PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE l*to 2. štev. 231 - Cena 4.- lire TRST, sobota 2. marca, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 • L ^el^št^SSOe^SSOTJiaSOS. Rokopisi »e ne vračajo^ Jugoslavija se zaveda svojih pravic «Humanite» razkrinkuje lazi reakcionarnega tiska Pariz, i, Tanjug. — Dopisnik Ta~ "/upa i« Par Usa porota, da obv javila *Humanttš* na prvi strani čla-*®fc pod naslovom t Reakcionarna bivanja proti Jugoslaviji v zvezi * Prstom*, v katerem poudarja manevre reakcije, ki »i prizadeva preprečiti prdbivallatvu Trsta 1» Julij-•*t« krajine izražati svobodno voljo ** Priključitev k FLRJ. *Bumanit6» pravi: »Angleški list *Sundak Dispatch* je nedavno ob-tMl poročilo, da je Vilinski o raz-tovoru g italijanskimi predstavnt-v Londonu baje izjavil, da bo ZSSR prepričala marlala Ti-o potrebi, naj Jugoslavija odsto-P^ od svojih zahtev po Trstu. Agencija Tass je takoj objavila, /® *o poročilo neresnično in popolnoma izmišljeno*. da izbrišejo slovenski značaj ' P°krajin, da bi tako prevarili *d*avezniSko komisijo, in ustra-^ali ljudske množice*. ^rst je postal središče provoka-^ ' t*žki/i vojnih zločincev in med-rod>tWi pustolovcev. Tega dejtsva , n® omenja niti eden »dopisnik* ti*Jra», zaključuje »Huma- ntti*. mmm Jugoslovanski mladinci bodo odili v tSR Beograd, 1. - Tanjug — Sinoči je odpotovalo na Češkoslovaško 500 mladincev iz Srbije in Vojvodine, prva skupina mladih demobilizira, nih borcev in vojnih sirot, ki jih je sprejela Češkoslovaška za tri leta kot goste in jih bo specializirala za kvalificirane delavce v svojih industrijskih središčih. Skupno bo odpotovalo lz Srbije na Češkoslovaško 810 mladincev, iz vse Jugoslavije pa 3.000. Izbiro mladincev, ki bodo odšli na Češkoslovaško v nauk in specializacijo, opravljajo ljudske oblasti in USAOJ. Prosvetno ministrstvo je določilo za internate potrebno število učiteljev. Mladinci bodo namreč živeli v Internatih. Preglas britanske komunistične stranke London, 1. - AFP — Izvršni odbor britanske komunistične stranke je danes razglasil, da zahteva pospešitev demobilizacije in repa •triacije britanskih vojakov iz Indonezije, Indokine, Egipta, Abesl-nije, Sirije in Libanona, Italije in Grčije. Odlikovanje Mongolske republike Moskva, 1. - Tass. 28. februarja je v Kremlju predsednik prezjdija Vrhovnega sovjeta ZSSR Kalinin predal maršalu Cojbalsanu red Su-vorova 1. razreda za vzomo vodstvo operacij čet mongolske ljudske revolucionarne armade v vojni proti skupnemu sovražniku — proti imperialistični Japonski. Z redom Kutuzova 1. razreda jfi odlikoval generalnega poročnika Tsinenbala za spretno vodstvo operacij čet mongolske ljudske revolucionarne armade v bojih proti japonskim imperialistom in za junaštvo in hrabrost, ki jo je pokazal v teh bojih. Nato je odlikoval z redom »Domovinske vojne» 1. razreda sovjet, skega poslanika v mongolski ljudski republiki Ivanova za točno izpolnjevanje nalog, ki mu jih je dala vlada med domovinsko vojno. Ko je dobil odlikovanje, je maršal Cojbalsan imel sledeči govor: »Ko »prejemam to visoko odlikovanje od sovjetske vlade, Izrekam svoje veliko hvaležnost sovjetski vladi in generallsimu Stalinu. Skupaj s četami Rdeče Armade, ki so prestale vse vojne preizkušnje in ki imajo obilo vojnih izkustev, je mongolska ljudska revolucijska armada uspešno izvršila svojo plemenito nalogo, prispevajoč k porazu kletega sovražnika našega ljudstva — japonskih imperialistov, ki so že dolgo prežali na ozemlje naše dežele. Sveta kri, prelita od najboljših sinov naših narodov na bojnem polju, bo še bolj utrdila zveze neomajnega prijateljstva med našima narodoma. Narodi naših dveh držav so pristopili k mirnodobskemu, konstruktivnemu delu, ki bo vodilo do novih velikih uspehov, in bo še bolj ojačilo vezi trajnega prijateljstva z veliko Sovjetsko zvezo ter prispevalo k uapevanju naše neod. visne Mongolske ljudske rčpublike. Naj živi nerazruano prijateljstvo naših narodov! Naj živi veliko sovjetsko ljudstvo in njegov vodja generalisim Stalin!* > Prebivalstvo Dolin« pričakuje razmejitvene komisije. Mn FjHdshiD je ohranilo ljubezen de domovine Maršal Tito med delavci f B«ograd, 1. Tanjug. — Marial 0 je v spremstvu ministra za ^baiet jugoslovanske zvezne vla-Todorja Vujaiinoviča obiskal stavce na velikem mostu preko ®°nave pri Beogradu, ki veže pre-ttolnico s PanČevim, in si ogledal, *°slej izvršeno delo za zgraditev e9a važnega mosta, ki veže Srbijo 4” Vojvodino. Maršal Tito se je pogovarjal z Ve<- delavci, ki so ga prisrčno sprejo. Maršal Tito si je ogledal dela obeh straneh Donave, delavski 0yd in delavsko obednico. Končno * maršal Tito obiskal delavnico za '“odje in različne mehanične de-unio«, ki so začasno urejene v t0rl* vagonih. Zflriižitev Julliske krajine l FLRJ '»imut, 1. — Plenarno zasedale f*Ovne0a odbora AF7. je posla-r*°javno prošnjo svetu zuna-"»tat«trot) v Londonu, da ugo-jr p/dvičnim teže jam prebivalstva ^ *a, Juti jake krajine za svobodo *družitev „ brati v FLRJ. da 4*n®n’* AF7. je plenarno zase-nJ® Poslalo brzojavko tudi med-*iaf0<*n4 *ensk\ zvezi v Parizu, v n<*"t izraža odločen protest proti Ul* ,T’*T®d, 1. - Jugoslovansko smu-B»j0 ° m°»tvo bo odpotovalo v Si-..bo’ ruTnun»kjh Karpatih, kjer udeležilo tekmovanja za bal-ko Prvenstvo. Zagreb, 1. Tanjug. —» Na seji predsedstva hrvatslcega narodnega gabora, na kateri je bila sestavljena nova hrvatska vlada, je imel predsednik vlade dr. Vladimir Bakario govor o nalogah nove hrvatske vlade. Med drugim je podčrtal utrditev notranjih prilik in skoraj