Požtnina plačana v gotovini leto LVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 21. novembra 1929 Št, 266 2. izdaja st. 2 oir
Naročnina
Dnevna izgnjn
la kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din potleino 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nertei|ska izdala ceioie.no vJugo slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
i J
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petli-vrsta mali oglasi pol"50 in 2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vtStne po Din £-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn več-iem o narocuu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po prazniku
o ruaniaivo /e u Koptianevt ulici Si. 6 111 Ro&oplsl se ne vračajo, nctranklrana pisma se ne s»>re/emafo ^ Crednlštva fo/p/oii Si. 20tO. uoravništva S1. 232S
Uprava /e v Kup tiar/a račun: C/ubl/ana Si«
levi ui.4i.ti r Ccftonnl ilev. lOMSO in 10.349 za InscrulK, Šara/evo61.7503, Zagreb it. 39.011, Vrana ln Vunat Si. 24.797
Banski sveti
Velika prednost prehoda iz dvotirnega v enotiren sistem je v njegovi pocenitvi uprave. Mesto dveh uprav je treba vzdrževati sedaj samo «io, ker združuje banska uprava v sebi posle bivših velikih županstev in bivših oblasti. Obenem pa je bilo z združitvijo dveh uprav doseženo tudi veliko poenostavljenje uprave, da se morejo razvijati posli sedaj hitreje. Posebne pridobitve pa izvirajo tudi iz povečanja upravnega ozemlja, ker so vse banovine tako velike, da tvorijo že močna gospodarska okrožja. Treba pa je, da ima banska uprava šc eno prednost, in to je ono, ki so jo imele bivše oblasti.
Te so izhajale naravnost iz ljudstva in so bile zato tudi v živem stiku z ljudstvom, Zato je ljudstvo smatralo te oblasti, če so seveda delovale dobro, kot svoje in zato ni z nejevoljo plačevalo oblastnih davkov, ker je vedelo, da na vse zadnje plačuje vse te davščine le za sebe. To prednost oblastnih uprav je spoznal tudi zakonodajalec in zato je z ustanovitvijo banskih svetov hotel tudi banskim upravam zasigurati prednost oblasti. Ti banski sveti naj bi bili ona institucija, ki bi tvorila vez med ljudstvom in bansko upravo in ti banski sveti naj bi poskrbeli, da izve banska uprava za vse potrebe in upravičene želje prebivalstva. Zato je zakonodajatelj določil banskim svetom ravno pri sestavi banskih proračunov važno besedo, a banski proračun je merodajen za vse delo banske uprave. V sedanjih posebnih razmerah seveda ni mogel dati zakonodajalec banskim svetom tudi že odločilno moč, se bo itak vsaka pametna misel upoštevala. Če bo n. pr. ves banski svet na podlagi tehtnih razlogov priporočal kakšno stvar, potem se pač ni bati, da ne bi banska uprava teh predlogov v polni meri upoštevala. Dobri nasveti najdejo vedno tudi svoje dobro mesto.
Vse je le odvisno od tega, kako se bodo znali uveljaviti člani banskih svetov. Če bodo ti imeli pred očmi le obče interese in popolnoma pozabili na vsake egoistične zasebne, potem je tu že prvo jamstvo, da bodo banski sveti delovali dobro in dosegli svoj namen. Zato mislimo, da spadajo v banske svete samo možje, ki so s svojim delom že dokazali, da se znajo žrtvovati za celoto. Ljudi, ki vedno iščejo le same sebe, pač ni treba v tako važni instituciji, kakor so banski sveti. Člani banskega sveta pa morajo biti tudi čisto neodvisni možje. Ta neodvisnost mora iti tako daleč, da bodo mogli člani banskega sveta br niti interese države in ljudstva tudi pred interesi mogočnih industrijskih družb in podjetij. Zakaj sila države in naroda ni v posameznikih, temveč v ljudstvu. Kaj nam pomaga, če posamezniki kupičijo tudi milijone in milijone, če pa pri tem propada narod.
Glavna naloga banskih svetov bo, da skrbe za gospodarski napredek države. Zato je jasno, da naj bi prišli v banske svete ljudje, ki poznajo naše gospodarstvo. Ali naše gospodarstvo ne tvorijo samo bogati tvorni-čarji, temveč večina našega bogastva izhaja od kmetovega in delavčevega dela. Naše kulturno življenje pa ustvarjajo močni intelektualci. Ti stvaritelji naših dobrin so tudi najboljši poznavalci naše sile, ti pa obenem vedo, kje so napake in pomanjkljivosti največje in zato,naj bo za te ljudi tudi v prvi vrsti prihranjen prostor v banskih svetih.
Cvet naših ljudi, ne tistih, ki se jih pri vsaki priliki vedno vidi, temveč cvet onih naših ljudi, ki so dejanski ustvaritelji našega napredka, naj bo zbran v banskih svetih. In poleg tega takih mož, ki imajo značaj, da jih narod spoštuje. To pa je prvi pogoj za uspešnost banskega sveta, da uživa spoštovanje naroda. To spoštovanja je najboljša vez med narodom in upravo in to spoštovanje daje tudi narodu prepričanje, da se tudi njegovi interesi na merodajnem mestu spoštujejo.
