PHIMOHSKI DHEVNIK GLASBLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Kommiormistični «pL’opagator miru» Leto VI - Štev /1 crn Poštnina plačana v gotovini _________________________________Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 26. julija 1950 Cena 15 lir Glas Ji gosisvije v obrambi miru Za »A »se narode sveta Ki VSe P°stene ljudi, -je pri srcu svetovni UsbrerioH}ir?la saditev ter tihe*., Ll°ve'tva, pomeni, na z„lde< so izrečene 0enn't>TOti diktiranju nji-iti t batina Življenja» Drisiin? 9^as se dviga proti TOtat?! monopola zava-one J'« miru s strani te ali n\n,ltave' kajti vprašanje ni monopol ene dr Zave, d^rozreda, ene politične ®> temveč je to vpra-Ose enj5*e važnosti za krah?tene napredne, demo-Hj0Ue ljudi na svetu-hnolf.’1 j.e Prav zaradi tega Paoo»rf lJa na udarcu pro-s strnit ene in drugi strani: fe»kiar,-rfakcije in s strani uinizm o marksizma - le- °inoson P°sebn° Pa 9lede t 0 . ■ toliko podtikanj Mh iefP,°slaviji v zadnjih Min .J1, in sicer zopet v Mm, >C." <„s« v m imenu zopet «interna- «mirUT> in *> ’vv,l'w' oiv , °»a Sn-,nalizma» napada >• klicna Jugosla-;■ drUg0 °br° pogledati, tu-*Ma 0?„w- medalje, ozi-$0 bePdle te gonje, ki se 1 s°cialiž v°di proti gradi- t. ruBa 4Hla v Jugoslaviji. iUireč kn-Un medalje nam j! Md hP'f^Milno nasprot-Vie dolnP Pmi in dejanji, sn iki obstaja v Pjotje, bi ■ tske zveze, na-lnv v JJ Prišlo do izraza 1 m vSe nlmeru resolucije f a' Nastrn' M n je sle-j. Bovon i Kominjorma n,- farnemu ’ Pr°Pa3ira olas vret , štokhotmski w°^ kateri o mski bombi, st* P° vsem e nubirajo pod-Pa s p h?f ,u’ P° drugi in JUaosirrnbu aj° narodi J se in razvne. Ua Milih narn i SOvraštvo; inL n°j st]"?,* y°v se zalite-lin i£0 vlan°9' ytj° svojo I tMpolon, '- ki predstav- »m^om in js. tinilnildne- aoorlmi so-dr*m in ^menjavo l>nfor'Camt Politlka je njegovih sa-sti'° sovraAt aila ponovno a M’ stare ^vini. IMuvije Za 0zemljem kiiie^^0 je, da to ie-P°ditei)i sosednih fco 80«U90Slanu r° VC kSov^9 čredno mno-°diil kp, a Za razvoj dobrih ‘Ojn. m in | ameriški oficirji, kako drli Jugoslavija pod orožjem mi-lijonsko armado itd. itd. V resnici pa so oni tisti, ki rožljajo z or oljem pred'jugoslovanskimi mejami, oni so tisti, ki ustvarjajo vojno psihozo v svojih driavah, ki hujskajo svoje narode z talnimi vestmi o socialistični Jugoslaviji z namenom, da bi prepredli socialistično graditev, da bi zasuinjili narode Jugoslavije pod hege-monistično politiko voditeljev Sovjetske zveze. Toda, narodi Jugoslavije so z vsemi svojimi dosedanjimi dejanji dokazali, kot je na zasedanju Nacionalnega Komiteja za obrambo miru poudaril minister Milovan Djilas, «da želijo Jm hočejo živeti z vsemi narodi v mi-ru, z njimi mirno sodelovati in s tem nočejo motiti njihovega notranjega razvoja. Dalje: da hočejo sami gospo, dariti v svoji domovini ter da njene sile — bodisi poli-tične, gospodarske ali vojaške — ne ogrožajo nobenega naroda, da v njej ne more nobena tuja država imeti in tudi nima nikakršnih sredstev ali skupin, s katerimi bi ogrožala katero koli drugo državo. Končno: da vlada in vsi državni in družbeni čini-telji nimajo niti tajnih niti javnih obvez ali sporazumov, s katero koli tujo vlado ali’ politično skupino, niti se ne pečajo s kakršnimi koli načrti. ki bi s čimer koli ogrožali katero drugo državo*. Ali je potrebno bolj jasnih besed od teh, da Jugoslavija teli mir? Medtem ko vlada povsod Hvčna vojna, medtem ko je povsod nemir in strah od jutrišnjega dne, delovno ljudstvo Jugoslavije mirno in odločno izvršuje svoje vsakodnevne naloge petletnega plana,-fker ve, da jim bo to prineslo boljše in srečnejše llvljenje, vEv. da je pot, po kateriM čur iiju in Tito — prauma. Jugoslavija se z vse ni !'silami bori za ustvaritev * bratstva na Balkanu,- zd dobre sosedne odnose med večno sprtimi narodi .Balkanskega polotoka. Ona brezobzirno razkrinkuje Vse temne načrte sovjetskih voditeljev, ki se v svoji politiki vračajo na stara pota razpihovanja sovraštva med balkanskimi narodi- In ko bolgarski vodi-telji začenjajo govoriti o dimitrovgrajskem in bosilj-grajskem okraju kot o bolgarskem narodnostnem o-zemlju, potem delajo to po nalogu svojih gospodarjev; vračajo se s tem v staro politiko koburške bolgarske ka-marile- Toda bolgarsko ljudstvo prav dobro ve, in si je zapomnilo vlogo Jugoslavije pri ustvarjanju bratstva in enotnosti balkanskih narodov zlasti v razdobju po drugi svetovni vojni. Ko danes romunski voditelji razpihujejo sovraštvo proti Jugoslaviji, v * b.istvu prekinjajo staro tradicijo prijateljstva in miru med jugoslovanskimi narodi in romunskim narodom-Ali bo roka miru in prijateljstva, ki jo danes nudi Jugoslavija sosednim narodom obvisela v zraku? Ce bi na-rodi sosednih drtav odločali o tem, ni nobenega dvoma, da bi to roko krepko in prijateljsko stisnili. Od teh narodov je odvisno, kako bodo polotili ta tetki izpit v zgodovini balkanskih narodov- Policijski režim v Belgiji' ?,d^r, uveden po kraljevem povratku n n Nove protestne stavke - Leopoldova poslanica pomeni izzivanje vseh demokratov - Leopold je močno zastražen v svoji palači sami i % y J o5arad< te ihes%na9anda SSjEL'. dobrih prijateljskih tega ne mo-in gonja cm Mni aobrifl odnosov dr« s\iu . Jugoslavije po 7aol dq in narodi dotUnih i)0rl$o Mugi strani. Zato u«,%lji kominformtstični s M0l "Porabljati razne Shler°rj,dina ukrepe, da bi «, 'te f.rrtjejo svoje temne s« 5e z v, nirnai° nikakršne socializma in odnosov. M n Bosu, ‘ Jugoslavijo, da je enov- Po drugi Propaganda he n? doiii , vodilnega naro-„stain „ Ju0osiavijo, da je lPv0n a r.0ile Imperializma, iAxu„\yao*lQvaniklh voj-h nim v; namenih proti kW'e Junrle,dni7n državam in tak?°sJ«vi1° predstaviti ’ £fakr.Snl so Prav- s-i “U ti ati prav- \Miiti “ Kominformistični si ’ kakn l' Pni (lovor tj o o fcviji v° ,obniJ°- PO JIIf/o-Si 0 kom a1- ,)obni- govori-S-JO, n0,?nJ.1!1 ameriškega Potem- Kako OOslaviji sprehajajo NAGLO NAPREDOVANJE severnokorejske vojske Pristanišče Fusan ogroženo - Umik Američanov iz Jongdonga prestrelen PIONGIANG, 25. - Radio Plongiang je danes.-zjutraj objavil poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske, ki pravi, da K) severnokorejske sile zavzele mestece Vonnami, ki leži 30 km vzhodno ud Taejo-na. Poročilo omenja tudi bombni napad ameriških letal na pristanišče Vonsan. ki so odvrgla na mesto več kakor 600 bomb težkih od 100 do 1000 kg. ter pn tem ubile in ranile veliko civilistov. Severnokorejske sile so zasedle tudi mesto Jong-iu na osrednjem delu bojišča ter pr( tem zajele veliko vojnega plena. V ofenzivi proti Polenu so Severnokorejci zasedi. več vasi in samo mesto Pojen. V bojih ža osvojitev tega mesta je bilo zajetih veliko vojnih ujetnikov ter oskrbovalnega materiala. 24. julija je bilo zavzeto mesto Piongšiu. Poročilo glavnega štaba pravi dalje, da so oddelki ljudske voj- ske prf svojem napredovanju proti Jongju zavzeli to mesto, ter da severnokorejska vojska napreduje tla vseh frontah. Poročila, ki prihajajo v Tokio s korejske fronte, pravijo, da so sg danes ameriške čete umaknile iz Jongdonga na zahodni obali Koreje. Prva ameriška konjeniška divizija se je v redu umaknha na nove po-ložaje in njen poveljnik generalmajor Hobart Gay je izjavil, da se j« položaj precej razjasnil. Poročila pravijo, da so izgube Severnokorejcev ogromne. kljub imenu pa so Američani napravili nov umik proti Pusanu. medtem ko so na zahodni obali severnokorejske čete nevarno napredovale in se pognale proti vzhodu do mesta Kurir, ki je samo «6 milj oddaljeno od Pusana, ki je pri 6tanišee. kamor prihaja ameriško vojaštvo in orožje na Korejo. Severnokorejci so baje zasedli Sunšon in sedaj pritiskajo proti Josu, pristanišču, ki leži na pol poti med Mokpo ln Pusanom, Oklopne edinice IV. severnokorejske divizije skupno s 13. divizijo napredujejo brez vsakršnega odpora vzdolž železniške proge, ki vodi jz Songiu preko Namona in Sunšona v Josu. V tem predelu ni nikakršnih ameriških o-Loroženih sil razen nekaterih južnokorejskih policijskih oddelkov. Letala z matičnih ladij so težko in bliskovito napadla skrajni južnozahodni del polotoka, katerega so Severnokorejci zasedli brez odpora. Tudi suhozemska letala so odvrgla »>mbe težke 500 liber in streljala na sovražnika z raketnimi izstrelki ter strojnicami. Poročilo iz ameriških krogov govori ves čas o strašnih izgubah ki naj bi jih utrpeli Severnokorejci. Poročila, ki prihajajo! s fronte in še niso bila potrjena v Tokiu pravijo, da so severnokorejske sile baje prestregle umik ameriškim četam, ki so bile v Jongdor.gu ker so zasedle Hvangan in Kvanni, ki ležita med Jongdongom in Kum šonom. Ista poročila pravijo; da so oddelki neke druge severnokorejske divizije dosegli Sosar.ni 10 km južno od Jongdonga. V ameriških krogih pravijo, da bo verjetno ta teden padla odločitev, ali se bodo ameriške sile lahko še obdržale na Koreji. Ce bodo sile OZN lahko ohranile mostišče na Koreji, zavisi le od števila čet. ki jih bodo lahko prepeljali na polotok, in od časa. v katerem se bo to lahko zgodilo. Sedaj razpolagajo Američani s tremi divizijami, katerim je treba dodati tri južnokorejske divizije. Severnokorejci pa ima io v boju 160 tisoč mož. Vso pozornost posvečajo pristanišču Pusan na vzhodni obali Koreje, kamor prihaja ameriško orožje in vojaštvo, katerega pošiljajo naprej po dvotirni železniški progi na fronto. Ce bi Severnokorejcem u-spelo zasesti mesto, ali pa se mu vsaj približati, da bi ga obstreljevali s topipš/om, potem bi Američani zgubili vojno na Koreji. V lem .primeru Hamrha Andon amvvon ousan 0ngyon Pred narodno skupščino — so danes razpravljali o francosko n miški politiki ln še posebno o poolu za premog in jeklo. Predsednik komisije za zunanje zadeve Bcnnefous je podprl francosko iniciativo z nekaterimi pridržki. De:al je tudi da »ni mogoče doseči rešitve nemškega vprašanja z zopetnem dvigom moči nemških magnatov jp tudi ne z ločenim sporazumom med Francijo in Nemčijo«. General Aumeran, poslanec PRL, je dejai, naj se skupščina ne da zapeljati po «omami, ki jo povzroča možnost francosko, nemške sprave«. Aumeran je dejal, da je pool organiziran na tak način, da se Sovjetska zveza lahko priključi v trenutku, ko bo to smatrala za primerno, bodisi neposredno ali posredno s pomočjo združene Nemčije. Ta položaj opravičuje _ po mnenju Aumerana pridržke Velike Britanije. «brez katere ni mogoče napraviti Evrope«. Končno je dejal, da bo pon] značil konec nadzorstva nad Porurjem in konec okupa. cijskega statuta. Nato pa je republikanski neodvisni odposlanec Louis Ma rin dejal, da ne more razumeti, kako je mogoče. «da se kaka država odpeve svoji suverenosti in jo položi v roke organizma, glede katerega se ne ve. kakšen bo njegov sestav. Zunanji minister Schuinan pa je v imenu vlade z ra nimi že znanimi argumenti podprl svoj načrt. Glede neSoorazuma med Francijo in Veliko Britanijo pa je dejal: »Pripravljeni smo iskal; z britapsko vlado možnost sporazuma. To je položaj na Koreji po včerajšnjih poročilih. Najnovejša poročila pa javljajo, da je severnokorejska vojska zavzela mestn Sunšon na južni obali ter da se nahaja še 88 milj zapadno od važnega pristanišča Fusan, ki je glavna ameriška oskrbovalna luka. bi sledili nov Dur.kerque. Ameriške in južnokorejske sile bi se morale pač umakniti na Japonsko in čakati na boljše čase. Poleg položaja na zahodu, ki je zelo resen za Američane, se ti morajo tudi počasi umikati na osrednjem delu bojišča v smeri proti Pusanu. Nadaljevanje razgovorov o Eritreji LAKE SUCCESS, 25 — v začasni komisiji, v kateri «mala skupščina« nadaljuje razpravo o bivši italijanski koloniji Eritreji se je včeraj pokazala težnja za kompromisno rešitev med obema stališčema, t. j. popolna neodvisnost. Eritreje, ali pa priključitev tega ozemlja Etiopiji. Na včerajšnji seji so delegati Francije, Nizozemske, Argentine, Guatema-le in Avstralije poudarili potrebo hitre rešitve tega vprašanja. Argentinski delegat je izrazil mnenje, da bi moglo priti do sporazuma z uvedbo «prehodnega» razdobja, v katerem bi se eritrejsko ljudstvo pripravilo na neodvisnost. Debata se bo nadaljevala V sredo. osrečil toliko ptrok, milijone in milijone otrok, ki so bili po-prej zapuščeni brez kruha, brez strehe. Najbolj pa si me ganila s vprašanjem, če nimajo matere in sestre ameriški letalci, ki mečejo cele tone bomb na nezaščitena mesta, na hiše, žene in otroke v Koreji. To piše tisti fašist, ki je v Španiji