popolno uničenje ustaških skupin, ki so ostale po porazu 4» begu okupatorja. Pokazalo se je, da so bile korenine ustaštva v vrstah duhov ščine mnogo močnejše, kot pa se je v začetku domnevalo. Predsednik Bakarič je prav tako govoril, kako je prišlo na Kaptolu do odkritja ustaških arhivov in zlata, ki so ga naplenili ustaši. »Ta dejstva*, je izjavil dr. Bakarič, »povzročajo globoko ogorčenje med ljudstvom. Vprašanje, ki je v središču politične pozornosti, je vprašanje dokončne priključitve našega ljudstva v Istri k materi domovini. Kljub silovitemu preganjanju je naše ljudstvo u Istri ohranilo svojo ljubezen do svobode in domovine, žrtve, ki jih je dala Istra, dokazujejo, da žive v tej pokrajini sijajni ljudje, ki imajo čvrsto narodno zavest in ki nočejo več živeti pod vlado tujih gospodarjev. Reakcionarni elementi, ki jih podpira Italija, so poskušali zadnje čase razne akcije, da bi preprečili izražanje resničnih teženj prebivalstva te pokrajine. Glavna podpora tej akciji so italijanski duhovniki ir. učitelji, ki krožijo sedaj po vsej Istri, obiskujejo vosi in skušajo sejati in širiti narodnostno mi in jo. Italijansko manjšino poskušajo naščuvati na boj proti Jugoslaviji in Jugoslovanom, vendar jim to ne uspeva. Upamo, da bo mednarodna komi- sija nepristranska in da bo, ko bo ugotovila dejansko stanje, zlasti pa videla resnično etnografsko sliko Istre, sprejela pravično rešitev.* „VERUJEMO V NAJLEPSO BODOČNOST JUGOSLAVIJE" Obisk delegacije italijanskih invalidov v Jugoslaviji ^Butika Vatikana prt*-rf ^ *■ Tass. — V svojem /a£lJ,.tUa”/u> da bi opravičil pro-ilt Politiko papeža Pija n0 ^ * *Osservatore Romano» rp^a. ,cu/® pri svojem odgovoru 4> * ostrimi besedami in ,ktga>Hi ^razi. Besnost Vatikan «kjnjj4 j« naravna in ra- ieio V<1’ k®7" /® selo nehvaležno Z*t0 ntovr9tjiva dejstva. **« *aervatore Romano* sploh *otrhit ° Pnč pa celo kftle-j e’ kV konkordat med <*h®dnIU,,C° Vlado in Vatikanom Ko-. tt0°den za obe strani. d« jts *OTnentatorjev je trdilo, * konkordatu - priključen kita n “?°,Vor- Ma vsak način sta M*a ^ konkordatom dva ped-^tPe*ia tl<>er Franza von krju ' ** U pripravil pot Hit-"o P°dpit kardinala Bvge •odaejega papeža t0i't kl-Saptn )e ttda> na ob-°Pi v NUrnbergu in po- skušali so vse mogoče, da bi ga rešili. Borisov navaja knjigo‘ ki jo je izdala 19. avgusta 1945. v francoščini katoliška založba u Parizu. Knjiga vsebuje poslanice papeža . Pija XII., ki jih je naslovil med vojno na vse narode. Značilnost deklaracij Pija XII. med vojno je ta, pravi Borisov, da bi v njih zeman iskali obsodbo zločinskih sil fašizma, odgovornega za trpljenje narodov. Predpostavljajmo, da Vatikan zaradi svojega geografskega položaja, v prvih letih vojne ni smel odkrito izraziti svojega mnenja o fašizmu, na vsak način bi pa mogel to storiti pozneje po osvoboditvi Rima po zaveznikih, Česar pa ni storil. Komentator vatikanske politike Gabriel Louis Jdrret, ki je napi-sol navdušen ;rredgovor knjigi, uradno zatrjuje «nevtralnost paj peša*. Reči se mora, poudarja Bo- Tekmovsfni duh borskih rudarjev Bor, L Tanjug. — Zaradi požrtvovalnega dela vseh delavcev v ve. likem rudniku za baker Bor, je rudnik danes v polnem obratu. Kljub temu nadaljujejo delavci delo s starim poletom in podvzeniajo vedno nove ukrepe, da bi dosegli in presegli predvojno proizvodnjo. Veliki uspehi so bili doseženi tudi v koksarni in topilnici in znižanju izgube bakra za časa topljenja. Samo v novembru so z varčevanjem rešili koksa in drugega materiala za 3 milijone dinarjev. Glavno pažnjo posvečajo sedaj iz. popolhitvl delovnih metod. »Nove delovne metode in tekmovalni duh* — to je glavno geslo borskih rudarjev. V bovškem rudniku Je zaposlenih več tisoč delavcev, navdahnjenih z delovnim duhom. Bor, v preteklosti delavska mučilnica, je danes pomembno kulturno sredi, šče. Po delu delavci ne zahajajo več v beznice in krčme. Danes posvečajo svoj prosti čas kulturni vzgoji. Najboljši hotel v mestu, ki Je bil nekoč delavcem nedostopen, je danes delavski dom, kjer imajo svoje sestanke in zborovanja. Tukaj se vrše tudi tečaji tujih jezikov, vaje pevskega zboca in igralski nastopi. Več zadrug uravnava gospodarsko življenje, medtem ko moderen otroški dom lajša zaposlenim materam skrb za otroke. Bor je postal danes kulturno središče ne le za najbližnjo okolico, temveč za ves okraj. risov, *da Pij XII. v resnici ni stedil z diplomatskimi in retoričnimi izrazi, da bi svoje vojne poslanioe prikazal kot enevtral-ne*. Toda kljub vsem tem poskusom, to ni bila enevtralnost*. pi-ju XII. se ni posrečilo skriti pro-fašistično smer svoje politike. Da bi podprl svojo trditev, navaja Borisov papeževe poslanice m govore v letih 1939 1911. »Vatikan*, pravi dalje avtor, tje imel svoje lastne načrte pri protisovjetskem napadu. Gabriel Louis Jarret je te načrte izblebetal. Iz tega s'edi, da je Vatikan nameraval izkoristiti fašistično invazijo ZSSR in da se je dogovoril s Hitlerjem glede spreobrnitve sovjet skih narodov na katoliško vero. Kakor pravi Jarret, je bil skle njen z Berlinom dogovor o delovanju katoliške cerkve v zasedenih pokrajinah Sovjetske »veze. Tako je bilo v Hitlerjevi ropar s ki armadi mesto za vatikanski misionarje poleg krvnikov SS in 8A oddelkov in Gestapa. Ce se Vatikan«' ni posrečilo uresničiti Pred dnevi »mo »e oglasili pri delegaciji italijanskih invalidov, ki se je vrnila s svojega obiska v Jugoslaviji in. sprejema pri maršalu Titu. Zvedeli smo namreč, da se je delegacija na svojem povratku v Italijo ustavila tudi v Trstu. Zato smo uporab