In še nekaj je največje važnosti. V banske svete spadajo samo možje, ki imajo nad vse razvit čut odgovornosti, ki se bodo ob vsaki priliki zavedali, da so za vsako svoje dejarje odgovorni kralju in narodu. V povojnih časih je ta čut odgovornosti marsikje popustil in nekateri so ga sploh izgubili. Treba pa je, da ta čut zopet povsodi prodre, ker samo tako bomo obvarovani vseh onih žalostnih afer, ki jih je bila zlasti povojna doba tako polna.
Na eni strani preprečiti vsak birokrati-zem, x drugi strani pa pripomoči, da dobimo pravo ljudsko upravo, to je visoka naloga banskih svetov. Ne bo jim težko te naloge doseči, ker ie ban dravske oblasti inž. Sernec
Razprave o cerhvenopolitičnih vprašanjih
Akcija jugoslovanskih škofov
Belgrad, 20 nov. (Tel. »Slov.«) Danes so dospeli z jutranjim brzovlakom v Belgrad ljubljanski škof dr. Jeglič, zagrebški škof doktor Bauer in splitski škof dr. Boncfačič. V Belgradu se jim je pridružil belgrajski šl&f dr. Rodič. Škofje so predvsem obiskali dvor, kjer so se vpisali v dvorsko knjigo in obenem zaprosili za avdijenco. Ob 11 so imeli v nunci-jaturi jugoslovanski škofje sestanek s papeškim nuncijem na našem dvoru. Razgovor je trajal eno uro. Ob 12 in en četrt so se zglasili škofje
v pravosodnem ministrstvu, kjer so v enour-nem pogovoru prerešetali z ministrom cerkveno politična vprašanja. Popoldne so skupno obiskali finančno ministrstvo.
Belgrad, 20. nov. (Tel. :>Slov.«) V Belgradu se mudi dr. Rittig, zagrebški občinski svetovalec in župnik. Zglasil se je v predsedstvu vlade, kjer je ostal eno uro v razgovoru ter se v imenu zagrebške občine zahvalil za reforme, ki so bile izvedene ob priliki nove razdelitve države na banovine.
Umor uradnika Teodoroviča
Belgrad, 20. nov AA. Na prošnjo agrarnih interesentov iz občin Beodra in Draguti-nova je ministrstvo agrarne reforme že lani odobrilo, da se v omenjenih dveh občinah na velikih posestvih Andora Karačonija izvrši revizija agrarnih objektov in subjektov. Ker je razdelitev v tem ministrstvu že izvršena, je odredil višji agrarni urad v Velikem Beč-kereku, da se 8. t. m. in naslednje dni izvrši razdelitev agrarnega zemljišča in da se agrarnim interesentom izroči v dejansko posest. Odposlanec agrarnega urada Stevan Teodo-rovič, ki je izvrševal razdelitev, je ugotovil, da je ena parcela na tem posestvu v površini treh juter in ki je pod agrarno reformo, zasedena po neki neupravičeni osebi, ki je brez odobritve agrarnega oblastva to zemljo si samovoljno prilastila. To je neki Pajič, trgovec, ki je baje to parcelo od veleposestnikov kupil, a brez znanja in dovoljenja ministrstva agrarne reforme in ministrstva za poljedel-
stvo. Včeraj, 19. t. m„ ko je prišla vrsta na to parcelo, sta zahtevala Pajičcva dva sinova od agrarnega odposlanca Stevana Teodoroviča, da ju v zemljiški knjigi vpiše kot lastnika. Tega Teodorovič na podlagi obstoječih zakonskih predpisov ni mogel storiti ter jima je svetoval, naj se pritožita na nadrejeno mu oblastvo. Niso še znane bližnje okolnosti, zakaj sta sinova nato napadla odposlanca Teodoroviča. Znano je doslej samo to, da jc bil Teodorovič napaden, ko je sedel v voz in ko je eden izmed bratov držal konje za uzdo, drugi pa ga je napadel i- mu z nožem pre-rezal aorto, da je Teodorovič na mestu izdihnil. Proti ubijalcema je uveden sodni postopek, a Teodorovičevo truplo so prepeljali v Veliki Bečkerek. Ker je bil pokojni Teodorovič vesten in sposoben uradnik in je umrl v izvrševanju službe, je določeno, da se bo pogreb vršil na državne stroške in da bo na krsto položen venec ministrstva za poljedelstvo.