dal moriti žene in otroke in ki je hujskal Italijane, da so vršili kazenske ekspedicije po slovenskih in jugoslovanskih vaseh in streljali talce. Bil je Mussolinijev prostovoljni pomočnik, njegova desna roka. fašistični legionar V. Španiji in vicefederale. Toda to ve razmeroma malo ljudi, kajti knjiga, ki jo je sPhdl Ulisse za časa fašistične intervencije v Španiji «BOCCHE DI DONNE E DI FUCILh) je zdaj zgedo-vinska redkost. «Corrier, Adria. ticc» je 1039. leta. v kr .tiki. ki jo je podal o njej, zapisal med drugim, da je to knjiga nekega legionarja, ki odkriva njegovo dušo.' Da je duša te.ga legionarja polna duceja pa odkrivajo strani te knjige. Poglobimo se h-pr. v kratek odstavek na četrti strani. «Skozi okno je gledal po krajine«, piše, «ki so vstale v novo življenje in delo, zdrave in plodne kot dekleta, ki so po dolgi bolezni zopet vzcvetele. To je volja Duceja, velika, vsemogočna. ustvarjalna in navdušu-j oča«. Tako tedaj Ulisse. ko je tl ducejevem imenu v Španiji pomagal uničevati borce, ki so padali pod komunistično zastavo za svobodo Španije, Za svobodo človeštva. Takrat ni bi[ zanj Stalin borec za mir, to je postal šele danes, ko se je on, Ulisse, oblekel v ovčji kožuh in ostal navzlic temu volk v ovčji podobi; in ko je vodstvo VKPb stopilo na pot revizionizma, ki je kot bi bil nalašč ukrojen za Ulissejevo fašistično miselnost in izliv demagoških čustev o miru in usmiljenju do korejskega ljudstva. Ljudstvo pa naj bo korejsko, špansko, jugoslovansko ali katere koli dežele se mu 1936. leta, ko je bil prostovoljec v Španiji ni nič smililo. Ni se mu smililo, ko so ga klali tam fašistični krvniki in ni se mu smililo 1943. leta, ko je bil vicefederale in So fašistični plo-fonj streljali talce v gramozni jami. Ta del življenja tega fašističnega «spreobrnjenca» nam je spoznati, da bomo videli koliko je iskrenosti v pismu, s katerim odgovarja mali deklici Miriji in tudi koliko iskrenosti je v kominformistični kampanji za mir tud! v odnosu do korejskega vprašanja. t fašistu Ulisse ju so našli d telji Kominforma ti:to ktr so potrebovali. V tem taboru Pai ni on edini s takšno preteklostjo! Takšnih je v v.rstah Kominforma mnogo in jih tudi Trstu ne manjka. Takšnih, pa ki so kot Lajolo odkrito pisali o svoji zločinski naravi in takšnih, ki niso pisali, bil t kot on. Vsi pa danes podpisujejo in propagirajo podpisovanje pre. povedi atomske bombe ter govoričijo o miru, nas pa zmerjajo s fašisti. talerc« afaieia »Ig LONDON, 25. - Danes zjutraj si je v Londonu začela konferenca namestnikov atlantskega sveta. Ameriški delegat Charles Spof-fotd je bil »izvoljen« za predsednika. Prva seja je bila posvečena notranji organizaciji. Sklenili so tucri, da bodo poročila o raz-govorih, namenjena tisku, omejena, ker da gre za vojaška o-brambna vprašanja. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 TOV. FRANJO RUPENA na poti v svoj poslednji dom V imenu vseh demokratičnih organizacij Tržaškega ozemlja se je od nepozabnega pokojnika poslovil tovariš Franc Stoka Zadnja pot tov. Franja Ru-pene na pokopališče k Sv. Ani ni bila taka, kot so si jo želeli njegovi domači in kot si jo je on morda kdaj koli želel Množične organizacije na čelu s Komunistično partijo Tržaškega ozemlja so čutile dolžnost, da se mu poklonijo in da se od njega poslovijo kot od borca in partizana. To je tudi poudaril tov. Franc Stoka v svojem pozdravnem govoru na Garibaldijevem trgu. «Poslavljamo se od Tebp z istim občutkom, kot smo se poslavljali za časa naših najveličastnejših dni ob grobovih padlih borcev«, je rekel. »Prezgodaj nam je vzela tebe smrt. Ob tej naši izgubi so se za eno mesto razredčile vrste Komunistične partije Tržaškega ozemlja, izvršilnega odbora Slovan-sko-italijanske antifašistične u-nije in tudi velike družine tu živečih doslednih antifašistov Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja. Težko se nam je poslavljati od tebe sedaj, ko se tu naši zemlji nadaljuje ona ostra borba, kateri si ti sam posvetil velik del svojega življenja; borba za človečanske pravice našega naroda tu na haši zemlji, borba, ki se bije v Člani Osvobodilne tronte III. okraja v Trstu izražajo svojcem umrlega tovariša Franja Rupene, moža in borca za pravice slovenskega naroda, člana KP, glavnega odbora Osvobodilne fronte in izvršilnega odbora Slovansko-italijanske antifašistične unije, iskreno sožalje. Njegov lik nam bo ostal v trajnem spominu. najtežjih preizkušnjah proti vsem sovražnikom demokratičnih pravic, borba za srečno in boljšo bodočnost slovenskega in italijanskega ljudstva. Obljubljamo ti, da bomo tvoje mesto dopolnili z našim vztrajnim delom. Obvezujemo se, da bomo tvoje delo kot komunista, antifašista, partizana in borca za človečanske pravice nadaljevali. Spomin nate nam bo vedno drag, nam bo stalno bodrilo za nadaljevanje onq borbe, ki je bila tako tvoja, kot je bila od tisočev borcev, ki so danes na mrtvi straži širom po naši zemlji«. V kapeli splošne bolnice piu je Komorni zbor zapel žalo-stinko: »Glejte, kako umira pravičnik«. Ljudstvo se je nato uvrstilo v dolg sprevod, ki se je pomikal do Garibaldijevega trga. Pred krsto so člani partije in množičnih organizacij nosili številne vence. Poleg vencev domačih in prijateljev je bil venec Komunisične partije Tržaškega ozemlja, Sloven-sko-italijanske antifašistične u-unije, Osvobodilne fronte, Zveze partizanov, Gospodarskega združenja, Primorskega dnevnika, Slovenskega narodnega gledališča, množičnih organizacij III. okraja, mladinskega odseka Planinskega društva Trst in Zadruge trgovcev z gorivom. Mnogo ljudj ga je spremilo prav tja do njegovega počivališča, kjer mu je Komorni zbor zapel ob odprtem grobu »Vigred«. Ljudje s tako široko dušo, kot jo imel tov. Franjo Rupe-na, ne umrjejo. Oni živijo nevidni med nami, tako kot živi- Ponovni odpusti v podjetju «Tripcovich» Vodstvo ladjedelnice Martinuzzi hoče za dva dni ustaviti delo, čemur se pa bodo delavci z vso odločnostjo uprli jo vsi partizani, ki so pustili svoje življenje po naših planinah, mestih in vaseh ter tam za stenami taborišč. Pa saj je bil* tudi on samo eden izmed njih, zato nas bo odslej z njimi vred spremljal v vsem našem delu, ki še ni dokončano. Podjetje «Tripcovich» je pred dnevi odpustilo z dela večje število svojih uslužbencev; z istim izgovorom o pomanjkanju , novih naročil je vodstvo pod-i jetja pred dvnma dvevoma po-j novno odpustilo z dela 14 svo-j jih uslužbencev. Obenem je j vilo, da bo s 15, avgustom odpustilo še večje število svojih uslužbencev, če bi do takrat r.e prejelo novih naročil. Pri podjetju «Tripcovich» sr> prav te dni končali s popravilom neke večje ladje; bilo je predvideno, da bo podjetje prejelo nova naročila za razna popravila na drugih ladjah. Toda v veliko razočaranje prizadetih delavcev novih naročil ni bilo — ir.’ tako je 14 delavcev ponovno izgubilo delo. Kot vse kaže namerava Vojaška uprava v bližnji bodočnosti pričeti z deli za dvig ladje «Stoccolma» in kasneje tudi «Cavour». Ker je podjetje «Tripcovich» v tako kritičnem položaju, bi bilo pošteno in pravično, da bi bila dela za dvig obeh ladij izročena prav delavcem tega podjetja, ki bi KOLEDAR ob Sreda 26. julija Ana, Valent Sonce vzide ob 4-40, J®1,011! una 19.42. Dolžina dneva 15.02. Luna vzide ob 18.07, zatone ob ou.aa. Jutri četrtek 27. julija Natalija, Dušana 1856 SPOMINSKI DNEVI sp je rodil Bernard Skatu,' vel ki irski pisale'j. PROSVETNA DRUŠTVA Ofenziva delodajalcev proti tovarniškim odborom vedno bolj narašča Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev pripravljen ščititi interese deiavsktga razreda Pred časom je vodstvo podjetja IRCO odpustilo z dela člana tovarniškega odbora, s čimer je dokazalo, da namerava pričeti z odločno ofenzivo tudj proti tej pridobitvi delavskega razreda, ki ie dajala delavstvu možnost sindikalne zaščite v podjetju samem. To seveda ni osamljen primsr; cela vrsta podobnih ukrepov nam jasno kaže, da je danes namen delodajalcev z vsemi mogočimi ukrepi onemogočiti delo tovarniških odborov ter na ta način tudi onemogočiti delo sindikalnih organizacij v zaščito interesov delavskega razreda. Sindikalne organizacije bi morale na to ofenzivo delodajalcev proti tovarniškim odborom odgovoriti z kar najbolj odločno Lorao. Toda kakšno je bilo njih stališče v tem, za delavce tako važnem vprašanju? V podjetju IRCQ so priredili I ških odborov. Mislili so si: če kratko protestno stavko, ki se- j že moramo popustiti, potem si Težeh udarec za hominformiste Pnslaifii dM so na svoji sHSini ostro obsodili iidajalsko delovanje kominlormislov V nedeljo 16. t. m. se je vrst-la skupščina pristaniških delavcev, zaposlenih pri raztovarjanju blaga z ladij. Skupščino so z vso skrbnostjo pripravili kr minfoimisti, ki so hiteli, da bi delavci na tej odločno obsodili »izdajalsko« delovanje «ti-tofašistov« ter jih na ta način ižločili iz svoje srede. Vse je bilo do potankosti naštudirano, vse tako dobro izvedeno, da «uspeh» res ni mogel izosiati. Pa kakšno kruto razočaranje je čakalo uboge kominformi-ste (»Unita« o tem seve.a ni črhnila niti besedice). Ze začetek skupščine je pokazal, da se kominformistom obeta kaj klavrn »uspeh«. Na skupščini, ki se je je udeležilo veliko število pristaniških delavcev, so ko. minformisti takoj predlagali da bi ji predsedoval Muslin Muslm? so sevprašu.oče iP(,8le-dali piistaniški delavci. Kdo Pa je sploh ta človek? Ubogi ko. minformisti niso im: li niti toliko časa, da bi delavcem obrazložili vse »vrline« tega «sin. dikalnega b»>rca»; delavct so jih namreč prehiteli ter odlično zahtevali, da predseduje skupščini eden izmed njih samih. ki najbolje pozna vse probleme te kategorije delavcev Kominformisti se seveda niso dali kar tako poraziti ter so zahtevali, da se delavci z glasovanjem izrazijo za ali proti predlaganemu Muslinu. ^No, ie. zultat volitev je bil za njih še bolj porazen. Muslin je prej. I reci tn piši 12 - 13 glasov, mtd tem ko so vsi ostal, delavci oddali glas za Antona Vouka, ki ga je pred dnevi kominfor-mistično glasilo «Unita» ozna čilo za karierista, titofašista itd. Toda tudi nadaljnji potek skupščine n, bil za kominfor-miste nič bolj «ugoden». Ce prav so hoteli večkrat na eti vpraš mje «titofašistov», so jim delavci vedno odgovorili, da niso pripravljeni slediti komin Jormistični izdajalski politiki ki jo z vso odločnostjo obsoja jo, kot jo že obs 'ajo vri p žte ni delavci Tržaškega zemlja Kljub vsem poizkusom komin formističnih oprod Getza, Pa rovela, Licai ja itd. je skupšči na potekala tako, kot si on niso ž li — a kaj jim je po magelo, ko na niso m t>li «dn kazali* delavcem, da je njil politika v korist delavskega razreda. Da bi se le nekako »rehabilitirali« so komintormi. sti še večkrat poizkusili načeti vprašanje »titofJšist v«, a delavci so jih spravil, v veliko zadrego, ko so od njih zahteva- li, da bi podali poročilo o do- sedanjem administrativnem de lovanju. Ta zahteva je delovala na kominformiste kot mrzla prha — takoj so utihnili ter hočeš nočeš pustili, da se je skupščina vršila tako, kot so si delavci želeli, in ne kot so to predvidevali kominformisti. Rezultat te skupščine (o ka teri kominformistično glasilo molči kot grob) naj bo svarilo vsem kominformistom, ki sj mislijo, da lahko še v naprej lažejo ter varajo delavske množice Tržaškega ozemlja, ki pa so njihovo podlo igro že spre-| gledale. Iz Grotane Kominformistična laž Slika in članek v kominfor-mističnem listu eVie nuoue«, ki je bil ponatisnjeni v »Pri- morskem dnevniku, nas je spravil v dobro voljo; od srca smo se nasmejali. To je pa res čudovito, kaj takega zmorejo le kominformovske butice. V Milanu vedo več povedati o naši vasi kot mi, ki v ujej živimo. Posledice pasje vročine, bi rekli, že ko tako pripeka. Pa ni tako. To je sad Kominforma, da se njihovim novinarjem tako zmede v glavi. Pričakujemo le, da naš kom-informis/tični župan Lavriha pove resnico, sicer bomo mislili, da se je odpovedal naši vasi in da meni, da je naša vas v Jugoslaviji. Skoraj bi človek verjel, pa vidimo le «čerine» in anglo-ameriške vojake, karte iz davkarije in podobne stvari. Vemo, da je Dolina precej daleč, pa bi se vendar lahko naš L ovriha pripeljal s svoj im motorjem bolj po gostoma v našo vas, da vidi, kaj potrebujemo. Zlasti zdaj bi moral priti da se prepriča, kako smešno so se zlagali njegovi kominfor-mističnl bratci v Italiji. veda ni privedla do nobenega pozitivnega uspeha. V