li to priliko, da povprašamo delegate, kakšen vtis je napravilo nanje potovanje po Jugoslaviji. Delegacijo tvorijo Gio-vacchini Ugo. državni svetnik in gen. i nšpektor Italijanske zveze invalidov ter vodja delegacije. Mon-tanari Arrigo, zvezni komisar invalidov pokrajine Siena, partizanski i nvalid, Lunedei Torquato, vojni invalid, predstavnik zadrug, ing. Montigllo Vittorio, partizanski 'invalid. tehnik oddelka za proteze, Quarantelli Lucio, partizanski invalid, predsednik ANPI za rimsko pokrajino, Macchla Iole, delegatka pri socialnem skrbstvu in tajnca delegacije. Delegacija je šla v Jugoslavijo z nalogami, ki »o v zvezi z italijanskimi' vojnimi ujetniki in v zvezi z mednarodnim povezanjem invalidskih zvez. Po izjavah delegatov je njihovo potovanje docela uspelo. Delegatje so nam vsi vzhičeni in navdušeni pripovedovali o globokem vtisu, ki ga je nanje napravilo življenje jugoslovanskih narodov, zlasti pa obisk pri maršalu Titu, in sijajen, dasl spontani sprejem, ki jim ga Je priredilo ljudstvo v raznih krajih. Ljubezen do italijanskega, ljudstva »Z obiska v Jugoslaviji smo odnesli najhpži vtis. Presenetil nas je zlasti spontan sprejem, ki so nam ga priredili narodi Jugoslavije 'n razne ustanove. V Ljubljani smo bili gostje Invalidskega doma. Bili smo globoko ginjeni in gotovi smo, da ni ljudi, ki b' nas mogli lepše sprejeti. Pred kinodvorano v Beogradu pa bo nas meščani naravnost obkolili, ko so izvedeli, da smo delegatje Italijanske invalidske zveze. Osebno smo se prepričali, da je pisanje časopisov o neredih in terorismu v Jugoslaviji samo gola laž, nesramno klevetanje države, katero narodi so ogromno žrtvoval' v borbi proti nacifašizmu. Občutili smo neizmerno ljubezen in spoštovanje, ki Ju Jugoslovanski narodi goje do ,'talijanskega ljudstva*,-so nam preprosto in zadovoljno pripovedovali italijanski Invalidi. Veseli so, da »o v Invalidskem tega namena v velikem obsegu, je bil vzrok odpor Rdeče armade proti fašistični invaziji. Ko je postalo jasno, kakšen bo izid vojne in ko j« nemška armada utrpela vrsto porazov, je Vatikan povečal svoje napore, da bi prišlo do kompromisnega miru. V tem duhu se Je Pij XII. is-razil v svojem govoru 1. septembra 191(3. in v svoji božični poslanici 19j3. leta. Pij XII. je stalno odklanjal diskusijo o vprašanju odgovornosti za vojno, o vprašanju odškodnine in vprašanju kaz-nomnja fašističnih voditeljev. Hkrati pa so postali napadi Vatikana proti demokratičnim si 'am vedno bolj ostri, e Vsa ta dejstva*, piše na zaključku Borisov, .sntkajo vse zgodbe o e nevtralnosti* Vatikana. • .* Nesporno je, da Je Vatikan v onih bridkih letih, ko se je človeštvo borilo proti ttmni.n hitlerjevskim silam, vodil prohitlerjensko politiko. Ta politika se do današnjega dne ni spremenila. domu v Ljubljani naJV tudi italijanske partizanske invalide, ki so žrtvovali svoje zdravje v borbi ob strani jugoslovanskih partizanov. »Invalidi 'n predstavniki oblasti so nam šli v vsem na roko. Znašli smo se kot med brati, kar ne bomo nikdar pozabili*, so nam dejali. V Ljubljani jih je obiskal tudi podtajnik ministrstva za socialno skrbstvo. Zvečer so jim invalidi v domu priredili kulturni večer, ki ss je po pripovedovanju delegatov razvil v pravcati v:liki praznik. Nato so nam povedali, da so bili v Beogradu gostje generala M'loje-viča. Na Aval so v spremstvu predstavnikov oblasti in drugih u-stanov položili venec na grob neznanega vojaka. Obiskali so invalidske domove, šole, tovarne in razne drug* ustanove. Glede vsega tega so nam izjavili: »Povsod smo občutili samo to. da so množice bratsko naklonjene napram našemu narodu. Nikjer pa nismo opazili, da hi ljudstvo gojilo mržnjo proti nam in proti italijanskemu ljudstvu sploh*. Obnova, rej In pravičnost Delegatje so presenečini nad delovnim poletom, ki se opaža v vsej Jugoslaviji na polju obnove. Ogledali so aa razna znamenita dela, med drugim obnovljeni most čez Donavo. Izrazili so, da jugoslovansko ljudstvo dela čudeže, ko tako rekoč brez potrebnega materiala in ob pomanjkanju strokovnih moči uspesn0 premaguje težave In ovire, ki so pri drugih nepremostljive. »V Jugoslaviji je najlepši red Nikjer ni oboroženih spopadov, nikjer streljanja, kar se na žalost dogaja dan za dnem v Italiji. V Jugoslaviji ni črne borze in fcpeku-lantstva, niti brezposelnosti ali krimjnala. Vse ljudske sile delajo na obnovi države. Videli smo ogromna obnovitvena dela, ki so naravnost neverjetna, so nam izjavili. Tud! Doberdob je občutil njihovo „hulturo“ 22.VI.1922., ko še ni bilo fašizma: bo italijanski nacionalisti v Kobarida razbili spomenik slovenskega skladatelja Hrabrosiava Volariča. Delegatje so tudi pripovedovali, da izložbe po trgovinah sicer niso polne, a da ima sleherni državljan možnost kupiti najpotrebnejše ne glede ali je bogat ali premožen Spoznali so, da v tej deželi delijo dobrine pravično. Začudeni so bili tudi nad temi, da umcjo jugoslovanski narodi tako dobro ceniti umetnine in sploh vrednost na vseh poljih delovnosti. Ljudstvo se zanima za samoizgradnjo in za napredek. Človekoljubnost In svoboda Jugoslovanska vlada je nudila delegaciji največje ugodnosti Izdala jim je dovoljenje za svobodno krotanje po vsej državi Sami pa pravijo, da so »e počutili povsem svobodni. Govorili »o lahko * vsakomur, tudi člani opozicijskih strank. Med drugim je delegacija obiskala tudi taborišča italijanskih vojnih ujetnikov. Delegatje so nam povedali: »Ko smo prišli do taborišča, so nas predstavniki oblasti zapustili in dejali: »Razgovarjajte se sami, da se boste tako prepričali o resničnem stanju v taboriščih.