Za notranjo kolonizacijo
Kmetijski minister za podpiranje naseljencev in zadružništva
Belgrad, 19. nov. AA. Kolonijam naših dobrovoljcev, optantov, kolonistov in drugih agrarnih interesentov se dolej ni posrečilo zbuditi primerno pozornost za njih gospodarski in kulturni- prospeh. Tako pristojna oblastva kakor tudi zasebni interesenti so jih po krivici zanemarili. Zlasti je izostala vsaka moralna podpora s strokovnimi posveti, ki bi bili psihološko učinkovali, da se ti ljudje počutijo v svojih novih domovih kakor doma. To velja zlasti tudi zr, gospodarske in socijalne ukrepe, ki so za organizacijo njihovih novih domačij potrebnejši kakor kdaj prej. Da bi se tudi našim kolonistom šlo v tem pogledu na roko, je minister poljedelstva dr. Olo Frangeš razposlal okrožnico na vse bane, pozivajoč jih, naj posvete vso pozornost našim naseljencem. Pred vsem morajo bani pozvati svoje strokovne poljedelske referente, da prirejajo s po-
močjo sreskih poljedelskih referentov po naših kolonijah predavanja in tečaje v zmislu čl. 10, 12 in IG zakona o pospeševanju poljedelstva. Ravno tako naj veterinarski referenti s pomočjo sreskih referentov, zlasti pa z občinskimi, kjer jih imajo, organizirajo čim pogostejša predavanja in tečaje iz veterinarske stroke. Občine naj opozore, naj njeni organi, zlasti beležniki, poslovodje in inteligentnejši občani, posvečajo večjo pažnjo članom kolonij in da posečajo kolonije v njihovem okolišu čim pogosteje. Posebna pozornost naj velja propagandi za ustanavljanje raznovrstnih zadrug, predvsem produktivnih. Referenti morajo po prirejenih predavanjih in tečajih oddati poročila banom, ki bodo na osnovi teh poročil sestavljali referate za ministra s svojimi nadaljnimi predlogi glede povzdige naših naseljencev.
Pogodba z velenjsko elektrarno potrjena
Belgrad, 20. nov. Iel. Slov.) Na predlog gozdarskega in rudarskega ministrstva je predsedstvo vlade odobrilo pogodbo sklenjeno med državnim premogovnikom Velenje in Kranjskimi deželnimi elektrarnami za izključno dobavo in predelavo električnega toka iz omenjenega premogovnika.
Kakor je javnosti znano, se je zgradila v Velenju moderna električna ccntrala s parnim pogonom, ki je že danes v stanju, da proizvaja energijo 2.500 konjskih sil, ki se po potrebi lahko vsak čas znatno poveča. Za gorivo pod parnimi kotli se lahko vporablja na licu mesta v rudniku pridobljeni premog, ki je radi svoje mlajše starosti manjše kurilne vrednosti, ter se radi tega ni mogel primerjati z materijalom drugih premogovnih slojišč v Sloveniji. Ta nedo-statek je bil že mnogokrat vzrok, da rudnik ni mogel konkurirati in je bila celo rentabilnost rudnika že večkrat ogrožena, ker se premog ni mogel prodati. Radi tega se jc že pred nekaj leti javila ideja, pretvoriti ta manj vreden premog
v svojem nastopnem govoru žc sam poudaril to misel in jc zato le od banskih svetov samih odvisno, če bo ta misel v vsej doslednosti izvedena Vse to pa s ciljem, da se doseže čim večji napredek naroda in države. Ljubezen do naroda in kralja mora biti izhodišče vsega dela banskega sveta in potem bo blagoslovljeno delo banskega sveta. Zato pa v banski svet samo cele može, ustvarjajoče ljudi, osebnosti čistega mišljenja in najčistejših rok, ki imajo srce tudi za najbolj priprostega državljana, ker je človek naše krvi in našega rodu.
na licu mesta v kalorično energijo, to pa z zgradbo električne centrale v električno moč, katero po daljnovodih lahko poljubno pošiljamo v zadnjo gorsko vas in v cvetoča mesta.
Tako napravo imamo sedaj v Velenju, katera bo zagotovila rudniku, ki razpolaga z drobnimi premogovnimi zakladi, nemoten obstoj, prebivalstvu pa trajen zaslužek.
Enakega pomena je tudi pogodb:., sklenjena med velenjsko in Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Te so se namreč zavezale, da prevzamejo za dobo 50 let ves tok iz električne centrale in da prično takoj z zgradbo daljnovodov, ki bodo potekali iz Velenja po Savinjski dolini ob obljudenih vaseh in trgih do Domžal, ter proti Gorenjski, kjer se bodo spojili z obstoječimi električnimi napravami Kranjske deželne elektrarne na Završnici, ki tudi že razpolaga z 2000 PS. Na ta način bo naše ozemlje prepreženo po električni mreži,* iz katere bodo črpali ceno električno moč kmetje, obrtniki in industrijalci, razsvetljavo pa celokupno prebivalstvo.
S hvaležnim priznanjem moramo torej gledati na zasluge sedanjega gozdarskega in rudarskega ministrstva, da je v svojem temeljitem gospodarskem pojmovanju podpiral to akcijo in jo dovcdcl v fazo, s katero se ustvarja slovenskemu ozemlju trden temelj vsestranskega gospodarskega razvoja in procvita.
Za žrtve morilca Babiča
Zagreb, 20. nov. (Tel. Slov.c) Na današnji seji mestnega finančnega odbora je župan g. dr. Srkulj predlagal, dn naj se določi za rodbini detektivov, ki jih je ubil Mi jo Babič, mesečna podpora. Predlou ie bil sprejet.
Italija, Heimivehr
in emigranti
Belgrad, 20. novembra. (Tel. »Slov.«) Paradoksno je, da je na pisanje jugoslovanskega tiska proti akciji Heinnvehra in jugoslovanskih emigrantov frankovcev, reagiral italijanski tisk na oster način, medtem ko je avstrijska javnost v glavnem odobrila pisanje jugoslovanskih listov kot upravičeno obrambo jugoslovanskih interesov.