drugih podjetjih šc do stavke ni prišlo. Kako nameravajo sindikalni voditelji preprečiti uresničitev načriov delodajalcev? Naj omenimo še nekaj v zvezi s tovarniškimi odbori, 15. avgusta leta 1648 je bil podpiran sporazum med sindikalnimi organizacijami ter združenjem inemstrijcev, ki je določal funkcije, ki naj hi jih imel-tovarniški odbor v vsakem podjetju ali tovarni. Veljavnost tega sporazuma je zapadla že 31. decembra leta 1949; pd tega dne dalje ne obstaja za naše ozemlje noben sporazum, ki bi ščitil delo tovarniških odborov, oziroma ki bi ščitil obstoj teh odborov. E-notni sindikati kot tudi Delavska zbornica nočejo pričeti z nobeno odločno borbo za dosego novega sporazuma, ki bi zagotovil delovanje tovarniških odborov, ker pričakujejo, da bo na našem ozemlju uveljavljen sporazum, ki so ga glede tega vprašanja dosegli delavci y I-taliji. Kdaj naj bi bil ta sporazum uveljavljen tudi na našem o* zemlju, je seveda še uganka; pa šetudi b.i do tega prišlo si morajo tržaški delavci postaviti vprašanje: ali bodo delavci Italiji dosegli toliko, kot so svojo borb« dosegli tržaški delavci in ali bodo s tem v zvezi določbe novega sporazuma odgovarjale določbam, ki so si jih zagotovili tržaški delavci in ki so ščitile v večji meri interese delavskega razreda? «Sindikaln:» voditelji seveda nočejo pojasniti svojim članom, da pomeni sporazum o notranjih komisijah, ki naj bi nadomestile tovarniške odbore, za tržaško delavstvo ogromno izgubo; medtem ko so imeli tovarniški odbori vso pravico na mestu ščititi interese delavcev, bi bila naloga notranjih komisij samo posredovati sporih med delavcem in delodajalcem ter o teh obvestiti sindikalne organizacije. Ni čuda torej, da so delodajalci tako rade volje pristali na ustanovitev notranjih komisij, medtem ko so se odločno protivili še nadaljnjemu delovanju tovarni- izberimo takšno komisijo, ki nam ne bo mogla preprečiti naših načrtov ter bo na ta način lahko samo služila našim interesom Voditelji obeh sindikalnih organizacij, ki že dolgo ne delujejo v prid interesom delavskega razreda, pustijo, da se °-fenziva delodajalcev širi ter »čakajo« kaj bodo dosegli italijanski delavci. Ce italijanskim delavcem borba ne bo u-špefa, potem se pač po logiki sedanjih voditeljev sindikalnih' organizacij ne da ukreniti- nič pozitivnega niti na našem o-zemlju. Mi pa dobro vemo, da bi odločna borba za pravice delavskega razreda na našem ozemlju lahko pripomogla tudi italijanskemu delavstvu v njegovi borbi ter mu pomagala, da dosežg če on tiste pridobitve. ki si jih je tržaiko delavstvo s svojo dolgoletno borbo priborilo. Ker je vodstvu IRCO tako na lahek način uspela njegova o-fenziva proti tovarniškemu odboru je kaj mogoče, da bodo tudi vodstva drugih tovarn in podjetij, stopila v kratkem V odločno borbo proti tovarniškim odborom. Ce se sedanji sindikalni voditelji niso uprli začetni ofenzivi, se bodo še tem manj uprli splošni ofenzivi delodajalcev proti tovarniškim odborom - in tržaška delavstvo bo tako ostalo brez vsake zaščite pred novim izkoriščanjem ter zatiranjem s strani razrednega sovražnika. Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev sq_ dobro zaveda nevarnosti, ki preti tržaškemu delavskemu razredu; zato je sklenil pričeti z odloč no borbo y obrambo tovarniških odborov. Sklenil je, da pozove tudi ostale sindikalne organizacije v skupno borbo proti ofenzivi razrednega sovražnika. Ce bi sindikalne organizacije ta poziv odbile, bi tržaško delavstvo imelo ponoven dokaz o izdajstvu sedanjih sindikalnih voditeljev, ki so jim njegovi interesi deveta briga, ter hi sprevidelo, da lahko edinole s skupno in enotno Lorbo doseže zmago svojih pravic ter prepreči uresničitev nakan delodajalcev imeli tako zagotovljeno več mesečno zaposlitev. Delavci tega podjetja so se medtem obrnili do sindikalnih organizacij da zaščitijo njih interese ter skušajo najti rešitev iz tega težkega položaja. Položaj v, ladjedelnici Martinuzzi se je v zadnjem času nekako pomiril; vodstvo ladjedelnice je namreč prejelo neko majhno naročilo, s čimer je lahko ponovno zaposlilo nekaj svojih delavcev, prav v teh dneh bi moralo prejeti še drugo naročilo, s čimer bi bilo ladjedelnici zagotovljeno obratovanje še za nekaj mesecev. Ker pa so manjkali nekateri podpisi in razne druge formalnosti, niso mogli začeti delavci z delom; zaradi tega se je vodstvo ladjedelnice zmenilo s tovarniškim odborom, da zmanjša za 14 dni delovni urnik ter prepreči s tem, da bi prišlo do novih odpustov. Delavci ladjedelnice so v zadnjem času delali samo 24 ur tedensko, prejemali pa so nekako odškodnino, ki je delno krila škodo, katero je povzročilo zmanjšanje delovnega urnika. Ko je že vse kazalo, da bo tudi ta nevarnost srečno prešla, je vodstvo pred dnevi naenkrat javilo, da namerava za dva dni suspendirati de'o v ladjedelnici Delavci so se temu ukrepu z vso odločnostjo uprli, ker bi na ta način ne prejeli plače niti za 24 ur tedenskega dela, kot tudi ne odškodnine. Na svojem zborovanju, ki so ga sklicali v ponedeljek, so delavci sklenili, da se kljub ukrepu vodstva ladjedelnice javijo na delo, ki naj bi bilo suspendirano danes in v soboto. Po svojih sindikalnih zastopnikih so vodstvu ladjedelnice javili, da se ukrepu o suspendiranju dela ne bodo pokorili, ker dobro vedo, da dela ne primanjkuje, pač pa je treba rešiti nekatere formalnosti, zaradi katerih pa delavci nočejo izgubiti svoje pravično zaslužene plače Vodstvo ladjedelnice na to stališče svojih uslužbencev še ni odgovorilo. Na vsak način bodo prišli delavci danes na delo; če bi jim vodstvo hotelo delati kakršne koli ovire, se bodo ponovno obrnili do svojih Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo v avgustu izlet v Cerkno in bolnišnico «Franja». .. Prijave sprejema tovariš Tedi Scheimer. Pevski zbor Prosvetnega društvo, v Barkcvljah ima v petek, 28. t. m., sestanek ob 21. uri zaradi razgovora o izletu, ki bo v nedeljo 30. t. m. Naj nihče ne jnanjka. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE BAZOVICI V četrtek, 27. t. m. ob 21 gostovanje v (na prostem) z MOLIEROVO komedijo TARTUFFE" na DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. tovariša Franja Rupena daruje družina Smuc 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ane Ukmar darujeta sinova Armid in Vlasto 1000 lir za Dijaško matico. Latikoslletski Hanino! ZDT1I Pričakujemo uradnih pojasnil Poročajo iz uradnega vira, da dokončujejo pri mestnem kmetijskem podjetju načrt za »zemljiško reformo« na anglo-ameriškem področju STO. -Ista vest pravi, da pripisujejo na Črtu velik pomen, češ da bi bil nekak eksperiment prav takšnega načrta, ki je bil izdelan za italijansko republiko in ki naj bi te,m kmalu pričel veljati Načrt bodo prihodnje dni pretresal, pri pristojni mestni u-pravni komisiji in po njeni odobritvi pride verjetno že zdaj v razpravo pred mestnim svetem. V zvezi s tem poročajo tudi da prideta v Trst dva univerzitetna docenta za agronomijo prof. Garleti in prof. Trentin ki mislita preučevati pri nas kakšen bo vpliv izvajanja tega načrta v naši coni. O stvari se še niso izrazile kmetijske organizacije, pač pa je pričakovati vsak čas njih mnenje. Zaenkrat treba pii* pomniti, da zveni kot^ prave nasprotje opomba, češ da bi bil načrt eksperimentalna podlaga za italijanske razmere. Prav te dni smo poročali izčrpno o italijanski agrarni problematiki ki je preogromna, da bi jo mogli kakorkoli primerjati j vprašanji tukajšnjega kmetij stva. ki je v primeri z nje majhen «problem-ček». Zato se zdi potovanje kar dveh znanstvenikov v tej zvezi brez predmetno, ako ne več. Seveda pa zaenkrat še ni čisto jasne kaj uradni krogi z omenjeno ((zemljiško reformo« pri nas pravzaprav mislijo. Na vsak način je popolnoma napačne izdajati ukrepe na tem področ ju po šablonskem vzorcu velike' dežele, ko pa imamo pri nas tipično obmestno agrarno problematiko. ki terja svojevrstnega načina reševanja. Menda sakomur na dlani? Konč Počitniški tečaji Dijaške matice Za dijake s popravnimi izpiti bodo priredili v Dijaškem domu med letošnjimi počitnica. mi počitniške tečaje, ki bodo trajali od 15. avgusta do 15. septembra. Prijave bo sprejemala uprava Dijaškega doma v Trstu, Ul. Buonarroti št. 31 do 31. julija 1.1. Tam prejmete tudi potrebna pojasnila. I!i RADIO lil UG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SREDA T6. 7. 1950 Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, VADI Uiaiic u r' ........ ^ j mladince in mladinke na reo- ne treninge, ki se vršijo vsak 18. ure torek in. četrtek od dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «?*** maj«. Trenirajo se sledeče pa* noge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja j® diska. Vsi treningi so pod ten-ničnim vodstvom ZDTV. Vabljeni so tudi začetniki ki se bodo pod strokovni® vodstvom izurili v lepem lan' koatletskem športu. NOČNA SLUŽBA LEKARN AH’Alabarda - IstrSKa ul. T, & Leitenburg Praxmaier dini - Ul - Tre s,v. Ivana - Veliki trg 4; Tiziano Vecelho. *• etti - Ul. Commerciale 2®;„jjjf( je to v: sindikalnih zastopnikov ter za- j no mestni uradi tudi niso ob- htevali rešitev problema novih naročil vsem malim ladjedelnicam Tržaškega ozemlja. last, ki bi bila Za pravo zem ljiško reformo pristojna. Priča kujemo torej uradnih pojasnil Is Lonjerja Nastop pevskega zbora radiu in izlet v Koper V nedeljo popoldne je nastopil na radiu v Kopru pevski zbor «Lonjer-Katinara». Z avtobusom so se pevci odpeljali v Sv. Nikolaj, si ogledali kopališče in se malo osvežili v niko-lajskih vodah, nato pa z ladjo v Koper. Morje je bilo precei razburkano. Nekatere članice zbora so se že bale, da ne bodo več videle Lonjerja. Tako nevarno se jim je zdelo v Pierovi barki, skoraj da bi jokale, drugi pa so se jim smejali, še bolj, ko so srečno pristali v koprskem pri-stanu in stopili na trdna tla. Peli pa so prav lepo, tako na radiu kot pozneje «Pri bratstvu« v Caligeriji pri kozarcu črnega istrana. Vsi pa so dokazali, da se ne prestrašijo morja, ko so se zvečer zopet vrnil, s Piero-vo ladjo v Sv. Nikolaj in tudi na ladji prepevali. Pevski zbor je zapel na radiu pod vodstvom tov. Justa Lovrenčiča deset narodnih in partizanskih pesmi. Is Škofij Obljube ob volitvah Ko so bile lani občinske volitve, so vidalijevci obljubljali deveto deželo, če bodo zmagali in dobili občinsko upravo v roke. Pa so že pozabili na prazne obljube in se ne zmenijo zlasti slovenske vasi, s pomočjo katerih so se lahko ustoličili na občinski upravi v Miljah. Škofije so precej obsežna vas in imajo še večjo važnost odkar je postavljen tu blok med cono A in B. Kar najbolj zdaj občutimo v vasi je pomanjkanje vode za osebne potrebe, za živino in pranje perila. V vasi je samo ena pipa, pa bi morale biti vsaj tri, napajališča za živino sploh, perice pa ne vedo, kam bj šle oprat perilo. Skrajni čas je, da se razširi napeljava vode, da se postavita vsaj še dve pipi, da se napravijo napajališča in pralnica. Prosvetno društvo «Igo Gruden» v Nabrežini je v nedeljo zvečer zelo uspešno uprizorilo »Glavni doblteks. Komedija mGlavni dobitek« je zelo zahtevna, ker ima vrsto karakternih 'vlog, ki sc vse starejše-Pa tudi mlajše vloge so zahtevne; živahne, humorne, ter jih je treba podajati temjr-era-mentno, doživeto in sproščeno. Takoj v začetku moram ugo. toniti, da so razen dveh igrali sami mladi obetajoči igralci. Pohvalno moram omeniti Per-tota Antona, ki je vzlic letom prevzel vlogo Krištofa, jo oblikoval ter bil zelo originalen, le malo glasneje bo moral tu in lam govoriti. Periot Anton naj bo mladini svetal zgled nadaljuj emu delu. Priznati moram, da me je prijetno presenetilo, da so mladi igralci govorili vlooe res na pamet, suflerke sploh ni bilo slišati. Popolno obvladanje vloge na izust je prvi pogoj dobre igre. Pohvalno moram tudi omeniti jezik. Slovenščina je . -tela blagoglasno z odra, to je prav gotovo zasluga režije in piN. ?s'i igralcev. Mladi Fran Upali „ igralci niso nikjer šli čez okvir, niso pretiravali, niso karikirali (kot Se to rado dogaja Pri diletantskih družinah). Vsi so ostali skladno v okviru režije. Brez dvoma je odnesel levji delež uspeha Slavko Gruden v vlogi profesorja. Odgovarjal je po pojavi, maski, kretnjah, povsem značilnimi fcstnostim tega ubožnega profesorja, ki piše zgodovino šmibelske fare. Prav imenitno je oblikoval demokratično ljudskost s svojimi prijatelji. Ob koncu pa je res prepričljivo podal človeka, ki zaničuje