* V taboriščih smo ugotovili, da so naši jetniki bolje oblečeni kot jugoslovanski partizani. Ujetniki imajo svoje antifašistične organizacije, svojo upravo, svoje disciplinske organe itd. Jugoslovanske ob'asti ne ukrenejo ničesar, če tega ne potrdi preje antifašistični odbor. Imajo pravico do prostega izhoda, dobivajo enako hrano kot Jugoslovanski partizani in med drugjm po 600 g kruha na dan*. Člani delegacije so govorili tudi a komandanti — ki so ravncf.ako ujetniki, — drugih taboričč italijanskih ujetnikov. Dne 10. t. m. na bo zborovanje vseh poveljnikov tatorižč italijanskih ujetnikov, ki bo imelo za cilj izboljšanje splošne organizacije ujetnikov in njihove življenjske prilike. V začetku vojne z Jugoslavijo, to je 9. aprila 1941. so Italijani pobrali v vasi vse moške in jih odpeljali v kazenske bataljone: Dne 10. maja istega leta so jih poslali zopet domov. V oktobru 1942. je kvestura aretirala 8 moških in jih odpeljala v tržaške zapore, nato pa v internacijo v Italijo. Tam so ostali do poloma Italije. Aretirali so: Mihelj Antona, Jarc Krnila, Ger-golet Franca, Vižintin Jožefa, Gergolet Jožefa, Černič Jožefa in Frandolii Jožefa. Leta 1942. so karabinjerji odpeljali 7 družin v tržaške zapore, ker so sinovi odšli k partizanom. Vsi aretirani so se vrnili šele ob zlomu Italije 8. septembra 1943. V letu 1942. so karabinjerji pobrali v vasi 21 mladoletnih fantov in jih odpeljali v kazenske bataljone v Aquilo. V letu 1943. so karabinjerji zopet aretirali 15 moških. Od teh so nekatere odpeljali v tržaške zapore, druge pa v kazenske bataljone, kjer so ostali do poloma Italije. Dne 13. 9. 1943. so prišli v vas Nemci in republikanci ter so vse vprek streljali, da bi ljudi preplašili. Požgali so občinski dom, izropali vse, kar je bilo v šoli in v otroškem vrtcu. Ustrelili so 6 oseb, in sicer 4 na Poljanah: Marijo Ferletič, Petra Lakovič, Avgusta Maršič in nekega nepoznanega Tržačana. Isti dan so ustrelili tudi 10 Italijanov, ki so bili brez orožja. V apblu 1944. »o Nemci ustrelili v vasi nekega garlbaldinca. Ime ni znano. Isti dan »o aretirali 5 oseb in jih odpeljali v Trst, od tam pa v tabosšča v Nemčijo. Posestnici Marji Peric por. Perletič, bo odgnali 6 glav živine. V tržaške zapore so odgnali Antonijo Pahor 'n Ivana Jarc. Dne 15. 1. 1944. so prišli iz Gradišča Nemci in z njimi izdajalec Valter (proslul' Blek). Vse ljudi so odpeljali pred požgani občinski dom in jih postavili v vrsto. Izdajalec Blek je izbral 6 fantov in eno dekle. Izbrane so nato odpeljali v bljižnjo h'šo, kjer »o jih do 6. ure zvečer nečloveško mučili. Od tam so jih odpeljali v hišo Ivana Jelena. Ob 7. uri zvečer je eksplodirala mina, katero so bili postavilr v hišo. Strašen pok se je razlegal po vasi. Porušili so hišo, nihče v vasi pa ni vedel, da so bile v njej omenjene žrtve. Svojci »o po vseh zaporih povpraševali po njih. Pa jih niso mogli nikjer najti. Po enem mesecu so šli nekateri gledat v razval ne hiše. kjer so našli vse razmesarjene tovariše. Bili so: Andrej Zužič, Benjamin Jarc, Jožef Gergolet, Jožef Marušič, Rudolf Lakovič, Emil Ferfolja, in Matilda Marušič iz Lokvice. Dne 16. januarja istega leta so Nemci, preden so zapustili vas, požgali 4 hiše, tri hleve in odpeljali tri glave goveje švine. V aprilu 1944. so prišli v vas SS-ovct iz Gradišča, jo obkolili ter »pravili vse ljudi na dvorišče Franca Gergoleta, po vas' pa so ropali. Ustrelili so 49. letnega Jožefa Jarca. 45 moških in 4 ženske so odpeljali pred hišo Ignaca Jel:n ter jo zažgali. Vsi so morali gledati to zločinsko početje. Omenjenemu Jelenu so odpeljali tudi' dve kravi. Izpred goreče hiše so nato odpeljali vse v Gradišče, kjer so nekatere izpustili. 5 moških in 4 ženske pa so odpeljali v goriške zapore, kjer so bil' 12 dni. Ti so bili: Jožef Peric, Ivan Gergolet, Jožef Gergolet, Andrej Ferfolja, Jožef Ferletič ’n in Ana Jelen. Ostale tri ženske, in sicer Ano Jarc, Heleno Jarc in Olgo Lavrenčič pa so odpeljali v Nemčijo. Dne 12. 10. 1944. so pr'šli SS-ovci Iz Gradišča, in sicer ob 3. uri zjutraj. Obkolili so vas ter š streljanjem strahovali prebivalstvo. Vse ljudi so odpeljali na. trg pred cerkv jo, po hišah pa so ropali. Odpeljali so 40 glav goveje živine, 12 konj, 15 prašičev In 400 komadov perutnine. Po hišah so pokradli tudi veliko količino masti, oblek, žep. i»'h ur, zlatih verižic, druge zlatnine, koruze, pšenice in denarja. Istega dne so zažgali hišo Antonije Pahor. V zapor so odpeljali 58 moških. kjer so bili 5 dni. 38 od teh so izpustil'', druge pa odpeljali v taborišča v Nemčijo. V taborišču v Dachau so umrli Jožef Ferfolja, Alojzij Jelen. Anton Jarc, Andrej Frandolč, Marij Lavrenčič in Rudolf Lavrenčič. Protest svobodoljubnih narodov proti Francovim izzivanjem Pri maršalu Titu Delegacijo je sprejel tudi maršal Tito. »To je bil naš najlepši dan v Jugoslaviji*, so dejali delegatje. »Dve uri smo se prijateljsko raz-govarjali z njim. Zagotovil nam je1, da bodo življenjski .pogoji ujetnikov vedno boljši. Pokazal je največje razumevanje do naiih teženj in želja glede mednarodnega sodelovanja invalidov. Občutili smo, da Tito goji veliko ljubezen do italijanskega ljudstva. Mnogo odličnih državnikov smo imeli priliko spoznati, toda lahko mirno trdimo, da je Tito s svojim razumevanjem in s svojim tovariškem odnosom neprekosijiv. Poslovili smo se od njega globoko ginjeni*. Svoboda veroizpovedi Obiskali so tudi cerkve ki ugotovili, da ljudje uživajo popolno svobodo veroizpovedi. BU1 so tudi v poelopju, kjer Je pred vojno bivala italijanska delegacija. Dejali »o, da so Jugoslovani poslopje obnovili. Vratar, ki je v teku vojne ostal na svojem mestu in ga jugoslovanske oblasti niso nikoli preganjale, pozna šifre blagajne,, jugoslovanska oblast pa ima ključe. Ravnotako so bili globoko presenečeni nad tem, da žene sodelujejo prav pri vseh panogah življenja. Mnogo invalidinj Je v ljudskih odborih, vse pa skupno z moškimi obnavljajo zrušeno domovi, no. Izjavili so, da je najbrže malo takih držav, kjer bi žene zavzema- le tako važno mesto kot v Jugoslaviji. Po govor z nami so delegatje Italijanske invalidske zveze zaključili takole: »Prepričani »mo, da čaka Jugoslavijo najlepša bodočnost. Prepričani smo tudi, da »e bo med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom skovalo najtesnejše prijateljstvo. Občutili smo resnično prijateljstvo jugoslovanskega ljudstva do italijanskega naroda in to po vsem tem, kar »mo jim slabega storili. Povabili smo jugoslovansko delegacijo invalidov na obisk v Italijo, da bi tako čim prej ustvarili bratsko sodelovanje, ki si ga' želi vse jugoslovansko ljudstvo*. KRATKE VESTI RIM. Italijanski odgovorni krogi izražajo bojazen o usodi 300.000 ton italljanlke trgovske mornarice, dosedaj v sklopu skupnega zavezniškega brodovja, katero je danes prenehalo obstajati. Doslej italijanska vlada ni dobila nobenega obvestila, kaj nameravajo zavezniki s temi ladjami. BAT AVLI A Javljajo, da so evakuirali vse Nizozemce iz Ma-nada, na otoku Olebes, kjer so »e indijske čete nizozemske vojske v vzhodni Indiji uprle, in se polastile vso- civilne in vojačke uprave. Atene, v Atenah pričakujejo admirala Cunntnghama, poveljnika britanske sredozemske mornaric«. London, 1. AFP. — V kratkem pričakujejo objavo trojne izjave, ki bo določila politiko ZDA Velike Britanije in Francije proti Francu. Domnevajo, da bo ta izjava se-stojala iz treh točk: 1) Poziv Franku, da odstopi; 2) generalna amnestija za vse politične jetnike in svobodne volitve; 3) obljuba pomoči začasni upravi, ki bo upravljala španska vprašanja dokler ne pride do vlade, ki bo predstavljala izraz španskega javnega mnenja. Lord Halifax, britanski veleposlanik v Washingtonu, »e je večkrat posvetoval s Bjrrnesom, od katerega je terjal pojasnila glede nekaterih točk v ameriški noti. Washington, 1. Aas. Press. — A-meriško zunanje ministrstvo je nocoj objavilo, da sta se britanska in francoska vlada načelno pridružili ameriškemu predlogu za trojno izjavo, ki naj obsodi Francov režim v Španiji. Predstavnik zunanjega ministrstva je dodal, da bo izjava verjetno izdana 5» jutri v Londonu, Parizu in Washlngtonu. Protest beograjskih kovinarjev Beograd, 1. Tanjug. — Beograjski kovinarji so priredili protestno zborovanje ob usmrtitvi španskih domoljubov. Zborovanja »e Je udeležilo več tisoč kovinarjev. Po govorih bo delavci »prejeli resolucijo, ki energično protestira proti usmr. titvi španskih protifašističnih borcev in domoljubov, ki so posvetili svoje življenje borbi proti Francovemu režimu za svobodo španskega ljudstva. Delavci so izrazili svojo popolno solidarnost z vsemi akcijami enotntti strokovnih zvez v borbi proti kakršni koli akciji ali poskusu ograianja svetovnega miru. Sol/da nost Jugoslovanov v Franciji Pariz, I. Tanjug — Dopisnik Tanjuga sporoča iz Pariza: Na velikem zborovan ju na zimske« dirkališču, na katerem je prišel do Izraza ogorčen protest vse demokratične Francije proti zadnjim fašističnim zločinom generala Franca, so prebrali tudi pismo Jugoslovanov, ki žive v Franciji. V tem pismu izražajo francoski Jpgoslovanj soglasno svojo solidarnost z ogorčenjem in razburjenjem francoskega, ljudstva, ki jo j« iz- zvala zločinska usmrtitev »panskih domojjubov, ki so bili tudi odlični borci v "francoskem gibanju odpora. Vsi zborovalci so pismo francoskih Jugoslovanov »prejeli z dolgim in navdušenim odobravannjem. Resolucija svedsk/h kovinarjev Stockholm, I. - AFP — Strokovna zveza stockholmskih kovinar skih delavcev, ki šteje 30.000 članov, je poslala švedski konfederaciji dola resolucijo, v kateri terja prekinitev odnošajev ■ Francovo Španijo. Avstralska „7rade Union ‘ London, 1. VZN - Reuter — Ra-diodajna postaja v Melbourne Je danes javila, da svet avstralske »Trade Unions* zahteva, da vlada prekine diplomatske odnose s Španijo. Byrnes o ameriški zunanji politiki New York, 1. (VZN - Reuter). — Zunanji minister Byrnes je Imel včeraj govor v »Overseas Press Club* v katerem je rekel, da bt mogla »samo neodpustne, huda napaka povzročiti resen »por med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. »Kljub nažetnu različnemu nač-nu življenja spoštuje in občuduje amoriiki narod svoje zaveznike in želi, da bi se prijateljstvo 'n sodelovanje nadaljevalo na svetu, na katerem bt vladala vedno večja svoboda tn na katerem bi se življenjski pogoji vedno bolj izboljševali. »Toda v interesu svetovnega m'-ru ter našega skupnega in tradicionalnega prijateljstva moramo jasno povedati, da nameravajo Združene države branit' listino Združenih narodov ter ne morajo in nočejo pasivno gledati uporabo ali grožnjo sile, ki nasprotuje ciljem in načelom listine. »H mamo nikak* pravice držati naše čete na ozemljih drugih suverenih držav brez njihovega svobodno Izraženega dovoljenja. »Ne smemo po nepotrebnem odlašati s sestavo mirovnih pogodb in še nadalje vsiljevati majhnim 'n obubožanim državam prisotnost naših čet*. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 2. marca 1948- P 11 imenu demokracije..! Vprašanje Julijske krajine je danes i; središču svetovnega zanimanja. Od povsod prihajajo novinarji v Trst, da bodo poročali o delu mednarodne komisije. Priili so tudi jugoslovanski novinarji, priili so naši tovariši iz cone B, ki se jih vprašanje Julijske krajine najbolj livo in neposredno tiče. Z njimi je prišel v Trst tudi Dušan Fortič, urednik te S februarja 19iS j» Konzulta xa mesto Trst, po razpravi »n enoglasnem sklepu poverila Mestnemu osvobodilnemu svetu nalogo, da v »veti s sploimm nalogom it. 30 Zaiezniiks vojaike uprave predloli sledečo spomenico tičoče se rabe slovenskega jetika pri sodnih oblastih. Ko je Zavezniika vojaika uprava prevzela upravo oone »A* Julijske krajine, je vzpostavila zakone, ki so bili tukaj veljavni s. septembra 19i3, navzlio temu, da. so ti sakoni pristno faiistiini. Nadalje je Zavez-niika vojaika uprava prekriila demokratična načela s tem, da je zatrla ljudska sodiifa, katera so bila izraz volje večine trlaikega ljudstva in katera so, opirajoč se na enakopravnost slovenskega in italijanskega ljudstva, jamčila enakost v postopanju in uporabi jezika na sodiiču. 8 tem, da je Zavezniika vojaika uprava vzpostavila fatistiino sodstvo e dne S septembra 19^3, je san betonirala failstično »atiranje pravice slovenskega in hrvatskega ljudstva v Julijski krafini, da se brani na sodiiču v svojem materinskem jeziku. Osvobodilni svet *a Trst je pred-iofft dne 7. avgusta 1943 Zavezni-iki vojaiki upravi utemeljen .protest, s katerim je terjal za slovensko in hrvatsko ljudstvo enakopravnost pravioe na sodnem polju v Julijski krajini. Ta protest je ostal brez odziva, tako da so Slovenci in Hrvatje na tem ozemlju ostali tn le sedaj nimajo svojih jezikovnih pravic na sodnem polju, kot za časa faiističnega reUma. Zavezniika vojaika uprava »e je končno po veHki zamudi začela zavedati, da je zakonodaja a dne S, septembra vsebinsko f* miasjno prepojena e fašističnim duhom in je zato « sploino odredbo št. 30 razveljavila nekaj točk, ki se tičejo faiističnega korporativnega sistema In nekaj predsodkov na ikodo Zidov, Na ialost pa se je Zavezniika vojaika uprava tudi tokrat, kakor ob drugih prejinjih prilikah, ustavila na pol pota ter si zastrla oči pred krivicami, ki jih je faiizem prizadejal na tem polju Slovanom, Za-veznilka vojaika uprava ni niti razveljavila tl, 131 i. p. r. fn čl ltl o. p. r., ki nasprotujoč vsakemu praktičnemu razlogu in laleč na-josnovnejio pravioe, ki izvira iz et-niike osebnosti, predpisujeta pri kazenskem in oivilnem postopku Izključno uporabo italijanskega je-taka, ki proglaia za neveljavne v sloveničimi sestavljene spise in dc- iizem prizadejal slovenskemu ljudstvu ni Zavezniška vojaika uprava popravila niti s sploino odredbo it. 30, navzlic temu, da bi to mogla storiti. Ljudstvo Julijske krajine se je borilo na strani Zaveznikov proti naoifaiizmu, da doseie in uresniči vse demokratične pravice, med katere spada tudi enakopravnost slovenskega hrvatskega in italijanskega jezika v uradih, lolah *n na sodiitih. Triaiko ljudstvo se sklioufe na ta demokratična načela, za katera je prelito tohko krvi in Osvobodilni svet za Trst po nalogu, poverjenem od Konzulte za mesto Trst, ki je pristen tolmač ielja, potreb in volje italijanskega in slovenskega prebivalstva Trsta, opozarja Zavezniško vojaiko upravo na gornjo u-gotovitev ter jo poziva, na) v dopolnitev splošne odredbe it. 30 izda poseben odlok za ukinitev čl. 137 k. p, r. in čl. ltt o. p. r., ki sta tukaj, ial, i» v veljavi ter za praktično izvajanje enakopravnosti slovenskega, hrvatskega in italijanskega ljudstva v ooni »A* Julijske krajine. Seja MOS-a za Trst 27. februarja j« bila redna seja MOS-a za Trst. Najprej je neki svetnik podal izčrpno poročilo o političnem položaju doma in v »ve. tu. Dejal je, da se pri nas reakcija poslužuje vseh sred3tev, da bi zavajala preprosto in politiCao nezrelo ljudstvo ter »i pri tem nadeva krinko demokracije. Toda sredstva, ki jih pri tem uporablja, ne morejo prikriti stvarnega dedovanja ki ima protidemokratične cilje. Saj skuša reakcija, pretvoriti borbo *a demokracijo v borbo mod nacionalizmi. Zato je sedaj tem bolj nujno, da se vae resnično demokratične sile povežejo v strnjen blok ter bore za ljudsko oblast, ki edina lahko zagotovi mirno sožitje obeh narodnosti in blagostanje. Stare ustanove in privilegirani razredi se seve. da temu soperstavljajo, ker bi to pomenilo njihov konec. Zaradi tega so predlagali, naj se ta vprašanja pojasnijo vsemu ljudstvu, da ne bi nasedalo izzivanju, k! j# lastno onim, ki ne verujejo v zmago. Svetnik Ferfolja Je poudaril vse spletke reakcije, ki skuJj. nase navezati zaveznike in s tem vpliva, ti nanje. Posledice teh spletk so se Je dejansko pokazale. Opažamo namreč, da fašističnim zločincem vse odpuščajo, medtem ko preganjajo 'resnične predstavnike delovnih množic. Pri tem Je tov. Fer. folja poudaril, da hoče ZVU odvzeti MOS-u prostore in Jih dati Demokratski stranki dela, ki že Ima 'svoje prostore. To dejanje pa j« krivično in v nasprotju z določbami splošnega ukaza ZVU st. 10 ln ukaza it. 6. veljavnega za tržaško pokrajino. Nato J» svet obravnaval vprsSa-nje uradnikov, ki jih je fašistični reiim odpustil iz sluibe in ki zahtevajo aopetno zaposlitev. Svet je predal' to vprašanje v proučitev p ošabni komisiji. Ker Je Svet sprejel od ženske mednarodne antifašistične zveze iz Pariza poročilo o krutem preganjanju antifašistov v Španiji, med katerimi so obsodili ne smrt tudi tri »ene, je sklenil poslati proti tej nečloveški obsodbi protestno brzojavko španskemu ministru sa zunanje zadeve v Madrid. Nato Je bilo govora o tem, k«'.n reakcionarni elementi, ki so tud; v vrstah zasedbene civilne policij« uničujejo in mažejo napise ter podirajo slavoloke, ki jih postavlja ljudstvo za sprejem razmejitvene komisije. Svet j« zaradi teh provokacij sklenil poslati ZVU protest. Volitve Mašinega odbora SIAD za Trst V nedeljo 3. t m. ob 9 zjutraj se bodo pričele volitve odbora SIAU za mesto Trst. Volitve bodo trajale ves dan. V glavni odbor bodo izvolili 120 članov, v izvršni odbor pa 15 članov. Volitve bodo neposredne in tajne. Na volitve bo I. okraj poslal 86 delegatov, II. okraj 236, III. okraj 116, IV.. okraj 49, V. okraj pa 34 delegatov. , Gostovanje slov. narodnega gledališča za Trst Id Slov. Primorje V prvih dneh marca bo napravilo Slov. narodno gledališče sledečo turnejo po Primorski: 2. marca bo predvajalo v Ren. čah naslednji spored: Matej Bor: «Raztrganci» ob 17. uri, Vito Zupan; cAndante patetico» ob 20. url. 3. marca v Medani: Matej Bor: »Raztrganci* od 17. uri, Vito Zupan: «Andante patetico* ob 20. url. 4. marca v Kojskem: M. Bor: «Raztrganci» ob 17. uri, V. Zupan; »Andante patetico» ob 20. urj. 6. marca v Gorici, v Ljudskem domu: »Bercerd Sha-sv: »Kako zabogatiss ob 20. uri. 7. marca v Gorici v Ljudskem domu: Jurč.č-Delak: »Deseti brat* ob 20. uri. 8. marca v Opatjem S:lu: Matej Bor: »Raztrgane!* ob 20. url 9. marca v Komnu: JT*tej Bor: »Raztrganci* ob 17. url, Vito Zupan: »Andante pate- Odpuščeni državni uradniki terjajo svoje Za časa fašizma so v vseh držav, nih samoupravnih ln Javnih uradih in ustanovah temeljito »počistili* z domačini te pokrajine, italijansKi-mi Se posebno pa slovenskimi. Naj. bolj priljubljen način preganjanja domačinov, je bil ta, da so jih premeščali iz Julijske krajine v stare province Italijanske kraljevine. S tem so dosegli dvoje: Izpraznili so službena mesta in nastavljali Italijane iz kraljevine, premeščali pa domačine v tako okolino, da so se sami odpovedali državni slufcbi. Vsem je znano raznarodovanje ln nameščanje fašističnih, reakcionarnih in šovinističnih elementov v te kraje. Zato je tembolj žalostno, da v desetih mesecih po zmagovito končani vojni |s niso popravili krivic žrtvam starega sistema. Ce pomislimo, da so mnoge politične Jrtve fašističnega terorja po 15 do 20 letih čakanja spremembe zaradi svoje priletnosti deloma nesposobni za delo in Sive obenem v silno težkih gmotnih razmerah, nam je Jasno, da Je nujno potrebno rešiti to vprašanje. Druga velika težava je tudi povratek onih uradnikov, ki Jih je far šističnl reiim nasilno premestil v Italijo ln ki sedaj nimajo sredstev uiti moralne pomoči in razumeva, nja pri svojih ravnateljstvih, upra- tloo* ob 20. url. 10. marca v Go- | Vah, Itd. Nasprotno — ravnatelj. stva jim na vse možne načine ovi. rajo povratek. Zaradi vsega tega se je osnoval odbor, ki ima namen Ščititi interese in doneči popravo krivic. Odbor je »klical za nedeljo 3. marca ob 10. skupščino vseh prizadetih urad- nici v gledallSSu Verdi: Matej Bor: »Raztrganci* ob 15. url. 10. marca v Rlhembergu: Vito Zupan »Aandante petetieos ob 17. uri. 11. marca v Gorici v gledališču Verdi: Pavel Surek: »Pesem s ceste* (premiera) ob 20. uri. nikov v dvorani kinematografa «A» labarda*, Trst, piazza Impero št. 13. Vse prizadete nameščence državnih, Javnih in samoupravnih uradov, ozir. ustanov (državne železnice, pošte, finance, šole itd.) vabimo na to skupščino. Dnevni red skupščine je ta-le: 1. vzrok ustanovitve pripravljalnega odbora; 2. poročilo o dosedanjem delu odbora; 3. branje poročila naslovljenega na ZVU; 4. demisija začasnega upravnega odbora in izvolitev novega odbora, kakor tudi predstavnikov rasnih strok; 5. formalnosti za dosego članstva; 8. spomenica, ki jo občni zbor predlo, ži ZVU; 7. razno. Občni zbor bo vodil tajnik pripravljalnega odbora dr. Carlo Zbogar-Brocchi. Ponovno poudarjamo, da so vabljeni na občni zbor tudi družinski člani ln znanci slovenskih, Italijan, skih In hrvaških prebivalcev Julijske krajine, ki so bili svoječasno premeščeni v stare province italijanske kraljevine in se želijo vrniti. Vabljeni so tudi vsi ostali, ki jih zanima to vprašanje. Vstop prost. Tajništvo dr. Carlo Zbogar-Brocohi. gll in Paulizzi, naj se danes 2. t. m-javijo ob 18.30 v ulici Zonta 2. Ra®: pravljali bomo o mezdni pogodbi. S notni sindikat kovinarjev. D& nes ob 17.30 naj se zglase v ul'«1 Imbriani 5, I., vsi upravni uradniki, teliniki In delovodje, vpisal v sindikat. Obravnavali bomo vp sanje o sklenitvi mezdne pogcdl Skupščina Slanov stavbenih »#• drug. Vse člane stavbenih zadrug v Trstu vabimo na splošno skupščino, kd bo danes 2. t. m. ob 18.30 v ul. Imbriani 5, soba št. 7. Razpravljali bomo o naslednjem dnevnem redu: 1. poročilo o dosedanjem ln prihodnjem delu, 2. imenovanje dveh novih svetnikov, 3. razno. Enotni sindikati Splošna skupščina soboslikarjev. Vabimo vae soboslikarje, naj se v nedeljo 3. t. m. zglase ob 10. url dopoldne na sedežu Enotnega .sin. dikata stavbenikov v ulici Imbriani št. 5., soba št, 7. Obravnavali bomo vprašanje mezd ln drugo. Bnotnt sindikat lesne stroke. Po. zivamo vse zaupnike in odbore ped. jetij Jsag Zmajevich, Cherublnl, Gi- OD TRIGLAVA DO JADRANA Primorsko ljudstvo za uvotft v Portoroiu Mladinskemu domu ln gluhonemnici v Portorožu so poslali: Odsek socialno skrbstvo - oddelek za mladinsko skrbstvo pri FNOO - večjo količino najpotrebnejših zdravil; prosvetno društvo »Primorje* is Sv. Ane pri Tretu ter pionirji prvega ta-žabitega sektorja odeje ln mnogo igrač; okrajni odbor Rde. čega križa 80 zavitkov priboljška v hrani; članice AF2 iz Skednja 40 parov močnih copat, ki so jih Izdelal« sam«, ter obleke, perilo, nogavic« in pomaranče; krajevni ljudski odbor v Portoroiu pa 35 kg špinače Ut 56 kg cvetače. V denarju »o prispevali: tovarišica Glraldi Nerina, mati gluhonem« gojenk«, ml sirot« 300 lir; tov. Vidrih Renato pri odhodu iz savoda 180 Ur; za gluhonem« pa šupaik Zlobec Franc ls Ospa 00 lir. Vsem plemenitim darovalcem se uprava obeh zavodov toplo zahvaljuje. rem je lahko vsak čas aretiran v coni A, kateri koli Jugoslovan. V imenu svobode tiska, v imenu demokracije zahtevamo takojšnjo izpustitev našega novinarskega tovariša' Njegovi stanovski tovariSi. Postojna Dne 1*. t. m. so IrasV. festival dela. Mesto j« bilo okrajno z zastavami. Visoko na iici je visel nap'* »Zahtevamo priključitev k Titovi Jugoslaviji*. Festivala se Je udele-Icilo nad 9000 ljudi is vsega okraja. 50 simboličnih vozov je prikazovalo delo na polju obnove in gospo, darstva ter razne prizore iz partizanske barbe in koncentracijskih taborile. Iz tega festivala so odposlali resoluciji maršalu Titu ia tovarišu Kardelju. Ladra-Smaitl V teh dneh so vaščani r a delu, da bodo na najlepsJi način okrasili vas za svečan sprejem mednarodne | Na epločno sna vse ljudstvo ceniti | lj TO.OOO lir In Jih dali na posodo | žrtve, ki »o jih doprinesli starši centrali, da na vsak način resi to komisije. Samo za pletenje vencev dale življenje teh otrok za našo svobodo. Saj so 83 borili ln umirali z zavestjo, da narod ne bo pozabil ln zapustil njih otrok in da ne bo domovina dopustila, da bi o Jih otroci trpeli bedo in pomanjkanje. V Tolminu bo v ta namen kmalu otvorjen Mladinski dom »Simona Kosa*, ki bo sprejel kakih 50 sirot. Doslej so sprejeli prijave 23 sirot, med katerimi tudi 4 iz cone A. Dom je posvečen prvj irtvl fašističnega terorja ra Tolminskem Simonu Kosu. S tem da bo tolminsko ljudstvo ■ prispevki pripomoglo upravi Mia. dinskega doma, s« bo na najdootoj-nejši način oddo'iilo Jirtvam, ki so KULTURNO PROSVETNO DELO Pregled kulturnih prireditev po deželi g veseljem 4n zadovoljstvom opaiamo, kako napredljejo naša prosvetna društva. Posebno po nekaterih vaseh prirejajo ratme kulturne predstave, ki prikazujejo borbenost in neustrainost na-iih hrabrih partizanov (h Ovije-nje ljudstva po primorskih vaseh. Nata prosvetna društva imajo velike in lepe naloge. Baj je njih doti nos t vzgajati ljudske mnohi-ce, zlasti mladino, ki bo v bodo6-i osti ttnela glavno vlogo v javnem Uvljenfu. Zato ja trtba to mladino pravilno usmeriti, da bo do*«pla oilje, za katere so ile v borbo vse demokratične sile in sa katere so naše matere žrtvovale najboljša sinove in Hčere, OBLAKOV VRH. Dne 10. u m. so priredili kulturno predstavo. V veliki izbi so postavili nov oder. Improvizirano dvorano ee napol- niti ljudje ia vseh okoliških vasi. Spored Je bil pester in dobro izbran. Tovarii učitelj je govoril o Francetu Prešernu in o pomenu njegovega pesniškega dela za slovenski narod. Sledile so razne deklamacije. Glavna točka sporeda je bila Oanglova drama »Sin*. Igralci so dobro nastopali. Izgovorjava je bila dobra. Pri igralcih ni bilo opazit i mehanične na-učenosti, temveč doUvetje. Tudi vloge so dobro razdelili, Navzoči so igralce in pevce nagradili s aplavzi, MJMPOLAJ. Pred Sas om je prosvetne društvo etarja v svobodi* strupno s mladino iz Prot ni ka pri Sempolaju priredilo prav izvrsten kulturni miting. Na sporedu sta MU dve recitaciji in dve igri. Igra tPunt* je prav lepo izpadla, Komedije eNsubogljivd* Vzgledni Komenci Prebivalci požganega ln razdejanega Komna niso imeli niti naj-manjšega prostora, kjer bi se lahko sestajali in prirejali razne predstave. Vsi »o pogorele!. Zato so prisiljeni stanovati v hlevih in takih luknjah, da se v njih skoraj n« morejo obračati. Dasi nimajo stanovanj, so čutili veliko potrebo po prostoru, kjer bl se lahko po-rssgovorllt in učili. Sami so si sato izgradili ljudski dom ln trenutno pozabili na sveje lastne domove. Veselijo se, da se bodo vsndsrl« mogli sestajati, da bodo lahko prirejali kulutrns predstav« Jn se včasih tudi Bsbava.ll. Lotili so se dela prav vsi. Daslravno niso imeli materiala n« orodja, so star«jši in mlajši prijeli za delo. Niso se u-straflli velikih težav. Z velikim trudom so sl preskrbeli deske in ves potrebni gradbe.nl material. Danes imajo svoj skupni dom. Po tolikih žrtvah, ki Jih Je komensko ljudstvo dalo za svobodo, so s! sami zgradili kulturni dom. Vsi, ki še nimajo svojega doma, naj posnemajo požrtvovalno prebivalstvo požganih vasi Komen ln Rih«m-berk. je iela na j večje zadovoljstvo pri mladini in tudi pri odraslih. Na prireditvi je s svojim lepo izbranim sporedom sodelovalo tudi pevsko druStvo ; izvajalo Je narodne in partizanske pesmi. Prireditve so se udeležili tudi naši borci. RIHJGMBERG. Ob priliki partizanskega tedna Je vaška mladina priredila miting z bogatim sporedom. Mladinski mektni pevski zbor Je pod vodstvom tov. Vid-morje zapel delavsko Mmno, ePo-tdrav», *Na JuriS>, *Muzikamt», in tNazaj v planinski raj*. Pesmi so bi(s lepo izvajane. Zal pa zarodi premajhne dvorane moški glasovi niso priili do veljave, Kapel je tudi starejši mešani sbor, ki je sedaj pod vodstvom tov. Čopiča. Zapel Je tPesem o svobodi», •Pozdravljena domovina* in *V-bekniki*. Slednjih je bilo po številu le dobra četrtina prejšnjih, vendar je bila harmonija vseh glasov boljša. Uprizorili so tudi enodejanko t.Analfabet*. Cim so igralci stopili na oder, se je poznalo, da nastopajo prvid. Jfavzo-