Italijani si prizadevajo prikazati svelu, kako hoče jugoslovanski tisk vprizoriti zoper Avstrijo kampanjo. To absolutno ni res. Jugoslovanska javnost veruje v vlado dr. Šoberja in se bo tudi veselila, ako se mu bo posrečilo izvesti notranjo razorožitev takih društev, kot je Heimvehr, ki ogrožajo ne samo mir v sosednji Avstriji, ampak sploh v Srednji Evropi.
Medtem ko italijanski tisk napada naše liste, je karakteristično, da o Ileinnveliru ali popolnoma molči ali pn ga brani. Rimska »Tribuna: n. pr. hoče Avstrijo posvariti in jo odvrača od Jugoslavije, češ, da ta država hoče izvesti nanjo pritisk in to celo vojno. »Tribuna« pri tem poudarja, da smatra ludi za nedopustno spustiti se v diskusijo z jugoslovanskim tiskom o »dokazih, s katerimi skuša Belgrad izzvati sodbo tako zvanega civiliziranega sveta o jugoslovansko - italijanskih odnošajih in o vzrokih, ki so dovedli do tega, da so se li odnošaji poslabšali. Fašistične Italije se nič ne tiče, ako se v Belgradu falsificira zgodovina londonskega pakta. Taka diskusija ne bi bila v skladu z dostojanstvom in prestižem Italije kot velesile.«
Kampanjo proti Heimwehrovceni prikazuje »Tribuna.-, kot rezultat akcije druge inter-nqcionale in framazonstva. Da je pri tem popolnoma napačno tolmačili hrvatske emigrante in opravičevati nekatere bivše avstroogrske hrvatske oficirje je spričo italijanskega mi šljenja na dlani. .
»Tribuna hoče nadalje spraviti jugoslovansko vlado v direktno zvezo z napadi na Heimvvehr. Ves svet pa ve, da je baš jugoslovanski tisk tisti, ki se ne vmešava v notranje avstrijske zadeve, nasprotno so ravno enii-grantje oni, ki vodijo po svojih eksponentih Heinnvehrovce. Jugoslovanski tisk je od prvega početka nastopal proti tej akciji in tako indirektno branil avstrijsko državo in avstrijsko vlado. Interes jugoslovanskega tiska je bil samo ta, da vidi ludi v Avstriji urejeno državo in zato je neresnica, da bi bil hotel Belgrad videti Avstrijo v neredu, kot to trdi »Tribuna«.
Istotako ni točno, da belgrajska \lada širi vesti, češ, da je bila v Zagrebu odkrita zarota za restavracijo habsburške hiše. Nasprotno je avstrijski tisk prinesel prav zanimive informacije o zvezi Heimvvehra in frankovcev. Avstrijskemu tisku so bila, kar je jasno, pogaja nja med Heiimvehrovci in frankovci bolj znana, nego jugoslovanski vladi. Zalo je tudi pričevanje avstrijskega tiska precej verjetno. Kampanja italijanskega tiska ima svojo oporo samo v nekaterih dunajskih heiimvelirovskih listih in v frankovskih emigrantovskili krogih, na čelu katerih stoji general Sarkotič.
Tako je včeraj general Sarkotič podal na Dunaju izjavo, v kateri napada našo državo in jo slika v zelo slabi luči. Demantira legili-mistično zaroto, kakor tudi to, cla bi bil on vodja kakršnegakoli zarotniškega gibanja. General Sarkotič pravi, tla je 9. novembra t. 1. podal jugoslovanskemu poslaniku na Dunaju Milojeviču svoje nazore glede Jugoslavije in ga prosil, da lo sporoči belgrajski vladi. 0 tem razgovoru ne pove ničesar, smatra pa, cla ,je ta izjava izzvala napad jugoslovanskega tiska. Naravno je, cla to ni res.
Jugoslovanski tisk ni ničesar drugega sio-ril, kakor, da je opozoril svet nu akcijo Ileim wchrovcev in frankovcev ter s tem izvršil lc svojo dolžnost, ker je opozoril na ncvarnosi za mir, ki bi se lahko povečala, ako bi sc akcija Ileinnvelira razširila. Najboljši dokaz da jugoslovanski tisk zoper Avstrijo ni pošto pal ofenzivno, ampak le defenzivno je v tem. da je dunajski tisk potrdil argumente naše javnosti. Tudi danes goji jugoslovanska vlada popolno zaupanje v vlado dr. šoberja in jc prepričana, da bo ona storila vse potrebno, da no nastanejo po krivdi IleiimvohrovccT v Srednji Evropi vznemirljivo komplikacije. Mi se nc vmešavamo v notranjo zadere Avstrije ker bi to le škodovalo obema državama. Iz/ pi sanja jugoslovanskega tiska je bilo vsemu sve tu razvidno, da jo naša akcija popolnoma pari fističnn in tega spoznanja v svetu ne bode za brisala niti kampanija italijanskega tiska uiti izjave generala Sarkotiča.
*«menovania pri banski upravi
Beograd, 20. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni pri dravski banski
upravi:
za načelnika tehničnega oddelka ing. Matija Kraje, upravnik oblastne tehnične uprave v Ljubljani;
za tehničnega inšpektorja v 3/1 Ivan Zbrizaj, generalni inšpektor;
za tehnične svetnike v 1/4 Knrol Orel, inšpektor, Leon Mencinger, inšpektor, ing. Josip Otahal, inšpektor, in Vladislav Bevc, inženjer;
za tehničnega svetnika 1/5 Alojz Xočevar,
inšpektor;
za tehnična pristava v 1,6 ing. Vilko Pi-letič in St. Stoik.
