254 Slovstvo.
dvor posebno trudil, da podvre Hrvatsko in Ogersko povsem pod svojo vlast. Bansko oblast so slabili, kolikor je bilo le mono, razni nemki generali, katere je dvor poiljal v deelo. alostno je bilo tedaj na Hrvatskem. Divji Turki so vladali v vejem delu Ogerske in Slavonije, prihajali so vsako leto v deelo, plenili in pustoili, a dvor je poiljal nemke generale in nemke plaenike, kateri so pa plenili in kradli po vaseh in mestih, kolikor se je le dalo. tako, da se jih je narod malo manje bal, nego Turkov samih. A domae plemstvo'? Domae plemstvo je sicer rado prijemalo za me in hitelo v boj za krst astni i slobodu zlatnu in se tudi borilo, kakor pristoja pravim junakom, vendar doma na svojih gradovih ni poznavalo nobene mere v nasilju in zatiranju prostega naroda in svobodnih meanov. Kaj je potem udno, e je rodila ona doba vstajo kmetov?
Poten zagrebki mean, zlatar Peter Krupid
mo stare korenine, poten in znaajen od pete do glave ima herko edinico, Dorko, katero uvata on in njena kuma, branjevka Magda, kakor zenico v svojem oesu. Ob neki priliki rei Dorko iz velike nevarnosti mladi Pavel Gregorianec, sin znanega sovranika Zagrebanov, posestnika medvedgradskega,Stjepka Gregorianca. Stari Gregorianec, glava slavne hrvatske rodovine, junak, neplemenit, mrzi iz dna svojega srca zagrebke kramare i cincare, ki so se toikali zaradi nekakih starih pravic, in raztogoti se, ko zve. da hoe imeti sin Pavel kramarsko her Krupicevo Dorko, zlatarovo zlato. Da sina odvrne od meanske here svojih sovranikov, ne sramuje se nobenega sredstva. Pavla polje v Samobor k vlastelinki vdovi Klari Gruberovi zviti kai, katera porabi vse naine svoje lepote in zvitosti, da dobrega Pavla premami, a Dorko hoe na naj-sramotneji nain ugrabiti oetu in Pavlu. Vendar Pavel pobegne iz zvitih zanjk Klarinih in rei Dorko v drugi. Vendar e to ni dosti. Ko ne more. Klara nikakor odtrgati Pavla od Dorke. posee po zadnjem sredstvu in da Dorko ostrupiti malo pred njeno poroko s Pavlom. Pavel jo tudi sedaj prezirno odbije od sebe, a kazen za njene grehe prepua nebu, katero jo skoro kazni
znori namre; a on odide v boj na Turke. Ko se povrne, pomiri se s svojim oetom, kateri skesan umre. Tudi Pavel pade nekoliko let kasneje v slavnem boju za krst astni i slobodu zlatnu; njim izumre slavna rodovina Gregoriancev.
Ni treba govoriti o posameznostih take povesti, o kateri je kritika e davno izrekla odlono besedo. Naj omenim le, da je povest pisana 1. 1871 in da je v hrvatskem slovstvu prva svoje vrste, zato bi jo mogli nazvati prvim hrvatskim romanom (ker Kraljeviev: Poeki djak. Prvi naki izvorni, roman iz 1. 1863 jedva odgovarja svojemu imenu) a ne samo prvim, nego tudi najboljim. ali vsaj izmed najboljih. Pisec ga je pa tudi pisal z navduenjem in ljubeznijo; kako tudi ne bi, saj je v njem proslavil milo in rojstveno mesto beli Zagreb, j. h.
Psyche" Komedija u tri ina. Napisao Ivo Vojnovic. (Zabavne knjin. sv. 118119.) 8.
Str. 130. Cena 50 kr. Psvche imenuje pesnik svojo komedijo po Olgi, ki ima glavno ulogo. Slikar Braniewski je skriven astilec Olgin. Idea-lizuje jo po svoji sliki, ki ji je dal ime Psvche. Prizor za prizorom se naravno in neprisiljeno snuje. Znaajev lica so ivo risana. Najbolj ivahna podoba cele komedije pa je ba novi Pari z monoklom, starikavi markez della Torre. On ima vse uloge. On ti je agent, strijc in boter, pa sam ne ve, kaj pouzrouje. Slika in ljubezen, obe se poasi razkrivate koncem drugega ina. Spletke se ruijo, Markez se udom udi in zija, Woronska pa mu pravi: Zaborav-ljate, markeze, da su ljubav i umjetnost starije i mocnije od ljudske diplomacije. Komedija je res iva. Samo nekaj bi dejali: Epatant shocking. o yes! Kaj je pa to! Toliko tujih nepotrebnih besedij, ne francoskih ali lakih, ampak najmodernejih anglekih! Tujke se morebiti vjemajo z nemkim jezikom, v slovanskih jezikih pa so neslane, kakor bi djal: danes je enes veter. e manje, kakor slovenskemu jeziku, prilegajo se tujke vrsti, samostalni hrvaini. Mnogim udom Matice Hrvatske bodo angleki izrazi jako effrovable, kakor i meni, ki sem ni me ni sram povedati po besednjakih stikal po pomenu teh izrazov, severus.
9. JovanSundei: Izabrane pjesme" Uvodom i biljekama popratio Hugo Badalic. Sa slikom pjesnikovom. 8. Str. 269. Cena 2 gkl. Krasna oblika, ki jo je dala tej knjigi vrla M. Hrv., kae dovolj, da nam se mono priporoa. Pa po pravici.
Najbolj odseva v Sundeievih pesmih narodno utenje Kakega duha pa je pesnik v obe, razodeva pjesnik (str. 36.):
Bog i ljubav, sloga, cv'jee
I narodnost draga,
Rujno vince, davor-srce
I obrana praga.
Pesnik je duhovnik pravoslavni. Nenravnosti se mu ne more oponaati, dasi bi se dalo marsikaj nekoliko manje polzko povedati. Bilo bi odve mnogo besedovati o vrednosti Sundeicevih poezij, katerega Badalic uvodom tako-le hvali:
Moemo se ne slagati ma u emu: u tome cemo biti svi, kao jedan ovjek, da je on svim ivotom i radom svojim pravi apostol sloge hrvatske i srpske . . . razveselit e priznanje, kojim Mat. Hrv. po ovomu izdanju ini poast sebi, cijelomu narodu i zaslunomu pjesniku. Osim toga Jovan je Sundei po velikemu dijelu svoga pjesnikoga rada bitna i sastavna cest knjievnosti hrvatske.
Sundeieve izabrane pjesme obsegajo 20 lir-skih, 16 epskih in eno lirsko-nauno pesem. Morebiti o drugi priliki e kaj ve. Severus.
10. Kornelija Tacita manj a djela",
Bazgovor o govornicima. Agrikola. Germanija. Preveo, uvod napisao i biljeke dodao Milivoj repel. (Prievodi grkih i rimskih klasika. Svezak sedmi.) 8. Str, XXIV + 117. Cena za lene M. H. 50 kr., v knjigarnah 75 kr. M. Hrv. izdaje prav dobre prevode starih klasikov, in ta knjiga je e 7. v vrsti. Zlasti zanimivo je pisan. uvod O Korneliju Tacitu. O prevodu samem
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si