denar, pa ga vendarle sprejme kot potrebno «zlo» ko mu ga navihana sFortunas po prvotnem razočaranju zopet nakloni. Njegovo ženo je vzlic mladosti dokaj dobro podala Sonja Pertot in se kar dobro vedla tudi kot »milostljiva«, prizor s služkinjo Ančko — ki ji je dala Pertot Marija prijetne, simpatične in človeške tone je pa odigrala Sonja Pertot kar odlično. S humorjem in robatostjo, pod katero se skriva toplo'in sočustvujoče srce je igrala Pertot Ivanka Marjeto Branjevko. Njen možati «sakra-bolt» je publiko takoj spravil v veselo razpoloženje, karakteri-zi rala je Marjeto navzven skupno, čutili pa smo, da je v notranjosti, v duši dobra in ljubeča sestra profesorja. To je bil 2ei° Uk tega večera. Morda najbolj dognan. Bančnega ravnatelja Bariča je z elegantno uglajenostjo podal Stanko Devetak. Prav dobro je karak-teriziral oholost in nadutost, ko se izkaže pomota, da pro/esoi ni milijonar. Na drugi strani pa spet hinavščino, ko profesor le dobi milijon. Krojača pa je odigral Pertot Franc živo, prepričljivo in originalno, jasna in razločna govorica je njegova odlika, zato je tudi zelo ugajal. Njegovo ženo. ki se boji, da ji mož ne uide v gostilno, pa je igrala Pertot Bogomila v začetku malo'plaho, se je ob zaroki razživela in prav imenitno planila v lase debeluški Mafjeti. Profesorjevega sina je temperamentno in sproščeno podal Pertot Severin, njegovo zaročenko pa prav ljubko in točno Mihelič Irena. Obema bi priporočal jasnejšo in razloč-nejšo govorico, pa bosta tudi v Portorožu, kamor pojde družina gostovat, prav gotovo še bolj uspela. Študentko, ki pride za rojstni dan čestitat dragemu profesor, ju, pa je iskreno in čustveno podala Gruden Anastazija, njenega spremljevalca pa Cahuri- ja Franc. V celoti so se igralci tn igralke uveljavili, lahko se reče zelo uspešno. Opozoril bi jih, da tudi v bodoče govorijo pravilno slovenščino, da pazijo še bolj na vokale, široke in ozke e-je in o-je. Mnogo zaslug za to lepo uspelo predstavo ima Štefka Drolčeva, ki je prihajala v Nabrežino režirat. Kot članica SNG-ja v Trstu je Drolčeva polagala veliko pažnjo na jezik in pravilno karakterizacijo posa meznih vlog. Oder je bil spretno in praktično opremljen in razsvetljen. Pri tem delu je pomagal tov. Jože Cesar, sce nograf SNG. Občinstvo se imenitno zabavalo in pazno sledilo izvajanju na odru. Obisk je bil krasen. Nad 450 ljudi je napolnilo obširno dvorišče je zelo akustično in pripravno za prireditve na prostem. Igralce je publika nagradila P° vsakem dejanju s ploskanjem, na koncu pa jih je obdarila s cvetjem. Režiserki Drolčevi so ob zaključku igre poklonili krasen šoper cvetic v zahvalo za njeno požrtvovalno delo. M. K. baglia v Barkovljah in NiW[| Skednju imata službo. stalno noW KINO p ■OSP* 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 00: Napoved časa - poročila v slov/ 7.15: Jutranja glasba. 12.00 : Opoldanski koncert; 12.30: Skladbe za kitaro; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Duete iz operet pojeta Belizar in Angelca Sancin; nato lahka glasba; 13.45: Gospodarski pregled (slov.); 14,00: Igra Veseli kvintet; 14.30: Pregled tiska ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti ’’ lores del Rio. jJH Vittoria. 20,15: »Pastoralna5 j nija«, Michele Morgan. Kino na gradu. 21.00: . malik«, Michele Morgan, jo.3* Ljudski vrt na prosten1-«Obupna noč«, Barbara Be , des. f Letni kino v Ul. F. Severo. «Maclovia», Maria Felix. ,jjW Skoljet. 21.00: ((Življenje V Sp Letni kino Roian. 20.45: Joan Cravvford. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7600-7650, papirnati šterling 1570-1600, dolar 636-638, dolar (telegrafski) 646-647, švicarski frank 147,5-148,5, 100 francoskih frankov 178-180, avstrijski šiling 23,25-23,75. Kolesarska nesreča v Barkovljah Izleti ADR1A-EXPRES$ 14 IN 15. AVGUSTA v Ljubljano 14 IN 15. AVGUSTA ^ na Bled Odhod 14. avgusta ob J"1 je Okoli 11.05 je bilo, ko so se iz Miranlara proti Barkovljam peljali na svojih kolesih trije kolesarji. Ko so privozili do Cedasa, sq hoteli prehiteti neki ameriški jeep, V istem trenut ku pa je poskušal prekoračiti cesto tudi 73-letnl BartoliS Jakob izMiramarskega drevoreda 145, kateremu se je prvi kole- s še izognil, drugi, 20-letni Cr.ttaruzzi Fabio iz Ul. M. Polo 7 pa nesreče ni mogel več preprečiti ter se je z vso silo zaletel v pešca, nato pa sta oba skupaj padla po tleh. Tret ji kolesar, -šZ-letni Metlika Renato z Velikega trga 7 pa se je zaletel v pešca in kolesarja tei tudi sam padel s kolesa. Medtem ko je pri nesreči dobil Cat-taruzza le nekaj prask, je moral avto Rdečega križa Bartoli-ča in Metliko prepeljati v glavno bolnišnico, kjer so zdravni ki ugotovili le laž;e P' šk dbe pri kolesarju, ki bo v prtih dneh zopet zdrav, hude poškodbe pa pri pešcu, ki ima zlom ljenih več reber, poškodovan, vse telo ter verjetno tudi hude notranje poškodbe. tolmaču angleške vojaške policije Williajnu Weilu-Billu, znanemu z razprave proti našemu dnevniku, na kateri je nastopil kot nam nasprotna priča. Bivši tolmač Bill se mora sedaj zagovarjati, ker se je izdajal za angleškega oficirja ter si od različnih oseb sposodil okoli 150.000 lir. Predsednik sodišča maj. Rea-ges je včeraj razpravo zopet odgodii za nekaj dni. iz Trsta. Vpisovanje do 30. t. m- “d ADRIA TURISTIČNE -expre$! izlete ) Dunaj organizira TEDE!* POTOVALNI t «ADRIA - EXPplt Odhodi vsak ponedeljf (( torek v mesecih jul"' I gust in september. fZl.ETl NA GrossglocMf vsako soboto v "O Odhod iz Trsta ob s ^ j zjutraj in povratek 0 j deljah zvečer. \ Razprava proti Billu zopot odsodena Včeraj dopoldne se je pred vojaškim sodiščem v Trstu pri-Ičela razprava proti bivšemu KOPALIŠČI Sv. NIKOLAJ KOPANJE — PLAZA — PLES RESTAVRACIJA - E IGRE — BIFE KONCERT WEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELjA i 8 «< f< fla Sr at, tei .M1 DiJ »o Ki Zveza po morju ob delavnikih: .jlL IZ TRSTA ob 9, II in 14.40 iz SV. NIKOLAJA 0 ^ t 13, 15-43, 1» L OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 1 tQl IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA j) q0 U.30 14.00 10.30,11.30,12.30,18- b); AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih tl bušne postaje (postajališči Sv. Ana in Zavije) t)(V Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. hi; 'it primorski dnevnik — 3 — 26. julija 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika - Telefon Včeraj ori' 36 poteklo sedem let, aicar j<> mrfcn;(a Mussolinije- mmda- Izdali, 80 9a in njegovi lastni miljenci telo sorodniki, ki so mu do-nL slavo kakor čudodel- ^\TUk-- Izda^i so ga pač ted’ 7 se zavezniški obroč it 1m- °zd oko^ Nemčije Okvarn'*6 tSr arozH njihovim nijj ■ 0 katerih so sami me-lkii«^S0 nafdragocenejše v ^ L'. ne 2S- julija 1943 so jrefnT f°zn^ da je duče in da K povzročil vihar, toda B? 3e tre^a takoj vreči v tooin h , hočei° rešiti sebe in to str <~lbene,n so mrzlič-tc intrffa!i ® sebe zločinsko'bla-lem.it ?a skušali navreči proslu-)crči[ s« je že itak Pod težo lastnih zločinov. valitetain krščanska ne razh, . temi niti najmanj “eourja. u°dj‘e ^tljeni fašistični kolo-Pletejo lahko nemoteno H^jo zločinsko mrežo. dr#lrane pajdaše imajo po in,?y.Pth ustanovah, po Pa lavnih uradih; predvsem za to, da so jih f • ‘0(1 fcorfSe Propagandne cen- ' lahko najuspešne- ‘ k ni,° ”a javno mnenje. * Preletimo pisa- . „ a ta«. 'enega italijanskega i?*1 let’ bomo lahko j* /totju je bil dobršen del 7*kjt, i abljen za opraviče- St .. zložnih rabljev in nji- k /ajjjj?. in cel° poveliče- m ,L ZlnA- raoijev in nji-yendar se de-j ^®itdni-a.Ploda niti najmanj i, klistiri2,Ta n°d predrznost->j° fanatikov, ki si ital'-0 nesramnostjo h tajCQ l}ansko javnost topiče Sm° Prišli do sedme lK ' ko t On C,o«efcrKe90 Padca fašiz-ta dan J1} pričakoval, da iri dria^Proolašen v Italiji šeJklijansk!iraZnik in da bo~ tč t Zastn mes(a z razobe-fcn na Proslavljala ič:1 skča^lUm’ W jim je ob- so bili trije. Na učiteljišču so (od 20 kandidatov) izdelali; BORSIN1 Romana, ERBEŽNIK Elza, JERKIČ Milena, REJA Silvestra, MAHNIČ Ivica in ŽVANUT Franjo; zavrnjen Je bil en sam. Ostali kandidatje bodo lahko popravljali v jesenskem izpitnem roku. 15 It /a dve slraei nesramnih laži nLnra dei lavorutori», tedensko glasilo KPl izhaja v Go rici in je docela podobno tržaškemu kominformističnemu lističu «Delu». Njegovi dve strani sta razen redkih člankov po-svečeni malone v, celoti napa-, dom na Jugoslavijo in «titiste»-d Ker pa je treba te napade povezati v dolge članke, da se zapolni prostor, najdemo v teh toliko nedoslednosti, da se človek resno vprašuje, kako je z razumom ubogih sirot, ki morajo po nalogu KPl nujno iti nasproti blaznosti. Akcravno svoj listič vsiljujejo redkim či-tateljem, bi se morali vendar vsaj včasih potruditi in zatrjevati nekaj doslednega. Soncu pravijo luna s tako resnostjo kakor umobolni nesrečnik, ki sc mu je vcepila v možgane fiksna ideja. Da bi jih kdo (ital, spričo radio-vesti in objektivnega poročanja demokratičnega tiska ter politične razgledanosti današnjega človeka, ni mogoče verjeti. Oni, ki ga morajo vendarle kupovati, se pač odkriža-jo 15 lir, da se ognejo nesramnemu pritisku s tolažbo, da izide prihodnja številka šele čez teden dni. Določena nova količina žita za obvezno oddajo Na goriški prefekturi se je te dni sestal pokrajinski odbor za obvezno oddajo. Na tej seji je odbor določil novo kO' ličino žita, ki jo bodo morale oddati posamezne občine v zvezi s povišanjem pokrajinske obvezr.e oddaje na 15 tisoč stotov, kakor je odredilo ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo. Odbor je sklenil, da bodo vsi oni konzorciji, ki so lani oddali 1 do 5 stotov pšenice, letos oddali 50 odstotkov več. Vsi oni, ki so oddali več kot 5 stotov pa bodo letos oddali povprečno količino oddaje v letu 1948—49. Obvestilo Državne zveze civilnih vojnih žrtev Državna zveza civilnih vojnih žrtev v Gorici sporoča vsem svojim članom, da je po zakonu z dne 3. junija 1950 št. 375 obvezen sprejem v službo vseh onih, ki so ostali zaradi vojnih dejanj telesr.o poškodovani. Pri zadeti bodo morali predložiti pokojninsko knjižico in namestitveni list, ki ga bodo prejeli po zdravniškemu pregledu na zdravstvenem uradu. Goriška sekcija Državne zveze civilnih vojnih žrtev je v tej zvezi že prišla v stike s svojo centralo in vabi vse civilne vojne žrtve, ženske in moške, naj se nemudoma zglasijo na njenem sedežu v Ul. Dante 10. Še danes prijave j za planinsko rajanje Planinke in planinci, Slovensko planinsko društvo v Gorici vas vabi na planinsko rajanje, ki bo v nedeljo 30. julija v gor ski koči na Passo di Pramollo (1.500 m) ha italijansko-avstrij-ski meji. Kamion bo izletnike pripeljal prav do kote, tako da se bodo spočiti lahko že zjutraj zavrteli ob zvokih harmonike. Tisti pa, ki se bodo rajanja pravočasno naveličali se bodo lahko povzpeli na bližnjo Cima Madrizze. Prijave sprejema še danes Darko Šuligoj — urar na Trav. niku. Odhod bo s Travnika v nedeljo ob 5. uri zjutraj. Drugi letnih ''Mladih vzorov" Iz Krmina Seja občinskega upravnega odbore Na svoji zadnji seji so krm:n-ski odborniki najprej razpravljali o vzdrževanju poljskih čuvajev. Ker so mnogi polj delci v zadnjem času odpovedali pla. Čilo prispevka za poljske čuvaje, so občinski možje skl nili. da bedo vse poljske čuvaje odstavili razen onega za Medejo. Nadalje so odobrili upokojitev of tinskega stražarja Gossetta Avgusta in izjavili, da je njegovo službeno mesto prosto Kar se pa tiče upokojitve še drugega osebja, so razpravljanje v tej zvezi odložili na prihodnjo sejo. Ob zakijučku so še odobrili 12 tisoč lir za popravilo ceste v Medeji. Z dvojno številko (6—7) za maj in junij je mladinski list goriških srednješolcev «Mladi vzori» srečno zaključil svoje drugo leto. Moramo pa reči, da je zaključek ne samo srečen, ampak tudi dober, ker zaključna številka znatno prekaša po vsebini in izbiri vse ostale tega letnika. Deloma je to omenilo uredništvo tega lista samo v zaključnem članku «Za slovo d-rggega letnikan, ki bi moral biti uvodnik, ne pa nekje na.koncu lista. Predvsem naj omenimo,. da so dijaki v tej številki namesto golih življenjepisov začeli podajati lastne vtise o pisatelju in njegovem delu. Vlasto nam je kV svojih delih sam boš živel večno«, analiziral Aškerčevo eCašo opojnosti» in nanizal vmes nekaj zdravih misli, ki v delni meri veljajo za današnji čas s posebnim. ozirom na slovenskega dijaka na Goriškem. (V delu je. smisel življenja, v delu za bližnjega in narod pa je poroštvo nesmrtnosti.) Vlasto je ob javil, tudi še članek o Zupančičevi «Z vlakom«, ki jo ima za uvod v «Dumo» (pesnik pozdravlja zarjo bodočnosti, ki so jo sanjali najlepši, najvrednejši in najpravičnejši sinovi svakega naroda, ki so oznanjali svet brez sovraštva, zavisti in pohlepa po tuji zemlji. 