Pred važnimi gospodarskimi noga and
Novi Sad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je novosadska borza izdala tale komunike. Javili smo že, da so madžarski kmetovalci pričeli z akcijo, da bi se dosegel med Jugoslavijo, Romunijo in Madžarsko sporazum za eksport kmetijskih produktov. Te dni je direktor novo-sadske borze dr. Gedeon Djundjerski posetil budimpeštanske kmetijske kroge. Obisk je bil čisto informativnega značaja. Naši predstavniki so se sestali z madžarskim eksportnim društvom, ki mu stoji na čelu Elemir Stuab, z zastopniki budi.iipeštanske borze in drugih gospodarskih krogov. O predmetu se je razvila prijateljska diskusija. Zgleda, da se bo dalo to vprašanje ugodno rešiti.
Za narodno vlado
v Bolgariji
Sofija, 20 nov. AA. Včeraj se je v sobranju pričela razprava glede odgovora na prestolno besedo. V imenu zemljcradnikov je govoril poslanec Markov, ki je s statističnimi podatki orisal težki gospodarski položaj Bolgarske. Posl. Markov je nato dokazoval, da je proračun pretirano visek in da notranji položaj ni normalen. Bolgarska je polna razbojnikov. Posl. Markov je zahteval energične ukrepe proti neprestanim razbojstvom. Zanimivo je, da je p^sl. Markov v svojem govoru navedel, da je razbojnik Uzu-nov po 9. juliju 1923 postal član narodnjaške stranke, h kateri je pripadal tudi bolgarski minister zunanjih poslov Burov. Svoj govor je poslanec Markov sklenil s pozivom, da je treba dati Bolgarski ljudsko vlado.
Ugoden poteh pogajanj
Sofija, 20. nov. AA. Bolgarska agencija javlja: Na današnji seji bolgar ' o-jugoslovan-ske komisije, ki ji je predsedoval vodja jugoslovanske delegacij? Saponič, je bila končana diskusija o principijelni rešitvi vprašanja dvolast-niških posestev. Delegaciji sta se sporazumeli o osnovi kasnejših razpravljanj in o načinu praktične likvidacije tega vprašanja Diskusija je tekla v najbolj prijateljskem tonu in obe delegaciji sta pokazali živo željo, da se to vprašanje končno reši čimprej, ker je to v interesu obeh držav. Prihodnja seja bo jutri.
„U<*odnosfi" nemške manfšsne
Dunaj, 20 nov. AA Javlja iz Bccna, da je prefekt za pokrajino Bccen izdal dovoljenje za uporabo nemškega jezika v tehle primerih:
1 V restavracijah je dovoljena uporaba tujih jezikov na jelovnikih in s tem tudi nemškega jezika; toda italijanski jezik mora biti na prvem mestu;
2.	Napisi v restavracijah, na jedilnem priboru in posodah, ki so bili že od prej nemški, so dovoljeni tudi nadalje v nemškem jeziku, a le dotlej, dokler se ti predmeti ne izrabijo;
3.	Na trgovskih pismih in cirkularjih sme biti uporabljena nemščina za italijanskim jezikom.
Angleški rudarji za vlado
Lonclon, 20. novembra. (Tel. »Slov.«) Na današnjem glavnem zasedanju zveze angleških rudarjev pod predsedstvom novega predsednika Richardsa se je glasovalo o predlogih vlade. Vsi distrikti, razen distrikta Yorkshi-re, so se soglasno izjavili za sprejem vladnega programa. Lastniki rudnikov še niso objavili svoje odločitve glede vladnih predlogov. Zdi se pa, da so delodajalci še zelo oddaljeni od sporazuma z vlado.
