St. 225. Trst, v petek 15. avgusta 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastnrele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) O0LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanic?, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in to2IJivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinost* je vtoč NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■troanlH na ntdeljako lx4uj* ,.EDINOSTI" stan*: i« o»lo leto Kron 5*20, za pol lata Kron 3 60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni do®) Izdajatelj in odgovrrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .£din'»*t", vpisana zadruga z omejenim poroštrom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-hranllnRnl račun štev. 841-652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Armadno povelje kralja Karola. BUKAREŠT, 14 (Kor.) Kralj Karel je kdal na armado s'edeće p > v-t? I je : „Navdušenje, ki ga je izzval v vas mo} poziv v tako ezkern trenotku, ml je vnovič dokazalo, aa ste ob vsaki uri vedno pripravljen! žrtvovati svoje žlv!]en|e za domovino. Veseli in zaupljivi napram domovini in dvoru ste odšli ca bojišče, s trdjim sklepom, da kljubujete vsem nevarnostim vojne. Vaša bridka izguba me je globoko ranila. Nikdar ne p? zabim dokazov ljubezni, katero ste mi Izka zali na obeh bregovih reke Donave onega dae, ko je armada pred mojimi očmi v drugič prekoračila mogočno reko. Vaši navdušeni klici so odmevati od Karpatov do Balkana in napcinili moje srce z veseljem. Proti vsakemu pričakovanju ste dospeli do višav bolgarskih gora. Vaš prihod na Bol garsko je IzsiEU mir brez prelivanja krvi, povečal našo deželo za precejšnjo ozemlje, ki naj ojači našo mejo in dvfgne ugled Ru-munije v očeh vseh. Vrnili se boste sedaj ra svoja domača ognjišča z visok in zadovoljstvom, da ste izvrši!! svojo dolžnost in napisali v zgodovino svoje domovine npj-lepše stranice. Naj se s spoštovanjem priklonimo in pošljemo vroče molitve k Vsega-raogočnemu, ki nam je dal doživeti tak:-lepe dni. Zapustimo svojim potomcem domovino, močnejSo kakor kedsj poprej in zaupajočo v hrabrost svojih sinov. Iz vsega srca se zahvaljujem svoji drag! armadi, ki jo bom vedno goreče llubil. Kralj Karol odpotoval v Sinajo. BUKAREŠT 14. (Izv.) Kralj Karol in kraljica Elizabeta sta odpotovala na letovišče v Siaajo, kjer ostaneta preko poletja. Kralj Konstantin v Solunu. SOLUN 14. (Kor ) Kralj Konstatin, kij fe odpotoval včeraj zvečer na krovu križarke „A vero v" v spremstvu vseh bojnih ladij iz Kavaie v Solun, je dospel danes ob 9 dopoldne semkaj. Mesto se je okrasilo z zastavami. Vse trgovine so bile radi slovesnega trenotka zaprte. Že dolgo pred priho-i dom kralja je prebivalstvo zasedlo pristanišče. 101 topovski strel je naznanil prihod kral|a, katerega Je množica sprejela z velikanskim navdušenjem. Takoj, ko se |e kralj izkrcal, ga je v imenu prebivalstva pozdravil župan s po sebnim nagovorom. Kralj se mu je zahvalil in se nato odpeljal v avtomobilu v cerkev sv. Scfije k zahvalni daritvi. V tem trenotku so zaoriti pozdravni klici in med viharnimi ovacijami prebivalstva, ki je obsulo kralje t lavorjevimi venci, se je podal kralj v cerkev, kjer ga je pričakovala vsa duhovščina z metropolitom ia vsemi škofi na čelu. Po pozdravu se je pdčela zahvalna daritev, ka ter! so prisostvovali vsi konzul!, vojaški in civilni dostojanstveniki. Srbski zmagovalci na potu v domovino. 3ELGRAD 14. (Kor.) Belgrajski mestni svet je sklenil, da se pripravi zmagovalnim Četam, ki se vrnejo prihodnji teden, na čelu prestotonaslednlk Aleksander v Betgrad, najsijajnejŠi sprejem. Mestni svet Je do?o!ii za sprejem 100 000 d!nar|ev podpore. Spopad med Turki in Bolgari. CARIGRAD 14. (Kor.) Po poročilih li stov je prišlo na turški meji pri Kočivaku med turško poizvedovalno četo in 85 mož broječo bolgarsko četo d3 hudega spopada Bolgarski oddelek |e bil obkoljen in vjtt V Drinopoiju so bili včeraj aretirani trije bolgarski cficlrjf. Turki domnevalo, da je v Orinopolju Se več bolgarskih oficirjev skritfh. Rusija in drinopoljsko vpraSanje. PETROGRAD 14. (Kor) „Reč" poroča: Ugledni finančni reprezentanc, ki so prosili mik o vlado za pola*nilo, koliko {e resnice na vesteh, da je Rusija Bolgarski obljubila., da ji pridobi Drinopolje, so dobili sledeči odgovor: „Če dobi Rusija soglasno evropski mandat, naj izžene turške čete iz Drinopo'ja in Tracije, ne da bi imela Rusija kako škodo, bo Rusija gotovo nastopila. Ce pa ne pride v tem oziru do ene dušnega spo razum?, Rusija gotovo ne nastopi samostojno, da ne izzove mednarodnih konfliktov. Demobilizacija na Bolgarskem. SOFIJA 14. (Kor.) JutTi se bo vršil slavnostni sprejem čet scfl|ske divizije, ki {e morala prestati zunaj mesta tridnevno kva-ranteno. Za sprejem čet je izdelalo prebi valstvo, društva in šolska mladina obširen program. Kralj Ferdinand bo šel s svojim spremstvom na čelu čet, nakar bodo čete dt filiraie pred njim. Sltuacijsko poročilo. DUNAJ, 14. (Izv.) V nasprotju s poročili francoskih listov, da se je Rusija že odrekla reviziji bukareške mirovne pogodbe, izjavljajo dunajska poluradna poročila, da še Rusija ni izdala tozadevne uradne izjave. Treba je toraj počakati, če se Rusija ukloni francoskim zahtevam in opusti misel revizije mirovne pogodbe, ali če bo še nadalje zasledovala politiko zaščite in ojačenja Bolgarske. Dokler ne pade tozadevno odločitev, tudi Avstrija v vprašanju revizije ne more zavzeti definitivnega stališča. Kljub temu