja kot v vsej republiki. Vendarle pa to le niso dosežki, s katerimi bi se mogli za prvo silo kar zadovoljiti, saj Jih spremlja vrsta pojavov, ki bi terjali podrobnejšo analizo. speš-jtt gradnjo nekaterih objektov gospodarske infrastrukture na manj razvitih območjih, hkrati s tem pa seveda med njimi zmanjševati tudi razlike v družbenem standardu. Tudi tiste organizacije, ki jih na mapi razvitih območjih že imajo bi morale vse bolj izkoriščati primerjalne prednosti. Toda Cesto imajo tudi same premalo ambicioznih programov, s tem je povezano tudi šibko razvojno delo ki Se kaj. Posledice pa so nedvomno še precej bolj zapletene, saj brez novih delovnih mest, ki bi jih dali ravno primernejši programi, tudi ni večjega vračanja strokovnih moči nazaj, podobno pa je tudi z zdomci. Torej bo treba pred. vsem zagotoviti nova delovna mesta, četudi je res, da je bilo samo v manj razvitih občinah v minulih dveh letih na novo zaposlenih skoraj pet tisoč delavcev. Toda ob tem prečesto pozabljamo na prikrito nezaposlenost, saj Je pri vseh analizah potrebno upoštevati tudi mladino, ki se še šola. pa recimo večkrat izraženo željo številnih zdomcev. da bi se čez nekaj let v resnici vrnili domov. Novih delovnih mest brez večjega sodelovanja delovnih organizacij z razvitejših območij ne bo dovolj. Po eni strani so tudi tamkajšnje delovne organizacije iz vrste razlogov same premalo finančno učinkovite, da bi lahko zajetneje Investirale. Nekaj večjih organizacij združenega dela. ki so na manj razvita območja razmestile več novih obratov, pa je že pokazalo, da je ta pot tudi možna in dovolj spodbudna. Seveda pa se precej zapleta pri stvari, ki bi jo morali vnaprej opraviti, pa je pri njej menda Se največ zamude. da breme naložb zadeva še vedno predvsem organizacije v manj razvitih občinah in seveda izdatne bančne vire. To pomeni, da bi morale tudi delovne organizacije z razvitih območij vnesti v svoje srednjeročne programe razvoja morebitno sodelovanje s tistimi iz manj razvitih okolij. Pripraviti bo treba tudi čim bolj realne investicijske načrte, ki bi jih v res- • Položaj se izboljšuje, če upoštevamo bančne po-datke, po katerih so leta 1976 banke odobrile 996 j milijonov dinarjev posojil I za investicije s skupno j predračunsko vrednostjo 1.506 milijonov dinarjev. To je bila desetina vseh odobrenih kreditov. Lani pa se je investicijska aktivnost še okrepila, saj so banke odobrile 3.253 milijonov dinarjev posojil za investicije v skupni pred. računski vrednosti 5.154 milijonov dinarjev, kar pa je že povečalo delež manj razvitih območij na ‘!3 od-stoikov (če ne upoštevamo kreditov za tovarno sladkorja v Ormožu pa na 13 odstotkov). niči lahko izpeljali. Vendar bi morali v njihovo snovanje že spočetka pritegniti tudi vodilne strokovne moči iz manj razvitih območij, ki bi lahko najbolje presodile, kam bi kaj sploh kazalo vlagati. Zato bodo na pobudo predsedstva republiške gospodarske zbornice po regijah osnovali odbore, kjer bodo vodilni poslovni delavci zadolženi, da pripravijo tudi ustrezne razvojne programe, in nato poskrbeli, da bodo tudi uresničeni. Kajti ne gre pozabiti, da Je še vedno tudi precej težav le zaradi tega, ker smo slabo organizirani in medsebojno povezani. Slišati je že tudi, da smo sicer začarani krog nerazvitosti že prebili, da pa Je še ostal začarani krog zaprtosti, se pravi zaprtosti posamezne gospodarske organizacije, kar ob različnih lokalističnih opravičilih odseva tudi v njeni slabši akumulativni sposobnosti. Marsikje pa so za to seveda krive tudi občine, zlasti razvitejše, ki j'im ni preveč po volji, če se pomemben del bodoče proizvodnje sedaj iz njihovih okvirov seli nekam na Kozjansko ali v Pomurje. Pri tem morebiti niti ne gre toliko za vprašanje solidarnosti kot za to, da Je pravzaprav (kot na drugih področjih) tudi pri tem skladnejši razvoj vseh tudi v ekonomskem interesu razvitejših. STOJ AN ŽITKO Letos bo pridelek manjši V Vojvodini so poželi že 86 odstotkov zasejanih površin — Dve tretjini pšenice odkupili OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD. 27. julija — Žetev v Vojvodini se uspešno približuje koncu, čeprav Je bila v zadnjem času večkrat prekinjena. Kot kažejo podatki pokrajinskega sekretariata za kmetijstvo in strokovne službe gospodarske zbornice Vojvodine, so do včeraj v naši največji žitnici poželi okoli 374.000 hektarov, kar pomeni 86 odstotkov vseh zasejanih površin. Po teh ugotovitvah sodeč bo žetev na poljih v družbeni lasti končana že ta teden, medtem ko se bo na zasebnih njivah za nekaj dni zavlekla. Rezultati letošnje žetve so zdaj že mnogo bolj jasni. Zdi se, da bo letošnji pridelek na družbenih njivah za 6,8 stota na hektar ali 12,6 odstotka manjši kot lani. Tudi pri zasebnikih bo pridelek na hektar manjši, v povprečju pričakujejo 4,5 stota ali 8,5 odstotka manj, kot je bil lanski hektarski pridelek. Medtem ko bodo na površinah družbenega kmetijstva pridelali od 33 do 59,6 stotov na hektar, je pridelek pri zasebnih kmetih dosti manjši in se giblje od 28 do 51 stotov na hektar, kolikor so, na primer, namerili v Bačkem Petrovcu. Skupno so pridelki na hektar letos za 5,8 stota ali za 11,3 odstotka manjši kot lani. Od 170.000 vagonov, kolikor so pšenice pridelali na do sedaj požetih površinah, so jih skoraj dve tretjini že odkupili. Čeprav se torej žetev približuje koncu, kar je tudi plod lepega in stalnega vremena v zadnjem času, pa je večkratna prekinitev za naslednja leta poučna. Z boljšo organizacijo bi namreč lahko mnogo uredili že preje. BOJANA JAGER Tomos tuš ¥ Italiji Referendum o ustanovitvi podjetja Tomos-ltalija v Gorici in o proizvodni kooperaciji Tomosa z ACME motori KOPER, 27. julija — Na jutrišnjem, petkovem referendumu, naj bi se Tomosovi delavci odločili za vrsto pomembnih zadev, med njimi nedvomno za najpomembnejšo, to je za usta- novitev podjetja Tomos-ltalija kooperacijo Tomos-ACME. Podjetje Tomos — Italija naj bi bilo mešano podjetje, pri katerem bi Tomos sodeloval s 60 odstotki, dva italijanska partnerja pa vsak s po dvajset odstotki. Skupna vrednost investicije naj bi znašala čez milijardo 959 milijonov italijanskih lir, v Gorici pa naj bi proizvajali in montirali motoma kolesa, nabavljali material in prodajali finalne izdelke, opravljali uvozno izvozno dejavnost in pa zastopali tuje flr- v Gorici in pa za proizvodno me. Planirajo, da bodo v Tomos — Italija dosegli letno proizvodnjo 25.000 avtomati kov in da bodo zaposlili 54 delavcev. Dejstvo je, da je tovarna Tomos — Italija del uresničevanja osimskih sporazumov, še posebej uresničevanja v tistem delu, ki govori o maloobmejnem prometu in v bližnji prihodnosti tudi o prosti carinski coni. Drugi del referenduma, zanj bodo glasovali v teme- ljni organizaciji Krmni motorji in agregati, pa bo o sodelovanju Tomosa z italijanskim podjetjem ACME mo-tori S. P. A. iz Valdobbiande-ne, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo celotnega programa eksplozijskih ln štiritaktnih dizlovih motorjev in agregatov. ACME že vrsto let prodaja svoje izdelke v Jugoslavijo in dobršen del njihovih motorjev je vgrajen tudi v motorne kosilnice BCS. Po pogodbi bo ACME odstopil Tomosu celotni »know-how« in vso tehnično pomoč za kvalitetno proizvodnjo. JOŽE JERMAN Neposredne naloge Republiški IS se je med drugim strinja! z osnovnimi zamislimi treh pomembnih zakonov s področja kmetijstva LJUBLJANA, 27. julija — Kot poroča republiški sekretariat za informacije so na današnji seji republiškega izvršnega sveta med drugim obravnavali tudi program neposrednih nalog izvršnega sveta in republiških upravnih organov v zadnjem trimesečju letošnjega leita. S tem v zvezd je bil obravnavan tudi program dela in aktivnosti pri pripravi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979. Zavod za plan je pripravil gradivo, ki opredeljuje pristop, nosilce nalog in roke za priprave resolucije. Program dela bo služil kot osnova za pravočasno vključevanje v to nalogo vseh republiških upravnih organov ter za koordinirano aktivnost in vskladitev dela pri pripravi podobnih dokumentov v obči. nah. Izvršni svet je bil seznanjen z informacijo o izvajanju ustavne preobrazbe pira, vosodnega sistema. Informacija daje poudarek problematiki organiziranja samoupravnega sodstva, posebno sodišč združenega dela kot oblike in poti k podružablja-nju sodne funkcije. Samoupravnemu sodstvu bi bilo po mnenju IS potrebo zlasti v OZD, posvetiti večjo skrb. kot tudi hitreje uveljavljati vlogo temeljnih sodišč, ki naj kot temeljni organ rednega sodstva omogočijo čimbolj učinkovito uveljavljanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov. Pospešile naj bi se tudi volitve poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih. Med drugim so na seji obravnavali poročilo o izvajanju stališč za usmerjanje skladnega razvoja in delitve dela na področju prometa in zvez. Poročilo ugotavjla, da je urejanje prometne problematike pripomoglo k ustreznejšemu medsebojnemu povezovanju med uporabniki in izvajalci prometnih dejavnosti, pri čemer so pomembno vlogo imele SIS s prometnega področja. V procesu vsklajevanja nalog in stališč skupščine SR Slovenije za skladnejši razvoj prometa in zvez je bila dosežena visoka stopnja soglas- nosti, pričeli pa so se tudi | spreminjati odnosi med prometnimi panogami. poročilo ugotavlja, da je zaostajanje v razvoju prometne infrastrukture pred. vsem posledica pomanjkanja finančnih virov in dolgotrajnih postopkov ter premajhno upoštevanje realnih možnosti. Izvršni svet se je strinjal s predlaganimi izhodišči za učinkovitejše usmerjanje skladnega razvoja prometa in zvez na ravni federacije, republike, občin, SIS in OZD. V razpravi o izvajanju sanacijskih ukrepov in oceni stanja v Luki Koper je bilo ugotovljeno, da so bili že doseženi pozitivni rezultati. Sanacijski program predstavlja dobro osnovo za usmeritev dolgoročnih pogojev za rentabilno poslovanje Luke Koper, njen nadaljnji razvoj ter za njeno učinkovito vključevanje v prometni sistem SR Slovenije. Poročilo odbora podpisnikov družbenega dogovora o ukrepih za zagotavljanje socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija do 1980 leta ter o izvajanju sprejetih obveznosti kaže, da podpisniki družbenega aogovora v splošnem uspešno uresniču. jejo sprejete obveznosti. IS je mnenja, da je potrebno pri nadaljnjih razvojnih možnostih rudnika Idrija izhaja, ti iz dolgoročnih ekonomskih perspektiv, ker zahteva temeljite razvojne in investicij, ske študije. Pri tem je bilo še posebno podčrtano, da mora biti pri urejanju te problematike širša družbena skupnost nenehno prisotna s ciljem, da ohranimo to naše rudno bogastvo. V razpravi o predlogu za Izdajo zakona o skladu skupnih rezerv s tezami za izdelavo zakona je izvršni svet podprl temeljna načela, na katerih naj bi bili urejeni odnosi pri združevanju, uporabi in upravljanju sredstev rezerv. Predlog za izdajo zakona bo dan v javno razpravo. Republiški sekretariat za finance bo na osnovi predlogov in stališč iz javne razprave pripravil osnutek za, kona o skladih skupnih rezerv. Izvršni svet je podprl predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka TOZD v letu 1978, s katerim se splošna davčna stopnja znižuje od 7 na 6 odstotkov ter razširja krog davčnih olajšav za izvoznike in TOZD, ki združujejo sredstva za določene naložbe v infrastrukturo. Strinjal se je tudi z osnovnimi zamislimi treh zakonov s področja kmetijstva, in si. cer osnutkom zakona o združevanju kmetov, osnutkom zakona o preživninskem varstvu kmetov ter o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih. V razpravi o osnutkih zakonov je bilo podčrtano, da gre za pomembne zakonske predpise, ki bodo imeli močan vpliv na socialistično preobrazbo vasi ter za ukrepe, ki bodo zagotovili materialno osnovo za moderno kmetijsko proizvodnjo. s \ Tako je ena glavnih težav ▼ tem, da organizacije združenega dela z razvitih območij še vse premalo širijo svoje zmogljivosti tudi v Kraje, kjer so za to tudi neokrnjene prostorske možnosti, doma pa ao tudi delovne moči. Se pravi, da bi delo sledilo delavcem, in ne obratno. To pa pomeni, da bi bilo potrebno zlasti spodbujati združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah, po. Pogodbi o posojilih WASHINGTON, 27. julija (Tanjug) — V mednarodni banki za obnovo in razvoj so včeraj podpisali pogodbi o dveh posojilih, ki ju bo omenjena banka splačala Jugoslaviji. Gre za tretje industrijsko posojilo v znesku 40 milijonov dinarjev, ki je namenjeno Kosovu, vrednost drugega posojila pa znaša 20 milijonov dolarjev. To je četrto industrijsko posojilo za BiH, C mo goro in Makedonijo. Obe posojili sta namenjeni modernizaciji in gradnji novih manjših in srednje velikih industrijskih podjetij. S temi sredstvi naj ne bi le zagotovili gospodarski razvoj teh republik in pokrajine Kosovo, temveč naj bi hkrati zmanjšali brezposelnost in izboljšal! življen:ski standard prebivalstva. Potrebna je zlasti pomoč j gospodarske zbornice in bank } pri pripravi spodbudnih raz- j vojnih programov, ki naj bi ' upoštevali razvojne možnosti i manj razvitih. Doslej je bila namreč precej različna tudi investicijska aktivnost po posameznih manj razvitih občinah. tako da bi morali v prihodnje bolj poskrbeti za hitrejši razvoj tistih, ki v rasti družbenega proizvoda in zaposlenosti zaostajajo za republiškim povprečjem. Značilno je denimo, da samo od. piranje novih delovnih mest pomeni le to, da zagotovimo mnogim ugodnejšo socialno varnost, kot jo imajo na manjših posestvih. Toda ne bi smeli zanemariti, kaj pomenijo industrijske naložbe za hitrejše razvijanje manj razvitih območij. Nekateri podatki sicer kažejo povečano zanimanje za usmerjanje investicij na manj razvita ob. močja, toda premalo odločnosti je zaslediti ravno pri tem. da bi delovna mesta odpirali zlasti tam, kjer so še možnosti za zaposlovanje. Ker pa imajo na manj razvitih območjih v glavnem skromnejše finančno sposobne domače delovne organizacije, naj bi tudi po predvide. vanjih srednjeročnega plana njihov hitrejši gospodarski razvoj v večji meri temeljil na združevanju dela in sredstev z organizacijami združenega dela z drugih območij. Vendar pa je delež takšnih povezav še dokaj pičel, tako Dolar še naprej pada ZCRICH, TOKIO, 27. julija — Svetovne borze še naprej pretresa nenehno padanje vrednosti dolarja. Na sliki je borzni center švicarske zvezne banke, kjer mrzlično spremljajo gibanje vrednosti dolarja; ta je zdaj v Švici vreden samo 1,78 franka. Na tokijski burit vrednost dolarja glede na jen še naprej drsi navzdol in je bil danes vreden samo 192.10 Jena. kar je spet nov »rekord«. Strokovnjaki menijo, da je do novega padca dolarja v Tokiu prišlo po včerajšnjem sporočilu, da je ameriški deficit v trgovini z Japonsko juni ja znašal okrog milijardo dolarjev. Teiefoto: UPI Bor na drugem mestu v Evropi V borskem bazenu napovedujejo večje spremembe v proizvodnji BOR. 27. julija — V bazenu Bor, kjer teče letos 75. letno eksploatacije bakrove rude. so doslej izkopali več kot 82 milijonov ten rude in jo predelali v približno 2.165.000 ton bakra. S svojo proizvodnjo se borski bazen trenutno uvršča na drugo me ato v Evropi. Kot je zapisano ▼ načrtu srednjeročnega razvoja bazena od leta 1975 do 1980 bodo za gradnjo in rekonstrukcijo proizvodnih zmogljivosti v tem obdobju namenili okrog 10 milijard dinarjev. Skupni prihodek naj bi v letu 1980 porasel na približno 32 milijard dinarjev. pri dohodku pa načrtujejo DOodstotni porast. Obseg proizvodnje naj bi se ob koncu tega srednjeročnega obdobja povečal za 77,5 odstotka. seveda če bo s predvideno 7-odstotno stopnjo rastla tudi produktivnost. Prvo leto tega srednjeročnega obdobja Je bilo v bazenu Bor zaposlenih 18.700 delavcev, ob zaključku pa Jih bodo po načrtu imeli ta M tisoč. N. S. Pregrete epruvete Okrog italijanske kemične industrije je eksplodiralo — Sta res samo en človek in ena družba kriva za to krizo? RIM. 37. julija — Dolga leta je brbotalo in sikalo v italijanski kemiji, v vročem letošnjem poletju pa je eksplodiralo. Varnostni sistemi, ki so stanje kemične industrije bolj ali manj uspešno prikrivali Javnosti, so dokončno odpovedali, ko so milanski finančni stražniki pred dobrim tedn »m spravili za zapahe bivšega predsednika petrokemijskega koncerna I,iquichi-mica Raffaela L rsinija in tri od njegovih ožjih sodelavcev. Od Ursinijeve aretacije na- mičnih koncernov v Italiji, katerega izgube — lani okrog 18 milijard Ur — so bile so- prej pa ni poročila TV ali časnika, ki ne bi priobčil nove vesti o »primeru Ursi-ni« ali dodal novega kamenčka k »črnemu« mozaiku itaUjanske kemične industrije, katerega podoba se sedaj vedno bolj celovita kaže očem italijanske javnosti. Da bi bil hudič še bolj črn, je ob koncu minulega tedna na pobudo enotne sindikalne federacije stavkalo nekaj sto tisoč delavcev te industrije in tako še krepkeje zvrtinčilo prah, ki se dviga okoU kemije. Vlada se je že lotila podrou-ne inventure stanja v kemiji. Pri delu ji pomagajo strokovnjaki strank parlamentarne večine, v kateri so tudi komunisti, krizo v kemiji pa je vnovič postavil na dnevni red sestanka v tem tednu tudi ministrski svet. Družba Liquichimica, katere predsednik je bil Ursini, je eden od najmočnejših ke- razmeme z njegovo velikostjo. Čeprav teh izgub ni težko povezati z Ursinijevim finančnim rokohitrstvom. tokrat primanjkljaj sam ni v ospredju. Neposredni razlog, da se je ta zelo znani gospodarstvenik znašel za zidovi milanske kaznilnice Sav Vito-re, je bila nedovoljena gradnja tovarne bioproteinov v kraju Saline Ioniche v Kalabriji, vredne okrog 200 milijard lir. Tovarno, eno največjih in najbolj sodobnih v Evropi, Je Ursini spravil pod streho, kljub temu da so italijanske oblasti ugotovile, da meso živine, krmljene z bioproteini, škoduje zdravju tn zato proizvodnjo kemika-UJe v deželi izrecno prepovedale. Zdaj pa se s hitrostjo in po logiki verižne reakcije odpira desetine novih vprašanj. Odkod Ursini ju denar za pre- povedano tovarno, ali Je gradil tovarno na siromašnem jugu samo zato, da bi z njo izsilil kredite, in slednjič, kakšni so sploh njegovi odnosi z bankami? Ta vprašanja odpirajo spet nova p od vprašanja in zdi se, da ni konca začaranemu krogu. Med tem pa se je dodobra razgrnil zastor nad nezakonitim poslovanjem Liquichimi-ce. Milanski tednik Panorama Je razčlenil zadnjih dvajset mesecev njegovega poslovanja in razen dolge vrste kočljivih finančnih transakcij odkril, da so tovarne Liqui-chimice lani s skupno 31 milijardami lir podprle neko skorajda neznano podjetje, za katerega se je zdaj izkazalo, da mu je osebno poveljeval Raffaele Ursini Vprašanje, ki se kajpada zastavlja ob tem naštevanju Ursinijevih spletk, je, ali sta res samo en človek in ena družba kriva za krizo italijanske kemije? Prav gotovo ne. čeprav bi ob pogledu na prve kaj lahko prišli tudi do takšnega sklepa. Nobenega dvoma ni, da so izgube ta čas, poleg delno obrzdane inflacije, najbolj vroči problem italijanskega gospodarstva. Očitno je tudi, da so dobršen kos primanjkljajev zakrivile prav kemične tovarne. Toda Liquichimica je le eden od italijanskih kemičnih mogotcev, ki so imeli lani po nekaterih podatkih skupno okrog tisoč milijard lir izgub. Vprašanje je torej treba postaviti drugače, zakaj Je italijanska kemija zabredla v bolj kritične vode kot kemične industrije njenih partneric v EGS? Poznavalci pojasnjujejo korenine krize italijanskih tovarn zlasti z neustreznimi poslovnimi taktikami družb Montedison, SIR, ENI, Liquichimica in drugih. Te so se bolj kot za trg borile za privilegije pri razkosavanju državnih razvojnih skladov in se pri svojih strategijah navdihovale malone pri Machiavelliju in Clause-witzu. Svojevrstna ironija je pravzaprav v tem, da so se predstavnice najbolj sodobne industrije borile med seboj za deleže v proračunu na prav srednjeveški način: kot fevdalni baroni, ki so sprti med seboj, pa tudi z državo, ki jih ne zna in ne more obvladati. Da bi prišle do državnega denarja, pa je bilo seveda treba dobiti na svojo stran I tudi javno mnenje. | Zaradi takšnega trošenja de- Obvestilo kupcem, naj se, če se čutijo oškodovane giede kakovosti ali cene kupljenega blaga ali storitev, obrnejo na inšpektorje, je že rodilo sadove LJUBIJANA, 27. julija — Že skoraj deset mesecev visijo v naših trgovinah obvestila tržnih inšpektorjev, ki opozarjajo kupce, naj se v primerih, ko bi se čutili oškodovane pri kakovosti ali ceni kupl.jencga blaga ali pri storitvi, obrnejo nanje. Pokazalo se je, da je ta ukrep zelo učinkovit, pravi načelnica ljubljanskega tržnega inšpektorata Nives Tome. V letošnjem prvem polletju so dobili že 1981 pritožb, to je povprečno enajst na dan, oziroma še več, če odštejemo nedelje in praznike. Videti je, pravi, da se trgovci nekoliko bolj držijo predpisov. Kupci pa so se večinoma tudi že navadili ločiti med tistim, kar lahko uredijo že v trgovini in tistim, v kar bi morali poseči inšpektorji. Koliko je bil ta ukrep potreben, čeprav ga zakon o blagovnem prometu v naši republiki izrecno ne zahteva, dokazujejo še vedno dokaj pogosti primeri takšnega ali drugačnega oškodovanja kupcev. Kljub temu pa zavzema v zakonu o blagovnem prometu, ki so ga konec lanskega leta sprejeli v naši republiki, pomembno mesto tudi zaščita potrošnika. Ustava namreč določa, da je treba na zvezni ravni urediti le glavne temelje poslovanja, vse ostalo pa naj uredi vsaka republika oziroma pokrajina sama. Vendar pa zvezni zakon kljub temu ni enotno opredelil vseh oblik blagovnega prometa. Zato so, kot pravijo na republiškem komiteju za trg in cene, posku- šali to ustrezneje urediti vsaj v naši republiki. Obenem pa so že ob sprejemanju slovenskega zakona skupaj še z nekaterimi drugimi republikami opozarjali, da bi bilo treba to dejavnost le enotno opredeliti za vso Jugoslavijo. Zdaj pa so se kot kaže odločili tudi v zvezi stvari vzeti v roke. ZIS je namreč sprejel predlog zveznega sekretariata za trg, da bi spremenili oziroma dopolnili obstoječi zvezni zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s trgovino in storitvami v okviru blagovnega prometa in sprejeli posebne ukrepe, s katerimi bi preprečili poskuse spodkopavanja enotnosti jugoslovanskega trga. Zvezni sekretariat za trg predlaga drugačne opredelitve trgovine na debelo in na drobno. Določili naj bi tudi ustrezno višino obresti, ki bi jih moral trgovec plačati kupcu, če mu kljub dogovorjenemu in izvršenemu plačilu vnaprej, ne bi dobavil izdelka v petnajstih dneh. Prepovedali naj bi tudi prodajo blaga, pri kateri bi prodajalec postavljal še druge pogoje ali bi neutemeljeno dvigoval ceno. Gre torej za ukrepe, ki naj bi zavarovali kupce pred različnimi oblikami zlorab. Vendar pa Janez Šinkovec z republiškega komiteja za trg in cene ugotavlja, da so nekatere opredelitve v predlaganih spremembah verjetno še vedno preohlapne. Sestav-ljalci so sicer kot možnost predvideli tudi opredelitve, zapisane v slovenskem zakonu o blagovnem prometu. Vendar pa je vprašanje, če bodo te tudi v resnici prišle v zakon. V nasprotnem primeru, pravi Janez Šinkovec bo treba, če bosta zvezni in slovenski zakon ista vprašanja različno urejala, razveljaviti ustrezna določila v slovenskem zakonu. To pa verjetno za nekatere od določil ne bo najbolje, saj na primer predlagatelji sprememb zveznega zakona predvidevajo za polovico nižje kazni za prekupčevalce, kot jih predvideva slovenski zakon. Pa ža ta določa v skladu z zakonom o prekrških le plačilo 20 tisoč dinarjev, kar v primerjavi s siceršnjimi zaslužki le-teh res ni veliko. Sicer pa je skrbna preučitev vsakega določila v zakonu še kako pomembna, saj če zakoni niso dobri, jih ja treba hitro spreminjati in se je tako po njih tudi teže ravnati. VESNA BERTONCELJ-POPIT narja je italijanski kemični industriji zmanjkalo moči za prestrukturiranje tehnološke | nerazvitosti in intenzivnosti v »visoko kemijo«, ki danes edino žanje profite na svetovnem trgu. Del krivde gre gotovo pripisati tudi zasebnemu sektorju, ki je, podobno kot v drugih panogah, poskušal doseči takojšnji poslovni uspeh, in mu ni bilo mar • Ugledni britanski poslovni dnevnik Financial Times je svojčas natanko ugotovil, da ENI nadzoruje rimski 11 Messaggero ln milanski Corriere del-la sera, SIR sardinsko časopisje in pokazal s pr- ; stom tudi na druge to- 1 varne, ki so pač po svo- J .Jih finančnih močeh krojile vesti o kemiji v tisku. \ za perspektivnejšo usmeritev. Kakorkoli, Italija je pravzaprav že pričela izgubljati bitko z agresivnejšimi evropskimi, Japonskimi in ameriškimi multinacionalkami. In kje je pot iz zagate? »Kemija je kot šest niti zamotanih v vozel, prav takšen, kakršne pletejo te dni ženske na plažah«, v počitniški prispodobi pojasnjuje Tomase Morlino, minister za državni proračun. Niti pa so po njegovem mnenju: trg, ki ga kemija za nobeno ceno ne sme spustiti iz rok, podobno Je z delovnimi mesti, ki so v deželi z najmanjšo stopnjo zaposlenosti v EGS še posebno dragocena, čim boljše iz- koriščanje novih investicij, bolj premišljena naložbena politika v prihodnosti, finančno prestrukturiranje Licqui-chimice in drugih podjetij z izgubami, pri čemer bržkone meri na spremenjeno ravnotežje med državnim in zasebnim kapitalom, in čim manj motenj pri poslovanju. Teh šest niti, ki jih je treba razvozljati, je tudi poglavitnih šest točk bojnega načrta, s katerim se namerava vlada lotiti nereda v kemiji. Najbolj občutljivo vprašanje, ki bo še pred političnimi poletnimi počitnicami v avgustu zanetilo polemiko med strankami, vlado in sindikati, bo kajpada, kje vzeti denar za pokrivanje lukenj v bilancah tovarn in za prestrukturiranje podjetij s slabimi proizvodnimi programi. Tudi kemija je pošteno zvišala temperaturo letošnjemu poletju. DUŠAN SNOJ llllllllllIlllIllllMIIIlIllIlIHllllIlllllimillllllilll miiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii imiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiisiiimiMiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ« KRŠKO — Delovna skupnost Skupnih služb ob j avl j a naslednja dela in naloge: 1. TAJNIKA ORGANOV UPRAVLJANJA 2. NOVINARJA V DELOVNI ORGANIZACIJI 3. REFERENTA ZA DRUŽBENI STANDARD Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — pravna fakulteta in 3 leta delovnih izkušenj ali — višja pravna oz. upravna šola in 5 let delovnih izkušenj pod 2.: — fakulteta za politične vede in novinarstvo ter 3 leta delovnih izkušenj ali — druga višja šola ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj v novinarstvu pod 3.: — višja šola gradbene stroke ali druga višja tehniška šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj — srednja tehniška šola gradbene stroke ali druga tehniška šola ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela tn dokazali o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. 5589 UTRIP LJUBLJANE Slabo zakrila sled VeHfco vode, osemdeset tisoč litrov in čees, porabijo na dan delavci z gradbišča kulturnega doma Ivana Cankarja, da očedijo kamione in Valvasorjevo ulico, po kateri odvažajo izkopano zemljo. Do vrha naložen kamion odpelje tako najprej na poseben plato, kjer ga skušajo z močnimi curki vode čim bolje očistiti V globokem izkopu se je namreč zaradi vdorov talne voda nabralo precej blata, zato bi kamioni, ki odpeljejo vsak dan okoli tisoč kubičnih metrov zemlje, neoprani precej onesnažili mestne ulica. Kljub temu pa pustijo težka vozila na Valvasorjevi ulici precej blata, zato morajo tudi to, kakšnih stopetdeset metrov dolgo cesto, vsako uro oprati. Kljub skrbnemu čiščenju pa Je na sosednji Šubičevi moč vendarle opaziti, kam so namenjeni kamioni. Mil. K. Kostanji so se umaknili betonu Dolgo pričakovana gradnja novega podvoza pod tržaško železnico na Erjavčevi cesti v Ljubljani Je končno le stekla. Na žalost pa je zahtevala tudi prve žrtve. Zaradi priprave gradbišča so namreč delavci komunalnega tozda Rast — čeprav neradi — poža-gali sedem starih, košatih kostanjev, umakniti so se morali betonu in asfaltu. Foto: O. F. Ljubljanske smeti Da se Ljubljana uspešno razvija se lahko vsak dan prepričamo ob naraščajoči prometni gneči ali ob vedno bolj onesnaženem zraku in slabši pitni vodi. Zgovoren in zanimiv podatek o njenem razvoju in rasti pa Je tudi količina odpadkov, ki jih morajo delavci komunalnega tozda Javna higiena vsak dan odpeljati na odlagališče ob Cesti dveh cesarjev. Tn koliko je teh odpadkov? Dnevno se jih nabere od 2.100 do 2.500 kubičnih metrov, tako da imajo delavci, ki »krmijo« petdeset tovornjakov od pol šestih zjutraj pa tja do trinajste ure polne roke težkega dela; kubični meter hišnih smeti tehta namreč nekaj več kot dvesto kilogramov. G. P. Polna kopališča v zelenju Ljubljanska kopališča oživijo v glavnem v popoldanskem času, ko ljudje pridejo iz službe. V dopoldanskem času in zvečer se kopajo otroci, ki obiskujejo plavalne tečaje. Sicer pa so imeli ta teden na vseh kopališčih — razen Ilirije — na dan povprečno 1.000 do 1.200 obiskovalcev. V to številko niso všteti tisti kopalci, ki imajo sezonsko karto. Tudi temperatura vode ostaja nespremenjena in se giblje okrog 24 do 25 stopinj Celzija, izjema je spet Ilirija, kjer ima voda 22 stopinj. Nekoliko hladnejša voda kakor navadno Je bila včeraj na Koleziji, ker so »stavkale« naprave za dogrevanje vode, vendar se je danes z včerajšnjih 25 temperatura vode spet dvignila na 26 do 27 stopinj Celzija. M. K. Zeleno-rdeča osvežitev Čeprav smo se zelene solate preobjedli, smo nekaj časa svežo papriko in dozorel paradižnik bolj gledali kot kupovali. No, cena za ti dve vrtnini še vedno ni skromna, a malo spremembe na jedilniku si že lahko privoščimo. j. T. Foto: SVETOZAR BUSIC NAČRT ZA NAZAJ Komunalni vozli Delegati sprejeti predlog programa individualnih komunalnih storitev LJUBLJANA, 27. julija — Potem, ko so na predhodnih razpravah v skupščini Zveze ljubljanskih komunalnih skupnosti in r mestnem izvršnem svetu že podprli osnutek predloga programa razširjene reprodukcije individualnih komunalnih storitev za letošnje leto, so ga na današnji seji podprli in preoblikovali v predlog tudi delegati vseh treh zborov ljubljanske mestne skupščine. bi porabili za nujno potrebna dela — s katerimi pa žara- Delegati o prihodnosti Ljubljane Mestna skupščina potrdila odlok o pripravi načrtov »Ljubljana 2000« LJUBLJANA, 27. julija — Osrednji točki današnje seje vseh treh zborov ljubljanske mestne skupščine sta bila osnutka odlokov o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in obvezni pripravi srednjeročnih načrtov za obdobje 1981 — 1985. Predložena osnutka so zbori sprejeli in ju dali v Javno razpravo. Na osnovi pripomb in predlogov iz javne razprave bodo nato pripravili predloga odlokov. Obenem so zbori pozvali vse nosilce načrtovanja v delovnih organizacijah, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, občinah in druge, da se ustrezno organizirajo in pripravijo na izdelavo lastnih srednjeročnih in dolgoročnih načrtov, ki bodo služili kot elementi za izdelavo srednjeročnih ln dolgoročnih načrtov občin in mesta. Obenem pa so poudarili, da naj bodo vsa prizadevanja usmerjena v uresničevanje dogovor j enih nalog iz tega srednjeročnega načrta, zlasti tistih, kjer že zaostajamo za načrtovanim. Se posebej se je pokazala malomarnost trgovcev minuli petek, ko je že v zgodnjih popoldanskih urah Ljubljena ostala brez .kruha’, ker ga niso pravočasno zadosti naročili. Po številnih intervencijah potrošnikov pri inšpektorjih so trgovci svojo napako skušali popraviti s tem, da Je bilo moč kupiti v nekaterih trgovinah kruh še v poznih večernih urah. V zmedi, ki je nastala pa si Je nedvomno marsikateri Ljubljančan v petek zvečer zagotovil kruh tudi za ponedeljek, saj so na ta dan prodali celo več kruha, kot na dan pred prvomajskimi prazniki. Da se to ne bo ponovilo že pred naslednjim praznikom, so na minulem sestanku s trgovci, ki ga je organiziral SIS za preskrbo Ljubljane, opozorili, da bodo krivci v prihodnje tudi odgovarjali za svoja dejanja. V kratkem naj bi tudi naredili analizo založenosti ljubljanskih trgovin in na podlagi te potem zagotovili boljšo preskrbo. Sicer pa kot kaže, te sploh ni težko zagotoviti, saj proizvajalci živil iz drugih krajev države ponujajo Ljubljani roko, ki jo je ta, čeprav z zamudo, kaže, da le sprejela. Na napakah se je treba učiti, pravi pregovor, ln upajmo, da se bodo trgovci res česa naučili. To, da Ljubi j a- Sicer pa letošnji program raaSirjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toploto in plinom v Ljubljar ni, vsebuje konkretne naloge, ki ustvarjajo pogoje za uresničenje letnih načrtov stanovanjskega in cestnega gospodarstva, industrije, samoprispevka II. in drugih družbenih dejavnosti. Objekta, ki so zajeti v programu bi naj vsaj delno nadoknadili zaostanek na tem področju. Program razširjene reprodukcije individualne komunalne oskrbe vsebuje vse elemente srednjeročnega načrta 1976 do 1980 in upošteva tudi vse tiste gradnje, ki niso bile izpeljane v preteklem obdobju; nakazuje pa tudi prioriteto izgradnje nekaterih komunalnih objektov. Tako je 528 milijonov dinarjev predvidenih m tekoče komunalne gradnje, dobrih 28 milijonov dinarjev pa naj na ni več najdražje mesto v državi, je korak naprej, ki mu pa morajo slediti naslednji, ustreznejši delovni čas in še kaj. Upajmo, da bosta SIS za preskrbo Ljubljane in danes ustanovljeni komite za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem pri izvršnem svetu ljubljanske mestne skupščine prispevala svoj delež, da na podlagi medsebojnega spora-zumeavnja in dogovarjanja najdemo ustrezne rešitve. LJILJANA DJERTČ Priprave na kongres sindikatov LJUBLJANA, 27. julija — Na današnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana center so člajni spregovorili o programu nalog v pripravah na 9. kongres slovenskih sindikatov in 8. kongres jugoslovanskih sindikatov. Dogovorili so se, kako bodo potekale razprave o osnutkih kongresnih dokumentov, tako v osnovnih organizacijah, konferencah osnovnih organizacij, skupščinah občinskih odborov sindikatov in na sejah svetov delegatov OOS v krajevnih skupnostih. Izvolili pa so tudi komisijo, ki bo zbirala in uredila pripombe in predloge na osnutke. J. T. dl pomanjkljive dokumentacije še ne morejo začeti, in jih do konoa letošnjega leta še ne bodo mogli dokončati. Ob tem so delegati podprli tudi predloge in priporočila mestnega izvršnega sveta, da mora Zveza komunalnih skupnosti ljubljanskih občin, v sodelovanju z vsemi komunalnimi delovnimi organizacijami, zagotoviti, da bo uresničevanje predloženega programa potekalo brez zastojev. Hkrati pa je treba zagotoviti, da bo načrtovanje v prihodnje potekalo hitreje, tako da bo program za leto 1979 pripravljen že do jeseni in ne bo prišlo do podobnih zapletov, ko predlog nar črta razširjene reprodukcije individualnih komunalnih storitev sprejemamo šele sredi leta. GREGOR PUCELJ Novi tacenski most .vprežen' v promet Danes uradna otvoritev — Stari ]e dotrajan in Je svoje odslužil LJUBLJANA, 27. julija — Od začetka tega tedna vozi čez še nedograjen tacenski most mestni avtobus, na progi številka 16, ob konicah, ko se ob starem mostu čez Savo zgnetejo dolge kolone avtomobilov, pa tudi še druga vozila. Novi most in priključne ceste nanj bo kranjski »Gradbinec« dokončal prihodnji teden. Mestni avtobus na progi Vižmarje — Brod, ki Ima ob. račališče pri križišču Tacenske in Brodske ceste, vozi čez novi most zato, ker je pač za avtobuse prepovedar na vzvratna vožnja, ki se JI voznik ob ozkem tacenskem mostu ne bi mogel izogniti. Zato so strokovnjaki inštituta za raziskavo metalnih konstrukcij pregledali novi most minulo soboto in ugotovili, da so graditelji delo dobro opravili. Most je namreč že dograjen, le še varnostno ograjo bodo prebarvali. Medtem pa gradijo dovozne ceste, ki jih bodo, z izjemo dveh cestnih priključkov do bližnjih naselij, dokončali še pri. hodnji teden. Jutri zjutraj, ob osmih, so dejali graditelji, bo dotrajani tacenski most dokončno odslužil svoje: zaprli ga bodo, hkrati pa bo tudi neuradna otvoritev novega mostu, ki gre čez Savo tik ob starem. Delavci podjetja Gradbinec bodo prihodnje dni položili na priključne ceste še asfaltno preprogo, robniki so že nared, in ob koncu tedna naj bi bila tudi uradna otvoritev novega mostu. P. M. HELENA KOS PRESKRBA LJUBLJANE .Danes nimamo' Trgovci so nemalokrat krivi za slabo založenost, posebno pred prazniki LJUBLJANA, 27. Julija — Ljubljanačnl se pogosto pritožujejo nad preskrbo t mestu ln neustreznim odnosom trgovcev ln gostincev, ki zaverovani v lastne težave (pomanjkanje kadrov), nočejo Imeti posluha za tuje. Pri Tromostovju ali pri treh mostih? LJUBLJANA, 27. Julija — »Dobimo so pri Tromostovju.