Slovenska Krafina. Nevarnost Mure. Vsi kraji ob Muri so podvrženi ob povodnjih večjim ¦ ali manjšim škodam. Mura v svojem toku ne prizanaša prav nič polju niti travnikom in gozdovom. To se jasno vidi, zlasti v zgornjem delu, to je v bližini Dokležovja, kjer je prizadet tudi štajerski kraj Veržej. Večno menjavanje glavne struge v Muri (voda namreč prinaša s seboj ogromne količine rečnega prodca in proda) povzroča, da je sedaj ta, sedaj ona stran -y- jsvaniosti. To s< posebno opaža nad veržejskim mostom. Med lesenim in železniškim veržejskim mostom se je struga vsled ogromne količine betonskih kvadrov kakor tudl množine fašin ustalila, ni pa Se to doseženo nižje in višje od obeh mostov. Mura je seda] nekoliko nad Veržejem prav občutno postala nevarna. Pred leti je bila nad tem mestu še stara zgradba, ki je varovala obrežje pred divjimi valovi reke. Toda ta zgradba je sedaj skoro popolnoma uničena. Obstoja pa nevarnost, da reka obrežje sploh izpodje. Ce bi se pa to zgodilo, bi se Mura izlila v staro strugo, ki še ni popolnoma zarastla, in bi se tako lahko povzročila ogromna škoda, škoda več mllijonov. Glavna struga reke je sedaj od te stare struge oddaljena še samo nekaj metrov, cirka 7« Nevarnost pa ni samo v tem, da se Mura izllje v staro strugo, temveč tudi v tem, da kakor hitro se Mura preusmerl, se vsa ogromna količina vode izlije v stranski Murin rokav, to je v Murico, kl pa teče sedaj skozi most na tiru banovinske ceste Dokležovje—Veržej in prav tako tudi skozi železniški most, kl je le nekaj 10 metrov oddaljen od glavnega železniškega mosta čez Muro. S tem bi bila železniška proga v veliki nevarnosti in bi se promet moral brez- pogojno prekiniti za dalje časa, kar bi pa bilo za naše gospodarstvo v Slovenski' krajini velikanska Skoda, saj je železniška zveza Murska Bobota—Ljutomer skoro poleg lendavske železnice izključna železniška zveza, ker je lendavska železnica radi preodaljenosti skoro prevec odročna za večji del dolnje Slovenske krajine. Sato je nujno potrebno, da se na tem delu izVršijo potrebna regulacijska dela v obrambo posestev in radf važnift prometnih žil, ki so sq» daj v nevarnosti. S prodorom rekev staro StTUgo bi pa postalo ogromno travnikov za dalje časa neuporabnih in bi tako trpeli mnogi posestniki škodo in tudi njive v bližini bi postale žrtev rečnih valov. Goričko. Naša gorička železnica ima ime »Mariška«, ker se ji pač nikdar ne mudi. Ne vemo, kdo je predlagal vozni red za ta vlak, samo to vemo, da sedanji vozni red ne služi ljudstvu, ampak kvečjemu gostilničarjem v Soboti. Vlak odhaja iz Sobote ob 4.30 uri in to skoraj vedno le a treml osebami, namreč z vlakovodjem, kurjačem in sprevodnikom. Tudi ne vemo, kaj da bi kdo iskal tako zgodaj na Goričkem. Ob 248. uri se vrne v Soboto in odhaja drugič ob 15. uri in se vrne ob 18. uri navadno zopet prazen, ker pač ponoci nima nihče ničesar iskati v Soboti. Ljudje pridejo zjutraj ob 348. uri v Soboto In ko opravijo svoje posle na sodišCu, trgovini ali kje drugje, bi radi šli domov, a čakati morajo do 15. ure in to seveda v gostilni. Vlak ob 15. uri je vedno dobro zaseden, a najveCkrat je čuden vzrok, ko so vsi razgreti od alkohola in preklinjanje in prepisi