oflcljoznemu dementtju pa je dognano, da je ruski veleposlanik Glers osebno obvestil grofa Berchtolda o sklepu ruske vlade, da ne zahteva vet revizije ml rovne pogodbe. Oficifozni dementi je tore| le manever, s katerim poikuša dunajski zunanji urac prikriti oziroma olepiatl svoj najnovejši polom. Iznajdljiva Avstrija. PARIZ 14. (Izv.) Po mnenju tukajšnjih vladnih krogov, bo dejstvo, da so se odpovedale vse velevlasti reviziji mirovne pogodbe, zelo olajšalo razprave, ki se pričnejo sedaj o vprašanju obrambe posameznih narodnosti Trte je in Macedonlje. Povod temu razgovoru fe dal dunajski kabl at, ki se v prvi vrsti živahno zanima za p eb val-stvo albanske narodnosti, ki pride pod srbsko gospodstvo. Nova balkanska zveza. BUKAREŠT 14. (Izv.) Člantk offcijoz nega lista „R umanie", v katerem se na gtaša, da ie odkritosrčno prijateljsko razmerje med Rumunijo in Bolgarsko mogoče le, ako goji Bolgarska prijateljska čustva tudi proti ostalim balkanskim državam, tolmačijo v diplomatskih krogih tako, da se snuje med- Rumunijo, Srbijo, Grško in Črno goro nova balkanska zveza, ki je že takorekoČ perfektna, in da bo tudi Bolgarija povabljena, da pristopi k tej zvezi. Odpust rezernikov in nadomestnih re-zervnikov 15. in 16. zbora. DUNAJ 14. (Izv.) Vojno ministrstvo je izdalo na vojaške oblasti odlok, s katerim odre[uje odpust rezervnikov in nadomestnih rezervnikov, stoječih pod orožjem pri 15. in 16. zboru. Odlok določa: rezervni ki in ns-domestni rezervniki letnikov 1902—1909 nadalje rezervniki in nadomestni rezervniki PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. iz angleščine prevel Ivan Dolenec. — Kaj hočeš, da bi ti povedala? — je vprašala končno. — Če si prisluškoval — je rekla s trpkim poudarkom — ne uvide-vam, kaj naj bi še hotel slišati več. — Čemu bi ponavljal vse še enkrat? Ali si plesalka Fay, ali nisi? Sed3j hočem slišati resnico! — Da, sem ! — |e odgovorila po daljšem molku. — Vsaj bila sem. Sedaj setr soproga Pavla Challlsp. Ali ste pomislili to, stotnik Chatlis ? — Ničesar nisem pomislil — je odgovoril trudno — ničesar nisem pomislil drugega, nego gorje, da me je žena, ki sem jo ljubil, goljufala. Zakaj mi nisi povedala, kdo si bila? Dora se |e porogljivo posmejala ob tem novem dokazu njegove sleposti. letaikov 1910, 1911 in 1912, in sicer ti slednji pod pogojem, da pripadajo kmečkemu stanu, da so vzdrževalci družin ali da uživajo druge postavne prednost1, se pre stavijo v neaktivno razmerje. Rezervniki in nadomestni rezervniki letnikov 1910 in 1911, ki so bili prestavljeni po določbah stareg? vojnega zakona kot nsdštevllni oziroma manj sposobni v nadomestno rezervo, daljt rezervno moštvo gorske artilenje starejših letnikov kakor 1910, v kolikor služijo prt 15. in 16. zboru, se odpustijo. Rezervnik letnika 1912 ostanejo še nadalje pod orož-|em in sicer v dopolnitev mirovnega stanja. Pri vseh pešpolkih 15. in 16. zbora bo štela od daaes naprej vsaka stotnija 120 mož prezentnega stanja. Rezervni gažistf, kadeti in kadetni aspi-rantl, ki so sltžli 4 tedne ali več, se prestavijo takoj v neaktivno razmerje. Ostal' rezervni gažisti bodo odpuščen1, kakor hitro doseže njih služba dobo štirih tednov. Grof Berchtold gre na dopust. DUNAJ 14. (Izv.) Iz Budimpešte se poroča, da se misli zunanji minister gref Berchtold podati v najkrajšem času na svoja ogrska posestva na dopust. V političnih krogih se je razširila danes zvečer vest, da so dnevi grofa Berchtolda že šteti in da je neposredno pričakovati njegove demisije. Vsekakor pa se ie ta vest ne potr- juje. Finska In Rusija. PETROORAD 14. (Kor.) Nove proračunske določbe za Finsko so potrjene. Car je potrdil tudi sklepe ministrskega sveta glede posluževanja ruskega jezika pri občevanju finskih oblasti z državnimi oblastmi in uradnimi osebami. Pomiloščeni ruski vohun. LVOV 14. (Kor.) Ruskega polkovnika Jačevfča, ki je bil meseca maja radi vohunstva obsojen na 4 in pol leta ječe, je dane« cesar pomilostil, nakar so ga takoj izpustili iz zapera. Iz Pariza v Petrograd. PETROORAD 14. (Kor.) Zrakoplovni klub fe dobil ponoči brzojavko francoskega avijatika Janoirja, ki aaznanja, da Je moral pristati pri Beresovsku, ker se je pokvaril stroj. Janoir prosi, na| mu pošljejo bencina in nadomestne defe. Ta! o| po reparaturi bo aa aljeval svoj polet pre ti Petrogradu. Homatije v Transvalu. VIKTORIJA (Angleška Kolumbija) 14. [Kor.) 400 vojakov z dvema strojnima puškama je odposlala angleška vlada v Na nalmo in Ladlsmlth, da zatre delavsko gibanje. Mesto Ladismith je v oblasti upor-iih delavcev, ki so pregnali vse delavce ki niso v sindikatu. Škoda je velikanska. 0 proglasu kralja Ferdinanda bolgarski armadi izreka zagrebški »Tagblatt" najostrejSo obse doo. Očita mu, da ne vsebuje nič drugega, nego obtožbe proti bivšim zaveznikom, odkrite grožnje z maščevanjem in prikrita očitanja na naslov velevlasti. Tako toži Isti Ferdinand, ki je iste zaveznike napal ime aada, v noči in megli in iz zasede. To je dnevno povelje — pravi »Tag blatt* — premaganega vladarja, ki išče vzroke svojih porazov povsod), samo ne tam, kjer so! Psihotogično je to sfcer ra zumljivo, kajti ni ga naroda, ki bi bil tako visok, da bi samozakrivljeno nesrečo pri — Zakaj ? — je rekla. — Ali me nisi našel skoraj v krempljih smrti In ali me nisi rešil, da nisem poginila lakote? Moja beda je bila resnična, ni bila le umetno igrana. Ali misliš, da bi bila kaka druga ženska na mojem mestu zavrnila tvojo ponudbo ? — Morebiti ne. — Ponudil si