290. št. - S. Poštnina pavSallrana. Posamezne številke 1 D. ■>!. v torek, 19. decembra 1922. Uaročnina m kraljevina SHS IMlMpcvno 15 D. Letno m m in»ze»n*ivo: ’ , tUm&tao 30 O. Letno 368 o, «&gia»k ercostolpDa amn vrste «krai SO pare, večkrat po,»u* JUGOSLAUlj Uredništvo: Wo)>ovr. ttllca J/S. T Hc io« atjO- Uprava; . ftiarijin frte 8. T«!«ton 44 Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamke m odgovor. Sklicanje narodne skupščine. ■ PASIC JE HOTEL SKLICATI SKUPŠČINO V SREDO. — VSLED PREKRATKEGA ROKA SE SESTANE SKUPŠČINA ŠELE POZNEJE Beograd, 18. decembra. (Izv.) Danes dopoldne je predsednik Pasic poslal predsedniku skupščine dr. Lukini-fin pismo, v katerem prosi, da skliče v •redo ob 10. uri predpoldne sejo na-ffodae skupščine. Pismu je bil priložen tudi ukaz o imenovanju nove vlade. Predsednik dr. JLukinič je Pašiču pismeno odgovoril, da je rok do srede za sklicanje narodne skupščine prekratek, ker do tega časa ne more sezvati vseh poslancev. Razpustitev nar KRALJ JE ŽE PODPISAL UKAZ Beograd, 18. decembra. (Izv.) Kot Se doznava iz resnih virov, je kralj že ipodpisal ukaz o razpustitvi narodne Skupščine. Ukaz se prečita najbrže dne aa t m. predpoldne na poslednjem se-! •tanku stare narodne skupščine. Beograd, IS. decembra, (Izv.) Da-'«S2nia »Pravda« poroča, da Pašič se ne aamerava razpustiti parlamenta, ker pričakuje, da se muslimani izjavijo za »voj prihod v vlado. Ako muslimani, kakor tudi slovenska kmetska stranka ne bi hotela priti v vlado, mora Pašiče-va volilna vlada uemisijonirati. Temu ■asproti povdarja »Tribuna«, da ta in-lormacija »Pravde« ni točna. Njen do- odne skupščine. ZA RAZPUSTITEV SKUPŠČINE. pisovalec da je v razgovoru z odličnimi radikali dobil utis, da radikalov ne bo dosti vznemirjalo, ako ne pridejo muslimanski desničarji, oziroma slovenski kmetje v vlado, ker so radikali itak prevzeli vso odgovornost na sebe. Muslimanski desničarji nimajo za seboj dosti zislombe in tudi Slovenska kmetska stranka izgublja od dne do dne med rarodom na ugledu. V ostalem pa so slovenski kmetovalci itak odklonili vabilo, da pridejo v vlado in gre torej le še za muslimanske desničarje, ki sc po vsej verjetnosti izjavijo za vstop v vlado. Demokrati pripravljajo boi proti radikalni vladi. Demokratski klub izda proglas na narod. — poslanci ODIDEJO OSEBNO AGITIRAT PROTI RADIKALOM. vzel tudi celo akcijo v roke, v prvi agitacijo med narodom. Izda naj se oglas na narod, v katerem bi se povdarjalo dosedanje delo demokratskega kluba in pojasnilo razloge, zakaj je došlo do razpada koalicije. Ta oklic podpišejo vsi prisotni člani kluba. Na koncu seje je bilo sklenjeno, da morajo vsi prisotni poslanci ostati v Beogradu, kamor naj se pozovejo tudi ostali nenavzočl Da. so demokratski levičarji odločeni, da takoj prično z agitacijo proti radikalom med narodom, dokazuje dejstvo, da so včeraj popoldne odpotovali v Kragujevac Ljuba Davidovič, Radosavljevič, dr. Ribar in dr. Angjelinovič, ki bodo na zborovanjih govorili narodu. JEagieb, IS. decembra. (Izv.) Demokratski klub je imel v soboto predpoldne in popoldne sejo. Na popoldanski seji je referiral dr. Lukinič o svojih fazgovorih na dvoru do onega momenta, ko je bil Pašiču podeljen mandat za sestavo nove vlade. Na popoldanski »eji se je razpravljalo o akciji, katero namerava demokratski klub pričeti proti sedanji čisto radikalni vladi. Sprejet je bil predlog, da se cela akcija prepusti glavnemu izvrševalnemu Odboru stranke, ki naj proučuje, s kafer« strani bi se dal izvršiti najuspešneje napad na obstoječo vlado. Izvršilni odbor bi nato izbral iz sebe 12 čla-aov, fcoiih naloga bi bila, da presodi celo delovanje demokratskega kluba v livši koalicijski vladi Ta odbor bi po* Zmaga opozicije nad radikali v fin. odbora. .VOLITEV PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA FIN. ODBORA. nji (9 po številu) zapustili sejo, dočim Beograd, IS. decembra. (Izv,) Da-**s od polu 17. do polu IS. ure se je VTiDa v parlamentu seja finančnega odbora pod predsedništvora Seviča (ra-«S2sal). Na dnevnem redu je bil izbor predsednika in podpredsednika, ker so radikali zahtevali zase mesto podpredsednika, Opozicija se je odstranila v stranske lokale, da sklepa o tem predlogu Združena opozicija je nato zavrnila predlog radikalov, nakar so sled- je opozicija (18 članov) ostala. Opozicija je nato predložila za prvega podpredsednika člana jugoslovanske stranke, vendar je ta ta predlog odbila. Nato je bil izvoljen za predsednika demokrat dr. Voja Veljkovič, za podpredsednika Juro Stajič (zemljoradnik), Ker so radikali zapustili sejo, Je vodil isto koi najstarejši član, Franic. Razprave o morskih ožinah. RUSKI PROJEKT. — TURŠKI PROTIPREDLOG. Lausanne, IS. decembra. (Izv.) Ru- znamovall že I. 1912 skupno 952 slovenskih zadrug, izmed katerih je bilo leta 1910 nekako 543 hranilnic in posojilnic s 165.000 člani, 56 konsumnih društev s 7000 člani, 274 kmetijskih zadrug s 25.000 člani, 29 obrtnih zadrug s 3000 člani in več produktivnih zadrug najrazličnejših panog. Tudi zadružništvo Je grupirano pri nas po političnih strankah. Daleko naj-jačjo zadružno organizacijo ima »Slov. Leontij. Osveta. L Na bregovih in otokih Iztlša se še ni razvilo zelenje do poletne bujnosti, ko so se približali zadnji dnevi prvega sovjeta v Semipalatinsku. Bilo je to v začetku junija 1918. leta. Od vseh strani se je uporna Sibirija razpršila na posamezne rdeče otoke, ki jim je strah pred smrtjo podaljšal življenje za nekaj tednov. Mlada, normandsko-lovska zemlja, skozi katero se je nedavno pre-riia železna žila civilizacije, se je srdito otresala njenemu ustroju neodgo-varjajočih okovov, ne glede na to, da politično še nikdar ni živela kot samostojen organizem. Krčeviti puls revolu. cije se je pretakal po jeklenih tračnicah in žicah do Daljnega vzhoda in je vzbujal viharje, ki v pragozdih niso vršali tako pravilno In izrazito, ker jih ni opazovalo toliko oči, kakor na za-padu, ki so pa bili za posameznike bolj usodepolni, ker so bili manj vezani in zato bolj divjaški. Naenkrat, ko se je najmanj pričakovalo, je prišel Semipalatins z oblastjo v položaj takega političnega otoka, ki ga je od vseh strani obdelovalo razjarjeno morje bele vstaje. Gostobesed- industrijske izdelke (bombaževine) ter pošiljala tja svoje zemeljske pridelke. — Cehoslovaška je iskala v Trstu južne in levantinske pridelke (tobak, bombaž, vino, suho sadje, kavo, sočivje), izvozila pa 6708 vagonov: sladkorja, lesa, železnih izdelkov, stekla, porcelana, papirja, piva, strojev in slada. Ali so torej res, kakor jako samozavestno naglaša commendatore dr. Moscheni, dosegli že polovico predvojnega prometa, potem treba priznati, da je to že jako lep uspeh, ki more pomiriti tudi čmogledce o bodočnosti Trsta. Dr. Moscheni je naglašal s posebnim zadovoljstvom, da zavzema Jugoslavija tako odlično mesto. Verujemo. Vemo tudi, da bi bil promet lahko še