0 pesmih, o katerih smo v prejšnjih številkah že večkrat omenili, da so zelo pogosto skregane z metriko in slovnico, pa se moramo tokrat pohvalno izra žiti. Nedvomno je najlepša Ga- lebova ((Izginjajoča bolest«, Kaj-timarino ((Hrepenenje« je tudi dobro, zlasti v zadnji kitici, kjer se otrese pasivnega tarnanja in izraža svojo vero v lastne sile v borbi za srečo. Bolj v romantiko se zavija Aksinja v pesmi ((Mrak«, medtem ko njena ((Mladi kulpici« (?) malo šepa in bi bilo bolje, da združi tretji in. četrti verz v en^ga, brez ponavljanja besedice «vse». Izmed leposlovne proze naj omenimo Uroševo ((Žalostni dan«, v kateri lepo opisuje, kako so naši dijaki sprejeli vest o Zupančičevi smrti. V članku ((Žarki« primerja Asja sončne žarke veselju, ki naj bo temelj našega bistva in naše duše. Zde-na nam v članku ((Pisma ni« opisuje, pričakovanje izseljen-čeve matere. Sestavek ima tipično začetniški značaj, vendar da slutiti, da se bo pisateljica še razvila. Tudi Nina je v. tej številki zaključila svojo poljudno-zgo-dovihsko kramljanje o Polhograjskem gradu, kjer nam pove marsikaj zanimivega o grofu Blagaju. Nekdo se je lotil tudi ocene lista ((Nove zarje«, ki so ga izdajali srednješolci v Dijaškem domu, kateri so pa na škodo kmalu umolknili, čeprav so se v nekaterih sestavkih dobro odrezali. Ob koncu je še poročilo o šolski razstavi in pa športni kotiček. Priloženo je tudi splošno kazalo za vse številke, ki nam daje pregled letošnjega dela. S tem da smq z listom v splošnem zadovoljni, pa še ni rečeno, da v njem ni napak. Zato pričakujemo, da se bodo v prihodnjem šolskem letu naši dijaki lista še bolj .oklenilii Dosežena.viširia pa jih ne’sme zadovoljiti, ampak mora biti samo podlaga za nadaljnji napredek. Predvsem je treba imeti odprte oči za našo sedanjost in se ne pustiti vplivati od tistih, ki kot slepci korakajo mimo nje. Naša mladina v svobodni domovini piše. epopejo, o kateri bodo govorili še pozni rodovi. Poslušajmo jo in vsaj od daleč sledimo njenemu veličastnemu pohodu v novi čas. Tudi v tem pa mora biti dijakom vodnik njihov list. Ob robu kolesarske dirke skozi slovenske vasi Včeraj smo obširno poročali o kolesarski dirki skozi slovenske vasi, katere se je udeležilo 35 .tekmovalcev in v kateri so se skušali prvič uveljaviti tudi-goriški. športniki. Naj pripomnimo k že objavljenim rezultatom, da je često mesto zasedel slovenski Benečan Jože Batistu-ta, sedmo pa Goričan Alojz Cotič, kar vsekakor priča o pomembnem uspehu mladih goriških kolesarjev y. tako močni konkurenci. Iz svobodne Goriške Tekstilna tovarna v Ajdovščini Vino in globa Orožniki v Krminu so včeraj zasačili 53-letnega Silvija Musiča pijanega na cesti. Ker je Musič s težkočo premikal svoje noge, so ga karabinjerji pospremili domov in mu naložili za njegovo vedenje primerno globo. Na ruševinah bivše Bruner. jeve tovarne v Ajdovščini so zabrneli prvi. stroji. -Dan za dnem so se tem strojem pridruževali vedno novi in novi, t k0 da dobiš sedaj, ko stopi* v to. varno, - vtis prave tekstilne .tovarne,'. kjer vse teče in se; giblje Pod skrbim nadzorstvom mladih delavk, delovodij m neumornega dire.-torja Kamei ška. Na tem mestu je bila mogočna tovarna, v kateri je delalo okrog 1800 delavcev iz bližnje in daljne okolice Ajdovščine, ob ital.janski okupaciji pa ja tova na kmalu začela propadati. B-ljše stroje so začeli dem nti rati, slab.e pa so razstrelili in jih uporabili za staro železo. Marsikateri delavec, ki je delal v tovarni od svoje rane mladosti in je bil na tovarno življenjsko navezan, se je s strahom izpraševal, kaj bo. N< kateri so šli v tujino iskat zasluž. kd, drugi pa so mesece in mesece romali več ur daleč v Ajdovščino in posedali dolge dopoldneve v senci Godnavih kostanjev in čakali, kdaj se bo na vratih pokazal gospod sind-co Pedezzi in izvolil koga poklicati in ga poslati na delo. Stokrat in stokrat je sto in sto delavcev doživelo razočaranje, ko jim je sindaco po parurr.em čakanju na kratko javil skozi vrata; «Oggi non c’e niente, tor— nate un’a!tro giorno!« (D .nes ni nič, pridite drugič). Klavrno se je uboga raja vrnila domov. Marsikdo je na poti domov po. mislil na svoje lastne otr ke ih na prazno shrambo, v kateri ni niti skorjice kruha, da bi utešil glad teh nedolžnih bitij. To se je ponavljalo mesece in mesece, leto za letom. Prav gotovo se delavci iz Predmeje, liltlice, Cmič, Skrilj, Velikih in Malih Zabelj, Stomaža in drugih vipavskih vasi tega še prav dobro spominjajo. Sila kola 'lomi. Nekateri so skušali «pomazali» roko gospodu sindaku. Prinesli so mu kar cel «pršut», kokoš, kak kilogram masla, medu ali kaj drugega, vse je bilo dobrodošlo in marsikaterikrat je to »mazanje« tudi rodilo zaž leni uspeh. Gospod sindaco je take ((dobrotnike« imel dobro evidentirane. Casi so se izpremenili. Danes, ko obnavljajo domov no, ko vsepovsod gradimo tovarne, ceste, železnice in druge industrijske in kmetijske objekte, je dela za vsakega človeka dovolj. Se več, ker vsak poš‘en človek je dolžan, da po svojih delovnih zmožnostih prispeva pri tej graditvi. P' ko je zrastla tudi tekstilna tovarna v Ajdovščini. Prej za. puščene in na pol porušene dvo. rane so cživele. Med ropotajočimi stroji vidiš skrbne obraze mladih delavk, ki so svoje strokovno znance pridob;le V zelo kratkem obdobju. Danes šteje delovni kolektiv tovarne že skoraj 136 ž’anov. Direktor nravi, da nikakor ne misli ostati pri tem številu. Se letos bodo število delavcev povečali za najmanj 150. KINO VITTORIA, 17: «Vzgojili so me v kriminalca«, J. Garfield. VERDI, 17: «Cestni roparji«, V Cortese; CENTRALE, 17: « Crni graščak« G. Guatary; MODERNO. 17: «Bile so same ženske«, A. Scheridan; EDEN, 17: «Vitezi Texasa», F. Mac Murray; ESTIVO, 21: «Krik volka«, E. Flynn ni B. Stamvick. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Tekmovanje za večjo storilnost 14 zavednih zidarjev je tekmovalo v nedeljo 16. t. m. za večjo dt-rilnost dela. 'i'uJS^tnei0ZeiUfv i2 pet' *- bo fn ■stiskalnice, in . °ptsje na široko ki^o o ,^ — —v, »l 12 1943 Tiskih dogod-»m- in,1inisH,'.l ' Toda Halijan->o ^ li*i uiti z be-Pr\?h‘Stnice en'ajo zgodovin bet 1 biIo . v norici na ene zastane2'** ”e ene razo* ^Qtura i". *«: BATic a,U (od U kan-. i^Aciv lana bedna- '$) ** (/.N MariN Marijan, - BSRSNEl nNEMEC Mirjam Drago; zavrnjeni Ker bo prvi turnus otroških kolonij v Sloveniji v kratkem zaključen in bodo mladi izletniki kmalu prišli domov, je prav, če povemo kako se počutijo. V Ribnici le kolonija 73 o-trok iz Izole. Zadovoljstvo mladih gostov je veliko. Ti so v koloniji že od 7. julija. Takoj prve dni je vse pregledal zdravnik, da ni kdo spotoma dobil kakega prehlada. Tudi drugače je zdravnik vedno na razpolago. Po 20 dneh bivanja v koloniji so pri pregledu ugotovili, da so vsi otroci pridobili na teži od enega do treh kg. Ena izmed pionirk Pa celo šest kg. To dovolj zgovorno priča, da se mladi gostje tam dobro počutijo. Otroci te kolonije se bodo vrnili domov v nedeljo 30. tega meseca. Druga skupina 76 pionirjev iz Portoroža, Sečjol, Kort in Prad je v Bovcu. Mladi gostje se prve dni niso mogli dovolj nagledati naravnih lepot tega kraja. Posebno jih je presenetilo, ko so videli v višinah še sneg. Prav tako so bili iznena-deni nad sprejemom ob prihodu. Hrana je tu zelo dobra in izdatna (5000 kalorij). Ne manjka jim sira, ki je tu zelo dober in predstavlja zanje pravo posebnost. Za razvedrilo prirejajo krajša izlete, na katerih spoznavajo še pobliže lepote teh krajev. Ko se bodo vrnili domov, bodo znali povedati o privlačnosti tega turističnega kraja. Dne šestega avgusta bodo te mlade koloniste zamenjali drugi, ki bodo prišli naravnost iz Istre in nato odpeljali te na njihove domove. Druga izmena bo imela okoli 90 otrok. Vsi zadovoljni so otroci tudi po kolonijah s Šiški, Logatcu, Sv. Pavlu in Krškem. Kako tudi ne, saj imajo na razpolago, poleg druge obilne hrane maslo, sir in marmelado, česar doma pogrešajo. Po večjih tovarnah in obratih je bile v nedeljo dopoldne zelo živahno. Misel, ki so jo sprožili zidarji Edilita, se je razširila tudi v notranjost tovarn za konserviranje rib «Ar-rigoni« in «Ampelea» v Izoli in «De Langlade» v Kopru. Številne brigade so stopile v tekmo za večjo storilnost dela tudi v tej važni živilski produkciji. V tovarni «Arrigoni» v I-zoli je tekmovalo devet brigad V čiščenju in vlaganju rib v škatle, v «Ampelei» tudi devet, v «De Langlade« v Kopru pa tri brigade. V «Arrigoniju» so tekmovale brigade št. 6., 3., 18., 4., 22., 2„ 5, 16 in 12. Zmagali sta brigadi št. 6, ki jo vodi trikratna udarnica tov. Francka Grbac, ki je presegla normo za 159.2 odst., in brigada št. 3., pod vodstvom tov. Glorije Grbac, ki ifi presegla normo za 157.6 odst.. V tovarni «Ampelea» je tekmovalo devet brigad. Zmagali sta prva in druga, ki ju vodita tov. Ana Kocijančič in Antonija Barut. Obe brigadi sta presegli normo za 97 odst.. Bilo j'e samo za en gram razlike, ki ga ima v dobrem brigada št. 1. V tovarni «De Langlade« v Kopru so tekmovale tri brigade. Tudi tu so bili uspehi tekmovanja dobri, ker ni lahko doseči norme. Normalno so tu dosegle 135 g na uro, v tem tekmovanju pa 170 g na uro. Prva brigada je pod vodstvom tov. Urše Ricobon dosegla normo za 125 odst., druga brigada je pod vodstvom tov. Bužani Ide dosegla normo za 134 odst., tretja pod vodstvom tov. Angele Parovel pa 130 odst.. Kakovostno jg bila najboljše tretja, količinsko pa druga.biigada. ... .rssr Qb zaključku tekmovanja so bile razglašene za udarnice v «Arrigoniju» tov. Lidija Palčič, ki je presegla normo za 47 odst., Ljudmila Hrevatin, že dvakrat udarnica, presegla normo za 61 odst., Francka Gregorič, ki je presegla normo za 80 odst. in je sedaj že petič u-damica, Ana Vascotto že tretjič udarnica, presegla normo za 54 odst., Francka Grbac že tretjič udarnica, presegla normo za 56 odst., Eliza Bembič (tretjič udarnica), presegla normo za 76 odst., Gloria Cer-kvenič že tretjič udarnica, presegla normo za 65 odst. in Justina Pugliese že drugič udarnica, presegla normo za 43 odst. V tovarni «Ampelea» pa so bile razglašene za udarnice baten ine z nev°ljni- rt niln DoH( dal kapitali-t6lavca , jem mezdnega Nfkih ! °dlokl 0 Prodaji ^ Isti pa Je P°- Tovariš Rijavec Leopold, 49-let ni zidat, ki je zmagal v tekmi in presegel normo za 177 odstot. Ana Kocijančič, Marija Cenda, Ana Mondo, Marija Kleva in Lidija Delore. Poleg gornjih delovnih kolektivov v živilski industriji so tekmovali tudi delavci opekar-hč kNardohe« 'v lzoli:°V'borbi za večjo storilnost dela so se merile tri brigade pod vodstvom tovarišev Silvana Hrvatina, Jožefa Babiča in Albina Babiča. Delovno normo so presegli prva za 160 odst., druga za 170 odst. in tretja za 150 odst.. Najboljša je hila druga brigada. Vse brigade so tekmovale v počastitev drugega zasedanja okrajne skupščine in prve obletnice, kar je začel v Jugoslaviji tov. Alija Sirotanovič — rudar tekmovanje za visoko storilnost s delu. Kaj pomeni za vse ljudstvo več produkcije, več gradbenega materiala, več blaga za izvoz, vemo vsi. Enoletni plan določa; izboljšanje življenjskih pogojev za 15 odst.. To izboljšanje bomo dosegli le z delom. Vse delovne brigade, ki so do sedaj tekmovale za večjo storilnost dela. so pokazale, da razumejo pomen takega tekmovanja. Vsem tovarišem in tovarišicam, ki so sledili pobudi, katero je dalo 6 zidarjev Edilita, je treba dati priznanje za njihovo nesebično delo. To so junaki dela, ki pomagajo, da bodo življenjski pogoji našega ljudstva še boljši. Vemo, da bodo našli vedno več posnemovalcev. Mladi tovariš Jordan Moroito je kar ponosen na sv oj met r-ček, s katerim je dvigal polne samokolnice malte in opeke v gornja nadstropja. Italijanska delovna brigada «Bonifacio Antonio* bo odpotovala na gradnjo Novega Beograda Mešalec za malto, ki so ga pri EDILIT-u sami nap-.avili. Ob postrežbi dveh delavcev c Pravi dela za 12 malovarjev. Polno imamo primerov, ki govorijo o velikem prispevku, ki ga dajejo tovariši vojaki JA pri' deljh splošne ljudske koristi in Za izgradnjo socializma v našem rokrožju. Tako vemo, da že več časa pomagajo pri izboljševalnih delih v Sečjolski dolini v dolini Mirne in na cesti Križišče Rižana. Zavednost tovarišev vojakov je razvidna Iz tega, da dnevno prekašajo za visoke odstotke delovne norme. Ze večkrat smo na tem mestu poročali o hvaležnosti našega ljudstva do teh sinov nove Jugoslavije. Ta hvaležnost ne obstaja samo v besedah. Konkretno prihaja do izraza po naših mladinskih brigadah, ki pomagajo pri gradnji socializma v Jugoslaviji. Se bolj bodo to hvaležnost podčrtali tovariši Italijani, ki sestavljajo te dni svojo delovno brigado «Bonifacio Antonio«, katera bo v petek 28. Nova avtobusna proga Koper-Nova vas V ponedeljek je začela obratovati nova avtobusna proga Koper — Nova vas. Na tej progi bo vozil avtobus dvakrat dnevno, in sicer ob 6 zjutraj iz Nove vasi v Koper, ob 13,15 iz Kopra v Novo vas, ob 14.30 iz Nove vasi v Koper in ob 0 zgodovinskih osnovah Jurčičevega romana „Rokovnjači" as h ;6t°v ^tbces razlaščanja Ba 3e Anglija z N la 51. sredstvi vršila hJ«’ti,rtt,°letla dalje- s tem sNl U V Avstriji rodil 2 ^1 Bi a.1. na drugi h,,v% 0g°lieni proletarec v. H«-,’ .