mi dom, ugledno mesto v svetu, kjer sem mogla pozabiti preteklost in biti zopet dama. Hotela sem pokopati preteklost na dan svoje poroke. Nisem slutila, da bi me kdo mogel izpoznatl. — Kakor se je pač zgodilo. Lord Allardyce te |e izpoznal. — Da; bil je intimen prijatelj mojega — mojega soproga. — Leonarda Hastingia 1 Kako sem bil slep! — Bolje bi bilo, da bi bil ostal slep — je rekla čemerno. — S svojim slučajnim prisluškovanjem nisi pridobil ničesar. — Bil je slučaj — je rekel, prav dobro razumevajoč trpkost njenega glasu. — D me ne ljubiš, sem izvedel že pred daljšim Časom. j — Tudi po prisluikovanju. — Da. Tisti dan, ko si se pred porodom svojega otroka zaupno pogovarjala s svojo služkinjo. Štirideseto poglavje. Vihar Izbruhne. Pavel Challis je povesil glavo na svoje sklenjene roke in zastokal, ko je videl, kako ajeno lepo lice s svojimi kačjimi očmi tako mrzlo in kljubovalno strmi vanj. — AH me hočeš morda vprašati še kaj ? — je rekla kratko. — Da, samo nekaj še In potem je stvar končana za vedno. — Kaj Je ? — Otrok — čegav je bil? — Moj. — Kako to, da sem te potem našel v taki bedi? Če si bila res prava soproga Leonarda Hastingsa in si imela ž nllm otroka, ki bi mogel biti kedaj dedič grofov, Templestovvskih, kako si priila potem na to, da si si človeka, kakor sem Jaz, izbrala za svo|o žrtev? — Imela sem svo|e posebne vzroke, da nisem zahtevala v tem pogledu ničesar Toda o tem predmetu nočem govoriti dalje znava! kakor samozakrivljeno in ki ne bi skušal varati sebe in druge glede vzrokov svoje nesreče. Zato je tudi urrijlvo, ako skuša kralj Ferdiaad prik.ivati naredu ža-ostno resnico, da Je ravno on zakrivi! to nesrečo. Celo priznavanja vredno Je, da še skuša povzdigniti samozavest naroda, ga tolažiti in celiti rane, ki jih Je tudi on sam pomagal sekati. Ia če ob!|ubija leošo bodočnost in govori o bodočih uspthih bolgarskega orožja proti sedanjim zmag valcem n ako z ogorčenjem napoveduje maščevanje — sicer ni poseb_o taktno, niti ne modio, ali vendar odpuitljivo. Ia Če obtožjje tudi svoje prijatelle in jih — ker mu niso nudili pomoči — proglaša odgovorne ra nesreči Bolgarske — Je to z njegovega stališča tudi razumljivo. Iz kratka: če premagani vi-dar skuša i:valiti odgovornost na df ge, je to razumljivo in odpustljlvo. Neodpustijivo pa je, da skuša razbremeniti cd odgovornosti tudi tedanjo vi^do Daneva. In to Je tudi jako neprevidno, ker tako se navadijo v Bolgarski, d a bolo ca vse grehe vlad smatrali odgovornim tudi v adarja. Na to navaja „Tagblatt" nastopno pasažo iz manifesta Ferdfnandovega : „Priiis-cani od vseh stra i, smo morali podpisati bukareški mir, ker naša domovina ni bila v stanu, bcritl se s petero sosedi, ne da bi prišla v nevarnost, da izgubi vse. Iz-crpljeni in utrujen), smo morali svojo zmagoslavno zastavo povit! za boljSe dni". In zagrebški list nadovezuje: Zckaj pa je kralj to „zmagos'a7no zastavo" Izpostavil porazom, zakaj je pustil, da )e prišlo do tega, di priti k:Jo na »domovino od vseh strani" n da se nI mogel braniti proti petero sosedom ? f Car Ferdinand ne bi smel postavljati na glavo povsodl sprejetih In ukoren|enlh jrinc'pov, po katerih ne nosi krona odgovornosti za delanja vlade, ampak — narobe 1 Prizadevanje Ferdinanda, da bi razbremenil sebe in svojo vlado ter da bi zvalil krivdo na ves ostali svet, na zmagovalce in na velevlasti: to utegne postati usodno za ajega samega! Zatrjevanje, da se Bolgarska nI mogla boriti proti petero sosedom, zveni najivno. Saj tega vendar nI nikdo zahteval od Bolgarske, najmanje pa je to zahteval bolgarski narod, ki si je, izcrpijen In utrujen po turški vojni, ielel miru. Bolgarski begunci so pripovedovali nerr.?kiro, francoskim in angleškim žurnalbtom, kako so bolgarske čete po noč!, v pope 1 i t* ml, voziti skozi bo-garska mesta in vasi, a a le niso videli, kam ]ih vodijo od Čataldže, kako so ti vojaki hoteli domov, k ženi In otrokom in ua svoje delo, a kako so jih oficirji z revolverji v roki silili, da so morali marširati da'Je. Ne, n a-rod bolgarski ni hotel te vojne, ni hotel, da se Bolgarska b j t s petero sosedi ! Pač pa je to hotela bolgarska vlada in so hoteli makedonski korr.i-tadžf, ker so ti — razvajeni in slavljeni od rsega sveta — donvšl'al', da so na|bol|ši državniki in najsilnejšl junaki. To domišljavost, to bolno megalc manijo bclgarskevlr.de mora bolgarski narod tako drago plačevati. Kralj Ferdinand bi bil bol|e in na vsak način previdneje ravnal, ako bi bil \s | v tej točki govoril popolno resnico. Ali pa naj bi bil vsaj — molčal! Na poteh sovraštva. Danes govori vsa Evropa — re lz-vzemšl iste naše, nlbelunško zveste zaveznice — Kakor hočeš. Bilo bi morda bolje, da bi bila midva o tem govorila preje, lz-poznanje resnice bi me bilo obvarovala veliko trpljenja. — In mene časti, da bi postala tvoja soproga, kakor se mi zdi. — Raje ne bi govoril o tem. Sedaj si moja soproga In to se ne da več izpre-menitl. — Kvečjemu s sodno ločitvi|o zakona — Je rekla hlsdao. — Postava te lahko osvobodi omadeževanla po zakonski zvezi z menoj. — Dovolj sem že omadeževal svoje itaro, pošteno Ime — Je rekel žalostno. — Nočem ga vTaČiti še po blatu sodne lečitve. Vaša sramotna skrivnost naj ostane ta|aa, mri. Challis, kolikor je to odvisno cd vašega soproga. Dora ni imela niti besedice obžalovanja ali kesa sanj, da bi mu olajšala težki udarec. Bala se Je pravzaprav, da Jo bo v svoji jezi in gnusu pognal Iz svoje hiše, In bilo jej fe v ne malo tolažbo, ko je izpre-videla, da ne namerava nič takega. (Dalje.) Stran IL „EDINOST44 it. 225 V Trstu, dne 15 avgusta 1913. Nmčije — da |e naia monarhija spričo balkanskega problema osamljena, da sto)! sama samcata na široki poljani. To pa zato, ker se nje balkanska politika giblje na popolnoma zgrešenih poteh, na katere |ej druge države ne morejo slediti, ako nočejc oškodovati svojih interesov na Balkanu. Ai točneje povedano: ako se nočejo kom promili ati pri balkanskih carodih in si na kopati njihove mržnje in njihovega sovraštva. Druge evropske drŽave imajo pač računajočo diplomacijo, ki se ne žariva trdoglavo v svoje ideje, čim vidi, da te niso prave, in se ne drži krčevito svojega stališča, zavzetega poprej na podlagi premis, ki so Jih dogodki pozneje porušili do funda-mentov. Diplomacija evropskih držav se pač zna spoprijaznlti z dejstvi, se prilagodjati novim položajem, ter izkoriščati nove situacije v pospeševanje koristi svoje drŽave. V tej računajoči pameti nemške diplomacije imamo tudi pojasnila za dejstvo, ki se |e zdelo do včera| enostavno Izključeno in nemožno: za dejstvo, da se je v zadnji čas med dvoroma na Dunaju in v Berlinu razmerje precej ohladilo in da se kaže neka napetost, ki se izraža |asno v nepovoljni kritiki v skoro vseh merodajnih listih Nemčije o avstrijski balkanski politiki Posebno eklatantno, rekli bi demonstrativno, pa je dal izraza temu nesoglašanju nemškt cesar Viljem sam. V isti hip, ko so vsi Beichtoidovi žurnalističnl zvonovi oznanjali v svet, da je bukareški mir le nek'j provi-zoričnega, da ni torei nlkak deflnitivum da se mora marveč podrediti „reviziji" pc evropskih velevlastih, Je nemlki cesar Viljem z demonstrativno toploto in v večkratnih brzojavkah rumunskemu kralju podelit buka reškemu dogovoru svo| blagoslov, veseleč se sk'enjenega miru in ponašajoč se, da ima tudi on svoj pošten delež na dogodku, po katerem se Je oddahnila vsa Evropa. Nekdaj je veljalo v Angliji kakor aksi |om, da najugodne|ši položaj za državo je, ako se nahaja v splendld isolatlon, v sijajnem osamljenju, češ, da ima tako svobodno roko na vse strani. Veljava tega aksijoma ne obstoji več tudi v Angliji. Sedaj iiS tudi ta velika, ponosna in svetovna velesila zvez i a zaveznikov. Pozabila je celo na staro, tradfcljonaino, zgodovinsko nasprotstvo z Rusijo in je znala vspostaviti žice do petrograjskega d?ora. Danes Je Anglija v evropski kombinaciji trosporazuma. Dočim se Je pa v vnan|i politiki mogočne Anglije izvršil ta preobrat od osamljenosti k naslaajanju na druge sile, Je pa vsa politika avstrijske diplomacije srečno privela do tega, da smo mi v osamljenju ki pa |e vse prej, nego — sijajno. Ne pa, da bi s tem varovali svoje državne interese, ampak smo dosegli le to, da kaže danes vsa Evropa na nas kakor na element, ki edini ogroža mir Evrope, ker noče računati z dejstvi, kakor računajo druge države. Je tako, kakor smo rekli: mi ubiramo poti, na katere nam noče slediti nobena druga država, ker to niso poti razumevanja svojih koristi, ampak le poti sovraštva Sovraštva — proti Srbom! To sovraštvo se vleče kakor rdeča nit v vsej balkanski krizi. To Je že poprej ekiata tno pokazala afera konzula Proch&cke. Ko! ko je bilo hrupa, koliko zgražanja, koliko krika po — zadoščenju radi pretvezneg^ oskrunjecja našega državnega ugledal To liko da ni prišlo do krvavega spopada s Srbijo Zaključek vsemu temu pa Je bila strašanska blamaža, ki nas Je izpostavila zasmehu vse Evrope. Prochdzka se Je povrnil k našim Berchtoldom ia Kanijem živ in zdrav, ni mu zmanjkalo na glavi ni enega lasu; hiša, v kateri Je opravljal — seveda: |ako čudno opravljal — svoje konzularne posle, Je ostala Intaktna! A za morebitno, malo in v takih viharnih časih več nego umljivo in odpustijivo nepravilnost svojih vojaških organov, je Srbija drage volje in z izgledno lojalnostjo dala zahtevano zadoščen|e. Ali tudi to ni ublažilo sovraštva. Pozneje se |e dogodil drug slučaj, ko |e bilo res globoko užaljeno naše diplomatsko zastopstvo ia oskrunjen naš državni ugied. NaŠ konzul Zlatko je bli ziostavljen, več oseb dejanski napadenih in konzularno po slopje demolirano. Ia o čudol Poprej tako bdeča vest avstrijske diplomacije Je — dremala. N:č hrupa, nič zgražanja, nič klicev po krvavem zadoščenju. Grof Berchtold Je storjeno žaljenje vtaknil v žep z nebeško nonšolanco. Od kod ta razlika? Ta drugi slučaj se Je namreč dogodil v Seresu, a avtorji so bili — Bolgari!1 Niso bili Srbil Jasno je torej kakor beli dan, da vzrok bfupa v aferi Prohazka ni bil v resničnem užaljenju, ampak le v sovraštvu proti Srbiji. V tem sovraštvu je famulus grofa Berchtolda, prosluli načelaik našega tiskov-» nega urz.da, Kania, šele iskal sredstev, da bi zrevolucijoniral Evropo proti Srbiji i a je res izzval v avstrijski neslovanski javnosti toliko besnilo proti sosednji državi, da bo na posledicah ie dolgo trpelo vse naše gospodarstvo — naša industrija in naša obrt — in da so naši politični interesi na Bal kanu težko popravljivo oškodovani. In da je sovraštvo proti Srbiji res edini motiv, ki goni kolo avstrijske politike na Balkanu, vidimo tudi seda| — po tistem brutalnem manifestu kralja Ferdinanda na bolgarsko armado. Bog ne dal, da bi bil rbJSi kralj Peter zagrešil kaj takega! De-s .irao, da bi bila Siblja poražena, kakor Je >ila Bolgarska, da bi bili morali srbski ielegatje podpisati tak mir, kakor so ga morali bolgarski v Bukareštu, in da bi bil srbski kralj neposredno potem — ko se še }| prav posušilo črnilo, ki |e pisalo dogovor — izdal proklamacijo, polno dlv|ega sovra 5tva in pozivov na krvavo maščevanje ter jgroževanja od vsega sveta tako koprneče ;aželjenega miru — to bi bilo krika po nemških in madjarskih Ustih o barbarskih instinktih Srbov po okovih, ki naj uklenejo to divjaško državo! Ker pa Je bolgarski kralj tist1, ki |e zagrešil ta atentat na najelementarnejša pravila mednarodnega živllenja in lolalnosti na čutit vo vanje Evrope, ki koprni po miru — se ai zganil od nevol|e noben vršič na drevju avstrijske diplomacije, ni čuti ni besedice -ati najrahleJŠe graje, marveč daje avstrijska diplomad|a s svojim krikom o krivici, ki da se Je zgodila Bolgarom, še potuho tistemu Ferdinandu, ki bi hotel, da bi radi grehov, kijihjezakrivilleonsam v svoji megalomaniji, znova za-ž a rele baklje krvavega klan|a na Balkanu I Naša diplomacija Je sicer mehka kakor 70sek — brez direktive, brez ciljev, brez /sake krepke volje — nasproti vsakomur ia oprošča vse in povsod: ie za Srbijo ne pozna ne le odpuščanja, ampak tudi n a | e 1 e m e n t a r n e | š e objektivnosti. Povsod Je blaga, povsod mila in od-jenljiva ta naia diplomacija — le Srbijo i o v r a ž i. Sovraži vzlic dejstvu, ki |e bilo in bo in ki ga ne odstrani noben Berchtold: dejstvo, da nam je Srbija sosedinja, ki m o ramo žnjo računati in iskati ž n J o čim bol|iih odnošajev radi stotin naših Interesov: državnih, političnih in ekonomičnih. Ali nikdo nI še po poteh sovraštva Iskal — prijateljstva! Sovraštvo poraja le sovraštvo. Kakor kllčeš v gozd, tako ti odmeva u gozda. To so vendar najprimitlvnejš) nauki življenja. Naša diplomacija pa jih trdovratno prezira. Zato bo pa tudi padala nanjo odgovornost za posledice, ki jih bodo znali izkoriščati na našo škodo vsi drugi, ne izvzemŠi — Nemčl|e! Drago bodo morali plačevati vsi avstrijski narodi to Berchtoldovo „sijajno osaralienje". Ali Je menda faktor|ev, ki so nad Berchtoldom. Na teh Je, da pade — res skrajni čas Je že — zastor pred odrom take politike slepega sovraštva. Tržaški mestni svet. Na nocojšnji seji mestnega sveta, fe podžupan dr. Brocchi, ki je predsedoval seji, naznanil, da se bodo vršile volitve za nekatere odseke šele v prihodnji seji, ker predlagani člani še niso naznanili svojega privoljenja. Nato je dr. Brocchi v imenu župana izjavil, da Je bila radi nepravilnosti v nekem mestnem uradu, uvedena stroga preiskava, ki Je že končana. Rezultata preiskave šs ni mogoče naznaniti, ker se bo obtožence prega ajalo kazensko. Člana glavnega ravnateljstva za prestar-bo vanje ubožce?, Mordo in Rusconi sta odstopila. Predsednik obljublja, da ukrene vse potrebne korake, da imenovana gospoda orekllčeta svoj sklep. Nato so se pričele volitve v občinski odbor. Izmed Siovencev sta bila Izvoljena ubč. svet.: dr. Pertot ia dr. Cer ne. Predao so se pričele volitve v odseke, je predlagal občinski svetnik dr. Slavfk, naj se Izvoli za vsakega člana manjšin po enega namestnika, U ima pravico prisostvovati pri vseh odsskovih sejah, ki pa v slu čaju, Če |e občinski svetnik, katerega bi imel nadomestovati, sam navzoč pri seji, nima pravice glasovanja in udeleževanja pri debati. Podžupan Doria |e govoril proti temu predlogu, dočim sta se obč. svet. M a y e r m Venezlan izjavila le proti drugemu delu predloga. Pri glasovanju |e bil nato spre|et prvi del predloga dr. S1 a v 1 k a. Imena namestnikov se razglase v prihodnji seji. Nato so se vršile volitve v posamezne odseke, v katere so bili izvol|eni sledeči slovenski občinski svetniki: V šolski od se k: dr. W;ifan; v finančni odsek: 'ir. 3ybar; v juridični odsek: dr. Černe; v stavbeni odseV: dr. W.lf an; v zdravstveni odsek: dr. Pertot; v trgovski, obrtnijski in gospodarski o d sek: Malalan; v anagrafični odsek: dr. Slavik; v nadzorstveni odsek za mestno zastavljalnico: Ferluga ; v odsek za vojaške zadeve: MtUavec; /vodovodni odsek: dr. Pertot; v odsek za reformo občinskih uradov: Černigo|; v nadzorstveni odsek tržaške hranilnice: Malalan in San-cin; za revizorja tržaške hranilnice: dr. Čeme; v delavsko-politični odsek: ČernlgoJ; v aprovizacijski odsek: RenčelJ. Ob dveh popoldne je bila nato seja zaključena. _ Domače vesti. Zaroka« Gospod dr. Bogomil Vol-a ] a k, vseučiliški docent v Zagrebu In čian .Narodnega odbora" v Gorici, se Je zaročil i gospico Cirilo Marušičevo, učiteljico j Opatjemselu. Iskrene čestitke I Smrtna kosa. Preminul je snoči med -sredo in četrtkom v Kjadtcu vrl naroden nož, v najlepši moški dobi 36 let, g. Josip V a t o v e c. Pokojnik zapušča vdovo in osem nedoraslih sirot, ki neutolažljivo plačajo za svojim predobrim očetom. Bolehal je že tri leta, a zadnje leto ga je bolezeu Priklenila na postelj. Ves čas se le ranjki zanimal za naše narodno živl|enje, a posebno natančno so ga morali sorodalkl informirati o gibanju zadn|lh občinskih volitev. Kdo se ga ne spominja, saj je bil na vsaki narodni prireditvi in sam se le tudi rudil in pomagal pri teh. Posebno Rocol-Čanl ga bodo težko pogrešali. Pekovska zadruga ^la s pokoj- nikom svojega marljivega , dsednika, ki Je te|, pre| kamoraški zi.- dal ves drug značaj 1 Po njegovi inicijativi so se ustanovili slov. tečaji pekov, vajencev. Pogreb predragega pokojnika se vrši danes, dne 15. t. m. ob 4 pop. iz hiše žalosti, Via sette fontane, Kjadin 4. Bodi vrlemu narodnemu možu ohran|en časten 3pomin. Naj v miru počiva! Anton Verovšek. Včeraj popoldne smo prejeli iz Ljubljane telefonično poročilo, da ie tjakaj prispela vest, da je igralec Anton Verovšek umrl. Na resničnosti te vesti nismo mogli dvomiti; prvič zato, ker nam e prišla od vsega zaupanja vredne osebe in v drugič, ker poročajo tudi ljubljanski »isti, da |e Verovškovo stanje obupno. Pozne oonoči pa smo prejeli od iste osebe telefonično poročilo, da |e vest o Verovškovi smrti preuranjena, sicer pa da |e stanje bolnika tako opasno, da glasom poročil ni več sposoben za transport. Zalibog nam je prišlo to zadnje poročilo prekasno, ker je bil Ust že zaključen ia v stroju. Vest, aa jt Anton Verovšek zbolel na smrt, so spreje!' vsi Tržačanl z odkritim sočutjem. Upaimo, da se bolezen vendar obrne na bolje in da aam Verovšek ostane ohranjen. Čuden molk. Dunajski cf cijozni listi razblinijo vsako na}man]Šo stvar dc skrajnosti in napravijo iz nje svetovno važno afero, so šli sedaj čisto mirno preko cesarjeve brzojavke rumunskemu kralju povodom sklenitve miru v Bukareštu. Čudno je tudi dejstvo, da smo izvedeli o izmenjavi brzo avk med obema vladarjema šele preko Bu larešta in tako oozno, dočim so navadno i f.cijozni dunajski listi informirani o sličnih stvareh že takoj ob dogodku in jim ni treb* prinašati potem domačih vesti Šele preko uilne. Pa menda Ja ne, da je cesarjeva če ititka kralju Karolu napravila na Dunaju kake zmešnjave In gotovim gospodom prekrižala njih nafirte. Vse kaže, da bo to do c.nevanje resnično. De|stvo, da je ravno v trenotku, ko so voditelji naše zunanje politike dvignili na Dunaju zopet toliko prahu da se je zakadilo po vsem svetu, cesar Čestita! rumunskemu kralju k sklenitvi miri: na Balkanu je namreč tako važno, da ga ni mogoče mirno prezreti. S tem svojim činom Je sivolasi vladar Javno manifestiral svoje miroljubnost in obenem tudi namignil prepirljivim državnikom na Dunaju, naj vendar že enkrat mirujejo ia ne izzivajo novih evropskih konfliktov, od katerih je Še vedno država imela mnogo škode in trpela pri tem na ugledu. Cesarjev korak je moral faktično ia Duna|u precej popariti in ni izključeno, da |e ravno na|več cesarjeva zasluga, da je monarhija odnehala od svoje gonje po re viziji bukareškega miru. To gonjo je na|bol) obsodil v svo|em odgovoru na cesarjevo orzojavko kralj Karol, ki je izrazil željo, da naj bo ta mir definitiven, oziroma namignil, aaj Avstrija odneha od svo|ega stališča Lahko bi bilo umakniti se, če se ne bi na Dunaju takoj v začetku že popolnoma iz-kričall, a retlrada, ki se Je zgodila te dni, }e vnovič dokaza'a, da so ljudje, ki vodijo državo, nesposobni za svoj posel in se to Uko Časa ne spametujejo, dokler ne dožive aove blamaže. Mrzel tuš, kt je prišel z vseh evropskih prestoHc na Duna|, je mora! faktično zelo neprijetno vplivat1, kar doka-tuje pritajena Jeza In posledica poraia — oficijalni molk. § 19 tiskovnega zakona. Gospod dr. Med veš nam je poslal zopet popravek, ki ga priobčujemo med goriškimi vestmi. Govorimo o tem tudi na tem mestu, k|er se 3. dr. tako trdovratno sklicuje na § 19. tiskovnega zakona in se odločno upira naši t ditvi, da njegov prvi popravek ni odgovarjal določilom tega paragrafa. Ker pa Je že prilika tu, na| reagiramo na njegovo trditev v današnjem popravku, češ, da v prvem popravku ni priznal dejstva — dejstva namreč, da je Čestital dr. Pmau sigu. Ne, gospod doktor, to ni tako. Vi ste ? svojem prvem popravku priznali dejstvo in ste le pojasnili razloge v tem smislu, da Vas niso vodili pri tem politični motivi. Seda| pa k glavnemu. Pravite v današnjem popravku, da je Vaš prvi popravek odgovarjal določilom § 19. tisk. zak. Ne! § 19 določa, da se ima rektf.cirati le del-t.a — brez pripomb brez refleksij in tudi brez — čestitanj. V svoj prvi popravek pa ste vpleli tudi frazo: ... in mu čestitam tudi seda|! Vidite, do takega čestitanja Vam § 19 ne daje pravice. Je ž? res, da bi nas bili lahko — kakor pravite, prisili1! v objavo popravka, aH ne — takega ! Nismo radi napisali ti polemike z gospodom doktorjem. Ali prisilil nas je on *ara najprej s tem, da nas vedno naganja s tistim nesrečnim § 19, a posebno Še s tem, da nam v privatnih pismih opetovano namiguje oa možnost tožbe proti nam. Pri nas pa se s strašenjem nič ne dosega. Slovenski vsesokolski zlet v LJubljani I. 1913. v dneh 15, 16. in 17. t. m. Slo venkel! Slovenci!! V gori omenjenih dneh t. |. danes, jutri in polutršnjem bi se imel vršiti naš vsesokolski zlet, ki nam ga je viada prepovedala iz znanih političnih ozirov. Ker se bo zlet vršil brez dvoma prihodnje leto in vemo, da Slovenska Sokolska Zveza potrebuje zanj mnogo, mnogo denarja, oozivl|amo vse zavedne Slovenke In Slovence, naj v teh dneh nabira|o prostovoljne prispevke za sokolski zletnl sklad in |ih na] pošiljajo naravnost Slovenski Sokolski Zvezi v Ljubljano, katera naj potem imenoma objavi vse darovatelje. Trst, dne 14. avg. 1913. Zavedni Slovenci. Kongres narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani se prične |utri dopoldne. Na kongres pošljejo vse na Slovenskem obstoječe narodne strokovne organizacije svoje delegate. O sklepu kongresa se poda poročilo na nedeljskem velikem raanlfestacijskem shodu v Mestnem domu v Ljubljani. Glavni poročevalec: tov. dr. Josip Mandič. — Kongres narodnih strokovnih organizacij bo za vse slovensko delavstvo velikega pomena, ker se bo med drugimi točkami sklepalo tudi o združitvi vseh obstoječih narodnih strokovnih organizacij pod enotno vodstvo, v močno zvezo. Narodnim strokovnim organizacijam se obeta lepša bodočnost In slovensko delavstvo bo imelo v njih močno zaslombo. Hočemo naprej, ker to zahteva gospodarski razvol družbe, pri katerem slovensko delavstvo pod nobenimi pogoji ne sme zaostati. V nedeljo, 17. t. m., v Ljubljano I Nedelja se bliža. Par dni še, pa se snidemo l našimi brati v LJubljani. Posebni vlak odide s tržaškega južnega kolodvora ob 5 zjutraj. V Ljubljano dospe ob 9 20 dopoldne. Ko stopimo na ljubljanska tla, se uvrstimo v sprevod ter odkorakamo z godbo in dvema zastavama NDO na čelu po Duna|ski, Prešernovi in Stritarjevi ulici v Mestni dom, kjer se vrši velik manifestacljski shod, na fcaterem nastopijo zastopniki narodnih strokovnih organizacij Glavni govornik bo dr. Josip Mandić iz Trsta. Po shodu si ogledamo mesto. Ob 2 30 gledališka predstava, katero prirede igralci slovenskega ljubljanskega deželnega gledališča na prostem t!k parkhotela .Tivoli", kjer se prvJč pod milim nebom vprlzori Branislava Mušića zgodovinska slika .Knez Semberijskl*. Vstopnina In sedeži k predstavi so tako nlzkl, da se |e lahko udeleži vsak delavec. Predstava tra|a samo poldruga drugo, tako, da se lahko vsakdo potem udeleži še veselice. Ob 4 popoldne pa se udeležimo velike narodne veselice, ki se bo vršila v vrtnih fn vseh drugih prostorih „Narodnega doma", pri kateri sodeluje tudi Ciril-Metodova družba. Odhod iz LJubljane okoli 11 zvečer. VoŽn|a stane tja In nazaj K 5 80. Otroci pod 4. letom so voznine prosti. Kdor se za izlet še ni odločil, naj to stori nemudoma, dokler |e še čas. Priglasiti ie je treba v uradu NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2, kjer se dajejo glede izleta potrebne informacije. Darovi za Tržaški paviljon na veselici v Ljubljani, ki so ga prevzele požrtvovalne trž. narodne dame, se sprejemajo v uradu NDO, ul. S/. Frančiška št. 2, in pri vratarici „Nar. Doma* gospej Bičkovi. Iz Sv. Križa pri Trstu se nam poroča : Dne 9. t. m. je razsajala pri nas huda aevihta, ki je zlasti na vinogradnih zidovih napravila veliko škodo. Še hujša nesreča nas je zadela naslednjega dne v nedeljo, ?o nam je toča uničila skoro vse pridelke. Okoli sedmih zvečer |e nastala nenadoma silna neviht), tekom katere se Je vsula huda toča, ki Je napravila po vinogradih in na sadnem drevju ogromno škodo. Cenimo jo na približno 50.000 K. Skoda nI povsod enaka; nekatera zemljišča so bolj, druga manj poškodovana. Prebivalstvo je silno potrto in to tembolj, ker so uničeni glavni pridelki. Težko bomo pretrpeli to škodo in zato se obračamo do naših poslancev s prošnjo, naj nam priskočijo v tej nesreči na pomoč in izposlujejo pri vladi potrebno podporo. Odsek za socijalno konfenco v Ljubljani. Osrednjega vsedljaškega podpornlš->_ DRRUJTE Z R „DIJRŠKO KUHINJO" N. Gasile. ■ Twt, m^OASi Napredek vede! Najenergičnej5e in gotovo se sdravi sifilis • svetovnim sredstvom == IORUBZN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. m « ■ * _ ■ « _ katarji korenito ozdravio s JtOHIOlil vASUO Konfeti Čamile arejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti selo nevarnih cevk (lilinge), popolnoma odpravljajo Ia nblaŽujej o pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna soženja (pro* statftis, uretritis, ris ti tis, mehuroe katarje, kamen, nesposobnost sa zadržavanje urina, sluzaste tekove itd. — Škatlja konfetijav Gasile K 4-—. lornbin Čamile, naj bolj Se proti silili tiČno in poživljajoče kričistilno sredstvo, U se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotend, koatoboli, isbias, vnetju poltnim madežem, izgubi semena, p oluci jam, spermatoroi, ste rili teti, neurasteniji, energičen razkrojevaler orioove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3*50. Vbrirgtmcc Čamile zdravi beli tok, akutna ia kronične katarje, vaginitis, ura-tretis, eedometritis, vnetje iu izpad maternice Itd. — Steklenica vbrizganca Gasile K. 3 50. Kdor teli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarna Lloyd sag. Caails Trat, ki poda odgovor z obratno poito zastonj in % vso rezervo. Priznani meHicinalni itrfalH GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zlllia T TTStl i Leiarna ilOH, 7. OlOlOgiO 1 Oblastveno dovoljena s razprodaja. 8 PRODAJALNA ČEVLJEV R. NEUMANN TRST » CORSO ŠTV. 29 — TRST likvidira, in se prodajo ysi v zalogi nahajajoči se čevlji po izredno znižanih cenah Znano je, da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vrste in je s tem vsakomur dana prilika, da se preskrbi z dobrini In finimi čevlji po izredno nizkih cenah. £8 ss n 9sen: sospodlnlam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO edino pristni, po k&kovoed a*4o9«cljM slovenski izdelek. s= v korist drufti sv. Grita in Metoda I Stran IV* „EDINOST" St. 225. V Trstu, dne 15. avgusta iyi3. ——^T rr - >*> Vesti iz Goriške. Nujne pomoči! (Dopis). Po dovrScnih volitvah v deželni zbor goriški treba, da se novoizvoljeni poslanci nemudoma zavzamejo za menda najbolj zanemarjeni kraj gci&ke dežele, ki je zgornja soška dolina. Že pred zadnjimi volitvami so se volile! izgovarjali, se volitev ne vdefeže — ker jim dežela nič ne pomaga In nič ne stori za dobrobit prebivalstva. Regulacija Soče je najnujnejša, ker bi pri tem prebivalstvo med Cezscčo— Žago in med Kobaridom—Tolminom pridobilo ogromnih zemljišč, ki sc, kakor stvari stoje sedaj, last Sočinih valov. Od Čezsoče do Kobarida in od Koba rida do Tolmina ni niti enega mostu, da-si bi krvavo potrebovali vsaj trehl P/ejšiji slovenski deželni zastopniki so večkrat cbljubovali, da se zavzamejo zl gorske trpine, a do danes ni nlkakega vspeha. Gospodje poslanci na| bi si ogledali lepe ravnine, ki bf, ako se uredi Sočo, postala krasna polja in naj storijo vse možno, da bo tudi naše ljudstvo v gorah deležno dobrot, ki Jih dale dežela d ugim svojim davkoplačevalcem. Nič man{ potrebna je železnica Sv. Lucija—Trbiž. Ali vsaj Sv. Lucija—Kobarid. Sedaj, ko so se umirili bo-|evlti duhovi na Duaalu, upamo, da bi se dalo s pritiskom deželnih oblasti kaj doseči. Tudi državne oblasti treba drezati, da napravijo že enkrat most čez .Suhi potok* pri Žvlkar|u, ki so ga že epatovano projektirali In ki je zelo nevaren ob nalivih. Tu bi se morda dalo obrniti tok v Boko ? Tudi Olejun udre v kratkem času do državne ceste v Podkiepcih, ako se dotični činitelj ne zganejo pravočasno. Vojaštvo bi lahko napravilo vsaj dobro stezo v gozdič pod Skednom. Vse to in še mnogo drugega |e nujno potrebno, da se napravi čimpre). Tudi cesta ob Trnovem naj se že enkrat napravi, da ne bo več onih neznosnih klancev. Trnov-čane naj se skuša prepričati, da jim odpor ne pomore in da ne dosežejo druzega nege to, da se delo zavlačuje, kar Je vsej ostal dolini na veliko škodo. Volifci prosijo nujne pomoči in pričakujejo, da se že enkrat neha z zapostavljanjem slovenskih krajev, na kcrlst bol) srečne Furlanije. Opazovalec. Popravek. Temeljem § 19 tisk. zak. naj se sprejme v postavnem roku, na istem mestu in z istimi črkami v list „Edinost* sledeči popravek z ozlrcm na pripombo uredništva k mojemu popravku med vestmi iz Gorške v .Edinosti" z dne 12. avgusta 1913 št. 222: Ni res, da moj popravek ne taji dejstva, res pa je, da sem s tem mojim popravkom ovrgel zlobno in žaljivo podtikanje da bi bil jaz smatral za svojo narodno dolžnost, da sem čest tal na izvolitvi g adv. T. Pinausig-u ter da bi bil ravno radi vo litev v Oorfci. 2. NI res, da bi ne b!Ia sestaja mojeg? popravka odgovarjala določbi § 19 tisk zak., res pa je, da je popravek popclnoma odgovarjal določbi tega §, vsled česar ga ni bilo možno vreči v koš. V Gorici, dne 13. avgusta 1913 Dr. M e d v e š Anton, c. kr. sednik. Kolesarsko društvo „Danica" v Go rici priredi 7. septembra t. I. veselico združeno z igro „Srčna žena" in „Popolna žena", pri kateri bo sodeloval pevski odsek „So kola" Iz Podgore. Pri veselici in presu bo svirala sokolska godba iz PrvaČlne. Goriški Slovenci! Udeležite se v obilnem Številu gornje veselice. „Čitalnica* In kolesarsko društvo v Vrtojbi priredita, dne 17. avgusta, nedeljn tombolo z dvema dobitkom?. I. 100 K, II. 200 K. Po tomboli ples. Čisti dobiček je namenjen v izobraževalae namene. - V Brjah pri Rihemberku prirede dn<-24. t. m. veliko plesno veselico v Kasovtjah na Brjah Program bo obsežen. Po veselici ples. _ Vesti iz Istre. Iz Dekani Na predlog g. Ivana Picigs nabralo se je za „Podružnico Sv. Chila in Metoda v Dekanih" ob priliki pogreba prerano umrle g. Ane Piclga, soproge podružničnega blagajnika, med pogrebnimi pevci znesek K 7 50. S:čna hvala 1 Iz Šmarij. V nedeljo, dne 17 t. m prirede letošnji vojaški novinci !z Šmarij, pod pokroviteljstvom in prijaznim sodelovanjem Bralneg? ia pevskega društva „Školp poslovilno fantovsko veselico s plesom. Na vsporedu so razne pevske in godbene točke, fe burka enodejanka. — Pri plesu, ki bo trajal pozno v noč, svira prvič v Šmarjah nov godbeni odsek društva „Školj". Za točno in solidno postrežbo lačnim in žejnim, skrbi znana gostilna S ubeljeva. K obilni udeležbi uljudno vabi Fantovski odbor. DAROVI. — V spomin pok. Josipa Vatovca, Je darovala družina Ivana Počkaja za CM podružnico v Rocolu, K 10. Mali oglasi V II ŠIP ITI Be odda0ta dve Bobi s prostim vbo-IIOJCIII dom. Informacije daje „TrfaSko ^odporro in bralno dru!tvott? ulica Torre biauca 41. 1728 7fiP9UO Ženska sprejme otroka za dojit. — £-UF dVd Naslov pove Inseratni oddelek „Edi nosti* pod 1822.__1733 Izvrsten teran od56Btrov Toanaju 6t. 56. daja Josip škrli v 167C U i c ino z vrtom vodnjakom ee proda po nizki 11151 Ud ceni. — Rocol - Callaia 6tev. 379. — Marušić. 1759 UljCinn z dvemi stanovanji in zemlji&Čem se niOl|#a proda za K 8000. — Kolonja 138. (1762 O.Ln s hrano za eno aH dve osebi se odda pri OOUd odlični mali družini. — Stadion 20, III. nadstropje. ?rata 17._1761 llpARPa vajenega trgovine jeatvin, sprejmem UOvlIlfCl takoj. Prednost imajo oni z dežele. -NsbIov pove Inserstoi oddelek Edinosti._ 1758 Tovarna sodovke i^rk«eUc;»d,d0P«° obilega dela in opravila proda ali da v Dajem. Naslov pove Irseratni oddelek Edinosti pod St. 1771. (1771 C n nnn V ima Škode vsakdo, ki se ne nde-UU.UUU IV leži plesne vaje, kateio priredi danes klub »Zvonimir* na Vrdelci ul. Scoglio (1767 Qlll7QhnilfQ veščega slovenščine in nemščine, OIU£aUIIII%ni* . 1422 Fran Abram Trat. ulica S. Francesco Kupujte Nar. kolek! Delniško družba Greinitz Trst, Corso 18. StedilpiHi pa plip. Aparati na plin za bubanje odprti in zaprti v vseh velikostih in vsake oblike. SOLIDNO DELiO. Tvorijo največjo gorkoto z malo uporabo plina. 1 — maamm < JB ■BB mBBm MICHELE ZSFFAR S — Glovannit» In 2 TELEFON Stev. 1!-«5 Podružnica v Zatim, li Zaloga njolM peči in (Sjarliert i i -i i n lastnega Izdelka. Edino zaatop, to rame maj o ličnih peči: C*rJ Maver*« Sobne, Blanekc 3zbera plošč za stene kakor tudi za Štedilnike, Kajolle, peći tsdelaa« u trajen ofeij, s^orabijlvo tuSl na plin. 37? Zadnji dnevi! 11 Iu prostorih ulico delle Torrl 2 (za cerkoljo it Antona nou) BOHINEC & Co. Izgotovllene obleke za noike, ženske In otroke po neverjetno nizkih c&saah. Od 24. avgusta 1913 naprej v ulico Ponterosso 8 vogal ulice Nuova 13.