Novi pariški nadškof
Prelata Verdiera so 18. t. m oficijelno pozvali, da prevzame nadškofijsko stolico v Parizu. Novi nadškof je doslej vodil duhovniški seminar Saint Sulpice. Izbira Sv. stolice se tako v cerkvenih kakor vladnih krogih smatra kot izredno posrečena. Živahno se komentira dejstvo, da je sv. Oče z imenovanjem navadnega duhovnika na tako odlično mesto znova hotel poudariti, da so brez ozira na prejšnje časti tudi najvišja mesta v hierarhiji dostopna onim, ki so po svejem značaju in dosedanjem delu za to sposobni. Politični krogi poudarjajo, da se je novi nadškof dosedaj omejeval izključno na znanstveno'in vzgojno delo, ne da bi dosedaj v javnem življenju bil kakorkoli posebno opažen. Z vso gotovostjo se pričakuje, da bo nadškof Verdier i: v naslednjih dneh sprejel kardinalski klobuk, fcikor je bil doslej vedno običaj v slavni vrsti uiecrnvih škofovskih oredhodnikov
Pomirljiva izjava našega dunajskega poslanika
Dunaj, 20. novembra. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski poslanik na Dunaju Milojevič je podal dopisniku »Neue Freie Pressec sledečo izjavo: »Na vprašanje, kaj mislim o obojestranskem razburjenju v listih v Jugoslaviji in v Avstriji, odgovarjam takoj s tem, da sem prepričan, da ta način pisanja ne bo imel nobenega vpliva na prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Avstrijo. Tekom večletnega delovanja kot poslanik sem se vedno trudil, da v smislu inlencij .svoje vlade vzdržujem
najboljše odnošaje med obema državama, ki sta že kot sosedni državi v lastnem interesu navezani druga na drugo, ter lahko z zadoščenjem ugotovim, da sem v tem pogledu vedno našel pri avstrijski vladi uspehe, razumevanje ie naklonjenost. Trenutne razlike v mnenjih v obojestranskih listih, odnosno v enem delu istih, gotovo ne bo moglo motiti obstoječe dobre odnošaje med obema državama. V ostalem pa upam, da se bo to razburjenje kmalu poleglo.«
Ustavna borba na Poljskem
Predsednik poljske vlade za spremembo ustave in za vlado
močne roke
Varšava, 19. nov. AA. »Pat« poroča: Včeraj je predsednik vlade Svvilalski predaval o iz-preniembi ustave. Njegovo predavanje je bilo oddano potom radia. Predavatelj je najprvo lia-glašal, da je potrebna reforma ustave in da govori kot politik, ne pa kot pravnik. Nato je označil glavne smernice nove ustavne reforme, ki naj omogoči boljšo bodočnost. Podal je kratek pregled ustavnih borb na Poljskem, ki niso drugega ko posledica borbe med desnico, ki jc samo proti Pilsudskemu in levico, ki ljubosumno pazi na to, da ohrani suverene pravice narodnega predstavništva. Sedanja poljska ustava je proizvod narodnega pokreta, ki je prišel do veljave meseca maja 1926. Za tem pokretem je tedaj stala večina naroda. Parlament, ki se identificira s pojmom naroda, je proti vsaki izdatni ustavni reformi, ki bi zmanjšala njegove prerogative. Opozicija stavlia v parlamentu vedno nove predloge, da tako odloži ustavno reformo. Parlament je s tem svojim postopanjem izgubil stike z ljudskimi množicami, ki se zelo zanimajo za to vprašanje in ki so odločno proti temu, da bi se Poljska /mila v kaos pred letom 1926. Geografski in gospodarski položaj Poljske je tak, da zahteva čim jačjo državno avtoriteto ir. čim trdnejšo organizacijo poljske države. Napačno je primerjati poljski parlamentarizem s parlamentarizmom v Franciji in Angliji. Poljska nima onega, s čimer razpolaga Francija in kar izravnava razcepljenost parlamentarnih strank. Francija razpolaga z velikim številom močnih politikov, ki jamčijo za stalnost režima in za kontinuiteto francoske politike. Zato v Franciji ne čutijo hude razcepljenosti parlamentarnih strank. Takih osebnosti ni na
Hudi boji na daljnem vzhodu
Pariz, 20. nov. AA Po poročilu iz I larbina se je te dni bila huda topovska bitka med Rusi in kitajskimi vojaškimi oddelki v bližini postaje Mančulije. Rusi so obstreljevali kitajske jarke. Kitajci imajo več ko 300 mrtvih in ranjenih. Sovjetski letalci so uničili kolodvor v Daljnem Noru.
Pariz, 20. nov. AA. »Echo de Pariš;; pri-občuje komentarje včerajšnjih dogodkov v komisiji za vzhodne reparacije in veli, da velesile niso bile složne in da nosijo zato odgovornost za prekinjeno delo te komisije. Verjetno je, da bo Italija kasneje vendarle izpre-menila svoje zadržanje. Bolgarska se očividno udaja podmeni, da ji bo haaška konferenca odredila manjše reparacije.
»Journal« napoveduje, da bo morala Bolgarska, ki je odklonila predlog komisije za vzhodne reparacije o 37 reparacijskih obrokih po 12 in pol milijonov frankov, plačati 36 obrokov po 15 milijonov, kakor so lo odredili strokovnjaki na pariški konferenci.
Pariz, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Odbor za vzhodne reparacije, ki se je včeraj zopet posvetoval o bolgarskih reparacijah, se jc oil-godil, dokler se ne vrneta bolgarska zastopnika Burov in Mnlov, ki sta po nedeljskem razgovoru s Tardieu-em odpotovala v Sofijo i po novo instrukcije.
O skupni francosko-angleško-italiianski demarši pri bolgarski vladi pereča Peti Pa-risien«, da so opozorili bolgarsko vlado na že dovoljene velike popuste in na lo, da bodo reparacijski upniki, če Romunija ne sprejme
Poljskem, ki pa je zato bogata s strankami in frakcijami. Zato ni nobene sličnosti med poljskim in francoskim ali angleškim parlamentarizmom. Na Poljskem sedaj ni mogoče sestaviti stalne parlamentarne večine.
Zato se zadnja leta neprestano vrste vlade in njihovi režimi trajajo samo po nekoliko mesecev. Vsaka vlada skuša ostati čimdalje na oblasti. Vrhu tega je Poljska še daleč oc^ tega, kar je bistveno za angleško parlamentarno življenje. To je, fair play. Kolikor se da presoditi ta osnovna lastnost angleškega parlamentarnega življenja, nc bo uresničena na Poljskem ne v bližnji ne v daljni bodočnosti. Zato je mogoče rešiti Poljsko pred neprestanimi krizami samo s poglobitvijo avtoritete in oblasti predsednika republike Politično življenje na Poljskem je tako, da potrebuje močnih osebnosti. Parlamentarni režim, ki je neomejen, vodi neizbežno do hipertrofije birokracije. Ta nevarnost je dokaj manjša, kadar je na vladi režim močne roke. Ustavne reforme ne morejo rešiti onih, ki so za preširoko demokracijo. Načrt opozicijskih strank gre za tem, da se izpremeni samo volilni zakon in da se po drugi strani razširijo prerogative parlamenta. Te stranke zahtevajo stalno zasedanje parlamenta, celo za primer, da so razpisane nove volitve Poljski je onemogočen vsak razvoj, ako se ne ustvari močna in stalna vlada. Parlament je proli temu in zato je izključeno sodelovanje glede ustavne reforme.
Vlada je odločena, da ne odstopi, ne glede na to, ali ima v parlamentu aritmetično večino. Tabor, ki se zbira okoli Pilsudskega, bo moral prebroditi še dokajšnje težkoče, toda ustavna referma bo končno vendarle taka. kakor jo je zamislil maršal Pilsudski-
London, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Po poročilu iz Mukdena so Rusi po hudih bojih, v katerih je padlo 2030 Kitajcev, zavzeli Dalajnor in Mančuli. Na vzhodni frenti so ruske čete na več krajih prekoračile kitajsko mejo. V Hejhu so zbrane velike množice vojaštva.
Razprava © vzhod, reparacijah prekinjena
zadnjega posredovalnega predloga za 37 anuitet v višini 12.5 milj. zlatih frankov, enostavno prepustili določitev bolgarskih obveznosti odboru za vzhodne reparacije, ki je dosedaj bolgarske anuitete znižal samo na 15 milj. zlatih frankov. »Echo de Pariš« pa poroča, da je odbor še včeraj sklenil, prekiniti ludi razprava o bolgar. reparacijah ter da je v zaključ. protokolu ugotovil, da je Bolgarska v nasprolju z časnikarskimi poročili o rezultatu demarše v Sofiji odklonila predloge odbora, ne da bi si izgovorila čas za pomislek. V takih razmerah je torej nadaljevanje razprav popolnoma izključeno. Odbor bo uvedel proti Bolgariji isti postopek, kakor proti Madjarski, ugotovil brezuspešnost razprav in odstopil predmet drugi haaški konferenci v razpravo. S tem je delo odbora, ker je prišlo do sporazuma samo z Avstrijci, prišlo do oficiolnoga zaključka, dasi je malo zadovoljiv.
Sofija, 20. nov. AA. Komisar Društva narodov Charond je prepovedal izplačilo preostalega zneska investicijskega posojila Bolgarski, dokler bolgarska vlada ne izpremeni novega bolgarskega železniškega zakona, kakor zahteva komisar Društva narodov. Kakor je znano, je ta spor starejšega datuma.
'Pred pogajanji med Italijo in Francijo
Pariz, 20. uov. (Tel. -SJov ) O včerajšnjem obisku italijanskega poslanika Manzo-nija pri Briandu in o italijansko-francoskih predpogajanjih za londonsko pomorsko konferenco, ki so se s tem obiskom obnovila, pišejo francoski listi očividno na višje povelje z največjo previdnostjo, vendar pa izrecno na-glašajo, da o italijansko-francoslci mornariški parileti ne more biti nobenega govora. Ex-celsior« izjavlja, da Francija spričo svojih front na treh morjih in svojega kolonialnega omrežja ne more dovolili zmanjšanja svoje mornarice, ki bi polvorllo ravnotežje v Sredozemskem morju in ki bi ne pomenilo nič manj, kakor da se mora Francija odreči svojemu po-seinemu stanju v Afriki. >Eeho de Pariš« in Malin« poročala, da se bodo že v najbližjem času začela v Parizu direktna pogajanja med
italijansko in francosko delegacijo. : Petit Pa-l-isien« smatra, da je Manzoni obiskal Brianda samo zato, da se določi datum za začetek teh posebnih pogajanj. Manzoni se je informiral, o katerih vprašanjih naj se po mnenju francoske vlade razpravlja. »Journal« izjavlja, da pri tem ne gre morda za enostavno y "vilčuo francosko-ilalijansko zemtčenje v mornariškem vprašanju, temveč za »dobro razumevano ravnotežje, odgovarjajoče obojestranskim potrebam.«
Protest bolgarskih študentov
Sofi a, 20. nov. A A. študentje pripravljajo oster protest, ker je policija streljala nanje, ko bo demonstrirali zaradi reparacij. Študentje so poselili Karadjazova in zahtevali, naj vodjo i. noliciiske stražnice upokoie.
Vsenarodna koaticija na Češkem
Praga, 20. nov. (Tel »Slov.«) Senzacija današnjega dne je sestava nove češkoslovaške vlade, ki je, četudi še ni detinitivno izvršena, vendar verjetna za 99%. Ta vlada bi bila vsenarodna, čisto češka koalicija brez Nemcev, Madjcrov in slovaške ljudske stranke. Nova vlada bi imela za seboj 46 čeških agrarcev, 39 čeških socialnih demokratov, 32 čeških narodnih socialistov, 25 poslancev češke ljudske stranke, 15 narodnih demokratov in 12 čeških obrtnikov, skupaj 169 poslancev.
Romunija odločno
za Malo antanto
Bukarošt, 20. novembra. (Tel. »Slov.«) Poluradni romunski list »Treptatea« komentira v uvodnem članku napade italijanskih listov proti Romuniji ter laskanje nasproti Ma-djarom, kakor tudi ullimativni ton, s katerim se Romunija pozivlje, da naj izbira prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. List piše med drugim: Miroljubna politika, katere Romunija nikdar ne bo zapustila, ne dopušča niti najmanjše geste, ki bi se mogla tolmačiti kot sovražnost nasproti prijateljskim državam. Kar se tiče zahteve, da se odločimo za ali proti enemu naših prijateljev, moramo ugotoviti, du take zahteve ni moči smatrati za resno. Naša zunanja politika se opira sedaj na neoirajno prijateljstvo z našimi velikimi zavezniki, na drugi strani pa na močne vezi, ki nas vežejo z Malo antanto in Poljsko in ki so sankcionirano z raznimi pogodbami, ki se vedno znova obnavljajo. V tein okviru so utrjene naše simpatije in prijateljstva in ne najdemo nobene nezdružljivosti med našimi Čuvstvi do raznih naših prijateljev, od katerih nobenega ne bomo zapustili. »Adeverul« se izjavlja v popolnoma sličnem smislu.
Stroga pripravljenost
dunajske policije
Dunaj, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Dunajska policija je bila predvčerajšnjim in včeraj zvečer in ponoči strogo pripravljena. Stražila je večje število javnih poslopij, med drugimi tudi. poštno hranilnico, zvezni koncle.rski urad in brzojavni urad. Vzrok za take odredbe so bila divje govorice, ki so se širile na Nižjem Avstrijskem in po katerih je prišlo tudi do delne »mobilizacije« heimvvehrovskih oddelkov. Ofi-cielni list Heimvvehra poroča o tem danes popoldne, da so imeli včeraj popoldne v parlamentu skupen razgovor zvezna predsednika Heimvvehra dr. Steidle in dr. Ffriemer in pa nižjeavstrijski deželni voditelj Raab radi ne-sporazu ml jen j, ki vladajo med štajerskimi in nižjeavstrijskimi Heiimvehrovci. Tedaj se je nenadoma zglasil pri njih vojni minister Vau-goin ter jim sporočil, da je bila vlada obveščena o tem, da so Heimicehrovci nameravali ponoči od torka na sredo izvršiti puč in da so bile deloma že tudi pripravljene čete. Tudi se je tiskala proklamacija »na nemški narod«. Zato stavlja voditeljem vprašanje, koliko je resnice v teh vesteh. Heinnvehrovska voditelja sta izjavila, da so to nerodne laži, nakar so dali dr. Steidle, dr. Pfriemer in tudi zvezni kancler dr. Schober pomirljiva zagotovila. Isti heiimvehrovski list trdi, da so hoteli socialni demokrati s širjenjem lakih govoric pritiskati na pogajanja v parlamentu o ustavnih vprašanjih. V enako svrho jemlje ludi dunajska občina in posebno njej podrejena Zentral-sparkasse svoje znatne vloge iz bank, da bi razburile bančne ravnatelje in povzročila, da bi pri vladi posredovali glede vprašanja, kakšen položaj bo imel Dunaj v bodoči ustavi. Zvezni kancler dr. Schober je podal danes v ustavnem odboru zopet popoluoma optimistično izjavo, nakar je bil ta odbor odgoden, da napravi prostor manjšemu delovnemu odboru za končno posvetovanje o ustavnem predlogu
Nova zaupnica francoski vladi
Pariz, 20. novembra. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Tardieu je danes popoldne dosegel v poslanski zbornici novo zmago. Razprava o žitni politiki vlade je napredovala tako, da se je lahko začela razprava o zakonskem načrtu za uslanovitev državnega žitnega urada. Socialisti so zahtevali, da se uvede državni monopol za uvoz žila. Zbornica je perdlog socialistov odklonila s 340 glasovi proti 245 glasovom. Tardieu je lorej dosegel večino 05 glasov. V nadaljnjem poteku debate je bil vladni načrt sprejet skoro soglasno. Glasovalo je 485 poslancev, proti vladi pa so glasovali samo 3 komunisti.
Cassone si zdravi oko v Ritntt
Rim, 19. nov. AA. Minister za letalstvo Balbo je sprejel v posebni avdijenci polkovnika Cassoneja, letalskega atašeja italijanskega poslaništva v Belgradu. Cassone jc prispel v Rim, da si zdravi oko. Balbo je ostal z njim v daljšem in prisrčnem razgovoru ter napovedal, da se bo vrnil v Belgrad. kjer bo prevzel svoje dosedanje dolžnosti. Minister za letalstvo je čestital Cassoniju k njegovemu povratku v Belgrad.
Dunajska vremenska nnpved. Jasno vreme. Ponekod zjutraj megla. Na mnogih krajih ponoči slana.