« S temi besedami so se Ljubljančani že neštetokrat domenili za sestanek. Vendar pa se bo potrebno odslej natančneje domeniti. Kaj lahko se bo sicer zgodilo, da bo prijatelj čakal na napačnem kraju. Med starim črnuškim mostom čez Savo In železniškim mostom, preko katerega teče kamniška proga, je namreč zrastel še tretji most. Preko njega prečka Savo novi plinovod. Tako se je Tromostovju na Ljubljanici pridružilo sedaj še »tromostovje« na Savi. Dela na novem mostu so že skoraj končali. Delavci IMP morajo opraviti le še tlačni preizkus cevi. Ml. K. Foto: Janez Zrnec LJUBLJANA SE ODPIRA govci z novci PK Beograd bo gradil svojo trgovino v krajevni skupnosti Krim—Rudnik LJUBLJANA, 27. julija — Kakor vse kaže, se krajanom viške krajevne skupnosti Krim—Rudnik obetajo boljši časi vsaj kar zadeva vsakdanje gospodinjske nakupe. PK Beograd je namreč pripravljen investirati v novi trgovsko poslovni center na Rudniku, če bi polovico Investicije prevzele druge delovne organizacije in skupnosti. Ker so investitorji za drugo polovico objekta znani — v zgradbi bo pošta, lekarna, banka, brivsko frizerski salon in še kaj — se načrti približujejo realizaciji. Izvajalec del in obenean lastnik zemljišča je gradbeno podjetje Ingrad, načrte za novi trgovsko poslovni center pa bosta naredila inž. arh. Marta Debelak in inž. aTh. Tihomir Sulič. Prebivalci Rudnika in Rakovnika so na trgovskem področju zelo revni, saj so izračunali, da ima okrog 20 tisoč ljudi v sedmih trgovinah na razpolago le 30 metrov prodajnih pultov — trgovine pa so stare špecerijske prodajalne, na katere so v marsikaterem delu Ljubljane ljudje že kar pozabili. Praktično vsako malenkost je treba iti iskat drugam, kar pa je precej neprijetno in bi to potrdili vsi, ki so večkrat peljejo z avtobusom na progi št. 3. Tudi z avtomobilom stvar ni dosti lažja, če pomislimo na prometno gnečo in kolone vozil na Dolenjski cesti. Načrti za novi trgovski poslovni center so bogato zastavljeni. Predstavniki PK Beograd so namreč predlagali vrsto novosti, ki jih ta velika sestavljena delovna organizacija s preko 140 temeljnimi organizacijami združene- ga dela lahko nudi potrošnikom. Tako so pri PK Beograd dejali, da bi v novem objektu Imeli samopostrežno trgovino z bifejem, v katerem bi gostje lahko dobili tudi tople obroke, pripravljene iz na poseben način zmrznjene hrane. V mesnici bi prodajali sveže in zmrznjeno meso in mesne Izdelke, vse to pa bi bili seveda proizvodi temeljnih organizacij PKB. Načrtujejo tudi specializirano prodajalno vina, v obliki nekakšnega vinotoča. V drugi etaži so si zamislili mlečno restavracijo in prodaj alnico z bogato izbiro sirov in mlečnih izdelkov, prodajalno sladkarij — peciva in slaščic, ki so znane kot srbske specialitete. V istem prostoru in pa pred njim bi postavili nekaj mizic in stolov, kjer bi gostje lahko pili kavo in jedli slaščice. In kot zadnje, so predlagali tudi prodajalno z blagom široke potrošnje, da ne bi bilo treba po vsako žarnico ali žebelj v »mesto«. V krajevni skupnosti računajo, da bodo septembra meseca lahko razgrnili načrt arhitektonskega dela novega objekta in da bo javna razprava zaključena novembra letos. Če bo vse teklo brez večjih zaprek, bi z gradnjo lahko začeli spomladi prihodnje leto. MOJCA KAUČIČ Sobotna in nedeljska dežurstva LJUBLJANA, 27. julija — Izven rednega delovnega časa obratujejo ▼ Ljubljani naslednje trgovine ln lokali obrtno-storitvene dejavnosti: V soboto (29. Julija) bodo med T. bi 19. uro v Ljubljani odprte naslednje trgovine: • Center: Emonina trgovina na Ilirski 4, Sadje selenjava na Krekovem trgu 2 in prodajalna Ljubljanskih mlekarn na Trubarjevi 8. • Bežigrad: Mercatorjeva trgovina v Savskem naselju, Emonina na Hubadovi ulici in prodajalna Žita na Staničevi 17. • Vič: Mercatorjevi trgovini na Gea-blčevl 49 bi ▼ Rožni dolini na cesti IX, št. 17, ter Sadje zelenjava prav tako v Rožni dolini na cesti II. št. 36. • Rudnik: Emonina trgovina na Dolenjski 111 ln Sadje zelenjava na Dolenjski 78. • SISKA: Emonina trgovina na Celovški 03, Mercatorjeva na Celovški 99, Delikatesina na Celovški 101 in Sadje zelenjava na Celovški 181. • Šentvid: Emonina trgovina na Celovški 435, prodajalna Ljubljanskih mlekarn na Celovški 415, Lokina trgovina v Slogi v Med vodah in Mercatorjeva na Zbiljah. • Moste—Polje: Mercatorjeve trgovine na Zaloški 87, na Zaloški 172 ln v Zadobrovi 88, prodajalni Žita na Zaloški 33 ln Smartlnskl 132, ter Emonina na Bezen-škovl ulici. VEČERNO DEŽURSTVO: Vsak delavnik Je od 7. do 21. ure odprta trgovina z živili na Tavčarjevi 6. VELEBLAGOVNICE: To soboto bo do 20. ure odprta Metalka, ostale blagovnice ▼ Ljubljani pa bodo odprte le do 14. ure. NEDELJSKO DEŽURSTVO: Od 7.30 do 11.30 bodo odprte: Emonina trgovina na Slomškovi 6, Delikatesina na Titovi 28 in prodajal-ni Ljubljanskih mlekarn na Miklošičevi 7 ln na Trgu osvoboditve 10, od 11.30 do 15,30 pa bo odprt kiosk Sadje zelenjava na Zaloški cesti (pri Kliničnem centru). CVETLIČARNE: V soboto bodo od 7. do 20. ure odprte Cvetličarne: Cvetlica na Titovi 3, Sanflora na Tugomerjevl 2, Vesna na Celovški 401 ln Orhideja v pasaži pri nebotičniku. Cvetličarna Orhideja bo odprta tudi v nedeljo od 8. do 12. ure, poleg tega pa bosta med 12. ln 14. uro odprti še Cvetličarni Mirta pri Kliničnem centru ln Spominčica na Zaloški 2. FRIZERJI IN BRIVCI: To soboto od 14. do 20. ure in v nedeljo od 7. do 13. ure bo odprta poslovalnica podjetja Brivnice in česalnice na Titovi 45. ELEKTROINŠTALATERSTVO: To soboto od 14. do 20. ure in v nedeljo med 7. in 13. uro bo dežural Arnold Zupančič, Petkovškov« nabrežje 9. VODOVODNE INSTALACIJE: To soboto od 14. do 20. ure ln v nedeljo od 7. do 13. ure bo dežural Janez Lapajne, Puterlejeva 80. POPRAVILA OSEBNIH AVTOMOBILOV: To soboto od 14. do 20. ure ln v nedeljo od 7. do 13. ure bo dežural Franc Suhadolc, Toško čelo 9 a. Vlečno službo in intervencijsko pomoč AMZ Slovenije pa lahko dobite vsak dan med 7. In 20. uro. LJUBLJANA, 27. julija — Tržnice so te dni v glavnem na prvi pogled prav prijetne. Dobra Izbira poletne zelenjave in sadja pa nekoliko zbledi, ko vidimo cene ali pa, ko bolj natančno pogledamo v vrečko, ki jo spretni prodajalec napolni tudi z manj lepim sadjem kot ga ponuja v prvih vrstah stojnice. Sicer pa se Ljubljančani, No-vomeščani, Celjani in Mariborčani nad izbiro ne pritožujejo. Se nekaj cen: solata je naprodaj od 10 do 20 dinarjev, paradižnik prodajajo v Ljubljani od 12 do 20, Novem mestu od 20 do 22, Celju od 15 do 25 in Mariboru od 13 do 25 din kilo, paprika je najcenejša v Ljubljani, kjer je naprodaj od 15 do 25 dinarjev, drugje jo je težko dobiti izpod 25 din kilo. še vedno je zelo drag fižol: Ljubljančani ga kupujejo od 20 do 30 din kilogram, Novomeščani In Celjani po 20, ▼ Mariboru pa stane kila od 15 do 20 dinarjev. Kumarice se še vedno »držijo visoko«, kila stane povsod od 10 do 14 dinarjev. Dokaj enotno ceno — od 10 do 12 din — ima čebula, česen prodajajo večinoma od 35 do 38 dinarjev kilogram, zelje pa je prav tako večinoma po 8 din kila. Dovolj izbire Je med sadjem: Ja. bolka so v Ljubljani na voljo od 8 do 18 dinarjev, novomeški trgovci zahtevajo zanje 21 dinarjev, mariborski pa 16. Tudi breskev ne manjka: od 12 do 25 din stanejo v Ljubljani, 22 v Novem mestu, od 16 do 20 v Celju in od 18 do 25 ▼ Mariboru. Kilogram sliv stane v Ljubljani od 12 do 25 din, Novem mestu 26 in Celju od 20 do 35 dinarjev. Naprodaj je že grozdje, kila stane okoli 38 dinarjev. Se nekaj je marelic, v Ljubljani so od 25 do 30 din, v Novem mestu 30 in Celju od 20 do 40 dinarjev. Tudi nabiralci borovnic so pridni, saj je le-teh dovolj naprodaj, za liter pa je treba odšteti od 30 do 40 dinarjev. Več kot pred nekaj dnevi je naprodaj lubenic, ki jih ponujajo od 13 do 15 dinarjev, lisičke so na voljo od 50 do 80 din kila, ista količina jurčkov pa stane od 100 do 160 dinarjev. DOPISNIKI DELA CESTNI OBETI V NOVOMEŠKI REGIJI Hitreje z novimi stroji Od 822 km magistralnih in regionalnih cest je bilo lani še 316 km makadamskih — Vedno več novega asfalta NOVO MESTO, 27. julija — Novomeško cestno podjetje, ki pokriva devet občin, mora skrbeti za 208 km magistralnih cest In 614 km regionalnih, od katerih je bilo ob koncu lanskega leta še 316 km makadamskih. Na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb, ki pride na območje Novomeščanov v Biču, v Bregani pa odide na Hrvaško, so letos za 5 milijonov čfcnarjev popravili 7 km klanca na Karteljervem, pri čemer velja omeniti način te sanacije. Prvič so namreč v naši republiki cestarji uporabili rezkalec za asfalt, ki so si ga Novomeščani sposodili v Beogradu. Novomeščani so tudi prvi v Sloveniji, ki uporabljajo posebni stroj, ki odg reva In pod pritiskom sedmih atmosfer tudi čisti stike med betonskimi ploščami, ki jih potem zalivajo z asfaltom. Med magistralne ceste spada potem cesta Novo mesto— Metlika, na kateri postopoma urejajo novomeški obvoz, letos pa bodo odpravili še črno točko v Trnovcu, ki bo »požrla« 4 milijone din. Magistralka je tudi cesta od Ortneka do Broda na Kolpi, kjer bodo pri žlebiču ojačali 2,4 km dolg odsek in za to porabili 2,8 milijona din. Obnova površinskega sloj- se obeta tudi na odseku Kočevje—Livold. Na tem mestu velja omeniti še obvoznico r Krškem, za katero je letos namenjeno 12 milijonov din (dela tudi Ingrad) in obnova 4,5 km dol- gega odseka na tej cesti od Dmovega do Krškega, ki bo veljala 6,2 milijona din. Pomembna gradnja »partizanke« Med regionalnimi cestami je slej ko prej najpomembnejša gradnja tako imenovane »partizanke«. ki gre iz Ivančne gorice preko Žužemberka in Semiča v Adiešiče. Gre za 13,5 km dolg odsek, od tega gradi cestno podjetje Novo mesto 8 km, od Podturna do Brezja, Slovenija ceste pa 5,5 km na najtežjem delu od Brezja do Ručetne vasi. Dela so ocenjena na približno 90 milijonov din. Na Partizanki velja omeniti še popravilo asfalta od Dvora proti Žužemberku v dolžini 4 km, predračun za ta dela pa znaša 6 milijonov din. Na Kočevskem bodo letos p »pravili del ceste Kočevje— Smuka—Dvor. Do Male gore je letos že asfalt, od tu naprej pa ga bodo letos položili 6 km, kar bo veljalo okroglih 10 milijonov din. V tem delu velja omeniti še dela v Sodražici, ki jih opravlja Slovenija ceste in pa dela na oe-j stl Sodražica—Hrib, lri bodo veljala 4,1 milijona din. izva- | | jalec pa še ni znan. Delavci | Slovenija cest gradijo tudi 11 km ceste v Tržišču (Mokronog—Sevnica), kar bo veljalo 21 milijonov din. Obkolpska cesta med Podzemljem in Adlešiči bo dobila letos za 6 milijonov din asfalta, kar bo dovolj za 5 km. Na cesti Metlika—Črnomelj, odsek od Vranovič do Gradaca in Grma pa bodo za 4,4 km porabili 6,3 milijone din. CP Maribor dela projekte za ureditev prometa v Trebnjem, novomeški cestarji pa so že asfaltirali 3 km ceste Trebnje —Novo mesto med Mimo pečjo in vasjo Jablan in tako je sedaj ta cesta v celoti asfaltirana, razen 1,7 km dolgega odseka pred Novim mestom, ki pa naj bi bil rešen z novomeško obvoznico. Od Sevnice proti Planini Je že 8 km asfalta, letos ga bodo položile še 4 km. Z deli bodo pričeli avgusta, bodo pa zelo zahtevna, kajti sicer pohlevni potok Sevnična postane ob deževnih dneh pravi hudournik. Dela so ocenjena na 5,5 milijona din. Drugo leto naj bi asfalt potegnili do meje s celjskim cestnim podjetjem. če omenimo še 5 km dolg odsek ceste Koprivnica —Podsreda, ki bo narejen letos in bo veljal 2 milijona dinarjev, smo z naštevanjem pomembnejših del na Dolenjskem pri koncu, čeprav je po-I membno gradbišče tudi na ce-[ sti Novo mesto—Straža. Tu gre za Izvenmirvojsko križišče oziroma podvoz na Deski, kjer bodo letos porabili 10 milijonov din. Zgradili bodo tudi novo cesto od novomeške bolnice do Broda, M bo veljala nadaljnjih 20 milijonov din. Sredstva so sicer že zagotovljena, vendar pa predstavlja dokajšnjo oviro odkup zemljišča in hiš, ki stojijo na bodoči cesti. Za krajevne skupnosti, občine itd. bodo Novomeščani letos opravili predvidoma za 50 milijonov din del in v tem trenutku »nosijo zastavo« pri naročilih Črnomaljci. Žal pa je treba omeniti, da gre pri teh delih v glavnem zgolj za grobi asfalt, kar ni najboljše, in le v novomeški občini je stvar drugačna. Presežek vpisa pri posojilu za ceste pa so dolenjske občine dosegle takole: v Brežicah znaša presežek 2,10 milijonov din, ki ga bodo namenili kot participacijo pri graditvi mostu v Krški vasi. V Črnomlju znaša presežek 2,2 milijona, od tega bo šlo 1,2 milijona na cesto Kočevje—Črnomelj, ostanek pa na lokalno cesto Dupliče—Stari trg. V Kočevju znaša presežek 2,7 milijona, od tega bo šlo 1,8 milijona na obkolpsko cesto pri Fari, 900 tisočakov na lokalno cesto Brezovica—Predgrad. V Krškem znaša presežek 435 milijona, od tega so namenili ZEMLJEVID CEST NA NOVOMEŠKEM OBMOČJU Z NAČRTOVANIMI IZBOLJŠAVAMI I Pisma bralcev 2,5 milijona na cesto Senovo •—Podsreda, 1,85 milijona pa v Rako. V Metliki so vpis presegli za 500 tisočakov in vse so namenili za regionalno cesto Drašiči—Metlika. Novo mesto: priključek na avtocesto V Novem mestu presežek znaša 12 milijonov din, od tega so 7 milijonov namenili za magistralko Mačkovec—Novo mesto (to je priključek na avtocesto), 3 milijone za cesto Dvor—Suha, milijon za cesto Zgure—Smarjeta in milijon za cesto Škocjan—Bučka. V Ribnici imajo na razpolago 2 milijona, ki jih bodo namenili za cesto Sodražica—Hrib. V Sevnici je na razpolago 1,7 milijona in vse bo šlo na lokalno cesto Sevnica—Blanca. V Trebnjem imajo 2 milijona, od tega so milijon namenili za cesto Velika Loka—Čatež, 500 tisočakov za lokalno cesto Mala Loka—Breg in prav toliko za. lokalno cesto Poljana—Omuška vas. ILIJA BREGAR Sprejem pri Marjanu Rožiču LJUBLJANA, 27. julija — Predsednik ljubljanske mest. ne skupščine Marjan Rožič je sprejel danes petnajstčlansko delegacijo biroja evropske rektorske konference, pogovarjali so se o zgodovini in nadaljnjem razvoju Ljubljane. Mi. K. Čestitke za takega delavca! Trinajstega julija dopoldne okoli desetih, (bila sem na obisku v Ljubljani) smo se peljali z avtobusom »Trnovo — Stepanja vas« od Prulske-ga mostu proti središču mesta. Avtobus je nosil tablico s številko 114—179. Bilo je v bližini restavracije »Koper«, ko je voznik z vso silo zavrl vozilo, ke* je prav tedaj deček kakih petih let stopil s pločnika, da bi prečkal cesto. Za las je manjkalo, da ga nismo povozili, in samo prisebnost voznika je rešila otroku življenje. Ko je voznik tako bliskovito ustavil avtobus, je izstopil, stopil k otroku, mu dal roko in ga popeljal na drugo stran ceste. Otrok je p.j-tem sam nadaljeval pot. šofer pa se je vrnil, spet sedel za volan in pognal vozilo. In zgodba še vedno ni končana. Ko sem izstopila, sem pogledala številko avtobusa in malo dalje sem si jo zapisala. Kar slišim: »Ali je kaj narobe?« Ozrem se — in šofer avtobusa štev. 114—179 stoji pred menoj. »Kaj sem napačnega storil?« je rekel tesnobno. Kar je bil storil za otroka, se mu je zdelo samoumevno in v svoji skromnosti je celo podvomil, da je bil morda nehote storil kaj napak Je treba še kaj dodati? Čestitam delovni organizaciji, da ima takšnega delavca! MARIJA KOLARIČ, Maribor Konzerve in tuji jeziki Nekaj tednov nazaj sem v našem dnevnem časopisju brala članke, ki so obravnavali problematiko poučevanja tujih jezikov v šolah, vendar se nobeden od avtorjev, ki so zagovarjali poučevanje tujih jezikov, ni oprl na našo industrijo, ki s svojimi nalepkami skrbi, da povprečni Slovenec ne bi pozabil svojega znanja tujega jezika. Kot primer naj navedem nalepko na pločevinki »Emone«; Tortelini v omaki. Poleg oznake podjetja in opombe, da je naveden predlog za serviranje (v slovenščini in nemščini), je navedena še vsebina ter navodila za uporabo (oboje v slovenščini in nemščini). V slovenskem jeziku so sicer podatki v odstotkih, v nemškem pa v gramihf?). Ker sem v trgovini iskala tudi »rok uporabe« in datuma nisem zasledila, sem vprašala prodajalko, ki mi je strokovno odgovorila: »če nič ne piše, ie jasno, da je konzerva trajna!« Doma sem navodila še enkrat prebrala in ker slučajno znam nemško, sem prebrala tudi ta in glej, tu piše; Haltbar 3 Jahre J!?). Tako, drage gospodinje, hitro v tečaj nemščine in vsaj še angleščine in ker bomo sedaj malo več trgovali z Afriko, morda ne bi škodilo znanje arabščine! ANA TRETJAK, Ljubljana n. in REPORTAŽE DEZjO * rtran U / 11011111 *£ • - #V; ^ ” , i.-. S«•- »»'«?;'■• • '•' r *. $ * “ . * ""‘‘f Ifcfe - Mii i*- &"i tfer Dolgčas med zidovjem LJUBLJANA, Julija — Kaj storiti, če sl majhen človek ta ti poletje nenadoma ukrade polovico prijateljev, Jih razmeče po morju ln po kmetih, kjer živijo tete in stare mame? Zbereš tisto peščico, ki Je še ostala v bloku, pobašete svoje punčke ln medvedke ln se greste igrat mamice na zaplato trave. Ali pa majčkeno nejevoljno prenašaš, da si sam igračka in se mamica igra s tabo. Včasih se v žgoči pripeki nasloniš na okno praznega stanovanja (mamica ln ata sta v službi), paseš dolgčas, potem se izmuzneš na dvorišče in čakaš, da te bodo prišli napodit, ker boš spet kaj ušpičil: nikoli ne moreš uganiti, kaj odraslim ni prav. Ah. zagamano Je biti takle majhen človek! Foto: Miško Kranjec Akcl}a Dela; Kje lahko letujejo »zamudniki«? V hribe že gre, na morje brez poprejšnjih rezervacij pa ne V turističnih agencijah tudi moledovanje ne zaleže — Zamudniki bodo do sredine avgusta le stežka našli prosto težišče ob morju — V gorah ni težav LJUBLJANA. 17. julija — Tudi če sami še nismo zašli na morsko obalo, nam vsakodnevne vrsti bi obmorskih krajev pripovedujejo, da tam kar gomazi turistov. Hotelska gnezda, kampi ta zasebne sobe »o polni, da turisti ven padajo. Se več. marsikatero posteljo so borteitr.fi uspešno prodali celo dvakrat. Ob teh noricah smo se lo- I tih akcije, za katero bi mar aikrio dejal, da je nesmiselna. Naši dopisniki so se namreč odpravili v turistične ; agencije ter povprašali, al: Jim lahko v teti dneh zagotovijo letovanje ob morju ah ; v hribih. Na Malem Lošinju je prosta soba AOaa v ljubljanski Nami Je dopusta željnemu občanu od govoril, da gre lahko na počitnice Sele po 30. avgustu, v Alpe-Adriii bi ga lahko 1 poslali k morju pet dni prej. | V poslovalnici Viatorja na Thovl oesti pa bi zamudniku (dopust je ja treba re- ! servira« malo prej) ornogo- ! čili letovanje 12. avgusta j Pri Kompasu na Titovi cest: so kar čakali na zamudni • Efta l|ubezens(ra •Zakaj »i vendar razdrta | tvojo zamlon z urarjem?« •Ah. vej. hotel me Je ae ; mo naviti!« • Ena ljubezenska -Ne lažite. Marija — vi i ate v drugem stanju'« prav! j gnspodinla svoji pomočnici. | •In vi ravno tako. milo- | St'jtva!« -Jaz sem od milostljivega gospoda!« •In Jaz prav tako!« • Ena ljubezenska »Ali al se res zaljubil na pod pogled v Spelo?« •Seveda, to delam vedno tako: pdhraniš sl dosti Časa S tem!« • Ena profesorska •Proti tej strašni bolezni pozna znanost samo dvoje sredstev«, doclra profesor. •In žalostno pri tem Je tn. da nobeno ne pomaga • ka. saj so Imel! za to soboto j prosto zasebno sobo na Malem Lošinju. Nekaj več prostora pa ponujajo po 19. avgustu. Tudi Globtour v Trgovski hiši Emona ima še nekaj »zaloge«, saj lahko »zamudniku« ponudijo letovanje po 5. avgustu v zasebnih sobah v Novalji na otoku Pagu. od 12. avgusta pa je prostora za letovanje Se več Tudi počitnikovanje v gorskem svetu bi skušali najti, a stoodstotnega zagotovila, da je štor v hotelu, zdajle pa si lahko izberete le zasebno sobo. Imajo pa dovolj prostih mest za letovanje v Grčiji, Španiji ln v Tunisu. Tudi poslovalnica Inerturista predlaga dopustnikom le letovanje v Tunisu, saj je vse ostalo že prodano. Kljub odpovedim prostora nil V Kompasu v Murski Soboti so na vprašanje o pro- • Najbrž nikomur ni neoiano, da naše turistične agencije prosta mesta za letovanja, bodisi v hribih ali na morju, kupujejo od konca sezone, torej od septembra, pe tja do začetka nove sezone. Kupujejo po ceni, ki Jo takrat ponudijo hoteli odroma turistična društva za zasebne sobe. Ob tem nam je Se v spominu lanskoletna sezona, k! ni bila tako razveseljiva kot. letošnja. Marsikateri dopustnik je namreč lani klel nad sobo, ker si je dopustovanje rezerviral pri turistični agenciji. Slednja mu je namreč dopust ponudila po ceni. kakršno Je plačala ob odkupu postelj. Toda hoteli so. potem ko gostov ni ln ni bilo od nikoder, cene »nižali, da bi privabili vsaj domače goste. Seveda so jih — in tako so življenje v hotelu ob isti hrani in enakih pogojih gostje plačevali različno. Tisti, ki so prišli zaradi nižjih cen, seveda ceneje. Letos se nam menda česa takega ni bati. saj rJ strahu, da bi ob taki gneči cene penzionov v hotelih zniževali. p-nstoira še kaj. ne dajejo: Pravo presenečenje je ponudba Alpetoura v Šubičevi ulici, kjer ponujajo dopustovanje v Poreču, Rovinju, na Rabu. Pagu. predvsem v zasebnih sobah in bungalovih. Nekaj mest. zagotavljajo, bi. našli celo v okolici Splita. Tn zagotovili so. da bi bilo moč takoj odpotovati na dopust tudi v Bohinj, na Vogei. na j Pokljuko in Pohorje. Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto zastopa agencije Viator, Atlas. Potnik, Jugotours in Lagun atu -rist. Konec avg:ista. so rekli, bt vam lahko poiskali pro- stih mestih odgovorili čisto na kratko: nimamo ničesar. Pa čeprav zaradi vesti o dvojni prodaji penzionov dobivajo odpovedi za aranžmaje, rezervirane pred letom dni. »Malce pozno ste se spomnili«. ugotavljajo v mariborskih turističnih agencijah. »Ponudimo lahko le odpovedano.« je vzpodbudila uslužbenka Globtoura. A šlo je le za zasebno sobo v Poreču — z eno posteljo. Tudi pri Kompasu odgovori niso bili na.iboll razveseljivi: tropo- steljna soba v Supeta.ni in neka) pri zasebnikih v Por- torožu. Pri Inexu do 21. avgusta nimajo zamudniki kaj iskati! Zato pa so v mariborskih agencijah želje po dopustovanju v hribih veliko bolj realne, saj je prostora še dovolj. »Nekaj prostora je šele v drugi polovici avgusta,« so ljubeznivo povedali v celjskem Kompasu. Tudi pri Izletniku izbira ni kaj boljša, saj tudi tu ponujajo letovanje predvsem v Istri in severni Dalmaciji šele za avgust. Prijetna osvežitev je njihova ponudba domačega turizma, sat imajo programe, le zasedenost morajo posebej preverjati. Krepka hrana, da še kositi ni potrebno Tudi zagrebške turistične agencije so večino svojih aranžmajev že prodale, zamudnikom je ostalo bore malo. Centroturist ponuja zasebne sobe v Kaštelu Starem, kjer je morje čisto, kot pravijo in še zagotavljajo, da je hrana tako krepka, da dopustniku n1 treba jesti kosila — tega namreč v aranžmaju ni. V začetku avgusta imata prostor za letovanje ob morju le Generalturist. 'Poreč, Zadar, Vela Luka. Supertar) in Dalmacijaturist (Makarska, Hvar. Selca. Crilcvehlca'. Prva agencija ponuja dovolj prostora za letovanje v naših krajih, na Bledu. Mežakljl, v Bovcu. Kranjski gori in Lipici. Jugoslovanski aerotransport. in Vugotours sta prodala že vsa rezervirana mesta, pa tudi poslovalnica Kompasa v Zagrebu skoraj nima kaj ponuditi. At.las je »razprodan« do 15. avgusta, počitnikovanje po tem datumu ponujajo tudi v Centroturistu. Predvsem v hotelih. Cene sano v tokratno akciji zanemarili, čeprav bi se ob marsikatero veljalo tudi spotakniti. DOPISNIKI DELA Akcija Dela In njegovih bralcev Iščemo „prebukirane“ Slovence Beseda Je rmzna. priznamo. .Prahu ki-ratU. »prebukiranje« — ali to skrpucalo ne zaelužl. da ga hitro vržemo prek svojega Jezikovnega praga, če smo ga vanj že »posti«? Zasluži, s ven Jo bomo vrgli šele tedaj, ko bomo našli ustreznejšo besedo Ampak naj Je beseda še tako grda. »Isto. kar pomeni. Je še grše. ge ostrejše preganjanje torej zasluži asm pojav. In ker v redakrljt vemo. da ga z lastnimi močmi ne hnmn niti pošteno načeli, smo se odločili, da zaprosimo za pomoč svoje bralce ta bralke. Takole sl predstavljamo našo skupno akcijo: Prelijte Izbruhe Jeze. ki se vam Je nabrala ob dvakrat prodanih posteljah, na papir. Opišite nam. kdaj, kje ta kako so ram Izpred nosa »odbuktrall« posteljo. Id hi ▼ skladu ■ vsemi pravili korektnega hotelirskega bontona morala pripada« vam. Stresite na papir jezo ta. če se vam Je že pohladlls, svoje trezne kritične pripombe. 7. veseljem Jih bomo ob.tavUl. »PrehuklraH« nam v tej tvral ne pomeni samo obstati pred že zasedeno posteljo. temveč tudi »za nos povleči«, potegniti«. .orlganiti«. »norce hrl««. zato pri. čakujemn tudi neposteljne popoprane zgodbe » dopustniško tematiko. Navodila so preprosta: Naslov: Delo. Ljubljana, Tomšičeva 3 Papir: Kakršenkoli. Črke: Tipkane ali pisane. Natančnost pri podatkih: Obvezna. Posebna opomba: Anonimnih pisem ne sprejemamo. • Ena ljubezenska •Ali tl je grozil, preden te je poljubil, dete moje?« •Ja. mamica!« Rekel Je: •Če boš kričala, te nikoli več. ne poljubim!« • Ena profesorska •Tale možakar«, pravi profesor v predavalnici, »ima fiksno Idejo, da je nesmrten. Naša naloga je. da ga prepričamo o nasprotnem«. • Ena zakonska •Ampak to je strašno drzna večerna obleka*. meni mladoporočenl soprog, ko mu žena razkazuje svojo novo pridobitev. -Saj vendar ne prikrije skoraj nič od tvojih čarov!* •Spodobna žena nima tudi česa prikrivati!« • Ena profeaorska • Me veseli, da vas vidim. Kako gre vašemu možu?« •Jaz sploh nisem poročena. gospod profesor.« •Tako. tako. milostljiva. Potem )e torej vaš mož še samec« Indija Koromandija po sovjetsko Mlečne reke tečejo po ulicah Tetrapaki so tako zanič, da na tisoče ton mleka steče v kanalizacijo — Na obalah belih potokov se zbirajo gore jalovih sklepov in zelo lepih obljub MOSKVA. JnHJ» — Bell potočki, ki sledijo kupcu na poti Iz mlekarne, ali pa b&buške. ki ožemajo na večer v vedra jezera razlitega mleka po polleab trgovin, ao že desetletja tarča ostrih napadov z sovjetski Javnosti. Toda »mlečne reke« vztrajno tečejo naprej, na njlho-vih obalah pa rastejo grmade papirja, s katerimi ministrstva ta uprave »odločno rešujejo« ta kronični problem. Partijsko glasilo »Pravda« zdaj poziva k osebni odgovornosti In naravnost Imenuje dva namestnika ministra za mesno ta mlečno industrijo SZ. Sokolova ln Konošenka. V minulem desetletlu so papirnati pollitrski tetrapaki mleka docela spodrinili steklenice. Le sem ln tja je še najti z trgovinah ustekleničeno mleko, po katerem pa malokdo sega: steklenice je namreč potrebno po uporabi natančno oprati ta jih oddati na posebnem sprejemališču, koder so običajno dolge vrste. S tetrapakom vseh teh težav ni. So pa druge: zavoljo slabega papirja se precej tetrapakov že med prevozom, pa tudi kasneje v trgovinah razleze po Sivih, napihne v mehurčke in mleko začne počasi kapljati na plan. 32 milijonov tetrapakov propade »po planu« V zadnjem desetletju Je tako propadlo vsaj sto milijonov pollitrskih tetrapakov z mlekom, kar predstavila na militarde rubljev škode. Trgovci si a tovrstnimi izgubami mleka ne belijo glave, ker Jih Ščiti poseben odlok nrmstrstva za m«*«n«> in mlečno industrijo, ki dopušča »naravno izgubo« 0.8 odstotka. To pomeni, da od dveh milijonov ton mleka, kolikor ga letno nalijejo v tetrapake. lahko mimo propade, »po planu«, 16.000 ton mleka ali letno 32 milijonov pollitrskih tetrapakov. Propaae pa ga seveda še dosti več. kajti iznajdljivi trgovci pripisujejo k mlečnim izgubam tudi privarčevanih 0.8 dovoljenih »naravnih izgub« masla, kefirja. smetane, sirčka in drugih mlečnih izdelkov. Tako letno Izteče v kanalizacijo na desetine tisoč ton mleka, ki velja od 32 do 44 kopejk za liter, (to je približno od 9 do 13 dinarjev). O mlečnih rekah so v sov-letski javnosti že nič kolikokrat razpravljali. Preplah Je vnovič dvignila »Pravda«, potem ko so kontrolorji v Omsku. v neki živilski trgovini ugotovili, da je bilo od 720 dobljenih paketov mleka in kefirja kar 222 razmočenih in popokanih po šivih. Podobno so nato odkrili še v mlekarnah Kijeva. Odese. Minska. Volgograda tn drugih sovjetskih velikih mest. Pred leti so zvezna ministrstva za mesno ln mlečno industrijo, za celulozno-pa-ptmiško industrijo, za trgovino. strojegradnjo, za lahko in prehrambeno industrijo ter razne zvezne uprave obljubili. da bodo odpravili pomanjkljivosti pri pakiranju mleka v tetrapake. Sest mesecev so nato ustanavljali posebno komisijo, ki naj bi se odločno lotila ukrepov. Naslednje poldrugo leto je komisija v mukah rojevala razne predloge in priporočila za izboljšanje stanja. In ko Je naposled sprejela program boja proti nemarnosti na področju tetrapakov, so se dela lotila sama ministrstva. Zadevo so prerešetali na zasedanjih kolegija, sprejemali okrožnice, sklepe, priporočila: ministrstva so začela tekmovati v kopičenju gor papirja. s katerim naj bi zaje žili mlečne reke. Prednjači, kot navajajo, ministrstvo za mesno in mlečno Industrijo, ki je v velikih nakladah izdalo osem sklepov kolegija ln tri ukaze ministra. Kljub gori sklepov je škart osemkrat večji Toda reke so takle naprej. Nobenega uspeha niso dali tudi ukrepi v podjetjih, ki izdelujejo embalažo za tetrapake. V omski papirniški tovarni so le ugotovili, da Je »v zadnjem času škart porasel za osemkrat« in da Je letna škoda zaradi neustreznega papirja dobrih 25.000 rubljev. Voditelji drugega podjetja, ki letno »proizvaja« nad tisoč ton pokvarjene embalaže. pa celo terjajo od ministrstva za mesno in mlrč. no industrijo, naj jim zniža tehnične zahteve za njihove izdelke — s čimer bi praktično uzakonilo škart . .. Kriva je, meni »Pravda«, malomarnost, ki izhaja iz nesoglasij med posamičnimi zveznimi ustanovami, navajenimi prekladati skrbi na pleča drugih. Vsakdo pač gleda na to, da bi izpolnil plan ln takšne »malenkosti«, kot razmočeni paketi mleka, jih ne skrbijo. Toda kar zadeva gospodaren odnos, opozarja »Pravda«, ni razlike med zavlačevanjem z izgradnjo plavža ali med ukročeva-njem mlečnih rek: škoda je v drugem primeru lahko celo dosti večja. Tn zato. poudaria partijsko : glasilo. !» potrehnn naposled i s vso jasnostjo povedati, da Ponosna raztegljiva sladkarija Žvečimo in vleeečemo Žvečilni gumi ima petdeset tet — Slovenci ga na leto naredimo 3500 ton — Prežvekovanje je čisto koristno LJUBLJANA, julija — Ko je pred 50 le« ffilter Diomer na-pravil prvi žvečilni gumi, se mu ni sanjalo, ds se bo ta spremenil v donosno proizvodnjo, ki prinaša samo v ZDA n* leto 275 milijonov dolarjev! Jugoslovani proizvajamo domač žvečilni gumi od leta 1966 vendar se s svojo potrošnjo 0.2 kilograma na prebivalca letno še zdaleč ne moremo primerja« z večno prežvekujočimi Američani, pri katerih poraba žvečilnega gumija še vedno narašča za 40 odstotkov na leto. Tudi v Evropi smo bolj na repu. čeprav proizvodnja m poraba žvečilnega gumija pri nas naraščata in bomo kmalu (najpozneje pa leta 1980) po žvečili toliko kot Francozi, to je 0,3 kilograma na prebivalca. Švicarji ga porabijo 0,4 kg na prebivalca, prav toliko Nemci, Italijani samo 02 kg (pa še pri tem jim vse to zavlačevanje ni brez Imena. »Pravda« naravnost kritizira dva namestnika zveznega ministrstva za mesno in mlečno industrijo, ki ju bodo po vsej verjetnosti poklicali na odgovornost. In potem? Potem bo potekalo odkrivanje osebne odgovornosti »od spodaj navzgor«, kot poziva »Pravda«. In tako kaže. da bodo mlečne reke odplavile marsikoga, preden bodo naposled usahnile ... TIT DOBERSEK • Ena bavarska Pijan kot čep vstopi Bavarec Kare v tramvaj. Komaj se tramvaj pomakne, že Kareju uide. •Onesnaženje tramvaja stane pet mark.« pravi sprevodnik. Kare mu pomoli desetaka. • Drž'te ga — ravno prihaja spet za pet mark!« • Ena škotska Škot preseneti svojo ženo pri ljubimkanju z drugim. Nič ne razmišlja dolgo, marveč ukaže: • Postavita se eden izza drugega — da bo dovolj ena krogla!* • Ena pruska •Kako se piše ta tip?-, vpraša pruski poročnik Zlt-zewitz podoficirja. •Meier, gospod poročnik.« •Kaj )e po poklicu?« »Kalkulator, gospod poročnik« . •Človek, ali ste znoreli Prvič se ta piše Kalkuta, drugič vas pa sploh nisem vprašal, od kod je, marveč kaj je. Odstopltel« malce pomagamo ml. Kadar iz Trsta tovorimo pisane zavojčke), najbrž pa na našem kontinentu prednjačijo Nizozemci, ki požvečijo ksm so našli kulturne ostanke lz neolita. poleg keltske gomile pri Retečah ’n rimske vodovodne ceri v Loki edini pomembnejši ar- heološki najdbi v škofjeloški občini. Po soteski pod Lubnikom se dolina spet odpre, kmalu pa se odpre tudi pogled na Škofjo Loko. Pri Binklju nas čaka največja ovira na popotovanju po Selški Sori —petmetrski jez pri elektrarni. Ker reke nismo prišli izzivat, temveč občudovat, obidemo jez — s kajaki na ramenih. Tega pa ne storimo pri naslednjih dveh jezovih, ki nas še čakata, da mimo prvotne Loke, že leta 973 omenjena kot Lonca, živi in zdravi, pf^lni navdušenja prispemo na cilj. TINE GUZEJ • En« pruska Pruski poročnik Zltzevvltz skliče k sebi podoficirje: »Ljudje. poslušajte! Pri raznih učnih urah sem opazil, da se zdaj sonce vrti okoli zemlje, zdaj zemlja okoli sonca. Za bodoče se odločite za enotno rešitev, kdo se vrti okoli koga, jasno?!« • Ena zakonska »Veš, dragi, odkar .sva poročena, si nežen z menoj samo še takrat, kadar potrebuješ denar«. »Mar ni to dosti često?« • Ena pruska Štabni zdravnik bolnemu poročniku Zitzevvitzu: »Ali ste se poslužill pijavk, ki sem vam jih nazadnje predpisal?« »Seveda, doktor. Pečene so kar užitne, ampak surove — nikakor jih ne spraviš dol!« • Ena zakonska »Jože, kaj" bi tl naredil, če ne bi bila več pri tebi?« »Kar ti.« »Ha, ti podlež. 2e vedno sem to slutila, ampak zdaj si se sam izdal«, sika besno ona. S sovletsklh zatožnih klopi MOSKVA, julija — Tednik Nedelja ponuja svojim bralcem takle cvetober iz domačih sodnospls-nih logov: • »Primer kraje denarja S. U. in K. U. s strani obtoženega, živečega v mestu Kolomna, smatra sodišče za dokazan, glede na to da domačinov, kT bi se ukvarjali z žepar-stvom, v mestu Lokovici ni.« • »Državljana, s katerim ste me soočili, sem prepoznal, glede na to, da sem ga sam zasačil pri sebi v žepu.« © »Pri odvzemu polovice trupa prašička Iz kleti obtoženega In njegovi priložitvi po črti razdelitve k polovici trupa prizadetega. je bilo ugotovljeno popolno ujemanje, ki priča o tem, da sta poprej polovici pripadali isti osebi.« jyiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiu!iiiimmiiiiii!iimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimir Kolikokrat ste bili zaljubljeni, preden ste S se zaročili?« Zasukal se je in se naslonil s hrbtom na drevo. Zamišljeno se je zastrmel v po- »Ne. Dobila je oskrbnika, ki naj bi skrbel za posestvo, toda sama upravlja hišo toček, ki je žuborel mimo. in vrtove, vodi .matemidade’ in dobrodelne prireditve, oskrbuje zavetišče in skrbi za vse može, žene in otroke, ki so kakorkoli v zveza s Quinto. Vedno ve, kakšna je letina mandljev, fig, oliv in limon. In koliko je pomaranč in medu. Preštet ima riž do zadnjega zrnca in ve do grama natanko, koliko je pri hiši sladkorja. Ampak kot vidite, ob nedeljah ne zaliva vrta.« »Sliši se malce neverjetno,« je rekel. S »toda zdi se mi, da msem bil nikoli. Med S osemnajstim in šestindvajsetim letom sem = trdo delal; malo časa sem imel, da bi le- s tal za dekleti, in veliko premalo denarja, E da bi jih lahko zabaval. Dekle je treba § peljati še kam drugam, ne samo na klopco 3 v park. . . To pa stane. Fotem sem se 3 končno znebil dolgov in odplačevanja in g Stala je na vrhu vzpetine in mu kli- lahko sem šel, kamor sem hotel. Tedaj g cala navodila, on pa je obračal opeke, da pa sem odkril, da sem se navadil na takš- g se je voda zlivala v prave jaške. Med než- no mimo, preprosto življenje in da mi ŽE nim žuborenjem je slišal mrmranje mno- je preveč všeč, da bi ga spreminjal. Imel g gih glasov, ki jih je veter zanašal s tera- sem prijatelje, ki so tako kot jaz uživali v g se nad njima. ............ --- - -- = Koljčicki »dela« vreme za Delo Leto 1987 bo,idealno1! Oblačimo in vedrimo v senci sončnih peg, ki vplivajo baje tudi na umrljivost — Čez dve leti bo vreme lepše LJUBLJANA, julija — »Teorija izravnavanja povsem drži. saj napovedi preverjam, odkar jih sestavljam,« pravi Boris Koljčicki in dodaja, da 70 do 80-odstutna zanesljivost pri napovedovanju za pol leta naprej ne more biti še večja. Kajti vpil-vov na vreme je veliko in vseh niti ni mogoče zajeti. »Seveda pa s° znana mnoga dogajanja, ki vse bolj vplivajo na vreme, oziroma katerih vpliv je vse bolj spoznaven,« pravi meteorolog amater in na prvo mesto postavlja pege Sonca. »O tem, da sončne pege močno vplivajo na dogajanje na Zemlji, vemo zelo veliko. Znano je, na primer, da so v letih močne aktivnosti sončnih peg dogajanja »nenavadna«. Pa niso nenavadna. Astronomi natančno vedo. da je enajstletni ciklus delovanja sončnih peg razdeljen na dva dela, na štiriletni, v katerem se aktivnost povečuje, in v katerem se na Zemlji dogaja vse mogoče in na obdobje pojemanja, ki traja sedem let, zatrjuje Koljčicki in razlaga: »Nisem astronom in vam zato o nastanku in delovanju peg ne morem govoriti. Kot vesten spremljevalec vseh dogajanj na Zemlji, ki so povezana z vremenom, pa lahko trdim, da imajo pege veliko večji vpliv kot si predstavlja, mo. Pege so povzročile že veliko katastrof; podatki, ld sem jih sam zbral ali pa so zapisani v knjigah, govore o veliko večjih naravnih katastrofah, ki so se dogajale zaradi sončnih peg nekdaj, kot so se v zadnjem obdobju naraščajoče aktivnosti.« 15 metrov dvignjeno Kaspijsko morje »Letošnje mokro poletje in vremenske katastrofe, ki jih je moč zaslediti, še niso najhujše,« trdi. »Poglejte tule, v knjigi, so točni podatki o katastrofalnih dogajanjih v času velik« aktivnosti peg: o 15 metrov dvignjeni gladini Kaspijskega morja, leta 1917 o umrljivosti, ko je v enem tednu močne aktivnosti sončnih peg umrlo več ljudi kot prej v nekaj letih, predvsem pljučni, srčni ''bolniki... Podatki pa govore tudi o zamrznjenem Nilu, o ledenem dvorcu, ki se ni stopil šest mesecev... Pa kaj bi našteval. Kolikšna je ta aktivnost, pa je seveda težko predvideti. Sonce se obrne okrog svoje osi v 28 dneh in takrat ko pege gledajo proti Zemlji je moč pričakovati karkoli, najmanj pa veliko »nenadno« vročino, ki povzroči naglo izhlapevanje morij. In temu sledi seveda dež. ki lije z neba. In nastajajo poplave na eni strani in strahovite suše na drugi strani. . .« Še dve leti naraščanja Boris Koljčicki pravi, da se delovanje sončnih peg, ki se vrsti v enajstletnih ciklusih, močno poveča vsakih 33 let in še huje na vsakih 99 let. In v katerem obdobju smo sedaj? »V obdobju naraščanja«, je kratek in pravi, da bo to trajalo do leta 1980. Tedaj bo štiriletno naraščanje zamenjalo počasno sedemletno upadanje aktivnosti, vsaj kar zadeva sončne pege in njihovo aktivnost, s tem pa tudi »pravo vreme«, bo najbolj idealno leta 1987: Sele čez dve leti lahko pričakujemo bolj »normalno« vreme, to se pravi spet bolj izrazita poletja in bolj izrazite zime. V prihodnjih dveh letih pa lahko pričakujemo poplave, hude nevihte, pa tudi potrese in seveda nenavadne vročine. O delovanju sončnih peg na ljudi pa naj povedo zdravniki...« JOŽE VETROVEC Jutri: Tleča sibirska šota greje Evropo »Hvala,« je rekla Teresa, ko Je prišla po bregu in se mu pridružila. »To je vse. Zdaj lahko greva gor k drugim.« »Ali res morava?« Pogledala je na uro. »Ne še. Kaj pa bi še radi počeli?« »Pogovarjal bi se. Ali se lahko usedeva na tisti nizki zid?« »Ne bi šli raje noter in nekaj popili?« »Ne.« Zid je bil nizek in razpadajoč; posadil Jo je na tisti del, ki se mu je zdel najbolj varen, in se zleknil na tla, k njenim nogam. Skozi cvetoče mimoze nad njima se je kradlo sonce, žuborela je voda, kdaj pa kdaj je zazvenel otroški smeh. »Ne pogovarjate se,« je slišal čez nekaj časa reši Tereso. »Razmišljam. Ali se zavedate, da živite življenje, ki večini ljudi ni več dosegljivo?« gradove, Marly pa . poslušanju dobre glasbe. Kdaj pa kdaj _ sem si lahko privoščil, da sem si najel 3 konja in jahal, kolikor sem hotel. Imel g sem tudi avto .. . Podoben je bil vašemu, s toda vseeno bolj znosen. Odkril sem, da H nisem slab arhitekt, in začel sem uživati g v svojem delu. Tako sem živel, ko sem =j srečal Marly.« »Kje ste živeli?« š »V Putneyu. Imel sem dve veliki sobi s eno nad drugo, obe z razgledom na reko. 3 Bilo je dovolj prostora za vse moje pri- g jatelje. Lahko smo razgrajali, kolikor smo =| hoteli, kajti naokoli so bile same trgovine, g v katerih ponoči ni bilo nikogar.« :: »In potem?« g »Potem mi je Mariyn oče ponudil služ- g bo. Obiskal sem ga na domu. Marly • • • 3 No ja, sami ste jo videli, vendar ne v 3 okolju, v kakršnem sem jo prvikrat ugle- g dal jaz. Njen oče mi je obljubljal zlate = »Seveda vem. Ce ne bi vedela, bi me na to opomnile moje angleške sestrične. Da, srečo imam. Kaj ste se še hoteli pogovarjati?« »Nič drugega kot o vas.« »Večino o meni sva že prerešetala, se vam ne zdi? Kaj je še ostalo?« »Ste bili kdaj zaljubljeni?« »Da... Za teden dni, ko mi Je bilo petnajst let. Od tedaj me je kdaj pa kdaj prijelo, toda vedno se je izkazalo, da je moj junak že poročen, ali — tako kot vi — zaročen.« »In to vas je ozdravilo?« »Do zdaj,« se je sanjavo nasmehnila. Pogledal jo je s široko odprtimi očmi. Mimo mu je vračala pogled, z nasmehom na ustnicah, le lica ji je počasi barvala nežna rdečica. »Teresa ...« je začel. »Teresa Margerida.« »Nekaj bi vam rad povedal, samo poslušati me morate. Jaz . . .« »Zdaj sem jaz na vrsti za spraševanje. 3 »To poglavje lahko izpustiva. Začnite 5 z naslednjim:« g »Zaročila sva se- Sprva Je bilo lepo. 3 Zabavno se ji je zdelo prevažati se nao- = koli v starem, zdelanem avtu. Svoje pri- S jatelje je spravljala v smeh tako, da je g oponašala mojo gospodinjo. Dvakrat ali s trikrat je v mojem stanovanju celo pri- 3 redila zabavo. V mojih zdelanih sobah so S stregli belo oblečeni natakarji najdražje M jedi in pijače, moji prijatelji pa so po 3 kotih preplašeno iskali drug drugega. Potem je čar novosti zbledel in vzela me Je _ v roke — kot je temu sama rekla. Pre- 3 selil sem se v eleganten apartma, zabave g so bile zdaj v nočnih klubih, in ker sem s mislil, da je pravično, da se poskušam pri- g lagoditi njenemu krogu, kot se je ona v g začetku poskušala prilagoditi mojemu, 3 sem zares poskušal. Ampak ni šlo. Naji- 3 no razmerje je postajalo vedno bolj še- = pavo, ampak še vedno je nekako šlo. Do = zdaj. Tukaj pa je šlo vse na kosce. Prav S tukaj.« - Z Namršila se Je. = »Ne razumem.« 5 iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimimiiiiiiiiMiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiitiimiiimiiiiiimimiiiiiMiiiiiiiii Električni mešalnik Gorenje bo vaš, če... Če pridobite tri nove naročnike Dela, izpolnite naro — čilnico, kije tiskana spodaj,vpišete še svoje podatke in se odločite o nagradi, prejmete ali električni mešalnik, ali sušilno havbo ali strojček za varjenje polivinilnih vrečk. Vredno je in koristno. Torej! * IZJAVA Podpisani -stanujoč v . ulica_____ Pošta NAROČILNICA (pišite s tiskanimi črkami) NOVI NAROČNIK DELA: Priimek in ime _ lllll Ulica. izjavljam, da sem pridobil novega naročnika dnevnika Delo. Naročilnico naročnika prilagam izjavi. Obkrožite, kar ste izbrali: 1. pridobil sem la) enega naročnika; pošljite mi ploščo »SLOVENIJA« b) dva naročnika, izbral sem uro, mlinček, tehtnico c) tri naročnike, izbral sem avbo, mešalnik, varilnik 2. skušal bom pridobiti še koga. čakam na večjo nagrado 3. odpovedujem se nagradi: zaupam sreči pri žrebu lllll Polt« _____________________ Naročilo velja najmanj 6 mesecev nepreklicno, kar naročnik potrdi z lastnoročnim podpisom. Kraj in datum . _podpis naročnika«. IZPOLNJENO NAROČILNICO POŠLJITE V PISEMSKI OVOJNICI NA NASLOV: Delo — naročnina 61000 Ljubljana Gradišče 14 Iz madžarske v»«fcdan)o»ti: od doma do tovarne Tri ure vožnje na delo Precej razprav o položaju tistih, ki dan na dan izgubljajo čas za pot od hiše na vasi do kraja redne zaposlitve Druga poroka ovdovele antilope S'EW TORK, 17. julija — Veselje se Je vrnilo T ogrado elandor t Bvalskan vrtu new-▼OTUkega Central Parka, ko so Ginny (levo), od lanskega januarja osamljeni, koprneči vdovi, ponudili novega življenjskega druga. Tono težki šestletni Gordon Je bil doslej varovanec živalskega parka v Blackstonu (Massachusetts). Elandi so največje živali v družini antilop. Oba na sHJd Je živalskemu vrta podarila neka ameriška tovarna žganih pijač. Telefoto: UPI POSEBEJ ZA DELO BUDIMPEŠTA, JuHJa — Na Madžarskem Je vsaj milijon ljudi, Id stanujejo v enem, delajo pa v drugem kraju. Pojav ni specifično madžarski, vendar je v tej deželi zavrel izjemen obseg zaradi visoke zaposlenosti, koncentracije delavne sile v velikih industrijskih središčih in razmeroma dobrih prometnih zvea med naselji. Je v kraju, v katerem so zaposleni. Ta pojav Je značilen skoraj za vsako drugo občino, največ stalnih potnikov, okoli 45 odstotkov, je iz starostne »'r.mine 15 do 30 at. So podjetja, na primer Jeklarna v Ozdu, kjer prihaja 500 ljudi na delo iz istega kraja, spet drugod, kot v metalurškem kombinatu Diosgyer pri Miško lou, pa se vozi 6.000 delavcev iz 426 naselij. Položaj na kratko: v deželi. ki ima okoli 10 A milijona prebivalcev. Je pet milijonov zaposlenih, med katerimi je vsak peti dan za dnem po eno do tri ure na poti med bivališčem in tovarno ali ustanovo, v kateri dela. Predvsem mladi potniki Vsakdanja selitev delovne sile je najočatnejša v županijah Pesta in Komatom, kjer okoli 40 odstotkov ljudi v delovnem razmerju ne gtanu- Zadnje čase precej razpravljajo o teni. Nad milijon Dudk porabi zaradi objektivnih LJndjje in nravi Materi proti ponovni menjavi otrok Nevsakdanji primer is porodnišnice v Haiti: ko sta mladi materi vsaka s svojo deklico zapuščali bolnišnico, jima je zanju odgovorna medicinska sestra rekla, da je prišlo do zamenjave otrok, in ju prepričala, da sta ju pred njo zamenjali. Ko je bolnišnica kasneje raziskala primer in pregledala kri, je sporočila, da prvotno ni prišlo do zamenjave otrok in da ima zdaj vsaka izmed mamic dejansko deklico druge. Materi pa sta se uprli ponovni menjavi, češ da sta se v teh šestih tednih te preveč navezali vsaka na »svojega* otroka. Spričo bojazni, da bi utegnilo kdaj kasneje priti do pravnega zapleta, je porodnišnica objavila uradno sporočilo, v katerem je opisala okoliščine. Obe materi sta imeli tetak porod, pri katerem je bil potreben kirurški poseg in nato še transfuzija krvi. ob tem pa so bolničarke dopuščale motnost, da so se zmotile pri identifikaciji novorojenih deklic. NoCnl gost v VVIndsorju V parku pri gradu britanske kraljice v V/lnd-sorju 1e policija priredila nevsakdanji lov. Iskala je slona z imenom Hazel, ki tehta dve toni in ki je ušel iz blitnjega safari parka. Hazel se je vso noč potikal po grmovju, preden so ugotovili, da ga ni tam. kjer bi moral biti. Organizirali so lov ter izpraznili blitnjo policijsko postajo in tabor deklet, vodnic po safariju. ter preiskali šest kvadratnih kilometrov parka. Hazel se ie sam prikazal iz grmovja, obstrelili so ga z omamnim nabojem. Potem je nastala nova težava: kako spraviti dve toni teikega slona po mehki zemlji s travo v tivolski vrt Pa se je le srečno končalo. Prihodnost na obrazu Ljudje. M hodijo k njemu. se vsevedno nasmehnejo ob namigu na njihovo lahkovernost in ga imajo za največjega vede-teralcn v vseh daljnovzhodnih deželah, v očeh tisoč cehovskih kolegov na Taivanu pa je možakar »Nostradamus iz Tai-pehas. Zares je 73-letni Cang Hsin-ku najbolj znan med tistimi tajvanskimi modreci, ki obiskovalcem prerokujejo prihodnost. Cang pa se ne opira samo na zvezde, marveč pregleduje tudi črte na dlaneh in pod lečo kakih sto točk na obrazu. Trdi. da tam odkrije marsikaj 6 prihodnosti svojih klientov. Spor o maserjih Strežniki z bencinskih črpalk, vrtnarji in ljudje iz drugih poklicev so brez ustrezne strokovne izobrazbe več mesecev delali kot maserji v južnofran-coskih toplicah Greoui-les-Bains. Med kakimi 40 maserji je bilo le pet pravih, drugi niso imeli izpita. Ministrstvo za narodno zdravje je uvedlo preiskavo, ker je zasebna družba, ki upravlja toplice. zahtevala nadomestilo od državnega zdravstvenega zavarovanja. Začelo se je ob pritožbi zveze poklicnih maserjev, ki je trdila, da laiški maserji nasploh niso redkost, v teh toplicah pa je stanje najslabše. Občinska uprava je odgovorila na proteste ogorčenih topliških gostov. da toplic ne namerava zapreti, ker zdravljenje ni omejeno izključno na masažo. Znoj varuje krompir Z nogavicami, ki so jih imeli pri napornem delu ves dan na nogah, se lahko kmetje varujejo pred divjimi prašiči, svetuje izvedenec za divjad bralcem hannovrskega kmetijskega tednika: »Pozno zvečer obesite nošene nogavice na veter, da jih divjad zazna. Tako varujete krompirišča na daljavo tristo metrov.« Učinek takih nogavic je baje presenetljiv, saj divji prašiči zbežijo na vrat na nos... Išče star zrak Ameriški znanstvenik dr. Rasmussen potrebuje star zrak, da bi dokazal, za koliko je sedanji zrak slabši. »Star mora biti vsaj petdeset let,e pravi, »našli bi ga v starih zračnicah in zaprtih steklenicah.