se kar vrstijo. Svoj čas smo lmeli tri pare vlakov, če bi dobili to nazaj, bi bili zadovoljni, a s sedanjim voznim redom pa rcs nihče ni zadovoljen. Pi-i nas se voznl red lahko vsak ča.i spremcni, kcr nirnamo itak važnih zvez. Direkcijo prosimo, da uredc sledefii vozni red: Vlak naj »prenočuje« na Hodošu, ob %8. uri naj pride v Soboto, ob J^ll. naj odhaja iz Sobote ob >;14. se naj vnie in ima zvezo z vlakom proti Mariboru in ob J418. naj gre na Hodoš spat, kamor bi prišel okrog 7. ure zvečer. To bi bil vozni red za nas. Treba bi bilo zgraditi le kurilnico na Hodošu, kar je bilo že svoj Cas v načrtu, pa so baje nalašč pretirani proračun sestavili, da ja ne bi gradili kurilnice. Vlak je menda tu zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi vlaka. Oblast zgani se in nam pomagaj! Gornja Lendava. DelavCi so se vrnili iz Belja in državnih posestev. Zaslužek je prav majhen. Ena obleka, par čevljev, še kakšen jopič in dve vreci moke in ne oatanc nič več. šest mesecev so delali, trpelj na teleau in večina še na duši, pa so se vrnili domov na počitek in okrepčilo pri starših. Pripovedujejo, da je tudi med nje zahajal komunističen duh in precej škodoval nafilm sicer dobrim fantom. Sedaj pozivamo vse merodajne Cinitelje, da za prihodnje leto preskrbijo malo boljae mesto, kar se tiče stanovanja, plafie in nt*d?iiakega dela. Ko se j« g. m\nteter dr. Krek mudll pri nas, nam je ob?*ubil, da se bo zavzel v Belgradu za naše delavstvo, za.to upamo, da bo prihodnje leto več reda, pravice in vecji zaslužek, saj so to državna posestva, ki morajo kot prva pokazati socialno skrb in ljubezen do svojin najrevnejših delavcev. Cerkvene oblaati pa naj preskrbijo duhovnika, da bo živel nekaj časa med njimi in jim pomagal v verskem oziru. Iz Francije pa jih letoa prav malo prihaja domov, pač pa vsak teden odhajajo tja, tudi sedaj na zimo. — Občinski urad se seli v hiSo g. Kiiharja, ker je popolnoma prav in lepo, ker j« sedaj vsaj blizu cerkve in tako vsem občanom pri roki. — še nekaj zanimivega se je zgodilo pri nas na državni pra*nik 1. decembra. Med tem, ko se je vršila služba božja, pri kateri je bilo veliko Ijudi in vse naSe šole, so vozlli gnojnico na njivo poleg cerkve. — Kdor se želi na novo naročiti na >Slovenskega gospodarja«, se lahko priglasi pri g. kaplanu škrabanu, on bo potem skupno naročil za novo leto. »Hvaljen Jczus!« Neki mladi hiteranski uči» telj, kate^ nosi na hlaCah še šolski prah, je na neki šoli, kjer Je večina otrok luteranov, razlagal nastanek pozdrava »Hvaljen Jezus!« (tukaj katoličani le tako pozdravljajo). Takole je to razložil: V neki vasi so katoličani neko<! sklenili, luterane nabiti. Napad naj bi bil ponoči. Da pa ne bi prišlo do pomote, da bi katoličani v tcmi udarili po katoličanu, po se domenili, da bodo govorili besede »Hvaljen Jezus!« in če dobijo odgovor »Na vekomaj. Amen« bodo vedeli, da je katoliSan. In od tistih dob se je to razširilo kot pczdiilv. To je govoril v ra.z.redu vpričo luteranskih in katoliških otroK, Menda S« J? hotel ponorčevati iz tega pozdrava, vsaj katoliSki otroci ao to tako razumeli. Ta učitelj ae večkrat t-.ko spozabi. . Opozarjamo oblast, da posveti takim nestrpnežem malo vefi pažnje!