^nvlši ln še večji-te narrd za olajšave ». ‘Sito h odnosih je prišel - ^Jo Zadolženi kmet ob ; E . -Obogaten pa so tr-bik “aeruhl- Ni čudno, če ako 17. in 18 stoletju rt 0!-llnSti kmečki upori. s0 v Tagesposti pravi. A*;„afl0v ^kovnjači ogrožali riJskpp Prcdzgodovlna av ul tildi ^ kaP*talizma je to- Vic Venskim kmečkim k^annf1 prinesla uboštvo, l>, aPitai anie- pavperlzem- ' i • koluf6 prl nas rod'l u thiaz.,!?1 Ba le bilo, krvav . f°rifio .n- Kapitalistično iz-* V n,,Je razlaščenih kme- k? 5edm°Vld ?etla ter otrok r1 h^ajnp 8a. leta je polnilo ?ethskih u alljanskih in Ozerro?0ltallstov na na’ lHainm Id- Kopanju kola ^ 2el se je pridru- žilo izganjanje kmetov z zemlje, nasilno prilaščanje občinske kmeoke posesti ter uničevanje cehovskih obrtni-kov. Ta proces je v nekaj desetletjih na prehodu iz 18. v 19. stoletje menjal sestav gospodarstva v Avstriji in ni čuda, če je prav v tem času narastla družba brezdomcev in potepuhov. Povrh vsega je bila tu irancoska okupacija, ki kmečkim množicam ni prinesla olajšanja, marveč nove davke. Upori slovenskih kmetov v dobi francoske o-, kupacije imajo torej globoko socialno vsebino Ni šlo samo za beg pred francoski-ml vojaškimi nabori, marveč tudi za demokratično zemljiško odvezo brez odloga in brez odškodnine. Stalna vojaška služba pa je tako imela namen zaščititi centralizacijo in s tem okrepiti kapitalistični način proizvodnje S končno odpravo vseh pred pisov o nedeljivosti kmečkih posestev je zemlja postala predmet svobodne kapitali stične Spekulacije,kar je spet pritisnilo kmeta, gladilo pa pot do bogastva meščanu, trgovcu, oderuhu. Pa tudi v prvi polovici 19. stoletja se položaj našega kmeta ni izboljšal, marveč poslabšal. Kmečki dolg je Se zmeraj naraščal, razlaščanje se je torej nadaljevalo; v letu 1843. pa se je naše meščanstvo zaradi svojega konservativnega stališča do zemljiške odveze in s svojo narodno stražo ločilo od osnovnih kmečkih množic-Kmet je propadal im se proietariziral; po letu 1848 se je izvršila strahotna dro-bitev naših kmečkih posestev, tako da je bila polovica naših kmečkih gospodarskih enot brez pogojev za najbolj skromen obstanek Pogojev za večje razbojniške družbe je bilo torej tudi v tem času več kot dovolj Bilo je težko, mučno ozračje Sele izseljevanje v Ameriko Nemčijo, Francijo je v dru gi polovici 19. stoletja delo ma začasno zbrisalo najtežje strani črnih bukev kmečkega stanu. Ce je torej ozadje razbojniške prikazni bolj ali manj nasilna, z neštetimi tragedijami zvezana prazgodovina kapitalizma, ni prav nič čudno, če je evropsko slovstvo tako rado posegalo po tej snovi. Pri tem je deloma lahko navezovala tudi na bližnjo literarno tradicijo, zlasti na srednjeveški viteški roman. Razbojniško «romantiko» sta opisovala že Cervantes in Le Sage, zlasti priljubljena pa je postala’ ta snov v dobi viharništva (Sturm und Drang) in romantike. Skupna poteza junakov te literature je tako imenova-na dvojna vloga: na eni strani razbojnik, rokovnjač, na drugi spodoben meščan, plemič, kmet. Skupna pote za je odpor zoper družbo Vsi poglavarji so postali zločinci zaradi izgubljene časti, ki Jim je družba ni ho-tela vrniti. Tak je Puškinov Dubrovskl, Schillerjev Son- nemwirt in Karl Moor, Byro-nov Corsair, Špindlerjev Wildhenr, Irlingov Barbo-ne, Marryatov Morski razbojnik, taki so po ogromni večini vsi idealizirani plemeniti zločinci, ki so se odlikovali v žaru viharništva in tiste romantike, ki je z grenkobo ugotavljala temne strani meščanske, t. j. svoje družbe, obsodila z vso silovitostjo njene zločinske osnove, ki duše razvoj poštene človeške osebnosti. Osnova vseh teh idealiziranih zločincev je spoznanje, da se v vladajoči družbi ne da živeti, da se je treba nad njo krvavo maščevati za izgubljeno čast, za izgubljeno življenje O kakšni politični ve-ri v propad te družbe, o kakih socialno-ekonomskih vzrokih zločinske družbe ti maščevalci seveda ne razmišljajo. Čeprav izrinjeni iz delovnega, ustvarjalnega procesa družbe, tudi tedaj če se obračajo k siromas nim množicam, ne mislijo nikoli na to, da bi te mno- žice vrgle iz družbenega vodstva meščanski razred-Vsi so po svoji pravi vsebini meščani. Značilen za to vrsto maščevalcev je Jean Sbogar, ki ga je napisal Charles Nodier, za francoske okupacije bibliotekar v Ljubljani in urednik Tele-graphe officiel. Kersnik je tega gotovo poznal. Lotario — 'Janez Žbogar je na eni strani beneški patricij, zaščitnik revežev, na drugi strani pa trdosrčen roparski poglavar. Teza romana je: močna osebnost ne more vzdržati v meščanski družbi, bežati mora iz korumpirane sredine. Lotario — Janez Žbogar izpoveduje, da je Se mlad z grenkostjo občutil vse slabe strani družbe- Poleg vse rousseaujevske «duš-ne» poezije (počsie de l’&. me), spieena, čustvenega razmišljanja o bogu in ljudeh rešuje na razbojniški način osnovno vprašanje: kaj je v življenju družbe gr-Se, zločin ali zakon, kdo je bolj krut, zločinec ali sodnik. Višek te kritike meščanske družbe je naslednji stavek Janeza Žbogarja: «Ce bi imel družbeno pogodbo v rokah, bi v njej ničesar ne spreminjal, pač pa bi jo raztrgal«. Taki so bili plemeniti razbojniki ob koncu 18. stoletja. Takega je ustvaril Byron, Zschocke, Benjamin Constant, Mme Krudener in vrsta drugih. Z razvojem kapitalistične družbe, z naraščajočo močjo proletariata je literatura te vrste izgubljala svojo odkrito kritičnost Meščan, ki je v francoski revoluciji razglasil človeške pravice, svobodo, enakost, je sicer že naslednje leto pokazal, kako poj-muje svobodo, ko je v imenu svobode prepovedal sleherno delavsko združevanje. Ko pa so izkoriščane množice začele pod vodstvom delavskega razreda politično borbo za oblast so tudi plemeniti idealizirani zločinci v literaturi izgubili byronovsko vehemenco in zvodeneli v socialnem usmiljenju do zatiranega ljudstva. 18.30 iz Kopra v Novo vas. Ta proga bo imela naslednje avtobusne postaje: Šmarje, križišče Puče — Koštabona, križišče Krkavče — Padna in Nova vas ter v bodoče, ko bo popravljena cesta do Sv. Petra, bo postajališče tudi v Sv. Petru. Ta proga največ koristi ljudstvu iz Koštabone, Puč, Krkavč, Nove vasi in Sv. Petra. Do sedaj so morali vedno hoditi po celo uro pa tudi več do avtobusn-e postaje. Ljudstvo v naših vaseh pravi, da je premagalo sovražnika delovnega ljudstva in sedaj nadaljuje borbo za zgraditev blagostanja. Dalje, da je dalo vse sile, d.a si je zgradilo novo cesto, da sedaj lahko vozi tudi njihove vasi avtobus. Prebivalci teh vasi pričakujejo spet velik delovni uspeh, ko bo prvič zasvetila električ? na luč v njihovih vaseh. Naše ljudstvo iz dneva v dan vidi velike uspehe svojega truda in se vedno z večjim elanom udeležuje napornega dela za izvedbo svojega enoletnega gospodarskega načrta. Labor Mladina gradi svoj sedež V nedeljo je 15 članov mla-,e nase vasi napravilo 60 ur pri gradnji mladinskega doma. , 2e v?ž fiasa je mladina čutila, da ji manjkajo prostori, kjer bi se zbirala m lahko imela svoja zborovanja. Vzela je sedaj sama y roke delo, in si bo tako zgradila svoj sedež. Poleg mladine so tudi žene zelc delavne. Na čast volitev bodo napravil^ 200 prostovoljnih ur julija odpotovala r.-a gradnjo Novega Beograda. Brigado bodo sestavljali Italijani iz vsega okrožja, ki bodo tako ponesli sloves Italijanskih delavcev, ki živijo v našem okrožju tudi na gradbišče Novega Beograda. Ti italijanski delavci vidijo velikanske napore narodov Jugoslavije, ki niso nikoli odrekali pomoči ljudstvu našega okrožja irj so tudi danes pripravljeni pomagati ob vsaki priložnosti. Priprave za sestavo brigade so zelo živahne. Krajevni odbori ZAM, kjer se zbira potrebna oprema in vpisujejo člani imajo polno dela. Predvsem je treba podčrtati visoko število mladine, ki se je že vpisala. To je po drugi strar.i dokaz, kako misli italijanska mladina. Mesto Koper bo predstavlja, lo v tej brigadi 40 mladine. Portorož in Ankaran, ki sta večji središči, bosta dali prva 14, druga 12 mladincev. Iz Sečjol bo odšlo 14 najboljših za to brigado. Prav tako bo Bujščina kot vedno dala svoj prispevek, da ne omenjamo drugih krajev povemo, da bo samo iz Buj odšlo 15 tovarišev. Moramo podčrtati, da iz bujskega okraja že dela pri gradrjji Novega Beograda cela brigada «25. maj«, ki je že trikrat udarna. To so delni podatki o vpisovanju v to brigado, ki se še nadaljuje. Od povsod, kjer prebivajo Italijani, tudi iz najmanjših vasi se priglašajo za vpis. Tako bo v petek ponesla ta brigada mladih Italijanov misel vsega italijanskega, slovenskega in hrvatskega ljudstva našega okrožja v Novi Beograd, ki je danes eno samo velikansko gradbišče. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Ana Spek roj. Jerebica, stanujoča v Sv. Petru, je izgubila osebno izkaznico pred dve. ma mesecema. Razglaša jo za neveljavno. Borit Tekmovanje zena za volitve Zene naše vasi so do sedaj naplavile okoli 500 ur pri lepšanju vasi in gradnji vodovoda. Delalo je okoli 50 članic. Vedno kadar je potrebno prispevati za skupnost se dobro izkazujejo. Prosvetno društvo «Oton Zupančič« je zelo aktivno. Pevski zbor se pod vodstvom tov. Jožka Bembiča uči več pesmi, med drugimi «Trigiav», «piovi» »Lahko noč« «Hej tovariši« in “Na oki-.u« Prav gotovo bo dobro nastopu kadar bomo imeli kako prireditev. Mladina se pridno uči za kulturno prireditev, ki jo bo predvidoma imela že 20. avgusta. JUGOSLOVANSKI POZIV in komentarji svetovne ZA MIR javnosti V teh dneh je svetovni tisk mnogo pisal o Jugoslaviji. Besede, izrečene na jugoslovanskem kongresu za obrambo miru so vzbudile v svetu veliko pozornost. Poročilom s kongresa in citatom iz govora tovariša Djilasa in iz resolucije so odmerjeni prostori v raznih listih na prvih straneh In pod močno poudarjenimi naslovi. Brez dvoma je to dokaz, kako tehtno je stališče naše domovine v sedanji situaciji v svetu, in da je glas Jugoslavije hkrati glas milijonov ljudi v svetu, ki odklanjajo vsako agresijo imerialističnih driav in in-formbirojevsko politiko nasilja. O jugoslovanskem kongresu za mir je pisal pozitivno tisk raznih političnih struj. Stališče Jugoslavije v vprašanju svetovnega miru sta napadla le skrajna Ilovo lutjujt* 1It 'ivvllv Moja Pijade «0 Dimitriju Tu-coviču«. Referat na slavnostni akademiji v Beogradu 10. novembra 1949. Izdala Cankarjeva zaiožba v Ljubljani 1950. Svetozar Vukmanovič - Tempo «0 ljudski revoluciji v Grčiji«. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1950. ((Gozdarski vestnik«, VIII. letnik, št. 5. Mesečni list za gozdarstvo, izide desetkrat y letu, izdaja ga Društvo inženirjev in tehnikov Ljudske republike Slovenije y Ljubljani, sekcija za gozdarstvo in lesno industri. jo. Vsebina: Minister Jaka Av-šič: Pomen in vloga gozdarstva v socialističnem gospodarstvu; prof. inž. Franjo Sevnik: Svetovni gozdarski kongresi; inž. Viktor Klanjšček: Nove vrste Žičnic spuščalk; Gozdarska in lesna posvetovalnica; Sodobna vprašanja; Kratke vesti. «Sah», leto n., št. 1, glasilo Šahovske zveze Slovenije. Vsebina: Zmaga nad Ameriko — največj.i uspeh jugoslovanskega šaha; Problemski šah; Kronika. «Sah», leto II., it. 2. Vsebina: Pot naših šahistov v Švico in Avstrijo; Mar Del Plata — Velik uspeh jugoslovanskega šaha; Turnir v Beli Crkvi; Zvezni turnir prvokategornikov v Ptuju; Kotiček za pouk; Problemski šah; Rešujmo Študije; Ostale domače'’vesti; Inozemstvo. «NARODNA OMLADINA«, izdaja centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije, štev. 3. Vsebina: Z. Krstonošič «0 skupnem programu za ideološko znanstveno delo«; J. Fo-tev: ((Planiranje dela v mladinskih organizacijah in vodstvih«; C, Vukovič: »O nekaterih problemih mladinskega tiska«; Ačimovič: «V zvezi s letošnjimi mladinskimi razstavami in festivali«; «Iz organi, zacije ljudske mladine«; Bibliografija«. < desnica in — informbirojevski agitacijski aparat. Razumljivo je, da iskrena beseda za mir V svetu ni pogodu vojnim hujskačem, prav tako pa ne in-formbirojevskim satelitom, ki sicer na vso moč vihte oljčno vejico, hkrati pa s tanki in bajoneti rožljajo na naših mejah. Milijonske množice v svetu si žele mir, hočejo v miru delati in živeti, zato odklanjajo vojno in odklanjajo tudi pre-kupčevanje z malimi državami ter pošiljanje malih držav v ogenj za interese velikih. Politika delitve interesnih področij ni politika miru. Delitev interesnih področij med velikimi je bila od nekdaj samo začasni kompromis, ki je pomenil hkrati grobo nasilje nad manjšimi narodi, s katerimi hočejo veliki trgovati kot s trgovskim blagom «Djilas je zopet potrdil« — je pisal londonski «Times» — «;jugoslovansko miroljubnost do svojih sosedov». Nato je list ko. mentiral del govora tovariša Djilasa o obtožbah, da teli Jugoslavija razdeliti Albanijo: nDjilas je dejal, da so to bajke, ki služijo hegemonističnim si-lafn kot izgovor, da »zaščitijo« to majhno državo.» Agenciji eUnited Press» in sAssociated Press« sta posebno poudarjali besede tovariša Dji-lasa, da želijo jugoslovanski narodi živeti v miru in sodelovati z vsemi narodi na svetu.« Tudi skoraj vsi rimski listi so vidno objavili poročila z jugoslovanskega kongresa. «Po-polo« je pisal, da je tovariš Dji. las. »ko je odbil vse obtožbe proti Jugoslaviji, potrdil željo jugoslovanskih narodov, da hočejo živeti v miru z vsemi ostalimi narodi v svetu.« «Frankfurter Rundschau« je s podčrtanim naslovom sporočil svojim bralcem, da stremi Jugoslavija Za tem, da bi se odstranili vsi nesporazumi z vzhodnoevropskimi državami in hkrati, da jugoslovanski kongres poziva predstavnike organizacij za mir In vidne kulturne in javne delavce, naj pridejo v Jugoslavijo ter tako ugotovijo resnično stanje. Medtem ko velik del svetovnega tiska tako piše o prizadevanju JugoslatAje ta mir v svetu, pa informbirojevska glasila pačijo izjave, dane na kongresu in si izmišljajo neke koncentracije naše vojske proti Bolgariji, Madžarski in Romuniji. Nenntjev «Avanti» ie na pr. pisal, da hoče agencija ((Associated Press« alarmirati svet o miroljubnih prizadevanjih Jugoslavije, hkrati pa »pripra-viti alibi za Tita in eventualno druge provokatorje, ki bi po nalogu Washinqtona izzvali incidente«. Da bi dala «linho« svojim" satelitom, pa je sovjetska revija »Novoje vremja» pisala. da se «strateška cesta Ben. grad-Zagreb-Trst gradi na osnovi ameriških projektov in na- črtov» in dalje, da je «v Jugoslovanski armadi mnogo britanskih. ameriških in francoskih oficirjev« ter da so «v Zapadni Nemčiji posebni centri, ki jtn vodijo bivši nacistični oficirji in služijo novačenju nemških letalcev, ki jih je v Jugoslaviji že čez sto.« Pa to še ni vse. »NoVoje vremja« trdi celo. da »se v Jugoslaviji gradi mreža letališč in raketnih postaj pod polno kontrolo ameriški h predstavnikov« ter da pomagamo, da bo «Trst zgrajen kot stalna baza angloameriških imperiali. sto v«. Tako pisanje, poleg mnogih drugih napadov na Jugoslavijo, kaže le, da je to samo nadaljevanje neizzvanega pritiska na našo domovino in da je to del nenačelne in protimiroljub-ne politike. Glasu Jugoslavije ni mogoče zadušiti. Temu smo vsak dan priča in to se vsak dan bolj vidi. Jugoslovanski poziv za mir v svetu odobravajo milijoni de. mokratičnih ljudi. Da je jugoslovanski kongres našel tak odmev med demokratično svetovno javnostjo pa je posebno važno tudi še zaradi tega, ker je Jugoslavija jasno pokazala, kakšna je pravilna pot k miru. Ne delitev sveta v interesna področja in ne lažno govoričenje o miru, v resnici pa rožljanje z orožjem, ampak spoštovanje neodrAsnosti vsake države in sodelovanje na načelu enakopravnosti, to je pot, ki bo odvračala vojno nevarnost. (Iz »Ljudske pravice«) DRAGOTIN KETTE (Portretiral slikar Vavpotič) Dani smo se spominjali 50-letnice smrti pesnika Dragotina Ketteja, enega izmed štirih umetniških genijev in stebrov slovenske Moderne, letošnjo pomlad pa smo tiho slavili 50-letnico izida njegovih Poezij. Njegova pesem bo trajno ostala v zakladnici s!o-!jenske književnosti. Z njo je mladi Poet prelomil epigon-:ivo mladoslovenskega pesništva in smelo pokazal nova pota. Kette je slovensko pesem prerodil in okopal v svežini narodnega pesništva. Motivi t> njegovi pesmi so topli, in domači: zdaj. hoče v svojih stihih prodreti v življenje okrog sebe, zdaj stremi za zlitjem zunanjosti z notranjim doživetjem; najpogosteje srečujemo pri njem ljubezensko jesem, ki razodeva včasih šaljivo ljubezensko igro, največkrat Pa polno težnjo zrelega človeka po ljubljenem dekletu. Skoraj povsod pa skrivaj občutimo njegovo osebno bolečino in trpkost vi jen ja, skozi katero se je prebijal. Rodil se je 19. januarja 1876 i šoli na Premu, kjer je bil njegov oče učitelj. Ze po dveh letih se je družina preselila na Col pri Vipavi, kjer je umrla mati in se je oče vdrugič oženil; nato pa v Zagorje, kjer je obiskoval osnovno šolo. Od leta 1887 do IS96 je bil v Ljubljani, nakar se je preselil v Novo mesto, kjer je 1898 maturiral. Tu je najprej stanoval pri Matevžu Jancu ob sedanji Zagrebški cesti št. 59, pozneje Pa v hišici dimnikarja Stamcarja ob sedanji Tavčarjevi cesti št. 5 pod Kapiteljskim hribom. Umrl je 26. aprila 1899 v stari cukrami v Ljubljani, kamcm se je zatekel po vrnitvi od vojakov. —- Za 50-letnico njegove smrti sta bili vzidani dve spominski plošči: prva na rojstni hiši na Premu, druga pa na Stamcarjevi hiši v Notiem mestu. GOSPODAlSTfO -----r——“1 FINANCE J TRGOVINA mmmmmmmmmmmmczmm • INDUSTRIJA • PROMET • Lettiii razvoj na naiiiansii Kapitalistični investitorji ne zaupajo več sedanji ureditvi delniških družb. Potrjuje se napredovanje koncentracije Se bolj vezi z bomo utrdili prijateljske jugoslovansko mladino Mladina Francije, Italije, Norveške, Švedske, Anglije, mladina kolonialnih zatiranih narodov in Trsta gradi skupno z jugoslovansko mladino študentsko naselje pri Zagrgbu Kljub vsem oviram, kljub strašenju zaradi vojne, kljub sovražni propagandi proti mladinskim delovnim brigadam se nas je zbralo prav lepo število mladincev in mladink na tržaškem kolodvoru, kjer smo čakali, da se z brzim vlakom odpeljemo v Zagreb. Ko s)no tako stali na kolodvoru in odgovarjali na vprašanja naših znancev, ki nas so spremili na postajo, smo občutili, da naš odhod na gradnjo študentskega naseija pri Zagrebu ni samo navaden izlet, združen z nekaj dela, temveč dejanje, ki bo imelo svoj odmev v svetu. Do tegg prepričanja smo prišli zaradi vprašanj, ki so jih postavljali naši znanci, Pa tudi železničarji, civilni policisti in drugi, ki so bili v bližini, Vsi so hoteli vedeti, kam M • . Sk/ * jp$jšd| m. tiiMi 3 . -fjk■ - v *$/* ‘z " gg SSSpi .d!1 HIT 914' hiMMtliiiftSH Novi jugoslov plavalni Zagrebška «Mladost» je v Stubiških toplicah priredila propagandno tekmovanje v plavanju, kjer so bili postavljeni trije novi državni rekordi Vlado Korpes je na 100 m prsno s časom 1:12.4 izboljšal mladinski državni rekord, nova rekor. da pa sta dosegli tudi štafeti na 4x100 m, in sicer so mladinci Mladosti v prostem plavanju izboljšali rekord na 4:25.8, člani pa so v mefani štafeti dosegli rekordni čas 4:50.4. Na 400 m prosto je zmagal Marjan Stipe tič s časom 4:52.2. na 100 in 200 metrov prsno pa je bil prvi Finzi s časoma 1:11.6 in 2:40.2. V lafeti 4x200 Metrov prosto je «MladOšt» dosegla čas 9:12.6, ki sodi med naj. boljše letošnje rezultate v Ev-ropi. Med plavalkami je Vida Paškvuriova na 200 m prsno dosegla najboljši letošnji čas 3:09.0. Pri mladincih je bil na 100 m’ prvi Milinov s časom 1:04.7 ki je zmagal tudi na 400 m v času 5:19.2. Na 200 m prsno je bil najboljši Korpes s časom 2:49.3. Waterpolo tekma med Jugom in Jadranom se je prvi dan končala z zmago Jadrana 2:0 drugi dan pa je zmagal Jug z enakim rezultatom. Moos (Luksemburg); 7. Deutsch (Avstrija B); 8. FONTANOT (Trst); 16. COK (Trst); 23. COLJA (Trst). V splošni klasifikaciji je na prvem mestu Menapace, na drugem Hoffman, na tretjem Sclauzero, na šestem Fontanot in na devetem Colja. Jutri bodo kolesarji ostali v Zeli am See, kjer bodo ves dan počivali. Hajduk mladinski prvak Hrvatsku v nogometu Kolesarska tekma okrog Avstrije Zeli am See, 25. Vrstni red prihoda na cilj današnje etape Lienz - Zeli am See, ki je dolga 95 km in na kateri so tekmovali tudi tržaški kolesarji, je naslednji. 1. Menapace, 3 ure, 34 min. in 48 sek.; 2. Sitowol (Avstrija Ai; 3. Hoffman (Luksemburg); 4. Seger (Liechtenstein); 5. SCLAUZERO (T Tšt); 6. V nedeljo ja bila v Zagrebu tekma za republiško mladinsko prvenstvo v nogometu med Dinamom in Hajdukom. Zmagal je Hajduk z rezultatom 2 :1 (0 : 1). Tekmovanje za jugoslovansko prvenstvo v tenisu MARIBOR, 25. — Danes se je v Mariboru začelo tekmovanje za jugoslovansko prvenstvo v tenisu. Na tekmovanju sodeluje čez sto tenlsačev iz vseh ljudskih republik Jugoslavije. gremo, zakaj gremo na prostovoljno delo, ali bomo delali skupno z drugimi inozemskimi brigadami itd. Res zanimivo je bilo poslušati železničarje in druge, ki so komentirali naš odhod in pravili drug drugemu o neprestanih, tranzitih mladinskih brigad, ki'so skozi Trsf potovale na delo y Jugoslavijo. Sele proti jutru, ko se je vlak že bližal Ljubljani, smo utrujeni od vzklikanja, pesmi in govorjenja nekoliko potihnili. Vendar nas je bližnja okolica Ljubljane kaj hitro spravila na noge, kajti skoraj vsakdo je poznal kakšen kraj in tolmačil tovarišem: to je Vič, Rožna dolina, Rožnik, Tivoli itd. Na ljubljanskem kolodvoru smo čakali dobro uro. Našim vagonom so priključili nove in sestavili kompozicijo za Beograd. Nekaj pred deveto uro nas je vlak odpeljal proti Zagrebu, kamor smo prispeli opoldne. Izstopili s.mo iz vlaka in razvili naš brigadni prapor K nam so takoj pristopili tovariši Ju-, goslovani, ki so nam izrekli dobrodošlico in nas povabili v avtobuse, ki so stali pred postajo. Trije veliki avtobusi so nas sko- Italija in ZDA na olimpiadi v Dubrovniku Šahovski zvezi ZDA in Italije sta prijavili udeležbo na šahovski olimpiadi, ki bo konec avgusta in začetek septembra v Dubrovniku. Američani so brzojavno sporočili, da bodo te dni odšli na pot v Jugoslavijo, vendar imen svojih igralcev še niso javili. Italijansko moštvo bodo sestavljali; Porececa, Castgldi, Nea-ter, Giustolisi in Primgvera. M Tour de Frartce « GINO BARTALI zmagovalec 11. etape SAINT GAUDENS, 25. -Zmagovalec na najtežji — cnaj. sti — etapi kolesarske tekme okrog Francije — «ToUr de France« — je znameniti italijanski kolesarski prvak Barta-li. Etapa je dolga 230,500 km in gre od mesta Pau do Saint Gaudensa preko Pirenhjev. Vrstni red prihoda enajste etape Pau . Saint Gaudens je naslednji: 1. Bartall, 7 ur 20 min. 7 sek.; 2. Bobet (Francija), en kolo za Bartalijem; 3. Ocker* (Belgija); 4. Geminiani (Francija); 5. Brule (lle de France); 6. Kir. pa je chen (Luksemburg). Splošna klasifikacija sledeča: 1. Magni (Italija), 73 ur 23 min. in 12 sek.; 2. Kubler (Švica); 3. Bobet (Francija); 4. Ge miniani (Francija); 5. Ockerj (Belgija); 6. Bgrtali (Italija); Po posameznih skupinah pa je klasifikacija sledeča: 1, Italija, 220 ur 20 min. 06 sek.; 2. Francija, 220 ur, 30 min. in 14 sek.; 3, Luksemburg, 220 ur. 36 min. in 36 sek.; 4. Belgi ja, 220 ur, 45 min. in 15 sek.; 5, Severovzhod Ue de France, 220 ur, 48 min. in 52 sek. zi mesto odpeljali proti Du bravi. Že od daleč smo ob cesti zagledali visoke drogove, na katerih so plapolale zastave. Ko smo prišli bliže, smo ugotovili, da se nahajamo pred začetkom bodočega študentskega naselja. Nekaj barak, pred njimi drogovi z zastavami Francije, Italije, Norveške, Švedske, Anglije in zastava češkoslovaške manjšine v Jugoslaviji so bili prvi znaki gradbišča. Takoj za barakami smo zagledali nekaj mladinskih čet, ki so kbpale temelje bodočim poslopjem. Mislili srno, da smo prišli na cilj, vendar nas je avtobus vozil kar naprej, da smo se v skrbeh ozirali nazaj. Pred seboj smo zagledali pionirsko železnico, ki se je vila med polji. Na desni strani ceste se 3e Pre'd nami odprl hrastov gozd, in na naše presenečenje, je avtobus zavozil med široka debla. Poskakljali smo na tla in zvedavo gledali okoli sebe. V ozadju nekje med debli smo zapazili barako, iz katere so prihajali in odhajali mladi ljudje v kratkih hlačah. Nekaj se nam jih je približalo, bili‘so Francozi, in od njih smo izvedeli-, da je v hrastovem gozdu logor Pismo mine napredne mladine tržaški demokratični mladini ((Iniciativni odbor za poši- mladino in s tem pripomogli, da spozna resnico o miadin- Ijanje delovnih brigad v Jugoslavijo«, ki ima svoj sedež v Milanu, je poslal Zvezi antifašistične mladine za Tržaško ozemlje naslednje pismo: ((Dragi tovariši, kakor ste že gotovo brali v listu »La Voce dr Trieste« z dne 6. julija, se je v našem mestu, v Milanu, ustanovil »Iniciativni odbor za pošiljanje delovnih brigad v Ju‘ goslavijo«. Podobni odbori so bili ustanovljeni tudi po drugih italijanskih mestih. Iz lista »La Voce di Trlesie« smo izvedeli, da tudi vi pripravljate brigado tržašktn mladincev, ki bo šla v Jugoslavijo, da da svoj delež pri izgradnji socializma. želimo vam mnogo uspeha pri vašem delu in upamo na čim prejšnje svidenje v Zagrebu z mladinci vaše brigade. Prva italijanska brigada bo odpotovala iz Milana 5. avgusta. Ob tej priliki se bomo lahko videli in navezali bratske in prijateljske stike med demokratičnimi mladinci iz Trsta in demokratičnimi mladinci iz Milana. Zelo bi nas veselilo, če bi nam periodično pošiljali razne tiskovine oziroma propagandni material vaših mladinskih organizacij tako iz cone A kakor Iz cone B. Obvezujemo se, da bomo to gradivo širili med napredno milansko skem gibanju na Tržaškem o- zemlju in resnico o Jugoslaviji. želimo vam najboljše uspehe v borbi proti vidalijevskim mladinskim voditeljem in v pričakovanju odgovora vas bratsko pozdravljamo. Smrt fašizmu — svoboda narodu! it. 2, naše novo bivališče. Naši vodiči so nas peljali skozi gozd (ned barakami ter nam veleli, da se pred eno ustavimo. Odložili smo svoje stvari in pričeli pogovor z našimi sosedi Italijani, ki so prišli pred dvema dnevoma iz Ljubljane. Hitro smo se sprijateljili nato pa šli h kosilu v veliko jedilnico na vrhu griča. Izpred' jedilnice je krasen pogled na Zagreb in na vso okolico. V jedilnici so že bili brigad-niki. Posedli smo zg prostimi mizami in opazovali naše nove znance. Prav pri sosednji jnizi je sedela v družbi enega angleškega in francoskega mladinca mlada zamorka, ki ie seveda pritegnila splošno pozornost naših tovarišev. Pri sosednjih mizah so sedeli mladinci vseh mogočih narodnosti. Mnogo je bild Vietnamcev, Indijcev in dva črnca. Vsa t.a res pisana družba se je med seboj že na prvi pogled sijajno razumela, kjer niso pomagale besede, so pomagale kretnje rok, glave, oči. Naša brigada šteje 83 mladincev in mladink. Se pred resolucijo Informbiroja ni šla v Jugoslavijo tako številčno ■ močna delovna brigada. Prt izgrad. nji študentskega naselja bemo napravili vse, kar je v naših močeh. Se bolj borno utrdili in učvrstili vezi, ki nas vežejo z jugoslovansko mladino. Domačim reakcionarjem in komin-formistom bomo pa dokazali, da So vse vesli, ki jih trobijo o prisilnem delu istrske mladine, podla laž, kajti istrska mladina in mladina cone A Tržaškega ozemlja sta združeni v enotni mladinski organizaciji, katere Člani gredo na prostovoljno delo iz svoje prepričanosti in politične zavednosti. Seznanili se bomo in navezali stike z mladino vsega sveta, ki nasprotuje hegemonistični politiki Sovjetske zveze ter je zaradi tega pretrgala vse yezi z agenti In-formbiroja. — s Letošnji razvoj tečajev za papirje na italijanskih borzah je pokazal javnosti zopet stran gospodarstva, ki je v krizi. In sicer je ta kriza, kakor v industriji ali v poljedelstvu, namerna in hotena, t. j. do nje je pripeljalo delovanje določenih kapitalističnih skupin, ki teže po koncentraciji delniških paketov v interesu široko zasnovanega in organiziranega monopolizma nad posameznimi gospodarskimi panogami kakor nad gospodarstvom v celoti. Zadnje dneve se je sicer padanje tečajev na borzah usia-vilo, toda he v toliki meri, da bi odtehtalo poprejšnje sirme padce, ki so pričeli zlasti prve dni maja in trajali zdržema, toda v nenadnih skokih, ki jih ne morejo razlagati s sezonskimi ali rednimi konjunktur nimi vplivi. 1' glavnem beleži črtež dva odn. tri padce v maju, prav toliko v juniju in doslej dva v juliju. Globina je tako velika, da je redno presegala 10 odstotkov, prišla na 20, toda tudi 50 odstotkov. Mnogo se razpravlja o vzrokih in mnogi se zadovolje z opombo na korejsko vojno. Toda že mnogo pred tem so nastopali najmočnejši znaki krize borz. Gre menda za realizacijo velikih portfeljev, čemur je treba poiskati vzrok. Nekateri menijo, da gre Za špekulacijo na »baisse«, kakor poprej na »hausse«. Toda razen tega kaže, da gre za močne prodaje s strani tistih, ki so računali na določeno razliko med tečajem, po katerem so papirje originalno prevzeli (treba pomisliti na številna povišanja osnovnih glavnic, izdaje novih obveznic itd. prav konec lanskega leta) in med tečajem, po katerem jih lahko realizirajo. Razvoj jih je silil v prodajo, pridružila Pa se je še množica «malih« delničarjev, ki so bili pod pritiskom raznih špekulacij. Iz zopetnega dviga tečajev te dni sodijo, da je res tako. manjšine, toda v resnici moč večine, in ker je prav tako znano, da je razdrobitev delniških portfeljev v rokah posameznih delničarjev, ki So odsotni in jih nihče ne posluša, negativna stran te namišljene demokratizacije delničarstva in le olajšuje upraviteljem nadzorstvo in vbdstvo podjetij«. Včasih smo kaj takega čitali le v progresivnih listih in knjigah- Danes je kriza tako resna, da tudi kapitalistična glasila ne morejo Resni ljudje se seveda izprašujejo, kako je mogoče, da so italijanske borze tako široke, da ne morejo bolje vzdržati takšnih premikov, odn. da ne znajo braniti tečajev, ko jim pa papirji z relativno zelo visoko rento nudijo zato dobro osnovo (delniške družbe v Italiji izkazujejo po bilancah ved-' no večje dobičke!). Zaključujejo, da je borza izgubila nekdanjo vlogo in je le še ob robu gospodarstva. Niti na koncentracijo delnic nima več vpliva. Torej so nit i prešle drugam in je koncentracija, ako ne zaključena, vsaj strogo disciplinirana in se izvaja po točno določenih smernicah. Bolj in bolj z manjšega števila ključnih postojank in skoraj z edinega komandnega mesta. Paolo Pelleri pravi v listu «Globo»: ((Koncentracijo delnic, ki je ni mogoče ceniti po statistikah o individualni porazdelitvi delniških papirjev, — ker je znano, da vodijo podjetja skupine, ki imajo sicer le odgovornost | molče preko tega Poudarja se, da gre pri borzni krizi v flbkjr nem za krizo institucije »del niške družbe« kot take, namrel da je treba reformiraiti bodw pravno naravo bodisi poslovs-nje te družbe. Kajti hranit«« so izgubili zaupanje, razen n)"1 pa celo že običajne borzne stranke. Ako kapitalistična jaV nost ne dobi znova vere v do niško družbo. tudi ne bo nosti tečajev njenih papirju na borzi. Indeks borznih tečajev v n ;ek stilni «000. I prehrambeni finanSno-tavarovalnl iiudarskp^emič ni povpre ftlaktriž mehani&ki-elektroteh jetalurški mm 7 10 II X*U 31,30 29 31 3029 30 fi1 27CB 3’ 28 26 >£§l t» Junij 1950 ' 9 >6 *J JO 1 « 5 4 Po 10. juliju so se tečaji pričeli zopet dvigati in so d° j t. m. napredovali n. pr. pri tekstilnih papirjih do 370«. F prehrani do 2000, splošno povprečje pa nad 1600 točk. ni opazovalci pravijo »tisoč in ena noč« in ne vedo, aU pričakujejo nova izboljšanja ali nenaden padec. Nekateri« čunajo z dolgoročnim naraščanjem tečajev največjih Mi strijskih skupin. ■— ■■■ “Verkehr,, znova kritizira tržaške razmere Dunajska gospodarska revija I domestitt trgovinske uzance tVerkehr« z dne 29. pr. m. je — politično trmo... k Skupina italijanskih kmetov in kmečkih delavcev — komunistov in sindikalnih aktivistov — se Je v teh dneh mudila v Jugoslaviji. italijanski kmetje so obiskali razne kmečke obdelovalne zadruge, nove tovarne in ladjedelnice v novi socialistični deželi. — Na sliki vidimo italijanske goste v družbi s predsednikom jugoslovanskih sindikatov DJurom Salajem. — in ne prvič — napisala ne-1 kaj kritičnih pripomb na naslov Trsta. To pot izraža nezadovoljstvo avstrijskih strank z razmerami tržaškega špediter-stm. Zlasti zaradi splošnih pogojev in uzanc, š;i nikakor n« soglašajo s takšnimi uzancami v Avstriji. Zaradi tega je prišlo tudi že do pogostih sporov. Zamerja Se Trstu, da splošni špedicijsk t pogoji in uzance niso še vedno objavljene in priznane uradno, t. j. od oblasti, kakor je to po srednjeevropskih državah navada. Zakon ureja to materijo v čl. 1737 do 1741 civilnega italijanskega zakonika, Nekaj uzanc je zbranih v zbirki trgovinskih uzanc, ki jo je o 1935 izdala Trgovinska zbornica, kar pa je sedaj Že zastarelo. Sicer se sedaj ta zbirka znova pregleduje, toda z avstrijske strani bi želeli, da v Trstu zberejo in uradno objavijo splošne pogoje in uzance špediterske panoge, pri čemer naj se kar najbolj upoštevajo določbe, ki veljajo v naravnem zaledju Trsta, in naj se tržaška uradna zbirka čim bolj prilagodi pogojem in uzan cam, ki veljajo v Avstriji. NedVomn0 kritika, ki je umestna. Se bolj bi bilo umestno, da pristojni ugode izrečeni želji. Seveda, ako ne mislijo na- Statistika o filmih v FLRJ Jugoslovansko podjetje za uvoz in izvoz filmov bo letos nakupilo okrog 100 novih filmov inozemske proizvodnje. Prvič bodo predvajali v Jugoslaviji mnoge filme, izdelane po Vojni v Mehiki, Argentini in Zapadni Nemčiji. Od konca vojne doslej so predvajali v FLRJ 409 inozemskih filmov, in sicer 230 sovjetskih, 64 francoskih. 34 ameriških, 31 češkoslovaških, po nekaj angleških, italijanskih, poljskih in avstrijskih. Razen tega je bilo predvajanih 10 filmov domače proizvodnje in 200 dokumentarnih kratkih filmov. Avstrijski promet z Južno Tirolsko: 1(5 milijard lir V Rivi so sklenili sporazum o posebnem blagoVhcm prometu med italijansko Trentsko-Južno Tirolsko in avstrijsko Severno Tirolsko-Voralberško. Blagovna izmenjava obsega 30 vrst v vrednosti 750 milijonov lir v vsaki smeri, razen tega pa še 85 milijonov lir carine prostega blaga. To je precej več kakor je znašal promet po dosedanjem sporazumu. Od julija 1949 so v 10 mčsecih izvo- zili z italijanske strani ^ ,r milijonov lir in uvozili '# strijske za 514 milijonov j katere blagovne kontingC™ 1' izčrpali že po nekaj nie7i i druge pa ne, n. pr. sadje, jjj ga Avstrijci branijo. “jjJ južnotirolskih Nemcev P° jajo, da Se v uspehu teg* ^ meta kaže stoletna tesM fi teh spodarska povezanost mejnih področij kot vsa^„ž'e nujnost. Obenem pa se žUjejo nad avstrijsko *. ctjo, ki ni hotela pristo1 ( višji kontingent, namreč t f milijonov lir v vsaki snie[' padajo ministra za polje Krausa, češ da gleda le terese njegovih južn0a skih vinogradnikov. f) Plačilni promet je “ '““rfl osnovi novega w -pirj« strijskega trgovinskega zuma in se odvija na osnovi, z obojestranskim^- ničnim in brezobrestni tom 150.000 dolarjev, navanja v lirah ni v^' h ekonomsko knji*1 R. GR1ECO: NE ALLA RIFORMA 3j4, RIA, Einaudi 1949, st ■ 600.-. „c £mj Knjiga vsebuje a[aVv0re, ^ covc spise, članke, Otirajo ne dokumente, ki ^ 1927 dalje o vprašanju ^ ske agrarne r*fOT^)S0 v kih gibanjih, o od jj razredi, o lastnisk h j ti .mlinih f" f in političnih vplivih l0 < pred dobrimi 20 A'^ Si jž/CU . ..... ^ , V * l resen, študijski uv jgjlM vprašanje agrarne 1 Italiji. UREDNIŠTVO. UUCA MONTECCHI, »t. 6, III. nad. - Telefon štev. »3- 808. - UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA 5t. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLASI; od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 29-477. Cen« oglasov: Za vsak mm višine v Sirim t »tolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnic« 90 lir. Za FLRJ; Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. , Odg. urednik STANISLAV RENKO. Tiska Tržaški tiskarski »vod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. X1-32 - Koper, Ul. Battlstl 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 liri tona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: izvod 4.50, mese ^ (|jK, ’ — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske* ^ — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO- Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7.