*i Začetek in konec prodajalne na valovih Jek carinskega torpeda Nasedli potniki se niso smeli izkrcati z »Aquamarta«, dokler niso poravnali prometnega davka in vseh taks OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 27. julija — Francoski in belgijski cariniki so uspešno »torpedirali« prvo plavajočo veleblagovnico, ki Jo poskušala zadovoljiti skomine kontinentalnih Evropejcev po cenenih britanskih izdelkih brez taks. Ocarinili so prav vse, kar so lahkoverni potniki, ki so se odzvali obetom reklame, nakupili med kratko plovbo iz Ostenda v Dunkerque. Dolgoletna navada, povezana z dobrim »vedenjem« francoskega in belgijskega franka nasproti britanskemu funtu, je hoditi na nakupovalne izlete v Anglijo, zakaj v letalih in na ladjah imajo potniki pravico do nakupov »duty free«, brez carine, razen tega pa so stvari v Londonu tudi sicer cenejše kot v Parizu ali Bruslju. Marsikateri potnik v resnici sploh ni potoval, marveč je po prihodu na britanska tla naglo nakupil, nato pa se brž vkrcal na trajekt in se vrnil v domovino. Za večino kupljenih reči ni plačal carine (marsikaj Je seveda tudi pretihotapil). Čemu na zamudno pot? Namesto dokaj zamudnega potovanja iz belgijskega Ostenda v britanski Dover, ki stane kakih sto frankov, je britanski podjetnik Frank Shaw zasnoval in izvedel vabDivo misel. Predelati je dal eno izmed tovornih ladij v plovečo prodajalno »Aqua-mart* ter ponudil Belgijcem in Francozom drugačno Na motorjih v pogrebnem sprevodu LANCASTER, 27. jolija — Okrog 125 motociklistov se Je v vrstah peljalo po ulicah Lancastra v Pensilvani.fi za pogrebom Michaela Hessa. ki Je bil ubit med neredi na sobotnem koncertu festivala lahke glasbe v Shade Gapu. Hess Je bil član motociklističnega kluba Pagan. Telefoto: UPI modnost potovanja: triurno plovbo med Gstendom in Duntoerquom. torej dovolj časa za obisk vseh prodajaln na ladji. Prvi dan se je na »Aqua-mart« v Ostendu vkrcalo kakih šeststo potnikov, večinoma Belgijcev, pa tudi nekaj Francozov. V prodajalnah na ladji so naglo nakupili pijače, cigarete, parfume, nekaj manjših oblačil itd. po izredno nizkih cenah, kakršne veljajo v trgovinah z napisom »duty free«. In seveda oto precej manjših prevoznih stroških: 42 frankov za odrasle, pol manj za otroke, vključno s ceno za avtobusne vozovnice. Zaplet v pristanišču Potniki pa so bili zelo presenečeni, ko jih policija v Dunkerqueu ni pustila na kopno. Se več, na ladjo so vkrcali tudi tiste potnike, ki so se iz Ostenda pripeljali ▼ Dunfcerque z avtobusi. Tovor so potem spet izkrcali v Ostendu, kjer je carina zaračunala vse, kar so ljudje kupili na ladji: 25 odstotkov prometnega davka in še 10 odstotkov za alkoholne pijače, če so potniki prijavili blago, sicer pa so podvojili davek in podeseterili dodatno takso za alkohol... Pariz in Bruselj sta namreč sklenila, da ladja, ki je registrirana na anglo-norman-ddjskem otoku Guemesey, ne sodi v EGS, da torej za stvari. kupljene na njej, ne veljajo carinske olajšave. To je samo uvod v akcijo Francije in Italije, naperjeno proti preveč podjetnim ladjarjem, ki prodajajo brez taks, zakaj nasploh v EGS menijo. da takšna prodaja ni v skladu s predpisi v deveterici, kajti »duty free« je zadeva. ki je bolj posledica nekakšnega privilegija v svetu. Pri EGS sodijo, da Je promet v brezcarinskih prodajalnah čedalje večji In da ga bo treba omejiti. Frank Shaw Je šel predaleč, saj potnikov ni nameraval voziti v Britanijo, predvsem pa ga je polomil, ker je v prodajalno preuredil ladjo, registrirano na napačnem kraju. STANE IVANC okoliščin povprečno 30 do 35 odstotkov koristno uporabnega časa za neplačan dodatni napor, to breme pa množici Dudi onemogoča, da bi v različnih vidikih življenja ostali vštric s tistimi, ki nimajo teh skrbi. Statistika kaže, da ti stalni potniki porabijo za delo na polju ali na vrtu dobro četrtino več časa kot tisti, ki se ne vozijo, za 20 odstotkov dlje posedajo v gostilnah in za 14 odstotkov več ur presedijo pri kartah in podobnih igrah. Razen tega Imajo vozači manj časa še za marsikaj drugega: za 14 odstotkov manj bero, za 13,6 odstotka manj se ukvarjajo s športom. Sprehode in šport jim seveda izdatno nadomesti znatno težje sezonsko delo na polju. Kakor je pokazala anketa, pred tedni ni bil redek prizor, da je žena z dvema motikama in z dvema kolesoma čakala pred tovarno na moža, da je končal delovno izmeno, potem pa sta se skupaj odpeljala okopavat koruzo ali delat kaj drugega na polju. Ohišnice In majhna gospodarstva Stalni potniki dejansko živijo v protislovnih okoliščinah. Med njimi je največ takih, ki imajo razen stalne zaposlitve v industriji hišo in vrt na vasi pa ohišmico. Na Madžarskem Je okoli 1,7 milijona ohišnic in malih gospodarstev, v teh družinah z dodatnimi viri dohodkov živi po najnovejših podatkih okoli pet milijonov Dudi, torej skoraj polovica prebivalstva. To pomeni, da je med njimi veliko tistih, ki se sicer prištevajo med delavce, a imajo zaradi dodatnega dela na vrtu ali ohišniei tudi dodatne dohodke. Prav zato mnogim, ki se sicer pritožujejo zaradi izgubljenega časa za vsakdanje prevoze na delo in domov, niti na misel ne pride, da bi se preselili v mesto, pa čeprav bi tam ne bala takšna stanovanjska stiska, kot je. Ne glede na vse to so na občinskih svetih mnenja, da bi bilo treba in da bi tudi lahko več storili za tiste, ki ostajajo nekako ob strani in so prikrajšani za marsikaj, kar imajo ljudje, ki so v ugodnejšem položaju. Prostemu času, ki jim preostane — tega je vedno manj, kot ga imajo Dudje z delom in stanovanjem v istem kraju — naj bi dali boljšo, sprejemljivejšo vsebino. Seveda to naj ne bi bili stereotipni kulturni večeri ali predavanja, ki nimajo prave zveze s potrebami in položajem teh ljudi. Zanje bi biilo po mnenju nekega madžarskega lista bolj zanimivo poljudno predavanje o zidavi hiš in o notranji ureditvi stanovanj kakor pa teme o vesolju in vesoljcih. V tem smislu naj bi delali občinski sveti in podjetja kot poglavitna dejavnika. Pravijo, da ne gre samo za promet, ki ga grajajo zaradi zamud in neudobnih vozil, in tudi ne zgolj za izobraževanje. Vse naj bi bilo povezano z dejanskim zanimanjem teh Dudi, zato iščejo izhod iz formalizma. Podjetja naj bi veliko bolj skrbela za svoje ljudi, proučevala njihov položaj in potrebe, predvsem pa naj bi takrat, kadar odvežejo mošnjiček, investirala denar koristno. milos čorovič lOVCE V PASTI 190. Nekega večera, ko so po vsakdanjih opravkih posedali pred kočo in se pogovarjali, je Karel dejal: »Mislim, da je čas, ko bi morali ujeti marabuja.« Gašper in Osaru sta za trenutek začudeno pogledala, a takoj sta se spomnila, da so spomladi sklenili veliki ptici uporabiti kot pismonoši. Ce drugega ne, je to vsaj spet poskus, da bi si pomagali na svobodo. Ker je bilo v tej zvezi pač vse boljše kot nedejavnost, sta takoj postala dobre volje. In če »o hoteli načrt uresničiti. je bil res že čas. kajti bližala se je jesen in ptici bi kar kmalu odleteli nazaj. , 191. »Marabuji niso plašni, zato jih bo lahko ujeti,« je rekel Osaru. Gašperja pa je bolj zanimalo, kako bo Karel sporočil, kje naj jih iščejo. »Saj veš, da sem med potjo ves čas delal zapiske in si vrisaval naše napredovanje.« je odgovoril Karel. »Precej natančno vem, kje smo in bom lahko poslal točno sporočilo, kje naj nas iščejo.« Dobre volje, ker so spet lahko nekaj delali za rešitev, so se naslednjega jutra odpravili proti tistemu koncu jezera, kjer so večkrat videli marabuja, zadnje tedne tudi z mladiči, In kjer sta torej očitno imela stalno bivališč«. 192. Frica so tokrat v njegovo veliko ogorčenje pustili privezanega pri koči. Osaru je nosil dolgo palico z zanko na koncu in še svežo ribo, ki jo je menil uporabiti za vabo- Ko so prišli blizu kraja, kjer so domnevali. da imata marabuja gnezdo, sta Karel in Gašper ostala na majhni vzpetini, od koder sta imela pregled nad bližnjo okolico, Osaru pa se je previdno odplazil skozi goščo proti bregu. Za nekaj časa sta ga izgubila Izpred oči, takoj zatem pa sta slišala frfota-nje in ena od velikih ptic je zakrožila po zraku. Kot i je kazalo, druge trenutno ni bilo »doma«. 31. nadaljevanje »Lepo je to, kajne?« se je navdušila Rosie. »Kako se svetijo!« »Swirlstone je dober svetilnik.. Kadar je jasno, lahko velike ladje opazijo svetlobo s tega stolpa še več kot petnajst milj daleč.« »Presneto!« se je čudil Baker. »Samo zato stoji tukaj ta stolp.. Vse te granitne stene in stroji, zaloge, svetilničarji in vse je samo zato, da sveti luč.« »Kaj bi se zgodilo, če svetilnik ne bd več oddajal svetlobe?« »Preden so ga postavili sem, so se pogosto dogajale nesreče. Dolgo je že tega, ampak nekajkrat je bilo zares hudo. Ladje so venomer zadevale ob čeri. Vidita, ta greben leži na zelo nevarni točki, kjer so ladje najraje zavijale proti pristanišču Salmouth .. Nekdaj se je nekajkrat pripetilo, da je ladja varno priplula z dolgega potovanja po svetu, tu blizu doma pa je v temni noči nenadejano zadela ob zahrbtne čeri in se potopila. Na stotine razbitin se je grmadilo tukaj — potapljale so se velike in majhne ladje. In“ koliko ljudi je izgubilo življenje! Da, da, tukaj so se dogajale hude reči... Zdaj pa ne več. Vsi lahko plujejo brez strahu, kajti greben je razsvetljen, zato mornarji natanko vedo, kje marajo paziti...« Baker j a je kar prevzelo, čez čas je vprašal: »Najbrž vam je všeč, da ste svetilničar, kajne?« »Ne bi vztrajal v tej službi petinštirideset let, sine, če mi ne bi bila všeč.« »Tudi jaz bi bil kar rad takole v službi,« je rekel Baker. »Zanimivo je, kajne?« »O, zanimivo pa je, zanimivo.. Človek ima prijeten občutek, da počne nekaj koristnega, da je tukaj koristen ljudem... Tako je bolje, kot preživljati se s krajo in streljati Dudi, kot to počne Macey ...« Bakerjev navdušeni deški obraz je otrdel, čar je bil razbit. »King ni hotel nikogar ubiti,« se Je oglasila Rosie. »Nesreča je bila.« Mitchell se je ozrl kvišku. »Porota ne bo tega mnenja... Imeli ga bodo za morilca, kar tudi je ... Hladnokrven morilec!« »Ne mprilec, ne,« je ugovarjala Rosie. »Pištola se je sprožila...« Še vedno je bila zvesta, toda njen glas ni bil več tako prepričljiv. Mitchell je zmajal z glavo. »Na radiu so povedali drugače. Rekli so, da je streljal namenoma ... Sicer pa lahko sama vidiš. Krvoločen surovež! Ali ne grozi venomer, da nas bo vse postrelil? Kaj misliš, da ne bo? Tisti trenutek, ko bo kaj narobe, bo po nas... Ne verjamem, da je zmožen običajnih človeških čustev.« »Mladim je treba pustiti, da se sami znajdejo, kakor smo se mi... Po moje spopad ni med mladimi in starimi, ampak med mladimi in mladimi in bitka mora biti izbojevana z vsako novo generacijo. Dobro proti slabemu — preprosto! Poštenost proti takim, kot sta .. . No, Hines in Macey... Tudi dandanes je zadosti poštenih mladcev. Mitch. Ne skrbi, prebili se bodo.« Mitch je zmignil z rameni. »Želel bi si, da jih imamo nekaj tukaj ... S strojnicami!« Robeson se je utrujeno nasmehnil. »No ja, Mitch, samo zapomni si, kaj sem ti rekel — potrpi in ne razburjaj se ...« Obrnil se je, splezal po kratki lestvi na ploščad in začel čistiti optiko. • . čez nekaj časa je prišla Rosie stražit na galerijo, šla je ven k Bakerju po daljnogled, toda vrnila se je z njim noter. Odkrila je, da je mogoče opazovati morje prav tako uspešno tudi skozi steklene zaslone. Tako je bilo veliko udobneje in topleje. »Se je vaša ladja duhov že prika-| zala«? je Mitchell ogovoril Bakerja. Baker je, ne da bi trenil, vzdržal ] | njegov pogled. »Se bo že kaj poka-!! zalo ... časa je dovolj ...« Za trenutek je obrni rov al in opazoval Robeso-na, ki je zavzeto čistil leče. »Kaj imate v steklenici?« je zaklical. • Robeson se je nagnil čez ograjo. »Čisti alkohol.« »Zakaj ne uporabljate vode?« »Prizme so vstavljene v cement. Voda bi ga utegnila razmehčati.« »Ah, tako...« Baker je še vedno postopal naokoli. »Si že bila zgoraj, Rosie?« »Ne...« »Pa poglejva skupaj ...« Splezal je po lestvi. Rosie pa za njim. Na plo-i j ščadi je bilo tesno, toda Robeson se “ ni pritoževal. »Kakšne reči so to?« je vprašal Baker in potegnil s prsti po dolgih trikotnih steklih. »Proč z rokami, sine,« ga je posvaril Robeson. »Nima smisla čistiti in > gladiti, če boš puščal na njih prstne odtise.« »Orv”ostite,« je rekel Baker, »čemu služijo?« Robeson je nehal drgniti. »Bi res rad vedel?« »Jasno.« »Zbirajo svetlobo električnih žarnic in jo nekaj tisočkrat pojačajo. Zbirajo jo tako, da sveti v snopih in da _ se ne razliva vsepovsod ...« Robeson * je s kretnjo nakazal, kako to gre. »čudovito so izdelana... Zares natančno izbrušena.« ••6M6M666MiMfl666M66MMflM6tM666nne636666C»eC6»89SM KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 i L J 9 10 11 T5 13 14 15 16 ^ 17 . 18 19 20 21 22 m 23 2L~ 55 26 r?7 28 ■ 29 30 _ i 31 32 33 34 35 36 37 36 40 41 42 1 43 44 45 46 41 48 49 5fl 51 52 H 53 54 ? 55 56 ' | 57 58 P 59 60 61 n 55 VODORAVNO: 1. pramen mavričnih barv, 9. ženska, ki se nepoklicno ukvarja s čim (s športom, fotografijo in podobno), 17. osebni avtomobil z zložljivo streho, 19. središče francoskega dela Kanade, 20. mesto v belgijski pokrajini Flandriji (tudi Aalst), 21. pomemben nemški matematik iz prejšnjega stoletja (Bem-hard), 23. ime ameriške filmske igralke Fonda. 24. stari del Maribora ob Dravi, 25. dokument, 26. mesto na Poljskem južno od Varšave, 27. ime pianista Bertonclja. 28. ruda za pridobivanje aluminija, 29. olesenele rastline, 31. fizikalna enota za pritisk, 33. znižana glasbena nota. 34. reka v vzhodni Franciji, pritok Rhčne pri Lyonu, 35. začetnici švedskega kemika, ki je izumil dinamit, 36. kratica zu-naniega ministrstva ZDA, 38. angleški mislec in naravoslovec ob zatonu sholastike, ki se je zavzemal za ločitev filozofije od teologije (Roger), 40. kratica za »vojno pošto«, 41. okrajšano angloameriško moško ime. 43. semenišče, bogoslovje, 45. povojna drama Miroslava Krleže, 47. časovni t termin, 50. roman francoskega pisatelja Chateaubrianda, 51. drugo največ je mesto v Argentini, 53. sprimek zemlje ali snega. 54. naoredni italijanski pisatelj (Carlo, »Kristus se je vstavil v Eboliju«), 55. vrsta severnega jelena, 56. del telesa pri žuželkah. 57. mesto v poljski šleziji severovzhodno od Wroelava. 59. del geometrije, 61. železov svj-fid, ki se pri riso-i teupera-turi spremeni v pirit, 62 predporočni običaj. NAVPIČNO: 1. tonovska lestvica, 2. eden od prstov, 3. trd črn kavčuk, ki vsebuje mnogo žvepla, 4. podelitev imena, 5. rimski vojskovodja, kasnejši cesar, 6. grška črka, 7. zadnji celjski grof, 8> mesto ob Labi v NDR, ki slovi po porcelanskih in keramičnih izdelkih, 9. glavno mesto Jordanije, 10. pojem iz Lieb-nizove filozofije. 11. ime nekdaj popularne ameriške filmske igralke Blyth, 12. enaka soglasnika, 13. starejši slovenski poljudnoznanstveni pisatelj in pripovednik (Fran). 14. angleški pisatelj romanov s socialno noto (Charles, 1814 do 1884), 15. grad v severni Italiji, kjer se je leta 1077 nemški cesar Henrik IV. javno spokoril pred papežem • Ena pruska »Lahko govorim z gospodom poročnikom von Zitze-witzem?« »Ne, gospod poročnik ležijo v postelji«. »Ali Je gospod poročnik bolan?« »Ne. gospod poročnik Imajo obisk!« • Ena zakonska Soprog pride prej domov kot pričakovano in preseneti svojo ženo v postelji s sosedom. »Al! te ni sram?« kliče, »da me varaš in pri tem še v moji lastni postelji!" »Kaj pa naj storim?* odvrne žena neprizadeto, »saj vendar veš, kako nerada I grem ven*. Gregorjem VII. (naša pisava), 16. pripadnik starega germanskega plemena, po katerem imenujejo Francozi Nemce, 18. mati vseh voda v grški mitologiji, 22. bajka o nastanku in življenju poganskih bogov, 25. španski pesnik in dramatik, žrtev falangistov (Garcia), 26. kovinska kemična prvina (znak Re). 28. visoka gora v Kamniških Alpah, 30. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 32. kamnit steber v obliki priamide, 34. psevdonim Edvarda Kardelja kot pisatelja knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, 36. smučanje skozi vratca, 37. starejši slovenski pisatelj in dTamatik (»Trojka«), 39. mladež, 40. ena od dolin pod Triglavom, 42. zaupanje, posojilo, 44. pripadnik starega arabskega plemena v Španiji, 45. starožidovski kralj, 46. trinog, nasilen vladar, 48. zidaki. 49. krepčilna pijača, 52. predstojnik moškega samostana, 53. ljubkovalno žensko ime, 55. vzdevek ameriške filmske igralke Taylor, 56. telovadna vaja, 58. predlog, 60. kemijski znak za lutecij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: X. Brueghel, 9. aktivist, 17. Languedoc, 19. Norveška, 20. Endo, 21. regal. 23. Raa. 24. Kun, 25. SAS, 26. Don. 27. Joan, 29. Bang, 30. kremen, 32. sluznica. 35. KO, 36. tat. 37. srobot, 38. alk. 40. B(ožo) V(odušek), 42. Pentagon, 44. triola, 47. repa. 49. raba. 50. Orr, 51. bit, 52. Asa. 53. TAM. 54. Nolde, 57. hala, 58. Gerlovič, 61. Bemouilll, 63. glavnica, 64. kataster. DANES NA RTV TELEVIZIJA 18.15 OBZORNIK 18.25 VIKING VIKI — serijska oddaja 1850 SLOVENSKI ROCK: Izvir in Jutro 19-20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 JADRANSKA SREČANJA — prenos iz Opatije 21.12 KONTRAPUNKT JEHUDIJA MENUHINA 21 25 TV DNEVNIK in KRONIKA MINISTRSKE KONFERENCE NEUVRŠČENIH 2155 DETEKTIV SHAFT — serijski film 23.05 ŠAHOVSKI KOMENTAR — oddaja TV Beograd 23.35 POROČILA Oddajniki II. TV mreže: 18.00 POROČILA (Zg) 18.05 TV KOLEDAR (Zg) 18.15 BISTROOKI — otroška oddaja (Zagreb) 18 45 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Sk) 1930 TV DNEVNIK (Zg) 20 00 ČRNOGORSKA KULTURA (Zg H — Bg II) 21.00 VČERAJ, DANES, JUTRI (Zg) 2130 ČRNA MLAKA, dokumentarna oddaja (Zg II) 2150 KONCERT ZBORA RTV ZAGREB NA DUBROVNIŠKIH POLETNIH PRIREDITVAH 23 00 KNJI2EVNI KLUB (Sa II) 23.30 AFRIŠKE ŠPORTNE IGRE (nogomet do 1.00) (Bg II) TV Zagreb — I. program: do 20-00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 JADRANSKA SREČANJA — prenos (Zg) 21.15 NOČI IN DNEVI — TV nadaljevanka (Bg) 22.10 TV DNEVNIK (Zg) 22.25 KRONIKA MINISTRSKE KONFERENCE NEUVRŠČENIH (Bg) 2250 NOČNE PREMIERE: Klara Lust (Zg) TV Koper: 20.00 OTROŠKI KOTIČEK 20.15 TV DNEVNIK 2035 DRZNI JEZDEC DAKOTA, celovečerni film 21.40 LOCANDINA, reklamna oddaja 2155 JADRANSKA SREČANJA, Umag — Piran IZ RADIJSKEGA SPOREDA PRVI PROGRAM 4.30—6.00 Dobro JntroT 8.08 Glasbena matineja; Schubert. Chopin. Vodopivec: Gerahorin. Drhovtv, Saint-Sarm. Bertil o-ven, Mendelssohn-Barthotd j, Rahmaninov; 9.20 Zabaval vas bo odkester Ande %'ovello; 9-33 Is ciasbene tradicije Jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15—11.00 Kdaj. kam. kako tn po čem? 11.05 Znano In priljubljeno; 12.10 Z orkestri In solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.10 Pihalne *odbe; 13.50 Človek in zdrav Jo; 14.85 Glasbena pravljica (Slavko Mihelčič: Medved in čebele); 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem: 14.30 Nasi poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.45 Naš irost; 18.05 Z opernih odrov — Bellini; Norma. Čajkovski: Jev geni J Onjegin. Gounod: Faust. Dvo- rak: Rus alka, Offenbach: Hoff-mannove pripovedke. Verdi: Ri-goletto; 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute s celjskim instrumentalnim kvintetom; 20.00 Stop popa 30; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22.20 Besede in rroki Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jarz pred polnočjo (Modem Jazz quintet Karlsruhe — Kelih Jarrett): 00 05—4.30 Nočni glasbeni proeram. DRUGI PROGRAM 8.00—13.00 Petek na valu 2«; 13.33 Glasba lz socialističnih detel: 14.00—16.00 Z vami tn sa vas; 16.00 Prometni leksikon; 16.05 Vodomet melodij: 16.30 Ml In narava — prof. Pavel Kunaver: Nebo v avgustu; 17 «49 Odmevi z gora (planinstvo ln zmajarstvo); 18.00 Stereo jazz (Jtramy McGriff — Jean-Lue Pontv); 18.40—19.00 Glasba za vsakogar. TRETJI PROGRAM 19.05 Od premiere do premiere (Hilli&m Shakespeare: Tf-mon Atenski); 20.10 Nekaj glasbenih miniatur; 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Gy6rgu Lehel, solist Ciril Škerjanec — violončelo (posnetki koncerta a dne 21. 4. 19*8 v dvorani Slovenske filharmonije) na sporedu dela Bartoka, Ramovša In Beethovna; 22.00 V nočnih urah (Ramovš. Lutoslawski); 22.30 Mednarodna radijska univerza; 22.40 S pevci od včeraj in danes; 23.55 Iz slovenske poezije (do 24.00). gradbeno industrijsko podjetji OBNOVA n.sol.o. ___ ljubljana tltova 39 N lot razvoja kvalitete In tradicijo i K sodelovanju vabimo strokovnjake, ki imajo veselje do ustvarjalnega dela. Podjetje uspešno posluje preko 30 let in želi z novimi kadri razviti sodobno organizacijo poslovanja. Urejeni dohodkovni odnosi in sistem nagrajevanja po delu vam bodo zagotovili stimulacijo za produktivno In dobro opravljeno delo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavski svet DS Skupne službe Razpisna komisija r a t p 1 » u | ■» dela in naloge delavcev, ld imajo posebna pooblastila in odgovornosti: a) VODJE SLU28E PLANA PROCESA Pogoji: — visoka izobrazba gradbene smer. — 5 'et delovnih izkušenj pri vodilnih ali gradbeništvu — .strokovni izpit vodstvenih delovnih nalogah v b) VODJE SLUŽBE ZA TRZNISTVO Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali gradbene smeri — S let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v gospodarstvu C) VODJE FINANČNE SLUŽBE Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v gospodarstvu d) VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — S let delovnih Izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih nalogah v gospodarstvu e) VODJE SPL0SN0 KADROVSKE SLUŽBE Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne, organizacijske ali sociološke smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih nalogah v gospodarstvu f) VODJE SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO Pogoji: — visoka ali višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehniške smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ah vodstvenih nalogah v gospodarstvu 0) VODJE SLUŽBE ZA DRUŽBENI STANDARD Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v gospodarstvu Kand dati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike. Za vodjo službe je lahke, imenovana tudi oseba, ld ne izpolnjuje pogojev a—g. Je pa že opravljala ustrezne delovne naloge najmanj 5 let uspešno glede na 115. člen statutu DS Skupne službe. Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta. Za podrobnejše informacije vam Je na voljo razpisna komisija (tel. 320-841). Pismenim ponudbam priložite dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in jih pošljite v 20 dneh po objavi na naslov GIF »OBNOVA« Ljubljana, Titova 39. 81000 Ljubljana s omako »Za razpisno komisijo DS — Skupne službe«. 5832 ! Tragedija v velenjskem rudniku V jami Škale izgubili življenje trije rudarji — Jutranja izmena odkrila požar Z zazidali vhode v dve jami — Škode je najmanj za 100 milijonov dinarjev VELENJE, 27. julija — Na vhodu v jamo Rudnika lignita Velenje plapola danes žalna zastava. Velenjski rudarji se poslavljajo od treh delovnih tovarišev. Id so v včerajšnjem silovitem požaru v jami Skale izgubili življenja. Sedemindvajsetletni Nikola Jarič. doma iz bližine Slavonskega Broda ln dvaintrideset ter triindvajset let stara Rušim Mukir ter Irfan Čauševič, po rodu iz Biliača in Tuzle, so žrtve nesreče, ki je po dobrem letu In pol — zadnja nesreča, v kateri so umrli štirje rudarji. Je bila v velenjskem rudniku lani 7. Janu-arja — mesto rudarjev spet zavila v žalost. Kot smo že poročali, so ogenj na transportnem traku številka enajst v Jami Skale — poleg nje obsega velenjski rudnik še Jamo Pesje in Preloge — opazili delavci Jutranje izmene, ki so malo pred šesto uro prihajali v jamo. Močan zračni vlek Je povzročil. da se Je ogenj v nekaj trenutkih razširil v požar, ki je kmalu zajel ta in še naslednja transprotna trakova, koder poteka izvoz lz jame Pesje. Zagospodaril Je v dolžini 700 metrov, strupeni plini z veliko koncentracijo Nesreče v rudniku lignita Velenje 1962 — ogljikov monoksid v zahodni .lami — 4 mrtvi 1968 — močna koncentracija ogljikovega dioksida in metana pri odstre ljcvanju — 2 mrtva 1972 — eksplozija plina — 1 mrtev 1976 — vdor vode — 4 mrtvi 1977 — ekploztja plina — 4 mrtvi ogljikovega monoksida pa so vdrli še na področje, koder so vstopali rudarji na delo. Vsekakor bi bil njihov umik lažji, če bi se to zgodilo nekaj minut kasneje, ko bi že bili na svojih delovnih mestih. tako pa jih je nesreča presenetila, ko so v jamo šele prihajali. Kljub temu so ukrepali, kolikor je bilo mogoče hitro. Umaknili so se v Jamo Prelog, jamskim reševalcem, ki so že bili na delu, .pa so se kmalu pridružili še mnogi drugi delavci m tudi velenjski gasilci, kajti v jami je primanjkovalo vode. Trem rudarjem se ni uspelo prebiti skozi strupeno zaveso Pred grozečo nevarnostjo so se 6rečno umaknili vsi rudarji, več kot 200-članske delovne izmene — razen treh, ki so jih delovni tovariši prinesli na piano ob 21. uri. Sele takrat so si namreč reševalci uspeli skozi ogenj tn strupene pline izsiliti, pot do mrtvih tovarišev. Nikola Ja-rič. oče dveh otrok ter Ras im Mujkič in Irfan Čauševič so bili omahnili v smrt zaradi 24 ur i i '74MI Sopotnika hudo ranjena LJUBLJANA. 27. julija — V križišču Titove ceste in Šubičeve ulice se Je zjutraj ob 8.20 zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila Miroslav Krasnik f32 let) s Ceste Dolomitskega odreda 78 v Ljubljani. Prevozil je rdečo luč na semaforju na Titovi cesti v smeri proti Gradišču in trčil v osebni avto, ki ga je po Šubičevi ulici pripeljal 42-letni Ignac Pančur iz Tbilisijske ulice v Ljubljani. Pri trčenju sta se hudo ranila 55-letna Liljana Pančur, sopotnica v Pandurjevem avtu in 22-letni Nikola Palič iz Ljubljane, sopotnik v Krasnikovem avtu. Lažje sta se ranila oba voznika, škode na vozilih je za 50.500 dinarjev. B. G. Traktor se je prevrnil MARIBOR. 27. julija — Na lokalni cesti v Jurovskem dolu se je včeraj pripetila huda nesreča. Avgust Stopar z Vrhovega dola 9 je vozil traktor po klancu navzdol, pri tem pa se je traktor prevrnil. Stopar je sicer skušal skočiti z njega, vendar mu to ni uspelo in se je hudo ranil. D- P• V levo v pešca KOPER, 27. julija — V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila danes ob 1555 v Kopru, je Izgubil življenje 63-letni Roman Jerman. Ne-sreča se je pripetila, ko je voznik osebnega avta PU 352-58, 23-letni Lionelo Stoko-vac iz Buj, na lokalni cesti Tomos-Olmo ta neznanega vzroka zapeljal v levo. v Jermana, ki mu je hodil nasproti. Pešec Je na kraju nesreče ranam podlegel. N. V. zadušitve z ogljikovim monoksidom na področju pohoda v jamo. »V tej, za nas tako tragični nesreči,« je danes na novinarski konferenci dejal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Rudnika lignita Velenje in vodja reševalne čete inž. Slavko Janežič, »velenjski rudarji nismo ostali sami. Delovnemu kolektivu, od katerega Je v reševalni akcijo sodeloval vsakdo, ki Je lahko kakorkoli pomagal, so ponudili pomoč rudarji iz drugih rudnikov. Na kraj nesreče so prišli glavni rudarski inšpektor, predsednik komiteja za energetiko, z nami pa čuti tudi vsa dolina.« Delovni kolektiv, ki se je od mrtvih tovarišev poslovil danes od 17. uri na pokopališču v Podkraju — od tam jih bodo prepeljali v domače kraje -r prejema ves čas številne sožalne brzojavke, na žalni seji pa se je sestal tudi delavski svet, ki je med drugim sprejel ukrepe za čimprejšnjo sanacijo razmer v jamah, ld sta zdaj zaprti. Večmilijonska škoda Potem, ko so več kot. sedemnajst ur bili prav dramatičen boj z ognjem, ki so ga sicer lokalizirali, ne pa tudi pogasili, so sinoči ob 23. uri velenjski rudarji na šestih mestih zazidali vstop do ogroženega področja. Zaradi slabo zračenih' prostorov se je v jami namreč začel na- • TRBOVLJE, 27. Jul. — Zla novica o požaru v | jami velenjskega rudnika i in treh smrtno ponesreče-! nih rudarjih Je hudo pri-zadela kolektiv radarsko-; elektroenergetskega kom-j binaia Zasavje. Njegovo : vodstvo Je takoj ponudilo vso pomoč pri gašenju požarov velenjskemu rudniku, sicer pa so na ogroženem območju posebne ekipe delovne organizacije, rudarske Investicijske gradnje iz Trbovelj, ki opravljajo odpiralna dela v tem premogovniku. Kolektiv Rek Zasavje Je da-| nes v brzojavki svojim ko-; legom med drugim zapisal. da sočustvuje z njimi oh tragični izgubi treh delovnih tovarišev in da naj prenesejo izraze sožalja tudi svojcem ponesre-; čenili članov kolektiva i Rek Velenje. .Sožalne brzojavke so poslali tudi revirski komite zveze komunistov, medobčinski svet zveze sindikatov, in druga medobčinska vodstva družbenopolitičnih organizacij iz Zasavja, ter občin-ska vodstva družbenopolitičnih organizacij, Hrastnika. Trbovelj in Zagorja ob Savi. M V. Je. Ker bo v tem času proizvodnja za polovico manjša — ob tem, da jo bodo, kolikor le mogoče, povečali v ja- Fožari v jugoslovanskih rudnikih Hujše rudniške nesreče v Jugoslaviji, ki jih je povzročil požar v jamskih rovih: 0 Podlabin — 1940 — eksplozija premogovega prahu in požar sta usmrtila 137 rudarjev, lahko da celo več. ker tedanja Italijanska vlada ni obvestila javnosti o točnih podatkih te nesreče. To je do sedaj največ ja rudniška nesreča v Jugoslaviji; 0 Bor — 1948 — zaradi oksidacije pirita je Izhruh-nil požar, ki je povzročil smrt 24 rudarjev; • Podvis — 1958 — v tem premogovrnlku v Srbiji Je zaradi požara v transformatorski postaji v radarskem oknu umrlo 61 radarjev; • Mursko Središče — 1961 — požar v jami premogovnika, umrlo 10 rudarjev; ‘ 0 Ušče (Srbija) — 1965 — v požaru, ki Je nastal zaradi eksplozije kompresorja, je umrlo 14 rudarjev. • Stari trg pri Kosovski Mitroviči — 1974 — ena žrtev požara. tudi zato, da bi bil planski Izpad čimmanjši.« O vzroku požara v Rudniku lignita Velenje za zdaj še ni znanega nič natančnega. Domnevajo, da ga je povzročila okvara na transproterju. dokončno mnenje pa bo moč verjetno podati šele takrat, ko bo področje spet dostopno. Vsekakor je zadnja nesreča v velenjskem rudniku po materialnem obsegu škode med njegovimi največjimi, medtem ko so izgubljena življenja rudarjev tragičen epilog, neizmerljiv s številkami in prepoln bolečine. IVICA BURNIK »TU JE BILO NAJHUJE« — Inž. Slavko Janežič kaža, kje so reševalci našli ponesrečene. Pod _____*____" Ukradel je naSega bernardinca in ga po vsem telesu čisto na kratko postrigel s frizersko »mattn-coe. Le na repu mu je pustil čop in na vratu grivo. Potem ga je kazal po sejmih, češ da je lev. birati metan, grozila je nevarnost eksplozije in rudarjem je preostala samo ta . poslednja možnost. Ogenj se zdaj duši sam, skozi odprtine v zidovih pa jemljejo vzorce zraka, da bi na podlagi analiz ugotovili, kaj se dogaja za njimi. V rudniku, kjer zdaj obratuje samo jama Preloge — v Skalah in v Pesjem so izkopali na dan okrog 10 tisoč, v Prelogah pa 6 tisoč ton premoga — predvidevajo, da bodo ogroženi področji lahko znova odprli čez kakih sedem do deset dni. Seveda bo proizvodnja možna šele. ko bodo nadomestili vso uničeno opremo — transportne trakove, trafopostaje, motorje, kable in druge naprave, ki Jih bo treba še uvoziti. Ce bo pot do tega krajša od običajnih uvoznih postopkov, bi proizvodnjo v Jamah Skale in Pesje morda lahko obnovili čez kake tri do štiri mi Preloge — računajo, da bodo nakopali za okrog 300 tisoč ton premoga manj, kot bi ga v normalnih okoliščinah. Skoda zaradi katastrofalnega požara v velenjskem rudniku bo zatorej velikanska, vsekakor pa ne manjša od 100 milijonov dinarjev. Proizvodnja TE Šoštanj ne bo ogrožena Kljub temu proizvodnja šo-štanjske elektrarne, ki Ji velenjski rudnik dobavlja premog, kot kaže, ne bo ogrožena, meni ing. Slavko Jane Žič. V deponiji je okrog 12 tisoč ton premoga, del izpada pa bodo velenjski rudarji nadomestili s povečano proizvodnjo v jami Preloge. »V tej Jami in pri drugih delih bomo za ta čas zaposlili tudi okrog 1.500 delavcev, ki so zdaj deCaii v jamah Skale in Pesje. Izkoristili bomo dopuste, kajti potem, ko bomo začeli z obnovo, bomo tedne, sicer seveda še kasne I potrebovali prav vse ljudi. Prometna napoved Združenje zahodnonemških avtomobilskih klubov ADAC napoveduje za konec tedna gnečo ZRN: Včeraj so se še v preostalih zveznih deželah začele šolske počitnice — to Je na aBvarskem, v Berlinu, Bremnu in Spodnjem Saškem. V več velikih tovarnah se začnejo kolektivni dopusti, med drugim v tovarnah Volkswagna v Wolfsburgu. V deželi Baden Wiirtemberg se počitnice končujejo Čeprav bo tudi konec tedna precej gost promet iz počitnih južnih dežel proti severu, bodo še vedno močne.ie obremenjene ceste proti Jugu. Največ- prometa pričakujejo zopet na Bavarskem. Pričakujejo zastoje na avtomobilskih cestah. Prometne konice v prometu s severa proti jugu pričakujejo v petek popoldne, ponoči in vso soboto. V obratni smeri, torej od juga proti severu pa v soboto. Največje zastoje pričakujejo na prehodih Salzburg — avtomobilska cesta, Lindau—Bregenz. Avstrija: Zastoje v obe smeri pričakujejo na turski avtomobilski cesti. Kot obvoznico v smeri proti avstrijskem Koroškem in Jugoslaviji voznikom priporočajo cesto prek Felberških Tur. cesto prek Grossglocknerja in prevoz z železnico pri Mallnitzu Daljše čakalne dobe pričakujejo tudi na mejah med Avstrijo in Jugoslavijo. Vozniki naj se ognejo Podkorena in Šentilja. Italija: Zastoje pričakujejo na brennerski avtomobilski cesti, posebno v smeri proti severu. Ker se v zadnjem tednu julija, oziroma že ob tem koncu tedna začenjajo v sevemo-italiiansklh industrijskih območjih počitnice, pričakujejo na vseh glavnih cestah močan promet — tudi v smeri proti Jugoslaviji. Francija: Začenjajo se počitnice v velikih francoskih avtomobilskih tovarnah, pričakujejo gost promet proti Jugu, predvsem v Španijo. Jugoslavija: V Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem Imajo podaljšan konec tedna zaradi praznika — dneva vstaje hrvaškega oziroma bosanskohercegovske-ga naroda, tako da Je v obeh republikah na glavnih tranzitnih cestah mogoče pričakovati precej izletniškega prometa, razen tega pa tudi močan tranzitni promet. Našim voznikom svetujemo, da se izognejo največ-Jim prometnim zamaškom, katerih bo največ na naših cestah verjetno v soboto dopoldne in popoldne, predvsem v Ljubljani tn na križišču v Dekanih. Ljubljani se Je mogoče ogniti po številnih obvoznih cestah, Dekanom pa skozi notranjost Istre. VHOD V JAMO ŠKALE — V sredo pozno ponoči so reševalci prinesli iz jame trupla treh rudarjev. Sedaj Je vhod zazidan, v jami pa se ogenj še ni pomiril. Foto: Bogo Čerin Nočno reš Gorski reševalci so s Storžiča prinesli hudo ranjeno 60-letno Anico Krotko — Pri sestopanju ji je spodrsnilo MAČE PRI PREDDVORU. 27. julija — Davi oh 050 so gorski reševalci iz Kranja prinesli v Mače 60-letno Anico Krotko tz Ljubljane, Litijska 13. Planinka se je včeraj popoldne ponesrečila. ko se je z 81-Ietno mamo Tatjano vračala s Storžiča (2.132 m). Do nesreče je, po pripovedovanju 81-letne planinke, prišlo okrog 16. ure na polovici poti iz Storžiča. Tatjana je pomagala hčeri kolikor je mogla in nato odšla proti Domu Kokrškega odreda na KaJišču (1540 m). O nesreči je obvestila oskrbnico, vest so po oddajniku sporočili v Mače. Nočna reševalna akcija je stekla. Delavci javne varnosti lz Preddvora in Kranja so takoj začeli iskati gorske reševalce. Večina teh je namreč na dopustih, nekaj pa Jih zvečer niso dobili doma. Iz Mač na Kališče Remčev Janez iz Mač Je sporočil na Kališče, da je akcija stekla in da prva skupina treh reševalcev že hiti proti Storžiču. Planinki je treba takoj pomagati, po sporočilu s Kališča je hudo ranjena. V koči je reševalce čakala Tatjana Krotko, mati ponesrečene Anice. Komandirju OM Preddvor je povedala, da je do nesreče prišlo ob 16. uri, ko sta sestopali s Storžiča.. »Pn 81 letih hodim bolj počasi v gorah si pomagam s palico, gledam v tla, zato nesreče nisem videla. Slišala sem Anico kako je zavpila. Obrnila sem se, ko je že omahnila po skalah. Krvavela je. Ječala. Pomagala sem ji kolikor sem mogla. Odšla sem v dolino po pomoč. Uro Uspešno v prvem polletju KRANJ, 27. julija — Varnostne razmere na Gorenjskem so ugodne, raziskanost kaznivih dejanj v prvih šestih mesecih letos pa je boljša kot v Istem obdobju lani. Delavci UJV Kranj so od decembra do maja obravnavali 972 kaznivih dejanj — 889 s področja splošne kriminalitete in 83 primerov gospodarskega kriminala. V šestih mesecih so odkrili dva primera grabeža, več pone-vrb, zlorab uradnega položaja in pravic odgovorjiih oseb. Pri kaznivih dejanjih s področja splošne kriminalitete odpadeta kar dve tretjini na račun kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. V vseh petih občinah, ki jih pokriva UJV Kranj, so delavci javne varnosti tudi preverjali, kako organizacije združenega dela v praksi uresničujejo sistem družbene samozaščite. Pri tem so naleteli na polno podporo delavcev v združenem delu, pa tudi odborov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. M. K. in pol sem potrebovala, da sem sestopila do koče,« pripoveduje še vedno čila pla ninka. Prehodila je veliko gora, vsako leto pride na Storžič. Z raketami iskali ponesrečeno planinko Ko so reševalci prisopihali do koče, je bila že trda tema. Z nosili in sposojeno baterijo so Franci Ekar, gorski reševalec — inštruktor, reševalec Jože Kaštrun in komandir oddelka milice tz Preddvora., Živko Drekonja odhiteli v noč. Na pot.i so srečali planinca, ki sta bila nekaj ur pri planinki v skalah. Iz koče so videli brlivko v steni. Toda, ko so hiteli po skalah, se oprijemali ruševja in bodli v temo, niso vedeli kje točno leži po-nesrečenka. Franci je izstrelil nekaj raket. Vse višje so lezli. Ponoči je vse drugačno. Sence od sija baterij so podobne netopirjem. Poletno vročino iz doline je razblinjal mrzel veter, ki se je vzdigoval ob stenah. Franci je nekaj po 22. uri s pomočjo izstreljene rakete našel Anico Krotko. Na sedlu pod Ramo, na pol poti s Storži ča. Zavita v tri odeje je napol sedela, napol ležala na skalah. Na ramenih do koče »Dober večer, kako se počutite.« so z vedrino začeli reževa.1 ci pogovor s ponesre-čenko. Izmerili so ji utrip in poskrbeli za prvo pomoč, čez prestrašen obraz 60-letna Anice se je razlezel nasmeh olajšanja. Planinko so vame namastili na nosila in počasi so okrog 22.30 začeli sestopati. šlo je počasi. Nasproti so hiteli novi reševalci. Videli so njihove luči, kot kresničke v mrzli noči. Kmalu so bili skupaj. Z Jeklenimi nosili, opornicami, sprejemno-oddajno postajo in baklami. Močni reševalci iz Kranja, vseh skupaj jih je bilo 10. so poprijeli za nosila in ob siju bakel so sestopali varno v dolino. Do Kališča. Ob 23.56 so ranjeno planinko varno namestili v korito tovorne žičnice, zraven sta pristopila še dva reševalca. V Mačah je za Anico poskrbel zdravnik dr. Andrej Robič. Z reševalnim avtomobilom so jo odpeljali ra zdravljenje. V prvih Jutranjih urah so reševalci sestopili v dolino. Mati ponesrečenke, 8l-iet.na Tatjana ie delala, da bo danes sama prišla v dolino. Pri Remcu, v Mačah še niso spali. Njihova domačija je vedno odprte kadar kranjski gorski reševalci odhitijo reševat življenja. Tako so navezani nanje, da jim kljub celodnevnemu delu na polju, ni bilo do spanja. »Počakali bomo zadnjega, da se bo varno vrnil iz Kališ ča. Bo pa ziutrai prej je dejala Rom če-ko smo šli do- dan,« nam ra mama, mov. Besedilo tn slika: MIRKO KTJNŠIO REŠEVALCI PRI PONESRECENKI — Jože Kaštrun, Franci Ekar in Živko Drekonja so takoj začeli s pripravami za varen prenos ranjene Anice v doline. Proti tokovom in valovom »Jadranski delfin«, maratonski plavalec Veljko Rogošič v Portorožu PORTOROŽ, 27. julija — »Glej ga, mama, kako hitro dviguje roke,« Je vzklikal eden izmed več kot tisočglave množice ploskajočih Portorožanov In tujih gostov, ki so danes ob 12.20 sprejeli in navdušeno ploskajoč pozdravili Jadranskega Junaka Veljka Rogošiča. Pred dnevi jo skočil ▼ mor. je v Rabcu in potem plaval ▼se do Portoroža. Nekaj ved kot 216 kilometrov so namerili, od tega je b3o, vsaj tako je dejal na cilju skorajda nič utrujeni velikan Veljko, nekaj presneto težkih kilometrov. Točneje: od devet etap so blls tri zelo hude. saj se je ves čas boril z nasprotnim tokom, pa Se z vetrom in visokimi valovi. Na pomolu ▼ Portorožu «• Rogo&ica v imenu piranske skupščine pozdravil tn mu predal darilo — grb Pirana predsednik zbora krajevnih skupnosti Ivan Bažec. Veljko Ro-JEOČIČ je zadnje metre plaval v njemu značilnem slogu, ▼ -SLAVNIKA« Je tasUvlJeoa tako, da res lahko rečemo: za vsakogar nekaj — toda Izredno privlačnega. Vzemimo štiridnevni avtobusni izlet v Lichtenstein, Ziirich in na Meinau, na katerega se lahko napotite 24. avgusta. Že nakazana smer potovanja zagotavlja ogled najrazličnejših pokrajin in mest ter doživljanje utripa življenja, ki je na vsakem koraku tega sveta drugačno. Cena Izleta je 2.050 din za osebo. SLAVNIK je poskrbel tudi za ljubitelje operne in baletne umetnosti, saj sl lahko Izberejo eno od avgustovih sobot in se v Veroni, natančneje v veronski areni, udeleže nepozabnega umetniškega večera, naslednjega dne pa sl ogledajo še Verono. Izbirajte: 5. 8. MADAME BUTTERFLY, 12. 8. BALETNA PREDSTAVA, 19. 8. TRUBADUR ln 26. 8. spet baletna predstava. Natančnejši program dobite v poslovalnici, računajte pa na dva dni potovanja za ceno 1.140 din na osebo. Za popotnike, Id žele spoznati našo lepo domovino OD BLEDA DO OHRIDA, je pripravljeno 16-dnevno potovanje z avtobusom po omenjeni progi skozi vse naše republike. Zato podrobno pojasnilo na tem me* s tu najbrže ni potrebno, saj Je že smer potovanja več kot privlačna. Na ta Izlet se lahko odpravite že 11. avgusta, cena pa je 5.600 dinarjev. V sklop ponudb SLAVNIKA sodi še vedno aktualna VELIKA GRŠKA TURA kot tudi VELIKA ŠPANSKA TURA. O obeh smo pred kratkim na teh straneh že pisali. Na prvo lahko od potujete 23. septembra za ceno 4.100 dinarjev, na drugo pa 15. septembra (cena 8.350 din). In tu Je še ponudba za obisk prireditve VELIKI »OPEN AIR« FESTIVAL V ULMU. Vam tile naslovi kaj povedo: GENESIS, JOHN McLAUGHLIN, AL VIN LEE In JOAN BAEZ? Odhod 25. 8. 1978, cena 1.400 din za udeleženca in vanjo je vključen prevoz z avtobusom, vstopnina za koncert, prenočišče ln zajtrk. LJUBITELJE DIRK obveščamo, da se lahko udeleže obtoka prireditve v ZELTWEGU v nedeljo 13. avgusta 1978 (za svetovno prvenstvo). Iz Ljubljane boste odpotovali ob 6. uri (Izpred stavbe AVTO MOTO ZVEZE SLOVENIJE v Ljubljani, Titova 138), potem prek Ljubelja z avtobusom, skozi Celovec, čez Judenburg. .. Časovna izguba ne bo velika, saj boste istega dne okoli 22. ure spet v Ljubljani. Stroški so več kot sprejemljivi: 400 dinarjev za potovanje, v ceni pa so vključeni prevozni stroški z modernim turističnim avtobusom kot tudi vstopnina za ogled dirk. Prijave sprejemajo poslovalnice SAP VIATOR na Titovi 36 a v Ljubljani in Avto moto zveze Slovenije na Titovi 138, samo do 8. avgusta letos. M m m 1 | ^ VICENZA MESTRE PRIREDITVE V VERDNI VERONA LJUBLJANA j II s .v.v m Si II »S $8 VELIKA JUGOSLOVANSKA TDRA _________\ DRVAR Kasl* lABUAR —»p,,, BITOLA r.*.*.*.* M m m »»a pl, m 88 Si 88: 88 VELIKA BRIŠKA TDRA •ZAGREB S •----— ----•_______•- SOLUN BEOGRAD NlS DELFI« O« KORINT LARISA ATENE • EPIOAURUS MIKENE VELIKA ŠPANSKA TORA HAORID BARCELONA LJUBLJANA,! CORDOBA \ 6RANA0A I ARLES MARSEILLE M0NAI GENOVA MONACO MALAGA < VALENCIA ALICANTE GLASBENI FESTIVAL V ULMU GENESIS, JOAN BAEZ, ALVIN LEE. TEN YEARS LATER. JOHN Mc LAUGHLIN PRIJAVE IN informacije: UUBUANA,TAVČARJEVA »a.t*l.321351 SLAVNIK 12,19.,26.8.78 CENA! 1.140 din ss .v.v .v.v 88! V.V. •••••v 8:8: 88 •!vX S:?: V.V *.v. Iv! *'*■***' 11.