veliko večji, da ne kaže Trst vobče tako neprijazno lice vsemu, kar je slovensko, kajti resnica je, da se veliko naročil ni izvršilo ravno vsled napetih razmer med obema državama oziroma njunega prebivalstva. Od bodočega ravnanja Italije z jugoslovanskim narodom je zavlsno, kakšne bodo trgovske razmere s Trstom. Mussolini je postal že precej hladen računar, ki dobro ve, da fašistovsko navdušenje stane Italijo silno veliko, na zunanje države pa vpliva naravnost uničujoče. Zato je verjetno, da se bo začel laskati, dobrikati, obljubljati. Ali zaupati nikar! Naj v dejanjih dokaže, kar je že doslej cb’jubil in zatrjeval. Jugoslovani v Italiji, ako bodo zadovoljni s svojo usodo, bodo mogli postati dober posrednik Italije z vzhodom, pred vsem z Balkanom. Nezadovoljni Jugoslovani v Italiji pa naravnost zapro Italiii vrata na Balkan. To naj si gospod Mussolini zapomni. A. G. ljudska stranka«, kateri na čelu stoji Zadružna Zveza« v Ljubljani. Koncem L 1921 je bilo včlanjenih pri »Zadružni zvezi«: kreditnih zadrug 262, nabavnih in konsumnih zadrug 78, mlekarskih 24, kmetijsko strojnih 24, živinorejskih 37, elektro-strojnih 10, stavbenih 7, obrtnih 19, raznih drugih 19. Skupno 480 zadrug. Pripomniti je pa, da je tu odštetih 148 njenih članic iz Primorske (119) in Koroške (29), ki sta pripadli Italiji, odnosno Avstriji. Denarni promet »Zadružne Zveze« je znašal 1. 192t skupno 4.'0,165.843 Din, vloge 67,539.977 Din, krediti 28,652.2-! Din, čisti dobR.ok l.kc.: l Din, jezc-.vni fond pa 86.653 Pin. Roko v roki z »Zadružno zvezo« deluje »Gospodarska zveza«, največja in najvažnejša slovenska organizacija sploh, ki ima nalogo preskrbovati včlanjenim zadrugam različne potrebščine in kupovati od njih različne produkte. Doslej ima že organizirane »Gospodarska zveza« v svojem okrilju žitni, kolo-nijalni, lesni, mlekarski, mesni, manu-fakturni, strojni, vinski in kmetijski oddelek z mnogimi velikimi lastnimi tovarnami, podjetji in napravami. Koncem 1. 1921 sta bili včlanjeni pri njej 102 zadrugi. Skupnega blagovnega prometa je imela 1. 1921 okroglo 2000 vagonov, denarnega prometa 391.200 Din, čistega dobička pa 44.500 Din. — V svrho sistematičnega vodstva kreditnih poslov in smotrcne eksploatacije zadružnega denarja, ki se steka v obeh teh velikih organizacijah sta ustanovili 1. 1920 »Zadružno - gospodarsko banko« v Ljubljani z akcijskim kapitalom 12.000.000 dinarjev, ki je ustanovila že doslej 6 podružnic. Takoj v drugem poslovnem ietu izkazuje že 190 milijonov dinarjev denarnega prometa in 600.000 Din či- ni sovjet je umolknil. V »Domu svobode«, v bivši gubernatovski palači, se je začelo nervozno tekanje in uporno-resni, napeto-zamišljeni obrazi funkci-jonarjev so služili meščanom za barometer pred nevihto. Brzojavna in vsaka druga zveza z bližnjimi mesti je bila že pretrgana, poštni urad je zasedla rdeča garda. Rastle in širile so se razne vesti in mestnih prebivalcev se je lotila celo neka veselost, ki je odsevala, neprikrita, v očeh uradnika, učete-Ijice, natakarice in branjevca. Po ulicah so nervozno drčali službeni avtomobili, nestrpno so peketali konji in večali s tem intenzivnost hazardnega življenja, ki se je pripravljalo na prevrat, ko na velikonočne praznike. Sicer pa je tiste dni, ko smo bili odrezani od vsega sveta, ostalo na videz vse pri starem. Okrog konsumnih trgovin so se vili večni »repi«, na Pobrežju so zidali naprej novo kopališče in tudi z vodovodom v kozaškem delu niso prenehali Po ulicah so se veselo podili otroci, v uradih je šumel papir in gospodične so brezskrbno koketirale s souradniki. Kot poprej sta oba kinematografa vsak drugi dan menjavala svoj spored in kakor da bi se bil že pred sto leti na večno in neoprovrže-no vsidral komunizem po vsem svetu 1 Je »komkln«, komisar kinematografov« stega dobička. Vse te tri organizacije tvorijo organično celoto in obetajo še velik razvoj. Napredne stranke imajo dve zadružni zvezi«, namreč »Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani« in »Zadružno zvezo v Celju«. Prva je imela 1. 1920 včlanjenih 120 zadrug in 20,600.000 Din denarnega prometa, druga pa 168 zadrug z 63,250.000 Din denarnega prometa, a vsled mirovnih pogodb, ki so nam odtrgale celo tretjino našega narodnega telesa, sta izgubili tudi ti dve več članic (prva 60, druga 36), a pristopilo jih je pa med tem že skoro istotoliko novoos-novanih. Poleg tega ima tudi socialno demokratična stranka svojo zadružno zvezo, a število njenih članic je neznatno. Slovenci izven Jugoslavije imajo 3 zveze z okroglo 250 zadrugami. Končna bilanca slovenskega zadružništva izkazuje torej danes precej nad 1000 zadrug z okroglo 250.000 člani. Skoro lahko trdimo, da je danes organiziran že do malega vsak slovenski človek v kaki zadrugi. Važna panoga slovenskega zadružništva so zlasti konsumna društva. Prvo mesto zavzemata »Prvo delavsko konsumno društvo«, (ustanovljeno od dr. J. Kreka), ki ima danes že 35 pro-dajalnic po vseh važnejših industrijal-nih krajih in 12.000 članov ter socialistično »Konsumno društvo za Slovenijo«, ki je približno enako močno. Poleg tega imamo še več nezadruž-nih hranilnic in posojilnic, zlasti mestnih. Največja izmed njih je »Mestna hranilnica ljubljanska« (ust. 1899), ki je imela 1. 1921 nad 75 milijonov dinarjev vlog. Moderno gospodarsko življenje je rodilo tudi celo vrsto bank. Od slovenskih je največja »Ljubljanska kreditna Nameni radikalne stranke. Preobrat v notranji politiki je prišel tako nagloma, da se v prvi osup-ljenosti ni videlo, kaj ga je pripravilo. Po najnovejših vesteh pa sledi, da so radikalci s temeljito politično kalkulacijo izvedli obračun s svojim največjim tekmecem, z demokratsko stranko, še preden se je le-ta pripravila na prvi nastop proti radikalni stranki. V novem Pašičevem kabinetu se namreč nahaja več ministrov, ki so znani pristaši Stojana Protlča. Tudi se zaznava, da se radikalna stranka zaenkrat ne bo izjavila niti za, niti proti reviziji ustave ,marveč bo počakala izid novih volitev, nakar bo zavzela svoje končno stališče. Stojan Protič je v svojem listu izrazil veliko zadoščenje z novo vlado, češ da je sedaj radikalna stranka dobila nazaj svobodo kretanja, ki jo je izgubila za časa koalicije z demokrati. Iz teh podatkov se da sklepati, da se radikalna stranka približuje nazorom Stojana Protiča in ni izključeno, da se približa Hrvatom, ki imajo še vedno odločujočo besedo v strankarskem dvoboju med radikalno in demokratsko stranko. Sedaj gre za to, da se ugotovijo tako radikalni, kakor tudi demokratski pogoji sporazuma s Hr-vatL Bodoči meseci Vtis, ki ga je napravilo v prvem hipu scmoradikalno ministrstvo, je bil zelo mučen. Znane so velesrbske tendence radikalne stranke, zato se je s pojavom novega ministrstva potrdilo mnenje tistih, ki so trdili, da je naša država v pretežni večini srbska in srbsko upravljana Tudi koalicija demokratov z radikalci ni mogla ublažiti izrazito plemenskega stališča radikalne stranke, kar se je osobito opažalo v tisku radikalne stranke in pa v čudni molčečnosti glede jugoslovanskih pro- Schulmeister vsak večer kontroliral obe blagajni. Poznalo ga je celo mesto zaradi ogromne rasti, angleškega rag-lana in preširoke športne čepice. Bregovi in otoki Iztiša se tudi niso vznemirjali nad kočljivim položajem mesta in so nadaljevali z rednim praznovanjem svojih treh tedenskih praznikov, muslimanskega petka, judovske sobote in pravoslavne nedelje. Vse te dni je mrgolelo praznično-veselo, pisano občinstvo okrog samovarov in mirno piknikovalo na čistem pomladanskem zraku. V Aleksandrovskem parku je vsak večer igrala godba in igrala je ta-to veselo, da je preigrala tudi prevrat in je nova oblast pod njenimi zvoki zavzemala vse ulice. Le letaki s telegrami so postajali čedalje bolj zaupni in obenem bojeviti Vsak dan so se razglašale nove zmage in ožji premer Semepalatinsk oklepajočega kozaškega kroga. Na severu se je vzdignil Pavlodar, z juga je preteče zagrmel Ust-Kamenogorsk, zapa-dne Karkaralinske puščave so bile brez pomena, s severo-vzhoda pa je Novo-Nikolajevsk že zavihtel meč, da zada našemu sovjetu smrtni udarec. Le Bar-naul pod njim se je držal do skrajnosti in ko je padel še ta, so se vsi ostanki rdečih sil koncentrirali južno od njega pri Rubcovki, kamor so nekega lepega banka« (ust. 1900) z delniško glavnico 20 milijonov dinarjev in je imela leta 1921 denarnega prometa okroglo 16 milijard Din., čistega dobička nad 3 milijone dinarjev, podružnic pa 10. Važnejši slovenski bančni zavodi so še »Slovenska eskomptna banka«, Obrtna banka«, Zadružna banka«, Kranjska deželna banka« itd.; svoje podružnice imajo pa v Sloveniji tudi vse druge važnejše banke naše države ter več inozemskih bank. Solidnost in reelnost velike večine naših bank dokazuje zlasti dejstvo da posvečajo svojo pozornost v prvi vrsti ustanavljanju in razširjanju industrijskih podjetij. V tem oziru smo se zadnja leta že močno osvobodili tujega vpliva. Velik razvoj našega bankarstva je pospeševalo zlasti tudi naše živahno trgovsko življenje. Naša geografična lega je že od nekdaj povzročevala v naših deželah živahno trgovino, saj so šle preko naše zemlje najvažnejše trgovske ceste iz srednje in severne Evrope v Italijo in k Jadranskemu morju, poleg tega smo pa živahno kupčevali tudi z lastnimi produkti. V novejšem času je cvetela trgovina zlasti v Ljubljani in sicer zelo solidna trgovina, kar nam najbolje dokazuje dejstvo, da v Sloveniji ni mogel nikdar uspevati židovski element in smo Slovenci danes edini slovanski narod brez Židov. Domača trgovina se peča zlasti z poljedelskimi produkti, zunanja trgovina pa eksportira pred vsem les, obrtne in industrijske produkte in živino, importira pa kolonialno blago, manufakturno, žito in industrijske izdelke. Eksport je namenjen na vzhod in na jug, importiramo pa največ oa severa, zato so bile naše trgovske zveze že od nekdaj živahne predvsem s češkimi in nemškimi deželami ter z Italijo, Grško in Egiptom. blemov sploh. Še nikdar nismo slišali radikalnega ministra, da bi bil o našem narodu in o naši državi govoril z jugoslovanskim besednjakom. Vedno so naglašali le srbske zasluge za državo in zahtevo brezpogojnega centralizma. S pojavom hrvatskega bloka, oziroma z njega aktivno politiko pa se je situacija temeljito izpremenila. Naravno je, da koalicija med radikalci in demokrati ni mogla in tudi ne bi bila mogla trajati do nedoglednosti. Obe sta največji stranki države in kot taki bistveno navezani na medsebojni boj. Vsaj tako se je demokratsko stranko pojmovalo pri njeni ustanovitvi. Obratno pa je videla radikalna stranka v demokratski svojega najnevarnejšega tekmeca. V strankarskem dvoboju teh dveh velikih strank ' lahko zavzame lirvatski blok, ako stopi v narodno skupščino, neko odločujočo vlogo. To se je že videlo pri razpletanju sedanje krize in baš ta moment, pri katerem je Nikola Pašič videl možnost zveze demokratske stranke s hrvatskim blokom, je odločil radikalno stranko, da j'e zahtevala sestavo čisto homogene, sa-moradikalne vlade. Sedaj, oziroma v bodočih mesecih gre bistveno zato, kako razmerje bo zavzela tako demokratska, kakor tudi radikalna stranka napram težnjam po reviziji ustave, torej napram Hrvatom in tudi napram Slovencem. Po najnovejših vesteh nikakor ni verjetno, da bi se radikalna stranka hotela izpostaviti s svojimi velesrbskimi tendencami, to se pravi s svojim dosedanjim stališčem proti reviziji ustave. Kajti v tem slučaju bi morala računati na zvezo demokratov s hrvatskim blokom in torej na volitve, pri katerih bi nastopila velika večina jugoslovanskega prebivalstva z geslom bratskega sporazuma in kjer bi radikalna stranka s tem, da je imenovala v novo vlado tudi zastopnike Stojana popoldneva že prej pripravljene lokomotive, ko je mirno igrala godba v parku in smo se Semipalatinci veselo kopali v lrtišu in uživali blagodejno soln-čno toploto, ki je žarela od minaretov, od streh, od zidov in pobrežnih kamnov in tonila v zelenju otokov, tekom dveh ur odpeljale ves oblastveni per-sonal in garnizijo tako hitro, da so na čuden način na trgu obležale hlače komisarja, še nove in splošno znane, in postale prva trofeje ulice. Kar naenkrat, kot prvi val orkana s turkestanskih puščav, je završala po mestu vest o izpremembi oblasti Res, da so prejšnjo noč neprestano lajale sovjetske strojnice v stepo, ampak tako mirnega, neromantičnega prehoda oblasti ni nihče pričakoval. Prvi hip so bili vsi nekako užaljeni. Samo to in nobenih ostrejših občutkov! Pa takoj so si dali duška v entuzijastičnih krikih »ura« in tatarsko-rusko mesto Semipa-latinsk je s podvojeno silo triumfiralo. Vzradostila se je gimnazistka, pred očmi so se ji zalesketale zlate epolete in boljše manire; razveselil se je branjevec, urednik, Intelektualec. Trgovci so bili pripravljeni slediti primeru slavnega Mimina in celo delavci in pristaniški nosač so zagoreli v nadi na »svetlo« bodočnost. In kakor da bi se pomenkovali o ravnokar prestanem, malem, ne- Protlča in pa z odločitvijo, da zaenkrat ne bo niti za, niti proti ustavi Priznati moramo, da je sporazum s Hrvati veliko lažji demokratski stranki, ako bi se samo hotela odkrižati pogubnega vpliva Svetozarja Pribičeviča in ako bi Ljuba Davidovič prevzel Idejno vodstvo splošnega jugoslovanskega gibanja, torej poikreta za sporazum s Hrvati Kajti po našem naj'-globokejšem prepričanju je gotovo, da bo jugoslovanska država tembolj enotna in jugoslovanska, čimveč se bo ugodilo Hrvatom in Slovencem, ker je treba upoštevati, da so največji plemenski činitelji v naši državi srbski radikalci in da je njih vpliv mogoče streti le z zadovoljitvijo Slovencev in Hrvatov. Radikalci izbegavajo sporazum in če ga že nudijo, ga pojmujejo v taki obliki, da bi bile Hrvatom odvzete njihove historične pokrajine: Bosna io Hercegovina, Dalmacija, Banat bi moral brezpogojno podleči edino vplivu srbskega plemena. Lažno je bilo jugoslovanstvo Svetozarja Pribičeviča, ki je istovetil edinstvo države in naroda z vidovdansko ustavo, medtem ko je pripustil nemoteno delovanje največfe separatistične stranke, ki je ravno radikalna. V skladu z idejami zagrebškega kongresa zagovarjamo torej stališče, da se mora pokret tega kongresa nadaljevati s podvojenimi silami in da demokratska stranka čimprej likvidira politiko Svetozarja Pribičeviča in krene na pot resničnega jugoslovanskega in demokratičnega delovanja. Konsekventnost. »Jutro« je v nedeljo poročalo Slovencem, kako sta sedaj Slovenija in Hr-vatska degradirani na navadni koloniji. Tako ostrega izraza proti državi si do-sedaj noben opozicijonalni list še ni dovolil. Edino »Jutro«, kojega patentirano jugoslovanstvo je znano, si sme dovoliti, da na ta način usmerja javnost proti državi in vladi. Čudno pri tem je, da izhaja ravno od demokratskih mla-dinov, ki so bili doslej najzvestejši zagovorniki radikalne stranke. Radikalci so pristaši vidovdanske ustave in če pod vlado radikalno demokratske koalicije Slovenija in Hrvatska po »Jutro-vem« mnenju nista bili koloniji, ne vemo, zakaj bi danes morale te pokrajine doživeti tako čudno notranjo transformacijo samo radi tega, ker je na vladi radikalna stranka sama. Velikosrbstvo radikalne stranke ne obstoja namreč v njeni želji, biti sama na vladi, marveč v tem, kar je doslej z vidovdansko ustavo in državni upravi že dosegla. V teh uspehih je velikosrbstvo, tamkaj so kolonije, tisti pa, ki so vse to omogočili v dveletni koaliciji, naj sedaj nikar ne govorijo o jugoslovanskih kolonijah. To je zaenkrat še prevelik, preoster opo-zicionalni izraz iz ust včerajšnjega vladnega človeka. — Mi drugi pa itak vemo že davno, pri čem da smo. Čedna banka. V Beogradu se nahaja banka, ki nosi nerodno ime Kolonijalne banke. Svoje jv'--le opravlja v razkošni Dalačl v sroalnj mesta. Sedaj so prišli na sled pr.-i čednemu početju 'ega kapitalističnega zavoda. Banka je namreč prijavila davčnemu uradu nepravilne podatke o plačah svojih uradnikov, navajajoč številke, ki so beležile komaj polovico ali tretjino dejanskih plač. Davčnemu uradu so se te številke zdele sumljive, nakar je odredil preiskavo, ki je banko prijela za vrat. Lepo pa je tudi to, da se je banka hotela izmuzniti s tem, da je poslala na davčni urad svojega advokata, ki je zahteval od njega, naj banko nikar ne zasleduje, češ da je on nasvetoval banki tako postopanje. Ne vemo, kako bo postopalo ministrstvo proti banki in advokatu. Mislimo pa si lahko, kaka morala mora vladati med beo- omejenem in smešnem strahu ponoči, so si meščani z viharnimi gestami pripovedovali, kako spešno so zdrčali komisarji na kolodvor in celo pozabili zapreti vrata sovjeta, ki je zijal na Vladi-mirski z nastežaj odprtimi vratmi, zapuščen, presenečen. Patrule, ki so jih naknadno, ko »o si opomogli od presenečenja, sestavili kozaki in ki so previdno prodirale proti sredini mesta, so žele povsod burne ovacije. Vse mesto je zletelo na ceste, vsa okna so se odprla. Dame so gledale na kozake skozi zlate lomjone, gospodične so jim navdušeno mahale z belimi robci. Kar Je bilo mladine, si je privezala bele robce okrog rokava in hitela na Znamenjski trg, kjer so razdajali orožje vsakomur, ki ga je hotel. Razdajo je kontroliralo narodno navdušenje in edinodušje. Kmalu je bil sestavljen vojni štab s polno vojno in civilno oblastjo in še isti večer so za-pestreli po vogalih plakati s prvim ukazom. In ko so Semipalatinci prebrali prvo njegovo točko, da se lastnina objavlja za sveto in nedotakljivo, so se prekrižali ali pa zaklicali »ura« in se pomirili z zavestjo, da se je vrnilo v mesto spet tradicijonelno, blagoslovljeno življenje pradedov. O boljševiklh so živele le Še anekdote. (Dalje sriU Slovenske gospodarske razmere. V. NAŠE ZADRUŽNIŠTVO. Politične vesti. irajskimi bankami, ako se drznejo navajati davčni oblasti celo neresnične podatke o plačah svojih uradnikov in kako velike morajo biti sleparije pri na« Vtdbi dejanskih bančnih kupčij in resničnega poslovnega obrata. Gospodarstvo. ZOPET NAVZDOL ... Nista še pretekla dva meseca, kar se je dvignila naša krona v Curihu na 2.50 in je borzno razpoloženje kazalo tendenco, da se bo krona še nekoliko Opomogla ter tudi ostala na primerni višini. Ta tendenca je pričela prehajati tudi na tržne cene, ki pa vendar niso hotele navzdol, ker se je veletrgovina, veleindustrija in ves merodajni tržni svet z vso silo upiral padcu cen, računajoč na skorajšnji preobrat v naših valutarnih razmerah. Že takrat smo opozorili na dejstvo, da bo naš zanikrni vladni režim zamudil priliko, da bi pritisnil blagovne cene z Vso silo navzdol, da bi vsaj nekoliko odgovarjale takratni vrednosti dinarja. Zameriti moramo malomarnosti vlade tembolj, ker je dobro vedela, da je dvignila n|£o valuto z umetnimi sredstvi, ki ne bodo dolgo vzdržala. Kar smo takrat napovedali, se je resnično zgodilo. Danes notira naša krona v Curihu že 1.35 in dnevno padamo za nekaj točk. Tržne cene se tej padajoči borzni tendenci čudovito hitro prilagodujejo. Najizrazitejše se javlja to pri življenskih potrebščinah. Cene moki in masti so že poskočile. Prej •O kričali borzijanci in prekupčevalci, da blagovne cene ne morejo takoj slediti vrednostnemu dvigu denarja, sedaj z istim glasom vpijejo, da morajo s cenami navzgor, če pade dinar le za eno točko. V tem tiči sleparstvo, ki bi ga morala vsaka poštena in energična Vlada v kali zadušiti, ker gre za milijonska oderuštva na ljudskem premoženju. Spomladi lahko pričakujemo katastrofalnega padca dinarja, dasi ni izključeno, da do takrat morda dinar trenutno še poskoči za nekaj točk. Dolžnost vlade je, da bo znala parirati bor-lljansko igro, ki preti uničiti naše narodno gospodarstvo, naš narod in našo državo. Gospodje v Beogradu se sicer s pravo balkansko brezbrižnostjo igrajo z našimi življenskimi interesi, vendar smo še toliko optimisti, da npamo, da se bo našla tudi sredi beo-gradske Sodome močna roka, ki bo napravila konec našemu umiranju in hiranju. Blagovne cene ne smelo pod nobenim pogojem več navzgor in naj skače dinar na borzi kakor .hoče. Kdor ne bo mogel prodajati po dotedanjih cenah, naj pa zapre svojo butiko, konsumenti bodo že vzdržali brez dotičnega blaga. Živila pa naj država v skrajni sili zapleni. Kar je mogoče v Italiji, to more biti možno tudi pri nas. Tam je padla lira za polovico in se je sedaj zopet dvignila na prvotno vrednost 16 K za eno liro, a se niso cene pri padanju nikoli spremenile. Drakonične odredbe »o vzdržale gospodarstvo v ravnovesju. Od gospoda Pašiča in njegovih dru. gov ne pričakujemo mnogo. Naše obupno gospodarsko stanje so ti gospodje še bolj komplicirali s svojo ko-losalno devizno naredbo, ki je hermetično zaprla našo državo od zunaj in od znotraj, ne zato, da bi uredila naše gospodarstvo, ampak, da služijo režimske banke in zlasti beogradska čaršija, ne sicer javno, tem bolj pa za — kulisami. Težki časi se bližajo v bližnjih mesecih za naše ljudstvo, ki živi od poštenega dela svojih rok, najtežje dneve pa bo moralo preživljati državno nradništvo, ki je na milost in nemilost Izročeno brezvestnemu demokratskemu režimu, ono uradništvo, ki je že danes boso in nago.,, S. K. V. Dnevne vesti. ?+-' Prodaja avtomobilov. Dne 27, 29. in 30 decembra t. 1. ter iste dni vsakega meseca leta 1923 se bo vršila V pisarni Dravske artilerijske delavnice v Ljubljani vselej ob 8. uri zjutraj ostmena licitacija 176. avtomobilov (potniških in tovornih). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Prodaja jelovih desk. Dne 28. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne se bo Vršila v pisarni državnega komisarja na Snežniku pri Rakeku prodaja 1000 kubičnih metrov jelovih desk. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. - ✓- + Prodaja odpadkov. V pisarni Uprave zavoda za izradu vojne odeče IV. v Zagrebu se bo vršila dne 30. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludne prodaja raznih odpadkov (od blaga, pločevine, usnja, železa itd.). Predmetni oglas J* v pisarni trgovske in obrtniške zbor-*Jjce v Ljubljani interesentom na vpo-IMd, — Vloge na tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski Kakor se nam poroča, je ministrstvo trgovine in in-dustiiie dovolilo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v nedeljski štev. našega lista! — Nj. Vel. kralji Aleksander je naklonil sobojevniku pokoj, kralja Petra Petra I. Osvoboditelja, g. Viktorju Merlaku kot božično darilo 1000 dinarjev. — Razglas o nevročljivih pošiljkah za mesec oktober 19222. Te dni je prišel na poštne urade za mesec oktober 1922 seznam nevročljivih pošiljk, ki leže v shranjevalnem uradu poštne direkcije v Ljubljani. Omenjeni seznam je pribit občinstvu v pogled v prostoru za stranke v slednjem poštnem uradu. Naslovniki oziroma pošiljatelji v seznamu navedenih pošiljk morajo v teku enega leta pošiljke dvigniti, drugače bo poštna uprava te pošiljke prodala na javni dražbi, če so brez vrednosti, pa uničila. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo. — 11 imen. V Galiciji pri Sv. Jakobu se je poročila gdč. Kati Krempuž iz ugledne rodbine Krempuževe z g. Križan. Mlademu paru iskrene čestitke! — Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. To sredo, dne 20. decembra bo predaval na sestanku društva »Pravnik« gospod dvorni svetnik dr. Milan Škerlj: »Načrt kazenskega zakonika in prometno pravo«. Diskusija se vrši, kakor običajno ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79. — Paketi za Zedinjene ameriške države. Paketi, ki so naslovljeni v razne kraje Zedinjenih držav, se pošiljajo zazdaj samo preko Avstrije in Švice in sicer s posredovanjem družbe »Messa-gerie Anglo - Suisse«. Ta družba pa odpravlja samo take pakete, ki gredo v New York in ostale kraje kontinenta, ne pa tistih, kateri so namenjeni na ameriške otoke ali v kolonije, katere niso na kontinentu. — Pogreša se 44 letni Kovačič Franc rojen v Litiji. Dne 14. t. m. je odšel od svojega svaka Alojzija Bizjaka v Mostah pri Radovljici proti Ljubljani, da bi si preskrbel potne liste za v Švico, pa se ni več vrnil. Domneva se, da se mu ie pripetila kaka nesreča, ali pa, da je bil kam izvabljen, ker je posedoval več denarja. Njegova slika se nahaja v kriminalni razvidnici polic, direkcije v Ljubljani. — Polovico teleta je neki poželjivec mesa ukradel hotelirju g. Juvančiču v Zidanem mostu. — Mrtvo dete v gozdu. V gozdu blizu Zagorja so našli mrtvo dete moškega spola. Orožništvo je ugotovilo, da je mati mrtvega deteta neka Marija Judež iz Potoške vasi. Ženska trdi, da je bilo dete mrtvo rojeno. — Radi ene deklice dvoje umorov. Pred nekaj dnevi so v Osjeku, v gostilni »Fiuma« uprizorili vojaki radi neke deklice pretep, ki se je končal tako, da je bil eden ustreljen, drugemu so preklali glavo, tretji pa je obležal težko ranjen. — Petrolej je kradel neki svetilničar južne železnice. Ko so ga zasačili, je odkrito priznal, da ga je preje že večkrat »sunil« po nekaj steklenic. — Tatvina obleke. Posestniku Ignaciju Bervarju v Hrastniku je neznan tat pokradel za 20.000 kron obleke. — Ponesrečena vajenca. Pri tvrdki Vojnovič na Viču sta dva vajenca poskušala raztopiti neko svinčeno, z žveplom napolnjeno cev. Cev pa je nenadoma eksplodirala pri čemer sta bila vajenca poškodovana na očeh.. Oba sta morala v bolnico. — Nesrečen padec. Na Vrhniki je neki Franc Jelovšek tako močno pahnil posestnikovega sina Toneta Kuclerja, da je ta padel in si zlomil desno roko. — Umrla je v Veliki Pirešnici ga. Uršulina Pokan. Bila je znana ljubiteljica športa in vrla narodnjakinja. Blag ji spomin. — Smrtna kosa. V Podzemlju je pretečeno soboto umrl vpokojeni nadučitelj g. Rihard Megušar. Pogreb je bil včeraj. Naj počiva v miru! Ljubljana, = Oddaja mestnih voženj. Radi oddaje voženj za mestno plinarno v času od 1. januarja do 31. decembra 1923 vršila se bode dne 27. decembra t L ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne na Rešljivi cesti javna pismena ponudbena razprava. Kolekovane in z vadijem 4000 K opremljene ponudbe, v katerih je navesti za imenovane prevzeme voženj jednotne cene v številkah in v besedah, izročiti je zapečatene do navedenega roka nri gori omenjenem ravnateljstvu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih urah razgrnjeni vsakemu reflektantu na vpogled. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in doličnim pogojem, potem take, ki bi se pogojno glasile in končno na one, katere bi se vložile prekasno, se ne bode oziralo. Izrecno se določa, da si mestni magistrat MOBMfaDO pravico, razpisane vožnje po svojem prevdarku oddati drugemu, najnižjemu ponudniku. — Požari v dimnikih. V zimskem času, ko se jako veliko kuri, in ker so dimne cevi nrpolnjene s sajami, se te mnogokrat vžgo in tako nastanejo požari, ki sami na sebi niso tako nevar-ui, vendar zahtevajo opreznosti, ker nastanejo navadno po požarih v dimnikih podstrešni, stiešni ali pa sobni požari. Vsaj en meter okoli dimnika se ne sme nahajati v podstrešju noben gorljiv predmet. Dimnik mora imeti povsod ognjavarua vrata, ki morajo biti vedno /aprta. — Mestni magistrat opozarja bišne posestnike, da mora itt.eti vsak dimnikarsko knjižico, v katero mora dimnikar natančno vpisati datum, kedaj je snažil dimnike. (Knjižice se dobe pri dimnikarski zadrugi). Mestni magistrat bo po organih mestnega gasilskega urada natančno kontroliral snaženje dimnikov ter bo kaznoval vse prestopke, rajši jih zagreše dimnikarji ali pa hišni gospodarji. Isto-tako morajo vsi dimnikarji naznaniti mestnemu gasilskemu uradu vse nedo-statke, ki jih opazijo, kadar izvršujejo svoj posel. V slučaju, da gori dimnik, naj se pokliče vedno le rajonskega dimnikarja in ne gasilcev. V hujšem slučaju, če ima dimnik razpoke ali pa če so slaba dimna vratca, da uhajajo plameni v podstrešje ter je nevarnost, da se vžgo razni predmeti, ki so v bližini dimnika, je pa klicati gasilce, da preprečijo razvoj požara.Mestni magistrat. Dvomimo, da bo to v korist varnosti, kajti dimnikar običajno ne čaka doma, ampak gre za svojim poslom. V največjih slučajih se ga bo našlo prekasno, ali pa sploh ne. Op. ured. — Dva požara v Ljubljani. V soboto zvečer je izbruhnil, kakor smo že poročali, požar v podstrešju hiše čevljarja Petkovška na Ižanski cesti št. 24. Brc^dvomno bi bila hiša pogorela do tal, da ni ob pravem času prihitelo gasilno društvo, ki je ogenj omejilo v toliko, ('a je pogorelo samo podstrešje spodnji prostori pa so ostali nepoškodovani. Vkljub etmu pa je škoda precej velika, ker je zgorela vsa krma. — V nedeljo Z\ečer pa je začelo goreti v drvarnici hiše št. 11 v Kapiteljski ulici Ker je bil ogenj pravočasno udušen, ni posebne škode. = G. Rado Železnik, igralec dramskega gledališča, je obolel in bo moral na dopust. = »Za praznike mora biti pečenka«, si je mislil neki neznan uzmovič in je iz dvorišča štev. 46 na Sv. Petra cesti ukradel sivočrnega purana, vrednega 450 ki on. = Aretiran je bil dne 16. t. m. 60- Ictni Karel Nekerman, rodom Ljubljančan, ker se je našlo pri njem več kosov perila, sumljivega izvora. Nekerman je končno priznal, da je perilo res ukradel in sicer nekje v Ljubljani, ko se je isto sušilo. Kdor bi torej pogrešal kaj perila, naj se zglasi na policijski direkciji. — Vlom in tatvina obleke. V času od 14. na 15. t. m. je bilo vlomljeno v potni kovček Svečin Olge v Šolskem drevoredu št. 2, ki je bil shranjen v podstrešju te hiše ter pokradeno mnogo moške in ženske obleke, čevljev, velika plišasta rudeča odeja, pištola, samokres in še več drugih stvari. Skupna škoda ukradenih stvari znaša čez 100.000 kron. = Pobeg. Kus Matija, 17 let stari mesarski vajenec, rojen na Igu in Jsto-tam pristojen, je pobegnil od svojega gospodarja Alo.zija Breceljnika v Sp. Šiški in odšel neznano kam. = Indijski grobni spomenik, n. del v Kino Tivoli. Irena išče kljub dani besedi svojega zaročenca arhitekta Row-landa ter zaide pri tem v ograjeno dvorišče, kjer ima knez tigre. Ramigani jo reši s svojo skrivnostno sugestivno močjo gotove smrti. Rowland, ki je opazil oddaleč svojo zaročenko, hiti za njo in naleze po nesreči gobavost Rešiti ga more samo Irena, ako žrtvuje — sebe. Soglasna sodba vseh obiskovalcev je, da je tonajlepši film v letošnji sezoni Maribor. Mezdno gibanje odvetniških tn notarskih uradnikov. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za obseg SHS s sedežem v Mariboru je na občnem zboru dne 10. decembra 1922 ob veliki udeležbi soglasno sklenilo, da se imajo z ozirom na veljavnost novih tarifov plače uradništvu zvišati za 100 odstot. Ker so nekateri šefi s 30. novembrom 1922 svojemu uradništvu že izplačali 50 odstot. poviška, se je sklenilo, da naj tudi ostali šefi sledijo temu zgledu ter o Božiču 1922 izplačajo uradništvu še primanjkljaje do 50 odstot. poviška. Od Novega leta 1923 naprej Izplačuje se 100 odstot. povišek onih plač oziroma službenih prejemkov, katere je uradništvo dobivalo Izplačane zadnjič pred veljavnostjo novih tarifov t. j. dne 1. oktobra 1922. Uradništvo je prepričano, da bodo vsi gg. šefi ta pravič-ni sklep bxts aadaljoega postajanja is mučnega dokazovanja sprejeli in odobrili, ker leži itak na dlani opravičenost zahtevanih poviškov, ki so že v besedilu novih tarifov utemeljeni. S temi poviški še visokost predvojnih plač ni dosežena. — Odbor. Pogreb kapetana Tokiča, ki se je ustrelil, kakor smo pred kratkim poročali, se je vršil v petek popoldne. Udeležilo se ga je mnogo vojaštva in civilnega prebivalstva. Tokič se je šele pred kratkim poročil v Mariboru. Mariborska porota. V petek se je zagovarjal pred poroto 221etni Janez Kmetec, ki je dne 27. avgusta brez povoda napadel z nekim tovarišem Antona Cranšaka in ga zabodel v desno stran prsi. Cranšak je čez dva dni umrl; pred smrtjo je še izpovedal, da ga je zabodel Kmetec. Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja, nakar je bil Kmetec obsojen na 4 leta težke ječe. — V soboto so sedeli na zatožni klopi že oženjeni graničar Simon Brit-vin iz Rusije in delavka Liza Tomažič s svojo 261etno hčerjo Marijo. Britvin je obtežen umora, obe Tomažičevi pa sokrivde umora. Obtoženi Britvin, zelo postaven mož, je imel namreč ljubezensko razmerje z Marijo Tomažičevo. Ravno tako je imela Tomažičeva razmerje s posestnikom Germutom, pri katerem je Britvin stanoval. Marija Tomažičeva je trdila, da je Germut oče deteta, ki pa je je menda zanosila z Britvlnom. Ta je tudi sovražil Ger-muta, ker ga je slednji ovadil, da mu je ukradel nekaj denarja. V noči 18. julija je bil Germut ustreljen, ko se [e vračal z obiska pri Tomažičevih. Sum je padel na Britvina in pa na obe Tomažičevi. Vendar se je razprava preložila, da se izvrše še nekatere poizvedbe. Vsi trije so pridržani v zaporu. Nato se je zagovarjal Josip Lanjšček tudi radi uboja. 3. novembra zvečer so se vračali Gorca, Fliser in Lanjšček ter Verena Trpi en domov iz Andrejevcev, kjer so pri Lipiču kepali krompir. Ker so pri delu nekoliko pili, so bili prav dobre volje, toda ne vinjeni. Med potjo so se za kratek čas prerivali semintja. Pri tem so vsi trije fantje padli. Ker sta Gorca in Fliser vstala in šla naprej, je smatral Lanjšček, da se iz njega norčujeta, je napadel Gorco in ga tako udaril z motiko po glavi, da je Gorca kmalu nato umrl. Pri razpravi se je zagovarjal s tem, da ga je najpr-vo udaril Gorca in šele tedaj je on zamahnil po njem. Ker so si izpovedbe priče Fliserja, ld je bil pri uboju navzoč, nasprotovale, je bila razprava preložena. Celje. Rojstni dan kralja Aleksandra se je v Celju proslavil s slovesno službo božjo v farni cerkvi, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Šole so ta dan proslavile s šolskimi mašami v soboto 16. t. m. Vladni svetnik dr. Žužek je na okrajnem glavarstvu do 11. ure dopoldne sprejemal čestitke. Mesto je bilo odeto v zastave. Protestni shod hišnih posestnikov v Celju. Društvo hišnih posestnikov v Celju je v soboto 16. t. m. zvečer sklicalo protestni shod v hotel »Pri pošti«. Shod je bil dobro obiskan. Predsednik društva hišnih posestnikov Frelih iz Ljubljane je podal glavni referat o nameravanih novih davkih in novemu stanovanjskemu pravilniku. Hišni posestniki pravijo, da je to zanje nesprejemljivo. Hišni posestnik Berna je zahteval, da bi izhajalo glasilo hišnih posestnikov tudi v nemškem jeziku. G. Rebek ga je stvarno zavrnil. Med drugimi je govoril še g. Janič o občinskih davkih. Debatiralo se je še o drugih stvareh, nakar je bil shod zaključen. Falska elektrika. Fundamenti za daljnovod falske elektrike so do Celja že dograjeni. Glavni transformator za pretvarjanje visokonapetega toka se ne bo zgradil pri Celju, kakor je bilo prvotno namenjeno, temveč pri Laškem, ker teren proti Trbovljam vsled premogonosnih geologičnih formacij ni sposoben za zgradbo daljnovoda z visoko napetostjo. Falska družba je pogodbeno zavezana dograditi daljnovod Fala v Trbovlje do meseca oktobra 1923. Trgovine v Celin bodo odprte v nedeljo pred Božičem 24. dec. in ne kakor je bilo to pomotoma javljeno od gre-mija za nedeljo 17. decembra. Mestno gledališče. Danes v torek dne 19. dec. ob 20. uri pravljična mladinska igra z godbo in petjem v štirih dejanjih »Krojaček-junaček«. — Igra se jutri v sredo ponavlja. Občinski svet celjski bo v eni prihodnjih sej razpravljal o preureditvi vojne barake na Sp. Lanovžu v stanovanja. Stroški so preračunani na 4,000.000 K. Kap je zadela kapucina p. Rudolfa minulo nedeljo, ko je mislil iti pridigo-vat na prižnico. Novo zajtrkovalnico in delikatesno trgovino urejuje v Aleksandrovi ulici g. J. Plahuta v prostorih, kjer je dozdaj imel špecerijsko trgovino. Hotel pri »Kroni« na Ljubljanski cest! sta prevzela J, in Ivas_. Ssiak. Gledališče in glasba. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Dec. 19. torek zaprto. Dec. 20. sreda »Živi mrtvec«. Red E Dec. 21. četrtek »Kralj na Betajnovi«. B Dec. 22. petek »Svatba Krečinskega«. E Dec. 23. sob. »Idijot«. Zač. ob pol 8. C. Dec. 34 nedelja zaprto. Opera: Dec. 19. torek zaprto. Dec. 20. sreda »Mefistofeles«. Izven. Dec. 21. četrtek »Mefistofeles«. Red A. Dec. 22. petek »Madame Butterfly«. Gostovanje gospe Ade Poljakove. C. Dec. 23. sobota »Sevilsid brivec«. D Dec. 24. nedelja zaprto. Mellstofoles. V sredo, dne 20. XIIL se vrši v opernem gledališču premijera znamenite opere »Mefistofeles«, katero je zložil in po I. in II. delu Goethejevega Fausta spisal Arrigo Boito. Opera sestoja iz prologa, štirih dejanj z več izpremembami in epiloga. Margareto poje gna. Zikova, Heleno gna. Thalerjeva, Marto in Pantalisa gna. Sflligoje-va, Fausta g. Šimenc, Mefistofelesa g. Zathey, Wagnerja in Nereusa g. Bra* tuš. Dirigira in režira operni ravnatelj g. Rukavina. Prireditve Glasbene Matice v Ljub« ljani povodom njene 50 letnice, zaključi či danes v torek, 19. t. m. javna produkcija gojencev konservatorija Gla*-bene Matice. Začetek točno ob 8. uii zvečer v dvorani Filharmonične drui. be na Kongresnem trgu. Spored produkcije gojencev konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani, ki se vrši danes v torek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu je sledeči: 1. Schubert: Sonatine op. 137, št. 1 za gosli, igra Pfeifer Leon (šola prof. J. Šlaisa, IV. prip. razred); 2. a) Rubinstein: Blišči se rosa; b) Becker: Pomladni čas. Samospeva, poje Korenjak Olga (šola prof. Wistinghausen, II. r. višč skup.); 3. Sitt: Andantino za gosli. Igra Jermol Albert (šola prot Vedrala, II. r. niž. skup.); 4. a) Bach-maninov: Elegija, b) Bortkiewicz: Nevihta, igra na klavirju Ravnik Anton (šola prof. J. Ravnika, II. r. viš. skup J; 5. Rachmaninov: a) Odlomki iz A. Musse, b) Tu je krasna Samospeva, poje Gaj Slava (šola prof. Wistinghau-sen, II. r. viš. skup.); 6. Viotti: Koncert za gosli, št. 23, igra RupelJ Karel (šola prof. J. Šlaisa, I. r. niž. kom*, stop.); 7. Chopin: Balada v g-moh^ igra na klavirju Potočnik Nilka (šola prof. J. Ravnika, II. r. viš. skup.); 8. a) Ravnik: V razkošni sreči, b) Weberr Arija Maksa iz opere Carostrelec, samospeva, poje Banovec Svetozar (Sola prof. Sovilskega, I. r. viš. skup.); 9. a) Škerjanc: Vizija, b) Škerjanc: Je-senska pesem, c) Pavčič: Ženjica, samospevi, poje Saks Slavka (šola prot Wistinghausen, II. r. viš. skup.); 10l Novak: Manfred, Balada za klavir. Igra na klavirju Poženel Jadviga (šola prof. J. Ravnika, III. viš. skup.); 11. Weber: Trospev iz opere Carostrelec. Pojo: Korenjak Olga, Kocuvan Franja, Banovec Svetozar (šola prof. Wistingv hausen). Vstop prost, pobirajo se le prostovoljni prispevki za kritje stroi-kov, oziroma v dar Glasbeni Matici. Ravnateljstvo vabi v prvi vrsti starše gojencev in pa ostalo glasboljubivo občinstvo, da posetijo to produkcijo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Društvene vesti. Narodna Čitalnica v Sp. Šiški Ima svoj redni občni zbor 26. decembra (sv. Štefan) ob 14. uri v čitalniški sobi z običajnim sporedom. — Odbor. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 20. decembra 1922 1.1. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desna Šport in turistika. Občni zbor S. K. »Ilirije« se vrši v sredo dne 20. dec. t 1. ob 7. uri zvečer v verandi na Južnem kolodvoru in ne kot je bilo prvotno poročano v torek v dvorani I. N. A. D. »Jadrana«. — Tajnik L Prodala po niiili mil: zimsko perilo, pletene jopice, rokavice, nogavice itd. L HM ISIS LJ U B L J A N A, Mestni trg Stev. 18. Tajinstveni merilec deklet. (Nadaljevanje.) Hihitajoč je zapustil starec hišo ter se hitro podal v notranje mesto. Baron je ostal sam. Udobno se je naslonil v kot naslonjača in spuščal dim svoje cigarete v kolobarčkih proti stropu. »Pravzaprav se imam zahvaliti za moj zapor prokletemu Jaku. Ce bi njega ne bilo, se ta nesreča gotovo ne bi zgodila. In lepo Mary Jenkins mi je tudi pred nosom iztrgal ta neznanec. Naj li vse to mirno potrpim? Jaz, baron Hardy, da bi se ustrašil navadnega morilca deklet? Ne, maščujem se nad njim! Kar se ne posreči policiji, bo morda mogoče meni z mojimi bogastvi.« Nenadoma se je vzravnaL »Ha, česa sem se domislil? To je misel, ki je mogla priti samo iz podzemlja. Da. knez teme sam mi jo je vdahnil. Toda ta ideja je morda edina možnost, da se maščujem nad Jakom. In še več, kaznovana bo tudi zavrženka, ki mi je odpeljala lepo Klen Morris. Toda bojim se samo nečesa, na kar morem misliti le s strahom. In vendar moram storiti!« Baron je bil v tem trenutku podoben demonu, ki se hoče vreči na ničesar slutečo žrtev. Oči so se mu svetile in njegovi suhi prsti so se tresli in iztegovali kakor kremplji, Id objemajo vrat žrtve. »Da. storim, saj se mi ni treba bati izdajstva. Vsakdo bo svračal krivdo na Jaka in poizvedovanja po skrivnostnemu možu se bedo vršila s tako silo, da ne uide svojim zasledovalcem.« Baron je izgovori! poslednje besede tako glasno, da se je ustrašil zvoka lastnega glasu. Boječe se je ozrl okoli, da-li ni prisoter kak prisluškovalec. Toda vse je ostalo tiho. Bil je popolnoma sam. »Kmalu se mora zgoditi, kmalu, že jutrišnjo noč in potem mi Jak ne bo več dolgo na potu. Ha, ko bi vedel, kdo je ta človek. l'oda saj je vse eno, samo da se mi ga ni treba več bati. Kdo ve, če ne opazuje Clifforda, ker drugače bi mu Mary Jen-kins vendar ne mogla izročiti pisma. Starec ima morda tudi prav, če meni. da se moram iudi sam varovati morilca deklet. — Pah, jaz se skrivnostnemu lopovu smejem. Kako dolgo bo še trpelo, da ga bodo vrgli v isto celico, kjer sem jaz prebil ono strašno noč in kjer bo sprejel skrivnostni človek svojo smrtno obsodbo!« Uboga Jana. Bilo je polnoč. Globoko molčanje se Je razprostiralo nad krasnim delom Londona, VVestendom. Posebna tihota pa je vladala v Bukovem drevoredu. Nobenega znamenja, da bi še kak prebivalec bdel. Nikjer kakega svetlobnega žarka za zaklopnicami visokih kristalnih oken. Toda vendar je nekdo bdel v Hardyjevi hiši. To je bil gospodar sam, ki je sedel navidezno brezgibno v naslanjaču svoje spalnice. V sobi je bilo skoro popolnoma temno. Gorela je le ena, popolnoma zastrta nočna svetilka. Na baronovem obličju je bilo čitati teman sklep. Videlo se mu je, da je bil ta človek odločen za strašno dejanje, ki naj bi pogubilo dva človeka. »Čas Je! Polnoč je prešla in nočem še dalje odlašati. Za-naj bi omahoval? Saj sem se vendar trdno odločil, da se iznebim blaznice, ki bi mi mogla zopet oprostiti kako dekle, ako mi jo Clifford privede. Ne, ona mora umreti!« Baron se je dvignil in prižgal malo svetilko, čije svetlobo se je lahko potem zaklopke popolnoma zastrlo. Nato je ogrnil suknjo in vzel navadno volneno odejo, ki jo je skrbno položil preko reke. Brezslišno je zapustil sobo, prekoračil dolg hodnik iri se podal na neke stopnjice, ki so koncem hodnika vodile v gornje nadstropje. Nenadoma je presenečen obstal. »Za vraga, ona še ne spi.« je dejal popolnoma zmeden, »čujem jo še peti.« Zopet se je baron sklonil naprej, sedaj pa popolnoma tiho; previdno, da ni bilo slišati njegovih korakov. Pred majhnimi vratci je nenadoma postal Natančno je slišal dekiičji glas, ki je počasi in otožno pel staro škotsko melodijo. Bila je to stara škotska narodna pesem, pretresljive tožbe po poslednjemu nesrečnemu vladarja Karlu Stuartu, ki jo je pela Jana v sobi. Baron se ie postavil pred vrata. »Vrata mi je zaprla, to vem,* ie šepetal, »pa zdi se mi, da tudi spati ne more. Naj se vrnem, ne da bi kaj izvršil? Ne, tega ne storim, slabotno dekle bom vendar nadvladal!« Pevkin glas je utihnil. Sedaj so se približevali lahki koraki vratom. »Aha, pride,« je triumfiral baron, »tem bolje, prilika Je ugodna.« Takoj na to so se odprla vrata in blaznica je stopila na psag. »Kdo je tu?« je vprašala. (DaHa prih.) MALI m OGLASI Iff s........as PRODAJA: tO VAGONOV suhih in na- e! suhih bukovih drv, ne-I vagonov tudi mešanih. Oddajo se v veliki in mali tonožlnl. Dalje tudi tesan in stavben les, 3 bencin-mo-torje 3—8—15 PH. Cena gmerna. 958 DOLG, ČRN, popolnoma 8 o v KOaUH po nizki ceni Kje, pove uprava lista. išcupis DOBRO OHRANJENO 1RNSKO KOLO KUPIM. Kaslov v upravi lista. 976 SLUŽBE: SPRETNI ZASTOPNIKI za Ljubljano se sprejmejo proti stalni plači in proviziji. Ponudbe na poštni predal 4, Ljubljana. 974 TT * ~ — - .... - MLAD TRGOVSKI SLUGA ca manufakturno trgovino M išče. Ponudbe pod: »Trgovski sluga« na upravo Bata.________________972 TRGOVSKI POMOČNIK, z Večletno prakso vešč v manufaktura! In špecerijski Stroki se spTejme. Plača po logovom. Ponudbe na Ivan ;um er, trgovina z mešanim blagom v Šoštanju. 970 ABSOLVENT abft tečaja dober . kniigovodia, vešč •lov., angl. in laške korespondence, išče primernega mesta pri industrijskem podjetju Nastop tako). Ponudbe pod »Mladost« na upravo Ista. 941 RAZIJO: TRGOVSKI LOKAL v do-broidočem kraju na deželi »e takoj odda vsled preselitve. Lokal je opremiien za mešano trgovino. Ponudbe naj se pošiliajo na upravo lista pod »Lepa ugodnost 1923«._______________969 MAKOVO SEME za potice nudi po nizki ceni Sever & Kornp^ Ljubljana, Wol-fova ulica št. 12. 975 SOBO prazno ali meblova-no išče čez dan odsotna gospodična. Ponudbe na: Ciuha & Jesih, Stari trg 1. ' 973 NAJLEPŠE IN NAJCENEJŠE BOŽIČNO DARJ-LO za dame ie damska toaletna miza. mahagoni, steklom In prvovrstnim ženskim ročnim delom. Prodaja Jo Mihael Boštjančič. pri A. Baumgartner, trgovina pohištva, Celje, Gosposka ul. 30. 971 • epohalno delo - je izšla. Neobhodno potrebna vsakemu trg © vcu In podjetniku! Cena mecin Izvoda 10©»- Din. Jim Mn" lliljant lil tn sel 9. Emi! Adamič: 16 jogoslov. narodnih pesmi I. del (moški zbori) 10 Din. II. del (meš. zbori) 12 Din. Pevski zbori, naročajte to krasno zbirko naših narodnih pesmi, ki so povsod, kjer so jih doslej Izvajali, sijajno uspele. j)obe se v vseh knjigarnah, ali direktno pri založništvu: »Zvezna knjigarna", 11 Ljubljana, Marijin trg 8. H Divjačino, jelene, sme, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah. ijaiegeni Ulil, 19111 brzojavi: VA3DA* Žakovac* Telefon interurban št 59. rabljenega, a v jako dobrem stanju. — Proda s« radi nabave špecijelnega polnojarmenika, 700 mm z 2 blokvozovoma franko vagon iz Milim, kJiii oi iiil MmL 9©®®®©®®®®©»««® ®©0®®®®e©®## Slamo za krmo v otepih in v balah na vagone audi tvrdk« Hovpo Lil i sin, fiatom Za Božiči Za Novo Ido! Najprimernejše , pa tudi najcenejše darilo je dobra, lopa knjiga. Zahtevajte seznam in cenik knjig založbe »Zvezna knjigarna" Ljubljana, IHariiin trg št. 8. Dobra knjiga je najboljši prijatelj! i.-j===' NAZNANILO! Lovro Pičman stavbeno in galanterijsko kie* parstvo in vodovodna inštalacija Ljubljana. Naznanjam cen j. naročnikom, da sem se vsled podiranja delavniških prostorov v Kolodvorski ulici 39 preselil začasno v Streliško ulico 29 ter se najvljudneje priporočam za na-daljna naročila. • •••••••••••••••# najboljših tovarn Bdsendorfer, Ehrbar, Czapka, Hotel SchweIghofer» Stingl itd Tudi na obroke. Jerica HUBAD, rs j. Dolanc Ljubljana Killerjeva ulica 5. Lovski blagor. Od 16. t. m. naprej je v moji restavraciji otverjena, na novo opremljena —= lovska soba -— ki je izvršena po načrtih in lastnih umetniških slikah našega domačega umetnika in poznanega lovca g. P. Zmitka, na razpolago vsem lovcem, ki žele viivati v mestu gozdno - lovsko razpoloženje. Peter Košak, restavracija, Krekov trg 11. '..'■vn*. >•.* .. V*, * a.1,#./ * at " Blago za prevleko divanov la imm pohištva v veliki izberi dalje različne platno in jote za tapet-nike, Me itLpriporoia tvrdka Irnhnrnh Ljubljana Gradbena podjetje 11. Dunajska cesta, za Bežigradom štev. 6 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Eotiofira el 20. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Fino perilo za dame in gospode, žepne rute, namizne garniture, kompletne opreme za neveste, dobite najceneje pri trvdki sssa H. ŠARC, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5. o m § Kmetska posojilnica | § ljubljanske okolice v Ljubljani * * © O © naznanja svojim vlagateljem, da bo obrestovala s 1. Januarjem 1.1923. vlog® po IPST »Zločin ¥ Orcivalu roman & GABOS1AU je izšel v kniigL — Cena Pr. Din 18* Zvezna knfgama, Ljubljana Marijin trs 8« #41*. ■ ..SVITANJE" IZVIRNI ZGODOVINSKI ROMAN IZ NAPOLEONOVE DOBE. SPISAL FR GOVEKAR; 5 ILUSTRACIJ s NAPOLEON, VODNIK* ZOIS, MURATg BERNADOTTE, ©• CENA 25 IN 30 DINARJEV. 0® »ZVEZNA KNJIGARNA" woifova ut. 1 L3UBUAMA. niavni urednik- Zorko Fakin. — Odgovorni urednik: Miha Gaboreak. Izdala >Jh>£osloY. jwsb*ska 4 4« liska »Zvezna tiskarna«, v