- 26.8.1978 I! CENA! 5.600din M 88 88: šv.v !v!v i:i 1 23.9.-1.10.1978 11 CENA: 4.300 din " 15.-30.9.1978 CENA: 8.350 din m 8:8 25.-26.8.1978 CENA: UOOdin 88 88: 8:8 •Xv! 1 ::.-x RODOS Med najlepšimi in najprivlačnejšimi grškimi otoki — njegovo ime vzbuja spomine na antične legende. Ne le udobje sodobnega komforta — Rodos, »sončni otokk, nudi tudi razkošje večnega mediteranskega zelenja. POČITNICE V AVGUSTU. SEPTEMBRU In OKTOBRU ŠPANIJA COSTA BRAVA t Grčija PALMA COSTA DEL SOL TENERIFE 322-458,321-75)4 ATIKA LUTRAKI KRETA že od 1580 dinarjev dalje že od 1950 dinarjev dalje PRIJAVITE SE LAHKO PRI VSEH POOBLAŠČENIH AGENCIJAH RODOS je v letoviškem pogledu brez dvoma med vodilnimi grškimi počitniškimi kraji. Si želite privoščiti počitnice na tem otoku? V avgustu, septembru in tudi še v oktobru imate to možnost. Tja in nazaj boste leteli z letalom DC-9, čaka pa vrsta hotelov odlične kategorije. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je tamkaj vreme gotovo bolj naklonjeno počitka željnemu občanu, cena pa je zelo dosegljiva. Ni treba drugega, kot da zahtevate podrobnejše informacije v poslovalnicah ATLASA na Titovi 25 ali v NAMI pred pošto v Ljubljani. NA DOPUST bi radi šil, pa se ne morete odločiti, kam? Vam bolj ustreza potovanje z lastnim vozilom ali z agencijo? Odgovor na ta in podobna vprašanja dobite v vsaki številki revije AVTO-MAGAZIN1 IIIIIHMHMM KOMPAS JUGOSLAVIJA »KOMPAS« SPOROČA v svojem zajetnem in bogato Ilustriranem prospektu o številnih možnostih, ki so našemu popotniku danes zlahka dosegljive, da si ogleda vsaj pol sveta, če ne že celega. In ko listamo po tem prospektu, ne moremo mirno ugotovitve, kako »majhen« je postal v atomski dobi naš planet! Za manj koit trideset tisoč dinarjev lahko krenete na pot, spotoma pa si ogledate dele INDIJE, TAJSKE, JAPONSKE, HONG KONGA in FILIPINOV. Seveda bi bilo premalo prostora za naštevanje prevoznih sredstev, hotelskih kategorij in vse paše za oči, ki bo na tem potovanju nekaj izrednega. Ali pa želite spoznati Ljudsko republiko KITAJSKO, kar je bil do nedavnega samo sen popotnika? Štirinajst dna poti po tej deželi, ki je prav v zadnjem času doživljala velike spremembe, lahko doživite, danes, in brez dvoma si boste nabrali vtisov za vse življenje. Pa so še kraji, ki so veliko bolj oddaljeni, pa tudi dosegljivi v organizaciji KOMPASA. To je ogled dežel MEHIKE, YUCA-TANA in KUBE. To potovanje bo trajalo 17 dni, program pa vključuje oglede številnih mest na tej poti: MEXICO CITY, ACA-PULCO, MERIDA, HAVANA itd. Privlačno, toda dosegljivo! In še in še! Lahko se odločite za obisk BRAZILIJE in ARGENTINE. Tudi to potovanje traja 17 dni — prek Londona vse do RIO DE JANEIRA, BUENOS AIRESA itd. Ali pa se odločite za obisk kar šestih držav JUŽNE AMERIKE z ANTILI. Na tej poti, ki vodi prek AMSTERDAMA, boste spoznali mesta PANAMA, LA PAZ-TIA-HUANACU, LIMA, BOGOTA, CARACAS, CURACAO in druga. Zato priporočamo, da se zglasite v eni od poslovalnic KOMPASA, kjer boste dobili prospekt in vse natančnejše informacije, skratka, podatke o posameznih programih, terminih potovanj, plačilnih pogojih itd. BISERI MAKEDONIJE bo za spoznavanje najlepših delov naše domovine gotovo privlačno: za šest dni poti z vlakom lo avtobusom — najprej do Skopja (v programu je ogled makedonske prestolnice), potem Ohrid z vsemi zanimivostmi In kultu rno-zgodovi nski ml spomeniki, Ohridsko jezero, vožnja ob Prespanskem Jezeru, in spet ribiška naselja, ogled izkopanin antičnega mesta Heraclea, pot v Prilep, nekdanje središče »Markove Makedonije«, pa pot po dolini Vardarja mimo Titovega Velesa spet v Skopje ... Za udeležence izleta, ki so upokojeni, je cena 2.250 dinarjev, za druge udeležence pa 2.600 dinarjev. Izlet, ki bo trajal od 26. septembra do vključno 1. oktobra t. I. je pripravila potovalna agencija VIATORJA, Titova 36 a. Tam lahko zahtevate podroben prospekt, program izleta, ki zajema vse kraje, postanke in zanimivosti tega potovanja, način potovanja, gostinske usluge po programu, natančne odhode in prihode, plačilne pogoje itd. JESENSKI SEJEM V LEIPZIGU je vsakoletna prireditev svetovnega slovesa, zato o njej ne kaže veliko pisati. Vsem, ki žele obiskati to tradicionalno prireditev, sporočamo, da lahko obiščejo ta sejem v organizaciji GENERALTURISTA LJUBLJANA, Gosposvetska 7 (tel. 21-206 ali 23-275), v ta namen pa morajo žrtvovati štiri dni. V ceno 3.750 din (oz. 3.950 din za enoposteljno sobo) so vključeni letalski prevozi, avtobusni prevozi, gostinske storitve po programu, ogled sejma z vodičem itd. Zato zahtevajte v poslovalnici agencije vse informacije za to potovanje, ki bo v času od 4. do 7. septem-I bra. interexport LJUBLJANA INEX POTOVALNA AGENCIJA’ "z letali DC-9 INEX ADRIE 6 dni— OTOK ELBA, avtobus, odhod 21.9. HITRO IN UDOBNO: na počitnice v sončno TUNIZIJO po lanskih cenah - 8-dnevni paket (letalo, 7 polnih penzionov, letališka taksa, transferji) samo 3490 din. Za otroke občutni popusti — odhodi vsak torek TEČAJI angleščine v Veliki Britaniji in ZDA LONDON 3-krat tedensko za posameznika Prijave in informacije: . Inex Ljubljana, Titova 25, [ tel. 312 995 in 327 947 < lnex Maribor, Volkmerjev ; prehud 4, tel. 24-571 Izletnik Gelje, Velenje, -/ŽsdeC j: ;V V: ' I Alpetour Kranj, •. ,. < Radovljica, Šk, Loka \ ; '-AP Nova Goriča,, ' r Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto | I I S KOMPASOM NA IZLET = « SIROGOJNO — tradicionalno z »Jano«, 3 dni, = 1. In 29. 9., cena 960 din 1 « BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE — B dni, 19. 9., = cena 3.500 din | « KLASIČNA GRČIJA — 5. 9., 8 dni, cena 5.200 din S « LONDON — 2—4 tedne, tečaji angleščine skozi = vse leto = « LONDON — 3 dni, 8. 9., cena 3.400 din 1 « LONDON — 5 dni, 25. 8., cena 4.380 din = « NORMANDIJA—BRETANJA—LOIRA—PARIZ — 2 8 dni, 10. 9.. cena 6.100 din = « AMSTERDAM—LONDON—PARIZ — 8 dni, 26. 8, S cena 7.700 din = « AMSTERDAM — 4 dni, 12. 8.. 16. 9., 22. 9., cena = 3.850 din = « CARIGRAD — 4 dni, 15. 8., cena 3.600 din i « NEW YORK — 8 dni, 16. 8., 20. 9., cena 10.800 din = « AŽURNA OBALA — 5 dni, 6. 9., cena 2.800 din | « KIJEV—LENINGRAD—MOSKVA — 8 dni, 8. 9, i cena 4.750 din | « KIJEV—LENINGRAD—MOSKVA — 8 dni. 19. 10„ 3 cena 4.350 din |j 0 BUDIMPEŠTA—DUNAJ — računovodski ln knjl-i govodski delavci, 8 dni, 9. 9., cena 4.900 din = « RIM — 5 dni, 13. 9„ 11. 10., cena 2.310dln 1 • KAIRO—ASSUAN—LUXOR—ALEKSANDRIJA— = ABU SIMBEL — 9 dni, 14. 10., 25. 11.. cena I 8.426 din = « MADRID — 4 dni, 25. 8., 8. 9., cena 3.700 din « LOMBARDIJA — 4 dni, 8. 9., cena 1.800 din • LIBURNIJA — križarjenje po VZHODNEM SREDOZEMLJU. 11 dni, 11. 11., cena od 9.000 do 20.000 din • PARIZ—VERSAILLES — 3 dni, posebno letalo — ENKRATNA CENA 2.700 din, 6. 10. • PARIZ—VERSAILLES — 6 dni, 27. 8., aene 4.900 din • PARIZ — 3 dni, 15. 9., cena 3.000 din • ZELTVVEG — 1 dan, 13. 8., svetovno prvenstvo formule 1, cena 410 din • ŠKOTSKA — 8 dni, 22. 8.. 19. 9., cena 8.750 din • GRČIJA — 5 dni, letalo. 18. 8„ 15. 9., cena 4.300 din OB PRAZNOVANJU 35. OBLETNICE OSVOBODITVE IZ ITALIJANSKIH ZAPOROV IN TABORIŠČ ORGANIZIRAMO IZLETE • SANSEPOLCRO — Renicl — 2 dni, avtobus, oe-na 900 din, 9. 9. • GONARS — 1 dan, avtobus, cena 180 din, 10. 9. • RAB — 2 dni, avtobus, 16. 9., cena 460 din © RAB — 1 dan, avtobus, 16. 9., cena 190 din STROKOVNA POTOVANJA • KOLN — PHOTOKINA — 4 dni, 18. 9.. cena 5.600 din • KOLN — razstava moške mode, 4 dni. 25. 8., cena 5.850 din © POLJSKA — društvo slavistov SRS, 11 dni, 1. 8., cena 5.700 din • CANNES — društvo farmacevtov SRS — mednarodni kongres farmacevtov. 6 dni, 5. 9„ cena 4.100 din • DGSSELDORF — 16. svetovno prvenstvo frlzer-jev, 4 dni, 30. 9., z letalom, cena 4.600 din — 7 dni, z avtobusom, cena 4.800 din Pojasnila In prijave dobite v vseh naših poslovalnicah In pooblaščenih agencijah. iiiiiiiimmiitiiiimimiimmiiimtmiumiiimmimtinmmiimmimiiiMiimiiiiiMiimiMmimi »eeeeeeeeeeeeeee« -,-1- -V- <:■ GENERALTURIST S : : * S ■ LEIPZIG — Jesenski sejem 4 dni, s posebnim letalom odhod: 4. 9. 1978 cena: 3.750.— din Praga: odhod 6. 10. 1978 3 dni, z letalom cena: 2.300.— din Prijave in informacije GENERALTURIST LJUBLJANA Gosposvetska 7 telefon (061) 21-206, 23-275 VARNOSTNE NAPRAVE so gotovo zanimivo tehnično področje, posebno če se z njimi seznanimo na veliki mednarodni razstavi v Essnu, ki bo odprta od H. do 15. septembra. SAP VIATOR bo organiziral obisk, štiridnevno potovanje, dva dneva pa bosta posvečena obisku te razstave. Potovali boste z letalom in vlakom. Cena je 5.200 dinarjev na osebo, vendar se oglasite v poslovalnicah na Titovi 36 a, Titovi 38 ali Trdinovi 3 v Ljubljani zaradi podrobnejših informacij in programa potovanja. MEDNARODNI SEJEM (MOŠKE MODE) v K61nu je gotovo privlačen ne samo za strokovnjake, temveč tudi za nas, ki se zgledujemo po modi za jesen, zimo in tudi prihodnjo pomlad, kar zadeva plašče, obleke, hlače, oblačila za službo, za rekreacijo, da ne govorimo o posebnih modelih. Obeta se štiridnevno potovanje (z letalom in vlakom) na ta sejem — od 25. do 28. avgusta v organizaciji VIA« TORJA za ceno 4.380 dinarjev. Zahtevajte natančnejše informacije. jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiin GS GlU) G3D Enodnevni izleti s posebnimi vlaki: ATOMSKE TOPLICE 5. 8. BENETKE — LIDO 26. 8. VIDEM — GORICA — 2. 9. Večdnevni izleti: MAKEDONIJA — GRČIJA 30. 9. do 8. 10. PARIZ — VERSAILLES 22. 9. do 27. 9. RIM — NEAPELJ 29. 9. do 2. 10. RIM 21. 9. do 24. 9. »OKTOBERFEST« M0NCHEN 29. 9. BEOGRAD — BAR — DUBROVNIK 14. 9. do 17. 9. 7-dnevno križarjenje po zadarskem arhipelagu 26. 8. do 2. 9. Organiziramo izlete za skupine. Prospekti, informacije, prijave: Turistična poslovalnica Ljubljana, Titova 40, tel. 311-851 0000 m IIIIIIIIUIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllIKSIIIIIlillllllllllllllillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillUHIIlIlllll te programa -VELIKIH POTOVANJ- INDIJA in NEPAL od 24. 11. do 3. 12. 1978 Ogled znamenitosti v Delhiju In Agri, nato po želji: — krožno potovanje z letalom po Rajastanu: Udal-pur. Jodhpur, Jalpur — Izlet z letalom v Khajuraho In Benarea — proti doplačilu tridnevno bivanje v Kathmanduju, Nepal, polet nad Himalajo — po dogovoru Izlet v Oris so ali iestdnevno bivanje v Pokhrl pod vrhovi Annapume Cena 14.000 din Prijave sprejemamo do 15.8.1978. Informacije In prijave sprejema lnex Adria Avlopromet, Titova 48. Ljubljana, telefon 313-366 FESTIVAL LJUBLJANA 2«. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Petek. 28. julija, ob 20.30. poletno gledaliftte: ANSAMBEL NARODNIH PLESOV IN PESMI »KOLO«, Beograd. Večer plesov In pesmi Jugoslovanskih narodov. Sobota. 29. Julija, ob 20.», malo dvorišče: SLOVENSKI OKTET. Razprodano. Vstopnice v prodaji od 11. do 13. ln od IB. ao 19. ure ter uro pred začetkom pri blagajni Festivala. GLEDALIŠČA iaiS ifSf« j SEJSELSKO OTOČJE I od 3. do 12. 11. 1978 Direktni polet Iz Ljubljane. Osem polnih dni tropskega sonca v okrilju pasatnlh vetrov na eni najlepših plaž na svetu. Priložnost za vlsokomorskl ribolov In Izlete na sosednje otoke. Praslin In La Dlgue sta samo dva Izmed šestinosemdesetih. Samotne koralne obale sredi Indijskega oceana. Cena 16.500 din Prijave do 1.8.1978 Informacije In prijave T INEX adrla avlopromet'^-'^Ijubljana Titova 48. Ljubljana, telefon 313-368 vet ZA KRIŽARJENJE PO JADRANU še ni vse zamujeno! Potovalna agencija SLAVNIK (Ljubljana. Tavčarjeva 8 a, tal. 321-351) sporoča dodatni termin od 26. avgusta do 2. septembra za privlač-no križarjenje z jadrnico NEREZINE po našem srednjem Jadranu, ki vključuje na svoji poti Šibenik, Trogir. Split, Makarsko, Jelšo, Hvar, enkratne Komate itd. nmmtraimimnmmiimiiiiiiimmiiHiiiumiiiiiiiiiiimnmnimnininmiiinnmniiiiiiiniim KRIŽARJENJE PO SREDNJEM JADRANU DNEVI SO VSE LEPŠI In tudi na Izlete se vse pogosteje odpravljate, vendar ste večkrat v zadregi- ker ne veste, kaj bi bilo najbolj zanimivo videti. Revija AVTO-MAGAZIN objavlja v vsaki Številki turistične potopise pod skupnim naslovom TURIZEM SPE-CIAL, ki vam bodo v veliko In nepogrešljivo pomoči Prepričajte ael AVTO-MAGAZIN že pr) vašem prodajalcu ča-sopisovl 8 dni, 2.500 din od 26. avgu- \< ^ sta do f . \ 2. septembra INFORMACIJE IN PRIJAVE: SLAVNIK LJUBLJANA, TAVČARJEVA 8 a, telefon 321-351 IIHHIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllilllllKIHIlilllllll SPLIT vsak torek letalo BRAČ, HVAR, TROGIR. PRIMOSTEN 7 ali 15-dnevni paketi od 15. 8. dalje LENINGRAD — MOSKVA 8 dni 3. In 31. avgust. 4.550 din LONDON 5 dni, 3.980 din 11.. 18.. 25. avgust PARIZ 5 dni. 3.260 din 25. avgust. 22. september PARIZ 3 dni. 2.620 din 15., 29. september MADRID — ANDALUZIJA 8 dni, 5.180 din 15. In 22. avgust VELIKA BRITANSKA TURA 10 dni. od 8.050 din 13., 20. avgust. 3., 10., 17. september GRŠKA KLASIČNA TURA 8 dni. 5.680 din 22. avgust. 5. in 19. september MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Petek, 28. Julija, ob 21. iurl: Au-rand Harris: PAVLIHA EN MIGA. Gostovanje v Miljah pri Trstu na mladinskem Festivalu (petlndevetdesetič ). KINO II predfil ln 20. KINO PARTIZAN: ob 10., 16.30, 17.46 in 20. uri hong-konškl barv. OS karate film PRIŠEL JE TIGER. Režiser: Li Ce Nam. V glav. vi.: Bruce Lee, Lun g Pel, Ma Ci Ciang. KINO UDARNIK: ob 15.» ln 17.45 danska barv. erotična komedija ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI. Zadnjič. Režiser: John Hiibard. V glav. vi.: Ole Soeltoft, Birte Tove, Annie Birgit Garde. Film za otroke ni primeren. Ob 20. url franc. barv. krim. film NA FARAH SEŽGANEGA ŽITA. Premiera. Režiser Jean Cha-paut. V glav. vi.: Alain Delon, Simone Signoret, Miu-Miu. V soboto, dne 29. Julija 1978, ob 10. uri matineja v KINU PARTIZAN s hongkcng. barv. karate filmom PRIŠEL JE TIGER, v KINU UDARNIK pa ob 22. url predpremiera z ital. barv. krim. filmom LETEČA BRIGADA. RADIO MARIBOR SPORED ZA PETTSK KINO UNION: angl. barv. W film — drama »mečevanje, ki je trajalo 14 let«, film DVOBOJEVALCA (The Duel-lists). Prod.: Parmmount. 1977. Posebna nagrada filmskega festivala v Cannesu 1977 za najboljši režijski debut — prikazan na letošnjem FEST. Kamera: Frank Tidy. Scenarij po romanu »Vprašanje časti« Josepha Conrada: Gerald Vaughan — Hughes. Režija: Ridley Scott. Glav. vi.: Keith Carradine, Harvey Keithel. Cristina Raines ln drugi. Brez 'ilma! Predstave ob 16., 18. 20. uri. KINO KOMUNA: »Režiser je upošteval zlato Hitchcockovo pravilo — do v rtll grozi, naj ostane verjetna!« (B. Craott, Variety>. Angl. barv. WS srhljivka POSILSTVO (Assault). Prod.: Peter Rogers, 1070. Film ima predikat »priporočamo« mesta Beograd. Glasba: Erič Rogers. Kamera: Ken Hodges. Scenarij po romanu »Globel« Kendala Youn- ^ ga — John K ruše. Režija: Sid- \ ney Havers. Glav. vi.: Suzy Ken-dall, Frank Finlay, Lesley Asm Down in drugi. Filmske novice It. 30. Predstave ob 15., 17., 19. ln 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! Ob 10. uri MATINEJA Italijanskega barv. GS vestema MOŽ IZ VIRGINIJE s Glulianom Ge mm o v glav. vlogi. KINO VIC: amer. črn o-bela komedija STAN-LIO IN OLTO V TUJSKI LEGIJI (The Flylng Deuces). Prod.: RKO, 1039. Ponovno odkupljena licenca! Scenarij: John Langdon. Režiser: Edward A. Sutherland. V glav. vi.: Stan Laurel in Oliver Hardy. Kratki film »Lep pogled«. Predstave ob 16., 18. ln 20. uri. (Obveščamo: v ponedeljek, 31. t. m. Je start revije najbolj obiskanih filmov lanskega leta pod naslovom »Zlati filmi 77«. Uvod: »To so gadi«) KINO SISKA: glavno »vlogo« igra tudi pri nas trenutno najpopularnejši Spori letenja z zmaji — ▼ amer. barv. CS filmu — krim. LJUDJE ORLI 5i LAHK«—klasičh«- jazz - ". v Pnčirtil(.*n bonte soroščeno v modernem ambientu s široko izbiro in z naimoderneišimi zvočnimi aparaturami. V f OTVORITEV -vjfc*K*“-v-: - • .. Gfc"* >. -S* v > -k v-. -<\>V < mimM & „ ^Častna gostja otvoritve bo ILONA STALLER znena super zvezda lotosi.jeya poletja.. f- MOŽNOST! BODO OmSKOVALd PBEJEL, .PCjSgbNO UARjUgj, gl AVTOVI.KKA taxl non rtop. Telefon 061 282-665. 1447S-OA KOMPLETNE selitve, preroee opravljamo strokovno se- setani in družbeni sektor. Zanesljivi ln točni! Informacije tel.: 061 342-420. 15407-OA PARKETARSTVO Vuruilč vam hitro, z jamstvom ln poceni pobrusi ln polakira parket. Telefon 061 317-822, od 7.-9. ure. 09671-OA PARKETARSTVO »Lak« v*m nudi struženje in lakiranje parketa s švedskim »Synteko« lakom. Jamstvo. Tel.: 061 264-736. 15500-OA SPREJEMAM naročila «a kleparska in krovska dela. Kleparstvo Kum&e, telefon (061) 327-614. 010906-O A SOBOSLIKARSKA deda tar polaganje tapet opravljam. Tel. (0G1) 346-160. I5590-OA BRUŠENJE in lakiranje parketa, z večletnim jamstvom, cena ugodna. Tel. (061) 344-228. 15416-OA GARSONJERO ali večje stanovanj« ob slov. obali za obdobje dveh let, do 10 km oddaljeno, išče mlad zakonski par brez otrok. Plačava dobro, tudi vnaprej. Viktorija Pir* cher, Stoperce 67, 62289 Stoperce. 2875-ST-S SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje, lahko tudi v okolici Ljubljane išče študentka, po potrebi lahko občasno pomaga v gospodinjstvu. Vlasta Robič, 64282 Mar-tuljk 27 E. 15679-ST-8 SOBO, ogrevano, s souporabo kopalnice išče dijakinja v Ljubljani. Ponudbe pod »Primorka«. 011029-ST-t oddam SOBO oddam mlajšim moškim ali študentom. Mihela Močilnikar, o. v Pečale 7, Črnuče. 15551-ST-4 STANOVANJE, enosobno, oddam v najem proti predplačilu, mlajšima zakoncema brez otrok aii študentkama. Udir, Ravbarjeva ul. 7, Ljubljana. Ogled v petek dopoldne od 10.—11. ure. 15573-ST-4 SOBO oddam v zameno za pomoč v gospodinjstvu. Danilo Cerar, Sattnerjeva 24, Ljubljana. 15576-ST-4 SOBO, opremljeno, centralno ogrevano, s souporabo kopalnica, možnost kuhanja, oddam študentki ali uslužbenki. Nada Mihevc, Ižanska c. 102/N pri Ljubljanici. 15644-ST-4 SOBO, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice in možnostjo kuban/a. oddam dvema ali zakoncema brez otrok proti enoletnemu predplačilu. Bojan Lorbek, Hladil-niška pot 1 C, Zalog. 15692-ST-4 zamenjam STANOVANJE, trisobno, kamtort, no, s centralno kurjavo, v Šiški, zamenjam za štirisobno. Ponudb« pod »Nujno«. 010794-ST-5 SOBO, v Ljubljani, išče študentka. Cenjene ponudbe »Delo« Maribor pod oznako »Mariborčanka«. 2850- ST-5 STANOVANJE, trisobno, komfortno v I. nadstropju (brez centralne) v središču Maribora, zamenjam za enakovredno, kjerkoli v Mariboru, Ljubljani, Kranju, Kopru, Portorožu. Pogoj: da je dostop mo- goč z invalidskim vozičkom, torej brez stopnic tudi do dvigala. Milica Mihelič. Cankarjeva 16, Maribor, tel. (062) 23-796. 2S28-ST-1 STANOVANJSKA OPREMA____________ prodam FRANCOSKO posteljo meblo, novo in dvojno nerjaveče pomivalno korito marles, prodam. Telefon (061) 557-636, do 10. ure dopolčLn« ali zvečer. 15569-SO-l KAVČ in dva fotelja, rabLjeno dva leti, prodam. Tel. (061) 323 055. 15627-SO-1 © OTROŠKA OPREMA prodam ŠPORTNI voziček žamet, italijanski, tudi sedež za avto, prodam. Telefon (061) 555-425, dopoldne. 010935-OP-l OTROŠKO posteljo z jogijem in kombiniran voziček prodam. Ogled vsak dan od 13. do 15. ure in zvečer: Dvofakova 12, Sivec. 15610-OP-l APARATI IN STROJI prodam BULDOŽER TG 50, dobro ohranjen, prodam. Tržič, Virje 36, tel. 50-476. 2842-AS-l HIDRAVLIČNO stiskalnico ter sa-mohotko za izdelavo betonskih blokov, oboje je demontirano, % vsemi pripadajočimi deli, ugodno prodam. Štefka Polončič, Pokojnica 15, Šentvid pri Stični. 15402* AS-1 BULDOŽER TG 50, prodam. Kličite od 6.—10. in od 17. ur« dalje. Telefon (062 ) 34-976. 2848- AS-1 ŠIVALNI stroj pffaf avt., hladilnik BBC, televizor philips in kom. štedilnik Gorenje, ugodno prodam. Tel. (061) 264-962. 15544-AS-l GRUNDIG C 6000 prodam. Kličit« po telefonu (061) 23-548. 15403-AS-1 POMIVALNI stroj zanussi-Končar, prodam za 4000 din, malo rabljen. Ponudbe na naslov: Jože Bonča* Šišenska 19, Ljubljana od 8. do 10. ure dopoldne. 15397-AS-l RADIO grundig — C 6200 prodam. Naslov: Borovnica 218. 010840-AS-1 T-7r»AlA TEMELJNA OZD ČASOPISI V CGP DELO LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3 - TELEFONI UREDNIŠTVA 23-522 DO 23-526 - TISKA: TEMELJNA OZD GRAFIKA V CGP DELO, LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEI5ON*_,315-366 — NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3, POSTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA — PRODAJA: NAROČNINA IN PRODAJA DELA LJUBLJANA, GRADIŠČE 14, TELEFONI 23-464, 21-043 * 23-104 24-319 — POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 3.5 DINARJA, SOBOTNA ŠTEVILKA 5 DINARJEV — ZASEBNI NAROČNIKI IMAJO V NAROČNINI POPUST NAROČNINA 75 DIN NA MESEC — NAROČITE IJOIKO TUDI SAMO PETKOVO ŠTEVILKO ZA14 DIN NA MESEC IN SOBOTNO ZA 20 DIN - NAROČNINA ZA PETKOVO IN SOBOTNO ŠTEVILKO JE 34 DIN - LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 100 dol., l ZRN 2M mark - P^CLJIVO NA DEVIZNI RAČUN PRI LB 501-6.0-1-32009-100 - OGLASNA AGENCIJA: DELO, ŠUBIČEVA 1, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 21-896 - MALI OGLASI NA TELEFON 22 657S^ IKJŠTAVA: TELETON 2L043 - MALOPRODAJA - KOLPORTA2A LJUBI JANA, TOMŠIČEVA l/III, TELEFON: 23467 IN 22 621 - NOVA NAROČILA ZA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NAJKASNEJE V TREH DNEH — NAROČNINA SAMO MESEČNA, ODPOVEDI UPOŠTEVAMO SAMO OB KONCU MESECA — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TELEKS YU DELO 31-255 ____________________________ TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 21 882 MALI OGLASI AVTORADIO ■ kaastnkn ma^neto-iooom (prenosni. mcAnot aenm. nja>. poceni prodam. Ivan Tomše, 6~jcteec 44, 61290 Liljan — Polje. Tel. (dopoldne) (061) 344-081. int. 218. 010965-AS-1 TELEVIZOR panorama črno bel, poemi produ, Kraz^jc, ca. Cesta na Loko 2 a. 010975-AS-1 FOTOAPARAT asahl pentax MX prodam. Bojan Kenda, Srebljeva la, Cmute. 15620* AS-1 E) LOKALI vzamem v najem POSLOVNI prostor a mimo obrt, lahko tudi pritlično stanovanje, ▼ amer oxoii 80 kv. m. vzamem V iMfrtn. do 20 km sun*j Ljubljane. Ponudba javite po telefonu (061) 27-131. od 7. do 10. ure in od 16. do 10. ure. _____ 010948-LO-4 PROSTOR vzamem ▼ najem za delavnico za orodjarsko obrt v atarem delu Ljubljane. Ponudbe pod »Orodjar«. 15462-LO-4 POSEST pkn takoj. Ponudbo pod »Paroelac. 15380-PO-2 NUJNO potrdbujem gradbeno parcelo od 300 do 500 kr. m. Zglasite se čimprej, najraje na Viču. Bogdan Dukič, Vodnikovo naselje 18, Zidar. 010945-PO-2 PARCELO kupim na Gorenjskem za gradnjo vikenda, najraje v Bohinju ali Martuljku. Ponudbe pod »500 kv. m«. 15515-PO-* zamenjam DVA TISOČ kV. m njive aame-n‘am za 1000 kv. m zazidljive parcele v Šentvidu, Dravljah, Šiški. Ponudbe pod »Podutik«. 15552-PO-S fZZI GRADBENI I--1 MATERIALI prodam TRI TONE bel«** oeenenta pro- dam. NJco Gregorin, Ihan 93 prt Domžalah. 010954-GM-l EN KUBIČNI m žagane hrasto-vme prodam. Hočevar, Ul. 24. junije 82. Črnuče. 010926-GM-l 1800 KG želena. 10 mm. prodam. Dorfarje 36, 2abnlca. S878-GM-1 prodam kupim HIŠO, trisobno, v Izoli, 100 kv. m. Center, bližina morja, prodam. Jeremič, Tržaška 1, Izola. 2877-PA-l STARO hišo prodam v bližini Gro. aupljega. Vseljiva takoj. Informacije vsak dan pri Aloja Brodnik, Brezje 14, Grosuplje. 010916-PO-l ZDOMCI! Novi bungalov na zelo lepi mirni legi. terasa, ribnik, parcela 25 a, dnevna soba 100 kv. m, jedilnica 40 kv. m. galerija 40 kv. m, sprejemnica, kuhinja in že 7 sob. velik odprt kamin, primemo tudi aa gneti nat vo nujno prodam zaradi bolezni. Tel. (062) •1-127. 2829-PO-l PARCELO (250 kv. m), med Umagom In Novšgradom (800 m od morja) a leseno hišico, prodam. Ponudbe pod »5 M« . 010M7-PO-1 HTSO a tremi trisobnimi stanovanji In vrtom, prodam v občini Center. Ponudbe pod »Dre takoj vseljivi«. 15503-PO-1 POČITNIŠKO hišico na parceli 1500 kv. m in parcelo v izmeri 2500 kv. m. takoj prodam. Sončna lega. gradišče smer Tur ak. Milan Erman, Novo polje C. XV/5. Lj.-Polje. 15378-PO-l KMEČKO hišo. dobro ohranjeno ln zemljo, lahko tudi posamezno, 15 km od Kopra, cesta asfaltirana. prodam. Viktor Kocjančič, Troške — Kozloviči št. 2. 66273 Marezige. 2855-PO-1 VIKEND, manjši. 24 ton iz Ljubljane. prodam. Informacije po telefonu (061) 22-166. 15442-FO-l kupim HTSO a večjim zemljiščem, primernim za obrt. kupim takoj v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Do 140 M gotovine«. 15585-PO-2 2AZI1AJIVO parcelo v Smarju-»•P. Grosupljem ali okolici, ku- BARAKO, montažno, kupim. Hudoklin, Zadružna 12, LjtJblJaaa, teieoa 061 42-832. (H0973-GM-I (7^1 MOTORNA l°l VOZILA prodam Z 101, novo, še neregistrirano, prodam. Telefon (062) 34-976. 2849-MV-l CZ 175, prenovljeno, prodam. Tel. (061) 344-339, od 17.—19. ure. 010774-MV-l VW BUGGT prodani. Informacije po tel. (061) 821-834, v petek in soboto. 010735-MV-l MERCEDES kipec 334, vazen, prodam. Jože Megušar, Dolenja vas 22, Selca, tel. (064) 67-161. 15389-MV.l FIAT 850. letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. Edi Klampfer, Muzejski trg 6, Celje. 2839-MV-l MOTORNO kolo bianchi, 250 ccm, ugodno prodam. Matjaž Rogelj, Opekarska 29 A, Tel. (061) 25-995. 010923-MV-1 PONT ekspres, novejši, prodam za 2000 din Matjaž Rogelj, Opekarska 29 A, tel. (061) 25-995. 010924-MV-l 126-P, letnik 1077, nov, registriran, garažiran. prodam. Ponudbe po telefonu (061) 831-941. od 17. do 20. ure. 010927-MV-l MOTORNO kolo honda CB 750 four, letnik 1076, prodam. Tel. (053) 72-606. 2000-MV-l MOPED APN 4, star dve leti, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. (061) 25-178. 010944-MV-l VW 1200, 1. 1964, prodam. Janez Pivk, Nadgorica 143. 15554-MV-l ALFA ROMEO 1300 GT junior — odlična. Prodam. Tel. (061) 325-458. IM« MV-1 MKni 200 D, L 1000, ■Muu do S. 7. 1079, prodam. Informacije twL (OSI) 22-073. 15561-MV-1 ZASTAVA 750, VRrrtfc 70, garažiran. prodam. Ogled t soboto. Zakotnikov* 7, Ljubljana. 15582-MV-1 AVTO GS 1020 bralk citroen, trt leta rcAan, 36 000 km, takoj ugodno prodam. Vprašajte po teflefonu Celje 28-611, ing. Bonajo ali na naslon Galici,^* 18 A, pošta Žalec. 2859-MV-1 JEEP WILLYS ■ dSeeelskim motorjem. prodam. Alojz Gmaijner, Latkova vas 100, Prebold. 7800-MV-1 ZASTAVA 101, 1976. 28000 km, ra. gist racija do Januarja 1979, prodam. Rafael Grosar, Trbovlje, Bevško 41. 2868-MV-l AVTO limuzina eunbeam 1600 D/L, letnik 1976, prodam. Telefon (061) 817-556. 2871-MV-l NSU 1200 O, letnik 1970, karoserij* obnovljen*, prodam. Andrej Jerič, Tupaliče 29, 64205 Preddvor. 2870-MV-1 R 8, Jefcnflc 1970, stalno garažiran, vožnje po Primorski, ugodno ln nujno prodam. Informacije po telefonu (065) 61-218. 011005-MV-l VW 411 ugodno prodam. Vse informacije po telefonu (061) 264-823. 010961-MV-l ŠPORTNI mercedes, letnik 68, prodam ali zamenjam. Ogled v nedeljo na avtomobilskem sejmu v Ljubljani ali na naslov: Dekleva, Unec 32, Rakek. 010971-MV-l ZASTAVO 101, letnik 1972, 73000 lan, garažirano. prodam za 3,9 M. Tel. (OSI) 49-079. 010968-MV-l SPACKA, 73, neregistriranega, vo-zen. potrebno popravilo poda, prodam. Tel. (061) 316-556. 010608-MV-1 FAP K/13, 8 t, registriran do konca ma'a 79, 100 tisoč po generalni, hitravlični volan, letnik 72, dobro ohranjen, z delom ali brez, prodam. Ogled vsak dan po 18. uri. Hrovat. Pot na Rakovo Jelšo 19/c. Ljubljana. 011017-MV-l ZASTAVO 101, dobro ohranjen, prodam. Tanja Ellkan, Orlova 10, Ljubljana. 010789-MV-l FORD oortina 68, nevozen, prodam. Telefon (061) 264-543, od 10. do 12. ure. 15410-MV-l ŠKODO, belo, 78. letnik, vozno, registrirano, prodam. Perme, Naselje pod gostilno »Strah«. Škofljica. 011009-MV-1 TAM, 6 t, kiper, ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto. Ivan Hrovat. Pionirska 21, Nožiče, p. Radomlje. 15338-MV-l BMW 525, letnik 1977. prodam. Informacije po tel. (061) 51-161, popoldne med 14. m 16. uro. 15414-MV-1 RENAULT 4, letnik 74, prodam. Telefon (061) 88 340. ____ 15445-MV-1 PEUGEOT 504, letnik 1973, prevoženih 130000 km, rdeče barv«, brezhiben, prodam. Tel. (061) 50-609. 15444-MV-l TOMOS avtomatic motorno kolo, letnik 76, malo rabljeno, prodam. Tel. (061) 831-856. 15497-MV-l DTANE 6. letnik 76/77, ugodno prodam. Oer^ed vsak dan po 10. uri na naslov: Požun, Trubarjeva 31. 15496-MV-l AUDI !00 GL. 112 KM, letnik 74. registriran do junija 79. odlično ohranjen, prodamo. Ogled vsak dan od 15.—20. ure, pri Stoj ar novld, Ljubljana, Topniška 19. 010897-MV-l AVTO fiat 132 2000. letnik 77 november, prodam. Naslov: Borovnica 218. 010841-MV-l LAND ROVER, 1. 1969. diesel, prodam. Tel. (061) 76-073. 15619-MV-l VW. generalno popravljen, motor letnik 1968, po generalnem 20.000 km. dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po tel. (066) 23-377. 2876-MV-l ZASTAVO 750, letnik 1970, 10.000 km po generalni, prodam. Ogled in informacije na naslov: Plešnik, Pokljukarjeva 64 (nasproti pok. kovinarske šole, Vič). 011028-MV-l ZASTAVO 101, letnik maj 77, s 1300-kubičnlm motorjem, prodam. Informacije po tel. (061) 561-195, PO 15. uri. 15683-MV-l BORI proMi fvoj avtomobil? Nikar na storita tega prej, preden na pogledate novo številko »AVTO MAGAZTNA«, ki T rubriki »BAROMETER CEN NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV« objavlja oene rabljenih vozil po letnikih in tipih v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Beogradu in drugod. Z »Avto-magaarinom« v rokah pri prodaji vozila ne morete narediti napake! MV-1 CITROE1N OS, L 76 prev. 25.000 km, ugodno prodani. Inf. tel. 06148-177. 011042-MV-l kupim FIAT 128 aport ali citroen GS Club kupim ra gotottao do 9 M. Informacije, tel. <088) 83-163, od IS- ura dalje. 2853-MV-2 BOSTE kupili katroo? Ali pa morda stoenko? 2ellte novo ali rabljeno vozilo? Verjetno aa ne morete odločiti, ker ne veste, kako se gibljejo oene vozil pri nas ln kakšne so v tem trenutku. Ce Je tako, potem sezite po novi Številki revije »AVTO-MAGAZIN«, ki prtnaSa odgovore na ta in tudi druga vprašanja! »AVTO-MAGAZIN« PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV! MV-t KUPILI boste rabljen avtomobil? Se preden se odpravite na avtomobilski trg. sezite po novi Številki revije »AVTO-MAGAZIN«, ki v rubriki »BAROMETER CEN NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV« objavlja gibanje cen vozil na trgih po vseh jugoslovanskih mestih. Tako boste vedeli, kaj lahko dobite za denar, ki ste ga pripravljeni nameniti ra nakup vozila. Vedite: BRALCI »AVTO-MAGAZI-NA« PRI NAKUPU VOZU, NE DELAJO NAPAK! MV-2 FIAT 750 ali VW do 1.5 M, kupim na 6 obrokov. Ponudbe pod »Fiat«. 15489-MV-2 OSEBNI avto T vrednosti 20.000 din, kupim. Nudim gotovino, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod oz. neko »Nujno rabim avto«. 13412-MV-1 garaže GARAŽO oddam proti plačilu aa dve leti. Resman, Gorazdova 3, Ljubljana. MV-3 deli za avto RAZNE nadomestne dele za renault 10 (1970) prodam. Rudolf Sumrak, Efenkova 18, Celje — Ostrožno. 2832-MV-4 AMI 8 prodam po delih. Daniel Hajdinjak, Fabijanijeva 37, Ljubljana. 010907-MV-4 BATE, cilindra tn glave za diano ali spačka, prodam. Jenko, Poljanska 71. 010934-MV-4 AUSTIN 1300 ln 1100 prodam po delih. Miro Zor, Skaručna 31, Vodice. 010941-MV-4 ZADNJE kani amortizerje za fiat 850 vse tipe in razne nadomestne dele za fiat 750, prodam zelo poceni. Ogled v soboto, 29. t. m. popoldne: Bulc, Maistrova 8. Ljubljana. 15666-MV-4 ŠPORTNI REKVIZITI prodam METZELER raystar S, 3,5 m, m to-mos 18 motorjem, kompletno, daljinsko upravljanje, vso opremo in prikolico, registrirano do junija 1983, prodam. Ponudbe po tel. dopoldne 061321-859, popoldne 061 261-578. 15413-SR-l JADRNICO, 4 m, s prikolico ugodno prodam. Kličite od ponedeljka dalje po tel.: 061 831-607 ali 061 75-070. 15672-SR-l ŠOTOR Pag a* štiri osebe, skoraj nov prodamo. Informacije samo dopoldne po tel.: 065 71-135, Slavko Karlin, muzej Idrija, Prelovče- va t. 15618-SR-l ČOLN šport n. in motor tomos IB, oboj« še v garanciji prodam ali zamenjam za plastični večji čoln. Tel.: 061 310-977. 15628-SR-l KRAIZLER 46 ln čoln GT 401 s prikolico ln dodatno opremo prodam. Informacija po tel.: 061 44-709. 011013-SR-I JADRNICO »pešam elan a kabino, a motorjem ali brez, prodam. Tea. (061) 27-793. 010908-ŠR-l JAHTO crls — anaftaqua home, 1 motor 200 KM, rabljen 160 ur, dolžin* 10,36, širina 3,91 m, 11 ležišč, popolnoma novo opremljeno, Idealno za dve družini, prodam. Ogled — informacije od 26. julija do 2. avgusta 1978 po tel. (060) 81-245, kapetan Amadeo Kor. čula. 2000-SR-l VEČJE otroško kolo prodam za 800 din. Rednak, Orlova 8, Vrtnarija. 15300-SR-l OOLN elan T 300 ■ volanom, motor tomos ID In prikolico, prodam. Ponudbe »Delo« Celje pod »Morje«. 2841-S’R-l GUMIJAST čoln > vsem priborom »mefcaeler«, 3 m, nov, poceni prodam. Ponudbe pod »600«. 010909-SR-l ČOLN, T 300 z volanom, daljinskim upravljanjem in dodatno opremo, motor T 10E start, še v garanciji, rabljen 25 ur in prikolico, prodam. Stane Kopač, C. na Bokaloe 25, Ljubljana. 15546-SR-l GUMIJAST čoln »maestral 7«, motor tomos 4, komplet z vso opremo prodam. Telefon dopoldne 061 667-519 popoldne (061) 62-214, Ljubljani. 15548-SR-l kupim AVTOMOBILSKO prikolico m gumijast čoln kupim. Stanonik, tel.: 062 84-571 int. 59. 011006-ŠR-2 prikolice PRIKOLICO za čoln, nosilnost 400 kg, novo, prodam pod ugodnimi pogoji. Tel. (064) 77-886, po 20. uri. I15227-SR-3 BRAKO prikolico ugodno prodam. Tel. (061) 264-708. 010822-ŠR-3 PRIKOLICO IMV adria 550 E (s radiatorskim ogrevanjem) ln predprostor induplati, oboje še v 8 mesečnem garancijskem roku, tako! prodam. Triglavska 42, tel. (061) 342 657. 15591-SR-3 PRIKOLICO IMV 500 E prodam. Cena 7 M. Naslov: Borovnica 218. 010842-ŠR-3 GLASBILA prodam OJAČEVALEC vox AC 50 prodam. Tel. (061) 344-339. od 17. do 20. ure. 010773-GL-l VRHUNSKI gramofon transkripto RS model skeleton z ročko SME s 2 3009, magnetno glavo ortofon VMS 20 E ter čistilec decca, ugodno prodam. Gramofon ie popolnoma nov tel. (064) 22-491. od 19. do 22. ure. 2892-GL-1 0 DELO dobi ISCEM kvalificiranega kuharja-ico za samostojno delo v gostišču za nedoločen čas. Delo Je v popoldanskem času. Nedelje proste. Poskusno delo mesec dni. Takoj sprejmem vajenca v gostinstvu, za poklic kuharja: Gostišče »Stari kovač«, Radomlje. 010715-DE-l IŠČEM družbo lin pomoč v dopoldanskem času za starejšo žensko. Ponudbe pod »Dobro plačilo«. 15560-DE-l 010790-DE-l SPREJMEM takoj mlajšo upokojenko sa pomoč v gospodinjstvu. Nudim celotno oskrbo. Telefon 061 72-791. 010629-DE-l ISCEM varstvo aa 2-letnega fantka v bližini Kodeljevega ali v Mostah. Ponudbe pod »September«. 15656-DE-l FRIZERSKO vajenko takoj sprejmemo. Frizerski salon Tatjana, Beethovnova 12. 15187-DE-l DELO dobi fant do 18 let za pomoč v mizarski delavnici, možnost priučitve. Hrana in stanovanje po dogovoru. Javite na naslov: Franc Merjasec, Ljubljana Sentvid-Gunc-lje, Štrukljeva 17, tel.: 061 52-002 v torek, 1. avgusta od 7. do 14. ure. 15622-DE-l IŠČEMO žensko, ki bi varovala štiri leta staro hčerkico na našem domu v Rožni dolini vsak drugi dan. Ponudbe pošljite pod »Plačilo po dogovoru«. 010819-DE-l SPREJMEM soboslikarje KV, PX ali fante za priučitev, OD do 6.000 din. Milan Korošec, Hladilniška pot 1/B, Zalog. Informacije po 20. uri. 010640-DE-l TAKOJ nujno iščem dopoldansko varstvo za šestnajstmesečnega fantka na našem domu. Plačam dobro. Informacije med 16. in 20. uro po tel.: 061 264-052 ali na naslov: Rajar, Tržaška 56/B, Ljubljana. 011012-DE-l KUHARICO, lahko priučeno in upokojeno ter dekle za pomoč v kuhinji takoj sprejme gostilna Bricelj, Ljubljana, Na Peči 36, Kodeljevo. Hrana in stanovanje v hiši. 010709-DE-l Išče ISCEM verstvo za 8-mesečnega otroka (tel. (061) 320-995, int. 26) ali cenjene ponudbe pod »1. avgust«. 101946-DE-2 INŠTRUKCIJE nudim ABSOLVENTKA inštruira angleščino in francoščino. Tel. (061) 555-571. 010984-IN-l DIPL. ing. inštruira matematiko za vse šole — popravni in sprejemni izpiti. Tel. v službi (061) 327-362, int. 31 ali ponudbe pod »Šiška«. 010731-IN-l Iščem ISCEM inštruktorja za gradbeno mehaniko v mesecu avgustu. Ponudbe pod »Soliden«. 15564-IN-ž ŽIVALI prodam MLADICE z rodovnikom pasme nemški ovčar, ugodno prodam. Stefe, Pristava 62 A, Tržič. 2879-21-1 DVOMESEČNEGA samčka pasme mali srebrni koder, prodam. Inf. po tel. (061) 327-770. 010793-21-1 BERNARDINCA, čistokrvnega, z rodovnikom, odličnih staršev, starega 8 tednov, prodam. Stane Plevel, Cerklje 263, 64207 Cerklje na Gorenjskem. 2869-21-1 najdeno ZATEKEL »e je lovski pes, pegast, sivo črne barve. Stopar, Ob c. na Glinek n. h., Škofljica. 15600-21-4 ZATHKLA m k mftsk Ono* psfeft-k* (manjša), vrnemo jo lastadlcu ali oddamo JJtfbitaelju živali. Vič, tel. (061) 295-832. 010788-21-4 RAZGLASI Izgubljeno V NEDELJO, 23. Junija, sem v telefonski govorilnici pri stari pošti pozabil ključe od avtomobila in stanovanja z obeskom železarne Jesenice. Pošten najditelj naj se proti nagradi oglasi, po tel. (061) 323-682, vsak delavnik. 15579-RA-l PRIKOLICO, nosilnost 800 kg ln osebni avto renault 12 TL, Jetnik 75, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo v dopoldanskih urah, na naslovu Anton Sipelj, Podtabor 34 pri Grosupljem. 15693-RA-4 DNK 24. 7. 1978 sem v bifeju »Komuna« izgubil poročni prstan. Prosim, če ga najditelj proti nagradi vrne. Hvala. Naslov: »Delo« Tomšičeva 3, vložišče. 010831 -RA-1 žen.ponudbe TEMNOLAS fant, 28, 182. 75, teli spoznati dekle od 18—25 let staro, ki Je vesele narave. Avanturistke izključene. Ponudbe pod »Iskrena Ljubljančanka«. 010856-RA-3 razno ZAPRT sedežni kamin prodam. Ogled mogoč vsak dem popoldne na Titovi 371', Črnuče. 011002-RA-4 SOPOTNIKA za potovanje po jugozahodni Evropi, iščem. Ponudbe pod »Avgust«. 15553-RA-4 Razpisna komisija delovne organizacije Kinematografsko ln grafično podjetje »KINEGRAF« Prevalje razpisuj e na podlagi 47. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo, dela ln naloge VODJE OOE KINEMATOGRAFI (vodenje in organizacija izvajanja programa) POGOJI: — moralno-politična neoporečnost — da je dober organizator — najmanj srednješolska izobrazba in pet let delovnih izkušenj — da ga veseli delo v kinematografiji in Je tudi sicer družbeno aktiven Stanovanja ni. Prijave z dokazili sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kinematografsko in grafično podjetje »KINEGRAF« Prevalje — razpisna komisija. 5591 JUGOSLOVANSKA LOTERIJA NEURADNO POROČILO O SREBANJU SREČK 90. kol*, ki je bilo 27. 7. 1978 Brečke končnicami •o B&dele din 20 70 30 40 70 130 140 100 G6530 1.040 091360 10.000 216970 10.030 395700 50.000 471720 10.070 528170 10.030 8661 400 091H1 1.000 20611 1.000 36331 5.000 62891 1.000 74541 2.000 581361 10.000 587731 10.000 2 20 06402 1.020 62102 2.020 105182 10.020 3S2S22 10.020 53 50 473 80 0743 500 53873 1.000 71633 1.000 99203 5.000 077673 10.000 391013 100.000 4 20 61544 1.020 81854 1.020 86564 1.020 693864 10.020 85 40 8765 400 8775 500 05085 1.040 30065 2.000 696255 10.000 46 30 57366 1.000 78696 1.000 1511140 10.030 »9236 400.000 07 30 47 30 77 50 87 50 73817 1.000 81687 5.05«) 83397 1.000 248 80 998 100 216708 10.000 463533 10.000 19 40 39 40 49 30 89 30 209 80 899 200 31829 2.000 069609 10.000 201429 10.000 250179 10.000 Premija 10.000 din Je v Ljubljani. LOTO 10. kolo LOTA — 25. 7. 1978 Izžrebano so številk« T, 8, 19, 20, 36 in dodatna 30. PETERKE Začnem* vrednost 111*100,00 dl* ČETVERKE Končne vrednost___ 900,66 dl* TROJKE Končn* vrednost 86,20 dl* Dobitki v Sloveniji* PETERKA Rogaška Slatina — 1 114»—K—556368—4 ČETVERKE Ljubljana — 31 1—iA—652219—4 1—A—656327—4 (1*4, 1*9) 1>—A—656930—4 1—A—661496—4 1>—S—880796 (2x4, -4x3) 1—S—881797 (2*4, 4x3) 1—S—887445 (3x4, 12x3) L—S—887900 (3x4, 12x3) 1—S—9C8817 (4x4, 24x3) 7— A—636630—4 (1x4, 1x3) 8— S—934993 ( 4x4, 24x3) 8—S—935064 (3x4, 12x3) lili—T—879319—4 (1*4, 1x3) 17—A—664364—4 19— T—879560—4 20— K—481177—4 (1*4, 8x8) 22—T—829404—4 Ajdovščina — 2 29—K—561809—4 29—K—661811—4 Celje —8 33—A—609958—4 (1*4, ta0) 33—T—876082—4 33—T—876129—4 36—T—877670—4 36—T—380196—4 36—S—642670 (3*4, 12x9) Črnomelj —1 39—T—807847—4 (1*4, Koper — 2 56— T—353200—« 57— A—672666—4 Kranj — 5 62—S—897807 (2x4, 4*3) 62— S—897926 (3x4, 12X3) Krško — 1 63— A—206577—4 Maribor — 15 69—T—841317—4 73—-T—749123—4 73—S—998621 (3x4, 1Bk3) 82—S—195402 (2x4, 4x3) 812—S—195440 (4x4, 24x3) 82— S—195445 (2x4, 4x3) 83— S—838505 (2x4, 4x3) Murska Sobota — 1 87—T—365017—4 Ptuj — 6 96—A—62286Ir—4 90—S—934843 (5x4, 40x3) Slov. Konjice — 2 HlO—A—579590—4 110—A—579595—4 Škofja Loka — 1 i 12—A—629309—4 (1x4, 1x3) Trbovlje — 1 119—T—857742—4 Zagorje — 4 108—S—943688 (4x4, 24x3) Brežice — 2 137—T—847341-—4 137—T—»47372—4 Domžale — 4 142—A—030169—4 142—S—961666 (3x4, 12x3) lllllllllll!imillllHIIIIIIII!IIIIIIVIIII!!!IIIIIIIIIIII!llllllllllllllllllllllllll!l!!lll!l!!ll!!llll!l!H!III!imrT KŽK KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ DS Skupne službe razpisuj« prodajo: osebnega avta CITROEN DS 23, leto izdelave 1974, začetna cena 100.000.— din Prodaja bo 8. avgusta 1978, ob 9. uri na KŽK — C. JLA 2. Ogled je mogoč 8. avgusta 1978 od 6. do 8. ure pri KŽK na c. JLA 2 v Kranju. Pismene ponudbe in 10-odstotni polog od začetne cene sprejemamo do torka, 8. avgusta 1978, do 9. ure. 5635 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA SO SE PRI DELU V JAMI DA SO PRI IZPOLNJEVANJU SVOJIH DELOVNIH NALOG VELENJSKEGA RUDNIKA LIGNITA SMRTNO PONESREČILI: V JAMI 26. JULIJA 1978 TRAGIČNO PREMINILI ČLANI KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE Rasim Mu j kič KVALIFICIRAN KOPAČ Irfan Čauševič NK KOPAČ, ROJEN 19. 4. 1955 Nikola Jarič KVALIFICIRAN KOPAČ Nikola Jarič Irfan Čauševič KOPAČ, ROJEN 15. 4. 1951 NEKVALIFICIRAN DELAVEC Rasim Mu j kič VZORNE IN ZVESTE DELAVCE TER OBČANE BOMO OHRANILI KOPAČ, ROJEN 15. 6. 1946 V TRAJNEM SPOMINU SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET SO VELENJE POŽRTVOVALNE DELAVCE IN DOBRE TOVARIŠE OBČINSKI SINDIKALNI SVET VELENJE BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU OBČINSKA KONFERENCA SZDL VELENJE OBČINSKA KONFERENCA ZK VELENJE OBČINSKA KONFERENCA ZSMS VELENJE DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE REK VELENJE RUDNIK LIGNITA VELENJE VELENJE, 27. JULIJA 1978 SBLD ★ stran 23 Vsem stanovskim kolegom sporočamo žalostno vest, da je umrl dolgoletni član Društva novinarjev Slovenije IVO LAPAJNE Ohranili ga bomo v trajnem spominu Društvo novinarjev Slovenije Sporočamo žalostno vest, da nas je v začetku ■vole ustvarjalnosti zapustil MOJMIR 1,111 IS MAN diplomiran! gradbeni Inženir Od dobrega prijatelja in vestnega sodelavca se bomo poslovili v petek, 28. julija 1978 ob 18.30 iz Marijine vežice na Zalah Ohranili ga bomo v nepozabnem spominu Kolektiv GIF »Gradis« TOZD Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana Ljubljana, dne 27. Julija 1978 Vsem kurirjem relejnih postaj Slovenije sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni član Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče GAŠPER REBEC posestnik Pogreb pokojnika bo v petek, 28. julija 1978 ob 17. url iz domače hiše Pot k studencu 3 na pokopališče v Pivki Žaluj oči: žena Justina, hčerke Mira, Olga ln Ivanka z družinama ter sinovi Janez, Tone ln Lojze z družinama Tiho in skromno kot Je živel, Je v 78. letu starosti preminil dragi mož, brat, svak in strlo Do pogreba, ki bo v soboto, 29. Julija 1978 ob 18. uri leži v kapelici na pokopališču v Radovljici Na pokojnikovo željo hvaležno odklanjamo cvetje v korist humanitarnim ustanovam Žalujoča: žena Mici in sorodniki Anton Skopec Nepričakovano Je preminil naš dolgoletni sodelavec IONE URBAS tajnik sodišča v pokoju Na zadnii poti ga bomo pospremili v soboto, 29. julija 1978 ob 16.30 v Trbovljah Dobrega tovariša in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovna skupnost občinskega sodišča in Javnega tožilstva Trbovlje Trbovlje, dne 27. julija 1978 IN MEMORIAM Jožeta - Pepija Žigmana 28. VII. 1974 — 28. VII. 1978 V počastitev njegovega spomina bomo ▼ nedeljo, 30. Junija, ob 10.30 obiskali njegov grob na pokopališču 2ale, parcela 82, 10, 2. N J s g o ▼ i l Marija ln Vida Radovljica, 27. Julija 1978 OSNOVNA SOLA HORJUL objavlja prosta dela in naloge tajnika — administratorja (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) Nastop dela 15. avgusta 1978. Prošnje sprejema Svet delovne skupnosti 15 dni po ob j ari. 5636 Delovna organizacija ABC POMURKA »Agromerkur« perutninarstvo in transport Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge VETERINARJA POGOJ: končana veteri- narska fakulteta, zaželene delovne izkušnje Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o Izobrazbi najpozneje v 15 dneh po objavi na naslov: ABC POMURKA »Agromerkur« — Kadrovska služba, Murska Sobota, Iva Lola Ribara 12. 5637 IVAN OGOREVC-SAMBO rezervni major JLA. borec Krimskega odreda ln Sercerjeve brigade ter kurir relejnih postaj TV-11, TV-3-a ln TV 17 Od njegovih posmrtnih ostankov se bomo poslovili v petek, 28 julija 1978 ob 17.45 iz Andrejeve vežice na Zalah Odbor rv. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dolgoletni družbenopolitični delavec in naš krajan IVAN OGOREVC - SAMBO borec Sercerjeve brigade in rezervni major .TLA Od pokojnika se bomo poslovili v petek. 28. julija 1978 ob 17 45 lz Andrejeve vežice na Zalah v Ljubljani DrufbenopoHtiftne organizacije in Krajevna Skupnost »Ljubo Šercer« Ljubljana, 27. Julija 1978 Tiho kot je živel, se je v 56 letu starosti poslovil od na« moj ljubljeni mož, sin. brat, stric in svak IVAN OGOREVC-SAMBO rezervni major JLA ln borec Sercerjeve brigade Pogreb dragega pokojnika bo * petek, 28. Julija 1978 ob 17-45 iz Andrejeve vežice na Zalah Žalujoči: neutolažljiva fena Dragica, mama. brat Jože, seatri Marija ta Zofka s družinama, svak Milan z ženo Francko Ljubljana, Vrhnika, 26. julija 1978 Sporočam žalostno vest, da Je umrl TONE URBAS sodni upokojenec borec NOB Pogreb dragega moža bo v soboto, 29 Julija 1978 ob 16.30 na trboveljsko pokopališče v Gaberskem Žalujoči: fena Pavla in drugo sorodstvo Trbovlje, Ljubljana. Ivanje selo, Jesenice, 27. julija 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga sodelavka JELENA JEREB vodja splošne službe Na njeni zadnji poti jo bomo spremili 28. julija 1978 ob 14. uri na pokopališče Zale Skromno in požrtvovalno sodelavko bomo ohranili v trajnem ln lepem spominu Delavci OZD Mineral Ljubljana Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustila dobra žena JELENA JEREB roj. KREGAR Pogreb drage pokojnice bo v petek, 28. julija 1978, ob 14- uri iz Antonove vežice na Zalah Žalujoči: mož Janez in drugo sorodstvo I Ljubljana, Vrh nad Rovtami, 27. Julija 1978 V 52. letu življenja nes Je po hudi bolezni zapustil naš dragi ravnatelj poklicne šole Domžale Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 29. julija 1978 ob 17. uri lz hiše žalosti Dob 142 na pokopališče v Dobu Žalujoči: fena Terezija, sinova Janez in Marjan z družinama, mama Katka, brata Lado in Tone ter sestra Marica z družinami ta drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da Je v 66. letu starosti preminil moj dragi oče, stari oče, brat in stric STANISLAV PUGELJ Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 28 julija 1978 ob 16; uri na pokopališču Preddvor pri Kranju Do pogreba leži v mrliški vežici v domu oskrbovancev Preddvor Žalujoči: ata Bofo s ženo Hedviko, vnukoma Brankom ta Borutom, sestra Lojzka z družino lz Kočevja ter drugo sorodstvo Preddvor, 27. Julija 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil mož ta oče FRANC DOLINŠEK Pogreb pokojnika bo v petek, 28. julija 1973 ob 15-30 izpred hiše žalosti na Orlah 17 na pokopališče Rudnik Žalujoči: Sena Francka, sinova Ivan ta Tone z družino in sin Franci ter drugo sorodstvo Orle, 27. julija 1978 Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš 36-letnl ljubeči mož, očka, sta in brat ALOJZ GRM ml. Od njega se bomo poslovili v petek, dne 28. julija 1978 ob 17. url izpred hiše žalosti Ljubljana-Polje, Rjava cesta 15 na pokopališče v Polje Žalujoči: fena Ančka, hčerka Andrejka, starši, bratje ta sestra z družinami ter drugo sorodstvo Polje, Ljubljana, Mirna na Dolenjskem, 27. Julija 1978 Sporočamo vsem sorodnikom ta znancem žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi ALOJZ RŽEN Od njega se bomo poslovili v petek, 28. julija 1978 ob 13. url - na ljubljanskih Zalah Žalujoči: fena Alojzija, sinova Sandi, Aleš ter drugo sorodstvo Sporočamo vsem sorodnikom ta znancem, da nas Je zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric, svak franc Čampa upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 28. julija 1978 ob 15. uri iz Frančiškove vežice na Žalah Žalujoči: fena Marija, sin Franci z družino v imenu vsega sorodstva Ljubljana, 26. Julija 1978 - -n ■ wv - -" Izšla peta knjiga zbranih Titovih del Osnova za znanstvene raziskave, dostopna pa je tudi drugim bralcem — 10.000 izvodov B60GRAD, 77. julija (Tanjug) — Izšla je peta knjiga zbranih del tovariša Tita, ki obsega dela, nastala od septembra 1939 do septembra 1940, oziroma od izbruha druge svetovne vojne do pete državne konferenca KPJ. Ta knjiga Je tako kot prve štiri in naslednjih 45, kolikor naj bi jih še izšlo, plod dolgoletnih raziskav več kot 40 znanstvenih delavcev iz vse države. Tako kot ostali zvezki te zbirke prinaša številna dela, ki so bila širši javnosti doslej neznana. To je tudi razumljivo. če upoštevamo, da je KPJ pred vojno delovala ilegalno in da je tovariš Tito pri podpisovanju teh del uporabljal kar dvanajst različnih psevdonimov. Zato je tovariš Tito, ki je besedilo avtoriziral, pomagal tudi pri razreševanju in pojasnjevanju številnih okoliščin, ki so povezane s pisanjem posameznih del in s celotno aktivnostjo v tem času. Feta knjiga vsebuje 46 del tovariša Tita, trije dokumenti pa so objavljeni kot priioge. Vsa dela so avtentična. brez vsakršnega prilagajanja, sprememb ali okrajšav. Mnoga so bila v času, ko je bil tovariš Tito v tujini, napisana na podlagi skopih časopisnih vesti ln na podlagi informacij, ki jih je tovariš Tito dobival s osebnimi stiki. Nekatera besedila so bila objavljena ▼ »Proieteru« m glasilu kominteme »Die Welt«, druga pa so objavljena prvič. Poleg del so objavljene opombe o času, političnih razmerah in pobudah za nastanek teh del. Priložen Je tudi komentar o vseh pojmih. Poleg tega knjiga prinaša tudi kronološki pregled srečanj in pogovorov tovariša Tita z nekaterimi osebnostmi ter življenjepisne podatke 600 osebnosti, ki so omenjene v knjigi. Zato je knjiga osnova za znanstvene raziskave, hkrati pa je zelo dostopna tudi ostalim bralcem. Do konca leta naj bi izšla celotna prva serija, v kateri bo skupaj deset knjig. Trije zvezki, ki prav tako obravnavajo predvojno obdobje, so že v tisku. Zadnje vesti Večer neuvrščenih držav BEOGRAD. 27 julija (Tanjug) — Nocoj Je bil ▼ prostorih mednarodnega tiskovnega centra v Beogradu večer neuvrščenih držav udeleženk ministrske konference. Na tem neformalnem večeru je bilo mogoče videti izjmno lepe noše in pokusiti kulinarične specialitete, poleg tega pa je bil večer izpolnjen z izvirno glasbo iz različnih držav. Posebno pozornost so pritegnili umetniški predmeti, turistični simboli in druge podrobnosti iz velikega števila držav, med njimi iz Argentine. Bangladeša. Gabona. Indonezije, Mehike, Peruja, Sn tanke, Venezuele in iz Jugoslavije. Prijeten večer je organizira 1 mednarodni tiskovni center v sodelovanju z veleposlaniki držav udeleženk konference. Varnostni svet sprejel resolucijo o Namibiji NEW YORK. 27. julija (AFP, AP) — Varnostni svet OZN Je nocoj sprejel resolucijo, ki vsebuje predlog ureditve problema Namibije, katerega so aprila letos predložile Kanada, ZDA. Francija, Velika Britanija in ZR Nemčija. Varnostni svet je resolucijo sprejel s 13 glasovi in dvema vzdržanima giasovoma (ZSSR in Češkoslovaška). Resolucija predvideva imenovanje posebnega predstavnika OZN za Namibijo, da bi tako v bližnji bodočnosti omogočili neodvisnost in svobodne vlitve v Namibiji. Skupaj z reslucijo je varnostni svet enoglasno sprejel tudi resolucijo o vprašanju statusa pristaniškega mesta Walwis Bay, v kateri je poudarjeno, da je ozemeljsko enotnost treba zagotoviti s ponovno priključitvijo tega mesta namibijskemu ozemlju. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je izjavil, da bo za posebnega odposlanca za Namibijo imenoval finskega diplomata Marti i ja Ahtasaarija. ki bo kmalu odpotoval v Namibijo. Janos Kadar v Sovjetski zvezi MOSKVA. 27. julija (TASS) — Prvi sekretar centralnega konuteja madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar je danes dopotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Pričakujejo, da ga bo sprejel predsednik CK KP SZ Leonid Brež-njev. Poveljnik mirovnih sil OZN v Kairu KAIRO. 77. julija (UPI) — Poveljnik mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu general Siilasvuo je danes prispel iz Jeruzalema v Kairo Agencija Mena je sporočila, da Je prišel na pogovore z vodilnimi egiptovskimi funkcionarji. PA SE TO Rdeča luč za uraisko pogodbo Ogorčenje v Londonu: EGS prepovedala sporazum z Avstralci LONDON, 27. Julija (Reuter) — Sklep evropske Komi. Arabski sporazum o skupni rešitvi sebnega zasedanja OZN o Palestini — Za normalizacijo BEOGRAD, 27. Julija (Tanjug) — Arabske države, ki sodelujejo na ministrski konferenci neuvrščenih v Beogradu, so danes sklenile sporazum o skupnem reševanju krize na Bližnjem vzhodu in palestinskega vprašanja. f^r^r^Avstmu^In Prošnja neuvrščenim državam, naj zahtevajo sklic po- Veliko Britanijo in o pošiljkah avstralskega urana je danes povzročil ogorčenost, bn tanske vlade, ker Je bil za danes predviden podpis tega sporazuma v Londonu. Komisija je prepovedala podpis pogodbe, ker meni, da je v nasprotju s predpisi telesa EGS za energijo »Evro. atoma«. Britanski odbor za energijo je objavil sporočilo, v katerem poudarja, da Velika Britanija ne bo upoštevala sklepa komisije. Kot menijo, je gospodarska komisija prepovedala sklenitev sporazuma zato, ker bi Velika Britanija avstralski uran lahko prodajala v države tretjega sveta. Velika Britanija je doslej uvažala uran Iz Namibije. Zaradi razvoja dogodkov v tem delu sveta in zato, ker pričakujejo, da bo Namibija v kratkem izstopila iz Južnoafriške republike, si Je britanska vlada zagotovila uran drugod. Po sporazumu, katerega sklenitev so ianes prepovedali, naj bi Velika Britanija do leta 1982 kupila od Avstralije 1300 ton tega goriva. Južnoameriško podjetje v ■ v za zi vez Skupna prizadevanja za odpravo lakote in podhranjenosti RIO DE JANEIRO, 27. julija (Tanjug) — Latinskoameriški gospodarski sistem (SELA) je ustanovil skupno latinskoameriško podjetje za proizvodnjo hrane. To naj bi bilo prvo učinkovito in organizirano prizadevanje te celine, da bi odpravila lakoto in podhranjenost, ki ogroža okoli 50 odstotkov vsega prebivalstva tega dela sveta. Omenjeno podjetje naj bi zagotavljalo hrano po nizkih cenah za množično prodajo na najbolj ogroženih območjih. Poleg tega so nekatere države uvedle tudi posamezne ali skupine programe za odpravo lakote in podhranjenosti. Argentina in Venezuela sta v okviru gospodarskega sistema začeli pogovore o skupni proizvodnji hrane, ki bo Izdelana na podlagi soje in sojine moke. Začetno pogodbo sta podpisali na konferenci strokovnjakov za prehrano na vasi. ki je bila pred kratkim v Caracasu. I DM SREČA — Dirpistnika la Zaboka, beremo v zagrebškem »Vjesmku«. se razburjata, ker so jima v Primoštenu penzion obračunali kar v markah. Plačala sta sicer lahko v dinarjih, po kurzu 8.98 din za DM Lahko sta še zadovoljna, da so Jima v Turističnem društvu obračunali po uradnem kurzu, saj vemo, koliko velja marka [> xJ roko! Izraelska nesite :z Egipta TEL AVIV, 27. julija (Reuter, AP) — Agencija Reuter poroča, da Izrael ne pripisuje večjega pomena ukazu, po katerem je morala izraelska vojaška misija zapustiti Egipt. Namestnik izraelskega obrambnega ministra Morde-čad Zipori je dejal, da misija, ki se Je v Egiptu * funk cionarji te države šest mesecev pogovarjala o vojaških vidikih rešitve položaja na Bližnjem vzhodu, ni imela večjega političnega pomena. Agencija Reuter pa poroča, da se je izraelska vojaška delegacija danes vrnila v Tel Aviv. Dokončni dogovor so dosegli na sestanku zunanjih ministrov in ga soglasno sprejeli v navzočnosti predstavnikov vseh arabskih držav. V palestinskih krogih se je zvedelo, da bodo ta predlog verjetno že popoldne predložili političnemu ko. mite ju konference v Beogradu, kasneje pa naj oi ga vključili v politično deklaracijo beograjske konference. Arab^ce države bodo zaprosile neuvrščene države, naj zahtevajo sklicanje posebne, ga zasedanja OZN o Palestini. TO zasedanje naj bi sklicali do konca leta. Zvedelo se je, da Je bil arabski dogovor dosežen na podlagi sklepov, ki 30 jih leta 1974 v Rabatu sprejeli na arabskem »vrhu«, ltar pomeni, da gre za ponovno uveljavitev statusa in vloge palestinske osvobodilne organiza-cije (PLO) kot edine m zakonite predstavnice palestinskega ljudstva. Iz dobro poučenih krogov so sporočili, da dogovor temelji na zahtevi, naj se Izrael umakne z vseh arabskih ozemelj, ki jih je okupiral leta 1967 ter da je treba priznati in uresničiti vse nacionalne pravice palestinskega Ijud. stva, vključno s pravico do samoodločbe in neodvisne države. Tunizijska delegacija, ld je po kuvajtski pobudi odigrala pomembno vlogo v zbliževanju arabskih stališč, meni, da dogovor »praktično temelji na palestinskih stališčih«. V palstinskih krogih se je zvedelo, da so sprejeli sir-sko-palestinski predlog »tako-rekoč v celoti, le da so vne-sli nekatere spremembe v tistem delu predloga, ki se nanaša na Sadatovo pobudo«, oziroma predlog egiptovsko-izraelskega neposrednega dialoga. Baje gre za »posredno kritiko pristranskosti egiptovske politike«. Egiptovski državni minister za zunanje zadeve Butros Gali je po sestanku zelo širokogrudno izrekal pohvale na račun dogovora. Poudaril je, da »Egipt s tem v svoji politiki ne spreminja ničesar, saj spora z Izraelom nikoli ni reševal ločeno«. Gali je za, vrnil tudi mnenje, ki ga je neki egiptovski novinar izrazil v svojem vprašanju m po katerem gre za »zmago Egipta«. »To ni zmaga Egipta, temveč zmaga arabske enotno-sti,« je odgovoril Gali. Gali-Jev odgovor je mogoče sprejeti kot resnico, saj so dogovor dosegle vse arabske države — Egipt na eni ter Sirija, Libija in PLO kot »fronta zavračanja« na drugi strani. Sklenitev sporazuma je celo »presegal pričakovanja«, zato v arabskih trogih ne skrivajo zadovoljstva. Sklenitev sporazuma ni izjemno pomembno le za Arabce ln Bližnji vzhod, pa tudi ne samo za gibanje neuvršče- Prikrivaj gnoj na doma tem dvorišču kakorkoli, a izdajal ga bo smrad. CANKAR Tudi strahovladarji tma. jo častilce. RUSSEL nosti, temveč tudi za svet kot celoto. Arabski dogovor odpira možnosti za obnovitev arabske solidarnosti, vsaj v tolikšni meri, da bi odstranili pasivno vlogo Arabcev na »miroljubnih pogajanjih« z Izraelom. V kolikor se bo to tudi zgodilo, bo dosežen »nov korak« pri reševanju bližnje-vzhodne krize, saj bi Arabci v tem primeru pri reševanju krize lahko uveljavili svo. je miroljubne težnje, Izrael pa bi bil »postavljen ob zid«. V tem primeru bi vloga sveta, vključno z gibanjem neuvrščenih, lahko postala odločilna. Z arabskim dogovorom se odpira tudi možnost za normalizacijo medarabskih odnosov. Arabske države ločujejo številni spori, med katerimi je najpomembnejši spor glede reševanja bližnje vzhodne krize nasploh in palestinskega vprašanja. Morebitna rešitev tega osnovnega med-arabskega navzkrižja bi prav gotovo ugodno vplivala tudi na reševanje »stranskih sporov«. Vse dogajanje bi potekalo v okviru »nove pridobitve«, zato bi normalizacija medarabskih odnosov lahko temeljila na dolgoročnejši in trdnejši podlagi. Posebna vrednost arabskega dogovora pa je tudi v tem, da bi celotni proces potekel v okviru neuvrščenosti. 2e samo dejstvo, da so se stvari premaknile z mrtve točke prav na ministrski konferenci neuvrščenih v Beogradu, pove dovolj. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da je tudi v osnutku arabskega dogovora visoko ocenjena vloga, ki so jo pri njem, pa tudi pri prizadevanjih za reševanj krize na Bližnjem vzhodu odigrale neuvrščene države. Vsekakor je odveč govoriti o tem, kako in v kolikšni meri bi vzpostavitev arabske solidarnosti na dolgoročnejših in trdnejših temeljih vplivala na gibanje neuvrščenih, hkrati pa tudi na svet kot celoto. Zato je popolnoma razumljivo. da v arabskih krogih ra beograjski konferenci vlada zadovoljstvo nad pomemb- nim dogodkom, ki se je odigral »nekoliko nepričakovano«, saj so menili, da »za kaj takšnega še niso izpolnjeni vsi pogoji«. Vsekakor je treba upoštevati tudi splošno razpoloženje, ki vlada v poslopju »Sava« že od začetka ministrske konference neuvrščenih. Na konferenci je čutiti močno željo udeležencev, da bi kljub obstoječim razlikam okrepili enotnost neuvrščenih in da bi spore med njimi reševali na podlagi dogovorov. Zato lahko arabski dogovor ocenjujemo kot ve lik uspeh ministrske konference vseh neuvrščenih držav v Beogradu. Titova čestitka ob peruiskem prazniku BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Peru Franciscu Moralesu Bermude-zu Cerutiju brzojavno čestitko ob državnem prazniku perujske republike. Munake: Smithove sile moralo zapustiti deželo SALISBURY. 27. julija (Reuter) — Eden izmed voditeljev patriotiftne front« Zimbabveja Robert Mugabe je danes v izjavi za Ust »Z*m-babve News« dejal, da »ne vidi dost.i možnosti za uspeh pogovorov o sklenitvi sporazuma o Južni Rodeziji«. Patri etična fronta zavzema stališče, Je pojasnil Mugabe, da je treba v Južni Rodeziji »vso moč prenesti na ljudstvo Zimbabveja«, rekoč, da z besedo moč misli me samo politično večino v parlamentu ali vladi, ampak tudi nad-zorstveno-varsitvene organe — vojsko, policijo ln letalske sile«. Mugabe je še poudaril: »Smithove sile morajo zapustiti deželo, in zamenjati jih morajo naše sile.« VEMO. A NE DELAMO TAKO Kadarkoli posegamo * naravo in jo spreminjamo z gospodarskimi nameni, b: morali imeti pred -ič-mi biološke funkcije okolja. Navsezadnje ljudje le nismo stroji, ki jim lahko izmenjujemo obrabi je ne dele z novimi. Se ved no pc-rebutemo zdravo hrano, čist zrak brez primesi strupenih plinov in č:sto vodo Sodobno človekovo sferni leme po potratnem ž4vlten1u porabniške družbe nujno vodi k padanju ž-vllemjske ravni, kar delule proti načelom kroženja in obna-vltania naravnih dobrin, vod: k uničevanju našeea zunanjega in notranjega okolja, našega razuma in čustev Ekološko uravnoteženost. Id je nu jna za na« bto'oški obstanek (telesno (n duševno zdravi«), him" dosegli samo tedaj, če bomo ob **kor*ščan1u tn obračan ”i naravnih za kladov oo«krb»li tod: za vračap'« odpadkov v surovinsko bazo. torej za krožen*« snovi, ki ie nul no za uravnotežen eko ’ «‘s*etr Vremenska napoved meteorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 28. Juli] 1978 ob 7. url hladna fronta okluzija Vi ANKARA •fffc SLOVENIJA Pretežno sončno bo, naj-nlžje nočne temperature bodo med 10 in 15, v Primorju 20, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C. (ZGLEDI ZA SOBOTO Nadaljevalo se bo lepo vreme. JUGOSLAVIJA Tildi drugod po drtevl bo pretežno sončno in toplo. VREMENSKA SLIKA Oslabljena hladna fronta, ki je povzročila piri nas prehodne pooblačitve, se pomika preko srednje Evrope proti vzhodu. Za njo se ponovno krepi greben visokega zračnega pri tlaka TEMPERATURE MORJA Portorož 34, Mah Lošinj 33, Rab 33,5, Split 22,5, Dugi otok 22,5, Hvar 21,5, Hercegnovi 26, Bar 24, Ulcinj 25, Blejsko jezero 215 stopinje Celzija. Vreme in temperatur« 27. JuUJa 197« kraj •*> l* arl (topu) L-juOijao« rahlo Oblata« 26 Planica poloblačno 22 Brnik 25 žvredanca 7 M&noor poloblačno* 25 Sl Gradac poloblačno 25 Celje jasno 25 Novo mesto pol oblačno 24 Portoroi rahlo oblačne 26 Beka jasno 28 Pulj Jasno 27 Hvar jasno 27 Oubrovnik jasno 28 Zagreb lasno 26 Beograd asno 28 Sarajevo polooiačno 26 Titograd jasno 33 Skopje jasno 29 Celovec —- — Gradec — Dona; poloblačno 27 Beoefka rah]o oblačno 27 Milano pol oblačno 36 Genova — Miinchen poloblačno 20 ZUrich — __ Run poloblačno 28 Pariz poloblačno 22 Berlm oblačno 34 Stockholm — Moakva poloblačno Prijateljski pogovori v Beogradu Miloš Minic izmenjal mnenja z udeleženci konference neuvrščenih BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Član predsedstva CK ZKJ Miloš Minič je danes sprejel zunanjega ministra Republike Argentine Oscarja Antonia Monteza -V daljšem pogovoru sta izmenjala mnenja o dejavnosti neuvrščenih držav in nekaterih dvostranskih vprašanjih. Ugotovila sta, da so stališča obeh držav do številnih mednarodnih vprašanj enaka. Nato je Miloš Minič sprejel tunizijskega zunanjega ministra Muhameda Fiturija. ,V prijateljskem pogovoru, ki je stekel ob tej priložnosti, sta izmenjala mnenja o naj novejših dogodkih v območju Magreba, bližnjevzhodnem zapletu in nekaterih vprašanjih, ki jih obravnavajo na konferenci neuvrščenih držav. Miloš Minič se je dalj časa pogovarjal tudi z nigerijskim zunanjim ministrom generalmajorjem Herryjem. O. Adefopeom. Izmenjala sta mnenja o pomenu konference neuvrščenih držav, ki poteka v Beogradu, in nadaljnji krepitvi gibanja neuvrščenosti. Miloš Minič je danes sprejel tudi somalskega zunanjega ministra Džama Barreja, ki vodi somalsko delegacijo na ministrski konferenci neuvrščenih držav v Beogradu. V pogovoru, ki Je stekel ob tej priložnosti, sta še posebej spregovorila o položaju na afriškem rogu in dejavnosti neuvrščenih držav v luči ministrske konference, ki poteka v Beogradu. V odkritem tn prijateljskem pogovoru s sirskim zunanjim ministrom Abdulom Halimom Kadamom pa ie Minič spregovoril o položaju na Bližnjem vzhodu in dejavnosti neuvrščenih držav. Ugotovila sta, da so stališča obeh držav do številnih vprašanj enaka. Minister Kadam je Izrekel posebno priznanje predsedniku Titu za načelno stališče glede rešitve bližnjevzhodne-ga zapleta. Zalilo je • v ■ juzra Sudan Izredno stanje — Predsednik Nimeiri prosi za mednarodno pomoč KARTUM, 27. julija (AFP) — Zaradi hudih poplav, ki so nastale po več kot sedemdnevnem monsunskem deževju, so sudanske oblasti razglasile izredno stanje v provinci El Gezira, ld leži okoli 50 kilometrov južno od Kartuma. V Kartumu se je danes zvedelo, da je okoli 100.000 družin ostalo brez strehe, 100 izmed 220 ogroženih vasi pa Je popolnoma uničenih. Sudanski predsednik Nimeiri je včeraj zaprosil za takojšnjo pomoč veleposlanike tujih držav, ki so akreditirani v Kartumu. Generalnega sekretarja OZN Kurta Wa!d-heima je prav tako zaprosil za pomoč za ogroženo območje, kjer so pravkar dedno končali obiranje bombaža, ki je glavni vir dohodka Sudancev. Egiptovska vlada je sklenila, da bo na ogroženo območje Sudana poslala štiri reševalne ekjpe, pet zdravnikov, zdravila, več ton hrane in 5000 odej. Katarska časopisna agencija QNA, ki se sklicuje na sporočilo rijadskega radia, navaja, da je saudski kralj Kaled Bin Abdel Azis danes odobril 2 milijona dolarjev za takojšnjo pomoč Sudanu. Vizumi skozi drobno rešeto State Department pooblaščen preverjati politično prepričanje WASHINGTON, 27. julija (AP) — Ameriški senat je sinoči izglasoval zakonski amandma, ki ponovno pooblašča State Department, da lahko odtegne tujim državljanom vizume za vstop v ZDA, če pripadajo določenim političnim organizacijam. S tem je razveljavljen lanski sklep kongresa, da pripadnost političnim organizacijam, vštevši komunistično partijo, ne more biti merilo za izdajanje vstopnih vizumov. Predlagatelj izglasovanega amandmaja senator Henry Jackson je zahteval, da naj v prihodnje izdajajo dovoljenja članom tujih komunističnih partij in drugih organizacij za vstop v ZDA šele po »temeljiti preučitvi«. Najvplivnejši nasprotnik tega Jacksonovega predloga je bil nekdanji predsedniški kandidat senator George McGovem. Opozoril Je na to, da bo omejevanje pravice do vstopa komunistov in drugih političnih osebnosti v ZDA »ustvarilo vtis, da se ZDA boje izpostavljati svoje državljane vplivu političnih idej, ki so drugačne od njihovih«. Ta McGovernov argument pa ni našel podpore in tako je senat s 50 proti 42 glasovom znova, po presledku enega samega leta, uveljavil zakonski akt, ki izdajanje ameriškega vizuma pogolno veže na politično prepričanje. Kitalskl minister v Iranu TEHERAN, 27. julija (AFP) — Kitajski minister za naftno in kemično industrijo Seng Cen-ming, je danes prispel v Teheran, spremljajo pa ga Izvedenci. Delegacija bo obiskala naftne in plinske naprave na jugozahodu Irana. Opazovalci v Teheranu napovedujejo, da bo 28. in 29. avgusta Tran obiskal tudi kitajski voditelj Hua Kuo-feng. Domača četa V Bejrutu na položaje med sprta tabora postavili libanonske policiste BEJRUT, 27. Julija (Tanjug) — Po petih dneh spopadov med sirskimi vojaki In skrajno desnico Je danes na bejrutskih ulicah zavladalo negotovo zatišje, ki so ga izkoristili, da hi razporedili simbolični kontingent libanonske policije med nasprotujoča si tabora. Vendar pa večina Libanoncev še vedno ne verjame, da je spopadov konec, zato so vrste za vizum pred tujimi veleposlaništvi ali za vozovnice pred okenci letalskih in ladijskih družb čedalje daljše. Ce ne upoštevamo nekaterih osamljenih eksplozij in dejavnosti ostrostrelcev, je sicer res mogoče reči, da je na bejrutskih ulicah danes zatišje. V minulih petih dneh pa je med srditimi spopadi med sirskim in desničarskim topništvom izgubilo življenje vsaj 50 ljudi, več kot sto pa je ranjenih. Simbolični kontingent kakih 100 policistov je danes zasedel položaje med sirskimi »beLimi čeladami« in skrajno desnico v starem trgovskem mestnem središču in v okolici pristanišča, pričakujejo pa, da bodo policiste poslali tudi v predmestje Hadat, ki je bilo te dni močno razdejano. Nekaj optimizma je prinesla današnja uradna vest o sklepu predsednika republike Sarkisa, da bo simbolični kontingent libanonske redne armade, ki se še vedno obnavlja, poslal na jug, kjer naj bi poskrbel za red in mir v območjih, ki jih je izraelska armada junija prepustila svojim desničarskim zaveznikom. OGLEDALO — Naj uganem ... meso? ... sladkor? ... stanarina? __moka? ... bencin? ... komunalni prispevek? ... • D. PETRIČIČ, Večernje novosti Ameriška pipa v Kvirlnalu RIM, 27. jul. — Novi italijanski predsednik, 81-let-ni socialist Sandro Perti-ni, je fotografom poziral pred italijansko zastavo s pipo, ki mu jo je podarila Lillian Carter, mati ameriškega predsednika, ko se je pred tednom dni mudila na obisku v Rimu. Predsednik je reporterje posebej prosil, naj ga slikajo s pipo v ustih, češ da .is svoji gostji obijuoi) fotografijo z njeno pipa. Telefoto: UPI Na sledi za genijevimi možgani NEW YORK, 27. Julija — Ko je Albert Einstein, eden največjih znanstvenikov našega časa, leta 1955 umrl v princentonski bolnišnici za anevrizmo, so njegove možgane ohranili, vendar je njegova družina prepovedala zdravnikom dajati kakršnekoli podatke o tem, kje jih preučujejo. Števen Levy, reporter nekega mesečnika iz New Jerseya (Princenton je v tej zvezni državi), je po dolgem iskanju našel možgane v laboratoriju dr. Thomasa Harveya, zdravnika, ki je bil poleg, ko so opravili avtopsijo. Rezultate 23-letnega preučevanja znanstvenikovih možganov bodo menda objavili prihodnje leto. Na fotografiji: Albert Einstein leto pred smrtjo. Telefoto: UPI Nlolster poklica EL MIRAGE, 27. julija — Prizor je s snemanja filma o življenju slavne kaskaderke Kitty 0'Neil. Za volanom sedi njen mož. Pri hitrosti 240 kilometrov na uro se Je zaletel v telegrafski drog, zaradi tesar ae Je avto osemkrat prevalil, se povsem razbil ln zgorel. Kaskader jo je odnesel brez najmanjše praske. Telefoto: UPI Pri operaciji siamskih dvojčic 40 specialistov DAT J. AS, 27. Julija (AP) — V dallaškem otroškem kliničnem centru so zdravniki danes z operacijo ločili siamski dvojčici, ld sta bili strani komaj tri tedne. Običajno siamske dvojčke ločijo šele po dopolnjenem letu starosti. Dallaški dvojčici pa sta nenadoma zboleli na skupnih dihalnih organih, zato so bili zdravniki prisiljeni posredovati, čeprav se lahko zgodi, da bo operacijo preživel le en otrok Kljub temu, da je pri operaciji sodelovalo 40 specialistov, ie usoda dvojčic negotova. Pravijo namreč, da je ena izmed deklic v »krt-tlčnnem«, druga pa v »zelo kritičnem« stanju. ' m Takole so poprijeli graditelji proge Brčko—Banovičl. (AJ/H «fiw)uaunuiopo}0j) DOSJE ZASEGA ČASA TV 20.30 Dokumentarne oddaje našega cikla Dosje našega časa, beograjskega televizijskega študija, ki bodo na sporedu naše televizije vsako drugo sredo, bodo obravnavale razmere in dogodke v povojnem svetu vse od konca druge svetovne vojne pa do naših dni. Prvi del tega cikla zajema dogodke od leta 1946 do leta 1955. Vojna vihra, ki se je v nekaterih delih sveta končala leta 1945, se je v drugih delih sveta šele začela. Prav strahoten je statistični podatek, da je človeštvo samo v obdobju od leta 1945 pa do leta 1969 doživelo 97 vojaških konfliktov, katerih časovni seštevek znaša 262 let. Vsaka oddaja iz tega cikla zajema obdobje enega leta in je sestavljena iz dveh delov. Prvi obravnava dogodke po svetu, drugi pa doma pri nas. Prvi del vključuje izredno dokumentarno serijo »Minula leta« francoske televizije., avtorja Mlchela Droita. Ta je pregledal na milijone metrov pozabljenega .redko uporabljenega ali pa sploh še neobjavljenega dokumentarnega filmskega gradiva. Drugi del oddaje pa govori o dogajanjih v Jugoslaviji. Avtor Blagoje Lazič je vanj vključil vse pomembnejše dogodke v naši državi. Prva oddata govori o letu 1946. Na sporedu bo v sredo 2. avgusta. avgust TV 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA Tokrat bomo objavili več prispevkov, med katerimi omenjamo le nekatere daljše. V oddaji bomo skušaJld vsestransko osvetliti vprašanja KAJ SO DOHODKOVNI ODNOSI, kateri problemi nastajajo pri vzpostavljanju dohodkovnih in organizacijskih povezav zadružništva s predelavo in trgovino, predvsem pa, kaj pričakujejo od dohodkovne povezanosti kmetijci sami. Na sežanskem bomo preživeli EN DAN S KMETIJSKIM POSPEŠEVALCEM. Ta čas borno izkoristili za pogled v organiziranost pospeševalne službe, dotaknili se bomo nekaterih kadrovskih im finančnih vprašanj pospeševalne dejavnosti, širši pogled pa nam bo o tej problematiki odprl vodja republiškega centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije inž. Tone Robič. Gotovo bo zanimiv tudi pogled k nekaterim kmetom na ptujskem področju. ki so na svojih kmetijah s pomočjo živinorejskih strokovnjakov Obdravskega zavoda za živinorejo in veterinarstvo uredili sodobno mlečno proizvodnjo. Prispevek smo zasnovali delno kot nasvet, saj gre za uvajanje nove tehnologije pri pripravljanju krme (siliranje trave v kupe) in za sodobne hleve brez privezov, oziroma za prosto rejo živine. Tudi to kmetijsko oddajo, osmo po vrsti, so pripravili novinarji televizije in časopisa Kmečki glas. Ureja jo Drago Kocjančič. R I 16.00 ILJA MURNIK: MOLJI Danes smo vam pripravili delo, da se boste ob njem malo zabavali, malo pa nemara tudi zamislili o našem življenju, ki ga živimo iz dneva v dan, o njegovih svetlih in temnih plateh. In v ta namen smo izbrali igro MOLJI. Njen avtor je Ceh lija Humik, ki ga poznamo sicer bolj po njegovi pianistični In skladateljski dejavnosti kakor po pisanju. Pa vendar Humik piše za radio že lepo vrsto let; in vsa njegova dela so tako ali drugače povezana z glasbo. V MOLJIH, tej krhki poetični umetninici,, se kaže ta povezanost na poseben način. Nastopajo: Danilo Benedičič, Janez Hočevar, Marjeta Gregoračeva, Dare Valič, Tone Homar, Janez Albreht, Dagi Langus. Ton in montaža: Dušan Mauser, glasbo izvaja: Aci Bertoncelj, režija: Mirč Kragelj, pripravila: Rapa Suklje. TV 17.15 TRIJE MUŠKETIRJI scenarij: Robert Ardey po romanu Alexandra Dumasa režija: George Sidney Igrajo: Lana Turner, Gene Kelly, June Alysson, Van Heflin, Angela Lansbury, Frank Morgan, Vincent Priče Čeprav je bil film o TREH MUŠKETIRJIH posnet že 1949. leta, so se s temi junaki že prej večkrat spoprijeli različni režiserji. Dumasov roman je torej precej priljubljena predloga za snemanje filma. Obdobje dvorskih spletk in nevšečnosti, ki jih Je kardinal Richelieu povzročal francoskemu kralju, pa si vsak predstavlja po svoje. Režiser in scenarist današnjega filma sta si prizadevala ustvariti pravi spektakel kostumov,, barv in predvsem nadvse elegantnega mečevanja, kar se jima je vsekakor posrečilo. Tisti, ki bodo v filmu iskali Duma-sovo »poezijo«, pa bodo vsekakor razočarani. Pa vendar, mušketirji ostajajo to, kar so bili tudi v romanu, ne ustrašili kraljevi pomočniki. Med njimi vidno izstopa mladi d’Artagnan — upodobil ga je Gene Kally, ki s svojo vitalnostjo in galantnostjo spominja na velikega Douglasa Fairbanksa. Tudi Lana Turner je kot Lady de Winter lepo odigrala svojo vlogo. ^ 9.13 POROČILA 9-20 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: Domači ansambli 9.50 825 10.10 M. Viteaovič: DIMITRIJE TUCOVIC, nadaljevanka TV Beograd 11.00 HUNTERJEVO ZLATO — serijski mm 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 POROČILA 13.30 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA — serijska oddaja 13.55 Hockenheim: AVTOMOBILSKE DIRKE — prenos (EVR — Bg II) 16.00 SVETOVNO VESLAŠKO PRVENSTVO JUNIORJETV (Bg II) 17.10 POROČILA 17.15 TRIJE MUŠKETIRJI, ameriški film 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Krleža: TOMO BAKRAN, nadaljevanje in konec 21.25 TV DNEVNIK 21.40 OKROGLI SVET 21.55 RISANKA 22.00 ŠPORTNI PREGLED (Sar) 22.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR (Bg) 23.00 POROČILA Oddajniki II. TV mreže: 16 DO SVETOVNO VESLAŠKO PRVENSTVO JUNIORJEV (Bg II) 18DO KONCERT V MRAKU (Sar II) 19.30 TV DNEVNIK (Bg) 20.00 MAJSKA SREČANJA, feljton (Bg II) 20.30 ALI POZNATE POT DO ZDRAVINJA? (Bg II) 21.00 VČERAJ, DANES, JUTRI (Zg II) 21120 VESELA DVAJSETA LETA: Stanlio in Olio (Bg II) TV Zagreb — I. program: 9.50 POROČILA (Bg) 10.00 ČUDEŽNO SEDLO (Bg) 10.30 FLANDRUSKI PES (Sa) 11.00 FOLKLORNA PARADA 78 (Zg) 11.30 KMETIJSKA ODDAJA (Bg) 12.30 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN (Zg) 16.55 TV DNEVNIK (Bg) 17.10 MLADI JUAREZ — film (Bg) 19.00 MED NAŠIMI (Bg) 19.30 TV DNEVNIK (Bg) 20.00 RDEČE IN ORNO, TV nadaljevanka (Zg) 21.10 ČLOVEK IN MESTO (Sa) 21.40 TV DNEVNIK (Bg) 22.00 ŠPORTNI PREGLED (Sa) 22.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR (Bg) TV studio. Koper — Capodistria 19.30 L’ANGOLINO DEI RAGAZZI OTROŠKI KOTIČEK 20.00 C ANALE 27 27. KANAL 20.15 PUNTO DTNCONTRO STIČIŠČE 20.35 D IN-ŠMITE E ISMPATIA, film con Sofia Deamartes, PhiUpe Clay, Marie Marquet. Regia: Robert Vemay DINAMIT IN PRIKUPNOTS, celovečerni film 22.05 MUSILCAMENTE: CHE SARA’, SARA' - - -KAR BO, PA BO — zabavnoglasbena oddaja I. program 4.30 Dobro jutro! 6.00 Poročila in dnevni koledar 6.15 Danes je nedelja 7.00 Jutranja kronika 7.15 Zdiavo, tovariši vojaki! \ 8.0C: Forjfiia in pregled sporeda 8.07 Veseli tbogan 9.90 Vremenska napoved in poročila 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.0* Nedeljska panorama lahke glasbe 10.3(' Humoreska tega tedna Elin Pelin: Kratke 11.00 Poročila, turistični napotki za naše goste iz tujine 11.15 Naš* poslušalci čestitajo in pozdravljajo 12.00 Na današnji dan 13.00 Poročila, posebna obvestila 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orekstru Raphaelle 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.05 Nedeljsko popoldne: vmes ob 14.25 Nedeljska reportaža; 15.00 in 17.00 vremenska napoved in porodila, prenosi športnih dogodkov; Brez njih ni športa; Gost nedeljskega popoldneva 16.00 Zabavna radijska igra llija Humik: Molji 19.00 Radijski dnevnik 19Ju Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.0t' Poročila, športna nedelja in pregled sporeda za prihodnji dan 22.20 Skupn. program JRT — studio Novi Sad Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno B. Vodušek: Odčarani svet 23.15 Plesna glasba za vas 24.0C Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Nočni program II. program 8.00 Nedelja na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14 05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Pet pedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.30 Novice in šport 18.40 V ritmu Latinske Amerike lil. program — stereo 19.05 Večerni glasbeni studio B. Britten: Variacij« na temo Franka Brldgea za godala M. Bravničar: Koncert za violino in orkester B. Bartok: Glasba za godala, klavir, harfo, celesto in tolkala 20.30 Poročila 20.35 Bohuslav Martinu v izvedbi Praških madrigalistov in KZRTV Ljubljana 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom prof. France Jakopin 21.15 Georges Bizet: Odlomki iz opere Carmen: Uvodni prizor I. dejanja Zbor delavk, pesem Carmen in prizor iz 1. dej. Seguidilla, duet Carmen in Don Joseja, finale 1. dej. predigra k 2. dejanju balet iz 2. dejanja prizor in zbor iz 2. dejanja prizor in pesem Escamiila iz 2. dejanja prizor in kvintet iz 2. dejanja prizor, duet Carmen in Don Josea ter arija Don Josea sklepni prizor 2. dejanja predigra k 3. dejanju tercet in arija o kartah seks tet iz 3. dejanja duet Don Joseja in Escamiila ter finale 3. dej. uvodni prizor 4. dej. finale 4. dejanja 23.00 Iz ansambelske glasbe Lucijana Marije Škerjanca: Trio za violino, vilončelo in klavir Kvintet za dve violini, dve violi in violončelo 23.50 Vremenska napoved in poročila 23.55 Iz slovenske poezije Radio Koper 6.05 Glasba za dobro jutro 6.15 Koledar 6.30 Poročila 7.00 Program v italijanščini 16.30 Sosednji kraji in ljudje 16.50 Od hiše do hiše: glasba po željah, kmetijski nasveti, gospodinjski nasveti, humor 17.30 Primorski dnevnik 17.45 Od hiše do hiše: reportaža in programi tedna 18.30 Primorska poje "78 19.00 Program radia Ljubljana Radio Maribor 11.00 Ljudje ob meji 11.45 Novčič v Jugotonovem glasbenem avtomatu 12.00 Mariborski feljton 13.10 Želeli ste — poslušajte PROGRAM ŠPORTA NA TELEVIZIJI 30. julij: 13.30 Hockemheim:, Formula 1 — avtomobilizem, SH komentar 16.00 Svetovno prvenstvo v veslanju, SH komentar 22.00 Športni pregled 2230 šahovski komentar 31. julij: 18.06 SMUČANJE NA VODI (evropski pokal), re- portaža z Zbiljskega jezera 2. avgust: 2235 šahovski komentar 3. avgust: 1636 18.46 4. avgust: 1645 1636 23.00 Kranj: BALKANSKO FRVENTSVO V PLAVA-VANJU — prenos NA SEDMI TSEZI SKOKI V VODO, reportaža z balkanskega prvenstva na Jesenicah (za JRT) BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU — prenos iz Kranja (za JRT) Šahovski komentar 5. avgust: 16.45 SKOKI V VODO — reportaža z balkanskega prvenstva na Jesenicah 1636 BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU — prenos iz Kranja (za JRT) NEDELJA R I 18.05 IZROČILA TISOČLETIJ Danes nas pričakujejo v gozdu pevec in godci. Čemu »o nas vabili? Da zaplešemo na njihove viže ali da si v svežem zelenju spočijemo misli in telo, se ozremo okoli sebe in se zavemo utripa tisočih življenj v drevju, travi, cvetju, v žuželkah, ptičih, divjadi . . . Sprehodil se bomo po Poljskem in poslušali tri ljudske pesmi, ki jih je ob spremljavi godcev iz Piatkowa »apel Stanislav Pepel. Sonce zahaja za goro, sence se daljšajo in dan ugasne v noč. Tisočletja je že tako in tudi pesmi o sončnem zahodu so stare. Te, ki jih bomo slišali, so iz 17. stoletja. V pesemsko suito jih je povezal Jaroslav Krček, ki poje in vodi godce skupine Chorea Bohemica. Za konec bomo slišali še koncertantno skladbo na motiv slovaške ljudske pesmi, ki ima naslov »Luna sveti«. Avtor je Juraj Hatrik; solistko na harfi Libuše Va-chalove bo spremljal študijski orkester iz Bratislave. Oddajo je pripravila Jasna Vidakovič. TV 20.00 FIGAROVA SVATBA Nastop solistov v Mozartovi operi FIGAROVA SVATBA ter londonskega filharmoničnega orkestra pod taktirko Johna Pritcharda pred polnim avditorijem je bil eden najboljših, kar smo jih slišali v susseški operni hiši v Glyn-denboumu. Tako se začenja članek angleškega časopisa Daily Express. Naši gledalci bodo imela tokrat priložnost videti opero Figarova svatba v zelo dobri izvedbi, posneti v tej operni hiši. Njena posebnost je, da je •tla posneta med predstavo. Solisti, dirigent John Pritchard in londonski filharmonični orkester nam bodo predstavili občudovanja vredno izvedbo te opere. Zasedba vlog: Figgaro, grafov sluga: Knut Skram — Norveška; Susanna, sobarica: Ileana Cotrubas — Romunija; Bartok), doktor: Marius Rintzler — Romunija; Mar-cellina: Nuci Condo — Italija; Cherubino, paž: Frederica von Stade — ZDA; Almaviva, grof: Benjamin Luxon — Anglija; Don Basilio: John Fryatt — Anglija; Grofica: Kiri te Kana-wa — Nova Zelandija; Antonio, vrtnar: Thomas Lavvlor — Irska; Barbarina, njegova hči: Elizabeth Gale — Anglija; Don Curzio, sodnik: Bernard Cickerson — Anglija; Družici: Angela Whittingham — Anglija; Eiddwen Harhy — Walles. R III 21.00 LITERARNI VEČER Ema Starčeva, rojakinja s Primorskega, katere prezgodnjo smrt smo pred leti tako bridko obžalovali, je leta 1964 s sodelovanjem Julija Guština pripravila recital v tržaškem narečju, oprt na pesniško zbirko Marije Mijot SOUZE JN SMEH. Recital vam ponavljamo nocoj v sklopu najstarejših še ohranjenih Literarnih večerov, ki jih uvrščamo v naš spored v počastitev letošnjega jubileja — petdesetletnice slovenskega radia. 16.30 KMETIJSKA ODDAJA TV BEOGRAD 1730 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA, serijska oddaja 1735 OBZORNIK 18.05 SMUČANJE NA VODI — EVROPSKI POKAL, reportaža z Zbiljskega jezera 18.45 MLADI ZA MLADE (N. Sad) 19.30 TV DNEVNIK 20.00 W. A. Mozart: FIGAROVA SVATBA, operna predstava v Gljmdenboumu vmes Ob 21.30 TV DNEVNIK 23.15 POROČILA Oddajniki II. TV mreže: 18.00 POROČILA (Zg) 18.05 TV KOLEDAR (Zg) 18.15 DOGODIVŠČINE MAČKA TOŠE (Bg) 18.30 DOSITEJEVE BASNI (Bg) 18.45 MLADI ZA MLADE (N. Sad) 19.30 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 ŠPORTNA ODDAJA (Bg II) 20.30 IZKUŠNJE (Zg II) 21.00 POROČILA (Zg II) 21.10 NOV LIST, celovečerni film (do 22.50) (Sar II) TV Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 M. Krleža: MICHELANGELO BOUNARROTTI, predstava Narodnega gledališča Bosanske Krajine (Sar) 2130 GLASBENI TRENUTEK (Zg) 21.25 SREČANJA (Tit) 22.10 TV DNEVNIK (Zg) 22.25 DOKUMENTARNI FILM (Zg) TV studio Koper — Capodistria 20.00 L’ANGOLINO DEI RAGAZZI OTROŠKI KOTIČEK 20.15 TELEGIORNALE TV DNEVNIK 20.35 ENCIKLOPEDIA BRITANNICA: LL SOLLE — dokumentarna oddaja BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA: SONCE, KAKŠNO MOC IMA IN KAJ NAM OBETA 21.05 W. A. MOZART: IDOMENEO — opera — terzo atto w. A. MOZART: IDOMENEJ — opera — tretje dejanje 22.10 PASSO Dl D AN ZA: GISELLE — seconda part« BALETNI VEČER: GISELLE — 2. del Dokumentarna filmska serija IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA — torek ob 21.00 I. program 4.30 Dobro Jutro! 5.00 Poročila in dnevni koledar 5.3j Jutranja kronika 6.0C Dobro jutro, rojaki na tujem! 6.2G Rekreacija 6.30 Poročna in vreme za čolnarje 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.00 Poročila in šport 7 JO Iz naših sporedov 8.00 Poročila ter jugoslovansko in evropsko zbirno poročilo o prometnem položaju in prevoznosti cest 8.08 Glasbena matineja 9.0G Poročila in vreme za čolnarje 9.06 Počitniško popotovanje od strani do strani 9 JO Pesmice na potepu Poje OPZ osnovne šole Bičevja pod vodstvom Zinke Oven 9.40 Vedre melodije 10.00 Danes dopoldne: vremenska napoved, novice, komentarji, zanimivosti, iz naših krajev, vremensko poročilo In poročilo o razmerah na slovenskih rekah 15.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.00 Vremenska napoved in poročila 11.03 Za vsakogar nekaj... 12.00 Poročila — Na današnji dan 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tatjana Brumait: Vrtne poti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do trinajstih 13.20 Zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pojo amaterski zbori 15.00 Dogodki in odmevi: vremenska napoved, novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, špx>rt, vremensko p>oročilo in obvestila 15.45 Naš radio 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17. itri 18.05 Izro&la tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.00 Radijski dnevnik 19.20 Zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute s Dobrimi znanci 20.00 Kulturni vodnik 20.10 Opem' koncert G. F. Handl: Julij in Cezar — uvodni prizor 3. dej. W. A. Mozart: Don Juan — tercet Donne Elvire, Don Juana in Lep>orella iz 2. dejanja L. van Beethoven: Fidelio —- kvartet Leonore, Flore-stana, Pizarra in Rocca V. Bellini: Norma — duet Norma ki Adalgise Ch. Gounod: Faust — I. slika 33.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporede za prihodnji dan 22 JO Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — S Simčič: Tema in švetlofbe 23.1 > Za ljubitelje jazza 34.00 Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov II. program 8.00 Ponedeljek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Ponedeljkov križemkral 13-65 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 1430 la naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Marian McPartland — Wim Overgaauw 16.30 Na valu kritike 16.40 Od ena do pet 1730 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.30 Iz delovnih organizacij 18.40 lahka glasba slovenskih avtorjev lil program — stereo 19.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Novak in Janaček v čeških izvedbah V. Novak: Trio — quasi una ballata L. Janaček: Godalni kvartet št. 2 20.35 Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimento št. 11 za orkester v D-duru — Berlinska filharmonija, dirigent Herbert von Karajan, solist Luthar Koch — oboa 21.00 Literarni večer Mijot: Souze ju smeh 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — novi posnel ki našega glasbenega arhiva A. Srebotnjak: Balade za orkester M. Lipovšek: Trije fragmenti za glas in klavirski trlo D. Švara: Fantasia dopia za violino, violončelo in orkester U. Krek: Lirična suita za mešani zbor M. Bravniačr: Simfonija št. 2 — in Ra 23.00 Iz slovenske operne literature A. Borodin: Knez Igor — kavatina Končakovna A. Foerster: Gorenjski slavček — tercet Majde, Minke in Franja ter sodišče S. Moniuszko: Halka — recitativ in arija Janusza, pesem Halke, duet Halke in Janusza D. Švara: Veronika Deseniška — duet Hermana in Friderika iz 3. dejanja 23.55 Iz slovenske poezije Radio Koper 6.05 Glasba za dobro jutro 6.15 Jutranji servis 6.30 Poročila 7.00 Program ▼ italijanščini 1630 Poročila 16.40 Glasbeni notes in tema dneva 17.00 Ob petih popoldne — V podaljšku 17.30 Primorski dnevnik 17.45 Zabavna glasba 18.00 Glasbeni cocktail 18.35 Iz zborovskega arhiva: Moški, ženski in mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža pod vodstvom Stanka Benka Radio Maribor 8.10 Tretji polčas 14.00 Novice, nato zabavna glasba 14.10 Turistični napotki ▼ nemščini 1430 Želeli ste — poslušajte 15.30 Prijetno popoldne vam želijo 17.00 Dnevnik 17.25 Na tekočem traku iz studia 3 1730 Reportaža dneva — Lučka Gruden: Malečnik Je zadihal 18.00 Pojemo ln igramo 18.30 Iz komomoglasbene zakladnioe PONEDELJEK R I. 20.00 SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI Šentanel, majhna vasica, kjer je vsaka kmetija kralje-*tvo zase. Tudi sama vasica Je bila vrsto let odmaknjena, ujeta med pogorje Strojne in reko Mažo. Tako se Je tod razvila svojevrstna ljudska kultura in v Šentanelu najdemo pesmi, ki jih drugod ni. Domačini ljubosumno čuvajo svoje posebnosti in zato so se tudi pesmi ohranile skoraj nespremenjene vse do danes. Ob našem obisku je bilo tako, kot je moralo biti te v starih časih. Pod lipo sredi vasi, kjer so postavljene lesene mize in klopi, so se zbrali vaški pevci — tako, kot se sicer zbirajo ob vročih poletnih večerih. Vedno prepevajo le stare, domače pesmi. Sami ne vedo, od kod so pesmi prišle k njim In kako, vedno so bile pri njih in njihove... Pesmi, ki jim bomo prisluhnili, imajo naslednje naslove: V Šmihel pa eno kajžico mam. Mi smo se skupaj zbrali, Sobota zvečer, Dečva nabira brančur, Marija z Ogrskega gre. Pod gankičem postajava; En paver pa grahovce seje; En koipič sem črešenj nabrala. TV 21.00 GOZD ALI POUA V tretji oddaji Iz filmske dokumentarne serije avtorja prof. Andreja O. 2upančiča Iz tropskega deževnega gozda, se bomo prvič pobliže srečali z YanomamtJi, indi- janskim ljudstvom, ki je takorekoč zraslo z gozdom. Videli bomo, da ti ljudje ce.o pri svoji agrikulturi upoštevajo ekologijo gozda — ln kam s druge strani vodijo obdelovalne metode, ki Jo zanemarjajo. R III 21.20 HAMBURŠKI GLASBENI VEČERI Med posnetki s tujih koncertnih odrov amo za nocojšnjo oddajo izbrali večer Simfoničnega orkestra sevemonemške-ga radia pod taktirko Christopha Eschenbacha v Hamburgu. Med našimi zbiralci plošč velja Eschenbach predvsem za pianista, manj je znano, da se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi kot dirigent, ki mu kritika že priznava mojstrstvo. Hamburškemu občinstvu se Je Eschenbach predstavil a priljubljenimi deli, bržčas zato, da bi lažje precenil njegove sposobnosti. Izvedel je Beethovnovo uverturo k »Egmomtu«, op. 84 ter šesto simfonijo v h-molu. oip. 74, imenovano »Patetična« Petra Hjiča Čajkovskega. Solist večera Je bil domači violončelist David Geringas, ki si je za nastop izbral Hayd-nov Koncert v C-duru. Najpiej bomo slišali uverturo »Egmont«, op. 84 Ludwiga van Beethovna — zatem Haydnov prvi Koncert za violončelo v Cduru. Po odmoru je Christopher Eschenbach z orkestrom ae-vemonemškega radia izvedel še Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, imenovano »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega. Stavki so: Adaerio — Aliegro non troppo, Allegro oon grazia, Alleg-ro mol to vivace ln Finale (Adagio amentoso — Andante). S šesto, »Patetično« simfonijo ▼ h-molu op. 74 Petra nji-ča . vskega je Christoph Eschenbach sklenil evoj nastop v Hamburgu. 18.15 OBZORNIK 1826 OTROŠKA ODDAJA 1856 S. Mokramjac: RUKOVETI Četrta oddaja Mokranjčevih Rukovetov prinaša prve tri skladbe. Skladatelj, takrat še študent glasbe, ki se je spopadal z nenehnimi finančnimi težavami, jih je imenoval Rukoveti. V tem imenu se skriva njegova velika ljubezen do rodne zemlje ln do naroda pa goreča želja muzike prepolnega človeka preliti čustva in znanje skozi rešeto pretanjenega umetniškega okusa v skladbe. Skladbe, plod 25-letnega zagnanega dela, njegovih 16 Rukovetov, če mednje štejemo še Primorske napeve, so postale temeljno delo jugoslovanske nacionalne glasbe. Oddajo so pripravili v beograjskih studiih, režiser Slavoljub St. Ra-vasi pa jo je ilustriral z lepotami krajev, od koder so pesmi v skladbah, in s kulturnim bogastvom, tradicionalno arhitekturo in slikarstvom. 1920 RISANKA 1950 TV DNEVNIK 20.00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 75-LETNICI ILIN-DENSKE VSTAJE (Sk) 2056 PROPAGANDNA ODDAJA 21.00 GOZD ALI POLJA, III. oddaja iz cikla Iz tropskega deževnega gozda 2150 A. Blomquist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA, TV nadaljevanka 2250 TV DNEVNIK 22.45 GLASBA TAKSNA IN DRUGAČNA 23.55 POROČILA Oddajniki II. TV mreže: 18.00 POROČILA (Zg) 18.05 TV KOLEDAR (Zg) 18.15 PISANI SVET — oddaja TV Ljubljena (Zg) 18.45 GLASBENI PEJSA2I SRBIJE (Bg) 19.30 TV DNEVNIK (Sar, Zg H) 20.00 ŠTIRIDESETLETNIH — serijski film (Zg II) 2050 24 UR (Bg II) 21.00 ZNANSTVENI DOSEŽKI: Cas beži (Bg H) 21.45 IZVIRI (do 22.05) (Zg II) TV Zagreb — I. program: TV Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 1950 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 75-LETNICI ILIN-DENSKE VSTAJE (Sk) 20.55 AKCIJE: Varstvo pri delu (Bg) 21.05 DEČKI, celovečerni film (Sar) 22.45 TV DNEVNIK (Zg) 23.00 ŠAHOVSKI KOMENTAR (Bg) TV studio Koper — Capodistria 1950 CONFINE AFERTO ODPRTA MEJA 2000 L'ANGOLINO DEI RAGAZZI OTROŠKI KOTIČEK 20J6 TELEGIORNALE TV DNEVNIK 2056 TEMI D’ATTUALITA' .AKTUALNA TEJLi ____ 21.05 SCAOOO MATTO: OOLPO D’OBIETTTVO, telefilm SAH MAT: STREL IZ FOTOAPARATA, TV film 2300 MUSIČA POFOLARE: PAESAGGI MUSIOALI DELLA SERBIA: Zupa Aleksandrovačka NARODNA GLASBA: GLASBENI FEUSA2I SRBIJE: Zupa Aleksandrovačka I. program 4.30 Dobre jutro! 5.00 Poročila, dnevni toledar in obvestila 5.30 Jutranja kronika: vremenska napoved, poročila, Šport 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem! 6.3T Rekreacija 6.30 Poročila in vreme za čolnarje 6.50 Dobro jutro, otroci! 730 Iz naših sporedov 8.00 Poročila, jugoslovansko ini evropsko zbirno poročilo o prometnem položaju in prevoznosti cest 8.06 Glasbena matineja 9.00 Poročila in vreme za čolnarje 9.05 PočitmSko popotovanje od strani od strani 930 Mladi koncertant Glasbena Sola Žalec 9.40 Vedre note 10.00 Danes dopoldne: vremenska napoved, novice, komentarji, zanimivosti. Iz naših krajev, vremensko poročilo in poročilo o razmerah na slovenskih rekah 10 15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.4*) Turistični napotki za naSe goste iz tujine 11.OB Promenadni koncert 12.00 Poročila — Na danaSnji dan 1210 Danes so izbrali 1230 Kmetijski nasveti — Vrt v avgustu 124C Po domače 13.0C Danes do 13.00 13.20 Zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.05 V korak z mladimi 15.00 Dogooki in odmevi: vremenska napoved, novice, ko-menrarji, glose, magnetofonski zapisi in šport 15.30 Mozaik zvokov 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17. uri 18.05 Poletn' sprehodi z našimi solisti Nevenka Rovan — violina, Zorana Cotič — klavir, Igor Karlin — klarinet in Trio Tartini igrajo skladbe Maurice Ravela M. Ravel: Ciganka — Ondine za klavir — En forme de habanera — Trio v a-molu 19.0C Radijski dnevnik 19.20 Obvestila in zabavna gl&Sba 19.35 lahko noč, otroci! 19.4t Minute z ansamblom Silvo Stingl 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Adolf Branald: Velika dnevna glasba 21.21 Zvočne kaskade 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za prihodnji dan 22.20 Skupni program JRT — studio ... Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno W S. Mervvin: Napravite preizkušnjo 23.15 Popevke se vrstijo 24.00 Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Nočni program — glasba 01.00 Vremenska napoved ki poročna 2.00 Vremenska napoved in porodila H. program 8.00 Torek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam Izbira 14.00 Z vami in za vas 14.30 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila 16.00 Pet minut humorja 16.05 Modemi odmevi 16.30 Nič nas ne more presenetiti 16.40 Diskomentalnost 1730 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Jazz Set 1730 Ljudje med seboj 16.00 Lahka glasba na našem valu 1830 Iz delovnih organizacij 18.40 Popevke slovenskih avtorjev IH. program-stereo ^ 19.05 Giocchino Rossini: Odlomki iz opere Gospod Bru-schino 20.00 Deseta muza 20.20 Iz slovenskih glasbenih novitet: Trije samospevi, op. 10 Milana Potočnika 20.35 Slovenska komorna glasba nekdaj in danes Davorin Jenko, Zvonimir Clglič 21.20 Hamburški glasbeni večeri Koncert Simfoničnega orkestra Sevemonemškega radia; dirigent Christoph Eschenbach, solist David Ge ringa« L. van Beethoven: Emont — uvertura J. Haydn: Koncert za violončelo in orkester št. 1 ▼ C-duru P. I. Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu — Patetična 22.45 Iz albuma tonskih zarisov življenja S. Berber: Adagio za godala, op U- C. Franck: Simfonične variacije za klavir in orkeste* G. Mahler: Vandrovčeve pesmi — ciklus samospe vov za alt in orkester V. Novak: De profundis — simfonična pesnitev a veliki orkester in orgle 23.55 Iz slovenske poezije Radio Koper ^ 1 4.30 Program radia Ljubljana 6.05 Glasba za dobro Jutro 6.15 Jutranji servis 7.00 Program v italijanščini 1630 Poročila 16.40 Glasbeni notes in tema dneva 17.00 Ob petih popoldne — Počitniški vrtiljak 1730 Primorski dnevnik 17.45 Zabavna glasba 1835 Domači pevci zabavne glasbe 19.00 Program radia Ljubljana 1930 Program ▼ italijanščini 23.00 Program radia Ljubljana Radio Maribor 730 Danes za vas 8.00 Poročila, pregled tiska in zabavna glasba 835 Po domače s ansamblom Trim In sekstetam Toneti Neuvirta 1430 Novice, nato zabavna glasba 14.10 Turistični napotki v nemščini 1436 Lepe melodije 1440 Naši zbori — Prekmurski oktet in Planinski oktet 1530 Prijetno popoldne vam želijo 1730 Dnevnik 1736 Na tekočem traku ta studia 3 1730 Reportaža dneva — Marjan Toš: Drumličeva harmonika 18.00 Študij in glasba 18.30 Dober večer, kako ste kaj? TOREK en R II 16.40 IZ SLOVENSKE PRODUKCIJE ZABAVNE GLASBE V današnji oddaji Iz slovenska produkcije zabavna glasbe bodo nastopili In vas zabavali: zabavni orkester Radioteelvizija Ljubljana ln ansambel Milana Ferleža, Tatjana Dremelj Oto Pestner, ansambel Prah, Marjetka Falk (na fotografiji), Meta Močnik. Alfi Nipič, Majda Sepe, New Swing Quartet in Andrej Šifrer. Izbor glasbe; Andrej Korbar. R I 18.30 SLOVENSKA ZBOROVSKA GLASBA Današnjo oddajo bomo Izpolnili s posnetki komornega ■bora Tovarne PEKO iz Tržiča ln kvintete Zupan prav tako iz Tržiča. Te dni proslavlja Tovarna Peko 75-letnico svojega obstoja — v okviru tovarniške kulturne dejavnosti pa zelo uspeSno delujete oba vokataa ansambla, U ju vodi dirigent Milko Skoberne. 17-55 PODVODNA ORIENTACIJA 18.30 JAKEC IN FIŽOLČEK, risanka 19 JO TV DNEVNIK 20.00 POKLICI, glasbena oddaja 20 JO LETO 1946, oddaja iz cikla Dosje našega časa 21 JO KONCERT ROCK AND ROLLA V LONDONU Čeprav so ti posnetki nastopa najbolj znanih izvajalcev klasičnega rock-and-rolla stari pet let, bi danes lahko videli enake prizore, le da je takšnih prireditev razmerama zelo malo. Videli bomo namreč razburljiv koncert v Londonu, k er so nastopili glasbeniki, pevci in ansambli, kot so: Bo Diddley, Jerry Lee Lewis, Little Richard, Bill Haley (na fotografiji) in Chuck Berry. Ti živijo še danes, le da se le redko pojavijo pred občinstvom. Svojo prodorno pot pio- nirskega rock’n’rolla so začeli v petdesetih letih In vsi ga še danes enako prepričljivo izvajajo. Kot bomo lahko videli, je še posebej v Londonu dovolj poslušalcev te danes že nekoliko preživele oblike, ki vzbuja nostalgijo. Večinoma so to tako imenovani teddy boys, torej fantje in dekleta, ki so svoj stil življenja v celoti prikrojili življenju iz petdesetih let. 22.20 TV DNEVNIK 22.35 Šahovski komentar Oddajniki II. TV mreže: 18.15 DALJNOGLED (Bg) 18.45 POPULARNA GLASBA (Sk) 19 JO TV DNEVNIK (Zg) 20.00 IZBOR V SREDO (Bg) 22.00 TEST (LJ n) 22.10 KRONIKA FILMSKEGA FESTIVALA V PULJU (do 22.50) (Zg II) do 22.00 isto kot na odd. II. TV mreže 22.00 TV DNEVNIK (Zg) 22.15 NASI KRAJI: Homolje (Bg) TV studio Koper — Capodistria 20.00 L’ANGOLINO DEI RAGAZZI OROSKI KOTIČEK 20.15 TELBGIORNALE TV DNEVNIK 20J5 LA OONGIURA DEI BOIAKDI, film con Nikolaj Cer-kasov, Ludmila Celichovskaja, Serafina Birman, Mi-hail Giarov. Reggia: S. Eisenstein IVAN GROBNI, celovečerni film IB DO TET.ESPORT ŠPORT I. program 4.30 Dobro Jutrol 5.00 Poročila — Dnevni koledar 5.30 Jutranja kronika: vremenska napoved, poročila, Šport 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujemI 6.20 Rekreacija 6.30 Poročila, vreme ea čolnarje 6.50 Poročila, šport 6.50 Dobro jutro, otrocil 7.30 Iz naših sporedov 8.00 Poročila — jugoslovansko in evropsko abimo poročilo o prometnem položaju in prevoznosti cest 8.08 Glasbena matineja C. M von Weber: Čarostrelec — uvertura W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester v Es-duru A. Lajovic: Sonata breve za violončelo in klavir J. Oifenbach: Hoffmamnove pripovedke — tercet Kolimanna, Mirakla in Crespla P. I. Čajkovski: Slovanska koračnica ■ orkestrom 9.00 Poročila, vreme za čolnarje 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Igrajo majhni zabavni ansambli 9.40 Zapojmo pesem 10.00 Danes dopoldne: novice, komentarji, zanimivosti. Iz naših krajev, vremensko poročilo in poročilo o razmerah na slovenskih rekah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.00 Poročila — Na današnji dan 12.10 Veliki revijski orkestri 12130 Kmetijski nasveti mag IjOjze Cetina: Spravilo hmelja zahteva skrbno pripravo 12.40 Pihaine godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pripoiočajo vam... 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.05 Ob jzivirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport in vremensko poročilo in obvestila 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma V. Kandinsky: Spomini . 16.00 Loto vrtiljak 1. Shitehouse-Sjlvester: SE TE LJUBIM (ans. J. A. L. N. BAND) 2. Jože Privšek, ar. Isti, bes. Dušan Velkaverh: NEKOČ, NEKJE (MAJDA SEPE) 8. Jornez, ar. Betti: TAKO JE DOBRO (MADLEEN KANE) 4. Kornelije Kovač, ar. Isti, bes. S. Kovač: USPOMENE, USPOMENE (ZLATKO PEJAKOVIC) 8. Stokes-Johnson: HVALA TI ZA LJUBEZEN (ansambel ENCHANTMENT) 6. R. Rodgers, ar. Jože Privšek, bes. 8. Budam DAMA VAŠKIH CEST (DITKA HABERL) 7. Brlggs: VSO LJUBEZEN, KI JO PREMOREM (MAR-GIE JOSEPH) 8. Tadej Hrušovar, ar. Dečo Žgur, bes. Dušan Velkaverh: DISCO TEMA LJUBAVI (OTO PESTNER) 8. Števen: ODLOČILEN JE PRVI VTIS (ROD STE- WART) 10. Dečo Žgur, ar. Isti, bes. Elza Budam DLAN, POLNA SONCA (MARJETA RAMŠAK) 11. Moroder, ar. Belotte: POSKUSI, VEM DA LAHKO NAREDIVA (DONNA SUMMER) 18. Jeliči NOVI fiTOS (ans. GOD) 13. Lewls-Perren: NI DVOMA O TEM: (ans. THE S\L-VERSO) 14. B. Rodošek, ar. D. Žgur, bes. E. Budau: TO JE NAS DAN (MARJETKA FALK) Odločite se za popevko, o kateri mislite, da bo nagrajena. Odločitev pošljite na dopisnici do torka, 1. 8. 1978, na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, redakcija LOTO VRTILJAK. Na dopisnici lahko navedete le eno izbrana melodijo. 17.00 Studio ob 17. uri 18.15 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 18.30 Slovenska zborovska glasba: pojeta Komorni pevski zbor tovarne Peko in kvintet Zupan iz Tržiča 19.0C Radijski dnevnik 19.20 Obvestila in zabavna glasb* 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič 20.00 Koncert iz našega študla Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigenti Samo Hubad, Marko Mirnih, Marjan Fajdiga, solista: Jože Falout. Mihajlo KeLbli 21.4.5 Glasbeni magazin 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za prihodnji dan 22.20 S festivalov jazza 7. Mednarodni Dbdeland-festival Dresden 77 (2. odd.) 23.05 Literarni nokturno P, Preradovič: Zarja vstaja 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 24.00 Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Nočni program — glasba 1.00 Vremenska napoved in poročila 2.00 Vremenska napoved in poročila 8.00 Radio Ljubljana II. program — Sreda na valu 202 12130 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13133 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 14.30 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo ln obvestila 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16130 Novice in tehnika za vsakdanjo rabo 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17 JO Zrcalo dneva 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba — Koper 18.30 Novice in iz delovnih organizacij 18.40 Srečanje melodij III. program — stereo 19.05 Glasbena soareja I. Mane Jamovič: Koncert za violino ln orkester L. van Beethoven: Simfonija št. 8. v F-duru 20.00 Mozartov Kvartet z disonancami W. A. Mozart: Godalni kvartet št. 19 C-dur 20.35 Iz manj znane operne literature D. Cimarosa: Kapelnik — opera ▼ enem dejanju L Cherubini: Medja — finale opere C. Gounod: Folyeucte — arija E. Humperdinck: Janko In Metka — prizor v gozdu G. Verdi: Luisa Miller — arija Walterja L. Janaček: Lisica zvitorepka — sklepni prizor oper* 21.40 Sodobni literarni portret Desanka Maksimovič 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.13 Musorgski, slike z razstave — Richter 23.55 Iz slovenske poezije SREDA TV 18.45 NA SEDMI STEZI Uredništvo športnih odda; ljubljanske televizije je za Sedmo stezo pripravilo naslednje prispevke: V rubriki Govori se bo gost Tone Florjančič, bivši predsednik nogometne zveze Jugoslavije. Osem Športnih komentatorjev vseh osmih jugoslovanskih TV mu bo zastavilo kritična vprašanja, ki so po njihovem mnenju ostala odprta, pa čeprav so imela prav v mandatu Toneta Florjančiča (na fotografiji) prioriteto v vrsti nalog. Aktualni komentar, ki ga bo pripravil urednik športne redakcije Marko Rožman, bo govoril o trenutnem stanjiu v jugoslovanski atletiki in to pred balkanskimi igrami v Solunu In evropskim prvenstvom v Pragi. Ob strokovni oceni bo bolj podrobno predstavljen ves trenutni vrh kvalitete naše atletike. Veliko pozornost v tej oddaji je redakcija namenila obisku kitajskih atletov na no-davnem Skokovem memorialu v Celju in mitingu v Velenju. V prispevku, bo tekla beseda o kitajski atletiki, njihovem športu nasploh, velik poudarek pa je na področju vse tesnejše in resnično prijateljske vezi med Jugoslavijo in Kitajsko. V rubriki Športnik z napako bo gost Rok Kopitar, mladi atlet celjskega Kladivarja, ki je v kratkem času vstopil ▼ sam vrh jugoslovanske atletike. Mimo tega vam bomo predstavili še novega nagrajenca te rubrike, in če bo časa dovolj tudi nekaj zanimivosti js svetovnega športa. Režiser oddaje je Stane Skodlar, redaktor 1» Franjo Mavrič. TV 20.00 DVE ANGLEŽINJI IN KONTINENT ■cenarij In režija: FTancofcs Truffaut igrajo: Klica Mar kh ara, Staoej Tendeter, 8ylvie Mariotta, Tr—i Plerre Lfaud Znani francoski filmski avtor Francota Truffaut Je kar dvakrat pos**jrH po literarnih delih Henrija Pierra Rocheje. Prvič Je pre-‘t n .lulf-s Ln Jim Irta 1961 in deset let kasneje roman DVE ANGLEŽINJI IN KONTINENT. Obakrat sta zanimiva Cima, od katarlll Je resda JL'LES IN JIM veliko bolj znan. V DVEH ANGLEŽINJAH IN KONTINENTU se Je Tlidtld lotu tematike, ki po svoji izpovedni moči sefa v tipično obdobje konca devetnajstega stoletja in na začetek niirft. Ljubezenske zgodbe, čustva, način mišljenja ln flftvljeoja, vas to Je Truffaut ohranil do zadnje nadrobnost! Oepre* Jo na dragi strani res, da Truffaut nikoli ne snema zgodovinskih filmov, so Je že nekajkrat lotu zgodb in oseb iz drugih obdobij. Vsaj tako dobro kot v DVEH ANGLEŽINJAH IN KONTINENTU mu Jz to uspelo v filmu ZGODBA ADELE H. Besedo ali dve Je treba povedati o zamera Franoolsn Traffavtn In njegovem filmskem stilu. V sredini šestdesetih tet Je Truffaut Izšel lz vrst filmskih kritikov in ' skupaj z danes proslavljenimi kolegi režiserji Je jasno zasnoval francoski »novi val«, potem pa ae Je deset let kasneje ločil od skupine in ubral svojo pot. Francolsa Truffauta odlikuje izredno poznavanje moči filmskih slik. Franco Is Truffauta odlikuje Izredno poznavanje moči filmskih slik. Ca vsak svoj novi film si izmisli nove izpovedne prijeme, nov način odslikavanja dogodkov in čustev, kar Je posebej opaano v njegovem illmu AMERIAKA NOC. Truffaut asm pravi, da se Je največ o filmski obril la azzt* soctl naučfl h ameriških filmov, od Johna Forda la Alfreda Hitchcocka. 16-36 BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU — prenc* la Kranja (za JRT II) vmes pribl, ob 18.10 OBZORNIK 18.46 NA SEDMI STEZI, športna oddaja 19 JO TV DNEVNIK 19.36 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 FILM TEDNA: ANGLEŽINJI IN KONTINENT KDu Markham ln Jean-Pierre Lčaud 21J6 JAZZ NA EKRANU: Kvartet Cedar Waltan 22.15 TV DNEVNIK Oddajniki II. TV mreže: Tr ‘ ' 18.00 POROČILA (Zg) 18.06 TV KOLEDAR (Zg) 18J5 ČUDEŽNO SEDLO — otroška oddaja (Bg) 18.45 VABILO NA POTOVANJE, kviz (Sar) 19130 TV DNEVNIK (Ti, Zg II) 20.00 3-2-1 ... START! (Zg II) 23JO POROČILA (do 23.35) (Zg II) TV Zagreb — I. program: do 16 JO isto kot na odd. II. TV mreža 19 JO TV DNEVNIK (Zg) 20 JO AKTUALNA ODDAJA (Bg) 20.50 GRUNTOVCANI — TV nadaljevanka (Zg) 21.50 TV DNEVNIK (Zg) 2Q.05 šahovski komentar (Bg) 22J6 KONCERT NA DUBROVNIŠKIH POLETNIH IGRAH 7* (Zg) TV studio Koper — Capodistria 18 J0 TELESPORT — NUOTO, Campionati det Balcanl BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, Kranj 20JO L’ANGQLENO DEI RAGAZZI OTROŠKI KOTIČEK 30.18 TELBGIORNALE TV DNEVNIK 20.36 IL FTGGLIO Dl ALI BABA’, film con Tony Ourtis, Pi-per Lauri«, Susan Cabot. Regda: Kurt Neuman ALI BABIN SIN, celovečerni film 21J6 OINENOTES: LE OSSA, documentarfo della seri« EL OORPO UMANO OINENOTES: KOSTI, dokumentarec ti serije ČLOVEKOVO TELO 22 JO ROCK OONCERT: JAMES GANO PURE AND PRAI-REE LEAGUE ROCK KONCERT: JAMES GANO PURE AND PRAI-RLE LEAGUE I. program 5.00 Poročila, dnevni koledar, obvestila 5.30 Jutrajna kronika: vremenska napoved, novice ,Šport 6.00 Dobro Jutro, rojaki na tujem! 6.20 Rekreacija 6.30 Poročila — vreme za čolnarje 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.00 Poročila in šport 7.30 Iz naših sporedov 8.0C Poročila — jugoslovansko in evropsko zbirno poročilo o prometnem položaju in prevoznosti cest 8.08 Glasbena matineja 9 0( Poročila in vreme za čolnarje 9.05 Počitniške popotovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.35 Narodne in ponarodele 10.09 Danes dopoldne: novice, komentarji, zanimivosti, Iz naših krajev, vremensko poročilo in poročilo o razmerah na slovenskih rekah '0.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste te tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo.. • 12.00 Poročila — Na današnji den 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveta — ing. Lado Eleršek: Možnosti za pospeševanje akacije pri nas 12 40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13DO 1320 Obvestila in zabavna gladba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Poje Koroški akademski oktet 14.21' Koncert za mlade poslušalo« 14.40 Mehurčki 15.00 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila 15.30 Paleta ritmov z ansambli 16 00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Svet pravljic in fantazije ▼ orkestralnih barvah A. Ljadov: »Baba Jaga« — slika k ruski ljudski pravljici zb veliki orkester R. Strauss: »Don Kihat« — fantastične variacije n orkester na viteško temo 19.00 Radijski dnevnik 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — Poezija Romov 21.40 Lepe melodije 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za prihodnji dan 22.20 Majhen koncert madžarskih melodij: Lizst, Fopper, Bartok, Kodelj 23.06 Literarni nokturno P. Morand: Mr. U 23.15 Paieta popevk in plesnih ritmov 34.0' Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov in vremenska napoved 00.05 Nočni program 1.00 Vremenska napoved in poročila II. program 8.00 Radio Ljubljana II. program 1230 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za ms 1420 Za mlade radovedneže 1430 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki In odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila 16.00 Oglašamo se vam z dopusta 16.15 Instrumenti v ritmu 16.30 Mladi svet 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za. dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 1730 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.30 Iz delovnih organizacij 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri III. program — stereo ' 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Rapsodije; Josip Hatze in Todor Skalovski 1930 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino I. Petrič: Koncert za flavto in orkester P. Ramovš: Mustkjues funebres za orkester P. Sivic: Koncert za klavir in orkester 2035 Ljubljanski umetniki Ljubljani Tomaž Lorenz — violina, Andrej Jarc — klavir A. Corelli: Sonata št. 10 ▼ F-duru za violino in klavir J. Brahms: Sonata št. 3 v d-molu P. Ramovš: Sonata breve za violino in klavir A. Dvorak: Romantične skladbe B. Bartok: Romunski ples št. 1 G. Faure: Uspavanka 21.45 Glasbena medigra: Falla — 7 španskih pesmi 22.00 Glasbeni klub Nekdanji velikani koncertnih odrov J. Brahms: Variacije na Haydnovo temo za orkester W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester (št. 17) v G-duru R. Wagner: Pet pesmi na stihe Matilde Wesendonck za sopran in orkester L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester St. 3 v c-molu R. Strauss: Don Juan — simfonična pesnitev 23.55 Iz slovenske poezije Radio Koper 6 DS Glasba za dobro jutro 6.15 Jutranji servie 730 Program v italijanščini 16.40 Glasbeni notes in tema dneva 17.00 Ob petih popoldne — Ulica M 1730 Primorski dnevnik 17.45 Zabavna glasba 18.00 Glasba po željah 18.35 Mladi izvajalci: Mladinski zbor osnovne šole Dobrovo pod vodstvom Janeza Slivnika Radio Maribor - 830 Poročila, pregled tiska in zabavna glasba 835 Zaigrajmo in zapojmo: ansambel Kreže in Slovenski oktet 14.00 Novice, nato zabavna glasba 14.10 Turistični napotki ▼ nemščini 1420 Desetkrat naj ... 1530 Prijetno popoldne vam Mijo 1730 Dnevnik 1725 Na tekočem traku te studia 3 1730 Reportaža dneva — Lojze Kos: Otroci te Podjune in Roža na morju 1830 Glasbena paleta 18.15 Kramljanje o kulturi ČETRTEK m R I 14.05 GLASBENA PRAVLJICA Mlade poslušalce vabimo, naj prisluhnejo glasbeni pravljici z naslovom PETER IN VOLK. Pravljica je nastala leta 1836 in njen avtor — ruski skladatelj Sergej Prokofjev — Jo je napisal z namenom, da bi otrokom predstavil instru- mente v orkestru, saj vsako osebo v pravljica ponazarja določeno glasbilo. Dragi mladi poslušalci, ob poslušanju zgodbe o pogumnem dečku Petru, ki je ob pomoči ptičke, mačke In račke ujel velikega volka, vam Selimo obilo zabave. (Na fotografiji je posnetek televizijske priredbe pravljice.) TV 18.45 PEVSKI TABOR 78 V tretji od devetih reportažnih oddaj Iz letošnjega Pevskega tabora v Šentvidu na Dolenskem bodo natopili: mladinski mešani zbor Smarje-Sap. moški zbor »Ivan Kota!« iz Krške vasi, mešani In moški zbor »Janez Ciglar« ta Višnje gora, moški zbor »Dobrava« ta Škocjana, mešani dbor ta Sentlovrenca na Dolenjskem in ženski pevski zbor iz Gabrovke. R III 19.05 D. JOVANOVIČ: GENERACIJE V nocojšnji oddaji iz cikla OD PREMIERE DO PREMIERE vam predstavljamo delo, ki je zbudilo med kritiki ta gleda vel precej nasprotujoča si mnenja: igro GENERACIJE. Napisal Jo je eden najznačilnejših mlajših predstavnikov slovenske dramatike Dušan Jovanovič. Samo besedilo izpričuje svojevrstno avtorjevo neonaturalistlčno usmerjenost. zaj slika Jovanovič v GENERACIJAH vsakdanje življenje tako, kakršno je. Gotovo pomeni igra po tej plati tematsko obogatitev snovi, ki Jo obravnavajo slovenski avtorji v svojih delih, in gotovo je tudi, da v teh prizadevanjih Jovanovič ni osamljen, saj sl je neonaturalizem že tudi drugod po svetu pridobil pravico do bivanja na odrskih deskah. Nocojšnjo oddajo smo skušali pripraviti tako, da bodo vse te razsežnosti Jovanovičevega pisanja spoznali tudi naši poslušalci, obenem pa bodo o njih spregovorili Mahna Schmidtova, asistentka za zgodovino drame na ljubljanski gledališki akademiji, režiser uprizoritve GENERACIJ ▼ Mestnem gledališču ljubljanskem Žarko Petan in književnik Ciril Zlobec. Oddajo bo vodil Borut Trekman 16.40 SKOKI V VODO, reportaža s Balkanskega prvenstva na Jesenicah (za JRT II) 1646 BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU — prenos iz Kranja (za JRT II) 1865 OBZORNIK 18.15 VIKING VEKI, otroška serija 18.45 PEVSKI TABOR 78, IH. del 19.15 RISANKA 1960 TV DNEVNIK 20.00 JADRANSKA SREČANJA — prenos te Opatije. 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA 21.15 DETEKTIV SHAFT — serijski film 22.25 TV DNEVNIK 22.40 KONTRAPUNKT JEHUDIJA MENUHINA 23.00 ŠAHOVSKI KOMENTAR Oddajniki II. TV mreže: 18.00 POROČILA (Zg) 18.05 TV KOLEDAR (Zg) 18.15 BISTROOKI — otroška oddaja (Zg) 18.45 GLASBENI KLUB 78 (N. Sad) 19.30 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 NA DNEVNEM REDU JE KULTURA (Zg II) 21.00 VČERAJ, DANES, JUTRI (Zg II) 21.20 PORTRETI (Priština) 21.50 K. Zečevič: RITEM, TV esej (Bg II) 22.35 NOVE KNJIGE (do 23.05) (Bg II) TV Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 JADRANSKA SREČANJA — prenos (Zg) 21.15 BARETA — serijski film (N. Sad) 22.05 TV DNEVNIK (Zg) 22.20 NOČNE PREMIERE (N. Sad) 1865 TELESPORT — NUOTO, Kranj, CampionaU del Bal-cani BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, Kranj 20.00 LANGOLINO DEI RAGAZZI OTROŠKI KOTIČEK 20.18 TELEGIORNALE TV DNEVNIK 2065 LE JENE DEL QUARfIO POTEKE, film con Jean Pleme Melville, Piere Grasset. Hegla: Jean Pleme Mel-ville DVA MOŽA NA MANHAITANU, celovečerni film 22.00 INOONTRI ADRIATICU, Semifinali JADRANSKA SREČANJA, Polfinale Kjerkoli preživljati svoje počitnice, vam želimo prijetne In vesela dni! TV studio Koper — Capodistria I. program 5.(Xi Poročila — Dnevni koledar — Obvestila 5.30 Jutranja kronika: vremenska napoved, poročila, špoot 6.00 Debro jutro, rojaki na tujem! 635 Rekreacija 6.3° Poročila in vreme za čolnarje 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.30 Iz naših sporedov 8.00 Poročiia — jugoslovansko in evropsko zbirno poročilo o prometnem položaju in prevoznosti cest 8.08 Glasbena matineja 9 00 Poročila in vreme za čolnarje 9.0% Počitniško popotovanje od strani do strani £.20 Zabaval vas bo Fausto Papetti 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov In narodnosti 10.00 Danes dopoldne: poročila, komentarji, zanimivosti. Iz naših krajev vremensko poročilo In poročilo o razmerah na slovenskih rekah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste Iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 1? 00 Poročila — Na današnji dan 12.10 Z orkestr- in solisti 12.30 Kmetijski nasveti ing Bojan Nendl: Kakšno naj bo govedo rjave pasme 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13 30 Priporočajo vam ... 14 05 Glasbena pravljica Sergej Prokofjev: Peter ln volk 14.30 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo ;5.00 Dodgoki in odmevi: poročila, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo In obvestila 15.30 Napotki za turiste 15 45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 18.05 Z opernih odrov 19.00 Radijski dnevnik 19.20 ODvestila in zabavna glasba .9.35 I,ahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Dorka Skobemeta 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.Oti Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za prihodnji dan 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 2? 15 Jazz pred polnočjo Eberhard Weber — Ralph Tovraer 25.00 Poročda: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Nočni program II. program 8.00 Petek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00—16.00 Z vami in za vas 1430 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi: poročila, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 1630 Novice — Mi ln narava — Prevodi Is tuje strokovna literature: Naš planet in viri aa človeštvo s perspektive vesoljskih razsežnosti, I. oddaja 16.40 Top albumov 1730 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — Stane Belak-Srauf. Zlizani oprimki III. oddaja — Zgodbe za začetnike 1730 Prijetni zvoki 1830 Stereo jazz Budy Rich Big band — Kurt Edelhagen 1830 Iz delovnih organizacij 18.40 Glasba za vsakogar 19.05 Od premiere do premiere — MGL Ljubljana Dušan Jovanovič: Generacije 1938 Nekaj za glasbene ljubitelje 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert Slovenskega komornega orkestra v Križankah, dirigent Anton Nanut, solist Drago Golob — oboa Ivan Mane Jamovič: Tretji koncertni kvartet v A- duru Georg Friedrich Haendel: Glasba na vodi — suita Gyorgy Ligeti: Ramifications za 12 solističnih godal Domenio Cimarosa: Koncert za oboo in godala Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija ▼ D-duru, KV 19 22.00 V nočnih urah J. Ravnik: Moment, Groteskna koračnica za klavir A. Srebotnjak: Mati, ciklus pesmi S. Prokofjev: Poletni dan — otroška suita za simfonični orkester 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 S pevci od včeraj in danes A. Boito: Mefistofeles — arija Fausta lz epiloga opere P. Mascagni: Iris — arija G. Verdi: Aida — arija Radamesa P. I. Čajkovski: Jevgenij Onjegin — Tatjanin prizor s pismom G. Verdi: Aida — duet Aide in Amonasra O. Nicolai: Vesele žene Windsorske — duet gospe ln gospoda Fluth A. Thomas: Mignon — poloneza G. Verdi: Trubadur — recitativ in arija Leonore ter miserere iz 4. dejanja J. Orienbach: Hoffmanove pripovedke — arija Da-pertutta N. Rimski Korsakov: Car Saltan — pesem princesa, prizor in arija carice 23.55 Iz slovenske poezije Radio Koper ________________________' 6.05 Glasba za dobro jutro 6.15 Jutranji servis 7.00 Program v italijanščini 16.30 Poročila 16.40 Tema dneva 17.00 Ob petih popoldne — Srečanja 17.30 Primorski dnevnik 17.45 Zabavna glasba 18.00 Melodije na tekočem traku 1835 Naši zbori pojo Radio Maribor v 8.35 Dunajski filharmoniki igrajo Straussa 14.00 Novice, nato zabavna glasba 1430 Želeli ste — poslušajte 15.30 Prijetno popoldne vam želijo 17.00 Dnevnik 1735 Na tekočem traku lz studia 3 1730 Reportaža dneva — Franček Jauk: Poletne razglednice 1978 18.00 Mladina poje — Mladinski zbor osnovne šole Rado Iršič, Mislinja, vodi Tone Gašper 18.15 Svet ta ml TV 18.30 BONNY, BEAUTY, DAISY, VIOLET IN GEOFFEREY MORTON Tole naštevanje imen pomeni naslov idilične pripovedi o sožitju človeka in živaJi. Oddajo so posneli znani ljubitelji živali — Angleži. TV 21.05 NIKOLI V NEDELJO Scenarij in režija: Julee Dassin; igrajo: Melina Mercuri, Jules Dassin, Georges Foundas, Titos Vandis in drugi. Zanimiva komedija, v kateri odkrivamo na eni strani staro, s tradicijo obremenjeno Grčijo, na drugi strani pa moderno življenje pristanišč in turistov, življenje torej, ki ni tipično samo za grško sposobnost. In v tako zastavljeni zgodbi, odigrata glavni vlogi Juies Dassin kot turist, ki prihaja na novo odkrivat grško zgodovino in Melina Mercuri kot prostitutka čea teden in spoštovana ženska v nedeljo. Odtod tudi naslov filma, ki Je takoj ob svojem nastanku požel val odobravanj* in vsepovsod odlične kritike, • 16.46 SKOKI V VODO, reportaža z Balkanskega prvenstva na Jesenicah (za JRT II) 1666 BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU — prenos iz Kranja (za JRT) 18.20 OBZORNIK 18.30 BONNV, BEAUTY, DAISY, VIOLET IN GEOFFREY MORTON, dokumentarna oddaja 19 JO TV DNEVNIK 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 F. Vlček — V. P. Borovička: BAJTARJA, TV nadaljevanka 20.40 MUPPET SHOW (gost Edgar Bergen) 21.05 NIKOLI V NEDELJO — celovečerni film 22.35 TV DNEVNIK 22.50 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.40 PANTOMIMA, gledališka predstava iz Washingtona na Festivalu otroka v Šibeniku (Zg) 18.13 IGRE IN ŠALE NA SIBENISKEM FESTIVALU (Zg) 18.40 C. Priča: PRILAGAJANJE, TV novela (Zg) 19.30 TV DNEVNIK (Bg, Zg II) 20.00 A. Dvofak: RUSALKA — II. del opere (Bg II) 21.00 24 UR (Bg II) 21.10 FELJTON (do 21.40) (Zg H) TV Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 LADY L, celovečerni film (Bg) 21.50 TV DNEVNIK (Zg) 22.05 ŠAHOVSKI KOMENTAR (Bg) 22.35 ZABAVNI SPORED ZA KONEC TEDNA (Bg) ----- ------------T— TV studio Koper — Capodistria 18.00 TELESPORT — NUOTO, Kranj, Campionati del Bal-cani BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, Kranj 19 JO I/ANGOLINO DEI RAGAZZI OTROŠKI KOTIČEK 20.15 TELBGIORNALE TV DNEVNIK 20J5 HONDO: II filo che canta, telefilm HONDO: ŽICA, KI POJE, TV film 21.30 MORIANNA, film oon Anders Henriksson, Eva Dahl-bech, Hedns Hopf. Regia: Arne Matson MORIANNA, celovečerni film Dokumentarne fHinaka serija la tropskega deževnega gozda — torek ob 21.00. I. program 5.00 Poročila in dnevni koledar 5.30 Jutranja kronika: vremenska napoved, poročila, šport 6.00 Oo'oio jutro, rojaki na tujemI 6.20 Rekreacija 6.50 Dobre jutro, otrocil 7.00 Poročila in Šport 7 JO Iz naših sporedov 8.00 Poročila — jugoslovansko in evropsko zbirno poročilo o prometnem položaju in prevoznosti cest 808 Glasbena matineja 9.00 Poročila in vreme za čolnarje 9.05 Fionixski tednik 9.35 Mladina poje 10.0J Danes dopoldne: novice, komentarja, zanimivosti. Iz naših krajev, vremensko poročilo in poročilo o razmerali na slovenskih rekah 10.1« Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.00 Vremenska napoved in poročila 11.03 J. S. Bach: Trio sonata St. 2 v G-duru Collegium musieum Maribor 1120 Lokalne radijske oddaje se vključujejo i?.0C Poročila in na današnji dan 12.10 Godala v ritmu 12JO Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Karenca pesticidov pn vrtninah 12.40 Vesel’ domači napevi 13.00 Danes do 13.00 — posebna obvestila 132-1 Obvestila in zabavna glasba :4.05 Od arije do arije 15.00 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila 15.3C Vedrt melodije 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17. uri — kulturni magazdn 18.05 Poletni divertimento Cl. Debussy: Preludij k favnovetnu popoldnevu aa orkester U. Krek: Concertino za puooolo ta orkester M. Ravel: Don Kihot Dulclneji — tri pesmi Parila Moranda za glas in orkester S. Rahmaninov: Orkestrski prizori ta opere Aleko 19.00 Radijski dnevnik 19 20 Obvestila In zabavna glasba 19J5 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože PrivSek 20 00 Sobotna glasbena panorama 21.00 Za prijetno razvedrilo 21 JO Oddaja za naše izseljence 22.00 Poročala, šport in pregled sporeda aa prihodnji dan 23.03 Popularnih dvajset 34.0» Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov OP .05 Nočni program 1.00 Vremenska napoved in poročila 2.00 Vremenska napoved in poročila 3.00 Vremenska napoved in poročila II. program 8.00 Sobota na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Tudi tako nam je lepo 1420 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14J3 Srečanja republik 16.00 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila 15 JO Z vami in za vas 16 JO Naš podlistek — Boccacio: Decameron 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16J0 Na naših vsakdanjih poteh 16.40 Glasbeni casino 17 JO Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio Koper) 18J0 Iz krajevnih skupnosti 18.40 Z ansamblom Andrej Amol 18 JO Svet in mi III. program — stereo ■MM 19.00 Vremenska napoved in poročila 19.05 Za vas muzicirajo ... solisti Velikega simfoničnega orkestra Vsezvezna RTV Sovjetske zveze in violinistka Jelizaveta Gilels Komorni orkester RTV Ljubljana, dirigent Uroš Lajovic in solisti Tomaž Lorenz, Karel Bradač ter Janez Polanc Ansambel Consortium musieum ln dirigent Fritz Lehan A. Vivaldi: Koncert za violino in orkester v G-duru J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 1 v F-duru F. A. Rossler-Rosetti: Simfonija v g-molu 20.00 Znani skladatelji — sloviti izvajalci Liszt, Chopin, Tavel — Marta Argench, klavir 20 J5 Zborovska glasba v prostoru in času (ruska glasba 16. in 17. stoletja) 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Stereofonski operni koncert F. Flotow: Marta — 4. dejanje G. Verdi: Traviata — 2. dejanje, I. slika A. Dvorak: Rusalka — uvodni prizor II. dejanja ter duet tuje kneginje in princa R. Wagner: Tannhauser — predigra in I. slika 23.00 Simfonični nokturno A. Dvorak: Legenda za orkester v F-duru J. Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu F. Liszt: Preludiji — simfonična pesnitev 23.55 Iz slovenske poezije Radio Koper 6X6 Glasbe za dobro jutro 6.15 Jutranji servis 6 JO Poročila 7.00 Program v italijanščini 16.40 Zabavna glasba 16.45 Jugoton 17.00 Ob petih popoldne — S polnimi jadri 17 JO Primorski dnevnik 17.45 Zabavna glasba 18.00 Vročih 100 kilovatov 18J5 Zapojmo in zaigrajmo — Spored domačih viž in napevov Radio Maribor 8.00 Sobotno dopoldne na valovih Radia Maribor 8.00 Glasbeni radiogram 14.00 Novice, nato zabavna glasba 14.10 Turistični napotki v nemščini 14.30 Za danes in jutri 15.30 Prijetno popoldne vam želijo 17.00 Dnevnik 1726 Na tekočem traku iz studia 3 17 JO Reportaža dneva — Tona Petelinšek: Loška poletna prireditve 18J0 Modeat Musorgski: Boris Godunov — odlomki iz oporo E SOBOTA poti m STRANPOTI Novih devet epizod domače nadaljevanke Aleksandra Marodiča je že skoraj posnetih, manjka le še kakih štirinajst snemalnih dni, te pa bo režiser Mirč Kragelj posnel Jeseni, ko bo spet zbrana igralska ekipa. O vsebini le to, da bo osebnih obračunavanj med junaki, ki so bila tako značilna za prvi del serije manj, zapleti in težave pa so prenesene na širše družbeno okolje. Snemanju je sledilo tudi budno foto-oko Milana Kumra. is?«- s.' ^ RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA v a b i k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog VODJE KNJIGOVODSTVA v finančni službi POGOJI: višja aii srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja ter družbenopolitična neoporečnost. Delo je za nedoločen čas • polnim delovnim časom. Kandidati imajo možnost za hitro rešitev stanovanjskega problema. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema do 13. avgusta 1978 kadrovska služba Radiotelevizije Ljubljana, Komenskega ulica 5, Ljubljana. 10. ★ SOLO IZ NAŠIH KRAJEV Fatafc, K. JuMjJa ivn OB PTUJSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU Veriga uspehov Izredno bogat program praznovanja - Kulturna srečanja - Delovne zmage rnu, n. >dlj» — Z jutrišnjo otvoritvijo nat»v* otoklar-ridb izdelkov brigadirjev, udeležencev mladinske delovne akcije Slovenske gorice 78 v Dornavi in večernim nastopom folklorne skupine la Pančeva na letnem prireditvenem prodoru ▼ Ptu>i, pričenjajo v ptujski občini a prireditvami ob ebčinakem pravniku. Tudi letna so pripravili bogat program Sramovanja, odprli bodo Merilne gospodarske in družbene objekte, razveseljivo pa Je Se, da bo ▼ sicer suftnlh poletnih dneh tudi precej kulturnih prireditev. Tatoo bo 4. avgusta otvoritev • poslovne zgradbe Službe družbenega knjigovodstva ki projektivnega biroja, naslednji 1 dan pa bodo predali namenu delavnice m vzdrževanje Kranjska priznanja KRANJ. 27. Jul. — Ob občinskem prazniku bodo na slavnostni seji občinske skupSčine v soboto podelili vsakoletne nagrade in priznanja občine Kranj. Nagrade bodo dobili OZD Planika ob svoji 25-letrdci za dosežke na področju gospodarjenja, g*, □soupravljanja ln socialnega položaja delavcev ter sodelovanja v občini, krajevna skupnost Bela za uspehe pri razvoju kraja ln vključevanje prebival-oerv v krajevno samoupravo ter Franc Puhar-Aci za zasluge pri gospodarskem ki družbenem razvoju kranjske občine. Občinska priznanja pa bodo prejeli Franc Istenič M TekstUindusa za dolgoletno družbenopolitično aktivnost, Se posebno za uveljavljanje sindikalne organizacije, Janez Por iz Gradu pri Cerkljah za dolgoletno družbenopolitično delo ki uspehe pri razvoju cerkljanskega območja ter Janez Sumi iz Struževega za dolgoletno družbenopolitično delo, le zlasti v kmetijstvu. L. S. transportnih sredstev ki ms hanrizanjje za zemeljska dela ptujskega Agrotransporta. Med pridobitvami velja poudariti le proizvodno skladišče delovne organizacije Agis. ki ga bodo odprli U. avgusta, pa še posodobljeno oesto v haloški vasici Stoperce. Osrednje prireditve bodo letos v Cirkovcah na Dravskem polju, kjer bodo 6. avgusta odprli dom krajanov, v tem kraju pa bo tudi slavnostna seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Med drugimi dogodki velja omeniti prvo republiško srečanje mladinskih delovnih brigad v Dornavi, udarniški dan brigadir-jev-veteranov na delovni akciji Slovenske gorice 78 ln seveda številne kulturne prireditve. Tako bodo pričeto z Šestimi ptujskimi kulturnimi srečanji, delovni ljudje m Številni obiskovalci od drugod bodo deležni več razstav, veliko zanimanje pa bo gotovo deležna otvoritev etnološke zbirke »Maske tn opravila«, ki Jo je pripravil pokrajinski muzej. Oe k temu dodamo še večje število športnih prireditev, od katerih velja opozoriti na ne. deljsko tekmovanje za ptujski padalski pokal na Podlehniškem Jezeru, rokometni turnir bratskih občin Slovenije bi Hrvaške in seveda še na mednarodno kart ing dirko za nagrado Ptuja, potem Je jasno, da bodo ptujski praznični dnevi zanimivi tudi za obiskovalce iz širšega slovenskega prostora. DANILO DTKNKAR Banka bo pomagala prizadetim Dogovor o pomoči pri odpravi posledic • točo v mariborski regiji MARIBOR, 27. Julija — Na današnji seji kreditnega odbora Kreditne banke Maribor, so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju banke pri odpravi posledic neurja s točo na območju mariborske regije. V ta namen je banka že odobrila kmetijski zadrugi Pesnica ln Korena 4.6 milijona dinarjev kredita, s zadrugami pa je v dogovoru, da predložijo predlog (sezname kmetovalcev) za odložitev plačila anuitet za najete kredite za obnovo vinogradov, sadovnjakov ali za preusmeritev kmetij. Za obnovo sadovnjakov ln vinogradov bo banka odobrila tudi potrebne kredite mariborskemu Agrokombinatu. Za osnovna sredstva — za zamenjavo odslužene opreme so danes odobrili kredit 53 milijonov dinarjev mariborski tekstilni tovarni. Sestavljeni organizaciji združenega dela TIMA Je kreditni odbor danes dovolil najetje treh kreditov ln sicer za dokončanje del blagovnice ▼ Ormožu, za nakup blagovne hiše na Teznem — skupno 34 milijonov ln za izgradnjo upravnoposlovne stavbe v višini 44,6 milijona dinarjev. S krediti bo banka sodelovala tudi pri naložbah pri Slo-vlnu TOZD Jeruzalem Ormož, ki mu Je kreditni odbor dovolil najetje kredita 11.6 milijona kredita za gradnjo priročnih skladišč v Sav-cih ln Ivanjkovcih, za obnovo nasada višenj In breskev ter za nabavo sodobne kmetijske opreme. MAJDA ŠTRUC Poroke LITUA: na grada Bogrenžperk so tte poročili Alojz Lokar in Helena Groboljšek; Matjaž Peskar ln Marjana Zaman; Rafael Adrinek, dipl. inž. strojništva ln Vida Lavrih, farmacevtski tehnik; Rado Ml-mič, jralvanizer ln Zorka Rltter, ekonomski tehnik. pnnHmMnpipi HALOZE, 27. julija — Nekdaj se Je vsak predel Slovenije lahko pohvalil s svojim načinom gradnje hiš in m značilnim videzom naselij. Zadnja desetletja se te razlike bliskovito zmanjšujejo, največkrat celo na račun slabega okusa ln modernizacije za vsako ceno. Ta pojav Je očiten celo v manj razvitih krajih, kjer tako kot v Halozah, oziroma v okolici Cirkulan, od koder Je posnetek Mlakarjeve domačije, lahko na prste preštejemo domačije, ki so do danes ohranile svoj prvotni »obraz«. Pa to navsezadnje ni nič čudnega, če upoštevamo, da bi bila slama za prekritje strehe precej dražja od vrednosti nove opeke. Ob tem pa slame za kritino zaradi strojne obdelave danes sploh ni možno več dobiti. Foto: S. Busič Gradbišče srednješolskega centra v Ptuju PTUJ, 27. Julija — V Šolskem letu 1979/80 bo nova zgradba srednješolskega centra v Ptuju že sprejela prve dijake. V teh dneh so delavci IGF Stavbarja že postavili 71 stebrov, na katere so pričeli nameščati montažne elemente bodoče zgradbe. Zaradi slabe nosilnosti podlage Je pri gradnji prišlo do manjših zastojev tako, da so morali poglobiti temelje. Foto: Bogo Čerin Živahno kulturno poletje V radgonski občini se že precej časa vrstijo pomembne kulturne akcije — Slikarske kolonije — Glasilo mladih — Tudi tretji glasbeni tabor GORNJA RADGONA, 27. Julija — Predvsem zaradi organizacijskih prizadevanj Zveze kulturnih organizacij občane Gornja Radgona in zaradi denarne pomoči občinske kulturne skupnosti ter zaradi vsestranskega razumevanja krajevnih čdniite-. ljev v krajih, kjer akcije potekajo, beležijo v radgonski občini zadnje mesece živahno kulturno dejavnost. ' Se ni dolgo tega, kar je radgonsko likovno društvo pripravilo r Negovi prvo občinsko slikarsko kolonijo, ki so se je udeležili nadarjeni učenci — slikarji iz domala vseh osnovnih šol občine. Literarno društvo občine Gornja Radgona Je izdalo prvo ciklostirano glasilo Mladi, v katerem objavlja najboljše literarne in novinarske stvaritve učencev osnovnih šol. Kot smo že poročali, je bila pred kratkim v Negovi večdnevna mladinska delovna akcija, ki jo je ob finančni pomoči občinske in republiške kulturne skupnosti prizadevno organizirala radgonska občinska konferenca ZSMS. Brigadirji so urejali notranjost gradu in dedoma tudi okoli-oo. Namen akcije je bil začeti z usposabljanjem nekaterih prostorov v grad« ra kulturne in druge potrebe, saj doslej grad ni imel določene namembnosti. ZKO radgonske občine, brigadirji in negovsko kulturno društvo so poskrbeli za pester kulturni program v času akcije. Ta teden se pri Vidmu ob Ščavnici končuje III. poletni glasbeni tabor Glasbene mladine Slovenije, v nedeljo pa se bo na Kapeli začela V. slikarska kolonija, ki jo ob pomoči Kapelj čanov pripravljata Združenje likovnih skupin Slovenije in Zveza kulturnih organizacij radgonske občane. V radgonski občini se te dni pripravljajo na prvi teden kulture, ki bo v času kmetijskega živilskega sejma v avgustu v Gornji Radgoni. V tem času bodo med drugimi nastopili pevci narodnih pesmi iz Vidma ob Ščavnici, plesalci folklornih plesov iz pobratene občine MEadenovac, pihalni orkestri in člani gledališke skupine radgonske »Svobode«, ki se bodo predstavili s satiričnim kabaretom »Pravijo, da smeh ni greh.« V teku so tudi priprave na prvi teden jugoslovanskega filma o življenju na vasi, ki bo oktobra v več krajih radgonske občine. ____ TONE STEFANEC REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE Vzgoja in zaposlovanje Z dosledno politiko in zadostno podporo sredstev bodo v črnomaljski občini uresničili zastavljeni program ČRNOMELJ, 27. Julija — V črnomaljski občini »vi oo statističnih podatkih 469 Romov, kar Je 2,7 odstotka vsega prebivalstva te belokranjske občine. Naseljeni so v 13 krajih: Lokvah, Kanižarici, Srednji vasi, Coklovci, Drenovcu, Crmoš-njicah, Brezovici, Stranski vasi, Črnomlju, Kotu, Vrčlcah ln Petrovi vasi. Kar 209 Je otrok do 15. leta, med katerimi je 107 šoloobveznih: v šolo hodi 94 mladih Romov. Ce je število otrok, ki obiskujejo pouk, kar razveseljivo, pa je toliko bolj porazna številka, da je dobra tretjina Romov lz črnomaljske občine nepismena in da od 260 odraslih Romov dela le 105. Prav tako večinoma žive v neurejenih stanovanjskih razmerah, saj jih več kot polovica prebiva v barakah ali drugih neprimernih prostorih. V črnomaljski občini so pri- pravili kratkoročni program za razreševanje romske problematike, pri katerem so upoštevali predvsem vzgojo, izobraževanje in poklicno usmerjanje mladih Romov, njihovo zaposlovanje, urejanje stanovanjske problematike, izboljšanje zdravstvenega varstva, varstvo ostarelih Romov in še nekatere druge, sicer manj pomembne stvari. Ko so finančno ovrednotili ta delovni načrt, za katerega pravijo, da ga je v naslednjih letih z dosledno politiko mogoče uresničiti, so ugotovili, da potrebujejo dobrih 6 milijonov dinarjev. Zdi se, da bo prav zagotovitev denarja najhujši problem, saj odpade na nekatere samoupravne interesne skupnosti tudi po več kot milijon dinarjev (skupnost otroškega varstva, izobraževalna skupnost in stanovanjska skupnost). Računajo, da bodo pri uresničevanju tega sicer obsežnega, a hudo pomembnega načrta pritegnili tudi združeno delo, saj gre pravzaprav tudi v njihovo neposredno korist, ko gre za zaposlovanje za delo sposobnih ljudi. JOŽE SPLICHAL Drugačno delo jamstvo za uspeh S seje občinske konference ZK Postojna o novi organiziranosti ZK POSTOJNA, 27. Julija — Naloge komunistov v pokon-gresnem obdobju, ob tem pa še zlasti pri organiziranosti ZK in obnovi občinske organizacije ZK ter naloge komunistov pri ustavni preobrazbi pravosodnega sistema, so bile v središču razprav udeležencev seje občinske konference ZK Postojna. Tako so komunisti v OZD in krajevnih skupnostih dolžni oceniti dosedanja prizade-vanja pri uresničevanju nalog v razvoju družbenoekonomskih odnosov in samouprave ter izdelati temeljit delovno akcijski program. Veliko je še vrzeli na področju svobodne menjave dela, saj so med delavci gospodarstva in skupnih služb še usedline preteklega proračunskega sistema, in skromnega dogovarjanja med delavci gospodarstva ter družbenih dejavnosti. Med drugim bo potrebno sprejeti poseben delovni dogovor o nalogah pri povezovanju tozd s krajevno skupnostjo in njenim razvojem ter obratno. Zlasti osnovne organizacije ZK v gospodarstvu pa so dolžne ocenjevati rezultate gospodarjenja ter tam, kjer je to potrebno, pripraviti sanacijski program. M. T. LJUBLJANA, 27. Julija — Tržnice so te dni v glavnem na prvi pogled prav prijetne. Dobra izbira poletne zelenjave in sadja pa nekoliko zbledi, ko vidimo cene ali pa, ko bolj natančno pogledamo ▼ vrečko, ki jo spretni prodajalec napolni tudi z manj lepim sadjem kot ga ponuja ▼ prvih vrstah stojnice. Sicer pa se Ljubljančani, No-vomeščani, Celjani in Mariborčani nad izbiro ne pritožujejo. Se nekaj cen: solata je naprodaj od 10 do 20 dinarjev, paradižnik prodajajo v Ljubljani od 12 do 20, Novem mestu od 20 do 22, Celju od 15 do 25 in Mariboru od 13 do 25 din kilo, paprika je najcenejša v Ljubljani, kjer je naprodaj od 15 do 25 dinarjev, drugje jo je težko dobiti izpod 25 din kilo. Še vedno Je zelo drag fižol: Ljubljančani ga kupujejo od 20 do 30 din kilogram, Novomeščani in Celjani po 20, v Mariboru pa stane kila od 15 do 20 dinarjev. Kumarice se še vedno »držijo visoko«, kila stane povsod od 10 do 14 dinarjev. Dokaj enotno ceno — od 10 do 12 din — ima čebula, česen prodajajo večinoma od 35 do 38 dinarjev kilogram, zelje pa Je prav tako večinoma po 8 din kila. Dovolj Izbire je med sadjem: Jabolka so v Ljubljani na voljo od 8 do 18 dinarjev, novomeški trgovci zahtevajo zanje 21 dinarjev, mariborski pa 16. Tudi breskev ne manjka: od 12 do 25 din stanejo v Ljubljani, 22 v Novem mestu, od 16 do 20 v Celju ln od 18 do 25 v Mariboru. Kilogram sliv stane v Ljubljani od 12 do 25 din, Novem mestu 28 in Celju od 20 do 35 dinarjev. Naprodaj je že grozdje, kila stane okoli '38 dinarjev, še nekaj Je marelic, v Ljubljani so od 25 do 30 din, v Novem mestu 30 in Celju od 20 do 40 dinarjev. Tudi nabiralci borovnic so pridni, saj je le-teh dovolj naprodaj, za liter pa Je treba odšteti od 30 do 40 dinarjev. Več kot pred nekaj dnevi je naprodaj lubenic, ki jih ponujajo od 13 do 15 dinarjev, lisičke so na voljo od 50 do 80 din kila, ista količina jurčkov pa stane od 100 do 160 dinarjev. DOPISNIKI DELA V nekaj vrstah GORNJA RADGONA: GNEČA NA MEJNEM PREHODU — Mejni prehod v Gornji Radgoni Je v juliju prestopilo dnevno v povprečju 6.000—7.000 potnikov. Večji naval Je ob petkih in sobotah, ko mejo prestopi tudi več kot 20.000 turistov. Naval pa se bo povečal že v začetku avgusta, ko se bodo začeli na delo v tujino vračati zdomci, ki so zdaj na oddihu v domovini. B. H. J URŠ INČI: OBISK PRI BRIGADIRJIH — Krajani krajevnih skupnosti Dornava in Juršinci bodo zadnjo soboto v tem mesecu preživeli z brigadirji letošnje tretje izmene MDA »Slovenske Gorice 78«. Dopoldne se jim bodo pridružili na delu, popoldne se bodo pomerili v več športnih panogah ter se srečali še zvečer na kultumozabavni prireditvi. TEPANJE: RESTAVRACIJA OB SLOVENIKI — Restavracija poleg bencinskega servisa v Tepanju, v bližini odcepa za Slovenske Konjice, že raste. Kot nam je povedal predstavnik Petrolove tozd Gostinstvo, bodo restavracijo dogra- dili do prihodnje pomladi. Pravzaprav sta dve restavraciji in ne ena, saj bosta na obeh straneh Slovenike stala gostinska objekta, v vsakem pa bo pod streho prostora za po 120 ljudi, skoraj toliko pa tudi za mizami na odprti terasi. Delavci Petrola so za gradnjo obeh objektov namenili približno 40 milijonov dinarjev. V. S. Foto: M. Z. SLOVENSKA BISTRICA: NA PRAKSI 200 MLADIH — V Impolu je na počitniški praksi kakih 200 učencev poklicnih šol, dijakov ln študentov, pa tudi takih, ki so letos končali osemletko. Letos se je med počitnicami zaposlilo več praktikantov kot lani. v. H. DRAVOGRAD: RAZPISANI STANOVANJSKI KREDITI — Pri saloupravni stanovanjski skupnosti Dravograd so razpisali natečaj za kredite, za katere se lahko potegujejo graditelji individualnih stanovanjskih hiš. Na razpolago je 1,32 milijona dinarjev. Za kredit je zaprosilo 53 graditeljev. S 9, JESENICE: MLADI V VEC BRIGADAH — Od 8. Julija pa do 6. avgusta Jo na zvezni delovni akciji Podrdnje — Ko lubara 78 tudi brigada mladih »Jeseniško-bohinjski odred« iz jeseniške občine, ki so jih ob minulem prazniku obiskali predstavnici občinskih družbenopolitičnih organizacij ter jeseniške železarne, ki je pokrovitelj brigade. V brigadi je 52 mladih. Brigadirji dosegajo na tej akciji zelo lepe uspehe tako pri delu kot v raznih aktivnostih, v katerih so celo najboljši na trasi. Ta čas je druga brigada »Jeseniško-bohinjski odred«, ki šteje 37 mladih, tudi na Kozjanskem v Planini pri Sevnici, v pionirski brigadi France Prešeren na Brkinih pa je 15 brigadirjev iz Jeseniške občane. Po tem, ko bo nekaj mladih šlo še z brigadirji Valjeva ▼ Posočje, bo septembra na zvezno akcijo Samao—Sarajevo, odšlo z regijsko brigado še 30 mladih delavcev jeseniške občine. V. F. TRŽIČ: NOV TRGOVSKI PAVILJON — Poleg stanovanj, skih blokov v Bistrici pri Tržiču, kjer ae naglo povečuje število stanovanj ±n prebivalstva, gradi IMOS SGP Tržič tudi paviljon, v katerem bodo trgovski lokali. Gotov bo predvidoma do začetka septembra. N. A. TREBIJA: NOV GASILSKI DOM — Ob krajevnem prazniku, ki ga slavijo 26. julija, so na Trebiji odprli nov gasilski dom. Zgradili so ga gasilci sami ob pomoči drugih krajanov. Ob otvoritvi so Cirilu Vidmarju, Janezu šegi, Francu Malavašiču in Juriju Oblaku, ki so člani trebijskega gasilskega društva že od njegove ustanovitve pred 45 leti, podelili posebna priznanja. L. S. LOŠKI POTOK: ODPRLI BODO BRUNARICO TV-11 — Prebivalci Loškega potoka bodo v nedeljo praznovali krajevni praznik v spomin na 31. julij 1942, ko so okupatorji požgali nekaj zaselkov v Travniku in ustrelili več talcev. Ob tej priložnosit bodo odprli brunarico TV-11, ki so jo zgradili mladinci. Na tovariškem srečanju in množičnem zborovanju bodo obudili spomine na dogodke iz NOB. J. P. KOPER: TURISTIČNI KRUH ZA ŠTUDENTE — študentski servis v Kopru je priskrbel med počitnicami zaslužek že kakim 800 študentom, mnogi pa se bodo zaposlili v avgustu, študenti in dijaki delajo kot natakarji, receptorji, pomivalci posode in pri podobnih delih. Vsako leto si tako poišče zaposlitev v turizmu na obali kakih 10 odstotkov študentov in dijakov več. J. J. BOVEC: COMPARSKA NOC — V soboto popoldne se bo v Bovcu pred hotelom Alp začela turistična prireditev Com-parska noč, ki bo ob zvokih ansambla Metronom in Lojzeta Slaka trajala vse do zgodnjih jutranjih ur. Prireditelja Alpski turistični center in hotel Alp sta kot zanimivost bovška noči pripravila pester jedilnik, na katerem so domače jedi. Tako bodo obiskovalci prireditve lahko poskusili čompa z ovčjo skuto, skutno župo, krafe, pa tudi običajne dobrota z žara. K. R. CESTNI OBETI V NOVOMEŠKI REGIJI Hitreje z novimi stroji Od 822 km magistralnih in regionalnih cest je bilo lani če 316 km makadamskih — Vedno več novega asfalta NOVO MESTO, 27. Julija — Novomeško cestno podjetje, ki pokriva devet občin, mora skrbeti za 208 km magistralnih cest ln 614 km regionalnih, od katerih Je bilo ob koncu lanskega leta še 316 km makadamskih. Na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb, ki pride na območje Novomeščanov v Biču, v Bregam pa odide na Hrvaško, so letos za 5 milijonov chnarjerv popravili 7 km klanca na Karteljevem, pri čemer velja omeniti način te sanacije. Prvič so namreč v naši republiki cestarji uporabili režkaiec za asfalt, ki so sl ga Novomeščani sposodili v Beogradu. Novomeščani so tudi prvi v Sloveniji, ki uporabljajo posebni stroj, ki odgreva ki pod pritiskom sedmih atmosfer tudi čisti stike med betonskimi ploščami, ki jih potem zalivajo s asfaltom. Med magistralne oesto spački potem oesto Novo mesto— Metlika, na kateri postopoma urejajo novomeški obvoz, letos pa bodo odpravili še čmo točko ▼ Trnovcu, ki bo »požrla« 4 milijone din. Magistralka je tudi cesta od Ortneka do Broda na Kolpi, kjer bodo pri žlebiču ojačali 2,4 km dolg odsek in za to porabila 2,8 milijona din. Obnova površinskega sloja se obeta tudi na odseku Kočevje—Livold. Na tem mestu velja omeniti še obvoenioo v Krškem, m, katero Je letos namenjeno 13 milijonov din (dela tudi Ingrad) Jn obnova 4,5 km dol- gega odseka na tej cesti od Dmovega do Krškega, ki bo veljala 6,2 milijona din. Pomembna gradnja »partizanke« Med regionalnimi cestami Je slej ko prej najpomembnejša gradnja tako imenovane »partizanke«. ki gre iz Ivančne gorice preko Žužemberka in Semiča v Adlešiče. Gre za 13,5 km dolg odsek, od tega gradi cestno podjetje Novo mesto 8 km, od Podturna do Brezja, Slovenija ceste pa 5,5 km na najtežjem delu od Brezja do Ručetne vasi. Dela so ocenjena na približno 90 milijonov din. Na Partizanki velja omeniti še popravilo asfalta od Dvora proti Žužemberku v dolžini 4 km, predračun za ta dela pa znaša 6 milijonov din. Na Kočevskem bodo letos popravili del ceste Kočevje— Smuka—Dvor. Do Male gore je letos že asfalt, od tu naprej pa ga bodo letos položili 6 km, kar bo veljalo okroglih 10 milijonov din. V tem delu velja omeniti še dela v Sodražici, ki J ib opravlja Slovenija oesto ln pa dela na oe-I sti Sodražica—Hrib, ki bodo veljala 4,1 milijona din. lzva-I jaleo pa še m men. Delavci Slovenija cest gradijo tudi 11 km oesto v Tržišču (Mokronog—Sevnica), kar bo veljalo 21 milijonov din. Obkolpska cesta med Podzemljem in Adlešiči bo dobila letos za 6 milijonov din asfalta, kar bo dovolj za 5 km. Na cesti Metlika—Črnomelj, odsek od Vranovič do Gradaca ln Grma pa bodo za 4,4 km porabili 6,3 milijone din. CP Maribor dela projekte za ureditev prometa v Trebnjem, novomeški cestarji pa so že asfaltirali 3 km cesto Trebnje —Novo mesto med Mimo pečjo in vasjo Jablan in tako je sedaj ta cesta v celoti asfaltirana, razen 1,7 km dolgega odseka pred Novim mestom, ki pa naj bi bdi rešen z novomeško obvoznico. Od Sevnice proti Planini Je že 8 km asfalta, letos ga bodo položile še 4 km. Z deli bodo pričeli avgusta, bodo pa zelo zahtevna, kajti sicer pohlevni potok Sevnična postane ob deževnih dneh pravi hudournik. Dela so ocenjena na 5,5 milijona din. Drugo leto naj bi asfalt potegnili do meje s celjskim cestnim podjetjem. Ce omenimo še 5 km dolg odsek ceste Koprivnica —Podsreda, ki bo narejen le-tos in bo veljal 2 milijona dinarjev, smo z naštevanjem pomembnejših del na Dolenjskem pri koncu, čeprav Je po-. membno gradbišče tudi na oe-| sti Novo mesto—Straža. Tu gre za tavenmdvojsko križišče oziroma podvoz na Deski, kjer bodo letos porabili 10 milijonov din. Zgradili bodo tudi novo cesto od novomeške bolnice do Broda, ki bo veljala nadaljnjih 20 milijonov din. Sredstva so sicer že zagotovljena, vendar pa predstavlja dokajšnjo oviro odkup zemljišča in hiš, ki stojijo na bodoči cesti. Za krajevne skupnosti, občine itd. bodo Novomeščani letos opravili predvidoma za 50 milijonov din del ln v tem trenutku »nosijo zastavo« pri naročilih Črnomaljci. Zal pa je treba omeniti, da gre pri teh delih v glavnem zgolj za grobi asfalt, kar ni najboljše, in le v novomeški občini je stvar drugačna. Presežek vpisa pri posojilu za ceste pa so dolenjske občine dosegle takole: v Brežicah znaša presežek 2,10 milijonov čUn, ki ga bodo namenili kot participacijo pri graditvi mostu v Krški vasi. V Črnomlju znaša presežek 2,2 milijona, od tega bo šlo 1,2 milijona na cesto Kočevje—Črnomelj, ostanek pa na lokalno oesto Dupliče—Stari trg. V Kočevju znaša presežek 2,7 milijona, od tega bo šlo 1,8 milijona na obkolpsko oesto pri Fari, 900 tisočakov na lokalno cesto Brezovica—Predgrad. V Krškem znaša presežek 4,35 milijona, od tega so namenili 2/5 milijona na oesto Senovo —Podsreda, 1,85 milijona pa v Rako. V Metliki so vpis presegli za 500 tisočakov in vse so namenili za regionalno cesto Drašiči—Metlika. Novo mesto: priključek na avtocesto V Novem mestu presežek znaša 12 milijonov din, od tega so 7 milijonov namenili za magistralko Mačkovec—Novo mesto (to je priključek na avtocesto), 3 milijone za cesto Dvor—Suha, milijon za cesto Zgune—Smarjeta in milijon za cčsto Škocjan—Bučka. V Ribnici imajo na razpolago 2 milijona, ki jih bodo namenili za cesto Sodražica—Hrib. V Sevnici je na razpolago 1,7 milijona in vse bo šlo na lokalno cesto Sevnica—Blanca. V Trebnjem imajo 2 milijona, od tega so milijon namenili za cesto Velika Loka—Čatež, 500 tisočakov za lokalno cesto Mala Loka—Breg in prav toliko za lokalno cesto Poljana—Omuška vas. ILIJA BREGAR ZEMLJEVID CEST NA NOVOMEŠKEM OBMOČJU Z NAČRTOVANIMI IZBOLJŠAVAMI Čestitke za takega delavca! Trinajstega julija dopoldne okoli desetih, (bila sem na obisku v Ljubljani) smo se peljali z avtobusom »Trnovo — Stepanja vas« od Prulske-ga mostu proti središču mesta. Avtobus je nosil tablico s številko 114—179. Bilo je v bližini restavracije »Koper«, ko je voznik z vso silo zavrl vozilo, ker je prav tedaj deček kakih petih let stopil s pločnika, da bi prečkal cesto. Za las je manjkalo, da ga nismo povozili, in samo prisebnost voznika je rešila otroku življenje. Ko je voznik tako bliskovito ustavil avtobus, je izstopil, stopil k otroku, mu dal roko in. ga popeljal na drugo stran ceste. Otrok je potem sam nadaljeval pot. šofer pa se je vrnil, spet sedel za volan in pognal vozilo. In zgodba še vedno ni končana. Ko sem izstopila, sem pogledala številko avtobusa in malo dalje sem si jo zapisala. Kar slišim: »Ali je kaj narobe?« Ozrem se — in šofer avtobusa štev. 114—179 stoji pred menoj. »Kaj sem napačnega storil?« je rekel tesnobno. Kar je bil storil za otroka, se mu je zdelo samoumevno in v svoji skromnosti je celo podvomil, da je bil morda nehote storil kaj napak. Je treba še kaj dodati? Čestitam delovni organizaciji, da ima takšnega delavca! MARIJA KOLARIČ, Maribor Konzerve in tuji jeziki Nekaj tednov nazaj sem v našem dnevnem časopisju brala članke, ki so obravnav vali problematiko poučevanja tujih jezikov v šolah, vendar se nobeden od avtorjev, ki so zagovarjali poučevanje tujih jezikov, ni oprl na našo industrijo, ki s svojimi nalepkami skrbi, da povprečni Slovenec ne bi pozabil svojega znanja tujega jezika. Kot primer naj navedem nalepko na pločevinki »Emone«: Tortelini v omaki. Poleg oznake podjetja in opombe, da je naveden predlog za serviranje (v slovenščini in nemščini), je navedena še vsebina ter navodila za uporabo (oboje v slovenščini in nemščini). V slovenskem jeziku so sicer podatki v odstotkih, v nemškem pa v gramih)?). Ker sem v trgovini iskala tudi »rok uporabe« in datuma nisem zasledila, sem' vprašala prodajalko, ki mi je strokovno odgovorila: »Ce nič ne piše, je jasno, da je konzerva trajna!« Doma sem navodila še enkrat prebrala in ker slučajno znam nemško, sem prebrala tudi ta in glej, tu piše: Haltbar 3 Jahre J!?). Tako, drage gospodinje, hitro v tečaj nemščine in vsaj še angleščine in ker bomo sedaj malo več trgovali z Afriko, morda ne bi škodilo znanje arabščine! ANA TRETJAK, Ljubljana DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Izšla peta knjiga zbranih Titovih del Osnova za znanstvene raziskave, dostopna pa je tudi drugim bralcem — 10.000 izvodov B60GRAD. 27. julija (Tanjug) — Izšla je peta knjiga zbranih del tovariša Tita, ki obsega dela, nastala od septembra 1939 do septembra 1910, oziroma od izbruha druge svetovne vojne do pete državne konference KPJ. Ta knjiga je tako kot prve štiri in naslednjih 45, kolikor naj bi jih še izšlo, plod dolgoletnih raziskav ve* kot 40 znanstvenih delavcev iz vse države. Tako kot ostali zvezki te zbirke prinaša številna dela, ki so bila širši javnosti doslej neznana. To je tudi razumljivo. če upoštevamo, da je KPJ pred vojno delovala ilegalno in da je tovariš Tito pri podpisovanju teh del uporabljal kar dvanajst različnih psevdonimov. Zato je tovariš Tito, ki je besedilo avtoriziral, pomagal tudi pri razreševanju in pojasnjevanju številnih okoliščin, ki so povezane s pisanjem posameznih del in s celotno aktivnostjo v tem času. Peta knjiga vsebuje 46 del tovariša Tita, trije dokumenti pa so objavljeni kot priioge. Vsa dela so avtentična. brez vsakršnega prilagajanja, sprememb ali okrajšav. Mnoga so bila v času. ko je bil tovariš Tito v tujini, napisana na podlagi skopih časopisnih vesti in na podlagi informacij, ni jih je tovariš Tito dobival s osebnimi stiki. Nekatera besedila so bila objavljena v »Proieteru« m glasilu kominteme »Die Welt«, druga pa so objavljena prvič. Poleg del so objavljene opombe o času, političnih razmerah in pobudah za nastanek teh del. Priložen je tudi komentar o vseh pojmih. Poleg tega knjiga prinaša tudi kronološki pregled' srečanj in pogovorov tovariša Tita z nekaterimi osebnostmi ter življenjepisne podatke 600 osebnosti, ki so omenjene v knjigi. Zato je knjiga osnova za znanstvene raziskave, hkrati pa je zelo dostopna tudi ostalim bralcem. Do konca leta naj bi izšla celotna prva serija, v kateri bo skupaj deset knjig. Trije zvezki, ki prav tako obravnavajo predvojno obdobje, so že v tisku. Zadnje vesli Poveljnik mirovnih sil OZN v Kairu KAIRO. 27. julija (UPI) — Poveljnik mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu general Siilasvuo je danes prispel iz Jeruzalema v Kairo. Agencija Mena je »poročila, da je prišel na pogovore z vodilnimi egiptovskimi funkcionarji. Mugabe: Smithove sile morajo zapustiti deželo SALISBURT 27. juh ja (Reuter) — Eden izmed voditeljev patriotične fronte Zimbabveja Robert Mugabe je danes v izjavi za list »Zimbabve News« dejal, da »ne vidi dosti možnosti za uspeh pogovorov o sklenitvi sporazuma o Južni Rodeziji« Patnotična fronta zavzema stališče, je pojasnil Mugabe. da je treba v Južni Rodeziji »vso moč prenesti na ljudstvo Zimbabveja«, rekoč, da z besedo moč misli »ne samo politično večino v parlamentu ali vladi, ampak tudi nadzorstveno-varstvene organe — vojsko, policijo in letalske sile«. Mugabe je še poudaril: »Smithove sile morajo zapustiti deželo, in zamenjati jih morajo naše sile « Eritrejska zanikanja etiopskih uspehov RIM. 27. julija (AP) — V Rimu so danes zanikali trditev. da so etiopske čete zasedle pristanišče Masava ter mesti Mandeferu in Teseni. Predstavnik eritrejskega sklada za nacionalno osvoboditev CAPFL) v Rimu Ermis Debesai je danes sporočil, da APFL kljub hudim oboroženim napadom še vedno nadzoruje stra’eške točke pristanišča Masava. Sočasno pa je druga osvobodilna organizacija Eritreje, en’rejska osvobodilna fronta (EU) sporočila, da nadzoruje mesti Mandaferu in Tešem ter zanikala etiopsko sporočilo o zasedbi teh mest. Janos Kadar v Sovjetski zvezi MOSKVA, 27. juh ja (TASS) — Prvi sekretar centralnega komiteja madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar je danes dopotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Pričakujejo, da ga bo sprejel predsednik CK KP SZ Leonid Brež- njev. PA SE TO DM SREČA — Dopustnika iz Zaboka, beremo v zagrebškem »Vjesniku«. se razburjata, ker so jima v Primoštenu penzion obračunali kar v markah. Plačala sta sicer lahko v dinarjih, po kurzu 8,98 din za DM Lahko sta še zadovoljna, da so jima v Turističnem društvu obračunali po uradnem kurzu, saj vemo, koliko velja marka pud roko! Rdeča luč za uransko pogodbo Ogorčenje v Londonu: EGS prepovedala sporazum z Avstralci LONDON, 27. Julija (Reuter) — Sklep evropske Komisije o prepovedi sklenitve sporazuma med Avstralijo in Veliko Britanijo in o pošiljkah avstralskega urana je danes povzročil ogorčenost britanske vlade, ker je bil za danes predviden podpis tega sporazuma v Londonu. Komisija je prepovedala podpis pogodbe, ker meni, da je v nasprotju s predpisi telesa EGS za energijo »Evro. atoma«. Britanski odbor za energijo je objavil sporočilo, v katerem poudarja, da Velika Britanija ne bo upoštevala sklepa komisije. Kot menijo, je gospodarska komisija prepovedala sklenitev sporazuma zato, xer bi Velika Britanija avstralski uran lahko prodajala v države tretjega sveta. Velika Britanija je doslej uvažala uran iz Namibije. Zaradi razvoja dogodkov v tem delu sveta in zato, ker pričakujejo, da bo Namibija v kratkem izstopila iz Južnoafriške republike, si je britanska vlada zagotovila uran drugod. Po sporazumu, katerega sklenitev so ianes prepovedali, naj bi Velika Britanija do leta 1982 kupila od Avstralije 1300 ton tega goriva. Južnoameriško podjetje v ■ v za zivez Skupna prizadevanja za odpravo lakote in podhranjenosti RIO DE JANEIRO, 27. julija (Tanjug) — Latinskoameriški gospodarski sistem (SELA) je ustanovil skupno latinskoameriško podjetje za proizvodnjo hrane. To naj bi bilo prvo učinkovito in organizirano prizadevanje te celine, da bi odpravila lakoto in podhranjenost, ki ogroža okoli 50 odstotkov vsega prebivalstva tega dela sveta. Omenjeno podjetje naj bi zagotavljalo hrano po nizkih cenah za množično prodajo na najbolj ogroženih območjih. Poleg tega so nekatere države uvedle tudi posamezne ali skupne programe za odpravo lakote in podhranjenosti. Argentina in Venezuela sta v okviru gospodarskega sistema začeli pogovore o skupni proizvodnji hrane, ki bo izdelana na podlagi soje in sojine moke. Začetno pogodbo sta podpisali na konferenci strokovnjakov za prehrano na vasi. ki je bila pred kratkim v Caracasu. Izraelska raisiia iz Egipta TEL AVIV, 27. julija (Reuter, AP) — Agencija Reuter poroča, da Izrael ■ ne pripisuje večjega pomena ukazu, po katerem je morala izraelska vojaška misija zapustiti Egipt. Namestnik izraelskega obrambnega ministra Morde. čai Zipori je dejal, da misija, ki se je v Egiptu % funkcionarji te države šest mesecev pogovarjala o vojaških vidikih rešitve položaja na Bližnjem vzhodu, ni imela večjega političnega pomena. Agencija Reuter pa poroča, da se je izraelska vojaška delegacija danes vrnila v Tel Aviv. Arabski sporazum o skupni rešitvi Prošnja neuvrščenim državam, naj zahtevajo sklic posebnega zasedanja OZN o Palestini — Za normalizacijo BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Arabske države, ki sodelujejo na ministrski konferenci neuvrščenih v Beogradu, so danes sklenile sporazum o skupnem reševanju krize na Bližnjem vzhodu in palestinskega vprašanja. Dokončni dogovor so dosegli na sestanku zunanjih ministrov in ga soglasno sprejeli v navzočnosti predstavnikov vseh arabskih držav. V palestinskih krogih se je zvedelo, da bodo ta predlog verjetno že popoldne predložili političnemu ko. miteju konference v Beogradu, kasneje pa naj oi ga vključili v politično deklaracijo beograjske konference. Arabske države bodo zaprosile neuvrščene države, naj zahtevajo sklicanje posebne, ga zasedanja OZN o Palestini. To zasedanje naj bi sklicali do konca leta. Zvedelo se je, da je bil arabski dogovor dosežen na podlagi sklepov, ki so jih leta 1974 v Rabatu sprejeli na arabskem »vrhu«, kar pomeni, da gre za ponovno uveljavitev statusa in vloge palestinske osvobodilne organizacije (PLO) kot edine in zakonite predstavnice palestinskega ljudstva. Iz dobro poučenih krogov so sporočili, da dogovor temelji na zahtevi, naj se Izrael umakne z vseh arabskih ozemelj, ki jih je okupiral leta 1967 ter da je treba priznati in uresničiti vse nacionalne pravice palestinskega ljudstva, vključno s pravico do samoodločbe in neodvisne države. Tunizijska delegacija, ki je po kuvajtski pobudi odigrala pomembno vlogo v zbliževanju arabskih stališč, meni, da dogovor »praktično temelji na palestinskih stališčih«. V palst inskih krogih se je zvedelo, da so sprejeli sir-sko-palestinsld predlog »tako-rekoč v celoti, le da so vnesli nekatere spremembe v tistem delu predloga, ki se nanaša na Sadatovo pobudo«, oziroma predlog egiptovsko-izraelskega neposrednega dialoga. Baje gre za »posredno kritiko pristranskosti egiptovske politike«. Egiptovski državni minister za zunanje zadeve Butros Gali Je po sestanku zelo širokogrudno izrekal pohvaie na račun dogovora. Poudaril je, da »Egipt s tem v svoji politiki ne spreminja ničesar, saj spora z Izraelom nikoli ni reševal ločeno«. Gali je zavrnil tudi mnenje, ki ga je neki egiptovski novinar izrazil v svojem vprašanju in po katerem gre za »zmago Egipta«. »To, ni zmaga Egipta, temveč zmaga arabske enotnosti,« je odgovoril Gali. Gali-jev odgovor je mogoče sprejeti kot resnico, saj so dogovor dosegle vse arabske države — Egipt na eni ter Sirija, Libija in PIjO kot »fronta zavračanja« na drugi strani. Sklenitev »porazuma je celo »presegal pričakovanja«, zato v arabskih krogih ne skrivajo zadovoljstva. Sklenitev sporazuma ni izjemno jx>membno le za Arabce in Bližnji vzhod, pa tudi ne samo za gibanje neuvršče- Prikriva) gnoj na doma čem dvorišču kakorkoli, a izdajal ga bo smrad. CANKAR Tudi strahovladarji ima. jo častilce. RUSSEL nosti, temveč tudi za svet kot celoto. Arabski dogovor odpira možnosti za obnovitev arabske solidarnosti, vsaj V tolikšni meri, da bi odstranili pasivno vlogo Arabcev na »miroljubnih pogajanjih« z Izraelom. V kolikor se bo to tudi zgodilo, bo dosežen »nov korak« pri reševanju bližnje-vzhodne krize, saj bi Arabci v tem primeru pri reševanju krize lahko uveljavili svoje miroljubne težnje, Izrael pa bi bil »postavljen ob zid«. V tem primeru bi vloga sveta, vključno z gibanjem neuvrščenih, lahko postala odločilna. Z arabskim dogovorom se odpira tudi modnost za normalizacijo medarabskih odnosov. Arabske države ločujejo številni spori, med katerimi je najpomembnejši spor glede reševanja bližnjevzhod-ne krize nasploh in palestinskega vprašanja. Morebitna rešitev tega osnovnega med-arabskega navzkrižja bi prav gotovo ugodno vplivala tudi na reševanje »stranskih sporov«. Vse dogajanje bi potekalo v okviru »nove pridobitve«, zato bi normalizacija medarabskih odnosov lahko temeljila na dolgoročnejši in trdnejši podlagi. Posebna vrednost arabskega dogovora pa je tudi v tem, da bi celotni proces potekel v okviru neuvrščenosti. Že samo dejstvo, da so se stvari premaknile z mrtve točke prav na ministrski konferenci neuvrščenih v Beogradu. pove dovolj. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da je tudi v osnutku arabskega dogovora visoko ocenjena vloga, ki so jo pri njem, pa tudi pri prizadevanjih za reševanje krize na Bližnjem vzhodu odigrale neuvrščene države. Vsekakor je odveč govoriti o tem, kako in v kolikšni meri bi vzpostavitev arabske solidarnosti na dolgoročnejših in trdnejših temeljih vplivala na gibanje neuvrščenih, hkrati pa tudi na svet kot celoto. Zato je popolnoma razumljivo, da v arabskih krogih na beograjski konferenci vlada zadovoljstvo nad pomemb. Nova malezijska vlada KUALA LUMFUR, 27. julija (AFP) — Malezijski premier Datuk Husein je danes objavil sestavo nove malezijske vlade. Novo vlado sestavljajo predstavniki desetih strank vladajoče koalicije. Kot poudarjajo, se novi kabinet le malo razlikuje od prejšnjega, ki ga je Datuk Husein sestavi po smrti Tuna Abdela Ra-zaka. jana ' - prijateljica ^ ki vas nikoli f, ne razočara VEMO. A NE DELAMO TAKO Kadarkoli posegamo v naravo in jo spreminjamo z gospodarskimi nameni, bi morali imeti pred očmi biološke funkcije okolja. Navsezadnje ljudje le nismo stroji, ki jim lahko izmenjujemo ob rablje ne dele z novimi. Se ved no potrebujemo zdravo hrano, čist zrak brez primesi strupenih plinov in čisto vodo. Sodobno človekovo stremljenje po po tratnem življenju porab niške družbe nujno vodi k padaniu življenjske ravni. kar deluie proti načelom kroženja in obnavljanja naravnih dobrin, vod: k uničevanju našega zunanjega in notranjega okolja, našega razuma in čustev. Ekološko nravno teženost. Id Je nujna za na* biološki obstanek (te lesno m duševno zdravje), bomo dosegli samo tedaj, če bomo oh Okoriščanju in obračanju naravnih zakladov oosk-rben mdj za rračaoie odpadkov v surov n sko bazo. torej za kroženje «novi. k> je nuj no za uravnotežen eko-ristem Vremenska napoved meteorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 28. julij 1978 ob 7. uri SLOVENIJA Pretežno sončno bo, najnižje nočne temperature bodo med 10 in 15, v Primorju 20, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C. IZGLEDI ZA SOBOTO Nadaljevalo se bo lepo vreme. JUGOSLAVIJA Tudi drugod po državi bo pretežno sončno in toplo. VREMENSKA SLIKA Oslabljena hladna fronta. ki je povzročila pri nas prehodne pooblačitve, se pomika preko srednje Evrope proti vzhodu. Za njo se ponovno krepi greben visokega zračnega pritiska. TEMPERATURE MORJA Portorož 24, Mali Lošinj 23, Rab 23,5, Split 22,5, Dugi otok 22,5, Hvar 21,5, Hercegnovt 26, Bar 24, Ulcinj 25, Blejsko jezero 21,5 stopinje Celzija. Vreme Id temperature 27. Julija 1978 kr«) vreme . ob la.url stopinj L.jubJjao» rahlo oblačno 25 Planica poloblačno 22 Brnik oblačno 25 Kredarica 7 Maribor poloblačno 25 Si Gradec po.oblačno 25 Celje jasno 25 Novo mesto pol oblačno 24 Portoro* rahlo oblačno 26 Reke jasno 28 Pulj jasno 27 Hvar Jasno 27 .Xibr arnik jasno 28 Zagreb jasno 26 Beograd lasno 28 Sarajevo poloblačno 26 Titograd jasno 33 Skopje jasno 29 Celovec — — Gradec — — Dunaj poloblačno 27 Benetke raiilo oblačno 27 Milano do 1 oblačno 26 Genova — — Mtinchen poloblačno 20 Zilnch — — Rim ooloblačno 28 Pariz poloblačno 22 Berlin oblačno 24 Stockholm — Moskva poloblačno nim dogodkom, ki se je odigral »nekoliko nepričakovano«, saj so menili, da »za kaj takšnega še niso izpolnjeni vsi pogoji«. Vsekakor je treba upoštevati tudi splošno razpoloženje, ki vlada v poslopju »Sava« že od začetka ministrske konference neuvrščenih. Na konferenci je čutiti močno željo udeležencev, da bi kljub obstoječim razlikam okrepili enotnost neuvrščenih in da bi spore med njimi reševali na podlagi dogovorov. Zato lahko arabski dogovor ocenjujemo kot velik uspeh ministrske konference vseh neuvrščenih držav v Beogradu. Titova čestitka ob perujskem prazniku BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Peru Franciscu Moralesu Bermude-zu Cerutiju brzojavno čestitko ob državnem prazniku perujske republike. Prijateljski pogovori v Beogradu Miloš Minic izmenjal mnenja z udeleženci konference neuvrščenih BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Član predsedstva CK ZKJ Miloš Minic je danes sprejel zunanjega ministra Republike Argentine Oscarja Antonia Monteza .V daljšem pogovoru sta izmenjala mnenja o- dejavnosti neuvrščenih držav in nekaterih dvostranskih vprašanjih. Ugotovila sta, da so stališča obeh držav do številnih mednarodnih vprašanj enaka. Nato je Miloš Minic sprejel tunizijskega zunanjega ministra Muhameda Fiturija. V prijateljskem pogovoru, ki je stekel ob tej priložnosti, sta izmenjala mnenja o najnovejših dogodkih v območju Magreba, bližnjevzhodnem zapletu in nekaterih vprašanjih, ki jih obravnavajo na konferenci neuvrščenih držav. Miloš Minic se je dalj časa pogovarjal tudi z nigerijskim zunanjim ministrom generalmajorjem Herrjrjesm. O. Adefopeom. Izmenjala sta mnenja o pomenu konference neuvrščenih držav, ki poteka v Beogradu, in nadaljnji krepitvi gibanja neuvrščenosti. Miloš Minič je danes sprejel tudi somalskega zunanjega ministra Džama Barreja, ki vodi somalsko delegacijo na ministrski konferenci neuvrščenih držav v Beogradu. V pogovoru, ki je steker ob tej priložnosti, sta še posebej spregovorila o položaju na afriškem rogu in dejavnosti neuvrščenih držav v luči ministrske konference, ki poteka v Beogradu. V odkritem in prijateljskem pogovoru s sirskim zunanjim ministrom Abdulom Halimom Kadamom pa je Minič spregovoril o položaju na Bližnjem vzhodu in dejavnosti neuvrščenih držav. Ugo tovila sta, da so stališča obeh držav do številnih vprašanj enaka. Minister Kadam je izrekel posebno priznanje predsedniku Titu za načelno stališče glede rešitve bližnjevzhodne-ga zapleta. Zalilo je ■ v ■ južni Sudan izredno stanje — Predsednik Nimeiri prosi za mednarodno pomoč KARTUM, 27. julija (AFP) — Zaradi hudih poplav, ki so nastale po več kot sedemdnevnem monsunskem deževju, so sudanske oblasti razglasile izredno stanje v provinci El Gezira, ki leži okoli 50 kilometrov južno od Kartuma. V Kartumu se je danes zvedelo, da je okoli 100.000 družin ostalo brez strehe, 100 izmed 220 ogroženih vasi pa je popolnoma uničenih. Sudanski predsednik Nimeiri je včeraj zaprosil za takojšnjo pomoč veleposlanike tujih držav, ki so akreditirani v Kartumu. Generalnega sekretarja OZN Kurta Wald-heima je prav tako ’ zaprosil za pomoč za ogroženo območje, kjer so pravkar delno končali obiranje bombaža, ki je glavni vir dohodka Sudancev. Egiptovska vlada je sklenila, da bo na ogroženo območje Sudana poslala štiri reševalne ekipe, pet zdravnikov, zdravila, več ton hrane in 5000 odej. Katarska časopisna agencija QNA, ki se sklicuje na sporočilo rijadskega radia, navaja, da je saudski kralj Kaled Bin Abdel Azis danes odobril 2 milijona dolarjev za takojšnjo pomoč Sudanu. Vizumi skozi drobno rešeto State Department pooblaščen preverjati politično prepričanje WASHINGTON, 27. julija (AF) — Ameriški senat je sinoči izglasoval zakonski amandma, ki ponovno pooblašča State Department, da lahko odtegne tujim državljanom vizume za vstop v ZDA, če pripadajo določenim političnim organizacijam. S tem je razveljavljen lanski sklep kongresa, da pripadnost političnim organizacijam, vštevši komunistično partijo, ne more biti merilo za izdajanje vstopnih vizumov. Predlagatelj izglasovanega amandmaja senator Henry Jackson je zahteval, da naj v prihodnje izdajajo dovoljenja članom tujih komunističnih partij in drugih organizacij za vstop v ZDA šele po »temeljiti preučitvi«. Najvplivnejši nasprotnik tega Jacksonovega pred'/Iga je bil nekdanji predsedniški kandidat senator George McGovem. Opozoril je na to, da bo omejevanje pravice do vstopa komunistov in drugih političnih osebnosti v . ZDA »ustvarilo vtis, da se ZDA boje izpostavljati svoje državljane vplivu političnih idej, ki so drugačne od njihovih«. Ta McGovemov argument pa ni našel podore in tako je senat s 50 proti 42 glasovom znova, po presledku enega samega leta, uveljavil zakonski akt, ki izdajanje ameriškega vizuma pogoino veže na politično prepričanje. Kitajski minister v Iranu TEHERAN, 27. julija (AFP) — Kitajski minister za naftno in kemično industrijo Seng Cen-ming, je danes prispel v Teheran, spremljajo pa ga izvedenci. Delegacija bo obiskala naftne in plinske naprave, na jugozahodu Irana. Opazovalci v Teheranu napovedujejo, da bo 28. in 29. avgusta Tran obiskal tudi kitajski voditelj Hua Kuo-feng. Domača četa V Bejrutu na položaje med sprta tabora postavili libanonske policiste BEJRUT, 27. julija (Tanjug) — Po petih dneh spopadov med sirskimi vojaki in skrajno desnico je danes na bejrutskih ulicah zavladalo negotovo zatišje, ki so ga izkoristili, da bi razporedili simbolični kontingent libanonske policije med nasprotujoča si tabora. Vendar pa večina Libanoncev še vedno ne verjame, da je spopadov konec, zato so vrste za vizum pred tujimi veleposlaništvi ali za vozovnice pred okenci letalskih in ladijskih družb čedalje daljše. Ce ne upoštevamo nekaterih osamljenih eksplozij in dejavnosti ostrostrelcev, je sicer res mogoče reči, da je na bejrutskih ulicah danes zatišje. V minulih petih dneh pa je med srditimi spopadi med sirskim in desničarskim topništvom izgubilo življenje vsaj 50 ljudi, več kot sto pa je ranjenih. Simbolični kontingent kakih 100 policistov je danes zasedel položaje med sirskimi »belimi čeladami« in skrajno desnico v starem trgovskem mestnem središču in v okolici pristanišča, pričakujejo pa, da bodo policiste poslali tudi v predmestje Hadat, ki je bilo te dni močno razdejano. Nekaj optimizma je prinesla današnja uradna vest o sklepu predsednika republike Sarkisa, da bo simbolični kontingent libanonske redne armade, ki se še vedno obnavlja, poslal' na jug, kjer naj bi poskrbel za red in mir v območjih, ki jih je Izraelska armada junija prepustila svojim desničarskim zaveznikom. OGEEDAEO — Naj uganem ... meso? ... sladkor? ... stanarina? ... moka? ... bencin? ... komunalni prispevek? ... D. PETRIČ1Č, Večernje novosti Ameriška pipa v Kvlrlnalu RIM, 27. jul. — Novi italijanski predsednik, 81-Iefc-ni socialist Sandro Ferti-ni, je fotografom poziral pred italijansko zastavo s pipo, ki mu jo je podarila Lilijan Carter, mati ameriškega predsednika, ko se je pred tednom dni mudila na obisku v Rimu. Predsednik je reporterje posebej prosil, naj ga slikajo s pipo v ustih, češ da je svoji gostji obljudi) fotografijo z njeno pipo. Telefoto: UPI Na sledi za oenilevlml možgani NEW YORK, 27. julija — Ko je Albert Einstein, eden naj večjih znanstvenikov našega časa, leta 1955 umrl v princentonski bolnišnici za anevrizmo, so njegove možgane ohranili, vendar je njegova družina prepovedala zdravnikom dajati kakršnekoli podatke o tem, kje jih preučujejo. Števen Levy, reporter nekega mesečnika iz New Jerseya (Princenton je v tej zvezni državi), je po dplgem iskanju našel možgane v laboratoriju dr. Thomasa Harveya, zdravnika, ki je bil peleg, ko so opravili avtopsijo. Rezultate 23-letnega preučevanja znanstvenikovih možganov bodo menda objavili prihodnje leto. Na fotografiji: Albert Einstein leto pred smrtjo. Telefoto: UPI Moister poklica - It '"''l EL MIRAGE, 27. julija — Prizor je s snemanja filma o življenju slavne kaskaderke Kitty 0’Neil. Za volanom sedi njen mož. Pri hitrosti 240 kilometrov na uro se je zaletel v telegrafski drog, zaradi česar se je avto osemkrat prevalil, se povsem razbil in zgorel. Kaskader jo je odnesel brez najmanjše praske. Telefoto: UPI - Pri operaclll siamskih dvolčic 40 specialistov DALLAS, 27. julija (AP) — V dallaškem otroškem kliničnem centru so zdravniki danes z operacijo ločili siamski dvojčici, ki sta bili strani komaj tri tedne. Običajno siamske dvojčke ločijo šele po dopolnjenem letu starosti. Dallaški dvojčici pa sta nenadoma zboleli na skupnih dihalnih organih, zato so bili zdravniki prisiljeni posredovati, čeprav se lahko zgodi, da bo operacijo preživel le 6n otrok Kljub temu, da je pri operaciji sodelovalo 40 specialistov, je usoda dvojčic negotova. Pravijo namreč, da je ena izmed deklic v »kri-tičnnem«, druga pa v »zelo kritičnem« stanju. Proti tokovom in valovom »Jadranski delfin«, maratonski plavalec Veljko Rogošič v Portorožu PORTOROŽ, 27. Julija — »Glej ga, mama, kako hitro dviguje roke,« je vzklikal eden izmed več kot tisočglave množice ploskajočih Portorožanov In tujih gostov, ki so danes ob 12.20 sprejeli in navdušeno ploskajoč pozdravili jadranskega junaka Veljka Rogošiča. Fred dnevi je skočil v mor. je ▼ Raocu in potem plaval vsa do Portala. Nekaj več kot 216 kilometrov so namerili, od tega je bilo. vsaj tako je dejal na cilju skorajda nič utrujeni velikan Veljko, nekaj presneto težkih kilometrov. Točneje: od devet etap so bile tri selo hude. saj se je ves čas bočil z nasprotnim tokom, pa Se z vetrom in visokimi valovi. Na pomota v Portorožu Je Rogošiča v imenu prran-ke skupščine pozdravil in mu predal darilo — grb Pirana predsednik zbora krajevnih skupnosti Ivan Doetec. Veljko Ro-gošič je zadnje metre plaval v njemu gmftinon slogu, v delfinu. in ko je stopil na obalo. mu tudi pod brke ponuje. ni mikrofon ni bdi odveč: »Spoštovani gostje, prijatelji! Preplaval sem devet etap. 216 km in kar osem dni sem imeti slabo vreme, le danes, za konec sem imel lepo. zato sem lahko plaval približno 4 km In 400 m na uro. Mislim, da Je to kar dober čas. Tako sem dostojno počastil 22. julij, dan vstaje slovenskega ljudstva in 27. julij, dan vstaje hrvaškega ljudstva. Se posebej pa sera vesel, da sem počastil 35-Ietni-oo priključitve Istre k Jugoslaviji* Veljko Rogošič te bil kaj hitro pripravljen na patruljnem čolnu koprske milice sprejeti novinarje in kar težko je bilo verjeti, da si je že po nekaj trenutkih povsem opomogel in celo šalil ter koval načrte. »Tu doli, v sosednjem čolnu me čaka žena, preobleči se bom moral, potem pa grem nekaj pojest«, je dejal. Veljko, ki je po etapah preplaval tudi Donavo od izvira do izliva, hoče še letos preplavati Rokavski preliv v obe smeri, v septembru pa še od Jugoslavije do Italije. Na vprašanje, kaj meni o italijanskem maratoncu Gian-petru Donaggiu. je odgovoril, da ga sicer ceni, da pa on plava brez obleke in plavuti. »Pa tudi slab čas je dosegel.« je dejal, »čea 50 ur, jaz pa, tako računam, bom potreboval manj kot 40 ure. Za konec smo mu zastavili Se vprašanje o kopanju. »Kopanje? Kaj je to? Da, gremo na plažo, ženo pustim na plaži, jaz pa grem za kakšnih pet do šest tir plavat. Kopanja kot hopantfa sploh no poznam.« Pri sedanjem podvigu mu Je pomagalo več podjetij; maratonsko plavanje ni poceni. Šušljali so celo, da prvo skorajda ne bi priplaval v Portorož, ker Portorožani niso bili pripravljeni plačati 60.000 dinarjev. Tudi v Ankaranu niso bili pripravljeni plačati, zato pa Je sklenil etapo v Portorožu. JOŽE JERMAN Dvojec finalist Koprska posadka s krmarjem uspešna na SP — Dobri izidi tudi drugih BEOGRAD, 27. julija — Drugi tekmovalni dan na 12. svetovnem prvenstvu mladincev v veslanju je potekal v znamenju repesažev, potem ko so se mladinke in mladinci, Id jim je spodletelo, pomerili vnovič. V ženski konkurenci, kjer Jugoslavija nima zastopnic, se bodo v sobotnem polfinalu v dvojnem dvojcu pomerile mladinke v dveh skuDinah. V prvi bodo Avstrija, Italija, ZDA, ZRN. SZ in Danska, v drugi pa Finska, Nizozemska, Francija, Belgija, Bolgarija in NDR. Po tri prvouvrščene posadke iz vsake skupine se bodo nato pomerile v nedeljskem finalu. Sicer pa so se po repesažu v zaključni ded tekmovanja uvrstile mladinke naslednjih posadk: v četvercu s krmarjem NDR, ZRN, Bolgarija, CSSR, Kanada in SZ; v dvojcu brez krmarja NDR, ZRN, SZ. CSSR, Nizozemska in Bolgarija; v enojcu ZRN, NDR, Poljska, ZRN in Francija; v osmercu pa so se brez kvalifikacij (premajhno število prijavljenih) uvrstile v finale reprezentance Poljske. ZDA, Kanade, ZRN, SZ to NDR. Medtem ko as v konkurenci mladincev že prvi dan tekmovanja uvrstile v polfinale tudi tri naše posadke — Kat-ušin to Gr-dovič v dvojnem dvojcu, posadka dvojnega četverca brez krmarja Crvene zvezde (Mišljenovič, Arezina, Stojanovič in Tosič) ter četverca brez krmarja (Karlovič, Srdoč. Fodnar in Perič) — se je tokrat v repesažu za uvrstitev na. prej potegovalo še pet posadk — enojec, dvojec brez krmarja, dvojec s krmarjem, četverec s krmarjem in osmerec. Prva sta uspela Betlehem in Markotič v dvojcu brez krmarja, ki sta bila v svoji skupini druga, za Brazilijo. Razen teh dveh posadk bodo v polfinalu nastopile še SZ, Švica, Poljska, Irska, NDR to Španija. Tudi ponovljen poskus četverna s krmarjem je bil uspešen, saj so si s 3. mestom za Francijo in CSSR zagotovili vstop v nadaljnje tekmovanje. V dvojnem dvojcu, naši so se uvrstili že včeraj, bodo po repesažu v polfinalu nastopili še: Bolgarija, Švedska, NDR, SZ, Norveška, Nizozemska, Avstrija in Argentina. Prvi trije skif isti iz treh kvalifikacijskih skupin so se uvrstili ▼ polfinale, med njimi v I. skupini za enojcema Avstrije 5:47,16 in Kanade 5:54,76 tudi Jugoslovan Nikola Stefanovič (6:03.48). Polfinalisti so še skif isti Čila, ZRN in Švedske ter Španije, Švice in Japonske. Edina slovenska posadka v jugoslovanski ekipi, dvojec s krmarjem koprskega Nautilusa Smrdelj — Prodan s krmarjem Majerjem Je dosegla izjemen uspeh, saj se je v drugi skupini za ekipo ZRN 5:53,91 uvrstila v finale. Naš čoln Je dosegel čas 5:56,10 in je premagal Grčijo 6:09,08 in CSSR 6:09,27. Vrstni red v I. skupini je bil takle: 1. ZRN 5:54,12, 2. Poljska 5:55.46, 3. ZDA 5:57.96, 4. Anglija 6:10,51 in 5. Kanada 6:15,87; v finale sta se iz te skupine uvrstili ZRN in Poljska. Med četverci brez krmarja so polfinalisti še: Anglija, ZDA in Francija, v dvojnem četvercu pa Švica, CSSR in ZDA. V finale se je danes uvrstil tudi naš osmerec, ki je bil 4. za SZ, Španijo in Anglijo ter pred Francijo in Grčijo. Ropret in ekipa Save Zadnjo etapo mednarodne kolesarske dirke AVNOJ je dobil Kranjčan Drago Frelih — Udoviču vsi gorski cilji BIHAČ, 27. julija — Bojan Ropret in ekipa kranjske Save sta zmagovalca pete Jubilejne dirke »AVNOJ«. Zadnjo etapo od Bos. Petrovca prek Drvarja do Bihača Je dobil Kranjčan Frelih pred Rogovcem Zanoškarjem. Skupni zmagovalec Ropret Je bil sicer 15., vendar je bila njegova prednost za vse tekmece prevelika. Zadnja etapa 165 km dolge dirke še potekala po hribovitem de. hi BiH. tako da so imeli kolesar-dva gorska cilja. Na prvem je najool Si Kranjčan Udovič, ki Je s 30 točkami tudi zmagal na gorskih cilju. Na drugem je bil najboljši Krta; ec Sen Crun-kang. ki je v skupni razvrstitvi v tej konkurenci osvojil drugo mesto. Tretji je bil zmagovalec dirke Ropret. Zadnjo etapo je doba veteran In kapetan Save Drago Frelih, ki je tako potrdil popolno premoč kolesarjev Save, ki so doslej zmagali na vseh petih dirkah. Zmagovalca zadnje etape je odločal ftpr-.nt. v katerem je imel Frelih ra več moči. Glavna skupina, v kateri je bila večina kolesarjev pa je skozi cilj prevozila S2 sekund nanje. REZULTATI — S. etapa: 1. Frelih ' Sava i 156.30. 3. ZanoSkar 4Rog> 10 srk. zaostanka. 3. Do-ranič (Partizan) — 15, 4. Bobov, čan (Metaliacomsnerce), 5. 2aubi (Rog). 6. Vu Cin Jin. 7. Ca min (Obe Kit). S. Bolka (Rog). 9. ZrtmSek (Novoteks), 10. Horvat (Astra). 11. Terglav (Branik), 16. Ropret (Save), vsi 3:57.0g. Končni mini red posamezni-kOT: 1. Ropret 11:42.35. 2. Udovič (oba Sava) 5.44 mi m it zaostanka. 3. Bulič •S.porer) — 7.06. 4. Cuderman (Sava) — 7.18. 5. Matič (Bg) — 7.17. 6. ZanoSkar (Rog) — 7.19. 7. Arsovski (Skopi«) — 7TI. 8. Bobovčan (Met) — 7.34, 9. Polončič (Rog) — 7,42. 10. Do-stanič (Bg) — 7,54.......11. Hor- vat (Astra). 12. Bolha (Rog). 18. Omerovič (Novoteks); ekipno: 1. Sava 35:20,40, 2. Rog 35:29,24, 3. Marušič najhitrejši TRST — Klavdij Marušič, član slovenskega kolesarskega kluba iz Trsta, je zmagovalec nedeljske mednarodn ekolesarske dirke na kronomeetr za »2. trofejo Lorenzi — Močilnik«, ki jo je priredil KK Adria to je potekala na progi Bazovica — Opčine — Bazovica (14.300 km). Dirke se Je udeležilo tudi 6 kolesarjev KK Kokrica iz Kranja, med temi pa Je bil najboljši Lojze Dežman, ki se je uvrstil na 14. mesto. Vrstni red: 1. Marušič (Adria), ki Je prevodi progo v 21,3 min., s povprečno hitrostjo 40,753 km na uro, 2. Jurada (Cremcaffe, Trst) 21,6, 3. Zerial (ACT Trst) 21,8... 6. FVsrluga (Adria) 21.52. 14. L. Dežman (Kokrica) 22.13, 21. Macarol (Adria) 22,33. 23. Pie. stenjak (Kokrica) 22,40. 34. Borrnn-no (Adria) 22.42 27. Poropat (Adria) 22.53. 29. Hafner (Kokrica) 23 03. 32. B. Dežman (Sava) 23.14. 34. Dolinšek (Kokrica) 24.44 itd. I. FUKLANIC Kitajska 35:32.41. 4. Astra 35:34,2*, 5. Novoteks 35:35,42. R. V. I ATLETIKA Dobri izidi BEOGRAD — Na dveh velikih at-letskih tekmovanjih so bili do.se-ženi štirje odlični rezultati. V Rimu je na italijanskem prvenstvu Mesmea preteke* 200 m v 20.35, kar je najboljši letošnji rezultat v Evropi. V skoku v višino se je izkazala italijanska rekorderka Simeoni, ki je preskočila 1.95 m. V moški konkurenci je v skoku v višino zmagal Bergamo z 2.24 m. kar Je nov italijanski rekord. V Malmdju Je Anglež Steve Ovett zmagal na 1500 m s Časom 3:37,56. S tem rezultatom je izpolnil normo za EP v Pragi (3:40,6). Drugi v tej disciplini je bil Američan Scott 3:41,35. Tek po ulicah Kamnika KAMNIK — Občinska konferenca ZSMS, v sodelovanju s SK Kamnik, organizira v soboto, 29. t. m., ob 18. uri tekmovanje »Tek po ulicah Kamnika«, to sioer v počastitev občinskega praznika in 10. kongresa ZSMS. K udeležbi so povabili vsa športna društva to klube iz kamniške in domžalske občine. pričakujejo pa tudi nastop tekačev iz drugih atletskih klubov. Tudi tokrat bo nastopil Franc Novak. ki se je v dresu Olimpije izkazal na zveznih in republiških tekmovanjih, štirikrat pa je zmagal na kamniškem Teku. Imenitna nogometna predstava Za Bežigradom je Olimpija premagala Olimpia-kos iz Pireja LJUBLJANA, 26. Julija — Ko-maj nekaj nad 20C0 gledalcev je privabilo na bežigrajski štadion gostovanje odličnega grškega kluba Olimpiakos. A vendar tistim, ki so prišli, ni bilo žal: videli so gladko zmago Olimpije z 2:0 (1:0) in tudi dokaj dobro igro obeh moštev. Olimpija : Olimpiakos 2:0 (1:0) Stadion za Bežigradom, gledalcev 2500, sodnik Šoštarič (Maribor). STRELEC: 1:0 — Ameršek (34), 2:0 — Ameršek (90). OLIMPIJA: Djurid, Tomič, Iskra, Balevski (Vujnovič), Perduv, R. Voljč, Ameršek. La-lovič, Calasan (J. Voljč), Elsner, Rožič. OLIMPIAKOS: Kelesides (Ko-kolakis), Sinetopulos. Tedori-dis, Karsavakis, Kanelos, Kira-stas, Lemonis, Persias, Krmiko-pulos, Diamankopulos, Karavi-tis. KOŠARKA" Kanada premagala SFRJ SOFUA — Na mendarodnem turnirju košarkaric za pokal »Diane« je Kanada premagala Jugoslavijo z 72:36 (35:27), CSSR Bolgarijo (B) z 88:60, Bolgarija (A) pa Poljsko z 80:67. Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sodelavec Alojz Grm konstruktor v TOZD Stavbno mizarstvo Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 28. julija 1978, ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Polju Ohranili ga bomo v lepem spominu HOJA — Predelava lesa Ljubljana Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec in predstojnik Janez Velepec ravnatelj Poklicne kovinarske ln usnjarsko-galanterijske šole Domžale Od njega se bomo poslovili v soboto, 29. julija 1978, ob 17. uri izpred hiše žalosti v Dobu Delovna skupnost Poklicne šole OOZK Poklicne šole OO sindikata Poklicne šole Mladinke SFRJ tretje Končan ekipni del namiznoteniškega prvenstva Evrope BARCELONA — Uvodni del 31. namiznoteniškega EP za mladino se je končal z zmagoslavjem SZ, ki je osvojila ekipno zlato tako pri mladincih, kot pri mladinkah. Oba zaključna spopada sta bila sovjetsko — švedska, kar pomeni majhno presenečenje, ker so le redki pričakovali, da bo SZ pri mladincih ubranila naslov in se bodo severnjakinje pri mladinkah uvrstile pod sam vrh. Jugoslovanske mladinke so osvojile bronasto kolajno in tretje mesto, kar je zelo lep uspeh, medtem ko so bili mladinci v končni razvrstitvi deveti. Po prostem dnevu bodo tekmovanja nadaljevali z igrami v posarfiičnih disciplinah in igrah dvojic. Pri mladincih je SZ v finalu ugnala Švedsko s 5:2, pred tem pa ao Švedi premagali Romune in SZ CSSR. Slednji je bil največji tekmec za osvojitve zlata ter se je moral zadovoljiti z bronom. Jugoslavija je v zadnjih dveh dvobojih po maratonskih bojih premagala najprej Francijo in nato še Madžarsko s 5:4 ter si pribo, rila deveto mesto. V obeh dvobojih so za barve Jugoslavije igrali Frank, Kovač In Urh. Prva dva sta dosegla po dve zmagi in en poraz, Urh pa je obe odločilni partiji za Jugoslavijo igral pri stanju 4:4 in obakrat zmagal. Končni vrstni red prvih desetih ekip med 25 nastopajočimi: 1. SZ, 2. Švedska, 3. CSSR, 4. Romunija, 5. ZRN, 6. Avstrija, 7. Anglija, 8. Poljska, 9. Jugoslavija, 10. Madžarska. Za mladinke Jugoslavije je bil spodrsljaj z Romunijo v predsku-pini polfinala bolj usoden, kot pa je kazalo na začetku. Ce bi bile prve v prvi polfinalni skupini bi imele za nasprotnika v zaključnih igrah najprej Švedsko in šele nato v primeru zmage, seveda SZ. Tako so naletele na zelo močno ekipo SZ že pred zaključnim sre. Čanjem ter izgubile z 1:3. Izidi — Jugoslavija : SZ 1:3 (Perkučin — Popova 2:1, Pavlov — An ton jan 0:2, Perkučin — Pavlov : Popova — Antonjan 0:2, Pavlov — Popova 0:2). V boju za tretje mesto se je Jugoslavija nato oddolžila Romuniji za poraz v polfinalu s 3:2, vendar je bila naša vrsta na robu poraza. Pri stanju 2:2 je Romunka Paun imela s Perkučinovo 1:1 in vodstvo 10:2 ter 17:13 v tretjem nizu. Perkučin o va je z izredno zbranostjo v odločilnih trenutkih rešila dvoboj z 2:1 ter s tem ostala edina neporažena igral, ka po ekipnem delu tekmovanja. Izidi — Jugoslavija : Romunija 3:2 (Perkučin — Paun 2:0, Pavlov — Ferenci 0:2. Perkučin — Pavlov : Ferenci — Paun 1:2, Pavlov — Ferenci 2:0, Perkučin — Paun 2:1). Končni vrstni rod pri mladinkah ekipno: 1. SZ, 2. Švedska, 3. Jugoslavija, 4. Romunija, 5. Nizozemska. 6. CSSR, 7. Madžarska, 8. ZRN, 9. Anglija, 10. Francija. D. N. Breznik dvakrat finalist KRANJ — Teniški klub Triglav Je v počastitev občinskega praznika priredil tradicionalni mladinski turnir, na katerem se je Maribor, čan Breznik uvrstil v finale tako v kategoriji do 18. kot tudi do 16. leta. Izidi, do 18. leta, četrtfinale — širola (Opa) : Svegar (Kar) 6:0, 6:1, Frandolič : Miloševič (oba Ol) 6:4, 6:4, Male (Br) : Gorenc (TT) 7j6, 6:2, Breznik (Br) : Rupert (Ol) 6:3, 6:2, polfinale — Sirola : Frandolič 6:3, 6:3, Breznik : Bale 6:0, 7:5, finale — Breznik : Strela 6:0. 7:5; do 16. leta, četrtfinale — Male : Pisk čenih držav — Tri plenarne seje — Vsebinska in zelo kritična razprava OD NAŠIH POSEBNIH POROČEVALČEV BEOGRAD, n. julija — Konferenca rnnanjih ministrov neuvrščenih držav Je danes še Intenzivneje nadaljevala delo, saj Je na treh plenarnih sejah — zadnja se Je začela ob devetih zvečer — v splošni razpravi govorilo kakih trideset ministrov. Dobršen kos dela sta opravila tudi politični in ekonomski odbor, ki obravnavata osnutek deklaracije in akcijski program. Danes je splošni razpravi predsedoval ganski zunanji minister Felli, ki je dal najprej besedo generalnemu sekretarju UNCTAD Gamaniju Corei. Za njim je na treh zasedanjih nastopila dolga vrsta govornikov. Četudi so posamezni govorniki dajali tem ali onim problemom različne poudarke, so vendarle temeljito obravnavali celotno skalo problemov — od svetovnega položaja do posameznih vprašanj politične in ekonomske narave. Tudi za današnjo razpravo je mogoče • dan ZIS ln zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar se Je ločeno pogovarjal s predstavniki Kenije. Gvineje, Srl Lanke in Ekvatorialne Gvineje, ki sodelujejo na beograjski konferenci. V pogovorih z zunanjimi ministri teh držav so oce-I nili dosedanje rezultate medsebojnega gospodarskega sodelovanja in blagovne menjat e Ocenili so. da obstajajo velike mož nosti za razširitev sodelovanja in za večje sodelo vanje jugoslovanskih orga nizat i j v gospodarstvih teh držav. reči. da Je bila vsebinska ln kritična. Gvajanskl minister je v tehtnem govoru med drugim rekel, da je popuščanje napetosti nezdružljivo z vpUv-mmi območji. Malezijski zunanji minister Tengku Ah mad R:thaudd:n je posebej poudaril položaj na Bližnjem vzhodu. Ciper m severno Afriko kot žgoča vpraša- nja. za katera mora neuvrščeno gibanje najti rešitve. Podprl je vzpostavitev cone miru v raznih delih sveta, zlasti v jugovzhodni Aziji. To je omenilo tudi več drugih govornikov. V pretehtanem in izbruše-nem govoru je tunizijski zunanji minister Ahmed Fitouri posebno pozornost posvetil čedalje hujši krizi v svetu, zlasti v Afriki. Opozoril je tudi na nevarnosti, ki jih prinaša delno popuščanje napetosti, omejeno samo na nekatera območja sveta. Neuvrščeni svet hoče postati »tretji blok«, ali se povezati z drugimi bloki, je rekel kongoški zunanji minister Theophile Obenga. Malgaški zunanji minister Christian Remi Richard je poudaril načelo, da Afrika pripada Afričanom, panamski zunanji minister Nicolas Gonzalez Revilla pa je podčrtal, da bi se morali neuvrščeni bolj opirati na svoje moči in tesneje sodelovati. »Trdno sem prepričan.« je rekel singapurski zunanji minister Radzaratnam, »da ima neuvrščeno gibanje konstruktivno in častno vlogo v svetovnih zadevah. V preteklosti je stotim milijonov ljudi pod kolonialnim jarmom pomagalo doseči svobodo. To so dosegli v času, ko je imelo gibanje še malo članov. Voditelji tistega časa — Naser. Nehru. Sukamo in predsednik Tito — so velikani tega gibanja.« Zunanji ministri vseh arabskih držav, ki se udeležujejo ministrske konference, so se že včeraj srečali na posebnem sestanku, na katerem so obravnavali celoten kompleks bližnjevzhodne proble- matike. To je bil po lanskem novembru, ko je Sadat obiskal Jeruzalem, prvi politični sestanek vseh arabskih držav. Njegov pomen je tem večji, ker je bil na ravni zunanjih ministrov. Davi so se sestali veleposlaniki arabskih držav, popoldne pa ponovno zunanji ministri, ki so po sestanku izjavili, da so vse arabske države do- segle »globalno soglasje« o izhodiščih za rešitev bližnjevzhodne krize in palestinskega vprašanja. Vzporedno z intezivno splošno razpravo so se danes nadaljevale seje političnega in ekonomskega odbora, ki obravnavata osnutek deklaracije in akcijskega programa ministrske konference. (Več o današnjih prispevkih k razpravi in o odmevih na beograjski sestanek neuvrščenih držav na 4. in 5. strani. O arabskem dogovoru poročamo na zadnji strani.) B020 MASANOVIC BOŽIDAR PAHOR Dražji bencin, nove cene avtomobilov »Super« 7,30 din, navaden bencin 6,90 din — Dizelska goriva dražja za 0,70 din pri litru BEOGRAD, 27. julija (Tanjug) — Na včerajšnji seji zveznega izvršnega sveta so po doseženem soglasju med republikami in avtonomnima pokrajinama določili nove stopnje temeljnega prometnega davka na promet osebnih avtomobilov, bencina in dizelskih goriv. ki se uporabljajo za pogon motorjev in motornih vozil. • Temeljni davek na promet osebnih avtomobilov, katerih tovarniška cena znaša do 70.000 dinarjev, bo znašal 8 odstotkov, za vozila v vrednosti od 70 do 150.000 dinarjev 14 odstotkov, za vozila nad 150.000 dinarjev pa 65 odstotkov. • Temeljni davek na promet 98-oktanskega bencina se bo povečal za 0,30 dinarja pri litru, 86-oktanskega bencina pa 0,20 dinarja pri litru. Temeljni davek na promet dizelskih goriv D-l, D-2 in D-3 se bo zvišal za 0.70 dinarja pri litru. Za toliko, kolikor znaša povečanje temeljnega prometnega davka, se bodo zvišale tudi maloprodajne cene bencina in dizelskih goriv. Nove stopnje temeljnega davka na promet osebnih avtomobilov, bencina in dizelskih goriv bodo veljale od 28. julija 1978. (Na 3. strani objavljamo podrobne razlage novosti, ki jih je včeraj sprejel zvezni izvršni svet v zvezd z uvozom motornih vozil in glede tako imenovanih »čakalnih obresti«, ki bodo odslej obvezne, če bo prodajalec vnaprej sprejel denar.) PRED KONGRESNIM CENTROM »SAVA« — Nekaj ministri so se zbrali na najpomembnejšem letošnjem izmed predstavnikov 85 neuvrščenih držav, katerih zunanji srečanju. Foto: Joco Žnidaršič Spomin pogled na vstajo, v nove dni V BiH in na Hrvaškem so sl ovesno praznovali dan vstaje — Vrsta novih gospodars kih pridobitev v republikah SARAJEVO, ZAGREB, 27. julija (Tanjug) — Danes so v dveh bratskih republikah, v Bosni In Hercegovini ter na Hrvaškem. na moč slovesno praznovali svoj veliki praznik, dan vstaje. Ozračje praznika pa ni bilo le slovesno, temveč tudi delovno: v obeh republikah so na ta dan Izbojevali nekaj pomembnih delovnih zmag. Slovesno je bilo v vsej Bosni in Hercegovini. V več kot 30 mestih in naseljih, ki so povezana z znanimi dogodki iz naše revolucije, so danes potekala tradicionalna ljudska zborovanja, na katerih so ugledni funkcionarji, revolucionarji, družbeni in javni delavci spregovorili o slavnih dneh vstaje in revolucije in o socialistični graditvi. Naj omenimo le nekatera izmed zborovanj. Potekala so na legendami Romaniji, v Drvarju, kjer so pred 37 leti počile prve uporniške puške, v Milič-gaju pri Bosanski Dubici, kjer so stekli dramatični dogodki epopeje na Kozari, v Husinu, od koder je krenila slavna četa husinskih rudarjev, v Duvnu, Donji Trnovi, Šekovičih, Si-povu, na Medanpolju in Ivan-sedlu, itd. Dan vstaje narodov Bosne In Hercegovine in Hrvatske so proslavili s skupno slovesnostjo v Strmici, na kateri so hkrati počastili začetek skupne gradnje odseka Strmica—Lička kaldrma bodoče avtoceste Zagreb—Bi-hač—Split. V register novih gospodarskih objektov BiH so danes vpisali dve novi Sipadovi tovarni: tovarno stilnega rezljanega pohištva v Konjiču in tovarno okovja v šehovici pri Tuzli, nato objekt tovarne glinice v Bihaču z zmogljivostjo 300.000 ton, nakla-dališče rudnika rjavega premoga »Djurdjevik« v Višču pri Zivinicah, valjamo hladno vlečenih trakov v Banjaluki, sodobni prometni vozel na Stupu pri Sarajevu in številne druge objekte. Tudi borci, delovni ljudje, občani in mladina SR Hrva- ške so danes izredno slovesno počastili 27. julij, dan, ko so pred 37 leti streli iz strojnice, ki jih je narodni heroj Milan Zeželj izstrelil na ustaški tovornjak pri Srbu, označili začetek organiziranega boja narodov in narodnosti Hrvaške proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem. Na grobove padlih in umrlih borcev so položili vence I če ne upoštevamo nekaterih osamljenih eksplozij in dejavnosti ostrostrelcev, je sicer res mogoče reči, da je na bejrutskih ulicah danes zatišje. V minulih petih dneh pa je med srditimi spopadi med sirskim in desničarskim topništvom izgubilo življenje vsaj 50 ljudi, več kot sto pa je ranjenih. Simbolični kontingent kakih 100 policistov je danes zasedel položaje med sirskimi »belimi čeladami« in skrajno desnico v starem trgovskem in šopke svežega cvetja, spomin na padle borce, na herojske dni NOB in povojne delovne zmage pa so obudili na ljudskih zborovanjih v uporniških krajih Like, Ba-nije in Korduna, v Moslavini in Slavoniji, Dalmaciji, Istri, Gorskem Kotarju in v hrvaškem Primorju ter v Podravini. V uporniškem Divoselu pod Velebitom je potekala osrednja proslava dneva vstaje v občini Gospič, prebivalci Moslavine pa so se zbrali na velikem zborovanju pred monumentalnim spomenikom revolucije v Pcdgariču. mestnem središču in v okolici pristanišča, pričakujejo pa, da bodo policiste poslali tudi v predmestje Hadat, ki je bilo te dni močno razdejano. Nekaj optimizma je prinesla današnja uradna vest o sklepu predsednika republike Sarkisa, da bo simbolični kontingent libanonske redne armade, ki se še vedno obnavlja, poslal na jug, kjer naj bi poskrbel za red in mir v območjih, ki jih je izraelska armada junija prepustila svojim desničarskim zaveznikom. V Bejrutu na položaje med sprta tabora postavili libanonske policiste BEJRUT, 27. julija (Tanjug) — Po petih dneh spopadov med sirskimi vojaki in skrajno desnico je danes na bejrutskih ulicah zavladalo negotovo zatišje, ki so ga izkoristili, da bi razporedili simbolični kontingent libanonske policije med nasprotujoča si tabora. Vendar pa večina Libanoncev še vedno ne verjame, da je spopadov konec, zato so vrste za vizum pred tujimi veleposlaništvi ali za vozovnice pred okenci letalskih in ladijskih družb čedalje daljše. Solidarni s kmeti Ugodna ocena solidarnostnih akcij in prvih ukrepov širše družbene skupnosti — Koruze je samo še 450 ton I JURIJANA. 27. julija — Razdejanje v Sloveniji, ki ga je povzročilo neurje s točo. je zajelo takšen obseg, da zahteva solidarnost širše družbene skupnosti, so menili na današnji razširjeni seji izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, ko so razpravljali o posledicah neurja ter ukrepih za pomoč prizadetim. Solidarnostna akcija za od. pravo in omilitev posledic, ki jih je povzročilo neurje s točo. je za sedaj dobro stekla. Izkazali so se zlasti občinski štabi, civilna zaščita, krajevne skupnosti. somunaL ne skupnosti in kmetijske organizacije. Podobna ocena ve lja tudi za republiški izvršni svet, ki je sprožil solidarnostno akcijo in že sprejel vrsto ukrepov za zmanjšanje posledic neurja. Tako je sprejel odlok o prepovedi klanja do-ločenih vrst živine, zahteval uvoz koruze, ki naj bi bila na razpolago čez 14 dni, zahteval od ZIS zmanjšanje dajatev pri uvozu koruze, za • O posledicah neurij in o ukrepih za ublažitev škode je danes razpravljal tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije. O sklepih, sprejetih na seji, poroča mo na 2. strani. gotovil 29 milijonov dinarjev za regresiranje umetnih gno-il. semen, krme in podobno. Izvršni odbor predsedstva re- »Jadranski delfin« v Portorožu PORTOROŽ. 27. julija — Naš sloviti plavalni maratonec, ».jadranski delfin« Veljko Rogošič. je danes končal pot okrog Istre v počastitev dneva vstaje slovenskega in hrvatskega ljudstva ter obletnice priključitve Istre k Jugoslaviji. Priplaval je v Portorož, kjer so mu številni kopalci In turisti priredili lep sprejem. Rogošič ni kazal nobenih znakov utrujeno, ati in je takoj po prihodu spregovoril tudi o načrtih za prihodnje podvige: plavati namerava iz Jugoslavije v Italijo in čea Rokav »ki preliv v obe »meri. (Več na 15. strani.) Foto: Edi Selliaus publiske konference SZDL Je zaradi tega v celoti podprl akcijo republiškega izvršnega sveta za ublažitev posledic naravne nesreče ter predlagal, da IS tudi v prihodnje spremlja in ocenjuje izpolnjevanje ukrepov ter po potrebi sprejme še dodatne ukrepe. Za zdaj je na prizadetih • območjih dovolj umetnih gno. jil, semen in kmetijskih strojev, vendar marsikje zaradi razmočene zemlje vse io včeraj še niso začeli orati uničenih polj. Po zadnjih ocenah bo treba v Sloveniji preorati okrog 10.000 hektarov. Treba pa bo pohiteti, kajti časa za setev strniščnih posevkov ni veliko. Ocenjujejo, da bodo nastale težave s preskrbo krme. v pomurskih mešalnicah je le še okoli 450 ton koruze. Primanjkovalo bo tudi sena, zaradi česar so podprli stališče IS, da bi organizirali akcijo ta koš. njo opuščenih pašnikov in travnikov. Razen tega izvršni odbor podpira organiziranje raznih drugih delovnih akcij v zvezi s pripravo zemljišča in setvijo, če je to potrebno. Prizadetim pa bi lahko pomagali tudi kmetje, ki jih letos niso prizadele elementarne nesreče. To akcijo naj bi prevzela zadružna zveza Slovenije. Zavarovalnice bi veliko pomagale s hitrimi izplačili akontacij in dolgoročnimi posojil, banke z odložitvijo in podaljšanjem od plačila obveznosti ter ugodnimi posojili, občine z davčnimi olajšavami in podobno. Glede na to, da so se nekatere delovne organizacije že odločile za pomoč v obliki enodnevnega zaslužka, so na izvršnem odboru predsedstva republiške konference podprli takšno obliko pomoči, vendar so predlagali, da naj bi za zdaj počakali s slovensko solidarnostno akcijo v obliki enodnevnega zaslužka. O tem, naj bi se odločili v leseni, ko bo znana končna škoda ter učinkovitost sedanjih solidarnostnih akcij. (Več o položaju v Pomur. ju in na območju Maribora na 2. strani.) RAJKO OCEPEK JUTE3 V SOBOTNI PRILOGI Bogdan Pogačnik Utrinki z beograjske konference * Alenka Leskovic Odpisani pri šestnajstih? * Bojan Stih Smrt v Dundeeju * Jože Šircelj Habub ni pridivjal * Dragiša Boškovič Jetniki politične misli * Avgust Pudgar Udar po volilni farsi Avgusta pogajanja o vrnitvi Kitajska sklenila umakniti ladji izpred vietnamskih pristanišč HANOI, 27. julija — Kot poroča agencija France Pre-sse, sklicujoč se na uradne kroge v Hanoiu, sta Vietnam in Kitajska sklenila 8. avgusta znova začeti s pogajanji o problemih v zvezi s prebivalci kitajskega rodu, ki živi. jo v Vietnamu. Kitajska je sklenila umakniti svoji ladji, ki sta že od srede junija zasidrani blizu Haiphonga in Hošiminha. S tema ladjama naj bi se odpeljalo 1400 Kitajcev, ki ži. ve v Vietnamu in bi se radi vrnili na Kitajsko. Vendar je med tem med pogajanji prišlo do spora, tako sta ladji ostali zasidrani blizu vietnamske obale. Španski zakon proti terorizmu Po osnutku naj bi sodili vsem članom oboroženih skupin MADRID, 27. julija — Zahodne časopisne agencije poročajo, da je predstavniški dom španskega parlamenta danes odobril osnutek zakona o boju proti terorizmu, ki ga je 19. aprila letos sprejel tudi ministrski svet, prihodnji teden pa ga bo obravnaval senat. Osnutek zakona predvideva, da bodo sodili vsem »članom organiziranih ali oboroženih skupin«, ki bi sodelovali v umorih, hujših ropih ali napadih, pa tudi tistim, ki imajo brez dovoljenja pri sebi orožje, strelivo ali razstrelivo. Preprečili najhujše Požar v velenjskem premogovniku terjal tri žrtve in veliko škodo — Uspešna, hitra akcija — Izgubljene tone LJUBLJANA. 27. julija — O včerajšnji nesreči v velenjskem premogovniku, ki je zahtevala življenja treh rudarjev, so danes govorili tudi na seji republiškega sveta. Zakaj je prišlo do požara, sicer še ni jasno — posebne ekipe strokovnjakov prav zdaj raziskujejo, kaj je povzročilo nesrečo — zato je zdaj o tem še preuranjeno govoriti, vsekakor pa velja pohvaliti velenjske rudarje, da so takoj organizirali reševalno akcijo in da jim je uspelo požar omejiti, so poudarili člani republiškega iz- vršnega sveta. Prve ocene govorijo o veliki gospodarski škodi: okoli 100 milijonov dinarjev. Uničene so vse transportne naprave. Hitro bo treba uvoziti potrebno elektroopremo (republiški izvršni svet je danes že predlagal ustreznim službami, naj pohitijo z dovoljenji za uvoz), da bi začeli čimprej s popravilom. Zaradi nesreče namreč v dveh jamah ne bodo mogli kopati premoga, kar pomeni, da bo proizvodnja vsak dan manjša za 40 odstotkov (8 tisoč ton) in da skoraj tisoč rudarjev ne bo imelo dela. Vendar pa zaradi tega proizvodnja električne energije v šo-štanjski toplotni elektrarni ne bo zmanjšana, kajti v skladišču pri elektrarni je dovolj premoga. (Več o nesreči na 14. strani.) J02E PETROVČIČ Nashua 1220-S FOTOKOPIRNI STROJ ' ■ ■ • eden izmed najproduktivnejših v svetu- • kopira na navadnem papirju • formati kopij: najmanjši A-5, največjlB-4 -- mladinska knjiga Prva »cela« Korčnoju? BAGUIO, 27. jul. — Po štirih remijih je v peti partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo Korčnoj kot beli bržčas pred prvo zmago. Partijo sta tekmeca namreč prekinila v 42. potezi, strokovnjaki pa so mnenja, da bo celo točko skoraj gotovo osvojil izzivalec Ki rčnoj, ki bi tako povedel z 1:0. (Več na 15. strani.) Ognjemet, potem zadrega PULJ, 27. jul. — Sreda zvečer. 2arometi v puljski areni pogasnejo, pod nebo prhnejo rakete In se razpršijo v stotine belih, rdečih, zelenih lučic. 2ačel se je 25. festival jugoslovanskega igranega filma. Potem se petindvajseti festiv al zares začne — in kritik je že v zadregi.. (Poročilo naše poročevalke o začetku puljskega festivala objavljamo na 7. strani.) Nočno reševanje uspelo MAČE PRI PREDDVORU. 27. julija — Davi ob 0.30 so gorski reševalci prinesli v dolino 60-letno planinko, ki se je včeraj popoldne ponesrečila, ko se je vračala s Storžiča. Bila pa ni sama: spremljala jo je mati — stara 81 let! In mati je hčeri pomagala, kolikor je mogla, nato pa odhitela po pomoč. (Poročilo našega sodelavca, ki je bil navzoč pri reševanju, objavljamo na 14. strani.) Neskladje med samoupravo in statistiko LJUBLJANA, 27. julija — Organizacije združenega dela morajo predložiti službi družbenega knjigovodstva polletne periodične obračune, preglede sadov dela polletnega poslovanja. Pred tem pa morajo delavci v temeljni organizaciji obravnavati in oce- njevati rezultate svojega dela in poslovanja ter se odločati o začasni delitvi ustvarjenega dohodka. (Več na strani 8.) Notranje hibe bremenijo brila Jata BEOGRAD, 27. julija — Nedavni spor med Jatom in Petrolom je javnost opozoril na nekatera odprta vprašanja v našem letalskem prometu. Na prošnjo beograjske »Politike« je danes podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Srbije Ra-doje Stefanovič osvetlil nekatere vidike tega problema. Med drugim ugotavlja, da je v Jatovem poročilu premalo samoupravnih ocen o lastnih slabostih, medtem ko se nekaterih predlogov in pobud držijo ostanki pojmovanj iz minulih časov. Izvršni svet SR Srbije predlaga tudi pogovor predstavnikov republik in pokrajin o problemih letalskega prometa. (Intervju objavljamo na 2. strani). Vreme danes O Sončno in toplo vre-me se bo nadaljevalo, temperature se bodo že marsikje dvignile čez 30 stopinj Celzija. Tudi za Jadran obetajo jasno, stabilno in pretežno mirno vreme. Na severnem Jadranu so možne občasne pooblačitve. Rahel veter spremenljive smeri bo morje le malo vzvaloval Moč vetra bo od enega do treh boforov, le na od. prtem morju srednjega Jadrana ponekod štiri bo-fore. Pred turistično plimo ZURICH, 27. julija — Poletje je na vrhuncu turistične sezone in ob koncu tega tedna bo »preseljevanje narodov« največje. Tudi v Ziirichu, na Paradnem trgu, je vrvež: turisti poslušajo glasbo in srkajo hladno pivo. (Več o turizmu na 2. in 14. strani.) Telefoto: UPI IlllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUU