j 2 6 -OB-1933
Št. 228 (14.624) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600______
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. OR. 1/70
ČETRTEK, 26. AVGUSTA 1993
p/^li/p BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BANC0IHIAT
V SLOVENIJO PRIHAJA ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER ANPREATTA
Položaj manjšine v ospredju pogovorov
Lojze Peterle je sprejel predstavnike zamejskih Slovencev
Zamejski Slovenci pri zunanjem ministru Lojzetom Peterletu (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO)
Predstavniki italijanske manjšine o perečih vprašanjih
LJUBLJANA - Pred obiskom italijanskega zunanjega ministra Andreatte je podsekretar slovenskega zunanjega ministrstva Franc Miksa sprejel predstavnike italijanske obalne samoupravne skupnosti, ki jih je vodila predsednica Daniela Paliaga-Jankovič. Dogovorili so se, da bodo septembra slovenski vladi poslali pismeno vlogo o perečih vprašanjih financiranja delovanja manjšine, dvojezičnosti, manjšinskem zastopstvu na lokalnih ravneh in o gospodarskih težavah manjšine. Predstavniki italijanske manjšine so tudi ugodno ocenili pripravljajoči se osnutek zakona o samoupravnih narodnih skupnostih.V ospredju razprave je bila razdeljenost italijanske manjšinske skupnosti med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer pa je slovenska stran poudarila načelno stališče, da lahko sprejema samo predstavnike slovenskih državljanov italijanske narodnosti. (B.S.)
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je pred današnjim srečanjem z italijanskim zunanjim ministrom Beniami-nom Andreatto včeraj sprejel enotno zastopstvo Slovencev iz Italije.
Predstavniki slovenskih zamejcev so ministra opozorili na pogovor, ki so ga imeli s članom italijanske delegacije Agom pred zasedanjem na Strmolu. Ago je Slovencem povedal, da nameravajo oblasti bistveno spremeniti za slovensko manjšino že tako nesprejemljiv zakonski osnutek o globalni zaščiti. Govoril je o preštevanju Slovencev ter o
tem, da ne bodo vec financirali kulturne in druge dejavnosti slovenske in italijanske manjšine. O vseh teh vprašanjih je na Strmolu govoril predsednik slovenske komisije Ignac Golob, italijanski predsednik Bruno Bottai pa je poslušal in mu na to ni ničesar odgovoril.
Predstavniki manjšine so izrazili pričakovanje, da se bo slovenski minister o tem pogovoril z Andreatto. Peterle je odgovoril, da bo poslabšanje položaja slovenske manjšine v ospredju pogovorov in da pričakujejo od Italije zagotovilo, da bo izboljšala položaj Slovencev. Več na 2. strani.
■ OPERACIJA IRMA«/ MANJ POLEMIK
Na SP v Oslu azzurri osvojili zlato medaljo na kronometer
Italijanska reprezentanca (na sliki AP) je včeraj na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Oslu osvojila zlato medaljo na dirki na kronometer ekipno. Slovenija pa je bila le 14.
Prvi dan v Italiji za ranjence iz BiH
Zračni most med Falconaro Marittima in Sarajevom se nadaljuje brez zastojev
FALCONARA MARITTIMA (ANCO- ničesar, da bi lahko te ljudi zdravili v NA) - Brez prestanka se nadaljuje zračni domačem okolju. Predvsem za otroke je most med anconskim letališčem Falco- ločitev od staršev, svojcev in ljudi, ki nara Marittima in Sarajevom. Britanska, govorijo njihov jezik, pravi šok. Po-nemška in kanadska letala pristajajo s snetki jokajočih otrok in obupanih svojim tovorom trpljenja in upanja, staršev so obkrožili svet, ki je utrnil sol-Medtem je prvih 19 ranjencev iz Bosne zo, a ni mignil s prstom. Lažje je odra-in Hercegovine preživelo svoj prvi dan slim ranjencem, ti sedaj vedo, da bo v italijanskih bolnišnicah. V glavnem je zanje poskrbljeno, da se jim ni treba ba-njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo, ti pomanjkanja zdravil in hrane, da jih v prihodnjih dneh bodo po prvih izvi- ne bodo prebudile topovske granate, ki dih začeli s prvimi kirurškimi posegi, padajo na nesrbske bolnišnice, saj marsikdo ima v telesu še drobce gra- Na anconskem letališču Falconara nat. Največ dela bodo seveda imeli orto- Marittima brezhibno deluje poljska bol-pedi, ker bodo morali v marsikaterem nišnica, ki je telefonsko povezana z an-primeru popraviti, kar se je zaradi po- consko glavno bolnišnico, tako da lahko manjkanja sredstev zgrešeno zacelilo, kar na letališču napravijo prve elek-Trenutno je precej manj polemik, ki so trokardiograme in vse potrebne ob trpljenju ljudi tonile v pozabo. Za predhodne izvide, po katerih ranjence razliko od Britancev se Italijani trudijo, in bolnike nato premeščajo v razne prida celotne zadeve ne bi obesili na pre- stojne zdravstvene strukture. Poljska veliki zvon, saj se zavedajo, da je tako bolnišnica nudi prvo oskrbo tudi »tran-imenovana »operacija Irma« le pranje žitnim ranjencem in bolnikom«, ki jih umazane vesti Evrope, ki ni storila nato z letali premeščajo v druge države.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Požari divjajo Protest gasilcev
Marsikje po Italiji so požari tudi včeraj požirali gozdove, pred njimi niso bili varni niti zaselki in vasi. Svoj glas pa so povzdignili gasilci CGIL, ki zahtevajo, da natančno določijo njihove pristojnosti in pristojnosti gozdne službe.
....................stran 2..
Tina Anselmi komisar KD v Trstu
Senatorka Tina Anselmi je prispela včeraj v Trst, kjer je prevzela mesto komisarja krajevne Krščanske demokracije. »Železna« Tina, ki jo je za komisarja imenoval strankin tajnik Marti-nazzoli, bo morala razrešiti sedanjo težko krizo v vrstah tržaške KD.
....................stran 3..
Z umetnostno obrtjo in žlahtno kapljico v živo Kraške ohceti
Z odprtjem razstav umetnostne obrti in ustekleničenih žlahtnih vin se je sinoči v Repnu dvignil zastor nad šestnajsto Kraško ohcetjo, ki je naša najpomembnejša etnografska prireditev.
....................stran 3..
Gorica - Kriza na občini še traja
y Gorici se ie včeraj sesigl občinski svet, vendar seja ni bila prav nič uspešna kar zadeva razreševanje politične krize. Slišati Je bilo spet splošne ugotovitve in splošne razprave, konkretnih predlogov pa malo ali nič.
V U-534 za sedaj le kondomi in vino
škatla francoskih kondomov, sto steklenic vina, pipa in daljnogled so prvi predmeti, ki so jih odkrili v trupu nemške podmornice U-534. Za sedaj niso odkrili nobenega trupla nacističnih gaulajterjev, prav tako ne sledov bajnega nacističnega zaklada.
stran 7.

mmm
NOVINARSKA KONFERENCA / VLADA
- KURDISTAN / ODLOČNOST n
BIH / JEZNI HRVATI ZAUSTAVILI KONVOJ
0 sporu Janša - Kozinc na prihodnji vladni seji
Največ pozornosti je vlada namenila suši in ukrepom za ublažitev njenih posledic - Škode za 35 milijard tolarjev
LJUBLJANA - Vlada je razpravo o razmerju med izvršno oblastjo in pravosodjem (torej o sporu Janša - Kozinc) na predlog predsednika vlade preložila na prihodnjo sejo, je na včerajšnji vladni tiskovni konferenci, ki je bila še med sejo vlade, povedal pravosodni minister Miha Kozinc. Na novinarsko vprašanje, ali je s tem odstopil od svoje zahteve, da se mora vlada že na prvi jesenski seji opredeliti do izjav Janeza Janše v mariborski prei-_ skavi, je Kozinc povedal, da so točko preložili samo zaradi »obsežnosti dnevnega reda seje« in da še vedno namerava odstopiti, če vlada ne bo podprla njegovih zahtev. Kozinc je zanikal, da bi na preložitev »vroče« točke dnevnega reda vplivala včerajšnja odločitev pravosodne komisije krščanskih demokratov, da ima minister Janša pravico kritizirati pravosodje, tako kot vsi drugi državljani. Kljub temu smo iz vladnih krogov slišali na-
Miha Kozinc (Foto: TRIO)
mige, da so prav zato, ker koalicijske partnerice (še) niso dosegle soglasja, preložili temo na prihodnjo sejo.
Sicer pa je vlada včeraj največ pozornosti namenila suši. Za odpravo posledic suše - ob koncu prejšnjega tedna je znaša-
la škoda v kmetijstvu že 35 milijard tolarjev - je sprejela tudi več ukrepov. Odločila se je za interventni uvoz 115 tisoč ton krmnih žit in 120 tisoč ton koruzne silaže za krmo. Kmetom začasno -do dokončne ocenitve škode - ne bo treba plačevati davkov in prispevkov iz dohodka. Državnih intervencij bo deležen vsak kmet oziroma kmetijsko gospodarstvo, kjer bo ugotovljen več kot 30-odstotni izpad pridelka.
Za ublažitev posledic suše je vlada sklenila tudi odšteti okoli 1, 9 milijard tolarjev pomoči. Za pokritje državnih intervencij pa ima vlada na voljo tri vire, med njimi solidarnostna sredstva (1, 1 milijarde tolarjev) in denar iz proračunske rezerve (2, 2 milijardi tolarjev). Vlada bo imenovala tudi posebno komisjo za spremljanje posledic elementarnih nesreč, kar letošnja suša vsekakor je.
Obširneje o seji vlade na 2. strani. (T.S., M.V.)
Italija in Švica enotno o talcih v rokah Kurdov
RIM - Italijanska in švicarska vlada sta »obsodili nedopustno ugrabitev dveh italijanskih in dveh švicarskih državljanov« in zahtevata, da Kurdi »tako in brezpogojno osvobodijo štiri ugrabljene«. To je navedeno v komunikeju italijanskega zunanjega ministrstva, ki med dugim poudarja, da noben politični cilj ne more opravičiti takih dejanj, ki so med drugim »nekoristni za same storilce«. Italija in Švica se bosta skupno trudili za pozitivno rešitev tega zapleta. Po vsemu sodeč so predvsem v Bernu ogorčeni, da jim Kurdi na tak način vračajo švicarsko razumevanje do njihovega vprašanja
Predstavnika Narodnoosvobodilne fronte Kurdistana Ali Sapan in Kani Džilmaz pa sta na včerajšnji tiskovni konferenci v Bonnu potrdila, da imajo Kurdi v svojih rokah sedem zahodnih državljanov, in sicer dva Italijana, dva Švicarja,
dva Nemca in enega Novozelandca. Kurdska predstavnika sta poudarjala, da so Zahodnjaki »gostje« in se dobro počutijo. Na vprašanje, kaj bodo storili, če posamezne države ne bodo stopile v neposreden stik s Kurdsko stranko dela (PKK), kurdska predstavnika nista hotela odgovoriti. Opravičevala pa sta ugrabitve tujih državljanov, ker so Kurdi že pred časom prepovedali vstop tujcem na njihovo ozemlje. Se več, po njunem ne bi smel v Turčijo vstopiti noben turist, Zahod pa bi moral bojo-tiiati Turčijo.
Medtem se je izvedelo, da se italijanski in švicarski arheološki turisti nahajajo v jugovzhodni turški pokrajini Serhat, ki pase širi tudi na iransko ozemlje. Na tem območju so Kurdi včeraj dopoldne ugrabili še 6 turških vojakov, tako da ima PKK v svojih rokah poleg sedmih Zahodnjakov še 17 turških državljanov.
Lord Owen poziva Zahod, naj podpre predlagano delitev BiH
No Igmanu hudo ranili francoskega pripadnika modrih čelad
MOSTAR - Konvoj sedemindvajsetih vozil ZN z okrog dvesto tonami hrane za Muslimane v obleganem Mostarju tudi v sredo ni uspel priti v mesto. Številni protestniki so ga zadrževali ves dan, tako da se je kljub uradnim zagotovilom predstavnikov Hrvaškega obrambnega sveta, da bo lahko nemoteno nadaljeval pot, pomikal po polževo. Konvoj je obtičal v Citluku, le kakih 25 kilometrov od Mostarja, tako da so se predstavniki ZN odločili njegovo nadaljnjo pot odložiti za 24 ur, da bi se v tem času s Hrvati dogovorih o nemotenem nadaljevanju poti. Predstavnik ZN v BiH za civilne zadeve Cedric Thornberry je napovedal, da bo danes obiskal hrvaške ranjence v Novi Bili pri Vitezu in skušal organizirati njihovo evakuacijo. Hrvaška je ZN že večkrat opozarjala na nevzdržen položaj Hrvatov v osrednji Bosni, še posebej pa pri tem vprašanju vztraja sedaj, ko so se predstavniki ZN odločili
Muslimanom v Mostarju poslati pomoč. Na Igmanu je menda muslimanski borec streljal na pripadnika modrih čelad in ga težko ranil. Francija, ki ima v BiH 6.000 ljudi pod zastavo ZN, je doslej izgubila že 14 vojakov.
Sicer pa se glavnina dogajanj v zvezi s prihodno-
stjo BiH za zdaj odvija za kulisami. Bosanski Hrvati so v torek zvečer razglasili svojo republiko v BiH, tako imenovano Herceg-Bo-sno, predstavnik ES lord Owen pa je zahodne države pozval, naj podprejo predlagano delitev države, češ da bi bilo »sramotno gledati«, kako se sicer ne
najboljši, a v tem trenutku edino možni sporazum med sprtimi stranmi še enkrat spreminja v prah in pepel. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je podprl predlagani sporazum ter dodal, da je treba pomagati tudi najšibkejšim, Muslimanom. (M.L. in agencije) Več na 6. strani
Trpljenje sarajevskega prebivalstva je nepopisno (Telefoto AP)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Četrtek, 26. avgusta 1993
NOVICE
Smrtna nesreča Tržačanke na avtocesti pri Trevisu
TREVISO - Na avtocesti A 27 v bližini Vittoria Veneta se je včeraj popoldne dogodila huda prometna nesreča, v kateri je umrla 50-letna Tržačanka Rosa Confalone. Zenska se je peljala v terenskem range roverju v smeri proti Cone-glianu. Ob njej je sedela 23-letna hči Valentina Giannin. Po prvih izvidih preiskovalcev kaže, da je Confalonejeva, ki je upravljala vozilo, med ploho, ki se je takrat ulila, zavozila na lužo in izgubila nadzorstvo nad avtomobilom. Range rover je zaneslo s cestišča, kjer se je prevrnil. Rosa Confalone je podlegla hudim poškodbam med prevozom v bolnišnico v Vittorio Veneto. V nesreči si je prebila lobanjsko dno in zlomila več kosti. Njena hči se je le lažje poškodovala in bo okrevala v 20 dneh.
Columbus day: tudi Furlani 11. oktobra v New Yorku
VIDEM - Dne 11. oktobra bodo v velikem sprevodu po nevvjorških ulicah prisotni tudi predstavniki Furlanije-Julijske krajine. Vest je sporočil predsednik organizacije “Famiglia friula-na“ in New Yorka Peter Luis Vissat, ki je pobudnik iniciative, ki so jo včeraj predstavili v Vidmu na sedežu Trgovinske zbornice. Ustanova je namreč pripravila vse potrebno za sodelovanje furlanskih podjetij na tej veliki manifestaciji v ZDA. Predsednik zbornice Guglielmo Querini je izjavil, da se bodo v New Yorku predstavili tudi z novimi proizvodi v industrijskem in obrtniškem sektorju. Uradno bodo predstavili tudi pršut iz San Danieleja, potem ko so bili rešeni vsi problemi glede izvoza. Na predstavitvi pobude je bila prisotna tudi deželna odbornica za kulturo Alessandra Guerra, poleg nje pa še številni predstavniki gospodarskih in podjetniških organizacij, ki se bodo v New Yorku mudili od 10. do 17. oktobra.
Na pordenonskem sejmu pozornost tudi pekarstvu
PORDENON - Na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Pordenonu, ki bo od 4. do 12. septembra, bodo namenili prav posebno pažnjo pekarstvu. Gre za stroko, s katero se v vsej Italiji bavi 52.000 tvrdk, ki zaposlujejo 162.000 delovnih moči ter uporabijo letno 10 milijonov stotov moke za 350 vrst kruha in več kot 30 milijonov stotov za razne testenine in pecivo. Sejem bo priložnost za senzibilizacijo javnosti oziroma promocijo pristnosti in kakovosti kruha; v ta namen bo vsak dan delovala krušna peč, kruh pa bodo ponujali obiskovalcem. Dne 8. septembra bo tudi zasedanje o pekarstvu in njegovih izgle-dih v bodoče.
POŽARI / KLJUB POSLABŠANJU VREMENA V ŠTEVILNIH ITALIJANSKIH DEŽELAH SE GORI
RIM - Medtem ko Italija še vedno žari od požarov, so gasilci CGIL na včerajšnji tiskovni konferenci orisali svoje zahteve, ki jih bodo ponovili tudi na današnjem srečanju z ministrom Man-cinom: po njihovem mnenju morajo za teritorij skrbeti gozdni čuvaji, odgovornost za gašenje pa mora pripadati prav gasilcem. Vloge morajo biti torej jasno začrtane, potrebni sta tudi večja koordinacija in profesionalnost v boju s požari. Gasilci so bili dokaj kritični tudi do uvedbe »zelene številke«, na katero odgovarja državna gozdna služba. Po njihovem mnenju se uvedba alternativne telefonske službe številki 115, na katero odgovarjajo gasilci, ni obnesla. Vsi klici se namreč stekajo v Rimu, od koder zatem obveščajo posamezna okrožja gozdne službe. Tako brez potrebe mine vsaj ura časa, predno stečejo reševalne akcije, in za učinkovite posege je že prepozno.
Gasilci so postregli tudi z nekaterimi podatki: od 1. julija do 15. agusta so opravili skupno 171.862 posegov (požarov je bilo 86.058, gozdnih požarov 23.712; v deželi Furlaniji-Julijski krajini so številke naslednje: 5.915 posegov, 670 za požare ter 172 za
Gasilsko letalo med gašenjem požara v Kampaniji (telefoto AP)
gozdne požare). Pri tem pa velja povedati, da so gasilci od 26. julija brez glavnega direktorja, v raznih deželah je njihovo število nezadostno (vsega skupaj jih je 14 tisoč, na mesec zaslužijo okrog 2 milijona lir, na zadnjem natečaju se je za 588 mest prijavilo 40 tisoč zainteresiranih), dejansko so »vojska brez glave in brez identitete«.
O sedanjih razmerah
je spregovoril tudi podpredsednik parlamentarne skupine Zelenih, Edo Ronchi, ki je mnenja, da za gozdnimi požari ni nobene zarote. Italija je bolj ranljiva kot ostala Evropa, pravi Ronchi, ker ni primerne preventive, peša organizacija, manjkajo primerna sredstva, glede pristojnosti vlada prava džungla, kar ima za posledico počasno in neprimerno koor-
dinacijo.
Metem pa od vsepovsod prihajajo vesti o divjanju ognja. V kraju Mergo v pokrajini Ancona so plameni dosegli prve hiše in so se odločili za evakuacijo vseh prebivalcev. Podoben ukrep so že predvčerajšnjim sprejeli za nekatere vasi v pokrajini Ascoli Pičeno. Hudo je tudi na hribih nad Lamezio Terme, v raznih krajih v Apuliji,
medtem ko so v zadnjih 24 urah požari, ki so po mnenju izvedencev v večini primerov podtaknjeni, uničili na stotine hektarov rastlinja na Siciliji. Se vedno gori tudi na Vezuvu, plameni pa ne ogrožajo zaselkov. Težko je tudi v Kalabriji, v Abrucih, medtem ko so v Umbriji skoraj povsem pogasili ali vsaj imajo pod kotrolo številne požare.
Ogenj požira gozdove Gasilci pri ministru
VIDEM / PODKUPNINE
Videmski sodniki spet na delu
Rudi Pavšič
VEDEM - Kaže, da so se tudi sodniki iz Vidma vrniti z dopusta. V furlanski sodni palači je namreč zaznati pospešeno dejavnost, ki se kaže tudi v odnosu do afere, ki je zajela predsednika videmskega Pokrajine Tiziana Veniera (KD), ki je marca letos prejel sodno obvestilo, pred dnevi pa je sodnik sprožil zoper njega sodni postopek. Gre za vprašanje čiščenja nekaterih pokrajinskih cest s strani podjetja Sever, ki je ustvarilo s predsednikom Venierom nekakšno »železno zvezo«, ki se je udejanila že leta 1982, ko je bil Tiziano Venier pokrajinski odbornik za javna dela. Takrat je imel nalogo, da skliče dražbo, na podlagi katere bi podjetju podelili nalogo za urejanje nekaterih pokrajinskih cest. Kljub dejstvu, da je dražbo zmagalo podjetje Alfa Tečnici iz Co-seana, je takratni odbornik to nalogo poveril podjetju Sever, ki je na dražbi zasedlo drugo mesto. Odtlej, tudi ko je Venier postal predsednik Pokrajine, si je podjetje vedno zagotovilo urejevalna cestna dela in v tem času
zaslužilo več kot milijardo lir.
Odtod sum, ki je sprožil preiskavo, in ki bo predsednika Veniera privedel pred sodnike.
Sicer v Vidmu izstopa tudi druga afera, tokrat vezana na prejšnjo občinsko upravo, predvsem na odbornika za urbanistiko Paola Riga. Gre za načrt o preureditvi Trga Cel-la v mestnem središču, za katerega se je občinska uprava opredelila že pred osemnajstimi leti. V tem času pa je načrt romal iz enega urada do drugega in prestal več popravkov, Trg Cella pa še vedno stoji takšen, kot pred osemnajstimi leti.
O »umetno« podaljšanih rokih za izvedbo načrta, ki naj bi pomenili tudi povišanje raznih stroškov, se je že nekaj časa šušljalo. V zadnjih mesecih, ko je nevihta »tangen-topoti« zajela tudi Furlanijo, pa so sodniki želeti imeti jasnejšo sliko in zato istega dne, ko so izvolili novega Zupana Vidma Mussata, poslali na Občino finančne stražnike. Ti so odnesli vso dokumentacijo v zvezi z ureditvijo videmskega trga.
GLOSA
Skromen nasvet ministroma . Andreotti
Ce zadnji trenutek ne bo prišlo do sprememb, se bosta danes na Bledu srečala zunanja ministra Lojze Peterle in Beniamino Andreat-ta. Sestanek je pomemben, saj je upati, da bo premostil tisto nelagodje v odnosih med Slovenijo in Italijo, ki se je vgnezdilo v zadnjih mesecih predvsem zaradi nekaterih nespretnih potez z rimske strani. Med problemi, ki se jih bosta ministra lotila, bo gotovo tudi tisti o lastnini nepremičnin v Sloveniji, v zvezi s katerim je An-dreatta pred kratkim protestiral in se pri tem skliceval celo na rimsko pravo, da o evropski zakonodaji niti ne govorimo. Gre, kot je očitno, za delikatno vprašanje, ali italijanski državljani lahko kupijo ali si kako drugače pridobijo nepremičnine onkraj meje, predvsem v Istri seveda. Slovenski zakon to prepoveduje, kar je nedvomno v nasprotju z določili Skupnega evropskega trga. »Ce hočete, da vam odpremo vrata v Evropo,« pravijo zato Italijani, »morate spremeniti zakon in ga prilagoditi evropskim standardom«. Vse bi bilo lepo in prav, če Slovenija ne bi bila neznatna deželica, če njena obala ne bi bila še neznatnejša, in če v Trstu pa tudi drugje v Italiji ne bi bil že desetletja glasen agresivni iredentizem, ki ga je mogoče strniti
in Peterletu
Jože Pirjevec
v slogan: »Kupimo si nazaj Istro.«
Problem ne zadeva samo odnosov med Italijo in Slovenijo, temveč je širši, saj ga je zaznati povsod tam, kjer se srečujeta dve državi z različno specifično tezo in z neprijetnimi zgodovinskimi spomini. Tipičen primer je v tem smislu Danska, ki je imela zaradi svojih nemških sosedov v preteklosti marsikatere neprilike in se je proti koncu petdesetih let - ko so si Nemci finančno opomogli - resno zbala, da bodo s svojimi počitniškimi hišami, posebno na Jiitlandu, pozidati velik del njene obale (ki je seveda vse nekaj drugega kot je slovenska). 23. decembra 1959 je zato izdala zakon, ki določa, da tujci ne morejo kupiti nepremičnin na Danskem brez izrecnega dovoljenja pravosodne-
ga ministrstva. Sele v primeru, da tujec zaporedoma živi v deželi pet let, dobi iste pravice kot danski državljan. Ko je Danska leta 1972 pristopila k Skupnemu evropskemu trgu, je bilo treba seveda prilagoditi zakon novim razmeram. Vlada v Kopenha-gnu je to storila še istega leta, 20. decembra, z odločbo št. 539. V njej dovoljuje državljanom Skupnosti, da svobodno kupijo nepremičnine na Danskem - razen počitniških hiš. Ključne točke zakona je najti v 2. paragrafu, tam kjer je rečeno, da lahko tujec (državljan SET) svobodno kupi nepremičnino le v primeru, da ima stalno bivališče na Danskem, ali pa jo potrebuje za svojo poslovno delovanje v deželi. Da bi bila vsa stvar še bolj jasna, odločba tudi zahteva izrecno izjavo kupca, da neprimičnina ne bo služila kot počitniška hiša, kmetija ali področje za odmor (na katerem bi bilo na primer mogoče kampirati).
Kot vidimo so praktični Danci znati nasititi volka in ohraniti kozo celo. Morda bi njihov primer služil tudi rešitvi slovensko-ita-lijanskih razhajanj v zvezi z nepremičninami. Naj oba ministra dovolita, da ju, kot skromen prispevek k uspehu njunih pogovorov, spomnim, kako so se problema odkrižali v Kopenhagnu.
STATISTIKA / PO IZRAČUNU ANALITIKOV OECD
Davčni vijak v Italiji nad povprečjem ES
Davki so narasli posebno v zadnjih 13 letih
_______ZAPOSLOVANJE / INDUSTRIJCI____
»Položaj ni tako črn, kot ga nekateri opisujejo«
Ravnatelj študijskega centra Confindustrije: Leta 1993 bomo zabeležili »samo« 200 tisoč delovnih mest manj
RIM - Italijanska davkarija ni sicer ravno najbolj lakomna, je pa vsekakor čedalje zahtevnejša. Ce je lahko povprečni davčni zavezanec v Italiji zadovoljen, da mu poberejo davki »samo« 42,4 tire na vsakih 100 prisluže-nih tir, medtem ko znaša ta delež na Švedskem 50,4 lire, na Danskem 48,9 in na Norveškem 46,7 tire, pa mu ne more biti v uteho okoliščina, da se je privijanje davčnega vijaka v zadnjih trinajstih letih močno zaostrilo in da se je vzpela Italija v tem pogledu že na deveto mesto med industrijsko razvitimi državami sveta: po letu 1980 se je namreč davčni pritisk pri nas povečal kar za 12,2 odstotka, medtem ko je ostal tedaj na nemških, britan-
skih in francoskih tleh skorajda nespremenjen.
Podatke je posredovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na podlagi razmerja med davčnimi odtegljaji in notranjim bruto proizvodom po tržnih cenah, statistika pa velja, kakor že rečeno, za vse industrializirane države. No, med njimi je ravno Italija tista, kjer so se v poslednjih letih davki najbolj neizprosno dvigovali: leta 1980 jim je bilo treba žrtvovati 30,2 odstotka osebnih dohodkov, lansko leto pa (po začasnih podatkih) že 42,4 odstotka! Italija se je torej prilagodila evropskemu standardu... Ali bolje, enemu delu Evrope, kajti ni res samo to, da plačujejo Nemci, Finci, Spanci,
Portugalci in Švicarji manj davkov, ampak tudi, da je davčni delež na Apeninskem polotoku celo višji od povprečja tako znotraj Evropske skupnosti (41,2 odstotka) kakor v evropskih članicah OECD (40,4 odstotka) in na območju OECD kot take (38, 7 odstotka)! Davčna stopnja v Italiji je zelo blizu francoske (43,7 odstotka) in avstrijske (43,6 odstotka) ter prav nič daleč od belgijske (45,4 odstotka) in nizozemske (46,7 odstotka), je pa tudi občutno višja od japonske (30,2 odstotka) in ameriške (29,8 odstotka v predlanskem letu).
Sicer pa italijanski davčni zavezanci niso potrebovali podatkov OECD za to, da bi ugotovili, kako jih davkarija pesti...
RIM - Padec zaposlitvene ravni bi moral ostati bolj ali manj enak kot lani, se pravi okrog 200 tisoč delovnih mest manj, trdi Stefano Micossi, ravnatelj študijskega centra združenja italijanskih indu-strijcev Confindustria. Po njegovem mnenju so predvidevanja, da bi v teku leta 1993 utegnili zgubiti kar 750 tisoč delovnih mest, povsem neo-snovana. Se več: kdor to trdi, hoče v resnici zavirati politiko resanacije italijanskega produktivnega sistema.
Micossi, ki prav v teh dneh zbira podatke o gospodarski konjukturi pred posvetom Confindustrije 8. septembra, je sicer pojasnil, da ne namerava polemizirati z notranjim ministrom Mancinom, ki je v
torek po srečanju s premieram Ciampijem izrazil bojazen, da bi bil letošnji september še posebno »Cm« in da bi to utegnilo imeti posledice tudi na javni red. Dejal je celo, da je slabo tolmačil ministrovo izjavo in da mu je sam Mancino pojasnil, kaj je v resnici imel v mislih. Po mnenju predstavnika Confindustrije vsekakor »september ne bo nič slabši od julija«, saj obstaja trdna socialna politika, po zaslugi se nihče ne bo znašel sredi ceste brez plače, poleg tega pa vlada pripravlja načrt za ustvarjanje novih delovnih mest, ki naj nadomestijo ona, ki jih je industrija ukinila. Po njegovem je glavno, da vlada nadaljuje s svojo politiko resanacije, pri čemer je Mi-
cossi tudi pojasnil, kako si to sanacijo zamišljajo industrije!: dodatno znižanje eskomptne mere, delna oprostotev davka iva za podjetja, sprostitev javnih investicij. Razmere na tržišču, trdi Micossi, vsekakor omogočajo znižanje cene denarja. Seve* da morajo pri tem tudi banke opraviti svoje ter nuditi kisik podjetjem.
Pač pa predstavnik Confindustrije ni povedal, kako bo ta resanacija po receptu industrijcev vplivala na zaposlitveno raven. Po mnenju marsikaterega ekonomista bo namreč recept Confindustrije sicer omogočil podjetjem, da se izkiopajo iz dolgov in postanejo bolj konkurenčna, ne bo pa ustvaril niti enega samega delovnega mesta več.
UMORI / PREISKAVE SE NADALJUJEJO
PROMETNA NESREČA
Blondinka iz Versilie najbrž prostitutka
Tako trdi njena češka »kolegica« - Mater in sinka iz Chiantija pokopali ločeno
VIAREGGIO, IVREA, FIRENZE,
TODI - Poletni umori in preiskave o žrtvah in morilcih so še vedno v središču italijanske črne kronike. Teden dni po odkritju trupla na plaži v kraju Torre del Lago v Versifii kaže, da so preiskovalci končno našli sled, ki bi jih lahko privedla do odkritja istovetnosti mlade žrtve. Blondinka naj bi bila bolgarska prostitutka z umetniškim imenom »Sabrina«. Vsaj tako trdi neka njena češka »kolegica«, ki je z njo trgovala s telesom v Rimu. Karabinjerji so začeli temeljito preiskavo med rimskimi koristiniki tovrstih uslug, da bi končno izvedeti za resnično ime žrtve.
Včeraj so pri Firencah pokopati Milvo Malatesto in njenega 3-letne-ga sinka Mirka Rubbina, ki so ju našli pred dnevi mrtve z zgoreli
pandi. Sorodniki so zaradi družinskih razprtij onemogočili skupni pokop in niso niti privoliti v skupni pogreb; zato so mater pokopali v kraju Tavamelle Val di Pesa, sinka pa v kraju Gambassi Terme. Preiskovalci so medtem odkriti na tanku za bencin, ki so ga našli nedaleč od pogorele pande, sledi človeške krvi. Nadaljnje analize bodo pokazale, ali gre za kri umorjencev ali pa morilcev.
V Ivrei se še ni polegla radovednost ob razpletu preiskave o umoru 15-letne Manuele Petilli Marchelli. Dekle naj bi umoril nomad Pietro Ballarin, poznan z vzdevkom »Rin-go«. Manuelina mama Raffaella Marchelli je včeraj dopoldne izjavila, da njena hči ni poznala morilca, po pričevanjih, ki so jih zbrali prei-
skovalci pa kaže, da to ne drži. Ma-nuela naj bi spoznala »Ringa« na nekem vaškem prazniku pred dvema letoma. Dekle naj bi tudi prejelo opozorilno pismo, v katerem jo je neznanec opozarjal, naj »opusti nevarno prijateljstvo«. Pietro Ballarin, ki je obtožen umora, in Giovanni La-garen, ki naj bi mu pomagal, medtem vztrajno ponavljata, da nista vpletena v zadevo.
Iz Todija, kjer se nadaljuje preiskava o umoru 36-letne Mare Calisti (žensko so ubili z vbodljajem z nožem v noči med 14. in 15. julijem), prihaja medtem vest, da je tamkajšnji zdravnik, ki je bil prvotno osumljen umora, najel zasebnega detektiva, da bi pomagal pri preiskavi in ga z odkritjem morilca razbremenil vsake krivede.
Tri delavke mrtve v kombiju ki ga je žerjav presekal
BRINDISI - Na pokrajinski cesti, ki povezuje kraja Torre Santa Susanna in Oria na območju Brin-disija, se je zgodila včeraj zjutraj nenavadna prometna nesreča, v kateri so bile tri osebe mrtve. Do tragedije je prišlo, ko se je ročica žerjava na tovornjaku za avto vleko znamke Fiat Iveco iz še nepojasnjenih razlogov premaknila na levo ravno v trenutku, ko je v nasprotni smeri privozil kombi ford transit z osemnajstimi delavkami: ročica je prerezala ves levi del kombija in ga vrgla s ceste, da je treščil v drevo. Ob življenje so bile Maria
Dell’Aquila (51 let), Antonia Carbone (29) in Maria Marzella (25), vse iz Orie. Od desetih ranjenih žensk so petim nuditi prvo pomoč, druge pa ležijo v bolnišnici v Francavilli Fontana (najhuje se je ranila Giuseppina D’Alessano, 43 let, ki bo ozdravela v mesecu dni). Tam se zdravi tudi šofer kombija Franco Corrado (29), ki ga bodo prijaviti sodstvu zaradi najemanja delovne sile na črno.
Preiskavo o nesreči vodijo karabinjerji pod vodstvom namestnika državnega tožilca v Brindisiju Lorenza De Napolija.
BREZPOSELNOST / PRED DANAŠNJIM MEDMINISTRSKIM ZASEDANJEM
SUŠA / OD SLIVNEGA DO MAČKOLJ
Pobijanje krize terja inovacijske metode
Prihodnji teden sestanek med vlado in sindikati
Včerajšnji dež bo malo zalegel
Za trte je prišel prepozno, izgubljena tretjina letine - Nekoliko bo koristil oljčnim nasadom
Drago Gašperlin
Za danes je bil napovedan v Rimu medministrski vrh, na katerem bodo skušali uskladiti finančni zakon z ukrepi za potlačitev brezposelnosti. Vrh naj bi bil tudi priprava na srečanje med vlado in sindikati CGIL, CISL in UIL, ki bo prihodnji teden in na katerem bodo ravno tako obravnavali vprašanje osipa na delovnem trgu.
Ste optimisti ali pesimisti, smo vprašali Bruna Zvecha iz tržaškega tajništva najmočnejše sindikalne organizacije, pa nam je odvrnil: »Zaskrbljeni smo.« Zakaj? Ker se ne ve, kaj nameravajo zadolženi ministri. Ce se bodo lotili problema brezposelnosti odločno in razumno, potem vse v redu, Ce pa bodo imeli v mislih edinole vprašanje, kako sanirati javne finance, potem bo narobe. Drastična upočasnitev splošne porabe je resda blažilno vplivala na gibanje inflacije, a to je le ena plat medalje - druga plat odraža močno zredcenje delovne sile (danes je v vsej državi, kot smo že pisali, veC kot tri milijone ljudi brez dela).
Tajnik CGIL Zvech je upravičeno zaskrbljen. V vladnih krogih se kar vrstijo predlogi, kako upogniti navzdol krivuljo brezposelnosti,
nikjer pa organskega programa. Ne samo, pri omenjenih predlogih gre zvečine za pogrevanje stare mineštre, vtem ko bi se morali vsi zapovrstjo zavedati, da zdajšnje krize ne gre primerjati z nobenim od dosedanjih kriznih obdobij; to je Cisto drugačna, globlja, ustrojna kriza, prav zaradi tega pa jo je treba naskočiti na nov, inovativen naCin, ne pa kar tako deliti recepte, ki izgledajo lahko kot zgolj skupek želja in hotenj gotovih lobijev oziroma, v najboljšem primeru, samo enega ali dveh delovnih stanov. Vzemimo podtajnika Achilleja Cutrero: predlagal je načrt javnih del za 2.000 milijard lir, ki naj zaobjame obnovitvena dela na starih stanovanjskih poslopjih oziroma vzdrževanje rezi-dencnih stavb ter razne urbanistične posege. To bi seveda veliko pomagalo zlasti malim in srednje velikim podjetjem ter obrtnim tvrdkam, ki jih je kriza izjemno hudo prizadela, nikakor pa ne bi rešilo vprašanja brezposelnosti kot takega. Manjka torej neka globalna, vsedržavna vizija, v okviru katere bi uskladili pobude in sprožali samo
take, ki so res koristne za celovito družbeno skupnost - kajti Italija ne potrebuje novih cest in avtocest.
Ce pa ministrom in njihovim sodelavcem lahko naprtimo krivdo za pomanjkanje trajne razvojne strategije, sloneče na predpostavki, da mora biti cilj gospodarskega programiranja splošna rast, potem je mogoCe očitati velein-dustrijcem kratkovidnost, ki je sad površnega ocenjevanja podobnih izkustev na tujem. Studijski center Confindu-strie je izračunal, da bi bilo mogoče zagotoviti delovno mesto kar 500.000 ljudem samo zaradi tega, ker se je cena denarja pred kratkim zmanjšala za tri odstotke. Toda izkušnja je pokazala, da povečanje profita ni vselej nujno povezano z večjimi investicijami in torej tudi s pomnožitvijo delovnih mest ne. To dobro vedo v Ameriki, kjer se sicer veliki ekonomisti tačas ubadajo tudi z vprašanjem, Ce dvigovanje minimalnih plaC povečuje ali omejuje brezposelnost - medtem pa kupna moC delavcev neizprosno upada, kar velja tudi za Japonsko in druge razvite države.
Skratka, bolj kot filozofiranje so Italiji potrebna dejstva, predvsem pa je treba temeljito razčistiti, kakšen model socialnega razvoja pravzaprav hočemo; kajti, Četudi se bomo izvlekli iz gospodarske stiske, to še ne pomeni, da se bomo tudi iz brezposelnosti. To, kakšen socialni razvoj želimo, pa je v precejšnji meri odvisno od političnih sprememb, ki jim gremo naproti. »Vsestranska obnova že, ne sme pa ostati pri načrtih, ampak jo je treba udejaniti s konkretnimi posegi,« trdi Bruno Zvech. Takšnih dejanj pa veliko potrebujemo tudi na Tržaškem, kjer število nezaposlenih ravno tako naglo narašča. Problematiko bo vodstvo CGIL obravnavalo prve dni prihodnjega tedna, a 1. septembra bo skupno zasedanje pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL. Tržaške razmere so sicer sad tudi krajevnih specifik, vseeno pa jih gre nenazadnje pripisati - tako kot vse gorje v vsedržavnem merilu -dejstvu, da se italijanski kapitalistični sistem v petdesetih letih v ničemer ni spremenil in se potemtakem ni prilagodil evropskemu tržnemu standardu. Kriza je torej, kot že reCeno, izrazito strukturalna.
Včerajšnji dež ne bo veliko pomagal vinogradnikom (foto Ferrari/KROMA)
Kmetom in še zlasti vinogradnikom na Tržaškem po včerajšnjem dežju ni odleglo. »Zemlja je preveč izsušena,« je povedal Boris Košuta iz Križa, »a trte imajo korenine goboko, moralo bi deževati vsaj tri, štiri dni, da bi jim kaj koristilo, po možnosti enakomerno, da voda ne odteka. Seveda, bolje tak dež kot nic, vendar se pri trtah ne bo poznalo. Pri nekaterih sortah, na primer prošeku, bo pridelek manjši, tudi kvaliteta bo slabša, saj se jagoda ni primerno razvila, lupina je ostala bolj debela in sonce ni moglo skoznjo prodirati.«
»Take suše ne pomnijo, celo večina hrastov je že porumenela, kar je zgovoren znak o letošnjih izjemnih razmerah,« je menil Miloš Kralj iz Slivnega »Dežja je bilo premalo, a Ce bo zapihala burja, še to ne bo prav nic zaleglo. Koristil bo le tam, kjer je teren v dolini, na vzpetinah voda kaj hitro odteče. Za trte pa je prišel prepozno, grozdje že zori, a vsaj listje ne bo
tako ovenelo. Nic ne bo pomagal niti travnikom: kosili smo maja, a še tedaj je bilo trave malo, zatem pa nic veC. Se to bi povedal: pri nas imamo okrog 1500 kvadratnih metrov veliko toplo gredo z nageljni, vrtnicami, krizantemami. Vsako leto smo z deževnico napolnili okrog 500 kubičnih metrov rezervoarjev in shajali vse poletje, a letos se že od aprila poslužujemo kraškega vodovoda. Tudi to je najboljši dokaz o letošnji suši.«
»Solidno je deževalo le 15 minut, ohladilo je ozračje, a trte si ne bodo opomogle, so v konCni fazi zorenja, izgubile pa so že tretjino listov,« nam je povedal Danijel Novak z drugega konca tržaške pokrajine, iz MaCkolj. »Pred 10-15 dnevi bi dež še koristil, sedaj bo služil le temu, da se bolje ohrani to, kar je na trtah, nič pa se ne bo nadoknadilo. Suša je pobrala tretjino letine, potem ko je zgledalo, da bo rekordna. Nekoliko pa bo dež koristil oljkam, na katerih sadeži še rastejo.«
POLITIKA / PRISPELA JE VČERAJ
TRADICIJA / SINOČNJI SLOVESNOSTI V KRAŠKI HIŠI IN KRAŠKEM MUZEJU
»Železna« Tina komisarka KD
Bo sen. Anselmijevi uspelo rešiti tržaško KD pred razsulom?
Trst postaja vse bolj mesto komisarjev. Izredni komisar vodi Tržaško občino na poti k volitvam, podobno se dogaja na Pokrajini; tudi tržaška pristaniška ustanova je že dalj Časa pod komisarsko upravo. V pričakovanju že mnogokrat napovedanega komisarja PSI je včeraj prispela v Trst Tina Anselmi, demok-ristjanska »železna dama«, ki ji je tajnik Mar-tinazzoli poveril nehvaležno vlogo komisarke tržaške demo-kršcanske stranke.
Tino Anselmi, prvo žensko, ki je v Italiji sedla na ministrski stolček, predsednico parlamentarnih komisij o loži P2 in o enakih možnostih, Čaka nelahko delo. Tržaška krščanska demokracija je v razsulu. Njen politični vrh so pred nekaj meseci obglavile preiskave o podkupovanjih in o nezakonitem finansiranju strank. Voditelji in predstavniki, ki niso bili vpleteni- v sodno kroniko, so se dobesedno razklali: en del jo je potegnil s tržaškimi konservativnimi silami, drugi skuša plaho vztrajati na bolj umirjenih pozicijah (napisati »naprednih« bi pomenilo pretiravati...). Ziv dokaz te tržaške de-mokristjanske bipolarnosti je bila znana občinska seja, na kateri je tržaški občinski svet sprejel novi pravilnik o delovanju rajonskih svetov.
V tako šršenje gnez-do prihaja sedaj Tina
Anselmi. Njena naloga ne bo enostavna. Ze samo njeno imenovanje za komisarja je razdražilo tisti del tržaških demokristjanov, ki škili na desno. Prihod moro-tejke v mesto v Zalivu so Ie-ti ocenili kot Mar-tinazzolijev (in Colo-nijev) poskus, da bi politično linijo tukajšnje KD zasukali v levo. Eden od teh demokristjanov, bivši občinski svetovalec Giovanni Fusco, tisti, ki je iz novega pravilnika rajonskih svetov črtal Člen 27 o rabi slovenščine, je včeraj v pismu tržaškemu italijanskemu dnevniku že opozoril, da bodoča Ljudska stranka ne more »gledati« ne na levo, ne na desno, pač pa lahko izbere le sredinsko usmeritev.
»Železna« Tina se včeraj še ni hotela izpostaviti. Njene prve »tržaške izjave« so bile zgolj splošnega značaja. Dejala je, da predstavlja njen prihod poskus, da bi bodoCa Ljudska stranka prispevala k razvoju mesta. Dodala je, da bodo morali ona in tržaški voditelji KD najprej pregledati in oceniti odprte tržaške probleme, šele nato pa bo mogoCe govoriti o zaveznikih, s katerimi naj bi se Ljudska stranka povezala za skupno rešitev izluščenih vprašanj.
Kaj veC o namerah in poti, ki jo bo ubrala Tina Anselmi za »rešitev« tržaške KD bo mogoCe izvedeti na današnji tiskovni konferenci ugledne senatorke iz Veneta.
Razstavi umetnostne obrti in vin uvod v Kraško ohcet
»Ta starodavni običaj, ki smo ga pred 25 leti ponovno vzbudili k življenju, je za nas in za vse Kraševce mnogo veC kot družabna ali folklorna prireditev, saj nas skupaj s to staro, skromno kraško hišo spominja na življenje naših prednikov, na njihovo trdo delo na skopi, kamenja in robide polni zemlji, kjer se je človek od jutra do mraka boril za preživetje takrat tako številnih družin. V tej borni vsakdanjosti je bila poroka eden tistih redkih dogodkov, ko so ljudje pozabili na svoje tegohe in težave in zastavili vse svoje dobrine novemu paru na pot, saj so vedeli, da jima pot v dvoje ne bo z rožicami posuta. Zato je bila poroka najbolj slovesen dan v življenju posameznika in vaške skupnosti in prav zato smo običaje okoli nje skušali predstaviti današnjim generacijam, predvsem mladim, da ne pozabijo na temne in svetle plati življenja naših prednikov.«
S temi besedami je predsednik Zadruge Naš Kras Egon Kraus tudi v imenu kulturnega društva Kraški dom, ki je soorganizator letošnje šestnajste Kraške ohceti, sinoči prižgal zeleno luC tej naši tako pomembni etnografski prireditvi in odprl v Kraški galeriji oziroma Kraškem muzeju razstavo umetnostne obrti v oskrbi SDGZ in razstavo ustekleničenih vin. V navzočnosti predstavnikov oblasti pa tudi predsednika SKGZ Klavdija Palčiča in pok-
rajinskega predsednika SSO Marija Maver j a se je govornik izrecno zahvalil domačinom za njihovo nadvse požrtvovalno delo v zvezi s pripravami in izvedbo ohceti, re-pentabrski občini za vzajemno pomoč, Kraški gorski skupnosti za prispevek in pokroviteljstvo, kulturnim in športnim društvom, ustanovam in posameznikom pa za trud, ki ga vlagajo v to, da bi prireditev kar najbolje uspela.
Ob tej priložnosti je predsednik Ustanove za spodbujanje turizma na Tržaškem Elio Tafaro predstavil gostom novo brošuro z naslovom »Naš Kras« v italijanščini, slovenščini, angleščini in nemščini. Gre za koristen turistični vodic po Tržaškem Krasu, opremljen z barvno karto, na katerega naslovni platnici je pročelje Kraške hiše, na hrbtni platnici pa tudi Srečka Kosovela Pesem s Krasa.
Pred kratko, a prav zaradi tega prijetno učinkujočo otvoritveno slovesnostjo v galeriji je na dvorišču spregovoril povabljenim župan repen-tabrske občine Aleksij Križman. Poudaril je mednarodno uveljavitev Kraške ohceti in pozdravil tokratni poročni par, Mirjam in Davorina. Tedaj se je utrgal oblak -pravijo, da je to dobro znamenje...
O obeh razstavah, ki si ju velja skrbno ogledati, bomo seveda še pisali, danes pa bodo prišli ljubitelji dobre kapljice že na svoj raCun v številnih osmicah, del katerih so odprli že sinoči, (dg)
Pozdrav repentabrskega župana gostom na dvorišču Kraške hiše (foto Križmančič)
Darila za kraški par
Objavljamo izpopolnjen seznam daril, ki so jih mnoge ustanove, podjetja, trgovine in posamezniki namenili paru, ki se bo poročil na Kraški ohceti. Kdor se želi pridružiti darovalcem, naj sporoči ime darovalca (in darilo) našemu uredništvu na telefonsko številko 7796600.
Ljudska noša za ženina - darilo Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Ljudska noša za nevesto - prispevek re-pentabrske občinske uprave.
Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin.
Poročno potovanje v Grčijo - darilo turističnih agencij Aurora/Atlas.
Hranilna knjižica s 500.000 lirami - darilo Tržaške kreditne banke.
Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine Čevljev Malalan z OpCin.
Poročni kolač - darilo pekarne Cok z OpCin.
Kompletni kozmetični tretman - darilo kozmetičarke Irene Kebar.
Poročni šopek in nageljni - darilo cvetličarne Svagelj z OpCin.
Dve veliki konfekciji kave - darilo podjetja Cremcafie.
Olje »Kraška domačija« - darilo slikarja Stana Žerjala.
Žimnica za dve osebi - darilo podjetja
KorsiC.
Oblikovan lopar - darilo Lesnine »Bor« iz Nabrežine.
Krožnik iz kraškega kamna - darilo Umetnostne obrti Pavel Hrovatin iz BrišCikov.
Stenski krožnik iz keramike - darilo Gabrijele OzbiC »Ars Cretaria«.
Celoletna naročnina na Primorski dnevnik za leto 1994 - darilo DZP-PRAE.
Keramični krožnik (unikat Lee Beme-tic Zelenko) - darilo Tržaške knjigarne.
Kovček Samsonite - darilo usnjene galanterije Heart z Opčin.
Milostna podobo na lesu iz ljudske umetnosti - darilo slikarke Mihaele Velikonja.
Kraško ognjišče v miniaturi - darilo Giuliana Cossutte iz Križa.
50 1 terana in 50 1 belega vina - darilo Kmečke zveze.
Komplet lanenih vezenih brisač - darilo Laboratorija RoCno tkanje.
Konfekcija po tri steklenice vina char-donay, malvazije, vitovske garganije in terana - darilo Kmetije Milic iz Zagradca.
Angleški cajni servis Royal Albert - darilo trgovine Viviana z Opčin.
Slika Piera Conestaba - darilo Elektrotehnike Ceodek in Art Hall Gallery.

NOVICE
Viviroiano poziva komisarja naj ne odobri Stocktovvna
Rajonski odbor Viviroiano, ki je zbral 3.000 podpisov krajanov proti uresničitvi pobude Stocktovvn, je naslovil včeraj izrednemu komisarju Občine Trst brzojavko, v kateri ga poziva, naj ne ratificira zadevnega programskega sporazuma. NaCrt Stocktovvn ne bo rešil problemov, ki tarejo rojansko prebivalstvo, zatrjuje Viviroiano s pripombo, da bi samo še povečal prometno zmešnjavo, potem ko so že itak hude težave zaradi pomanjkanja parkirišč in posledičnega divjega parkiranja na pločnikih, kakor tudi zaradi pomanjkanja zelenic in javnega prostora, kjer bi se lahko združevali mladi in stari prebivalci te mestne Četrti. Ne samo, Viviroiano zatrjuje, da predvidena nekajnadstropna garaža še zdaleč ne bi odtehtala števila likvidiranih parkiri-nih prostorov v ulicah Giacinti in Ginestre ter na trgu Petazzi. Nazadnje podpisnik brzojavke Roberto Valerio kritizira združenje industrijcev, stanovsko organizacijo gradbenikov in sindikate, ki branijo načrt Stocktovvn.
Tudi Severna liga
se je izrekla proti Stocktovvnu
Tudi tržaška Severna liga se je izrekla proti uresničitvi projekta Stocktovvn, ki da bi prekril Rojan s cementom. Gre za naCrt, ki je samo v interesu zasebnikov, ne pa skupnosti, meni Liga, ki pravi tudi, da bi občinski komisar ne mogel odobriti projekta, ker gre za izreden urbanistični poseg, medtem ko je komisar pristojen samo za tekočo upravo. SL ne verjame, da bi Stocktovvn ustvaril nova delovna mesta, razen morda za srbske in bosanske zidarje, ki so sicer vsega spoštovanja vredni, kot pravi tiskovna nota Lige, vendar je treba prej zaščititi interese RojanCanov.
Severna liga predlaga, da bi območje bivše Stock namenili javnemu zelenju, ah pa kvečjemu muzejskemu »polu«, ki da ga Trst nujno potrebuje.
Na Opčinah končana praznovanja sv. Jerneja
Slavnostna praznovanja sv. Jerneja na Opčinah so se zaključila v torek zvečer s koncertom učenčev orgelskega tečaja, ki ga je vodil profesor Hubert Bergant. Tečaj je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov, v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja in s cerkvenim pevskim zborom Sv. Jernej. Kurz je potekal od 2. do 6. avgusta in se je torej zaključil s koncertom na praznik openskega vaškega zavetnika. Tečajniki so izvajati izbor skladb iz 95 fug na Magnificat nemškega skladatelja Johana Pachelbela (1653-1706) ob 340-letnici njegovega rojstva. Na novih električnih orglah, ki so jih v celoti podprle Hranilnice in posojilnica na Opčinah, so se zvrstili David Lenisa, Martin Vremec, Luisa Antoni, Mi-chela Peccia in Vinko Skerlavaj. Uspeti veCer se je zaključil s podelitvijo priznanj tečajnikom za sodelovanje na letošnjem orgelskem tečaju. (L.A.)
V	Boljuncu praznik komunističnega tiska
V	Boljuncu na Jami se danes popoldne ob 18. uri zaCne praznik komunističnega tiska, ki ga prireja krajevni krožek Stranke komunistične prenove in ki bo trajal vse bo 31. avgusta. Na prazniku se bo danes zaCel turnir v briškoti, ki bo trajal do sobote, zvečer od 20. ure dalje pa bo za ples igral ansambel Furlan. V nedeljo bosta spregovorila pokrajinski predsednik VZPI/ANPI Arturo Calabria in sen. Stojan Spetič.
Podlegel poškodbam
V	katinarski bolnici je včeraj za posledicami hude prometne nesreCe umrl 82-letni Francesco Gabetti. Nesreča se je pripetila 16. julija na Drevoredu S. Andrea, kljub zdravniški negi pa si Gabetti ni opomogel.
Peterčki iz Cotanie
bodo v soboto zapustili Burio
V	soboto bodo tržaško otroško bolnico Burio Ga-rofolo zapustiti peterčki iz Catanie, Alessia, Venera,. Orazio, Ugo in Paola. Dva meseca so otrokom nuditi intenzivno nego, tako da so odlično prestali najbolj kritično obdobje. Vsi so živahni in imajo dober apetit. Se najbolj si je opomogel Ugo, ki tehta 2,7 kg, najbolj drobcen pa je Orazio, ki tehta 2,2 kg.
Finančni stražniki zaplenili cigarete
Finančni stražniki so na mejnih prehodih pri Fernetičih in Rabujezu v okviru običajnih pregledov zapleniti 10 kilogramov cigaret tujih znamk. Voznike avtomobilov, v katerih so bile cigarete (imen šoferjev niso sporočili) so prijaviti sodnim oblastem zaradi tihotapstva.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodisCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
Četrtek, 26. avgusta 1993
TRST
SKLAD MITJA ČUK
Kako lahko družina najbolje pomaga otroku ki ima težave z branjem
O težavah pri branju smo spregovorili že prejšnji teden, tokrat bomo skušali ta problem poglobiti predvsem za primere legastenikov.
Do nedavnega so bili izvedenci prepričani, da je legaste-nija bolezen in da je ta motnja izključno organskega značaja. Popolnejše raziskave pa so pokazale, da je sicer legastenija v nekaterih primerih resnično lahko organskega značaja, toda ne vedno. Lahko se zgodi, da je otrok legastenik, ker ne sliši ali ne vidi dobro, ali ker ima govorno napako, ki mu je niso popravili. Lahko pa tudi zato, ker je njegov razvoj v zaostanku.
Največkrat pa je vzrok za napačno branje, kakor smo Ze zadnjič poudarili, sam otrokov razvoj, ki ga sestavljajo različne faze. V nekaterih fazah otrok dela "napake" pri branju in pisanju, v drugih pa ne. Ce otrok začasno zaostane v razvoju in se ustavi na fazi, ko dela "napake”, je za nekaj časa legastenik. V tem času ne dosega svojih vrstnikov, ki veselo napredujejo s šolskim programom, on pa zaostaja, ker vzgojitelji niso pravočasno spoznali, kaj je z njim.
Kako torej pomagati takim otrokom? Predvsem tako, da pravočasno poiščemo ali svetujemo staršem, da poiščejo strokovno pomoč. Prepričati se moramo, kaj je vzrok legaste-nije. Slab sluh? Pomanjkljiv vid? Govorna napaka? Morda družinska situacija?
Starši, ki jim bo predvsem pri srcu otrokovo dobro, se ne bodo skrivali za lažnimi
Jelka Cvelbar
občutki sramu, ko bi bilo potrebno po temeljitem pogovoru z učiteljem stopiti do zdravnika, logopeda ali psihologa.
Hkrati pa bodo lahko sami starši tudi praktično lahko največ storili za svojega otroka.
S posebnimi vajami utrjujemo tiste besede, ki jih otrok težko prebere ali napiše.
Najprej jih zberemo na posebnem listu. Čimbolj pogosto vadimo z otrokom: sestavlja naj iz njih stavke, jih pogosteje uporablja, redno naj jih prebira, narekujemo mu jih...
Ko otrok nekaj napiše ali prebere, je zanj zelo pomembno, da to napiše ali prebere nekomu. Učiteljica je težko nenehno kos tej nalogi, kajti poleg našega otroka ima na skrbi še vsaj deset drugih. Zato je prav primerno, da v to vskoči družina. Najbolje tako, da si posamezni družinski člani izmenjujejo z otrokom kratka pisma ali vsaj sporočila v slogu "Pridem kmalu, sem šla v trgovino! Mama”. Kdor ima doma računalnik lahko otroku tudi z njim veliko pomaga. Za to ni potreben poseben učni program. Otrok naj sam piše svoja besedila, ki jih boste potem z njim popravljali. Pisanje na računalnik ima namreč veliko prednost: nihče kasneje ne bo videl storjenih napak, kajti besedilo natisneš šele tedaj, ko je brez vsake napake. Poleg tega pisanje z računalnikom ni tako mučno, besede lahko otrok na zaslonu z lahkoto briše, spreminja in prestavlja.
Ko z otrokom pišete besedila, se izogibajte črtanju napak: raje se z otrokom pogovorite o
napaki, ki jo je storil. Vprašajte ga, zakaj je neko besedo napisal na tak način in ne drugače.
Zelo pomembno je tudi, da se otrok nauči uporabljati slovar. Morda v začetku tak, ki je njegovi starosti primeren in kakršne dobimo v prodaji tudi v naših zamejskih knjigarnah.
Zelo pomembno pa je spoznati, da otroci, ki bi jih radi naučili brati, morajo imeti starše, ki radi berejo.
Skupne vaje, ki otroka utrdijo v branju, so številne. Otroku berimo vnaprej, nato berimo skupaj z otrokom. Iščimo taka besedila, ki ga bodo zanimala. Branje je muka, besedilo mora torej biti te muke vredno.
Občasno dovolimo otroku, da posname svoje branje na kaseto, tako bo spoznal, kako se mu branje z vajo izboljšuje. Tudi to bo vzrok za novo spodbudo k branju.
O tekstih, ki jih je prebral, se z otrokom pogovorite, kajti ni dovolj, da otrok nekaj prebere, pomembno je, da to, kar je prebral, tudi razume.
Vsaj petnajst minut takih vaj dnevno bo otroku zelo pomagalo. Družinsko okolje neznansko lahko pomaga otroku, poleg tega pa bi učiteljica v šoli težko učinkovito izvajala take individualne vaje.
Ce so napake in otrokov zaostanek veliki, potem je bolje, da poiščemo strokovno pomoč. Kajti, kot smo že zadnjič poudarili, otrokovih problemov ne moremo osredotočiti le na otroka, pač pa moramo vzroke zanje iskati predvsem v ožjem okolju.
VČERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
26.	avgusta 1993
RUFIN
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.36 - Luna vzide ob 16.23 in zatone ob 1.00.
Jutri, PETEK,
27.	avgusta 1993
MONIKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1010 mb naraSCa, veter 10 km na uro, severovzhodnik, vlaga 85-odstotna, padlo je 2,4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Apollonio, Michael Lukan, Roberta Rosiello, Pietro Cocria, Daniele Novaro, Davide Patti, Luca Capasso.
UMRLI SO: 71-letni Bruno Rampazzo, 85-letni Alfredo Mar-chetti, 101-letna Rosa Delbosco, 61-letni Eros Maggiolini, 83-letna Germana Valentin, 79-letni Lucio Roc-co, 67-letna maria Basolo, 84-letni Nicolč Sau, 71-letni Ivan NadbSek, 81-letni Francesco Gobet, 85-letna Anna Derossi, 69-letna Anna Franc-za, 78-letni Giuseppe Filippi, 83-letna Ersiha Schillani, 53-letni Giuseppe Cemivani.
I ; LEKARNE
Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. avgusta 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Ul. Soncini 179 -Skedenj, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 726265).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505-TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL -tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.-tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARENA ARISTON - Poletno
predvajanje filmov (v slučaju slabega vremena v dvorani): 21.00 »Trappola in alto mare«, r. Andrew Davis, i. Števen Seagal, Tommy Lee Jones, GaryBusey.
EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cimitero vivente 2« prepovedano mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20,
20.15.22.15	»Verdetto finale«. NAZIONALE 3 - 16.30,17.55,
19.20.20.40.22.15	»Una donna chia-mata cavallo. Prepovedan mladini pod 18. letom
NAZIONALE 4 - 16.30,18.20,
20.15, 22.15 »Come l’acqua per il doccolato«, r. Alfonso Arnu.
GRATTAOELO - 18.00, 20.00,
22.00 »Dragon«, i. Jason Scott Lee, Lauren Holly.
MIGNON - Zaprto zaradi dopu-
sta.
LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Lo sbirro, il bosselabionda«.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Lungo, grosso e dura, tutto dietro«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPTTOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »Un
giomo di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Duvall, Barbara Hershey.
LUM1EKE - Zaprto zaradi dopu-
RADIO - 15.30 - 21.30 »Stallone superdotato o£lresi...per femmine be-stiali«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom
■J PRIREDITVE
Društvo GRUPPO BOCaOFILO COLLIO prireja vsak večer do 30. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK: glasba, ribje specialitete in degustacija briških vin. Vabljeni!
H3 OBVESTILA
FC PRIMORJE obvešča svoje nogometaše letnik 1984-986, da je trening vsaki dan na nogometnem igrišču na Proseku od 18. ure dalje.
SKUPINA SONČNI ZAREK Za-
družnega centra za socialno dejavnost prireja od 30. avgusta do 10. septembra v Brojnici pri Križu poletni center ob morju. Center je namenjen mladini s posebnimi potrebami. Vpisovanje pa je odprto vsem, ki si želijo sonca, morja in prijetne družbe. Za vpisovanje in informacije na tel. St. 360324 ali na sedežu Zadruge v Ul. Cicerone 8.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE
priredi od 26. do 31 t.m.
- SEKCIJA DOLINA
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
v lepo urejenem prostoru na Jami v Boljuncu.
Danes in jutri ples z ansamblom FURLAN. Danes, jutri in v soboto turnir briškole - tresette. Delovali bodo dobro založeni kioski.
CLUB 14 JUII.I.KT priredi od 14. septembra 1993 do 31. maja 1994 tečaje francoskega jezika ter tečaje konverzacije za začetnike, srednji tečaj in višji tečaj z metodo "Francoščina, tuj jezik”. Tečaje vodijo profesorji materinega jezika. Cena 249.000 lir vključuje vpisnino in tečaj. Vpisovanje do 10. septembra (omejeno število). Za vse informacije tel. na st. (040) 660251 ponedeljek-petek od 18.30 do 21. ure , ob sobotah od 10. do 12. ure.
B_____________IZLETI
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. STEFAN v sodelovanju z Državnim učiteljiščem »AM. Slomšek« organizira v okviru izvenšolskega delovanja trodnevni izlet na Triglav dne 11., 12. in 13. septembra 1993 v spremstvu profesorjev. Vpisovanje v tajništvu šole do vključno Četrtka, 2. septembra 1993.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE
sporoča, da so do 31. t m. razobeše-ne na Šolskem skrbništvu začasna lestvica po naslovih za vstop v stalež vzgojiteljic, na deželnem šolskem skrbništvu pa je izobezena začasna lestvica po naslovih za vstop v stalež profesorjev. Za pisne pritožbe glede morebitnih napak nudi informacije SSS na sedežu v Ul. Carducci 8 v torek in Četrtek ob 9.30 do 11.30.
MALI OGLASI
OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu.
OSMICO ima odprto Stojan Stu-belj v Saležu.
OSMICO je odprl Emil Purie -Repen 15.
OSMICO je odprl Romano Purie -Repen 13.
OSMICO ima Miro Žigon v Zgoniku.
OSMICO je odprla Sonja Strain, Mackolje - Križpot 84.
V DOLINI sta odprla osmico Boris in Pepi Sancin. Todta belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39.
OSMICO imata Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci st 22.
V	SAMATORCI (občina Zgonik) prodam njivo z izredno lepo lego, 3.500 kv.m. Možnost priključitve raznih uslug. kat. E5, petim., cena
20.000	lir za kv.m. Tel. 229488 v popoldanskih urah.
MOTORNO KOLO yamaha XJ 600 S diversion, marec ’92, prevoženih 9.000 km, kot novo, 2 leti garancije, prodam za 6.500.000 lir. Tel. 826756.
PO UGODNI ceni prodam avtoradio CB Elbex z mikrofonom, com-pact disk Phihps, avtoradio Kessel Roadstar in televizor Graetz. Tel. po 13. uri na St 364499.
PRODAM voziček s 300-htrskim plastičnim sodom. Tel. St 229347.
PRODAM motor honda XR 600 kub. cm, letnik 1990, malo rabljen in v dobrem stanju, cena zanimiva Tel. št (0481) 32629 ob 20. uri.
NA KRASU v izredno lepem kraju prodam nezazidljivo zemljišče,
1.000	kv.m. Tel. St. 823638.
MOLZNO KOZO odbcno mlekarico prodam. Tel. St 229347.
LEKCIJE IZ NEMŠČINE nudi Študent po enoletnem univerzitetnem Študiju v Nemčiji. Tel. v večernih urah na St 200115.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča da se je naročila na publikacijo Gazzetta ufficiale della Repubblica italiana - Concorsi edesami.
RESNA, profesionalna inštruktorica plavanja s 6-letno izkušnjo nudi individualne in skupinske lekcije plavanja Tel. St. 425220.
V	SESLJANU sem 3. avgusta izgubila zlato zapestnico z imenom in datumom rojstva. Ker je zapestnica drag spomin na krst prosimo poštenega najditelja, da klice na tel. St. 226717.
ZAMEJSKO slovensko podjetje išče komunikativno gospo in ročno spretnega komunikativnega fanta z opravljeno vojaško obveznostjo za delo v maloprodajnem sektorju s polnim delovnim umikom. Pismene ponudbe poslati na Pubhest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro "Zamejsko".
RIBOGOJNICA AGROnTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto
ŠEMPOLAJ
Alojzu Rogelji v spomin
Pokojnik je bil pravkar v družinskem krogu praznoval 80 let
Jože Koren
Zapored sta odšla iz vrst tržaških partizanskih borcev in aktivistov zaslužna in zavedna rojaka: Ado Vižintin -Slavec iz Nabrežine in Alojz Rogelja iz Sempo-laja.
Z Alojzem Rogeljo naju je družilo medsebojno spoštovanje in prijateljstvo že mnogo povojnih let. Utrdilo se je še posebej na tradicionalnih izletih Primorskega dnevnika, ki sta se jih z ženo skorajda redno udeleževala, v gledališču, na koncertih in na prireditvah in slovesnostih, posebej še partizanskih, kjer nikoli ni manjkal. Čutil je, da mora biti zraven, kajti njegova navezanost na zgodovinski čas boja za svobodo primorskega ljudstva je bila neizmerna.
Rojen v kmečki družini v Svetem pri Komnu pred osemdesetimi leti 15. avgusta 1913, je že pred vojno dobil zaposlitev na železnici. Pri opravljanju službene dolžnosti ga je doletela huda nesreča, v kateri je izgubil roko in ostal trajni civilni invalid. Po okrevanju je ostal pri železnici vse do upokojitve, v petdesetih letih pa se je po poroki za stalno naselil v Sempolaju in si ustvaril družino. Z ženo sta vzgojila sinova, katerima sta znala vcepiti narodno zavest in plemenite ideje.
Čeprav invalid, zaradi česar se ni mogel vključiti v operativne partizanske enote, je med vojno svojo zvestobo sloven-
skemu rodu izpričeval s Cesto še bolj tveganim aktivističnim delom na svojem rodnem kraškem območju in v svojem delovnem okolju. Politični aktivist pa je ostal tudi po osvoboditvi v vrstah nabrežinske sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije in v komunistični stranki.
Kakor je po eni strani zvesto spremljal naše narodno življenje, tako je po drugi strani trpel zaradi krivic in neizpolnjenih obveznosti do naše narodnostne skupnosti v Italiji. Se najbolj pa so ga žalostili vse pogostejši napadi na partizansko gibanje in na narodnoosvobodilni boj v matični Sloveniji, izkrivljanje in potvarjanje zgodovinskih resnic in tragedija na tleh bivše Jugoslavije. Tudi strankarska razdvojenost med nami Slovenci ga je hudo motila, kajti čeprav je bil prepričan v svoje ideje, se je zavedal, da nam razdvojenost samo škoduje. Velikokrat sva se o tem menila in vedno sem v njegovih besedah spoznaval iskrenega človeka.
15. avgusta je v krogu družine praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Bil je veder in razpoložen. Le nekaj dni zatem je nemila smrt prekinila njegovo življenjsko pot. Množica vaščanov, soborcev in aktivistov NOB, prijateljev in znancev, se je od njega poslovila včeraj v rodni vasi.
Njegovi ženi, sinovoma, vnučkom in drugim svojcem iskreno sožalje.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. avgusta 1993 in zapadlostjo 1. avgusta 2000.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 5,25% bruto, bo izplačan 1. februarja 1994. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 9,40% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. avgusta.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. avgustom: ob vplačilu (1. septembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■ Podrobnejše informacije nudijo banke.
Zapustil nas je
inž. Izidor Ostan
Žalno slovo bo v kapeli glavne bolnišnice v Trstu jutri, 27. t.m., ob 12. uri.
Pogreb bo v Bovcu v soboto, 28. t. m., ob 15. uri. Žalostno vest sporočajo žena Majda, hčerka Meta s Francom, Andrejem in Markom, svakinja Irena in ostali sorodniki. Posebna zahvala gre dr. Igorju Guštinu za ljubeznji-vo pomoč in pozornost.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Trst, 26. avgusta 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Pravo prijateljstvo je redkost! Z očkom Do-rijem sva ga našla
Alfiere in Clara (Balalli)
Žalovanju družine Ostan se pridružuje
Anna Bigliuch
Žaluje za predragim prijateljem Dorijem in toplo sočustvuje z Majdo, Meto in Ireno
Ada z družino
Ob smrti svojega odbornika inž. Izidorja Ostana izreka svojcem iskreno sožalje
sekcija
Slovenske skupnosti Devin - Nabrežina
Sožalju se pridružujeta
Vali in Saša Rudolf
Žalovanju za dragim Dorijem se pridružujeta
Marta in Stane
Objokujemo pokončnega človeka in odličnega prijatelja
inž. Dorija Ostana
in sočustvujemo z ženo Majdo, hčerko Meto in ostalimi svojci
Sonja in Tonči, Stanka in Stanko, Zora in Pepi, Renata in Erik ter Vera in Aljoša
Slovensko dobrodelno društvo
se klanja spominu dolgoletnega člana in prijatelja inž. Dorija Ostana in izraža iskreno sožalje svoji odbornici gospe Majdi in družini
Ob izgubi dragega nepozabnega Dorija izrekamo naše globoko sožalje Majdi, Meti in njeni družini ter Ireni
Lea, Breda in Sonja z družinama
Žalovanju se pridružujeta
Norma in Janko Jež
Prizadetim svojcem se v žalovanju pridružujeta
Tatjana in Jožko
Ob izgubi dragega Ivana Nadliška izrekata iskreno sožalje prizadeti družini
KD Lonjer - Katinara in KK Adria
Bivši partizani Lonjerja -Katinare sekcije VZPI -ANPI
izrekajo globoko sožalje svojcem ob težki izgubi dragega Ivana Nadliška, borca narodno - osvobodilne vojske Jugoslavije
Ob smrti očeta Ivana sočustvujemo z Magdo
Darja, Magda,
Sara in Nada
OBČINA / POTEK OBČINSKEGA SVETA
PROSTA CONA / POJASNILO
PRIREDITVE / JUTRI NA GRADU
NOVICE
Razprava v prazno Ostaja 20 dni časa
Zupan Tuzzi še ni povsem obupal - Če ne bo šlo drugače, bo sam sestavil odbor
Goriški občinski svet je včeraj zasedal v prazno. Nove večine in novega odbora še ni in najbrž ga tudi v prihodnjih tednih, do 13. septembra, ko zapade rok, ne bo. Med nekajurno razpravo smo slišali bolj ali manj utemeljena razglabljanja o vzrokih krize v kateri se je znašla občinska skupščina, pa tudi nekaj misli, kako presekati vsak dan bolj zategnjen vozel. Stvarnega naCrta tudi včeraj ni predstavil nihče, niti župan Tuzzi ne, ki je prepričan, da bo ob koncu pravzaprav lahko uveljavil svojo zamisel, potem ko dogovarjanje med strankami in skupinami strank ne bo obrodilo uspeha. Seja je bila, tako kakor smo tudi napovedovali, bolj formalnost, da se zadosti občinskemu statutu. Zmotili pa smo se glede udeležbe: kljub počitniškemu obdobju, je bilo nezasedenih stolov bolj malo.
Čeprav je bila seja sklicana za 9.30, se je dejansko začela šele dve uri zatem. Prekinili so jo namreč, kmalu po začetku in s tem dali možnost svetovalcem, da so se udeležili pogreba nekdanjega misovskega svetovalca Pascolija, ki so se ga v občinskem svetu spomnili s trenutkom zbranosti.
V razpravo je v dru-
gem delu seje najprej posegel predstavnik zelenih Fiorelli, ki je opozoril na spremembe v širšem družbenem in gospodarskem kontekstu, kar zahteva tudi spremembo miselnosti. Pri razglabljanju o vzrokih moralne in politične krize občinskega sveta je dejal, da so zaman vsa slepomišenja. Pravega izhoda ne bo, dokler občinski svet, oziroma vsakdo od svetovalcev in odbornikov, ki so prejeli sodno obvestilo javno ne potrdi ali zanika udeležbe v številnih "zadevah” o katerih se veliko piše in govori, o katerih pa javnost še ni izvedela nic konkretnega. Tu je predstavnik zelenih omenil tudi njegov osebni spopad s sodstvom. V kontekstu spreminjanja miselnosti je Fiorelli omenil tudi odnos do slovenske komponente v Gorici in v zvezi s tem dejal, da bi bilo imenovanje Špacapana za župana pomembno dejanje na poti prenove.
V nadaljevanju seje smo slišali še nekaj razglabljanj, vendar se ob tem ni bilo mogoče znebiti vtisa, da se pravzaprav nikomur ne mudi. Načelnik svetovalske skupine KD Zappala je povedal, da njegova prizadevanja niso obrodila uspeha, Busolini (DSL) je napovedal, da je v pri-
pravi programski dokument, predstavnik SSk Špacapan je potrdil že znana stališča o pripravljenosti te stranke da konstruktivno, vendar ne za vsako ceno, pomaga pri reševanju krize. Govorili so še nekateri drugi predstavniki, zatem pa je bilo nekaj polemičnih izjav (s strani desnice) glede odnosov SSk in KD.
Ob koncu je župan Tuzzi dejal, da je odstopil ker se je dejansko znašel brez odbora in zato, da bi dal možnost strankam, da mestu zagotovijo novo, trdno upravo. Dosedanja prizadevanja niso obrodila konkretnih sadov, obstaja pa še zmeraj možnost, da bo mandat strankam preklical in sam sestavil nov odbor. Časa pa ima manj kakor dvajset dni.
Na torkovi seji go-riškega pokrajinskega sveta je bil govor tudi o Goriški prosti coni ter o Goriškem skladu. Razpravo je spodbudil načelnik svetovalske skupine krščanske demokracije, ki je že sredi prejšnjega meseca predlagal, da se o tem vprašanju razpravlja in toCno opredeli stališča in ki je nato tudi predložil osnutek dokumenta, ki pa ga je večina na torkovi seji zavrnila.
Stališče pokrajinske uprave je zapopadeno v daljšem dokumentu, ki zavrača petdeset let staro sklicevanje na težke posledice vojne in logiko, da je Goriška nerazvito in prizadeto območje in zato nujno potrebuje stalno pomoC države.
Pokrajinska uprava se zavzema za temeljito preobrazbo vsebine in
poslovanja Goriške proste cone in Goriškega sklada. Prvi korak k tej preobrazbi, ki naj bi se uresničevala postopoma, naj bi bil odstop vseh vodilnih oseb, ki upravljajo ti dve instituciji. Zatem bo sledila vrsta posvetovanj s predstavniki gospodarstva, izvolitev novega vodstva, normalizacija v poslovanju Goriškega sklada z določitvijo jasnih in prosojnih smernic. Glede goriva proste cone, se za prebivalstvo vzdolž meje predvideva možnost nakupa neomejenih količin, vendar po enaki ceni, kakor v Sloveniji.
Časnikarji so, po mnenju vodilnih na Pokrajini smisel razprave in predloga razumeli po svoje. Zato so stališča vnovič pojasnili na včerajšnji tiskovni konferenci. Odbornik Scuor in podpredsednik Tirelli sta pojasnila, da ne gre za noben potres, ampak za postopno uvajanje in izvajanje določenih kriterijev. Tudi zaradi tega, ker so ugodnosti proste cone, tako kakor je trenutno organizirana, v nevarnosti, da se odpravijo. Nujen je torej temeljit zasuk.. Kako in v katero smer pa je pokrajinska uprava povedala. Predvsem, da ne bo šla po stopinjah prej Snih pokrajinskih uprav in štiridesetletne prakse.
Po sinoCnem prvem nastopu v okviru 23. mednarodnega foklomega festivala, pri Čemer je prirediteljem nekoliko zagodel dež, se bo nocoj, ob 21. uri odvijal drugi krog nastopov. V tekmovanju za trofejo Goriškega gradu bodo nastopili Člani folklorne skupine Moreška s Korčule, elani folklorne skupine "The egyptian heritage dance troupe” iz Kaira in indonezijska skupina "Khari-sma pratama” iz Djakarte. V uvodnem delu no-coješn j ega nastopa bodo zaplesali elani folklorne skupine "Danzerini di Lucinico”. Jutri napovedujejo nastop italijanske skupine iz Bergama, irske skupine iz Gorka in kitajske skupine iz Hiangsuja. Prireditev bo na Battistijevem trgu, v slučaju slabega vremena pa v bližnji telovadnici.
Popotovanje z opereto je naslov najbolj znanih melodij iz operetnega sveta, ki jih bodo jutri zvečer izvajali na gradu, v okviru ciklusa poletnih glasbenih prireditev. Izvajalci bodo sopranistki Cosetta Tosetti in Sonia Visintin, tenorist Emanuele Giannino, baritonist Gianfilippo Bernardini ob klavirski spremljavi Antonia Camponogare. Na spore-
du odlomki iz operet Pri belem konjičku, Frasqui-ta, Cardaška kneginja, Dežela zvončkov, Dežela smehljaja, La Bajadera, Vesela vdova in Kneginja tabarina. Prireditev bo ob 21. uri. Vstopnice so v predprodaji v Anto-ninijevih knjigarnah, po 20, oziroma 15 tisoC lir. Naslednja glasbena prireditev bo 5. septembra, na sporedu pa bo ameriška glasba.
Dodatne težave v podjetju Gorifil v Podgori
Pred meseci smo pisali o težavnem položau podjetja Gorifil v Podgori in o perspektivah, da bi podtjetju, tudi s pomočjo javnih skladov, pomagali na zeleno vejo. Toliko bolj, ker gre za podjetje z novo tehnologijo in s proizvodnjo po kateri je precejšnje popraševanje na tržišču. V dolgotrajen poskus razreševanja krize se je zdaj vključil nov element, ki v bistvu ogroža možnost nadaljevanja proizvodnje. Poleg drugih bremen, je podjetje dolžno poravnati firmi Savio tudi precejšen znesek za dobavljene stroje. Na sodni obravnavi pred okrajnim sodiščem, ni bila preprečena možnost, da se zaplenijo, demontirajo in prodajo stroji, ki jih je podjetje Savio svojčas dostavilo. Kako se bo zadeva razvijala v prihodnje, ni znano. Zaenkrat lahko ugotavljamo le, da gre za težko hipoteko nad možnostjo izhoda iz krize.
Ilegalno so prestopili mejo
Včeraj okrog enih ponoči so goriški orožniki prijeli skupino petih bosanskih državljanov in jih odpeljali na kvesturo, kjer preiskujejo, od kod so prišli v Italijo in kam so namenjeni, okrog šeste ure zjutraj pa so pri Gabrjah prijeli skupino šestih državljanov Bangladeša, ki so brez ustreznih dokumentov in jih bodo zato zavrnili.
Imela sta orožje in izsiljevala
Policijski organi so napisali ovadbo za 25-letnega TržiCana R.D. in 29-letno P.G., prav tako iz Tržiča. Osumljena sta, da sta znanki pisala obrekovalna pisma . Policija je med preiskavo v njunem avtomobilu našla tudi nož in nekaj orodja, ki ga je mogoCe uporabiti tudi kot orožje.
Prevarala sta radarsko kontrolo
V priporu sta se znašla dva 45 let stara Čilenca. Ustavila ju je policijska obhodnica v TržiCu in pregledala kovCek, ki ga je imel eden od njiju. V njem so policisti našli devet parov hlaC, ki jih seveda nista plačala. Izmaknila sta jih v podružnici Stande v Trstu in neopaženo šla skozi kontrolo. Kovček je bil na notranji strani ovit s stanjol folijo, ki je preslepila radar. Hlače so bile še opremljene z listkom in ceno.
Ugotovili so istovetnost upokojenca ki je umri v Coop-u
Karabinjerji so sporočili, da je umrli moški, ki se je predvCerajšnim zgrudil v trgovini COOP v ulici Garzarolli, 69-letni Bruno Lovisi iz Gorice. Stanoval je na Tržaški cesti 103. Moškega so v bolnišnici prepoznali svojci, ki so vest o tragičnem dogodku zvedeli preko radia.
______SOVODNJE / ZAČEL SE JE V PONEDELJEK_
MRT Sovodnje ’93 že leče Dvajset mladih na terenu
Delo poteka v štirih skupinah - Pristop društev in ustanov
V teh dneh poteka v Sovodnjah 13. mladinski raziskovalni tabor. Trajal bo do 4. septembra, na njem pa bodo študentje in dijaki višjih srednjih šol raziskovali razlipekar družbenega življenja v tem kraju. Tabor vodi fvlilan Pahor iz Trsta, ki nam je povedal, da so se za Sovodnje odločili tudi zato, ker jih je tja povabilo domaCe kulturno društvo. Sedež imajo na terenu, v Kulturnem domu v Sovodnjah, streho pa v dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Ena od značilnosti raziskovalnega tabora je tudi življenje in delo v skupini. Pahor pravi, da ima raziskovalni tabor tri glavne namene: prvi je približati mladim razi-
skovalno delo in jih seznaniti s skupinskim delom, drugi pomemben cilj je, da mladi raziskovalci skozi svoje delo na terenu in v stiku z ljudmi spoznajo konkretno življenje in delo Slovencev v tistem kraju, kot tretji motiv pa Pahor navaja vzgojno pedagoški moment, ko mladi na terenu preizkušajo svoje sposobnosti in se dodatno izobražujejo. Tabor so letos priredili Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko ter Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice. Pokrovitelj tabora je občina Sovodnje ob SoCi. Delo so letos organizirali v štirih
skupinah: jezikoslovni, sociološki, etnološki in zgodovinski. V etnoldški skupini sta mentorici Živa Pahor in Maja Vidergar, v jezikoslovni skupini sta mentorici Maja BrajkoviC in Barbara Kovač, sociološko skupino vodijo Vojko Bratina, Barbara Cok in David Pupulin, zgodovinsko skupino pa vodi Milan Pahor. Ta teden je na terenu v Sovodnjah 20 elanov raziskovalnega tabora, prihodnji teden pa jih bo 25. Ker so današnji Časi nenaklonjeni kulturi in raziskovanju je Pahor zelo vesel, da letošnji raziskovalni tabor sploh je. Lanskoletni tabor v Laškem je bil uspešen, niso pa izdali brošure, ker niso imeli dovolj de-
narja, sponzorja namreč niso dobili.
Za letošnjo brošuro, ki bo izšla koncem leta, so dobili sponzorja v Hranilnici in Posojilnici iz Sovodenj. Po "aklimatizaciji” so te dni že krepko stopili na teren. Z začetkom raziskovalnega tabora v Sovodnjah so udeleženci zadovoljni, ker so jih ljudje toplo sprejeli. Zadovoljni so bili s sestankom v ponedeljek zvečer,ko so se zbrali predstavniki javnih ustanov in veliko domačinov. Na predstavitvi so govorili z domačini o poteku dela, saj se zavedajo, da raziskovalni tabor ne sme biti tujek v Sovodnjah, ker le tako lahko dosežejo zaželjene rezultate.
POŽARI / POLEMIČNO STALIŠČE SINDIKATA CG1L
Točno treba opredeliti pristojnosti raznih služb
Goriški gasilci, včlanjeni v CGIL povsem podpirajo stališče vsedržavnega tajništva sindikata
Dež, ki je vsaj v naših ske službe, ki, po • sta na celotnem držav-krajih omilil nevarnost mnenju gasilcev, za- nem ozemlju posegli v požarov, ni pa umiril po- vajajo javnost. Tisti, ki se 172 tisoč primerih. Od lemik, ki nastajajo glede v prvi vrsti spopadajo s tega je bilo nekaj nad 86 neprimernosti sredstev, požari, z gozdnimi poža- tisoč požarov in od organiziranosti in pose- ri, so še zmeraj poklicni slednjih kar dobra Cetrti-gov za gašenje gozdnih gasilci. Pomembna je za- na (23.712) gozdnih požarov. Na to proble- vest in osveščanje obča- požarov. NajveC jih je bi-matiko v posebnem po- nov, vendar samo s te- lo v Kampaniji in na Sar-rocilu za tisk opozarja lefonskimi številkami se diniji, skupaj preko enaj-pokrajinski sindikat jav- požarov ne da gasiti še st tisoC. Na območju Fur-nih uslužbencev CGIL, ugotavljajo sindikalisti lani j e Julijske krajine so sklicujoč se na stališče, CGIL, ki od parlamenta gasilci posredovali v ki ga je do tega vprašanja zahtevajo, da vendarle omenjenem obdobju v zavzel vsedržavni koor- naredi red na področju, 172 gozdnih požarih, dinacijski odbor. Sin- ki zaradi materialne in Najmanj dela pa so, po dikalni predstavniki zbo- ekološke škode, dobiva številkah sodec, imeli v ra gasilcev ugotavljajo katastrofalne dimenzije. Moliseju, kjer so posre-nujnost, da parlament Enkrat za vselej je tre- dovali samo petinsedem-ponovno preuči pristoj- ba določiti, kdo je za kaj desetkrat, nosti posameznih služb pristojen in seveda Pripadniki gasilcev v in jih primerno opremi ustrezno ukrepati. Pri- Gorici, včlanjenih v sin-in usposobi. Nesmiselni ložena polemični noti je dikat CGIL, v celoti pod-so razni medijski nastopi tudi tabela iz katere pirajo stališče, ki je bilo predstavnikov Civilne izhaja, da so gasilci od 1. sprejeto na vsedržavni zaščite, oziroma gozdar- junija letos do 15. avgu- ravni.
OBVESTILO
Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo tretji obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca.
Dolžni znesek lahko izročite našim raznašalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP.
	
□ OBVESTILA	IZLETI
SEKCIJA VZPI/ANPI DOL/JAMLJE obvešča udeležence izleta 28. t.m., v Veneto, da bo avtobus odpeljal po sledečem razporedu: Devetaki ob 6. uri, Poljane, Doberdob, PalkišCe, Soneti, Jamlje. Med posameznimi postajališči bo po pripeljal nekaj minut kasneje. Priporoča se točnost.
REKREATIVNI KROŽEK ANSALDO iz
Tržiča obvešCa, da prirejajo tridnevni izlet na jezero Lago Maggiore v dneh od 11. do 13. septembra. Informacije in vpisovanje, po telefonu 0481/491261 med delovnim Casoin in 040/299072 v večernem Času.
KINO
PRIREPITV/ANTITITOVCI
V okviru priprav na Pajks’ show tudi številni protesti!
Napovedani poletni Pajk‘s show je že vzbudil precej preplaha ter razburil duhove tako v zamejstvu kot tudi v Sloveniji. Doslej e organizator prejel že lepo število protestov, posebej s strani bivših “protititovcev“.
Pri organizatorjih smo se pozanimali, kaj se za tem skriva in kako bo zadeva potekala. Prireditev, ki se bo odvijala v soboto, 4. septembra 1993, s pričetkom ob 20.30 v Standrežu, je že vsa nared... manjkajo samo še detalji, kot npr.: kdo bo nastopil, kdo bo sodeloval, kaj bo vsebo-
val program itd. V glavnem pa je vse do picice dogovorjeno. Glede provokacij pa smo ugotovili, da skrivajo marsikatero laž, saj bi lahko ravno s tega vidika letošnji Pajk‘s shovv imenovali kar “lažni"... Pravo resnico pa bomo izvedeli na samem licu mesta, zatorej vabimo radovedneže in “užaljene", da si provokacijo osebno ogledajo.
Vpisovanje in rezervacija mest: v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass,	20—
tel.33288). Število mest je omejeno.
VREME / ZA NJIVE PREPOZNO, SICER PA DOBRODOŠEL
Končno osvežujoči dež
KonCno smo dočakali padavine.Prepozno sicer za požgane njive in travnike in ponekod tudi izsušene vinograde, vendarle pa je včerajšnji dež dobrodošel. Tudi zato ker je z njim prišla prijetna ohladitev po valu skoraj dva meseca trajajoče vročine. Padavin sicer ni bilo preveč, čeprav so plohe in nevihte marsikje že tudi povzročile nekaj težav. Voda, ki smo jo mesece dolgo pogrešali je zalila nekaj ulic v TržiCu in drugih krajih v Lšakem, podobne težave pa so imeli tudi drugod. (Foto Studio Reportage).
OGENJ / ZANETILE STRELE
Spet požara na Čavnu med torkovo nevihto
Na Ajdovskem je včeraj spet gorelo, saj je suha nevihta v torek zvečer zanetila dva veCja požara. Oba sta bila v pobočju Čavna, prvi je bil nad Stomažem, kjer je zgorelo približno 25 hektarjev borovega gozda in je zato tam škoda zelo velika, drugi pa je zagorel na strmem in kamnitem pobočju pod Otlico. Požar pod Otlico je bil na neprimerno večji površini, a je škoda, ki jo je povzročil veliko manjša, saj je pod Otlico gorelo samo nizko rastje in suha trava. Oba požara je zanetila strela,
ki je udarila iz nizkih oblakov suhe nevihte, dežja na Vipavskem ni bilo vse do vCerajšnih jutranjih ur, pravo pomoC pa je številnim gasilcem, prostovoljcem in slovenskim vojakom prinesla šele nevihta v jutranjih urah. Iz gasilske enote v Ajdovščini so nam povedali, da je bil dež odrešilen za pogasitev požarov, pomagal je tudi pri pogasitvi požara pod Kucljem in zato računajo, da bodo požare dokončno obvladali že danes. Kljub dežju, pa nevarnost še nipovsem mimo.
GORICA
V1TTORIA Zaprto zaradi dopusta.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Dragon. La storia di Bruce Lee».
VERDI Zaprto zaradi dopusta.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽICU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701
POGREBI
Danes, ob 11. uri, Rose-na Maurel, iz Vidma na goriško glavno pokopališče.
NOVICE
Nikaragovski uporniki izpustili 21 talcev
QtHLALI - Kriza, ki je nastala v Nikaragvi pred Štirimi dnevi, ko so uporniki skrajne desnice ugrabili 16 vladnih uslužbencev in politikov, gverilci skrajne levice pa podpredsednika vlade Virgilia Godoyo in se 14 drugih konservativnih politikov, se približuje razpletu. Nekdanji protisandinistiCni, desničarski uporniki, ki imajo svoje oporišče v mestu Quilali na severa države, so namreč v sredo izpustili 11 talcev, levica pa nekaj minut kasneje 10 svojih ujetnikov, med katerimi pa ni bilo podpredsednika nikaragovske vlade. Uporniški skupini imata zdaj v svojih rokah še po pet talcev, visokih političnih funkcionarjev. (Reuter)
Francija umika mirovne sile
PARIZ - Francoski obrambni minister Francois Le-otard je v sredo sporočil, da bo Francija odpoklicala svoje enote iz sestava mirovnih sil ZN v Kambodži in Somaliji. Vzrok za ta odpoklic pa je, kot pravi minister, to, da se operacije ZN v omenjenih državah končujejo. V Kambodži ima Francija 2000 vojakov, umaknila jih bo do konca leta, v Somaliji pa 2500, ti se bodo vrnili domov januarja prihodnje leto. Leotard je Se dodal, da bo njegova država vsekakor Se naprej imela svoje vojake v sestavu mirovnih sil v nekdanji Jugoslaviji, ZN pa bo tudi v prihodnje nudila vojaško pomoC, vendar pri drugih mirovnih operacijah. (Reuter)
Japonska ne bo več odplačevala vojnih odškodnin
TOKIO - Japonski premier Morihiro Hosokava je v sredo, na prvi dan zasedanja japonskega parlamenta, izjavil, da Japonska ne bo plačevala dodatnih vojnih odškodnin državam, žrtvam japonske vojaške okupacije med drago svetovno vojno. Hosokava se je Se enkrat opravičil za vedenje njegove države v omenjenem vojnem Času in dodal, da je Japonska izplačala vse vojne reparacije, ki so ji bile naložene po mirovnem sporazumu, podpisanem v San Francisu leta 1952, in izpolnila vse obveznosti iz drugih sporazumov, ki so z njim povezani. (Reuter)
Kanadska pomoč Kubi
OTTAVVA - Kanadski RdeCi križ je sporočil, da bo Kubi, potem ko 15 let tej komunistični državi niso pošiljali humanitarne pomoči, poslal pomoč v vrednosti 30.000 ameriških dolarjev. V pošiljki, ki jo bo v Havano prispela v soboto, bo predvsem sanitetni material. Kanadska pošiljka je le del operacije Mednarodne organizacije RdeCega križa, v kateri pomaga pri oskrbi kubanskih bolišnic. Kuba je po prekinitvi dotoka sovjetske pomoči in po koncu sodelovanja z nekdanjo Sovjetsko zvezo zabredla v globoko gospodarsko krizo. Kanada je uvedla zaporo za humanitarno pomoč Kubi leta 1978, ko je to državo obsodila zaradi vojaškega vmešavanja v Angoli. (Reuter)
BIH / REPUBLIKA HERCEG-BOSNA
Bosanski Hrvati ne čakajo križem rok na izid pogajanj
Mate Boban še ni razkril hrvaških zemljevidov prihodnje ureditve BiH -Z razglasitvijo republike so Muslimanom odvzeli vsakršno legitimnost
Darko Pavicič / Zagreb
Vodja bosanskih Hrvatov Mate Boban se Se najbolje razume s - Srbi (Telefoto: AP)
ZAGREB - Glavni odbor HDZ BiH je v torek na seji v Livnu med drugim sprejel sklep o razglasitvi Hrvaške republike Herceg-Bosna v Uniji republik BiH ter sklep o »prenehanju mandata vsem Hrvatom v državnih organih nekdanje Republike BiH« in o vzpostavitvi predstavniškega sveta Hrvaške republike Herceg-Bosne v Sabora, ki ga bo sestavljalo predsedstvo Hrvaške skupnosti Herceg-Bosne in demokratično izvoljeni predstavniki v zbora občin nekdanje skupščine BiH, je zapisano v sporočilu za javnost s seje odbora. Kaj naj bi to natančneje pomenilo, v Zagrebu še nikomur ni jasno ah pa o tem nočejo javno govoriti. Jasno je le to, da se tako že vnaprej spodkopavajo temelji bosanske unije, ki jo sestavljajo v Ženevi, in vprašanje je, Ce bo sploh kdaj sestavljena. Zato odločitev mnoge spominja na prejudiciranje V ance-Ownovega načrta, ko so politiki Herceg-Bosne, ne da bi Čakali na dokončno sprejetje načrta, ukazali, naj se enote Vojske BiH v hrvaških provincah podredijo HVO. Za mnoge na Hrvaškem (v glavnem za opozicijo) je prav to bil povod za preobrat v muslimanski politiki do Hrvaške in za njihovo ofenzivo proti Hrvatom v osrednji Bosni.
Čeprav je Mate Boban najavil, da bo javnost sezna-
nil z mejami nove republike (že v soboto), dobro obveščeni o razmerah v Her-ceg-Bosni zatrjujejo, da meje niso najpomembnejše, da je razglasitev omenjene republike bolj politično dejanje, s katerim naj bi Hrvati poplnoma obrnili hrbet Sarajevu in bosansko-herce-govskemu predsedstvu. Ah bo le-to tako izgubilo legitimnost v svoji državi in v svetu, je težko predvideti, gotovo pa je, da so Hrvati z udeležbo v Predsedstvu BiH temu organu prinašali politično kredibilnost, kar jim danes očita opozicija, Ceš, Ce ste dokončno opravili z muslimansko politiko, zakaj se niste že prej umaknili iz predsedstva, saj njegova muslimanska sestava takrat brez vas ne bi imela javne podpore.
Hrvaška republika He-ceg-Bosna je po trditvah snovalcev razglašena tudi zato, da bi oporekala »krivičnim zemljevidom, s katerimi se je premišljeno hotelo vnesti nemir med hrvaško prebivalstvo v BiH, izzvati spore med Hrvati in oslabiti enotnost hrvaškega naroda,«. Za zdaj je znano, da bodo v novo republiko vključene vse občine zdaj že nekdanje Hrvaške skupnosti Herceg-Bosne, torej, od Posavine, ŽepCe in Kiseljaka do Neuma, Citluka in Grade. Kako naj bi tu potekala meja, je težko uganiti.
Vendar je nekaj veC svetlobe na vse to vrgla izjava poveljnika Glavnega štaba HVO Herceg-Bosne generala Slobodana Praljka, ki je na tiskovni konferenci,
prav tako v torek, v Tomi-slavgradu dejal: »HVO je vsak dan bolje opremljena in imamo dovolj moči, da si nazaj priborimo dobršen del našega ozemlja, Ce mi-
rovnega načrta v Ženevi ne bodo sprejeli kot politično rešitev. HVO bo spoštoval vse politične odločitve vodstva.« Katere so te odločitve, pa bomo Se videli.
ZRJ / KRIZA
»Organizirana
preskrba«
Skromna podpora v hrani za socialno ogrožene državljane
Žarko Rajkovič / Beograd
BEOGRAD - ToCno 25 kilogramov moke, 3 litre olja, prav toliko pralnega praška in sladkorja, ena zobna pasta in eno milo -to bo odslej pripadlo sleherni socialno ogroženi družini v Srbiji in Črni gori. Presenetljiv je podatek, ki ga je objavila zvezna vlada, da bo pomoč potrebno zagotoviti kar 2, 5 milijona gospodinjstvom, to pa je cela Jugoslavija, saj po zadnjem popisu prebivalstva ne šteje veC kot 10, 5 milijona prebivalcev.
Uvedba bonov in točk za prehrano se uradno imenuje »organizirana preskrba državljanov«. To preskrbo nameravajo uvesti konec tega tedna oziroma .najkasneje v začetku
prihodnjega. Upokojenci si bodo morah na združenjih priskrbeti potrdila o socialni ogroženosti, Čeprav je vsem jasno, da tudi najvišja pokojnina v ZRJ, Id znaša 50 nemških mark, nikomur ne more zagotoviti socialne varnosti. Tudi zaposleni, ki so na tako imenovanih prisilnih dopustih, bodo morali iz podjetij prinesti potrdila, da so brez dela, s Čimer bodo upravičeni do pomoči, ki naj bi jim zatogo-tovila preživetje. Čeprav je skregano z logiko, je vendarle res, da so tudi zaposleni, tisti, ki delajo, a zaslužijo manj kot 30 mark, uvrščeni med upravičence do »organizirane preskrbe«. (Z. R.)
KITAJSKA - ZDA / WASHINGTON GROZI S SANKCIJAMI
Peking naj bi Pakistanu prodajal dele za rakele
Obe obtoženi strani sta trditve VVashingtona že zanikali
Tajni pogovori o usodi Tibeta
___________KANADA / VOLITVE 2E OKTOBRA?______
Kim Campbell hoče dokazati, da ni le »poletna premierka«
Pričakovati je, da bo volitve razpisala najkasneje v štirinajstih dneh -Javnomnenjske raziskave kažejo na vse večjo popularnost njene stranke
VVASHINGTON Združene države Amerike napovedujejo morebitno uvedbo trgovinskih sankcij zoper Kitajsko, ki jo obtožujejo, da je Pakistanu prodajala sestavne dele za rakete M-11, so v torek zvečer povedali odgovorni predstavniki Clintonove administracije. V Islamabadu so že uradno zanikali, da bi Pakistan prejel kakršno koli opremo, ki bi kršila dogovor o nadzoru balistične tehnologije (MTCR). Peking in Islamabad sta večkrat poudarila, da nista kršila tega sporazuma, ki se nanaša na
omejitev razpečevanja tehnologije raketnih izstrelkov, Peking pa je še posebej poudaril, da se omenjeni dogovor ne nanaša na rakete M-ll. Dogovor o nadzoru nad balistično tehnologijo namreč prepoveduje prodajo raket z dometom 300 kilometrov oziroma raket, ki lahko nosijo veC kot 500 kilogramov eksplozivnega tovora. Rakete M-ll imajo domet 480 kilometrov, lahko pa jih tudi opremijo z jedrskimi naboji. Predstavniki Clintonove administracije so poudarili, da se bodo morebitne sankcije, te še preu-
čujejo, nanašale na kitajsko državno tovarno, ki te izstrelke izdeluje, prav tako pa tudi na pakistansko podjetje, osumljeno, da je naročilo sestavne dele za rakete M-ll. Odločitev o uvedbi sankcij bi utegnili, po besedah predstavnikov Bele hiše, ki sta jih v sredo navedla Wash-ington Post in New York Times, sprejeti že ta teden. Oba dnevnika sta poročala, da se ameriška administracija ukvarja tudi z možnostjo, da bi ameriškim podjetjem prepovedala prodajati nekatere sestavine visoke tehnologije Kitajski,
saj so ameriške obveščevalne službe po nekaj mesecih poizvedovanj ugotovile, da je Peking prodal Pakistanu sestavne dele za rakete M-ll. Ko omenjata izjave dr-žavnh uradnikov, ne da bi jih tudi imenovala, oba Časopisa zatrjujeta, da je to zadnji poskus Bele hiše, da bi Kitajsko prisilila k spoštovanju dogovora MTCR. Državni sekretar VVarren Christopher je konec julija na singapurskih pogovorih s kitajskim zunanjim ministrom Qian Qinchenom temu vprašanju posvetil precej časa. Televizijski mreži ABC in CBS sta v torek že poročali, da so se Združene države Amerike že odločile za sankcije proti Kitajski, preučevali naj bi samo še nekatere podrobnosti v zvezi z njimi. Maja je predsednik Bill Clinton Kitajski znova priznal status države z naj večjimi trgovinskimi ugodnostmi, pri tem pa je Peking hkrati opozoril, da je vnovična uvedba tega trgovinskega statusa odvisna od stopnje kitajskega spoštovanja Človekovih pravic in dogovorov o nadzoru trgovine z orožjem. Leta 1991 je administracija nekdanjega predsednika Busha uvedla trgovinske sankcije zoper dve kitajski in eno pakistansko tovarno, ki so bile vpletene v trgovino z -raketno tehnologijo. Sankcije so bile ukinjene, takoj ko je Kitajska pokazala pripravljenost na to, da bo spoštovala dogovor o nadzoru balistične tehnologije. (AFP)
Še vedno ni znano, ali kitajska ladja prevaža snovi za bojne strupe
DUBAJ - Uradniki Savdske Arabije in Kitajske so se dogovorili, da bodo skupaj pregledali tovor na kitajski ladji Yinhe, za katerega ameriški obveščevalni viri trdijo, da med drugim prevaža tudi kemikalije, namenjene izdelavi bojnih strupov v Iranu, je povedal neimenovani kitajski diplomat. Ladja se je v sredo popoldan približevala savd-skemu pristanišču Damman, kamor naj bi pozno zvečer pripotovala tudi delegacija kitajskega zunanjega ministrstva, Id bo sodelovala pri pregledu spornega tovora.
»Namen pregleda ladijskega tovora je ugotoviti, Ce sta pod krovom ladje tudi dve vrsti kemikalij, ki ju omenjajo ameriški viri«, je v telefonskem pogovoru Reuterjevemu novinarju povedal omenjeni diplomat iz Riada.
VVashington trdi, da ladja med drugim prevaža tudi kemikalije, kot sta tio-diglikol tionilklorid, ki sta ju, kot trdijo vojaški viri, Irak in Iran uporabljala za izdelovanje topovskih izstrelkov z bojnimi strupi med vojno v letih 1980 -1988. Omenjeni diplomat ni povedal, ah bodo pregledali ves ladijski tovor,
za katerega pravijo, da je shranjen kar v 2, 500 zabojnikih, ah pa le tisti del, v katerem naj bi bile navedene kemikalije. Na ladji je namreč le 24 zabojnikov, namenjenih Iranu.
Nesporazumi med Kitajsko, ZDA in arabskimi zalivskimi državami zaradi spornega tovora so se zaceli že pred štirinajstimi dnevi, problem pa se vse bolj zaostruje, bolj ko se s ladja približuje pristanišču, v katerem naj bi sporni tovor izkrcali. Kitajska je pred tretjim avgustom, ko je ladja zaplula v arabske teritorialne vode, od takrat jo tudi spremljajo ameriške vojaške ladje, sploh zanikala njen obstoj. Spor je usmeril pozornost svetovne javnosti na Kitajsko in njeno prodajanje orožja državam na kriznih območjih. S tem je Kitajska pomembno prispevala k razplamtevanju spopadov, trdijo zahodni diplomatski viri. Kitajci pa na obtožbe odgovarjajo, Ceš da upoštevajo vsa določila mednarodnih pogodb o neširjenju orožja, bolj ostri kitajski diplomati pa ob tem obtožujejo Zahod, da žeh s takimi potezami le odvrniti pozornost javnosti od lastne nezakonite prodaje orožja. (Reuter)
PEKING - V sredo je Kitajska priznala, da se je na skrivaj pogajala s tibetanskim gibanjem za neodvisnost v izgnanstvu, ter hkrati izrazila pripravljenost, da se za-Cne pogajati z Dalai Lamo, in sicer o vsem- razen o neodvisnosti Tibeta. Tajni sestanek, do njega je prišlo v Pekingu prejšnji mesec, je bilo po desetih letih prvo srečanje med Kitajsko in vlado izgnanega Dalai Lame, tibetanskega duhovnega vodje, katerega Kitajci obtožujejo, da je »razcepil lastno domovino«. Peking še vedno vztraja pri tem, da je Tibet že stoletja sestavni del kitajskega ozemlja. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je za agencijo Xinhua izjavil, da so vrata za pogajanja med Pekingom in Dalai Lamo na široko odprta - z eno samo omejitvijo. »Ta zadeva neodvisnost Tibeta, medtem ko se o vseh drugih vprašanjih lahko pogajamo«, je izjavil omenjeni predstavnik. »Upamo, da bo Dalai Lama prenehal razbijati enotnost svoje domovine in se nehal zavzemati za neodvisnost Tibeta.« Francosko Časopis pa je v torek objavilo izjavo Dalai Lama, ki je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore s kitajskim ambasadorjem v Indiji. (Reuter)
Kanadska premierka Kim Campbell (Telefoto: AP)
OTTAVVA - Kim Campbell, ki je komaj pred dvema mesecema postala prva kanadska premierka in nadomestila Briana Mul-roneya iz vrst konservativne stranke bo po vsej verjetnosti že v naslednjih 14 dneh razpisala splošne volitve, ki naj bi bile predvidoma 18. ah 25. oktobra. Na njih se bodo Kanadčani, zaskrbljeni zaradi recesije, izrekah o 9-letni vladavini konservativne stranke. Pričakujejo, da se bo, ob 1, 6-milijonski brezposelnosti v državi, predvolilna kampanja osredotočila predvsem na vprašanje novih delovnih mest, zmanjšanje naraščajočega javnega dolga, v predvolilnih obljubah pa politiki verjetno ne bodo preveč posegali v zdravstvene in socialne storitve in se preveč dotikali problema verjetno nujnega povečevanja davkov.
Vodja liberalcev Jean Chretien, Cigar stranko je za 9 let zrinil s krmila oblasti prav Mulroney, je izjavil, da je Campbellova dobila samo »zaposhtev Cez poletje« in da jo bodo volilci, zaskrbljeni zaradi recesije, nagnali. Campbellova, 46-letna odvetnica, je v minulih tednih prekrižarila Kanado in skušala volilcem dopovedati, da se distancira od Mulroneya, ki je junija odstopil, saj je bil nesporno najmanj priljubljeni kanadski voditelj po drugi svetovni vojni. S svojimi ministri se je sestala v sredo, da bi se z njimi dogovorila o datumu volitev. V petek bo svoje poglede na gospodarsko politiko razgrnila poslovnežem v Torontu, potem pa bo odletela v rojstni kraj, kjer se bo udeležila otvoritve ene od športnih
prireditev. Opozicijski voditelji so jo že obtožili, da svojo predvolilno kampanjo vodi z denarjem davkoplačevalčev, prepričani, da mora volitve razpisati Cim hitreje, zato da bi vse stranke lahko dobile dovolj Časa za medijsko kampanjo. V skladu z določili kanadskega parlamenta, ki se zgleduje po britanskem, je Campbellova avtomatično prevzela mesto premierke s prevzemom vodstva v stranki meseca junija, vendar pa se njen strankarski mandat izteCe jeseni. Neda-
vne raziskave kažejo, da se Campbellova na lestvici popularnosti uvršča precej višje kot Chretien, pridobila si je tudi podporo konservativne stranke, ki povečuje svojo prednost pred liberalci. Medtem ko si Campbellova prizadeva, da bi s številnimi stiski rok vzpostavila vtis prijazne in domiselne voditeljice, ji skušajo njeni nasprotniki naprtiti odgovornost za gospodarski položaj v državi, označujejo jo kot »-Mulroneya v zenskem krilu«. Kanada porabi na leto
50 milijard ameriških dolarjev za svoj široko razvejani zdravstveni sistem, to je 10 odstotkov njenega celotnega gospodarskega proizvoda. V svoji junijski predvolilni kampanji, s katero se je prebila na Celo konservativne stranke, je Campbellova še predlagala uvedbo delnega plačila stroškov za zdravstveno ogkrbo, pred prihajajočimi volitvami pa je to zamisel že opustila. Zato so jo njeni nasprotniki obtožili, da skuša volilce premamiti na hudo različne načine.

r VATIKAN / ŠTEVILNI IZVEDENCI PREUČUJEJO ŽIVLJENJE JANEZA PAVLA I.. h
ITALIJA / TIHOTAPSTVO
NOVICE
Pred 15 leti izvolili Albina Lucianija, »papeža 33 dni«
Domneve o vzrokih njegove smrti so različni - Njegov brat trdi, da mu je skorajšnji konec napovedala prerokinja Lucija v Fatimi
Na Brennerju zasegli Grkoma 125 kg zlata
Po obnašanju ovčakov naj bi v avtu pred kratkim skrili mamila
VATIKAN - Na današnji dan je bil pred 15. leti plebiscitarno izvoljen za papeža beneški patriarh Albino Luciani, ki si je dal ime Janez Pavel I. Ze 33 dni kasneje pa je nepričakovano umrl, po uradnih vesteh zaradi srčne kapi. Kljub izredno kratkemu obdobju, ki mu je bilo usojeno, pa je papež Luciani pustil za seboj pomembno sled. O njem je izšlo tudi nekaj knjig. Marsikdo je posumil, da Janez Pavel I. ni umrl naravne smrti, tako da je Vatikan imenoval posebno preiskovalno komisijo, ki je ugotovila, da je papeža zadela srCna kap, vendar pa Sveti sedež ni hotel dati dovoljenja za obdukcijo.
Po mnenju izvedencev in poznavalcev njegovega življenja in dela bi bilo paešt-vo Janeza Pavla I. sicer manj razgibano, verjetno ne bi bil postal »svetovni potnik« kot njegov naslednik, gotovo pa bi bil bližji preprostim ljudem. Zivljenjepisec Camillo Bassot-to je prepričan, da bi bili njegovi govori bolj kleni, krajši, manj izumetničeni, a razumljivi »vsaki materi, ki dela v kuhinji«. Poleg tega pa bi bilo manj izjav v zvezi s spolnostjo in moralo. Po pričevanju njegovega prijatelja, msgr. Gottar-dija, nadškofa iz Trenta, je bil papež Luciani pred izidom enciklike Pavla VI. »Humanae vitae«, ki je prepovedala rabo kontracepcijskih sredstev, veliko bolj odprt do tega vprašanja. V času svojega pa-peštva se verjetno ne bi spuščal na to področje.
Albino Luciani je umrl v 66. letu starosti. Vrsto let je bil patriarh v beneški nadškofiji. Po smrti Pavla VI. so ga plebiscitarno izvolili za papeža. Njegova izvolitev je bila nepričakovana, saj je bilo nekaj »moCnih« kandidatov. Tudi njega samega je odločitev nadvse presenetila. Kot pravijo izvedenci, so takrat zmagale njegova preprostost in skromnost, obenem pa širina duha in visoka izobrazba. Bivši direktor poročil vatikanskega radia p. Farusi je dejal, da je Albino Luciani«takoj znal priti ljudem do srca«, Ce-prav«njegov večkrat preprost jezik ni vsem ugajal«.
Domneve o vzrokih smrti Janeza Pavla I. so različne in okoliščine še vedno niso dokončno razčiščene. Po njegovi izvolitvi, je še ugotovil p. Farusi, je vladalo veliko pričakovanje, kaj bo storil z institutom Ior, ki upravlja imetje Vatikana. Biograf Robert Yallop je v svoji knjigi z naslovom »V Božjem imenu« izrazil prepričanje, da je smrt novega papeža zakrivila loža P2, ker naj bi bil nameraval odstraniti Paula Marcinkusa, ki je vodil Ior. V knjigi »Tat v noči« pa John Convvell piše popolnoma drugače. Janez Pavel I. naj bi po njegovem«umrl prostovoljno«. Kljub temu, da je imel že veC let težave s srcem in s krvnim obtokom, je prenehal jemati zdravila, ker je bil prepričan, da so ga«izvo-lili po pomoti«.
Prav v teh dneh pa je Edoardo Luciani v interjuju za
Časopis Sabato dejal, da se je njegov brat Janez Pavel I. le vdal v Božjo voljo. Edina še živeCa priCa Marijinega prika-
zovanja v Fatimi, sestra Lucija, naj bi mu bila leta 1977 napovedala, da mu je usojeno kmalu umreti.
BOČEN - Na brener-skem mejnem prehodu so finančni stražniki zaplenili dvema grškima državljanima, ki sta prihajala iz Avstrije, kar 125 kilogramov zlata, ki je vredno približno 2, 5 milijarde lir in je bilo skrito v mercedesu grške registracije. 30-letni Pa-nagiotis Papageorgolulos in 34-letni Hristos Ben-tulis sta finančnim stražnikom zatrdila, da sta zlato kupila v Švici po nalogu grških in ciprskih državljanov. Po vsemu sodec sta nameravala vkrcati se na kak trajekt, ki je iz Italije namenjen v Grčijo. Dvojico so seveda priprli in prijavili sodnim oblastem. Preiskava bo morala sedaj toCno preveriti
izvor zlata in morebitne končne kupce. Dvojico pa dodatno bremeni dejstvo, da so tovor zlata finančni stražniki odkrili, potem ko je eden od njihovih ovcjak pokazal izredno zanimanje za grški mercedes. Zlato seveda nima vonja, ovCar Chito pa je dresiran za odkrivanje mamil, tako da so preiskovalci prepričani, da je mercedes pred kratkim služil tudi za prevoz mamil. Ob vsem tem je lahko vsakomur jasno, da so finančni stražniki onesposobili dva kurirja pomembne tihotapske organizacije, ker že sama količina zlata dokazuje, da sta bila kurirja »zanesljiva«, organizacija pa »solidna«.
Andrevv je vedel za Sarine počitnice
LONDON - Princa Andrevva je Sara lani obvestila, da namerava na počitnice z Johnom Bryanom, svojim »finančnim svetovalcem«, princ pa ji je odgovoril, naj le gre in naj se zabava, je izjavila vojvodinja v intervjuju za neko ameriško televizijsko mrežo. Afera princa najbrž ni hudo presenetila, paC pa je tako pretresla
rdečelaso Saro, da od takrat dva krat tedensko hodi h psihanalistu, kot je povedala sama. »Fer-gie« je še dejala, da je z bivšim možem še vedno v odličnih odnosih. Njun zakon se je baje skrhal zaradi prinčevih mnogih obveznosti. Andrevv je namreC neutrudno naglašal, da je najprej princ, nato Častnik in šele nazadnje soprog.
S taksijem povozil slona
NEW DELHI - Indijsko sodišCe je določilo, da mora taksist, ki je leta 1988 povozil in ubil slona, plačati odškodnino lastniku živali v višini 465.000 rupij (okrog 23 tisoč mark ali 23 milijonov lir).
Nesreča se je pripetila pred leti na ozki in strmi cesti pod staro zgradbo Amber. 38-letni slon je prevažal štiri angleške turiste, z nasprotne stani pa je s preveliko hitrostjo privozil taksist, ki je slonu zlomil obe nogi. Siddique, tako je bilo ime slonu, je kmalu po nesreči umrl, ranjena pa sta bila še dva druga slona. Po besedah tiskovne agencije Uni je to najvišja odškodnina, ki jo je kdo moral izplačati v Indiji zaradi podobnih primerov.
Zahodne Nemke živijo dlje od vzhodnih
BERLIN - Po statističnih podatkih zveznega urada v VViesbadenu imajo ženske v bivši Zahodni Nemčiji poprečno dve leti veC življenja kot njihove rojakinje iz bivše NDR. Na Zahodu je poprečje 79 let, na Vzhodu pa 77. Vsekakor, s poprečjem 77 let, imajo Nemke dokaj kratko življenjsko pot v primerjavi z ostalimi narodi. Japonke živijo poprečno kar 82 let, Francozinje, Italijanke, Kanadčanke, Svedinje in Švicarke pa 81. V Afriki znaša poprečno življenje žensk le 52 let.
Rodney King
v rehabilitacijskem centru
LOS ANGELES - Rodney King, ki sta ga pred leti dva policaja pretepla kar na cesti, a sta bila kljub temu oproščena, bo moral vsaj dva meseca presedeti v rehabilitacijskem centru za pomoč alkoho-listom. King, ki je bil na začasni svobodi, zaradi ropa v letu 1990, je bil pred nekaj dnevi ponovno aretiran zaradi vožnje v vinjenem stanju. SodišCe je določilo, naj King zbere, Ce želi v rehabilitacijski center ali pa bo moral ponovno v zapor.
Bivša bolgarska kraljica spet doma
SOFIJA - Mati bivšega bolgarskega kralja Simeona H, Giovanna Savojska, se je po 47 letih spet vrnila v Bolgarijo, prvič odkar je leta 1946 odšla v Španijo. Giovanna, hei Viktorja Emanuela III Savojskega in Elene Črnogorske, je dopotovala v Sofijo, ker bo v soboto prisostvovala mrtvaškemu obredu svojega bivšega moža, Borisa III. Moževo truplo so izkopali leta 46, potem pa je izginilo. Leta 91 pa so našli njegovo srce, ki ga še danes hranijo v državni banki v Sofiji.
Z vdovo je v Bolgarijo prišla tudi njena hči Maria Luisa, medtem ko je sin Simenone II ostal v Španiji in izjavil, da se bo ponovno vrnil v svojo rojstno državo le, Ce ga bodo poklicali državljani in Ce jim bo s tem lahko pomagal.
Erotična razstava o znani iarački rbie
ign
&
LONDON - Dolgonogo in svetololaso plastično lepotičko Barbie bodo na razstavi v Parmi, ki bo trajala od 25. septembra do 3. oktobra, predstavili v dokaj dvomljivi luči Postala bo namreč protagonistka raznih erotičnih figur iz Kama-sutre. Na razstavi bo tako Barbie na ogled v raznih pozicijah v sobah in prostorih, opremljenih z miniaturnim pohištvom, s sebi enakimi lutkami in z zaročencem Ke-nom. Poleg teh malih »odrov« pa bodo na ogled tudi fotografije Roberta Gambe o »razgibanem spolnem življenju« lutke.
VELIKA BRITANIJA / ZA BOLJŠE POČUTJE
Prvo »srečanje« joge v Londonu
Indijski učitelj s svojimi učenci v značilni joga pozi na prvem mednarodnem srečanju o jogi, ki se ga v Londonu udeležuje več kot tisoč ljudi iz 30 držav (Telefoto AP)
BANGKOK
Jacksonu slabo
Odložili koncert v tajski prestolnici
BANGKOK - Pop zvezda Michael Jackson je odložil koncert, na katerem bi moral v sredo nastopiti v Bangkoku, tik preden bi stopil na oder, ceš da se ne počuti dobro. Koncert je preložil na Četrtek. Ne ve se še, katera bolezen muci Jacksona. Na svojem prvem nastopu v Bangkoku je pevec baje občutil vročino in vlago, a se je še dobro počutil.
Policija v Los Angelesu je na Jacksonov raCun odprla preiskavo, Čeprav uradno noče pove-
dati s cim v zvezi. Ameriška televizijska postaja KNBC-TV je naglasila, da želijo ugotoviti, ali je Jackson na svojem domu res spolno zlorabil nekega 13-letnega dečka ali gre samo za maščevanje po spodletelem poskusu izsiljevanja. Jackson namreC trdi, da je žrtev malopridnežev, ki so ga hoteli prisiliti, naj plaCa 20 milijonov dolarjev, ker pa se je uprl, so ga prijavili. Pevcu je baje odleglo, da je zadeva prišla na dan in mu ni treba vec skrbeti zaradi izsiljevanja.
ZDA / UBIL STARŠE IN SESTRI
Mladenič postrelil lastno družino in sodil še sebi
NEW YORK - 21 letni Ronald Harden je bil na začasni svobodi v pričakovanju procesa zaradi ropa in zločina, ki sta ga skupaj z bratom Troyem zakrivila januarja letos. Svoj Cas je preživljal v manjšem mestecu Wil-lits, 200 kilometrov stran od San Francisca, kjer je stanoval doma z družino. Zaradi slabih družinskih razmer in v prepričanju, da ga bodo gotovo obsodili zaradi zločina, je fant pobesnel in postrelil najprej vse elane družine, zatem pa sodil še sebi.
Po pričanju sosedov, je marsikdo pričakoval, da
se bo v družini Harden pripetilo kaj hudega, saj so v zadnjih Časih že večkrat slišali moCne prepire. V ponedeljek zvečer so tudi slišali strele, nihče pa se ni utegnil približati, ker je hišo varoval hud pes pasme rottvveil-ler po imenu Satan. Policija je na kraju tragedije našla sama trupla, saj je Ronald najprej pobil starše, 49-letnega Claudea in eno leto mlajšo Sandro, zatem pa se je znesel še nad sestri, 19-letno Trino in komaj 16 mesecev staro Rebecco. Po pokolu se je tudi sam ustrelil v glavo.
DANSKA / RAZOČARANJE
Iz IHS34 francoski kondomi in vino namesto bajnega zaklada in kosti
V trupu pa je 15 še aktivnih torpedov in precejšnje količine municije
K0BENHAVN - Škatla francoskih kondomov, sto steklenic vina, pipa in daljnogled so prvi predmeti, ki so jih odkrili v trupu nemške podmornice U-534, ki jo je britanski bombnik potopil 5. maja 1945 v ožini med Dansko in Švedsko. Za sedaj niso odkrili nobenega trupla nacističnih gaulajterjev, prav tako ne sledov bajnega nacističnega zaklada. »Dobili boste predvsem krompir«, je pred Časom trdil eden od elanov nemške podmornice, razen treh se je namreC vsa posadka rešila. Večina je medtem že umrla, redki preživeli pa se posmehujejo fantastičnim domnevam. Bivši oficir na U-534, 82-letni Wil-liam Brinkmann, ni bil na poslednji vožnji podmornice, a leta 1978 je govoril z glavnim motoristom, ki mu je povedal, da je bila podmornica iz Kiela namenjena v Oslo. Trditve, da so z njo bežali nacistični veljaki, so torej izmišljotina. Podmornica je bila na »rutinski« misiji in je bila zato opremljena za boj in ne za dolgo plovbo preko Atlantika. Pirotehniki so morali včeraj priznati, da so bile trditve preživelih toCne. Na krovu je namreC 15 torped in precejšnje količine municije, ki so v tako dobrem stanju, da bi jih lahko v teoriji še sedaj uporabili.
Nic čudnega torej, da bodo morali odstaniti vsa eksplozivna telesa, preden bodo podmornico povlekli do 150 kilometrov oddaljenega Hirt-shalsa v severnem delu Jutlanda, kjer danski za-
>v V/A
ložnik Karsten Reed ustanavlja muzej druge svetovne vojne. 76 metrov dolga podmornica s 1.200 BRT bo glavna atrakcija tega muzeja, s katerim bo Reed skušal vsaj delno poravnati 4, 5 milijarde lir stroškov, ki jih je imel za dvig U-534. Po ostranitvi torpedov in municije bodo skrbno pregledali ves trup, saj upajo, da bodo v številnih zabojih našli kak zgodovinsko pomemben dokument.
Fantastičnim govoricam o U-534 je botrovalo predvsem dejstvo, da so to podmornico, ki je prvotno služila za prevoz blaga in ljudi med Nemčijo in Japonsko, pred koncem vojne preuredili in vanjo ugradili nekaj luksuznih kabin.
Tržaški pisatelj Boris Pahor (Foto: Sergio Ferrari)
LITERATURA / OB 80 - LETNICI PISATELJA BORISA PAHORJA
Nomad brez oaze
Vse zunanje muke in notranje poškodbe, ki so jih nanj nalagali evropski barbarizmi 20. stoletja, je Boris Pahor obvladal tako, da jih je potopil v svojo pisateljsko imaginacijo in iz njih ustvarjal literaturo, in sicer literaturo pričevanj-ske, angažirane vrste. Tega tvornega obrata ne bi zmogel, če ne bi razpolagal z veliko jezikovno zmožnostjo, utrjeno že od otroških let, in pa s človeško naturo, ki je vsemu navkljub ohranila odprto in radoživo razmerje do sveta. Doživljajske plasti njegovega opusa so zapletene in gibljive, saj se od dela do dela spreminjajo, vendar je njihova najgloblja in najbolj odporna plast ljubezen do življenja, ki je lahko ogrožena, nikoli pa mrtva. Zato je tudi ljubezen intimne vrste, ljubezen kot erotika ena izmed njegovih središčnih tem. Tema, ki nenehoma konkurira pritiskom in nasilju zgodovine in vrača človeka v območje čisto človeškega.
Tematski tloris Pahorjeve proze je zarisan že v črticah in novelah, ki predstavljajo prvotno obliko njegovega pripovedništva in so izšle v štirih zbirkah: Moj tržaški naslov (1948), Kres v pristanu (1959), pozneje Grmada v pristanu (1972), Na sipini (1960) in Varno naročje (1974). Gre za kratke, impresivne, večinoma avtobiografsko zaznamovane zgodbe, ki skozi živo zarisane osebe in dogodke kažejo težke izkušnje tržaških in primorskih Slovencev v obdobju predvojnega fašističnega nasilja, zatem v vojnih letih upora in trpljeiija, pri če-
mer so še posebej izpostavljene zgodbe preživelih taboriščnikov, in nato v prevratnem povojnem času, polnem novih presenečenj in porazov. Iz teh glavnih tematskih krogov, ki jih je v življenje ljudi zarezala zgodovina, je pognalo tudi njegovih osem romanov, seveda na podlagi širših fabulativnih, globljih psiholoških in bolj izdelanih mišljenjskih zasnov: Mesto v zalivu (1955, revijalno že 1949 do 1951 pod naslovom Prevratna jesen), Vila ob jezeru (1955), Nomadi brez oaze (1956), Onkraj pekla so ljudje (1958, pozneje Spopad s pomladjo 1978), Parnik trobi nji (1964), Zatemnitev (1975, predelana izdaja 1987), Nekropola (1967) in V labirintu (1984).
Pahorjevo temeljno razporejanje dogajanja, človeških zgodb in lastnih misli sledi prvinskemu etosu narodne in osebne prostosti in etosu upora zoper vsakršno zatiranje enega in drugega. Vendar njegovo pisanje ni rodoljubno v nekdanjem pomenu besede. Zasajeno je v občutljivo narodno in svobodoumno zavest in trdo zasidrano v tržaško pokrajino in mesto, ki ju je do nepozabnosti vpisal v slovensko književnost, vendar to podlago Pahor močno prerašča. Prestopa jo že z razširitvijo dogajalnega prostora daleč čez meje svojega tržaškega sveta, v Afriko, notranjo Italijo, v nemška taborišča po Evropi, v Francijo in širše Sredozemlje. In prestopa jo predvsem z odpiranjem psihološke in eksistencialne vertikale v razmerju med oseba-
Danes, 26. avgusta, mineva 80 let od rojstva pisatelja Borisa Pahorja. Narodna in Studijska knjižnica v Trstu bo sredi oktobra letos izdala Pahorjev zbornik, pri katerem sodeluje vrsta uglednih slovenskih pisateljev in znanstvenikov. Zbornik sta uredili Marija Pirjevec in Vera Ban Tuta. Iz prispevka profesorja Borisa Paternuja, ki daje pregleden zaris čez celoto Pahorjevega pisateljskega dela, objavljamo odlomek o njegovem pripovedništvu.
mi, to pa njegovi prozi omogoča globlje vsebinske razsežnosti, kar je francoska kritika opazila še bolj kot slovenska.
Tako na primer v »afriški kroniki« Nomadi brez oaze, ki opisuje vojaško življenje primorskih fantov, po sili italijanskih vojakov v puščavi Cirenaike, izpostavlja tudi vrsto zelo distanciranih intelektualnih vprašanj. V romanu Onkraj pekla (pariški založnik pripravlja izid francoskega prevoda) se zgodba travmatiziranega vojnega taboriščnika, ki ob svojem zdravljenju v francoskem sanatoriju doživi ljubezen z bolniško sestro, razraste v splet globinskih eksistencialnih dilem, ki zadevajo možnost obstanka ah razpada človekove biti po razkrajalni izkušnji v taborišču, in vprašanje življenja in smrti postavlja na nov način. Pahorjev poškodovanec se osvobaja iz svojega notranjega pekla v »novo rojstvo« ob ljubezni, ki mu razdrti svet znova sestavlja v človeški smisel. Globinsko dimenzijo razvija zatem naprej v spominskem taboriščnem romanu Nekropola, ki je doživel razmeroma močan odziv tudi v svetu, potem ko je izšel v francoskem prevodu (Pelerini parmi les ombres, Pariz 1990; angleški prevod Pilgrim among the Shadovvs
bo izšel 1994 in prevod v esperantu v kratkem). To so zapisi spominjanj krajev, ljudi in dogajanj ob obisku nemškega taborišča iz vojnih let, nekakšnega modernega Dantejevega pekla, kot je prizorišče imenovala kritika. S tem romanjem v preteklost je Pahor razgrnil najbolj temne predele svoje življenjske izkušnje. Sredi zelo stvarnih grozot, telesnih in duševnih, je njegov humanizem mukoma prestal skrajne meje vzdržljivosti, trdo preizkušnjo pa tudi slog v obeh svojih variantah, veristični in poetični, ki se med seboj prepletata. V umirajočem mravljišču jetnikov z vseh koncev Evrope se je tudi Pahorjev slovenski nacionalni problem na poseben način ujel s problemom ogrožene človekove identitete sploh in njenega izbrisa pa tudi upora. Eden izmed značilnih odmevov na ta Pahorjev roman se je glasil: »Ce bi bil Jud, bi bil zdaj evropski pisatelj.«
Prehod v novo obdobje kaže roman V labirintu, čeprav je v nekem smislu tudi zadnji del trilogije, pripet na prejšnja romana Zatemnitev in Onkraj pekla so ljudje. Tematiziran je s tržaško politično in moralno dramo med leti 1946 in 1949, z novim prevratom v središču, ki ga je prinesel In-
formbiro. Pahor je svoj pogled usmeril v novo obdobje tržaške slovenske eksistence in pokazal njeno notranje sa-morazkrajanje v navzkrižju političnih totalitarizmov in idejnih fundamentalizmov. Gre za zgodovinski trenutek, ko je Trst postal eno najbolj občutljivih stičišč Zahoda in Vzhoda, mesto, kjer se je v malem dogajala usoda sveta. Ideja svobode in demokracije iz let predvojnega in vojnega odpora se je v tem romanu sesula na vseh ravninah, od politične in kulturne do zasebne. Tudi ljubezenska osmi-slitev življenja podlega razpadanju in pred Pahorjevim romanopisjem se odprejo nove možnosti.
Ko je Pahor nekoč poskušal poudariti svojo drugačnost od prijatelja Edvarda Kocbeka, se je označil za človeka, ki pripada imanenci in ne transcendenci. Odtod je razložljiv tudi njegov slog, ki mu je vsakršna abstraktnost tuja in se mediteransko drži nazornosti, živosti in slikovitosti, pa naj gre za opis ah pogovor, zamisel ali metaforo ali za naslov romana, ki zna biti izrazito domiseln. Z besedami je raje radodaren kot skop. Pahorjeva poetika, ki je v osnovah realistična, je nenavadno gibljiva in raztegljiva, odprta v vse smeri: tako v stvaren podroben opis kot v poetično lirizacijo, v cisto fikcijo kot v esejistični diskurz, v klasično zaokroženo pripoved kot v moderno fragmenti-ranje, včasih se odpre impulzu italijanskega neorealizma, drugič francoskega eksistencializma, vendar zmeraj skozi
svojo osebno naravo. Njegov jezik se je spričo okoliščin, ki mu niso bile naklonjene, prebijal do pisateljske suverenosti postopoma. Toda kritika je v njem že zgodaj zaznala tvorne regionalne posebnosti, na primer sestavine »arhaične tržaščine«, in opazila zelo sproščeno stavčno okretnost, ki je Pahorja od nekdaj nekoliko ločevala od osrednje knjižne norme in to normo odpirala v nove osebne in regionalne možnosti.
Danes lahko o Borisu Pahorju zapišemo, da velja za enega najbolj vidnih in zanimivih pisateljev sodobne slovenske književnosti, prodrl pa je tudi v širši svet in v evropsko literarno kulturo razločno zarisal sled svoje osebne pa tudi nadosebne, slovenske usode.
NARODNI MUZEJ LJUBLJANA
61000 Ljubljana, Muzejska ulica 1 tel.: 061/218-876, fax: 061/221-882
Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400-letnici bitke pri Sisku. Narodni muzej, torek-sobota od 10. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure.
RECENZIJA / FILM
Od Nikile do Nine
Igor Kernel
NINA (The Assassin, Point of No Retum), ZDA, 1993. Režija. John Bad-ham. Scenarij: Robert Getchell, Alexandra Seros, po filmu Nikita Luca Bes-sona. Fotografija: Michael VVatkins. Glasba: Hanes Zimmer, Nick Glennie-Smith. igrajo. Bridget Fon-
da, Gabriel Byme, Miguel Ferrer, Dermot Mulroney, Anne Bancrolt, Harvey Ke-itel, Olivia D‘Abo. Distribucija: VVarner Bross, Ljubljanski kinematografi.
Luc Besson je Nikito (1990), svoj četrti celovečerec, označil kot »urban« film, ki obravnava »morske
pse« (za razliko od »delfinov« iz Velike modrine) in ker gre definitivno za »thriller noir«, ki bi bil težko Se bolj »noir«, se ga je oprijel vzdevek »The Big Black« (kot nasprotje njegovemu predhodniku - The Big Blue). Nikita je najbolj mračen med Bessonovimi
filmi, veliko bolj kot njegov prvenec Le Demier Combat (1983), na katerega sicer v tem smislu spominja, v njem prevladujeta brezup in grafično, skoraj sadistično prikazano nasilje. Obenem pa ga, tako kot vse filme tega režiserja, označuje izrazita vizualna atraktivnost (zasluga mojstrske kamere Thierryja Arboga-sta), enako pomembna pa je glasbena spremljava Eriča Serraja, Bessonovega stalnega sodelavca. In ker je Besson v tem oziru gotovo eden najbolj svetovljanskih francoskih in nasploh evropskih avtorjev, ni presenetljivo, če se njegovi filmi dobro odrežejo na mednarodnem trižšču. Ker pa noben film ni zares uspešen, če se ne prebije v ZDA, tam pa ne more uspeti, če ni posnet v angleški jezikovni verziji in z ameriškimi igralci, je to tudi eden od razlogov, da je že veliko število francoskih (in nekaj italijanskih) uspešnic, ki so bile ocenjene kot potencialne uspešnice v ZDA, doživelo ameriške »remake« (-npr. Plačilo za strah, In Bog je ustvaril žensko, Plavolasec z enim črnim čevljem, Ce skače slon žez plot, Trije moški in zibelka, Ubežnika in punčka idr.). Nina, kot ameriška inačica Nikite, torej sodi v veliko družino »remakov«, pri čemer je zanimivo, da je ogromno sekvenc v Badhamovi verziji dobesedno prekopiranih iz Bessonove, kar ni ravno običajno (med novejšimi remaki se je od izvirnika verjetno še najbolj oddaljil Vonj po ženski). Ce smo malce zlobni, bi lahko rekli, da je razlog te pretirane
Badhamove »zvestobe« do svojega predhodnika preprosto nesposobnost tega režiserja (sicer avtorja vrste uspešnic: Vročica sobotne noči, Dracula, Sinja strela, Vojne igre, Policijska zaseda, Ptič na žici itd.), da bi vrhunske akcijske prizore posnel bolje od Bessona, morda pa gre le za Američanov poklon svojemu evropskemu kolegu. Značilni so tudi poudarki, ki ločijo oba filma: Nikito obsodijo na dosmrtno ječo in njeno »smrt« prikažejo kot samomor, Nino pa dejansko obsodijo na smrt (naj to razumemo kot namig, da naj bi ameriška tajna služba - v primerjavi s francosko -»ubijala« le tiste, ki so bili pred tem že »de iure« mrtvi?); Renojev Victor »Čistilec« pomaga Nikiti in pade med opravljanjem svoje dolžnosti, isti lik v interpretaciji Harveya Keitela ima namen zahrbtno pokončati Nino, Jeane Moreau v vlogi Amande v Nikiti prebuja čutnost, Anne Bancroft pa Nino uči lepega vedenja za obloženo mizo; prav tako se Nina - v razliko od Nikite - konča bolj eksplicitno. Ce Anne Parillaud s svojo ženskostjo izžareva krhkost in ranljivost, Bridget Fonda svojo vlogo interpretira z več trdote in ostrine, pri čemer je videti, da ima tudi večji igralski razpon in izrazno moč. Sicer pa sta zadnja dva meseca očitno v znamenju te mlade igralke (ki smo jo pred tem videli le v Doc Hollywoodu), saj so se v kratkem času drug za drugim zvrstili kar štirje njeni filmi: Ne meč‘te se stran, Boter IH, Nina in Sostanovalka.
ANKETA / O 41. MEDNARODNEM POLETNEM FESTIVALU
Luči festivala so se prižgale za gledališče
LJUBLJANA - V torek zvečer je v okviru 41. Mednarodnega poletnega festivala v ljubljanskih Križankah nastopilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, s predstavo Tartif Andreja Anabaptista Rozmana, v režiji Vita Tauferja, ki je v letni avditorij privabila nekaj manj kot tristo obiskovalcev. Ker se festivalske luči to poletje že počasi ugašajo -festival se bo iztekel zadnji dan avgusta s Straussovim Netopirjem v izvedbi ljubljanske Opere - smo nekatere izmed obiskovalcev predstave Mladinskega gledališča povprašali, kaj menijo o programu letošnjega festivala, česa bi si morda v naslednjih letih želeli več, kaj menijo o cenah vstopnic, prav tako pa smo jim zastavili vprašanje, zakaj so si to predstavo ogledali šele konec poletja, čeprav je bila igrana že vrednem gledališkem repertoarju.
(Foto: Aleš PavletidTBIO)
Roman Zun
Priznati moram, da ima Festival pester program. Morda bi morali na Festivalu predstaviti katero izmed uspešnic slovenskih gledališč, npr. PG iz Kranja in njihove uspešnice Zbeži od žene. Bila bi dobrodošla tudi kakšna operna predstava. Ce so tu nocoj redni obiskovalci gledališč? Publika je mešana, nekateri želijo videti predstavo na prostem, vendar pa to vseeno niso obiskovalci Mladinskega gledališča, saj tudi to gledališče ni več, kar je bilo nekoč.
Marjeta Bobneč
Nocoj bova obiskala predstavo Mladinskega gledališča, pred tem pa sva z možem bila na koncertu New Svving in Golden Gate Quarteta. Kljub temu da ne sodiva med starejše generacije nama je ta glasba že od mladih nog ljuba, tako, da je bilo to res prijetno doživetje. Publika se je čudovito odzvala, tako da so bili zadovoljni tudi nadstopajoti. Vsako leto si ogledam eno ah dve prireditvi, sicer pa sem mnenja, da je gledaliških predstav dovolj skozi vse leto, tako da je prav da je Festival v glavnem posvečen glasbenim prireditvam, predvsem tistim z resnejšo glasbo.
Tomaž Ružman
Letos sem prvič na festivalu, prišel sem prav na predstavo Mladinskega gledališča, vendar moram pripomniti, da so cene vstopnic za nas študente vseeno nekoliko previsoke. Čeprav sem reden obiskovalec gledališč, tudi Mladinskega gledališča iz Ljubljane, si te predstave nisem uspel ogledati, preprosto nisem imel časa. O predstavi sem slišal zelo pohvalna mnenja in prav to je bil razlog moje odločitve, da letos prvič obiščem festival.
Metoda Uršič Zadovoljna sem z Festivalom, priznati moram, da sem v primerjavi z prejšnjimi leti opazila večjo reklamo. Letos sem obiskala dve prireditivi. Po pregledu programa pa sem ugotovila, da je dovolj raznolik. Ogledala sem si tudi koncert z dirigentom Menuhi-nom, ki je bil izjemen. Nekateri izmed obiskovalcev so stoje prisostvovali koncertu, kar samo dokazuje njegovo kvaliteto in s tem kvaliteto festivala. Mislim da so cene primerne, saj dobre stvari tudi stanejo in prav je tako.
Matjana Vogrič
Ker festival obiskujejo pretežno Slovenci, sem mnenja da bi gledaliških predstav na Festivalu moralo biti več, če pa bi festival v večini obiskovali tujci bi program moral ostati tak kot je, ker je glasba le jezik, ki ne pozna meja. Kaj mislim o ljudeh ki so tukaj? Težko rečem, izhajam iz sebe in vem, da sem tu zaradi predstave, čeprav ne zanikam, da nekateri obiskovalci obiskujejo Festival tudi iz snobizma, vendar upam, da je le večina tu zaradi gledališkega užitka. Netopirja si ne bom ogledala, počakala bom, da bo ponovno na rednem programu ljubljanske Opere.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 26. avgusta 1993
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN
V petek, 27. 8., in v soboto, 28. 8., bo ob 22. uri z monodramo GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ nastopil ZIJAH SOKOLOVIC.
CELJE
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI, SLG Celje. V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in znova odigrala začetek svojega konca... (Četrtek, 26. 8., ob 20.30 na celjskem Starem gradu. Festival Ljubljana je za vas organiziral prevoz z avtobusi, odhod bo ob 18.30 s Trga francoske revolucije in je vključen v ceno vstopnice. V primeru slabega vremena bo predstava prestavljana na 29. avgust ah 4. september.)
POSTOJNA
Ciklus Monodrama in avtorska poezija:
TONE GOGALA, dr. M. Kmecl: ANDREJ SMOLE - ZNAMENITI SLOVENEC. Monodrama o Andreju Smoletu je gledališki portret enega najzanimi-vejsih Ljubljančanov in Slovencev iz Prešernovega časa.
Igralec Tone Gogala je eden vidnejših predstavnikov na področju gledališča in filma, priznan doma in na tujem. Kmalu po končani igralski akademiji je odšel v ljubljansko Dramo, od tam pa v Tržaško gledališče in se ponovno vrnil v Ljublja-
no. Ta povezava med Trstom in Ljubljano ga spremlja Se danes. Za seboj ima številne odmevne vloge, veliko pa dela samostojno pri svojih projektih za radio in televizijo. Z najrazličnejšimi predstavami je veliko nastopal po Evropi, gostoval pa je tudi po Severni Ameriki in v Avstraliji, bodisi samostojno ah v različnih igralskih zasedbah. Je dobitnik Severjeve nagrade leta 1980 (danes, 26. 8., ob 20.30, Immensum ad antrum aditus).
IZTOK MLAKAR (četrtek, 2. 9., ob 20.30, gostilna Zapravljivček).
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V petek, 27. 8., in v soboto, 28. 8., bodo ob 20.30 pred gradom Kromberk za red izven uprizorili strupeno komedijo TICO-TICO-BAR v režiji VITA TAUFERJA.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Johann Strauss: opereta NETOPIR, gostovanje SNG Ljubljana. Solisti, zbor in orkester Opere in baleta pod vodstvom dirigenta Igorja Švare; režiser Zvone Šedlbauer, kostumograf in scenograf Attilla Csikos, koreograf Ivo Kosi (sobota, 28. 8., ob 21. uri).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE VERDI
Jesenska simfonična sezona - Festival Horovvitz Europa
Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih bo možno od 14. septembra dalje, medtem ko se bo pričela prodaja vstopnic dne 21. septembra pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih bo možno od 1. septembra dalje (gledališka sezona se bo pričela 20. oktobra) pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 14.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30).
GRAD SV. JUSTA
Poletne prireditve - Straordinario estivo
V torek, 31. t. m., ob 21.30 uri nastop saksofonista Maceo Parker & Roots Revisited iz ZDA.
22.15 predstava v italijanščini.
Ponovitev v soboto, ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini in v torek, ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 v italijanščini.
GRADEŽ
DEŽELNA KONGRESNA PALAČA
V	nedeljo, 29. t. m., ob 21.30 poklon skladatelju Antoniu Smareglia - »Oceana«. Nastopili bodo Jasna Corrado Merlak (harfa), Neva Merlak (klavir), Stelia Doz (sopran) in Paolo Zudich (tenor).
LIGNANO
ARENA ALPE ADRIA
V	ponedeljek, 30. t.m., ob 21.00 - gledališka predstava »Preludio a un bacio», ki jo predstavlja skupina ITT Theatre.
V	petek, 3. septembra, ob 21.00 - Operne in operetne arie. Pojeta Lorella Turina (sopranistka) in Roberto Miani (tenor). Pri klavirju spremlja David Lonardi.
V Četrtek, 2. septembra., ob 21.30 uri nastop Tourš Kunda iz Senegala.
Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063).
miramarski grad
Luci in zvoki
Danes, 26. t. m., ob 21.00 v nemščini in ob
KOROŠKA
tivni dnevi za napredno mladino »Mladina k besedi!«. Na sporedu bodo Video-Perfor-mance o koroških Slovencih. Prireditelj Poli-ticno-upravna akademija.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
CELOVEC
Mestno gledališče
Danes, 26. t. m., ob 20. uri rockopera v angleščini »Jesus Christ Superstar«.
BILCOVS
Pri Korenu se bodo do 28. t. m. vršili krea-
UUBUANA
DOMUS, Slovenska cesta 17
Do 1. 9. poteka informativno-svetovalna razstava GREMO NA PIZZO. Na razstavi je predstavljeno skoraj vse, kar sodi k pizzi, popestrile pa jo bodo tudi demonstracije priprave pizz, pokušine, predavanja in informativni dnevi posameznih razstavljalcev.
DOBRNA
V dvorani zdraviliškega doma Dobrna bo do petka, 27. 8., vsak večer nastopal plesni klub iz Slovenj Gradca.
LAŠKO
Festival večnih melodij ZLATI ROG Laško '93 na Graščinskem dvorišču v soboto, 28. avgusta, ob 19.30. Nastopajo: Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Lidija Kodrič, Branka Kraner, Betty Jurkovič, Oto Pestner, Stane Mancini, Matija Cerar, Janko Ropret, New Swing Quartet; Častni gost in vodja festivalskega ansambla Mojmir Sepe in povezovalec Vili Vodopivec.
10. OBČINSKA REVIJA STARIH SEG IN OPRAVIL na Reki pri Laškem (nedelja, 29. 8., ob 15. uri).
MURSKA SOBOTA
POLETJE NA GRAJSKEM DVORIŠČU
V petek, 27. 8., bodo ob 17. uri na grajski ploščadi v mestnem parku priredili veliko otroško zabavo z mednarodnim knjižnim kvizom in glasbenim zabavnim delom prireditve. Igrali bodo ROYAL FLASH, MIKI SA-RAC ter DANILA IN MIKI.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
FILMSKE USPEŠNICE: SLOVENSKA PREMIERA filma NESPODOBNO POVABILO danes, 26. 8., ob 21.30.
FILMSKE USPEŠNICE: WAYNOV SVET nedelja, 29. 8., ob 21.30.
ROGAŠKA SLATINA
MEDNARODNI PLESNI TURNIR v standardnih in latinskoameriških plesih. Tekmovanja se bodo udeležili plesni pari iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Velike Britanije, Nemčije in Slovenije (sobota, 28. 8., ob 20.00, Kristalna dvorana).
VELENJE
Predavanje VIKIJA GROŠLJA z barvnimi diapozitivi: VSI MOJI OSEMTISOCAKI (petek, 27. 8., ob 20. uri, Velenjski grad, v primeru slabega vremena: dom kulture). 300SIT).
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN
V	Četrtek, 2. 9., bo ob 19. uri z lutkovno predstavo O KUŽKU, KI NI ZNAL LAJATI nastopilo češko lutkovno gledališče NAIVNI DIVAL-DO. Vstopnine ni.
UTUA
OTROŠKA ZGAGARIJA je naslov prireditve, ki bo v soboto, 28. 8., od 15. ure dalje na ploščadi pred občino.
MURSKA SOBOTA
V	ponedeljek, 30. 8., bo ob 17. uri na grajskem dvorišču gostovalo lutkovno gledališče MINOR iz Prage. Najmlajsim se bo predstavilo z igrico
KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA.
MARIBOR
Danes, 26. 8., si ob 19. uri v atriju mariborskega gradu lahko ogledate igrico belgijskega gledališča lutk in figur PAPIRČKI.
Petek, 27. 8., ob 19. mi nastopa lutkovno gledališče Maribor z igrico Darka Ceha: STOPICLJAJ.
POSTOJNA
V	atriju muzeja bo v soboto, 28. 8 ob 11. uri gledališče Ane Monro uprizorilo igrico za otroke.
VELENJE
V	sredo, 1. 9., bo na prvi Šolski dan na vrtni terasi Name ob 16. uri skupaj z vami zapela MATEJA KOLEŽNIK
Skulptura iz kremnjaka
V ljubljanski Mestni galeriji se z izborom skulptur iz let 1983-1993 predstavlja japonski kipar MASAYUKI NAG ASE
Razstava, ki bo na ogled od 27. avgusta, je rezultat sodelovanja Mestne galerije z Obalnimi galerijami iz Pirana.
Nagaseja, razpetega med Istro in Japonsko, poznamo v slovenskem prostoru po njegovih javnih spomenikih, številnih udeležbah na domačih in tujih kiparskih simpozijih ter razstavah. Pri opredeljevanju umetnikove kiparske misli sledimo tradiciji starodavne japonske kulture, ki se manifestira še posebej v umetnikovi navezanosti na naravo in zemljo. Z njima se identificira v svojih individualiziranih manjših, tudi za razstavni interier primernih kamnitih plastik.
	
SLOVENIJA	i
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KRIŽANKE
41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL
Koncert: VOKAL TOTAL, Frankfurt (jazz, swing, jazzrock) v soboto, 28. 8., ob 20.30.
CANKARJEV DOM
Sezona 93/94 se bo pričela z gostovanjem plesnega teatra iz Anglije. Performance Michaela Clarka z naslovom MODERNA MOJSTROVINA si boste lahko ogledali v soboto, 11. 9., ob 20. uri v Gallusovi dvorani.
V sredo, 22. 9., bo v Gallusovi dvorani nastopila solopevka in pianistka DIAMANDA GA-LAS, ki jo imenujejo kar demonski glas devetdesetih. Sodelovala je s skladateljem Vinkom Globokarjem, režiserju F. F. Coppoli pa je pomagala pri glasbi za film Drakula.
POLETJE V STARI LJUBLJANI
Danes, 26. 8., bosta ob 21. uri v atiju magistrata nastopila violinist JAMES CREITZ in harmo-nikaš STEFAN HUSSONG. Umetnika bosta izvajala dela iz različnih obdobij glasbene zgodovine od J. S. Bacha do J. Cagea. Obeta se zanimiv glasbeni večer, Se posebno zato, ker sta oba izvajalca zelo dobro mana in cenjena tudi v tujini. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v cerkvici sv. Florjana na Gornjem trgu.
Koncert: ALEŠ KACJAN, flavta in ALEKSANDER MILOŠEV, viola. Program: J. S. Bach, H. Vieuxtemps, C. Debussy, W. A. Mozart (Četrtek, 2. 9., ob 20.30 v cerkvi sv. Florjana).
GORNJA RADGONA
Na sejmiSCu v Gornji Radgoni bo v petek, 10. 9., od 16. ure dalje veliki rock koncert POMURJE POJE 93. Sodelovale bodo vse skupine, ki se trenutno pojavljajo na rockovski sceni Pomurja: THE BAD ARTIST, CRUCIFDdON, GODA, YELLOW MINUTE, G.R.B., ZELEZOBETON, PSIHOPATI?, THE SEARCH FOR WHAT?, HLADNO PIVO.
JEZERSKO
Koncert ALPSKEGA KVINTETA (nedelja, 29. 8.,
ob 17. uri na športnem igrišču pri hotelu Kazina).
KRANJ
V	petek, 3. 9., bo ob 20.30 na grajskem vrtu nastopil priznani komorni orkester CARNIUM pod vodstvom dirigenta PETRA ŠKRJANCA.
LAŠKO
Grajske poletne prireditve v Laškem: STANKO ARNOLD, trobenta, BRANIMIR SLOKAR, pozavna, RADOVAN VLATKOVIC, rog, VVOLFGANG WAGENHAUSER, klavir.
Svetovno priznani umetniki so tokrat prvič kot kvartet na koncertnem odru, izvajali bodo novitete. Odlični umetniki so nosilci številnih nagrad in priznanj, koncertirajo po vseh svetovnih odrih kot solisti in v komornih zasedbah (petek, 3.9., ob 20.30).
ROGAŠKA SLATINA
Baročni koncert, MAJDA SVAGAN, mezoso-pran, VITOMIR MAROF, tenor, IVICA TRU-BIC, bas, DALIBOR BERNATOVIC, harfa, ROBERT MRACSEK, klavir; program: Bach, Haendl, Pergolesi, Stradella, Lukačič (četrtek, 2. 9. ob 20. uri, Kristalna dvorana).
ŠENTILJ
V	petek, 27. 8., se bo ob 16. uri pričel undeiground rock festival z naslovom FESTIVAL NA MEJI.
TRŽIČ
V	soboto, 28. 8., bo v tržiski farni cerkvi nastopil organist TOMAŽ MOČNIK z deli J. S. Bacha (Gott durch deine Giiter, Ich ruf zu dir, Herr Jesu Christ, Gelobte seiste du, Jesu Christ, Toccata Adagio in fuga v C-duru) in J. Clarka (Trumpet Voluntary).
VELENJE
Prvi koncert udeležencev MEDNARODNE POLETNE KLAVIRSKE SOLE JACOBA LATEI-NERJA in DUBRAVKE TOMŠIČ - SREBOTNJAK bo danes, 26. 8., ob 20. uri v Veliki dvorani glasbene sole Velenje.
Drugi koncert udeležencev mednarodne poletne klavirske Sole Jacoba Lateinerja (New York) in Dubravke TomSiC - Srebotnjak bo v petek, 27. 8., ob 20. uri v Veliki dvorani glasbene Sole Velenje.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Razstava bo na ogled do 28. avgusta.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija).
GALERIJA SKUC
Na ogled je instalacija NEVIDNA glasba umetnika CISA BDERNICXA. Razstava bo na ogled do 27. avgusta.
Cis Bierinckx, rojen v Belgiji, dela in živi v Gentu, New Yorku in Ljubljani. Od konca sedemdesetih let deluje kot producent, umetniški svetovalec, direktor, scenograf in kritik na plesnem, gledališkem in filmskem področju. Poleg lastnih projektov - performancev je sodeloval tudi z umetniki, kot so Chris Dercon, Peter Halasz, Meg Stuart, Jan Fabre in drugi.
MALA GALERIJA, Slovenska 35
Predstavitev najnovejsih del slikarja EMERIKA BERNARDA bo na ogled do 29. 8.
MODERNA GALERIJA
20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE
MESTNA GALERIJA
V ljubljanski Mestni galeriji se z izborom skulptur iz let 1983-1993 predstavlja japonski kipar MASAYUKI NAGASE. Otvoritev razstave bo v petek, 27. 8., ob 20. uri.
NARODNA GALERIJA
Razstavi EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK in RIHARD JAKOPIČ - TO SEM JAZ, UMETNIK...
Bartolomeo Bettera: Tihožitje z glasbili in nebesnim globusom
SLOVENSKI GLEDALIŠKI EN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
Razstava slik igralke METE VRANIC bo na-ogled do 1. septembra.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra.
GALERIJA ILIRIJA VEDROG
Pripravljajo razstavo slik slikarja MARTINA BIZJAKA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava likovnih del Članic in elanov društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane bo odprta do 8. septembra.
GALERIJA TIVOLI
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A. R. PENOK, DIMCE NIKOLOV).
TRST
TKB - AGENCIJA MITNICA
V	razstavnih prostorih razstavlja najnovejSa matericna dela Deziderij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
LETOVISCARSKA USTANOVA (Ul. S, Nicold 20)
Do 28. t. m. razstavlja slikar Augusto Bartoli. Urnik od ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13.
ART GALLERV
V	soboto, 28. t. m. ob 18. uri otvoritev skupinske razstave Artestate ’93 na kateri bodo razstavljali Serena Bellini, Fernanda Goina Gordini, Guido Massaria, Sergio Micalesco, Livio Officia, Sergio Perini, Renzo Pillon, Olivia Siauss, Sisto Fulvio in Mario Zocco-lan. Razstava bo odprta do 30. septembra. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik rob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V	organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
BLED
HOTEL ASTORIA
Razstava akademskega slikarja JOŽETA SLAKA - DOKE bo na ogled do 4. septembra.
CELJE
GALERIJA KOMPAS
Razstava slik BOŽIDARJA ŠČURKA bo na-ogled do 31. avgusta.
LIKOVNI SALON CELJE
Do 1. 9. bo na ogled razstava slikarskih del JONA GALA PLANINCA.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Razstava del prekmurskega slikarja MARJANA GUMILARJA, dobitnika letošnjega Rembrandtovega cekina.
KRANJ
GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI
Razstava otroških in mladinskih ilustracij FOJ-ZA A. ZORMANA.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Spominska razstava del slikarja AVGUSTA ČERNIGOJA.
KOSTANJEVICA NA KRKI
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA in FERDO VESEL (do 31. 8.).
LAŠKO
Razstava z naslovom 10 LET OBUJANJA IN OHRANJANJA STARIH SEG IN OPRAVIL v Laškem in okolici.
MARIBOR
Fotoklub Maribor in Fotogalerija Stolp vas vabita na otvoritev razstave fotografij FRAN HLU-PIC v Četrtek, 26. 8., ob 19. uri v Fotogaleriji Stolp v židovskem stolpu.
MULJAVA
BISTRO KLEPEC
Do konca poletja je na ogled razstava akvarelov in gvašev z naslovom DOLENJSKA POKRAJINA akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ
V galeriji Pokrajinskega muzeja bo do 30. 8. na-ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALVA.
GALERIJA KULTURNEGA CENTRA MIŠKO KRANJEC
Razstava kipov mesečnikov akademskega kiparja MIRKA BRATUŽA iz Gornje Radgone bo na ogled do konca avgusta.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Razstava Češke akademske slikarke ZDENKE MARSCHALOVE.
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Do 7. 9. razstavlja svoja dela akademski slikar DIMITRIJ POPOVIČ.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL
Priznani fotograf TIHOMIR PINTER je pripravil zanimivo razstavo Portreti sodobnih slovenskih književnikov. Otvoritev bo danes, 26.8., ob 18. uri.
MILJE
SEDEŽ LETOVISCARSKE USTANOVE (Ul. Roma 20)
Do 31. t. m., razstavlja svoje ikone Olga Mandič. Urnik od ponedeljka do petka 9-13, 16-19, ob sobotah 9-13.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil.
PALAČA ATTEMS
Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
VILLA MANIN ■ PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
KOROŠKA

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
LIGNANO
Arena Alpe Adria
Za 27. avgusta napovedan koncert Enrica Ruggierija ODPADE.
V	soboto, 28. t.m., ob 21. uri - Solidarnostni večer: sodeluje Brigata Alpina Julia. V primeru slabega vremena bo predstava v nedeljo, 29. t.m.
V	sredo, 1. septembra, ob 21. uri -Koncert Annie Oakley.
V	nedeljo, 5. septembra, ob 21. - Glasbeni maraton s sodelovanjem skupin: Errata Cor-rige, Altair in Ego.
VIDEM
Giardino del Torso
28. avgusta ob 21. uri bo na sporedu skupina Mitili Folk.
PORTOGRUARO
FESTIVAL KOMORNE GLASBE
Danes, 26. t. m., ob 18. uri Portogruaro (občina) koncert Študentov iz Portogruara; ob 21. uri Portogruaro (Gledališče Pellico): koncert »La mušica di Parigi e dei parigini«.
Jutri, 27. t. m., ob 11. uri Portogruaro (Collegio Marconi): nastop študentov iz Portogruara; ob 18. uri Portogruaro (Občina): nastop orkestra »Nuovi concertisti«; ob 21. uri Portogruaro (Gledališče Pellico):" večer komorne glasbe.
V soboto, 28. t. m., ob 9.30 Portogruaro (cerkev S. Luigi) glasbena maratona - prvi del; ob 11.30 Portogruaro ( Občina) glasbena maratona - drugi del; ob 15. uri Portogruaro (gledališče Pellico) glasbeni maraton - tretji del; ob 18.30 Portogruaro - četrti del glasbene maratone.
CELOVEC
UMETNA HIŠA
Do 19. septembra razstavlja svoja dela Janez Bernik.
GALERIJA SCHNITZER
Do 3. septembra so na ogled dela koroških umetnikov 1955 - 1985.
RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Biittnerja.
GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE
Stane Jarm razstavlja svoje akvarele in kipe.
GALERIJA CARINTHIA
Do 29. avgusta razstavlja Nicolaus Moser.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA (Burggasse 8)
Do 5. septembra razstavljata Cornelius Kolig in Camera Picta.
ŠKOFIJSKA REZIDENCA (Mariannengasse 2)
Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17.
GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14)
Do 15. septembra je na ogled razstava »Re-play«.
BOROVLJE
PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah.
PLIBERK
VVERNER BERG-GALERIJA
Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00.
Civilna
služba
Cfli
buri
duhove
DUNAJ - Predlog avstrijskega obrambnega ministra Wer-nerja Fasslabenda za podaljšanje civilne službe od trenutno 10 na 12 mesecev, še vedno buri duhove v avstrijski notranji politiki.
Stališča znotraj vlade koalicije se niso spremenila, k večjemu se je nesoglasje med socialdemokrati in ljudski stranki še poglobilo.
V razpravo se je včeraj vključil klubski predsednik ljudske stranke Hubert Neisser in poudaril, da je zahteva po podaljšanju civilne službe na 12 mesecev »edino sredstvo proti razvoju, ki bi lahko resno prizadel živec obrambe avstrijske države«. Bolj diplomatsko se je izrazil zunanji minister Alois Mock ko je dejal, da je treba zahtevo po podaljšanju »resno preveriti«, menil pa je tudi, da gre za vprašanje, ki je pomembno iz vidika varnosti.
S strani SPČ se je včeraj oglasil predsednik mladinske organizacije SPČ Mar-cher in dejal, da je zanj predlog nesprejemljiv.
KOROŠKA / DVOJEZIČNO ŠOLSTVO
Dvojezičnost bo le upoštevana
Dvojezičen ravnatelj za Škofiče
Ivan Lukan
KOROŠKA / POČITNIŠKI TABOR OB BAŠKEM JEZERU
Zgrajen nov most sodelovanja mladine
Alois Angerer
CELOVEC - Deželni svetnik Herbert Schiller, pristojen za obvezno šolstvo pri Uradu koroške deželne vlade, ni klonil škandalozni odločitvi okrajnega šolskega sveta za okraj Celovec-dežela v zvezi z zasedbo ravnateljskega mesta na dvojezični ljudski šoli v Sko-fieah ob Vrbskem jezeru. Socialdemokratski deželni politik je v razgovoru za Republiko potrdil, da je zavrnil predlog okrajnega šolskega sveta, po katerem naj bi ravnateljsko mesto zasedla kandidatka brez dvojezične kvalifikacije. V novem razpisu zahteva deželni šolski referent od kandidatov dvojezično kvalifikacijo, »saj gre konec koncem za dvojezično šolo, na kateri poteka dvojezičen pouk na vseh štirih šolskih stopnjah.
Kot smo poročali, so tako starši kot tudi slovensko prosvetno društvo »Edinost« v SkofiCah že ob začetku šolskega leta 1992/93 in po sklepu okrajnega šolskega sveta koroške šolske opozorili tako koroške oblasti kot tudi zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju, da je položaj na šoli nevzdržen.
Med petimi kandidati, ki so se prijavili za mesto
ravnatelja/ice na ljudski (osnovni) šoli v SkofiCah, so štirje dvojezični. Schiller je v pogovoru za naš Jist dejal, da že ve, koga izmed dvojezičnih kani-datov bo imenoval za ravnatelja, storiti pa želi to še pred začetkom novega šolskega leta, torej v naslednjih treh tednih.
Napoved deželnega poslanca Haderjeve svobodnjaške stranke, Ole-schka, Ceš da bo FPO
STOCKHOLM - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je vCeraj popoldne sklenil svoj uradni obisk na Švedskem. Klestil je v okviru svojega dvodnevnega obiska imel razgovore s švedskim kraljem Carl XVI., ministrskem predsednikom Carlom Bildtu, ministrom za evropska vprašanja Ulfom Dinkel-spielom, z ministrico za zunanje zadeve Ugglas ter s predsednikom socialdemokratske stranke Carlssonom.
Glavni temi razgovorov Klestila s švedskimi politiki so bili prizade-
podprla pritožbo sedanje provizorične (enojezične) ravnateljice pri Ustavnem sodišču, pa je deželni svetnik Schiller komentiral takole: »Pritožbe se ne bojim, saj je razpis ravnateljskega mesta v skladu z veljavnim zakonom. Vrhu tega gre v SkofiCah za dvojezično šolo, v kateri poteka pouk od prvega do Četrtega razreda v obeh deželnih jezikih«.
vanja obeh držav za pristop v Evropsko skupnost in vojna v Bosni in Hercegovini.
V zvezi z vstopom Švedske k Evropski skupnosti je bilo s strani gostiteljev povedano, da je odstotek nasprotnikov ES na Švedskem zelo visok (po zadnji anketi 43 odstotkov - op. ured.), vlada pa je zato sklenila obširno informacijsko kampanjo, s katero želi prebivalstvo prepričati o pravilnosti pristopa. Tudi v Avstriji je odstotek nasprotnikov ES še vedno visok, je pa veC Avstrijcev za vstop kot proti.
BAŠKO JEZERO - Prvi počitniški tabor Zveze prijateljev mladine Slovenije in avstrijske organizacije »Kinder-freunde« ob Baškem jezeru na avsttrijskem Koroškem ni le uspel, presegel je vsa pričakovanja.
Pomembno vlogo pri gradnji »mostu sodelovanja« med mladino sosednjih držav (Slovenije in Avstrije) je pri tem izpolnila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu na čelu s tajnikom Jankom Malle-jem in sodelavci, ki je posredovala prve stike med slovensko in avstrijsko mladinsko organizacijo.Po uspelem skupnem taborjenju se zdaj obeta nadaljnje plodno sodelovanje.
To je bilo tudi enotno mnenje vseh, organizatorjev in otrok, ki smo jih obiskali v mladinskem domu ob Baškem jezeru.
Malo so se slovenski otroci že bali, ko so se večinoma prvič srečali z otroki iz Salzburga, Gradiščanske in z nemško govorečimi otroki iz Koroške. Vendar se je dobro obnesla posredovalna vloga koroških Slovencev, ki so znali oba jezika in tako gradili mostove med kulturama.
Nad 140 otrok iz Slo-
venije in Avstrije so organizatorji razporedili po starosti, v vsaki skupini (bilo jih je deset) pa je bila tudi oseba, ki je obvladala oba jezika in s tem pospešila komunikacijo med mladinci.
Ljubica Kosmač, učiteljica in spremljevalka iz Slovenije, je začudeno ugotovila, da je slovenski narod zunaj Koroške komaj znan in zato izkoristila vsako priliko, da bo nadoknadila zamujeno. »Vesela sem, da smo prišli sem in uspeh je prekosil vsa naša pričakovanja. Najbolj presenečena pa sem nad vzorno organizacijo tega počitniškega tabora in prijateljskim vzdušjem. Odlična oskrba,
bogat in mladini prilagojen program s plavalni tečaji, s stiki z okolico, ter seveda tudi vreme in narava - vse je pozitivno prispevalo k splošnemu zadovoljstvu«, je učiteljica o-pisala doživetje dveh taborniških tednov.
Avstrijska mladinska organizacija »Kinder-freunde« pa je tudi ponosna na dolgoletne izkušnje, ki temeljijo na strpnosti in medkulturnem sporazumevanju. »Prejšnja leta smo hodili v Savudrijo in Pulo, po vojni in političnih spremembah na ozemlju bivše Jugoslavije pa smo veseli, da smo našli nov dostop«, je povedala pedagoška voditeljica Dagmar Kla-
tzer. »Otroci iz Slovenije so bili prijetni in upam, da se bodo medsebojni stiki razširili še na druga področja. Popestrili so naš program, prav tako pa smo tudi mi njim pokazali, kaj zmoremo. Naše letošnje geslo je bilo »Pravice otrok - skrb nas vseh« in bolj kakor doslej smo pazili na to, da so se otroci počutili enakopravni. Delegati skupin, ki so sestavljali Otroško skupščino, so se udeležili rednih posvetovanj vseh odgovornih na počitniškem taboru, igre in ustvarjalno dejavnost pa smo razširili na evropske države in tako vsem otrokom odprli tudi pogled v svet.«
Temu je bil prilagojen vsakodnevni spored: poleg posebnih domislic posameznih skupin je bilo po skupnem zajtrku obvezno zborovanje vseh, na katerem so sestavili spored za tisti dan. Vsak večer pa so bile posebne prireditve, na primer modna revija, spretnostna tekmovanja, baklada (slika), ter družabbne igre.
Odgovorni so letos imeli še posebno srečo: nihče od mladih ude-leženncev ni zbolel ali se celo ponesrečil.
OROŽJE __
Avstrijec
glavna
figura
kupčije?
DUNAJ - V kupčijo z orožjem za Bosno in Hercegovina je po poročilih avstrijskih medijev vpleten nek Avstrijec kot »centralna oseba» pravočasno odkrite kupčije. Avstrijske oblasti so sprožili tozadevno preiskavo na željo Organizacije združenih narodov, pristojno ministrstvo za notranje zadeve pa to novico doslej ni potrdilo. Sporočeno pa je bilo, da doslej niso ugotovili kakšnih nalog za izvoz orožja v Panamo.
Kot je Republika ekskluzivno poročala, je vladna preiskovalna komisija v Panami odkrila, da je neka mednarodna agencija trgovcev z orožjem skušala tihotapiti v Bosno veliko količino orožja avstrijskega in Češkega izvora. Komisija v Panami je bila ustanovljena, ker je bil namembni kraj pošiljke Panama, v škandal pa so po doslej znanih rezultatih vpleteni tudi panamski diplomati.
Polšiljka naj bi vsebovala 28.600 strojnih pušk ter 17 milijonov komadov strelne muicije, večina orožja pa naj bi prišla iz Češke. Deklaracija orožja in tudi namembni kraj sta bili Češkim oblastem od vsega začetka sumljivi, tako da so o tem obvestili panamsko vlado, ki je tudiO takoj urepala.
ŠVEDSKA / OBISK KLESTILA
Evropska skupnost in vojna v Bosni v središču razprav
_________PRED OBISKOM ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA________
Italija z nameščanjem vojske na mejah noče škoditi naši samostojnosti
Beniamino Andreatta namerava s sabo pripeljati številno delegacijo
BOŠTJAN Lajovic	Problematika manjšin je že od dneva mednaro
dnega priznanja Slovenije jabolko spora v odnosih med državama. Slovenska vlada tedaj ni podpisala tristranskega sporazuma z Italijo in Hrvaško, ker ni vseboval zadostnih jamstev za slovensko manjšino v Italiji. Od tistega dne se status manjšine ni spremenil, italijanski parlament ni odobril zaščitne zakonodaje, italijanska vlada pa niti ni zagotovila sredstev za finansiranje manjšinskih kulturnih ustanov za prihodnje leto. Poleg tega je nova italijanska volilna zakonodaja bistveno okrnila možnost izvolitve predstavnikov manjšine v voljene organe. Slovenija je na vseh dosedanjih srečanjih odločno zahtevala ustrezno zaščito; prejela je nekaj polovičnih zagotovil, to pa je tudi vse. (C.B.).
LJUBLJANA - Ce bi današnji obisk italijanskega zunanjega ministra Beniamina Andreatta ocenjevali po urah trajanja in številu pomembnih političnih predstavnikov, ki bodo italijanskega gosta sprejeli, bi ga mirno lahko uvrstili v rubriko »manj pomembno«. Seveda pa v diplomaciji stvari še zdaleč niso takšne, kot so videti, zato bo obisk Andreatta, ki bo s seboj pripeljal nenavadno močno delegacijo (z njim bo tudi Bruno Bottai, generalni sekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu), nedvomno eden od vrhuncev letošnje slovenske zunanje poli-
tične bere. Vsem našim pobožnim željam navkljub je Slovenija vendarle žepna državica skoraj obskurnega pomena za velike evropske in svetovne dogovore, Italija pa kljub »Cisti roki« še vedno vplivno (so) oblikuje svetovno politiko. Italija lahko v dobršni meri pospeši ali zavre slovensko vključevanje v Evropsko skupnost, od Cesar je v mnogoCem odvisna naša gospodar-sko-politična prihodnost. Ravno zato je pomembno, da ima Slovenija s svojo zahodno sosedo dobre odnose. Ce seštejemo vsa dejstva, bi težko trdili, da državi slabo in težavno sodelu-
jeta. To dokazuje tudi današnji »triurni« obisk Andreatta, ki učinkovito zavrača ocene, Ceš da želi Italija z nameščanjem vojske na državno mejo škodovati slovenski samostojnosti in njenemu uveljavljanju. Italija doslej Sloveniji ni zaprla še nobene poti v Evropo, ponuja ji celo konkretno pomoC pri odpiranju vrat v Zahodnoevropsko unijo in seveda Evropsko skupnost. Pogovori na gradu Strmol in v Rimu so pripeljali do ustanovitve delovnih komisij za gospodarsko-finan-Cne odnose, imovinsko pravne odnose ter za kulturno sodelovanje, manjšine in socialna
vprašanja, vse pa naj bi jeseni začele z delom. Andreattov obisk torej pomeni predvsem politični blagoslov državnim uradnikom, ki vzpostavljajo nove odnose med državama in jasen namig, da namestitve itali-
janske vojske na državni meji še zdaleC ne gre jemati tako resno in tragično. To je pač del politične stvarnosti naše apeninske sosede, ki niha od ljubezni do sovraštva. Zdaj je očitno Cas ljubezni.
Ob obisku Cosige državi navežeta diplomatske odnose (Foto: Srdan Živulovič / TRIO)
Kronologija dogodkov
15.	januarja 1992 Italija prizna neodvisnost in samostojnost Slovenije;
17. januarja državi navežeta diplomatske odnose, Slovenijo pa uradno obišCe italijanski predsednik Francesco Cos-siga;
8. septembra Slovenija tudi uradno postane pravna naslednica sporazumov, podpisanih med Italijo in nekdanjo SFRJ, vključno z osimskimi sporazumi. Državi sta tako med drugim priznali tudi obstoječe meje, kar je v desničarskih krogih povzročilo veliko razburjenja;
16.	februarja 1993 sta se ob otvoritvi mejnega prehoda Neblo v stari Gorici srečala Lojze Peterle in Emilio Colom-bo in se dogovorila za skorajšnji sestanek pogajalskih skupin, ki se sestajajo izmenoma na gradu Strmol in v Rimu;
15.	marca italijanski parlamentarci napišejo pismo, v katerem dvomijo v upravičenost sprejema Slovenije v Svet Evrope, vendar je Slovenija v začetku maja 1993 kljub temu soglasno sprejeta v SE;
16.	julija se v Budimpešti srečata premiera Drnovšek in Ciampi ter zunanja ministra Peterle in Andreatta, ki se dogovorita za avgustovski obisk;
12. avgusta italijanska vlada sprejme sklep o povečanem nadzom na državni meji, da bi prepredla morebitni terorizem. Slovenija zahteva uradno pojasnilo, s katerim pa ni povsem zadovoljna;
26. avgusta obisk Andreatte.
Septembra naj bi na uradni obisk v Italijo odpotoval slovenski premier dr. Janez Drnovšek.
ANDREATTA V SLOVENIJI / DELOVNI OBISK
NARODNOSTNE SKUPNOSTI / ZAKON
Težave naj bi razrešili z uporabo dvojezičnosti
Med triurnim pogovorom se bosta naš in italijanski zunanji minister pogovarjala tudi o manjšinah
Manjšina kot legitimni sogovornik oblasti
Z osnutkom Slovenija zapolnjuje vrzel, saj manjšinsko zaščito vključuje v zakonske predpise
Lojze Peterle (Foto: TRIO)
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle nam je pred današnjim delovnim sestankom z italijanskim kolegom Andreatto takole opisal poglavitna vprašanja, ki jih bodo obravnavali:	šlo bo
predvsem za delovni pogovor, Časovno omejen, tako da ne bodo mogli izčrpno spregovoriti o vseh podrobnostih, v ospredju pa bodo naslednje tri teme:
Položaj slovenske manjšine v Italiji, saj se je poslabšal. Odstranjujejo dvojezične napise, omejujejo rabo slovenskega jezi-
Bogo Samsa
ka, zaradi nove volilne zakonodaje se je resno skrčilo zastopstvo Slovencev in ogroženo je financiranje slovenskih kulturnih in drugih organizacij in ustanov. Slovenija želi zagotovilo, da se bo položaj manjšine izboljšal.
Pomembno je gospodarsko sodelovanje, ki ni zadovoljivo. Vedno bolj je očitna komplementarnost pri izgradnji prometne infrastrukture in še zlasti avtocest. Želijo pojasnila o že odobrenih sredstvih za izgradnjo
osimskih cest in razpoložljivih sredstvih za ostale ceste. Predvsem pa Slovenijo zanima realen interes Italije za izgradnjo cestne infrastrukture v Sloveniji, ki jo misli Slovenija pospešeno graditi.
Odprtih je mnogo gospodarskih vprašanj In sodelovanje ni zadovoljivo. Glede nekaterih stvari ni prave pravne podlage, na primer za dvojno obdavčevanje.
Slovenijo zanima italijanska podpora pri vsto-
pu v Evropsko gospodarsko skupnost, katere polnopravni član želi postati Cimprej. Prva stopnja na tej poti pa je pridruženo članstvo.
Italijanski zunanji minister Beniamino Andreatta bo prispel ob 11.10 s posebnim letalom na letališče Brnik. Obisk bo imel izrazito delovni znaCaj, intenzivni pogovori se bodo odvijali do
15.	ure v vili Bled. Tu bo ob 15. uri tiskovna konferenca obeh ministrov, morda bodo predstavili tudi skupno izjavo. Ob
16.	uri se bo Andreatta vrnil v Rim.
LJUBLJANA - Med razgovorom s predstavniki italijanske manjšine je načelnik urada za narodnosti Peter Vinkler napovedal predstavitev osnutka »zakona o samoupravnih narodnostnih skupnostih«. Kasneje nam je pojasnil, da so bili pred dilemo. Ali iti po poti globalnega zaščitnega manjšinskega zakona, ki bi bil vseob-sežen in nujno generičen. Podobna je bila zahteva Slovencev v Italiji. Ali slediti dosedanjemu učinkovitejšemu sistemu, ko manjšinsko zaščito organsko vključuje-
jo v zakonske predpise. Ta pot je boljša, odraža življenske potrebe in je učinkovitejša. V Sloveniji je tako okrog trideset splošnih zakonov, norm in predpisov, ki vključujejo konkretno manjšinsko zaščito.
Z novo ustavo in zlasti novim upravnim sistemom je treba manjšino uradno organizirati, da bo legitimni sogovornik oblasti. To ni individualna zaščita, ki je že zagotovljena v ustravi in v že omenjenih razpršenih normah, temveč urejanje kolektivnega zastopstva narodnostne
skupnosti.
Prvi predosnutek zakonskega predloga obravnava manjšinske skupnosti, ureja njih vlogo, pravice in obveznosti in njih organiziranost. Državni zbor je obvezal vlado, da izdela zakonski osnutek še prd zaključkom razprave o krajevni samoupravi. Zato bo že prihodnji teden posebna delovna skupina, v katero bodo vključeni manjšinci, izdelala osnutek zakona. Sledili bodo posveti z zainteresiranimi občinami, septembra bo o osnutku razpravljala in odločala
vlada in ga predložila državnemu zboru.
Novi manjšinski zakon torej ne bo vseobsegajoče uveljavljanje načela narodnopstne skupnosti kot subjekta odločanja. Nadomestil bo sedanji Četrti zbor v manjšinskih občinah in določil precizne okvire organiziranja italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. S tem Slovenija dograjuje zgradbo manjšinske zaščite, dopolnjuje vrzeli, vedno dosledno v neposrednem razgovoru in sodelovanju s prizadetimi narodnostmi. (B. S.)
ŠPORT
Četrtek, 26. avgusta 1993
KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO V OSLU
UGLEDEN OBISK / KDAJ SLOVENSKI PREDSTAVNIK V IO MOK?
Četverica »azzurrov« med včerajšnjo zmagovito vožnjo (Telefoto AP)
OSLO - Včerajšnji, uvodni dan cestnega dela svetovnega kolesarskega prvenstva je bil v znamenju velikega italijanskega slavja. Na sporedu sta bila dirki za moštveni kronometer in med moškimi so namreč az-zurri osvojili zlato medaljo, med ženskami pa je bila Italija tretja za Rusijo in ZDA.
Azzurri, v postavi Gianfranco Contri, ki je tudi najizkušenejši v italijanski ekipi, Rossano Brasi, Rosario Fina in Cristian Salvato, so prevzeli vodstvo že po uvodnih kilometrih in po prvih 25 km so imeli že 44 sekund prednosti pred drugouvrščenimi Nemci in skoraj minuto pred Švicarji, ki so privozili na cilj kot tretji. Italijani so imeli še olajšano delo, saj so Nemci sedem km pred ciljem izgubili enega od kolesarjev (Wal-zerja); Azzurri so se tako oddolžili Nemcem, ki so bili na olimpijskih igrah v Barceloni prvi, Contri in ostali pa so se morali zadovoljiti »le« s srebrno medaljo.
Slovenska reprezentanca, v postavi Brane Ugrenovič, Sandi Papež, Marko Baloh in Gorazd Stangelj, je računala na visoko uvrstitev (napovedovali so boj za 6. mesto), bila pa je le štirinajsta. Slovenski predstavniki so dirko odlično
začeli in bili po prvi četrtini proge na 9. mestu. Manjši vzpon na četrtini proge pa jih je precej utrudil in so tako začeli zaostajati. Po polovici proge so bili 11., na tričetrt proge so zdrknili na 13., da bi sklenili svoj napor na 14. mestu.
Med ženskami je presenetljivo zmagala Rusija, ki je obnovila svojo postavo. Veterankama Aleksandri Koljasevi in Valentini Polhanovi sta se pridružili mladi Olga Sokolova in Svetlana Bu-
benkova. Ruske kolesarke so že po štirih kilometrih prevzele vodstvo in nato tudi zmagale pred Američankami, ki so nastopile z isto postavo, ki je lani osvojila zlato medaljo na olimpijskih igrah v Španiji. Zelo pa preseneča tretje mesto Italije, saj je včerajšnja četverica začela trenirati skupaj šele pred dvema tednoma.
Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto s cestno vožnjo za amaterke ob 10. in ob 13.uri za
amaterje. V nedeljo pa bo na sporedu cestna vožnja za profesionalce, s startom ob 10. uri.
100 KM EKIPNO NA KRONOMETER - MOŠKI
VRSTNI RED: Italija (Brasi, Contri, Fina, Salvato) 2.00,	18:8,	2.
Nemčija (Meyer, Pew-schel, Rich, VValzer) 2:01:40, 7; 3. Švica (Jeker, Meister, Kennel, Meier) 2.02:47, 1; 4. Francija 2:03:20, 1; 5. Republika Češka 2.03:55, 6;
6.	Avstralija 2.04:08, 5;
7.	Belorusija 2.04:28, 4;
8.	Svedksa 2.04:40, 6; 9. Poljska 2.04:43, 3; 10. Nizozemska 2.05:56, 2;
11.	Španija 2.06:19, 8;
12.	Velika Britanija 2.06:26, 2; 13. Rusija 2.06:55, 6; 14. Slovenija (Ugrenovič, Papež, Baloh, Stangelj) 2.07:05, 8;
15.	Danska 2.07:17, 7;
16.	Belgija 2.08:29, 6; 17. Norveška 2.10:01, 2; 18. Kolumbija 2.10:21, 8; 19. Litva 2.10:24, 3; 20. Ukrajina 2.11:24, 1; 21. Ka-zakistan 2.13:03, 6; 22. Tajvan 2.22:45, 3.
50 KM EKIPNO NA KRONOMETER ZENSKE
VRSTNI RED: 1. Rusija (Ogla Sokolova, Svetlana Bubenkova, Aleksandra Koljaseva, Valentina Polhanova) 1.06:31, 6 s poprečno hitrostjo 45, 323 km na uro; 2. ZDA Eve' Stephenson, Jeann Golay, Jan Bol-land, Dede Demet) 1.09:32, 2; 3. Italija (Roberta Bonamoni, Ales-sandra Cappellotto, Mi-chela Fanini, Fabiana Luperini) 1.09:34, 7; 4. Nemčija 1.09:42, 5; 5. Francija 1.10:35, 8; 6. Kanada 1.10:38, 8; 7. Litva 1.10:55, 6; 8. Norveška 1.11:01, 4; 9. Španija 1.11:12, 1; 10. Nizozemska 1.11:28, 2; 11. Ukrajina 1.11:34, 0; 12. Švedska 1.12:22, 9; 13. Švica 1.13:36, 0; 14. Finska 1.14:41, 5.
Predsednik MOK Samaranch v Sloveniji
Prišel je na vabilo slovenskega olimpijskega komiteja
Predsednik MOK Samaranch (levo) in predsednik OKS Kocijančič (Foto Pavletič/TRIO)
Peter Butoln
LJUBLJANA - Na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije se je včeraj na uradnem obisku v Sloveniji mudil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, markiz Juan Antonio Samaranch. Na prvem uradnem obisku v Sloveniji sta ga spremljala tudi belgijski elan MOK-a in predsednik evropskega združenja nacionalnih olimpijskih komitejev dr. Jacques Rogge, ter športni direktor MOK-a Gil-bert Felli. Po slavnostni seji IO OKS in kosilu v ljubljanskem hotelu Ho-liday Inn je predsednik MOK nekaj dragocenih minut namenil tudi predstavnikom sedme sile. Predsednik Samaranch, ki je na čelu olimpijskega gibanja že 13 let (kandidirati misli tudi v prihodnje), je najprej spregovoril o vedno večji moči in utrjevanju le-te-ga. Ta bo leta 1994 praznoval stoletnico obstoja in je tako močnejši kot le kdaj. Ob tem seveda ni pozabil poudariti prizadevanja MOK-a za priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije leta 1992 v Franciji, kar je mladi slovenski državi omogočilo polnopravno in samostojno sodelovanje na zimskih in letnih olimpijskih igrah.
Predsednikovo redkobesednost so nato z malce provokativnimi vprašanji zelo učinkovito zapolnili radovedni novinarji. Dejstvo olimpijske megalomanije je predsednik zelo uspešno zanikal, saj je bil mnenja, da je vedno večje število udeležencev olimpijskih iger le rezultat uspeha »olimpizma« in olimpijskega gibanja. Udeležbo športnikov namreč uspešno omejujejo, začrtane kvote 10.000 športnikov in 5000 funkcionarjev pa tudi v Atlanti ne bodo presegli. Prisotni novinarji so želeli izvedeti, kdaj bo Slovenija zaradi bogate športne tradicije in najstarejšega še živečega olimpijskega
zmagovalca Leona Štuklja dobila svojega predstavnika v MOK-u. Da je Juan Antonio Samaranch tudi dober diplomat, je potrdil s številnimi diplomatskimi odgovori, eden izmed takšnih pa je namigoval tudi na to, da bo Slovenija svojega predstavnika v MOK-u dobila, vendar v doglednem času (morda kot zamenjavo za Arturja Takača).
Seveda tudi pri »olimpizmu« ne gre brez denarja. Vendar pa po predsednikovih besedah slednji ni ključni faktor. Dejstvo pa je, da države tretjega sveta ne morejo organizirati OI ali kakšnega drugega večjega športnega dogodka, če-
prav elani MOK-a upajo na OI v Afriki (kandidata za igre leta 2004 sta Egipt in Južna Afrika), na edini celini, kjer še niso okusili blišča največjega športnega dogodka na svetu. Čeprav beseda o skupni kandidaturi treh dežel za ZOI leta 2002 ni stekla, je bil predsednik OKS Janez Kocijančič zelo zadovoljen z obiskom visokega gosta. »Obisk prvega človeka MOK-a je vsekakor zelo pomemben dogodek z velikim simboličnim pomenom. Priznanje in samostojnost smo dobili najprej prav na športnem področju, sedaj pa se proces popolne uveljavitve Slovenije v olimpijskem gibanju počasi končuje.«
JADRANJE
MOTOCIKLIZEM
POLETNE AKTIVNOSTI / NE SAMO TEKMOVALNOST
Doslej najboljša uvislilev (11. mesto) Omarijeve
ST. MORITZ - Si-renina jadralka Katja Omari je v torek na mladinskem evropskem prenstvu v razredu Evropa, ki se odvija na slikovitem jezeru Silvaplana pri St. Moritzu, dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev. Na drugi regati je namreč osvojila 11. mesto v konkurenci približno 80 jadralk. Veter je pihal z nižjo jakostjo in naša jadralka se je v teh vremenskih pogojih odlično znašla in tudi dosegla odlično uvrstitev.Na prvi regati v torek pa ji ni šlo najbolje, tako da je prijadrala med zadnjimi.
Tudi včeraj so opravili dve regati in na obeh se je Sireni-na jadralka uvrstila okoli 60. mesta. Vreme, ki je precej nestalno, z močnim vetrom, ki večkrat sunkovito spreminja smer, je kot nalašč za predstavnice »severne jadralske šole«. Danske in švedske jadralke namreč zmagujejo kot za stavo.
Fantje pa na tem evropskem prvenstvu imajo precej smole: tudi včeraj so zaradi neugodnih vremenskih pogojev opravili le eno regato.
Sinoči je organizator priredil sprejem za vse reprezentance, prvenstvo pa naj bi se končalo danes, seveda če ne bo dodatnih regat.
Alberto Zenic na Slovaškem
Se nekaj važnih nastopov
Alberto Zenicn
Slovenski zamejski motociklist Alberto Zenic bo v naslednjih dneh pred pomembnimi preizkušnjami.
V soboto, 28. in v nedeljo, 29. t.m. bo nastopil na mednarodni dirki v Piešt’anyju (približno 50 km od Bratislave) za Grand Prix Republike Slovaške. Poleg našega predstavnika, ki bo vozil motor honda v razredu 125 GP, bo na tej dirki, toda v razredu superbike, nastopil še Ljubljančan Marko Mihič.
Čeprav bo isti dan na sporedu tudi evropsko prvenstvo na Irskem, bo vseeno konkurenca tudi na GP Slovaške kar huda, saj se bo dirke udeležilo
veliko število močnih pilotov.
Zenic bo 4. in 5. septembra nastopil na Grob-niku na Reki na 4. in zadnji dirki za državno prvenstvo Slovenije.
Po treh preizkušnjah v razredu 125 Grand Prix vodi Igor Jerman (Domžale) s 54 točkami (eno prvo in dvakrat drugo mesto) pred Gregorjem Gor-cem (Kamnik) s 50 točkami in Albertom Zenicem (AMD Novo Mesto), ki je bil enkrat drugi, dvakrat pa tretji in ima 47 točk. Vsi trije tekmujejo na hondi! V tem razredu si Zenic lahko največ obeta drugo mesto.
Naš motociklist pa ima možnost osvojitve prvega mesta v razredu 125 Šport Production. Na aprilii je sedaj s 40 točkami tretji na lestvici. Vodi Roman Zbičajnik (Velenje) z 48 pred Boštjanom Urbančičem (Ljubljana) s 43 točkami. Oba vozita na aprilii.
Dirka 5. septembra na Grobniku bo veljavna tudi kot 3. in zadnja preizkušnja za Trofejo Alpe Adria 1993.
V razredu 125 Grand Prix je Zenic trenutno 3. na skupnem vrstnem redu, v razredu 125 Šport Production pa 7. Tu je premoč italijanskih pilotov več kot očitna, saj so na prvih 15 mestih (razen sedmega) sami Italijani. Vodi pa C. Pelliz-zon, ki je na obeh dirkah (6.6. in 25.7.) zmagal in ima 40 točk. Drugi je njegov rojak P. Tessari s 34 točkami (dvakrat drugo mesto). Sele na 16. mestu je Slovenec Zbičajnik, Dončič in Urbančič pa si delita 17. mesto, (bi)
Smučarski klub Bidina poleti pripravil vrsto zanimivih akcij
Ob treningih tudi kultura, izleti, kolesarstvo in telovadba
Najmlajši so se lahko pomerili v najrazličnejših spretnostih
Čeprav je Brdina nastala kot smučarski klub, bi ji lahko dandanes nadeli mnogo drugih vzdevkov, kajti smučanje, kolesarjenje, raznovrstni izleti in kulturne točke so res vseh zmedle: vsi se sprašujejo, kaj je pravzaprav ta Brdina. In ko se sprehajaš po cesti ali stopiš v trgovino te pozdravijo kar z »Živijo Brdina«. Ključ pa, ki odpira klubu vse te nove, včasih tvegane poti sestoji le iz dobre volje in neutrudljivega dela.
8. maja se je z društvenim nagrajevanjem zaključila sezona 1992/93. Že teden pozneje pa se je pričel poletni program kluba: V Re-pnu se je odvijal II Kraški bike slalom, ki je bil s 106 tekmovalci naj-večje tovrstno tekmovanje na državni ravni. Letošnja novost pa je bil vzporedni bike slalom, katerega so se udeležili le najboljši. Res spektakularno tekmovanje je privabilo tudi množico radovednežev in navijačev.
Takoj za tem so se začele priprave za tradicionalni smučarski praznik, ki je v treh večerih, 11., 12. in 13. junija privabil na hladne Opčine več tisoč ljubiteljev plesa, zabave in dobrega prigrizka.
Isti teden so se za najmlajše tudi pričeli razvedrilni športni popoldnevi v naravi. Vsako sredo so se otroci od 3. do 11. leta starosti s kombijem odpeljali na bližnje travnike, kjer so se zabavali z različnim igrami, telovadnimi vajami in tekmovanji.
Včasih so se podali tudi na krajše sprehode, da bi od bliže spoznali kraške lepote. Skupinsko pa so se udeležili iger v poligonu in pokazali vse svoje sposobnosti.
Ljubitelji smučanja oziroma tekmovalci so preživeli tri weekende na ledenikih v Kaprunu in Mooltalu v Avstriji. Tam so snežne razmere res zelo dobre, tako da so smučarji lahko izpeljali treninge sto odsotno, rekreativci pa so se lahko v kopalkah smučali in sončili na višini 3000 metrov. V popoldanskih urah so se zabavali v bazenu in pa trenirali po bližnjih vzpetinah.
Poletna smučarija je res enkratna priložnost, da tako odrasli kot otroci spoznajo lepote tega športa, saj ni ne prenizkih temperatur, ne
preostrega vetra. Prijetno je kot na morju oziroma na počitnicah. Po prihodu z ledenikov se za tekmovalce nadaljujejo treningi na domačih tleh in za trening izkoristijo tudi dvodnevne pohode v hribe ali nekaj dni pri morju, kjer vadijo s smučanjem na vodi.
Kdor pa je zamudil priložnost za smučanje na ledeniku v Avstriji, se je v nedeljo 18. julija lahko podal z ladjo na izlet iz Tržiča v Benetke. Lepo vreme in malo gneče je omogočilo petdesetim popotnikom zabavno čeprav malo utrudljivo nedeljo. Za ljubitelje kulturnih programov so organizatorji pripravili tudi gledališki večer.
V četrtek 29. julija so na dvorišču nove društvene gostilne na Opčinah priredili igro
Srečanje z Mirando Caharijo in Livijem Bo-gatcem. Odlična igralca in sugestivna scena pod kostanji je vse navdušila.
Pestri poletni program pa se še nadaljuje. Tekmovalci so se pravkar vrnili iz enotedenskih priprav na mariborskem Pohorju, od 24. do 29. tega meseca pa klub sodeluje tudi na Kraški ocheti v Repnu. Ze vnaprej so vsi vabljeni na dobro kraško jed in kapljico domačega. Septembra se bodo zopet pričeli smučarski dnevi, od 17. do 19. istega meseca pa je predviden pohod na Triglav.
S tem se zaključuje poletna aktivnost SK Br-dine, za sezono 1993/94 pa je na papirju že mnogo drugih iniciativ, za vse želje in okuse.
B.S.T.
NOVICE
Van Basien spet na igriščih še pred koncem leta
BRUSELJ - Nizozemski nogometaš Marco van Ba-sten bo lahko za Milan ponovno zaigral pred koncem leta.. To je včeraj izjavil prof. marc Martens, ki je nogometaša tudi operiral. »Pregled je pokazal, da po operaciji van Basten zelo dobro okreva,« je še povedal Martens. Van Bastnu, ki lani večji del sezone sploh ni igral, so dvakrat - zadnjič junija -operirali poškodovani desni gleženj. Zdaj naj bi bilo nogometaševih težav konec.
Zmaga Bruna Cenghialte v Cordignanu
TREVISO - Italijanski kolesar Bruno Cenghialta je dobil 206, 5 km dolgo dirko v Cordignanu (Trevi-so), ki je bila v bistvu zadnja preizkušnja pred nedeljsko dirko profesionalcev na svetovnem prvenstvu v Oslu. Drugi je na cilj z 22 sekundami zaostanka prispel Cenghialtov rojak Alberto Elli, v nejegovme času pa se je zvrstilo še več kolesarjev, med katerimi so. bili v prvi deseterici vsi razen Danca Bjameja Rijsa Italijani.
Francoska nogometna zveza bo Marseilleu dovolila igranje
PARIZ - Francoska nogometna zveza bo do 30. avgusta odločila o usodi 01ympiquea iz Marseilla v zvezi z domnevnim dogovarjanjem rezultata z Va-lenciennom v lanskem prvenstvu, vendar pa to najbrž ne bo vplivalo na nastop marseillskega kluba v evropskem pokalu prvakov. Predsednik francoske zveze je s tem v zvezi izjavil, da bo Marseille po vsej verjetnosti začel s tekmovanjem v pokalu prvakov razvoj preiskave o kršitvah civilnega in športnega zakonika pa naj bi potem odločal o tem, če bo 01ympique nastope v pokalu evropskih nogometnih prvakov, kjer brani naslov, tudi nadaljeval. Kot je znano, se bo 01ympique v prvem kolu pomeril z grškim AEK iz Aten. Jutri in v soboto bodo v zvezi s celotno zadevo zaslišali še sedem nogometašev, med katerimi pa ne bo argentinskega nogometaša Valencienna Jorgeja Burruchage, ki je trenutno v Buenos Airesu.
Zaradi napada na sodnika odpustili očeta Slephana Chapuisata
LOCARNO - Vodstvo švicarskega dfugoligaša Lo-carna je včeraj odpustilo trenerja Pierre-Alberta Chapuisata, očeta švicarskega reprezentanta Stephana Chapuisata. Ukrep so pri Locamu sprejeli potem, ko je švicarska nogometna zveza kaznovala Chapuisata starejšega s prepovedjo opravljanja poklica zaradi napada na sodnika.
V lanskem prvenstvu je Chapuisat treniral ekipo Renensa in konec junija je fizično napadel sodnika, ki je prah njegovi ekipi dosodil enajstmetrovko, ki je njegovo ekipo tudi stala napredovanja. V prestopnem roku je nato podpisal dvoletno pogodbo z Locamom, včeraj pa je švicarska nogometna zveza potrdila trimesečno prepoved opravljanja trenerskega poklica od 27. avgusta dalje, poleg tega pa bo moral plačati še 10 tisoč frankov (več kot 10 milijonov lir) kazni.

NALOŽBE
Začenja se lov na imetnike lastninskih certifikatov
Borut Istenič
Kot kaže, bodo z začetkom lastninjenja med investitorji v delnice veCji dobiček imeli tisti, M bodo poznali finančne kriterije uspešnosti podjetja in s tem tečaja delnice. Lastninjenje, ki naj bi po napovedih vlade zaživelo letošnjo jesen, je kljub medijski popularnosti se vedno neznanka dobršnemu delu slovenske javnosti, kajti kljub napovedim se doslej ni olastninilo še nobeno podjetje, Čeprav je menda Agencija dala zeleno luc ze 3 podjetjem izmed tistih enaindvajsetih, M so pripravila svoje programe izvedbe privatizacije. Vsekakor gre za kompleksne procese, s katerimi se v našem okolju srečujemo prvič, tako da je počasnost upravičena. Prva podjetja, ki se bodo olastninila, so tako po večini dobro stoječa podjetja, ki so se na privatizacijo strokovno pripravljala že dalj časa. Lastninjenje pa ne bo med najpomembnejšimi aktivnostmi le letošnjo jesen, saj bo tovrstna dejavnost v glavnem zaživela naslednje leto, zadnja podjetja pa naj bi se olastninila Sele v letu 1993. Kaj to pomeni za lastnike certifikatov na eni in podjetja na drugi strani? Nedvomno si podjetja delnice družbenega premoženja želijo čimprej olastniniti in začeti poslovati kot prava delniška družba, posamezniki pa si želijo pridobiti delnice boljših podjetij. Podjetja, ki bodo svoje delnice ponudila tudi v javni odkup, si želijo, da bi jih kar najhitreje odprodala, zato se bodo s pomočjo medijev še dodatno promovirala. Seveda bo tudi tu veljala zapoved, da tisti, ki prvi pride, tudi prvi melje, in podjetja, ki se bodo lastninila kasneje, bodo svoje delnice težje prodala. Podobno velja tudi za pooblaščene investicijske družbe, ki bodo s podjetji tekmovale za naklonjenost lastnikov certifikatov. Lažje delo Čaka lastnike certifikatov, M bodo glede na informacije izbrali podjetja, katerih delnice si želijo imeti. Vendar se zna tudi na tej strani zaplesti. Lahko se namreč zgodi, da si bo zaželelo delnice nekega podjetja vee delničarjev, kot ima podjetje razpoložljivih delnic. Prave, predvsem pa pravične rešitve takšnih zapletov zakonodajalec doslej se ni našel, Čeprav je dejstvo, da se bo za delnice dobro stoječih podjetij potegovalo veC lastnikov certifikatov, kot bo na voljo delnic. Drugo »zanimivost« pa predstavlja prožnost nakupa več delnic, kot ima posameznik dodeljenih sredstev, vendar, kot zatrjujejo pristojni, zaradi tega obveščanje o stanju na posameznem računu ne bo nic manj hitro.
KUČAN IN OSTERC V POMURJU
Obiskala sla sejem
Gosta sta se s kmeti pogovarjala o odpravi posledic suše
Boris Hegeduš
ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE
0 odkupu pšenice
Vlada zamuja s plačilom
Geza Grabar
BELTINCI - Včeraj so v Pomurju potekali razgovori o ukrepih za odpravo škode, ki jo je povzročila letošnja suša. Razgovorov so se poleg predsednika Slovenije Milana Kučana in ministra za kmetijstvo dr. Jožeta Osterca udeležili še predsedniki IS pomurskih občin in kmetijci.
Slišali smo, da je samo v beltinskem okolišu suša prizadela 8.000 hektarov njiv, od katerih bolj ali manj živi 15.000 ljudi. V t.i. »Črnem pasu« med Beltinci in Bogojno so kmetje v šestih vaseh po hektarju pridelali 1, 5 tone pšenice, kar znese le za 30 do 40 odstotkov normalnega pridelka. Tudi krompirja so na hektar pridelali le 3 do 4 tone namesto običajnih 20 ton. Travinja je uničena. Podobno je na drugih območjih Pomurja, kjer je poleg suše veliko škode naredila še toCa, posebej v Filovskih, Lendavskih, Ljutomerskih in Radgonskih goricah.
Hlevi se praznijo. Kmetje, ki so redih po 15 glav živine, imajo zdaj v hlevu le še po 4 goveda:. Poleg tega morajo ljudem in živini vsak dan voziti še pitno vodo. Škodo v Pomurju so ocenili na veC milijard tolarjev.
Na sestanku v Beltincih je dr. Jože Osterc povedal,
da je odbor za gospodarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, da bi odpravili škodo zaradi suše, ocenjujejo, da je le-te v celi Sloveniji za blizu 35 milijard tolarjev, kar pomeni 3, 2 odstotka bruto družbenega proizvoda in 48 odstotkov taistega proizvoda v kmetijstvu, že pripravil nekaj ukrepov.
Občinske komisije pa morajo pripraviti metodologijo za ocenjevanje škode in delitev odškodnin. Pri dodelitvi bosta najbrž dva kriterija odvisna od višine škode. Seveda pa je že zdaj jasno, da vse škode še zdaleč ne bo mogoče sanirati.
Predsednik Milan Ku-Can je ob koncu razgovorov povedal, da je vesel, da so bili vsi udeleženci med pogovori strpni, njihovi predlogi pa konstruktivni.
Predsednik Milan Kučan in kmetijski minister dr. Jože Osterc sta si ogledala tudi prizadete pomurske posevke, obiskala pa sta tudi 31. mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Stalni gost sejma Milan KuCan je po ogledu povedal naslednje: »Dobro je, da ima sejem zaledje in da se kmetijski proizvodi najuspešneje prodajajo prav na sejmu oziroma prek njega.«
Med
šampioni vino iz Medane
LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki Slovenijavina podpisali desetletno pogodbo z Dušanom Kristančičem iz Medane, ki je prvič v zgodovini na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vina kot zasebnik za svoj chardonnay prejel naziv šampion. Sloveni-javino bo Kristančičev ekskluzivni zastopnik in prodajalec. Poleg tega so predstavili še najnovejši izdelek Slovenijavina, peneCe vino Vincent, in s tem zaokrožili blagovno znamko obednih vin Vincent, ki so jo zaceli proizvajati lani. Generalni direktor Jože Kovic je med drugim poudaril, da se po osamosvojitvi Slovenije vsakodnevno spet poskušajo uveljaviti na trgu. »Slovenski potrošnik je vse bolj zahteven in vse bolj reven,« je dejal, »potrošnja vina, razen vrhunskega, upada, vse bolj ga nadomešča pivo. Po stari jugoslovanski zakonodaji niti ne smemo propagirati vin, o Čemer se nameravamo pogovarjati na bližnjem vinskem sejmu.« Kovic je še dejal, da zaenkrat suša predvsem štajerskih vinogradov ni ogrozila,' tako da pričakujejo zelo uspešen letnik vin 1993. Novost pri Slovenijavinu je še stekleničenje vin v manjše steklenice »evropskega formata« ter pridobitev certifikata ISO 9001, ki ga imajo edini v živilski panogi v Sloveniji. (I. P.)
GORNJA RADGONA - Na včerajšnji seji Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki je bila tokrat kar v sejemskih prostorih, so elani upravnega odbora največ pozornosti namenili realizaciji dogovora med vlado, Zadružno zvezo Slovenije in Slovensko kmečko zvezo o reševanju zahtev stavkovnega odbora.
Kot je znano, so letos v Sloveniji odkupili okrog 86.000 ton pšenice, kar je okrog 52 odstotkov vsega pridelka. Od tega je bilo v zadružnem sektorju odkupljenih okrog 33 tisoč ton. Ge so kmetje lahko relativno zadovoljni z odkupno ceno pšenice, pa nikakor ne morejo biti zadovoljni z izvedbenim delom plačila. Po sklepu vlade naj bi plačilo dobili v roku 30 dni po odkupu. Vendar so se težave pojavile predvsem pri garanciji vlade za posojila, ki naj bi jih dale banke, in pri plačilu stroškov prevoza.
Zadružniki so menili, da glede tega ne morejo narediti nic konkretnega, saj to ni bil predmet dogovora. Po besedah direktorja Kmetijske zadruge Gornja Radgona Janeza Krambergerja jim
država za plačilo pšenice dolguje še 15 milijonov tolarjev, še za 10 milijonov veC pa tudi soboški KZ Panonka. Vse bolj pomembno pa je tudi vprašanje setve 93/94, ZZS podpira izključno organizirano setev, se pravi, da bi glavno breme stroškov setve, tako kot vrsto zadnjih let, nosile zadruge. Potem bi bila tudi izbira semen enotna.
Odkupne cene mleka in mesa se po mnenju elanov upravnega odbora Zadružne zveze gibljejo v okviru dogovora, pac pa, zaradi prehitre spremembe kriterijev, povzroča precej težav novi pravilnik o kvaliteti mleka.
Prelevmane za jabolka in krompir bo vlada objavila prihodnji teden, vendar bi moralo biti vanje vključeno tudi blago iz industrijskega in ne le iz namiznega programa. Izpuščeni pa so prelevmani za hruške. Veliko pripomb je bilo mogoče slišati na raCun prelevmanov pri uvozu vina, ki so po mnenju nekaterih Članov nepopolni. Uvesti pa bi kazalo tudi prelevmane za vrtnine, ki bi veljali, ko bi bilo omenjenega blaga pri nas dovolj.
NOVICE
Podelitev priznanja inovatorjem
GORNJA RADGONA - Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer svoje dosežke predstavljajo tudi slovenski inovatorji, je posebna komisija Slovenske podjetniško inovacijske mreže (SPIM) podelila sedem zlatih, petnajst srebrnih in dve bronasti priznanji za inovativne izdelke, tehnologije in storitve, ki izpolnjujejo kriterije mednarodnega projekta SPRINT. Član komisije Marijan Stele z ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je poleg ministrstva za znanost, Gospodarske in Obrtne zbornice ter Zveze inovatorjev podprlo Slovensko podjetniško inovacijsko mrežo, je povedal, da so med nagrajenimi inovacijami tudi takšne, ki so zbudile mednarodno pozornost. Pričakujejo celo obisk nekaterih Članic Evropske skupnosti, ki je pokrovitelj mednarodnega inovacijskega projekta SPRINT. (STA)
Hektolitri piva za poletne mesece
LJUBLJANA - Slovenske pivovarne so v letošnjem juliju za potrebe domačega in tujega trga proizvedle 255.732 hektolitrov piva in 2.875 hmeljskih napitkov. Julijska proizvodnja piva je za 72 odstotkov večja od celotnega lanskega povprečja. Proizvodnja piva v juliju je bila skoraj dvainpolkrat večja od julijske proizvodnje brezalkoholnih pijač, ki je znašala 108.467 hektolitrov. (STA)
Na pizzo v Domus
LJUBLJANA - Domus, center za dom, ustvarjalnost, svetovanje, med 25. avgustom in 1. septembrom organizira informativno-svetovalno razstavo Gremo na pizzo. Namenjena je potrošnikom, ki radi pripravljajo pizze, in tudi lastnikom pizzerij. Na razstavi, ki jo bodo popestrile demonstracije, pokušine, predavanja in informativni dnevi posameznih razstavljalcev, bo tako moC videti skoraj vse, kar sodi k pizzi v pizzeriji in v gospodinjstvu, od opreme za pripravljalnje pizze do raznih dišavnic in začimb, s katerimi lahko popestrimo pizzo doma ali v restavraciji. V akcijo so se med dragim vključiti Droga Portorož, Eta Kamnik, Slovin IBP Ljubljana, Mercator - Mesoizdelki ter Fines - Proizvodnja in prodaja kovinske opreme Grosuplje. (I. P.)
GOSPODARSKI ODNOSI MED ZDA IN JAPONSKO
BELGIJA / MONETARNA POLITIKA
Se začenja novo obdobje tesnega monetarnega in notranjepolitičnega sodelovanja?
Američani so se s finančno intervencijo odločili podpreti japonski jen, sami pa imajo rekorden primanjkljaj
Domači ekonomisti kritizirajo lastno vlado
Predlagali so načrt za oživitev gospodarstva
Barbara Kramzar
KNOKVILLE - Borzni špekulanti - beri: multina-cionalne družbe, banke in lastniki skladov, ki služijo z mednarodno selitvijo denarja v skladu s svojimi političnimi in gospodarskimi predvidevanji - so doživeti že drugi udarec v mesecu dni. Najprej so jih presenetile evropske prestolnice. Kljub novi svobodi po razpadu monetarnega sistema in kljub neznosnemu bremenu nemških obresti se še niso lotile oživljanja gospodarstev. Zdaj pa je lastnike kapitala presenetila še Bela hiša. Isto finančno ministrstvo, ki se je prej veselilo naraščanja vrednosti jena ter s tem povezanih možnosti za ameriški izvoz in zmanjšanje primanjkljaja z Japonsko, je pred tednom zaprosilo ameriško različico
osrednje banke, naj prepreči skok japonske valute čez magično mejo 100 jenov za dolar.
Federal Reserve je za prodajo japonske in nakup ameriške valute porabila milijardo dolarjev. Na mednarodnih borzah, kjer so ostati brez predvidenega dobička, pa odmeva: »Zakaj?« Zakaj je ameriška vlada ‘podprla japonsko gospodarstvo v mesecu, v katerem je sama dobila napoved rekordnega letnega primanjkljaja čez sto milijard dolarjev? Ameriški komentatorji soglašajo, da ima Clintonova vlada dobre razloge za ignoriranje kratko-roCih interesov. Primanjkljaj pravzaprav opisuje zdravje ameriškega gospodarstva, ki si lahko edino od velikih ekonomij privošči nakupe v tujini. Toda
gospodarstva razvitih so preveč povezana, da bi se lahko v Washingtonu veselili šibkosti tekmecev. Ponedeljkov govor japonskega premiera Hosokavve na-
kazuje, da so se Američani z Japonci raje dogovoriti za korenite spremembe v trgovanju, namesto da bi uživati prednosti zmanjšanja japonske konkurenčnosti.
Nova vlada v Tokiu je zato napovedala zmanjšanje ovir za tuje proizvajalce ter deregulacijo gospodarstva, ki ga obvladujejo s politiki tesno povezane korporacije. Če bo napovedi uresničila, se bo predsedniku Clintonu posrečilo pokopati enega od temeljev zahodne hladne vojne gospodarske in politične ureditve. Po drugi svetovni vojni, ko je ameriško gospodarstvo še suvereno obvladovalo ves Zahod, so v FVashingtonu poleg evropskega Marshallovega naCrta omogočili tudi japonski preskok med najrazvitejše, da bi tako obkrožili in osamili Sovjetsko zvezo. Japonska je dobila blagoslov za zaščito svojega gospodarstva pred tujimi, tudi ameriškimi proizvajalci, sami Američani
pa deželi vzhajajočega sonca niso zaprti vrat. Tokio je izkoristil prednosti in spremenil državo, ki je leta 1960 ustvarila samo tri odstotke svetovnega bruto dohodka, v najmočnejšo finančno silo zahodne poloble - dokler je niso v zadnjih letih vrgli iz tečajev prav vsemogočno vladno načrtovanje, korupcija in dejstvo, da preveč prihrani in premalo porabi. Do hitrega naraščanja vrednosti jena so lahko japonske družbe plemenitile dobičke v tujini. Sedanje japonsko-ameriško sodelovanje pa bo prelomnica v politiki razvitih samo v primeru, Ce bo preživelo tudi prva znamenja gospodarskega okrevanja, in ne le ene najbolj vztrajnih gospodarskih recesij v zadnjih desetletjih.
GRAFIČNI PRIKAZ PADANJA VREDNOSTI AMERIŠKEGA DOLARJA
I I
jan feb mar apr maj jun jul avg 1993
BRUSELJ - Ekonomisti z najveCje belgijske univerze so vladi včeraj predlagati, naj se belgijski frank ne bi več vezal na nemško marko, kar naj bi bilo sestavni del načrta za oživitev gospodarstva in odpiranja novih delovnih mest. Štirinajst od šestnajstih ekonomistov s Katoliške univerze iz Leuve-na je podpisalo pet strani dolg dokument, v katerem zastopajo stališče, da bi morala Belgija imeti monetarno politiko, ki bi bila prilagojena domačim težavam. »Poskus, da bi slediti naraščanju vrednosti nemške marke, bi škodoval belgijski industriji, po vsej verjetnosti pa tudi belgijskemu franku, predvsem zaradi velikanskega državnega dolga in nezadostne odpornosti domače valute do špekulacij«, so zapisati. Ta dokument
uglednih ekonomistov pomeni pravzaprav prvi večji izziv za tri leta staro politiko navezave belgijskega franka na marko, kar je temelj sedanje belgijske monetarne politike. Dokument je tudi prva domača kritika monetarne politike po pretresu, ki ga je doživel Evropski denarni sistem konec julija in zaradi katerega so morale evropske vlade za 15 odstotkov razširiti mejo, znotraj katere se lahko gibljejo vse valute Evropskega menjalnega sistema razen nemške marke in nizozemskega guldna. Belgijska Narodna banka se je takoj odzvala in znova potrdila, da si prizadeva predvsem za trdnost belgijskega franka. »Iz povsem racionalnih razlogov in specifičnega belgijskega okolja se Belgijska Narodna banka strogo drži ortodoksnih
okvirov denarne politike«, so zapisali v svojem stališču predstavniki centralne banke. Analitiki poudarjajo, da Belgija še zmeraj ohranja visoke obrestne mere, zato da bi ubranila razmerje belgijskega franka do nemške marke. Ekonomisti so prepričani, da bi tiste evropske države, v katerih je inflacijska stopnja še »sprejemljiva«, lahko nekoliko sprostile svojo denarno politiko, zlasti Ce bi to prva storila Francija. Belgijski tisk je opozoril na dejstvo, da je skupina istih uglednih ekonomistov svoje priporočilo vladi prvič poslala že decembra 1981 ter se v njem zavzela za devalvacijo belgijskega franka že nekaj mesecev prej, preden je ta valuta leta 1982 devalvirala znotraj Evropskega tečajnega mehanizma. (Reuter)
NEMČIJA / PREDNOST OŽIVLJANJU GOSPODARSKE RASTI
HRVAŠKA / PODRAŽITEV CEN NAFTNIH DERIVATOV
Vse za denarno unijo
V pričakovanju splošne rasli cen
Tečaj hrvaškega dinarja ne spremlja inflacije
BONN - Nemška vlada je sporočila, da bo Evropska skupnost v prihodnje zagotovila prednost oživljanju gospodarske rasti in zmanjševanju strukturne nezaposlenosti. V soglasju z evropsko komisijo, ki ga je nemška vlada dosegla vCeraj, so prav tako potrdili, da se morajo nadaljevati prizadevanja za denarno unijo, evropska tržišča pa morajo biti odprta navzven in navznoter. Evropska komisija je namreč zaprosila vlade držav članic za pomoč pri pripravi dolgoročne strategije gospo-
Klaus Binder / Reuter
darske rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja. Nemčija si menda že prizadeva uveljaviti konvergentna načela, ki izhajajo iz maastrichtskega sporazuma, ter za odprtost mednarodnih tržišč. Prav zato je pomemben uspešen zaključek pogajanj urugvajskega kroga in konsolidacija proračunov zaradi poglabljanja zaupanja proizvajalcev in porabnikov ter znižanja obrestnih stopenj. Potrebna je tudi reforma tržišč delovne si-
le, zlasti z večjo fleksibilnostjo plač in delovnih pogojev, ter deregulacija in zmanjševanje birokratskega aparata zaradi večje odzivnosti gospodarstev ES na izzive svetovnih tržišč. Pozornost velja posvetiti tudi učinkovitemu izobraževalnemu sistemu in visokokakovostni infrastrukturi, ki bo dolgoročno vse bolj financirana iz zasebnih virov, pa tudi spodbuditi raziskave in razvoj. Vprašanje pa je, če bo državam članicam v obdobju gospodarske recesije vse to tudi uspelo.
REKA - Vlada Nikice Valentiča je v torek ponoči odobrila nove cene naftnih derivatov, ki so v povprečju višje za 30 odstotkov. Tako je zdaj cena super bencina 3.100 hrvaških dinarjev oziroma 1, 13 nemške marke, kar je za Hrvate, ki v povprečju zaslužijo komaj 180 mark, pravi šok. Podražitev bencina bo brez dvoma moCno spodbudila tudi druge, da bodo povišali svoje cene, kar obubožani prebivalci, med katerimi je tudi 200.000 družin, ki prejemajo socialno pomoč, prenašajo vse težje.
Goran Moravcek
Inflacije, ki mesečno naraste povprečno za 30 odstotkov, tečaj hrvaškega dinarja ne spremlja, saj se je v zadnjem mesecu vrednost nacionalne valute uradno zmanjšala le za 23 odstotkov glede na marko ter za 22, 5 odstotka v primerjavi s slovenskim tolarjem. Kljub temu pa so, kot zatrjujejo v Zagrebu, skoraj povsem odpravili črno devizno tržišče, tako da zdaj zaradi tega, pa tudi zaradi zaslužkov v turizmu, že računajo na približno
1, 2 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Valentič napoveduje, da bo prihodnje leto sedanjo inflacijo prepolovil in da bo lahko, če bodo načrtovane devizne rezerve res dosegle 2, 5 milijarde dolarjev, uvedel notranjo konvertibilnost nacionalne valute. Do takrat pa Hrvatom preostaja edinole upanje, da bo res tako, ter vsakovrstna iznajdljivost v spopadanju z visoko inflacijo, ki uničujoče ne pustoši samo celotne družbe, ampak spodjeda tudi gospodarske temelje države.
Zagreb:hrvaški bencin je med najdražjimi v Evropi (Foto:TRIO)
TEČAJI
Četrtek 26. avgusta 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
25. avgusta 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	69,95	70,60	9,61	10,00	7,90	7,55
Amtk Plus Ljubljana	70,20	70,70	9,85	10,00	7,25	7,50
Avtohiša Ljubljana*	69,90	70,30	9,80	9,97	7,20	7,40
Ažur	70,00	70,55	9,90	10,04	7,30	7,54
Banka Vipa Nova Gorica						
	70 11	70,55	9,75	9,93	/,3b	7,43
Bela vrtnica Ljubljana	70,10	70,70	9,85	10,05	7,30	7,50
Bobr Trzin	70,10	70,40	9,94	10,00	7,10	7,40
Bobr Fužine	70,10	70,40	9,94	10,00	7,10	7,40
Brod Ljubljana	70,10	70,60	9,75	10,00	7,25	7,50
				10,00	7,20	7,40
BTC Sežana	69,80	70,55	9,80			
BTC Ljubljana	69,80	70,55	9,50	9,98	6,90	7,40
						
Come 2 us*	70,10	70,40	9,88	10,00	7,30	7,45
Creditanstalt Nova Banka	70,25	70,60	9,90	10,10	7,25	7,60
Dom Kaffe Domžale*	70,00	70,50	9,94	10,05	7,25	7,45
						
Emona Globtur	69,95	70,90	9,89	10,00	7,27	7,47
Eros Ljubljana*	70,10	70,40	9,90	10,00	7,20	7,40
Eros Kranj*	70,10	70,40	9,92	10,00	7,15	7,45
Eurotours Internacional Lj	69,95	70,45	9,80	9,95	7,25	7,40
						
Feniks Koper	70,00	70,60	9,72	9,99	7,22	7,40
Firadas Idrija	70,30	71,10	9,75	10,10	7,10	7,40
						
Golfturist Domžale	69,95	70,40	9,80	10,00	7,10	7,50
Hipotekarna banka Brežice*	69,95	70,55	9,80	10,02	7,20	7,45
Hram Rožica Mengeš	70,10	70,45	9,94	10,03	7,36	7,43
						
llirika Jesenice	69,00	70,75	9,20	10,00	7,00	7,40
llirika Postojna	70,20	70,55	9,75	10,00	7,21	7,40
llirika Sežana	70,30	70,59	9,80	10,00	7,33	7,40
llirika Slovenj Gradec	70,16	70,49	9,50	9,97	7,16	7,40
Invest Škofja Loka	70,00	70,50	9,90	10,02	7,25	7,52
Italdesign Nova Gorica	70,20	70,60	9,85	10,00	7,35	7,42
						
Klub Slovenijales	70,15	70,55	9,80	10,00	7,30	7,50
Komercialna banka Triglav	69,80	70,85	9,69	10,07	6,75	7,68
						
Kompas Fintrade	70,15	70,35	9,85	10,05	7,30	7,49
Kompas Hertz Celje*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,47
Kompas Hertz Velenje*	70,00	70,50	9,89	10,00	7,27	7,47
Kompas Hertz Idrija*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,47
Kompas Hertz Tolmin*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,47
Kompas Hertz Novo mesto*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,47
Kompas Hertz Krško*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,47
Kompas Hertz Bled*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,47
Kompas Hertz Nova Gorica*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,43
Kompas Hertz Maribor*	70,10	70,50	9,89	10,00	7,27	7,45
Kompas Holidays	70,25	70,50	9,90	9,99	7,35	7,45
						
LB Banka Zasavje, Trbovlje	69,90	70,70	9,93	10,05	7,37	7,46
LB d.d. Ljubljana	69,95	71,50	9,89	10,16	7,27	7,54
LB Dolenjska banka NM	70,00	71,20	9,90	10,10	7,30	7,55
LB Kreditna banka MB d.d.**	69,73	71,00	9,90	10,08	7,35	7,70
LB Splošna banka Celje	69,90	70,90	9,70	10,10	7,20	7,50
LB Komercialna banka NG	70,10	70,95	9,83	10,20	7,31	7,45
LB Splošna banka Koper	68,00	70,90	9,14	10,07	6,91	7,41
						
Libertas*	70,05	70,55	9,76	9,96	7,22	7,38
						
Ma Vir	70,00	70,50	9,80	10,00	7,20	7,50
Madai Nova Gorica*	70,10	70,55	9,85	9,96	7,35	7,42
Media Ljubljana*	70,30	70,70	9,95	10,05	7,35	7,45
Moneta Invest	70,30	70,50	9,93	9,99	7,36	7,46
						
Niprom 1, Niprom II	70,20	70,40	9,92	9,99	7,30	7,45
						
Otok Bled	70,00	70,70	9,84	9,96	7,20	7,39
						
Petrol Ljubljana*	70,35	70,40	9,90	9,95	7,20	7,40
						
Pigal Solkan*	70,00	70,50	9,85	10,06	7,33	7,42
Pigal Kobarid*	70,00	70,50	9,85	10,06	7,33	7,42
Pigal Obutek*	70,00	70,50	9,85	10,06	7,33	7,42
Pigal Diskont*	70,00	70,50	9,85	10,06	7,33	7,42
Pigal Vrhnika*	70,00	70,50	9,85	10,06	7,33	7,42
						
Poštna banka Slovenije*	68,63	70,46	9,25	9,96	6,92	7,41
Probanka Maribor	69,65	70,90	9,80	10,10	7,30	7,70
PTP Integral Ljubljana	70,20	70,50	9,90	10,00	7,35	7,55
						
Publikum Ljubljana	70,34	70,39	9,93	9,98	7,32	7,39
Publikum Celje	70,10	70,45	9,90	9,99	7,32	7,45
Publikum Krško	69,90	70,40	9,80	9,95	7,35	7,50
Publikum Maribor	70,05	70,35	9,92	9,97	7,15	7,40
Publikum Metlika	70,10	70,70	9,85	10,00	7,25	7,45
Publikum Mozirje	70,10	70,65	9,85	9,96	7,30	7,43
Publikum Novo Mesto	70,10	70,70	9,85	10,00	7,25	7,45
Publikum Tolmin	70,12	70,54	9,82	9,92	7,30	7,39
Publikum Sevnica	69,90	70,30	9,92	10,00	7,20	7,47
Publikum Šentilj	69,70	70,55	9,85	10,05	7,15	7,40
Publikum Šentjur pri Celju	70,10	70,50	9,80	9,94	7,30	7,42
Publikum Trebnje	70,00	70,70	9,87	9,99	7,35	7,46
Publikum Žalec	70,10	70,47	9,85	9,97	7,34	7,45
						7,45
Roja Ljubljana	70,10	70,15	9,80	10,00	7,20	
						
Shalaby Koper	70,10	70,50	9,60	9,90	7,25	7,38
Sit - on Ljubljana	69,80	70,80	9,80	10,00	7,10	7,50
						
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*	70,13	70,48	9,90	9,97	7,18	7,35
Slovenijaturist žel. p. MB* Slovenska Investicijska Banka	70,00 70,15	70,90 70,60	9,85 9,85	10,05 10,15	6,20 7,20	7,30 7,50
Slov. hran. in pos. Bled	70,15	70,40	9,90	9,99	7,10	7,40
Slov. hran. in pos. Kranj	70,15	70,40	9,90	9,99	7,20	7,40
Slov. hran. in pos. Tržič	70,15	70,40	9,90	9,99	7,20	7,40
SKB Banka d.d.* **	70,00	70,15	9,94	9,96	7,36	7,41
						
Sonce	70,30	70,40	9,92	10,02	7,30	7,48
SZKB d.d.	70,10	70,45	9,87	10,01	7,00	7,55
						
Ta rta rus Postojna	69,06	70,64	9,44	10,03	7,06	7,40
Tentours Domžale	70,20	70,50	9,80	10,00	7,25	7,50
						
Upimo	70.40	70,50	9,95	10,00	7,38	7,46
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo	provizijo:	<				
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI URE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Ca s: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 165 z dne 25. avgusta 1993 — Tečaji veljajo od 26.8.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	79,1920	79,4303	79,6686
Avstrija	040	šiling	100	995,1349	998,1293	1001,1237
Belgija	056	frank	100	331,3615	332,3586	333,3557
Kanada	124	dolar	1	89,6609	89,9307	90,2005
Danska	208	krona	100	1705,1252	1710,2560	1715,3868
Finska	246	marka	100	2026,5432	2032,6411	2038,7390
Francija	250	frank	100	2009,3869	2015,4332	2021,4795
Nemčija	280	marka	100	7002,5679	7023,6388	7044,7097
Grčija	300	drahma	100	—	50,0364	50,1865
Irska	372	funt	1	—	165,8281	166,3256
Italija	380	lira	100	7,3842	7,4064 *	7,4286
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,7000	—
Japonska	392	jen	100	112,2161	112,5538	112,8915
Nizozemska	528	gulden	100	6229,1343	6247,9779	6266,6215
Norveška	578	krona	100	1614,0919	1618,9487	1623,8055
Portugalska	620	escudo	100	68,8353	69,0424	69,2495
švedska	752	krona	100	1458,6349	1463,0240	1467,4131
Švica	756	frank	100	7990,1264	8004,1388	8028,1512
Velika Britanija	826	funt šterling	1	176,4647	176,9957	177,5267
ZDA	840	dolar	1	117,9793	118,3343	118,6893
Evropska Skupnost	955	ECU	1	133,7560	134,1585	134,5610
Španija	995	peseta	100	86,8318	87,0931	87,3544
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26. AVGUSTA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:
1.300,000
680,088
697,175
1.377,263
104,6289%	107,2577%	105,9433%
130,000
68,009
69,718
137,726
2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. 1. 1994:
1.300,000
665,588
687,053
1.352,641
102,3981%	105,7005%	104,0493%
130,000
66,559
68,705
135,264
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
25. AVGUST 1993	v SIT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
A banka	1,50	2,80
Kompas Fintrade	2,00	2,89
Hipotekarna banka Brežice	2,30	3,00
Upimo Ljubljana	2,00	2,70
llirika Jesenice	2,45	3,08
LB Banka Zasavje, Trbovlje	2,30	3,00
Shalaby	2,00	3,30
Moneta Invest	2,20	2,69
Otok Bled	2,00	2,76
Invest Škofja Loka	2,30	3,10
Slovenijaturist žel. pos. Ljubljana	2,05	2,95
		
25. AVGUST 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1567,00	1617,00
nemška marka	939,00	959,00
francoski frank	268,00	276,00
holandski gulden	831,00	857,00
belgijski frank	44,10	45,50
funt šterling	2355,00	2415,00
irski šterling	2212,00	2275,00
danska krona	227,00	235,00
grška drahma	6,50	7,20
kanadski dolar	1192,00	1228,00
japonski jen švicarski frank	14,90 1068,00	15,55 1090,00
avstrijski šiling	132,60	136,60
norveška krona	215,00	222,00
švedska krona	194,00	200,00
portugalski escudo	8,90	9,65
španska pezeta	11,50	12,10
avstralski dolar	1052,00	1085,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	13,15	13,65
hrvaški dinar	0,20	0,32 ?
		
		
25. AVGUST 1993	v ŠILINGIH	1	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	11,6500	12,1500
kanadski dolar	8,8500	9,2500
funt šterling	17,4500	18,2500
švicarski frank	785,5000	815,5000
belgijski frank	32,4500	33,7500
francoski frank	198,5000	206,5000
holandski gulden	613,0000	637,0000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,7230	0,7630
danska krona	167,5000	174,5000
norveška krona	158,5000	165,5000
švedska krona	143,0000	150,0000
finska marka	198,5000	208,5000
portugalski escudo	6,9000	7,3000
španska peseta	8,5000	9,0500
japonski jen	11,0000	11,4000
slovenski tolar	10,00	10,50
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,00 pa za 1 enoto v	0,080 alute.
KMEČKA BANKA - GORICA
25. AVGUST 1993___________________V LIRAH
valuta	nakupni prodajni
ameriški dolar	1575,00	1615,00
nemška marka	940,00	956,00
francoski frank	267,00	277,00
holandski gulden	835,00	855,00
belgijski frank	44,50	46,50
funt šterling	2365,00	2415,00
irski šterling	2220,00	2270,00
danska krona	226,00	235,00
grška drahma	6,60	7,25
kanadski dolar	1190,00	1225,00
švicarski frank	1068,00	1089,00
avstrijski šiling	132,70	137,00
slovenski tolar	13,15	13,65
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 26. avgusta 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija	šiling frank	100 100	1009,2652 2037,9189	1013,2443 2045,9535
Nemčija	marka	100	7102,0000	7130,0000
Italija	lira	100	7,4891	7,5186
V.Britanija	funt	1	178,9704	179,6760
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	119,6545 itnih poslih je mol iviz oz. poseben c	120,1262 ino odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	70,90	71,90
SKB Banka d.d.	DEM	71,01	71,26
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25, avgusta 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt - Nova banka	DEM	70,97	71,28
Bank Austria	DEM	70,85	71,25
UBK	DEM	70,75	71,20
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč iljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,90 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	71,20 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
25. AVGUST 1993	v LIRAH	1		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1595,690	—
ECU	—	1811,110	—
nemška marka	—	948,240	—
francoski frank	—-	272,090	—
funt šterling	—	2386,350	—
holandski gulden	—	843,570	—
belgijski frank	HHHH	44,867	—
španska pezeta	—	11,754	—
danska krona	HHHH	230,910	—
irski funt	—	2231,250	—
grška drahma	—-	6,751	—
portugalski escudo	—	9,311	—
kanadski dolar	—	1212,710	
japonski jen	—	15,175	—
švicarski frank	—	1079,990	—
avstrijski šiling	—	134,750	—
norveška krona	—	218,410	—
švedska krona	—	197,690	—
finska marka	—	274,460	—
avstralski dolar		1072,300	
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
20. AVGUST 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar		1.6879	
			
francoski frank	—	28.735	—
			
nizozemski gulden	—	88.910	—
			
belgijski frank	—•	4.760	—
			
španska peseta	—	1.239	—
			
danska krona	—	24.550	—
			
kanadski dolar	—	1,2825	—
			
japonski jen	—	1.6055	—
			
švicarski frank	—	113.660	—
			
avstrijski šiling	—	14.211	—
			
italijanska lira	—	1.0590	v-*~
			
švedska krona	—	21.140	—
			
			
25. AVGUST 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
			
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	9,50	10,00
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,00	10,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,40
			
Italija	Kmečka banka Gorica	13,15	13,65
			
Italija	Tržaška kreditna banka	13,00	13,50
1 1			
					
1 23. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	lil		-
Francija	frank	100	-	-	-
Nemčija	marka	100		-	-
Italija	lira	100	-	-	-
Švica	frank	100	-	-	-
ZDA	dolar	1	-	-	
V.Britanija	funt	1			
1 Opomba: povzeto po Reuterju, ki po 80-odstotni devalvaciji v ZRJ ni objavil podatkov o tečajih.					
					
25. AVGUST 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	38650,2172	38766,5168	38882,8164
Kanada	dolar	1	3475,3809	3485,8384	3496,2959
Francija	frank	100	77943,9430	78178,4764	78413,0138
Nemčija	marka	100	271981,5000	272800,0000	273618,4000
Italija	lira	100	286,6686	287,5312	288,3938
Japonska	jen	100	4366,9366	4380,0766	4393,2170
Švica	frank	100	309797,6497	310729,8392	311662,0287
Velika Britanija	funt	1	6854,4803	6875,1056	6895,7309
Slovenija	tolar	100		3840,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carir	1 d in starega	4578,8102 i deviznega varče	4592,5880 vanjo.	4636,3658
					
| 14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100		1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	—	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62

SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
Zgodbe iz Školjke, ponovitev
20. mednarodni mladinski pevski festival Celje ‘93, ponovitev
Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija,
29/52, VPS 1200
DomaCi ansambli
Ansambel Ivana Ruparja
Poročila
Pro et contra, ponovitev Opus
Otroški program: Snorčki, ameriška risana nanizanka, 8/il TV dnevnik 1 Kronika, ponovitev
18. del kanadske dokumentarne serije, VPS 1810
Ze veste, VPS 1835
Risanka
TV dnevnik 2
Žarišče
Gozdarska hiša Falkenau, VPS 2005 nemška nanizanka, 12/13
Škandal, 4. zadnji del angleške dokumentarne serije TV dnevnik 3, VPS 2230
Sova
Novopečeni princ z Bel-aira, 11. del ameriške nanizanke, VPS 2235
Zakulisje, angleška nadaljevanka, 3/6, VPS 2320
SLOVENIJA 2
Film tedna, ponovitev
Mladi Cassidy, ponovitev angleškega filma
Sova, ponovitev
Ribicija, 6. zadnji del ameriške risane nanizanke Zakulisje, angleška nadaljevanka, 2/6 Dnevnik 2 Šport TV nocoj
Postelja, angleška dokumentarna oddaja Umetniški večer
Večer sarajevskega režiserja Vlatka Filipoviča;
Trije filmi:
Oporoka, Sporočilo s steekov, Ognji Sarajeva Znanost in resnica: Dvom, 6. zadnji del ameriške znanstvene serije Video strani
® RAI 1		® RETE 4	
	Jutranja odd. Unomat-		Nanizanke
	tina, vmes dnevnik		Nad.: Marilena, 9.40
	Film: Una spia di		La ragazza del circo,
I	troppo (krim., ’66)		10.15 Soledad
	Dnevnik		Nan.: Love Boat
m	Nan.: Versilia ’66		Kviz: Gioco delle cop-
B	Variete: Buona fortuna		pie, nato nad. Celeste,
	Dnevnik in nan. Ben-		13.00 Sentieri
	venuti sulla Terra		TG 4 vesti
	Dnevnik in Tri minute		Nad.: Sentieri, 14.30
	Film: Le meravigliose		Milagros, 15.30 Quan-
	avventure di Marco		do arriva 1’amore
	Polo (i. H. Buchholz)		Aktualno: Lui lei l’al-
	Film: Papa diventa		tro, 16.30 La verita
	nonn (kom., ZDA ’51)		Nan.: Grecia, vesti
	Risanke: Gummies		Nan.: Colombo, vmes
	Dnevnik 1		(19.00) dnevnik TG 4
	Nan.: Cose delValtro		Filma: Agente 007-Si
	mondo, 18.40 Lenny,		vive solo due voltefi.
	19,10 Good morning,		S. Connery), 22.30 Gli
	Miss Bliss		spostati, (dram., ZDA
	Vreme, dnevnik, šport		’61, i. M. Monroe),
	Variete: Giochi senza frontiere Dnevnik 1 Aktualno: Bella estate,		vmes (23.30) vesti
			
			rt.
	23.30 Emergenza esta-	l5 CANALE 5	
	te, 24.00 dnevnik		
	Rubrika opolnoči		
			
			Na prvi strani
			Nan. in film Guendali-
i	| RAI 2		na (kom., It. ’57) Nan.: Sposati con figli
			Kviz: Si o no
			Dnevnik TG 5
	Dok. o naravi, nan.		Aktualno: Forum
	Xerses, nato risanke		Nan.: Časa Vianello,
	Nan.: Furia		15.00 Pappa e ciccia,
	Rubrika o vrtnarstvu		15.30 Otto sotto un
	Nan.: Amore e ghiac-		tetto
	cio, 11.35 Lassie,		Otroški variete
	12.10 L’arca del dottor		Kviz: OK il prezzo e
	Bayer, vmes vesti		giusto, 19.00 La ruota
	Dnevnik in vreme		della fortuna
	Nad.: Quando si ama,		Dnevnik TG 5
	14.40 Santa Barbara		Film: 11 gioiello del
	Film: Sabbie rosse (ve-		Nilo (pust., ’85, i. M.
	stern, i. K. Douglas)		Douglas, K. Turner)
	Ristorante Italia		I misteri della notte
	Dnevnik 2 iz Milana		Variete: Maurizio Co-
	Nan.: Hill Street,		stanzo Shovv, vmes
	18.30 Un caso per due		(24.00) TG 5 vesti
KANAL A
CMT
Zločini proti človeštvu - Bosna, dokumentarni film Helena, ponovitev oddaje Sejemska reportaža
Drugačen svet, ponovitev 233. dela ameriške nadaljevanke
Rock starine, ponovitev 28. oddaje Poročila
Tekma z vetrom, ameriški film J Ubežnik, dokumentarni film o filmu Ubežnik !l Pet minut Poročila
Drugačen svet, 234. del ameriške nadaljevanke CMT
Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Film: Bravados (vestern, ZDA ’58, i. G. Pečk, Joan Collins) Glasba: Rock Cafe Dnevnik in vreme Film: Assicurazione sulla morte (krim. It.)
KOPER
Primorska kronika
EEEF KOROŠKA
Dober dan, Koroška
A RAI 3	
H	Jutranja oddaja: L’al-trarete
	Rubrika: Green
n	Dnevnik 3 iz Milana
B	Knjiga na dan, kino
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Srečanja z avtorjem
	Drobci jazza
	Šport: SP v boksu, 16.00 avtomobilizem
	Film: Duello sulla Sierra Madre (dram.)
	Šport, vreme, dnevnik
	Deželne vesti
	Risanke: BlobCartoon
	Film: Lord Jim (pust, VB ’65, i. P. 0’Toole)
	Dnevnik ob 22.30
	Šport: E’ quasigol
	Variete: Fuori orario
	Dnevnik in vreme
ITALIA 1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Riptide
	Film: Vacanze d’estate (kom., It. ’85, i. P. Pel-legrino, Y. Porzio)
	Variete: Unomania
	Nan.: Ultraman, 18.00 T.J. Hooker, 19.00 Baywatch,	vmes (17.55) šport
	Kviz: Campionissimo (vodi Gerry Scotti)
	Film: Class Cruise-Una vacanza esagerata (kom., ZDA ’90)
	Variete: La strana cop-pia (vodi M. Boldi)
	Variete: Playboy Shovv
	Šport studio
	Nan.: Bavvvatch
S TELE 4
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
TV SLOVENIJA 1 /NOCOJ OB 21.00
V njem so videli boga in hudiča
Škandal, angleška dokumentarna serija
8B Koper	
	Nadaljevanka
	Delo narava, italijansko/francoska dokumentarna serija, ponovitev
	Euroturizem: Born-holm
	Arhitektovi nasveti
	V nedeljo popoldan
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Nadaljevanka
	Nočni sodnik, tv nan.
	Reilly - vohun nad vohuni, angleška tv nanizanka
	Ob izvirih zvoka, dokumentarna oddaja
	TV dnevnik
	V pričakovanju beneškega filmskega festivala
	Videti Benetke in umreti, francoski vohunski film, 1966 igrajo: Sean Flynn, Hans Messeme, Made-leine Robinson in drugi režija: Andre Versini
	
IMROF1 Avstrija 1	
	Čas v sliki
	Medeni tedni v troje, ponovitev filma
	Tri ženske
	Upornik, nemški film, 1932
	Kot pes in mačka, 6. del avstralske nadaljevanke
	Čas v sliki
	Doktor in ljube živali, 5. del serije
	Znanost
	Sanjska ladja, 12 del
	Ambo terno, svet številk
	Pogledi od strani
	Hunter, Informantova identiteta
	Električni jezdec, ameriški film,1978
	Obračun, francoska psihološka kriminalka, 1984
	Sence moči, serija Poročila Tisoč mojstrovin
raHF Avstrija 2
i	Tisoč mojstrovin
H	Lipova ulica: Zapuščene duše
	Šport
	Doba vesoljskih poletov
	Policijska postaja 1: Kolektivni izlet
	Gaudimax Shovv
	Regionalni program
	Čas v sliki
	Domače reportaže
	Trailer
	Pozor, kultura
	Glave, Joseph A. Schumpeter
	Nočni studio: Čas, minljivost, večnost
	Poročila Tisoč mojstrovin

TV SLOVENIJA 2
21.50
ZNANOST IN RESNICA, ameriška znanstvena serija
|{J Indija je ena najbolj revnih držav na svetu. Rolls-Roysi so tu redkost, zato pa je toliko več nenavadnih, včasih celo skrivnostnih stvari in dogodkov ter ljudi.
Mož, o katerem pripoveduje zadnja oddaja angleške dokumentarne serije Škandal, jih je imel na višku svoje popularnosti kar 93 let.
Mohan Čandra Radžniš, ki je sam sebi pravil Bog, je prišel junija 1981 v ZDA in takoj stopil na pot škandalov.
Izgleda, da je bila Amerika s svojimi izgubljenimi iluzijami ter ljudmi, ki so iskali drugačne vrednote kot samo nenehno pehanje za zaslužkom, ki so sanjali o Cem drugem kot o denarju, pravi kraj, kjer je Mohan Čandra Radžniš lahko uresničil svoje nenavadne pustolovščine.
Okrog njega se je zbirala skupina učencev, ki so ga klicali »ljubljeni« in »moj-
ster«. Toda na koncu svoje kariere je bil v enaindvajsetih državah nezaželen, stregli so mu po življenju in ljudje, ki so delali zanj, so bili zaprti zaradi poskusov umorov, množičnih zastrupitev, vlomov, požigov in vohunjenja.
Primerjali so ga s hudičem in s Hitlerjem in mu pravili »guru seksa« ali »guru vagine«. Bil je nosilec idej o svobodnem seksu, ki so na začetku sedemdesetih let prihajale iz Indije in privabljale mlade zahodnjake srednjega sloja.
Na višku njegove slave ga je častilo Četrt milijona ljudi, na koncu pa se je pokazalo, da je bil slepar, kot vsi trgovci s sanjami. Prodajal je sanje, za katere je vedel, da so neuresničljive.
Zal pa mnogi rabijo svojega vodjo, da mu lahko sledijo zaslepleni in vdani.
Hrvaška 1	
	TV koledar
	Poročila
	Živeti kot se spodobi: Cobijeva četa, 10. del
	Poročila
	Poletni šolski spored
	Beverly Hills, 12/23 del ameriške nanizanke
	Poročila
	Luč svetlobe, 37. del
	Priče iz Monticella, 200. del
	Poročila Poletni predah
	‘Alo, ‘ato, 8/17 del angleške humoristične nanizanke
	Roseanne, 19/20 del
	Tusitala, 3/6 britan-sko-avstralske nadaljevanke
	Zgodba o Mentinu, 1. del
	Poročila
	Informatika
	Santa Barbara, 491. del ameriške nadalj.
	Dnevnik 1
	Nocoj z vami, Dalibor Brun
	Ekran brez okvirja
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila Sanje brez meja
Adi
D?	D Hrvaška 2
	Tenis ATP Croatia open, prenos iz Umaga
	Dnevnik
	Jeeves in VVooster, 7/11 del hum. serije
	Miss Hrvaške za miss sveta, reportaža 8/9 del
	Živalski svet, 7. del dokumentarne serije
	Tusitala, britansko-av-stralska nadaljevanka,4/6
	Blaznost, 5. zadnji del britanske dokumentarne serije
	Metalamania
	Horoskop
@ Madžarska	
	Dobro jutro, magazin
	Čez dan
	Sotrpini
	Prirodno zdravilstvo
	Novi reflektor, magazin
	Igra
	Opoldanski zvon
	Dnevnik
	Strast in oblast, avstralska serija, 57. del
	Mesečni saldo
	ljubezen - Kaj je to?, dokumentarni film
	Večerna pravljica
	Dnevnik
	Teater	Raya Bradburyja, kanadski tv film
	24 ur
	Kralj dejanja, nemška kriminalka
	Dnevnik
RETE 4
22.30
THE MISFITS, ameriški film, 1960
Dvom je naslov šeste, zadnje oddaje, ki se začenja v času, ko se je končala druga svetovna vojna In je prišlo do neverjetnega razcveta znanosti. Tedaj je prišlo do številnih prelomnih spoznanj, eno najbolj prodornih pa je bilo odkritje mlade astronominje Cecilie Payne. Oddaja beleži njene vznemirljive poskuse, da bi odkrila iz kakšne snovi so zvezde, ugotovila je, da jih sestvja kar 90 odstotkov vodika. Njene ugotovitve je pozneje ovrgla astronominja Vera Rubin. Nova spoznanja kažejo, da je večina vesolja iz neke snovi, ki je ne moremo videti. Iz nečesa skritega, temnega, neznanega. Morda iz nečesa, kar izvira iz časov velikega poka.
*
TV SLOVENIJA 2
20.05
POSTELJA,
angl. dokumentarna serija
Naslov angleške dokumentarne oddaje je Postelja, kar ni nič nenavadnega in vsakemu prav dobro znana.
Na njej, v njej ali okoli nje - nekaj najpomembnejših trenutkov našega življenja je povezanih s posteljo.
Mladoporočenca se odpravljata kupit svojo prvo posteljo. Pilar Gomez, snažilka v uglednem londonskem hotelu, pokaže, kako pospravlja svojo stotisočo posteljo.
Bolniki v neki srhljivi gledališki igri spremenijo svoje postelje...
Oddaja prikazuje osrednji položaj postelje v človekovem življenju - od zibelke do groba.
Rosalyn je prišla v Rena, da bi se ločila. Tu sreča dva kavboja, mehanika in žensko.
Nihče od njih ni svetnik, a se kljub temu dobro razumejo. Arthur Miller je spisal scenarij za svojo bivšo ženo Marily Monroe. Čeprav se je zdel marsikomu pretenciozen, lahko samo občudujemo odlično igro glavnih igralcev. V tem filmu je zadnjič igral Clark Gable, ki je umiral za rakom in Marilyn Monroe. Režija: John Huston.
RETE 4
20.30
ŽIVI SE SAMO DVAKRAT, ameriški film, 1967
Zločinska družba Spectre krade ameriške in sovjetske satelite, da bi povzročila tretjo svetovno vojno. Načrt mora preprečiti James Bond, ki pride v notranjost ugal-sega vulkana, kjer imajo zločinci svojo bazo. Avtor scenarija je Roald Dahi, znani pisatelj mladinskih romanov. Igrajo: Sean Con-nery (na sliki), Akiko Wakabayashi. Donald Pleasence in drugi. Režija: Lewis Gilbert.
RADIO
iTN
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska;
14.05	Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila
19.45	Lahko noč, otroci
20.00	Četrtkov večer,
21.05	Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih;
14.00	Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Uspešnice; 22.20 Rock un-derground.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18,00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Glasba; 10.05 Otroška igra; 11.05 Lahka glasba;
12.05	Pojemo in igramo;
13.05	Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasb, umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informa-
cije; 9.45 Souvenir d'ltaly; 10.00 Mnenjsko rešeto;
10.30	Primorski val; 11.30 Hladno-toplo-vroče; 12,00 Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Počitniški vrtiljak; 16.45 Napovednik; 17.15 Primorski boben;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku-Na zvezi z mladimi poslušalci; 19.00 Dnevnik, prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14,30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi;
8.45	Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Svet mladih; 9.45 Glasba po izbiri;
10.00	Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11,00 Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Globoka grla; 17.20 Single tedna, 17.50 Priredbe uspešnic
18.00	Souvenir d'ltaly
18.45	Jazzovski kotiček
20.00	Nočni program.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Muzeji v naši deželi; 9.35 Revival; 10.10 Koncert; 11.10 Pot-puri; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (r. M. Prepeluh, 43. del); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Vojna je obrt, kruta in egoistična; 12.20 Potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filmska srečanja; 14.30 Kantavtorji in šansonieji;
15.00	Poletni mozaik: Informatika za vsakogar. Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden P. I. Čajkovskega; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.30	Revoiution rock.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila.
rt
IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISON
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
15.30	Video Musič Awards Spo-tlight; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Re-port; 17.15 MTV v kinu; 18.00 The Soul of MTV; 18.30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV;
20.30	Duran, Duran: Past, Pre-sent and Future; 21.00 Unplug-ge, Roxette; 00.00 Partyzone;
03.00	Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Shovv; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.10 Card Sharks; 12.00 Sally Jess Raphael; 12.30 E Street; 15.00 Once an Eagle, 9. zadnji del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Shovv; 18.00 Star Trek; 20.30 Polna lisa, 21.00 Paper Chase; 22.00 Chances;
23.00	Star Trek: The next genera-tion; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
05.10 Serije; 09.50 VLov na ljudi v džungli, ameriški film 1958; 13.15 Neukročeni, ameriški ve-ster, 1955; 18.25 Srčni fant z dvema damama; 18.55 Naš hrupen dom; 19.25 Roseanne: Nalezljiva drama; 20. IS Vhod v pekel, ameriški iv film, 1989, igrajo: Lee Remick, Norma Ale-andro, Roy Thinnes, 22.15 Hou-ston Knights: Ptičje strašilo; 23.10 Havaji 5 - 0: Umori po oglasu
01.00	Tenis, loparji in pištole: Nevami gosti
PREMIERE
07.00	Romeo; 15.20 High Heels, španska tragikomedija, 17.20 Twen1y-one, britanska erotična drama; 19.00 Risanke; 20.15 Peklenska pomaranča, britnski kultni film, 1971; 23.30 American Stee, ameriški film 1991; 02.35 Blood, Drugs and Libido, ameriški film, 1990; 04.10 Interno, ameriški erotični film, 1991
EUROSPORT
09.00	Eurogolf, magazin; 10.00 SP v atletiki, 12.00 Surfanje; 12.30 Eurofun, magazin; 13.00 SP v triatlonu; 14.00 Snooker; 16.00 Badminton; 17.00 Golf, odprto prvenstvo Nemčije; 19.30 Športna poročila; 20.00 Motošport; 21.30 Motociklizem, 22.00 Nogomet, kvalifikacije za SP; 23.00 Tenis, magazin; 23.30 Boks, profesionalni dvoboj
3 SAT
17.10 Moja knjiga o džungli: Pozor, opice!; 22.30 Hrepenenj po Afriki, francosko-slonokočšenoo-balni film, 1976
SATI
09.15 Ponovitve; 18.30 Sugarbakeris, 19. del; 22.15 Sodnik iz onostranstva, ameriška psihološka kriminalka, 1990
RTL
09.00	Ponovitev serij; 22.10 SSSS Kobra, ameriška grozljivka, 1973
SKY MOVIES PLUS
21.00	TVVife, Mother, Murderer, ameriški film, 1991
MOVIE CHANNEL
04.05 To Sleep with Anger, film

Pisalo se je leto 1972
Teroristi na 20. olimpijskih igrah
Zaplapolala je olimpijska zastava, izzvenela je himna, prebrana je bila svečana zaobljuba športnikov in sodnikov - 20. obmpijske igre v Mii-nchnu so bile uradno odprte. Po 36-tih letih so Nemci spet dočakali težko pričakovani vrhunski športni dogodek. Najbrž tistega svečanega večera 26. avgusta leta 1972 prav nihče ni pričakoval, da bi karkoli lahko skalilo izjemno pripravljenost in športno zagretost tako tekmovalcev kot tudi gostiteljev in številnih obiskovalcev. Navdušila je mlada sovjetska telovadka Olga Kurbut, nenadkri-ljiva sta bila ameriški plavalec Mark Spitz in britanska atletinja Mary Peters. Zal pa bodo 20. 01 ostale v grenkem spominu tudi po terorističenem izgredu v olimpijski vasi. Zločin so zagrešili zakrinkani arabski teroristi, ki so pobili 11 izraelskih atletov. In ozadje zločina? Rekli so, da politično. Najbrž res.
PREBLISK Ne umakni se zlu;
Se drzneje mu stopi nasproti.
Vergil
v__________________/
POGOVOR Z RENATOM KRANJCEM, DIREKTORJEM URADA ZA PRISELJEVANJE IN BEGUNCE
Povezujoče hotenje, da se vojna čimprej konča
Alisa Sokolovič
Agencija Szoros pomaga študentom-pribežnikom Med bosanskimi pribežniki v Sloveniji je tudi večje število študentov. Njihov osnovni problem je, tako nadaljevati študij na obeh slovenskih univerzah, kajti razlike med slovenskimi in bosanskimi študijskimi programi so vendarle precejšnje, pa tudi tukajšnje šolnine za tujce so dokaj visoke. Mnogi bosanski študenti so iz višjih letnikov ali celo absolventi in le redkim je uspelo, da jim ni treba plačati šolnine. Prav zato je znova priskočila na pomoč Open Society Szoros v Ljubljani. Ta agencija je zagotovila deset enkratnih štipendij za šolnine, ki so namenjene študentom iz Bosne v Sloveniji. Razpisni rok je 30. september 1993. Do tega datuma naj se študenti prijavijo na ministrstvu za šolstvo in šport, prijavam pa priložijo še potrdilo o državljanstvu, o vpisu na eno izmed slovenskih visokošolskih ustanov, potrdilo o opravljenih izpitih in priporočilo profesorja ali kakega drugega strokovnjaka. Podrobnejše informacije so na voljo pri Open Society Fund-Slovenia, Miklošičeva 13, 61000 Ljubljana ali po telefonu 061/302-912. Po dosedanjih odzivih lahko sklepamo, da se za štipendije Szoroseve fondacije bosanski študenti zelo zanimajo. Aida Sokolovič
Več kot leto in pol se Republika Slovenija že sooča s problemom beguncev iz BiH. Čeprav je sama v težkem položaju, je bila ob Hrvaški tista, ki je že v samem začetku sprejela najvecje število beguncev. Kako zdaj pre-
naša to breme, smo vprašali Renata Kranjca, direktorja Urada za priseljevanje in begunce vlade Republike Slovenije, ki se nahaja na Riharjevi 38 v Ljubljani.
S katero poglavitno problematiko v zvezi z
begunci se vaš urad ukvarja?
Naš urad deluje na dva načina. Eden je pripravljanje sistema priseljevanja v Slovenijo, drug pa se nanaša na vse ostale probleme, povezane z begunci. Približno 95 odstotkov naše dejavnosti je povezano prav s temi vprašanji. Vodstva vseh zbirnih centrov so nam podrejena. V dogovoru z Rdečim križem skrbimo tudi za tiste, ki živijo pri posameznih družinah. Ti prejemajo v glavnem enako pomoč kot oni iz zbirnih centrov. Tudi psihosocialne dejavnosti in zdravstvene storitve potekajo v sodelovanju z uradom.
Koliko beguncev iz BiH je zdaj registriranih?
Do zdaj smo registrirali 70.000 beguncev. Med njimi jih je 32.000 začasnih, ki imajo begunski status. Jeseni bomo opravili novo registracijo, tako da bomo dobili relativno točno številko.
Kolikšno je po vasem število beguncev, ki tega statusa nimajo?
Številka se giblje okrog 12.000, a tudi ti, podobno kot tisti s statusom, prejemajo pomoč RK, saj je sistem pomoči enak za vse. Ocenjujemo tudi, da več kot 20.000 beguncev iz
BiH sploh ni registriranih ip da doslej niso iskali pomoči.
Kako dolgo bo Slovenija Se lahko prenašala breme beguncev?
To breme je za Slovenijo vse težje. Ce bi bila pomoč kratkotrajna, bi bilo drugače. Vsi ti ljudje, pa tudi mi, nekaj pričakujemo. A tega »nekaj« ni. Tudi mednarodna pomoč je vse bolj pičla. Letos je Slovenija iz proračuna namenila manj sredstev kot lani, ker denarja preprosto ni.
Kaj potrebuje državljan BiH, da dobi status begunca v Sloveniji?
Tega statusa od avgusta lani ne more več dobiti, saj ne more več
vstopiti v našo državo. Ce bi druge države pomagale tako kot Slovenija, bi bilo veliko lažje. Ob registraciji, ki smo jo omenili, pa bomo vseeno
na določen način legalizirali tudi položaj tistih, ki tega statusa nimajo. Najbolj pa si vsi skupaj želimo, da bi se ta vojna čimprej končala.
Foto: Jean-Claude Coutausse
Nekaj uradnih podatkov
Po zadnjih podatkih je v Republiki Sloveniji približno 70.000 beguncev, med njimi 32.200 oseb, M imajo status začasnega begunca. Ce upoštevamo uradne ocene, je na slovenskem ozemlju brez takšnega statusa še veliko pribeznikov iz Bosne in Hercegovine, ki se iz različnih razlogov niso prijavili na pristojnih uradih, niti niso iskali pomoči. Od Rdečega križa organizirano prejema pomoč več kot 10.000 začasnih beguncev brez urejenega statusa. Urad za priseljevanje in begunce je sklenil prvo fazo reorganizacije zbirnih centrov. V enaintridesetih zbirnih centrih je nastanjenih več kot 10.700 začasnih beguncev iz Bosne. Prav tako je uradu uspelo razrešiti nekaj najtežjih problemov pribeznikov, ki šobili nastanjeni pri družinah-gostiteljicah, sorodnikih in znancih, pa jim je bilo gostoljubje odpovedano.
Vlada Republike Slovenije se je leta 1992 odločila pomagati tudi slovenskim rojakom, Id so se nahajali na ogroženih območjih v Bosni. Prek zunanjega ministrstva je pripravila dve organizirani evakuaciji. Na ta način je prišlo v Slovenijo skupno 370 oseb, med katerimi je bilo le manjše število takih, ki so imele v času prihoda slovensko državljanstvo. Samo nekateri so imeli pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ker še vedno ostaja večina evakuirancev brez možnosti za pridobitev državljanstva, bo vlada v bližnji prihodnosti izoblikovala enotno politiko za razreševanje statusnih vprašanj evakuirancev, njihovih možnosti za šolanje, zdravstveno varstvo, zaposlovanje ter zagotavljanje socialne varnosti za nezaposlene in upokojence, kakor tudi za tiste, ki so nastanjeni pri družinah ali v Luciji. (R. K.)
Kdo je kje, kako in zakaj?
Ibrahim Hondžo, novinar in pesnik iz Bosanskega Broda, ki je doslej objavil šest pesniških zbirk, že več kot eno leto živi v Ljubljani. Ker sam vzdržuje svojo družino, je bil v tem času prisiljen večkrat menjati zaposlitev in poprijeti za vsako delo, pri čemer pa ni pozabil na svoje pesmi. Pripravil je že svojo sedmo pesniško zbirko, prežeto s tragično usodo Bosne in njenih narodov, ki bo verjetno objavljena v bližnji prihodnosti. Hondžo je tudi slikar. Upamo, da si bomo skoraj lahko ogledali razstavo njegovih slik, ki so nastale v Sloveniji.
Dr. Ismet Dizdarevič, profesor na oddelku za psihologijo in pedagogiko sarajevske Filozofske fakultete, je z družino pribežal v Makedonijo, kjer predava na Filozofski fakulteti v Skoplju. (A. S.)
Zoran Popovski, eden znanih sarajevskih športnih novinarjev in nekdanji urednik športnih oddaj TV Sarajevo, je z družino našel pribežališče v Makedoniji. Zaposlil se je na makedonski televiziji. (Ai. S.)
Sanja Garič Komnenič, asistentka na Akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu, že od prvih vojaških spopadov v Bosni prebiva v Ljubljani. Na ljubljanski Filozofski fakulteti končuje podiplomski študij in se pripravlja na zagovor magistrskega dela. Na tukajšnji akademiji za gledališče je uspešno hospitirala pri predmetu scenski govor. Ko je v Ljubljani začela delovati Ambasada Republike BiH, so ji predlagali, naj sprejme mesto sekretarke ambasade.
Suzana Hadžialagič, stomatologinja iz Sarajeva, že dve leti živi v Ljubljani. Aktivno govori angleško in nemško. Na Ambasadi Republike BiH je zaposlena kot sekretarka odpravnika poslov. (T. L.)
Mirza Prljača, dolgoletni sodelavec RTV Sarajevo, začasno živi v Ljubljani, potem ko je skoraj eno leto preživljal vojno v Sarajevu. Na sarajevski televiziji je bil Mirza tonski mojster na oddelku za glasbeno produkcijo. Sodeloval je tudi pri pripravi zadnjega večjega glasbenega dogodka, velikega koncerta Glasba dobre volje v dvorani Skenderija, ki je potekal neposredno pred vojno. Danes je brez zaposlitve. Dela v ljubljanski podružnici nedavno ustanovljenega Društva Slovencev v BiH. (M. T.)
Kerim Dizdar, gradbeni inženir iz Donjega Vakufa, je bil zaradi »etničnega čiščenja« že na samem začetku vojne prisiljen zapustiti svoje mesto. Dizdar je sicer znan družbenopolitični delavec. V času prvih demokratičnih volitev, na katerih so zmagale nacionalne stranke, je bil član predsedstva CK ZK BiH. Kot begunec živi v samskem domu Kraški zidar v Sežani, njegova družina pa je nastanjena v Zagrebu. V bližnji prihodnosti se bo zaposlil v svoji stroki kot gradbeni inženir. (A. S.)
Verski fanatizem je bil ljudem v tistih časih še tako tuj, da so verniki obeh religij skupaj uporabljali cerkev. Kalif VValid iz slavnega rodu Omajadov pa je od kristjanov odkupil njihov del cerkve in jo spremenil v mošejo. Številni grški stavbeniki iz Bizanca so iz propadajočih rimskih mest spravili najlepše stebre v Damask.
Zaradi pogostih požarov in ropanj so iz mošeje Omajadov sčasoma izginili zlato okrasje in dragocena oprema. Trenutno jo poleg korintskih stebrov krasijo številne preproge. Na sredini stoji kapela, v kateri je shranjena glava Janeza Krstnika.
Janez Krstnik je krstil svojega bratranca Jezusa v reki Jordan. Z njegovim obglavljenjem je povezana zanimiva zgodba. Kralj Herod Antipa je za svoj rojstni dan priredil gostijo. Njegova hči je s plesom prevzela gledalce in od navdušenja ji je obljubil uresničiti katerokoli željo. Na materino prigovarjanje je zahtevala glavo Janeza Krstnika. Herod se je sicer zgrozil, a kljub vsemu držal obljubo. Vojaki so prinesli Kr-stnikovo glavo.
Enega izmed minare-
tov imenujejo Jezusov minaret, častijo ga kot preroka in na sodni dan naj bi se Janez prikazal na vrhu tega minareta.
Zgodbe iz Korana lahko primerjamo z ustreznimi biblijskimi zgodbami. Mohamedu, ki v Islamu velja za zadnjega in najveCjega preroka, je Bog posredoval številna besedila, ki so jih zapisali pisarji -on sam je bil namreč nepismen. Njegovi privrženci so iz zapiskov uredili Koran. Napisan je le v arabščini, saj je besedilo težko prevedljivo. Tudi Turki, ki uporabljajo latinico, ga prebirajo v arabski pisavi.
Goboke misli je prekinilo trpko spoznanje, da mi je neki nepridiprav odnesel superge. Pri vstopu v mošejo se moraš namreč sezuti, in pustil sem jih pri vhodu. Ni mi preostalo drugega, kakor da se bos odpravim na bazar in si kupim sandale, ki jih nosi večina Arabcev. Ti so prijetni za poletno vročino, vendar postane podplat trd in razpokan.
V mirnem lokalčku med samimi domačini sva si privoščila Caj. Večina gostov uživa ob vodni pipi. Na vrhu vodne pipe je svitek tobaka,
nanj položijo košček žerjavice, tako da počasi tli. Dim potuje skozi vodo, kjer se izloči katran. Prečiščen in ohlajen dim prihaja do kadilca, ki ga ne inhalira, ampak puha kakor pri običajni pipi. Tobaka je za dve do tri ure kajenja; medtem pijejo Caj v družbi s prijatelji.
Turistov skoraj ne srečaš in še bolj izrazito kakor v Turčiji opaziš, da žensk v javnem življenju ni. V restavracijah in lokalih nisva nikoli naletela na domačinke. V spremstvu mož in otrok se odpravljajo le po nakupih, sicer pa morajo biti doma. Za nevesto potrebuješ denar in večina mladih moških je samskih, dekleta pa starši omožijo že v mladosti. Oblečena so v tradicionalna oblačila in še vedno uporabljajo tančico. Večina moških je že zavrgla tradicionalna oblačila in si dovoljuje večja odstopanja od verskih naCel.
Sirska hrana je podobna turški, na novo sva spoznala tabule, neko vrsto arabske solate. Pripravljajo jo iz zmečkane pšenice, jajčevcev, čebule in listov poprove mete, pomešano z olivnim oljem. V solato pomakajo svoj palačinkam podoben nekvašen
Ulica stebrov v jordanskem mestu Jarash (Foto: Janez Rozman)
kruh. Na mizi je vedno vrč z vodo in kozarci, ki jih ne pomivajo. Pri pitju se jih z ustnicami ne dotikajo, ampak tekočino zlivajo v usta. V srednjem veku je Damask slovel po odličnih nožih, sabljah na svilenem brokatu. Tradicija obrtništva se je obdržala in na voljo je nešteto lepih stvari, ki jih že stoletja izdelujejo v majhnih družinskih delavnicah. Stari del mesta s pokritim bazarjem ponuja najveCjo izbiro. Najdeš lahko ročno rezljan šah, zlat in srebrn nakit, mozaik škatlice z vdelano biserno matico, perzijske preproge, veliko izbiro oblačil in obutve ter obilico lepo zloženega sadja in slašCic.
Domačini so prijazni in radi pomagajo turistom. V miru si ogledam nekaj mošej. Vera prepoveduje upodabljanje živih likov in energija umetnikov se je preusmerila h geometričnemu, cvetličnemu in epigrafskemu okrasju.
Namesto kipov mošejo krasijo arabeske, zapisi iz Korana in čudoviti mozaiki z geometričnimi vzorci. Na odprtem dvorišču pred mošejo je vedno vodnjak, kjer se verniki pred molitvijo umivajo. Nekoč so mujezini z vrha minaretov petkrat na dan klicali k molitvi. Zdaj si jih zamenjali zvočniki, ki so
naju prebudili vsak dan ob prvem svitu.
V petek so vse trgovine in bazarji zaprti, saj je za muslimane to dela prost dan in ga prebijejo v mošejah, pomembnejši in izobraženi ljudje prebirajo poglavja iz Korana; poklica duhovnika namreč ne poznajo. Ravno v petek sva si ogledovala nacionalni
muzej, ki je bil na srečo odprt. Ko sva hotela oditi iz muzeja, so naju čakala zaklenjena izhodna vrata. Čuvaji in vr-tar so se namreč odpravili k molitvi. Rešil naju je lokal na muzejskem vrtu, kjer sva nekaj ur čakala na vrnitev muzejskih uslužbencev.
(nadaljevanje jutri)
POTOPIS	Janez Rozman
Dobrodošli na Orientu ®
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. znamka angleških avtomobilov, 6. zmaga pri šahu, 9. žirafa kongoških pragozdov, 10. rimska boginja jeze, 11. težka tkanina, 12. ritmično gibanje telesa ob glasbi, 13. plesna prireditev, 14. žabja jajčeca, 15. staro pomorsko mesto v Kilikiji, 16. opoldanski počitek v Španiji, 17. pijača grških bogov, 19. glavno mesto Gane, 20. ime slovenskega violinista Ozima, 24. posoda, kamor molzejo mleko, dojilnica, 26. Vergilov ep, 29. začetek azbuke, 30. otočje v Tihem oceanu, 31. pritok Rena iz Avstrije, 32. prestol, 33. indijski bog ognja, 34. krajša oblika angleškega moškega imena Ronald, 35. ljubezenski pesnik, 36. ime slovenske filmske igralke Kravanje, znane pod umetniškim imenom Ita Rina, 37. velemesto na japonskem otoku Honšu.
Navpično:
1.	skupina oseb, ki izvirajo od skupnega prednika,
2.	ornament, 3. reka v Južnoafriški republiki, 4. avstrijski gledališki režiser (Leon), 5. avtomobilska oznaka Reke, 6. ime umrlega jazz glasbenika Davisa, 7. ječa, 8. tipka, 12. severnoameriška travnata pokrajina brez drevja, 14. ime ameriške filmske igralke Far-row, 16. veliko športno igrišče s tribunami, 18. avtomobilska oznaka Kranja, 21. kemijski znak za galij, 22. naslovna oseba Suhodolčanovega dela (NaoCnik in ...), 23. rezultat odštevanja, 25. pesem hvalnica, 26. produkti reakcije med alkoholi in kislinami, 27. nacija, 28. Ljubljana v antiki, 31. otroška zabava, 33. za polton zvišana nota a, 35. različni črki.
	.1	2	3	4	5		6	7	8	
	9						10			
	11				•	12				
	13			•	14					
	15		S	16						
	17		18					-		
	19				S	20	21	22	23	
				24	25					
	26	27	28				•	29		
	30					•	31			
	32				•	33				
	34				35					
	36				37					
B5(eso ‘epi ‘^utj ‘uoy ‘ra§v ‘uon ‘m ‘eoureg ‘zb ‘Bptaug ‘eyelop ‘io§i ‘er^v ‘jeppu ‘Bisais ‘sj Tsarui ‘JBq ‘sajd ‘deip ‘bij ‘idmjo ‘jbui ‘j8aoi :ouABropo/v
Aausara
16
Četrtek, 26. avgusta 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
/
EVROPA / OBLAČNO
ALPE JADRAN / SVE2E
BIOVREME
Vremenska slika
Oslabljen frontalni val se zadržuje nad severnim Balkanom. Nad zahodnim Sredozemljem je se vedno plitvo območje nizkega zračnega pritiska. S severozahodnikom doteka nad naše kraje hladen zrak.
C A
sredlse
anticiklona
DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%
pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
10-30
********
50-80%	30-60
*** *** *** ***
nad 80% nad 60
VETER i NEVIHTE
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	16/15
TRST....... 25/24
CELOVEC......	15/14
BRNIK..... 14/11
MARIBOR......	14/11
CELJE..... 14/14
NOVO MESTO...	15/15
NOVA GORICA..	21/21
MUR. SOBOTA..	13/11
PORTOROŽ.....	22/26
POSTOJNA.....	17/14
ILIRSKA BISTRICA.	20/18
KOČEVJE......	16/15
ČRNOMEU......-	17/16
SLOV. GRADEC..	14/12
BOVEC...... -/-
RATEČE.......	14/12
VOGEL........-	13/9
KREDARICA....	7/5
VIDEM...... -/21
GRADEC.......	14/12
MONOŠTER.....	12/10
ZAGREB.......	16/16
REKA....... -/24
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI......... 10/13
STOCKHOLM.....	10/13
K0BENHAVN.....	8/18
MOSKVA........	8/17
BERUN............ 10/19
VARŠAVA.......	8/19
LONDON........	6/17
AMSTERDAM.....	9/18
BRUSELJ........... 8/17
PARIZ............. 9/20
DUNAJ............ 12/18
MUNCHEN.......	-/-
ZuRICH........... 10/13
ŽENEVA........... 13/17
RIM.............. 20/33
MILAN............ 17/27
BEOGRAD.......	18/38
BARCELONA.....	20/27
ISTAMBUL......	19/31
MADRID........	14/30
UZBONA........	15/22
ATENE............ 21/32
TUNIS............ 23/39
MALTA............ 24/32
KAIRO............ 21/33
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.15 in zašlo ob 19.52. Dan bo dolg 13 ur in 37 minut Luna bo vzšla ob 16.21 in zašla ob 00.29.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Kozoroga, elementa zemlje. Dan je primeren za izkopavanje krompirja in korenja.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko 24°C, Bohinjsko 22,5 “C. jadransko morje; Koper 25,9°C, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 24,2°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 23°C, Hvar 23,1°C, Vis 24,5°C, Reka NP, Opatija NP.
Reke: Mura (G. Radgona) 19,1°C, Sava (Radovljica) 15,8°C, Savinja (Laško) 21°C, Ljubljanica (Moste) 19,3°C, Bistrica (Sodražica) 16,4°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 18,4°C, Gradaščica (Dvor) 16,4°C, Iška (Iška) 17,7°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 8.18 najvišje 12 cm, ob 12.40 najnižje 4 cm, ob 18.07 najvišje 21 cm.
Tubi: ob 1.38 najnižje -37 cm, ob 8.47 najvišje 23 cm, ob 14.05 najnizje -3 cm, ob 19.27 najvišje 25 cm.
Slovenija: OblaCno bo, Sosednje pokrajine: Ob manjše padavine bodo po- Jadranu ter ponekod v se-stopno ponehale. Na Pri- verni Italiji se bo delno morskem bo pihala burja. zjasnilo, drugod bo obla-Najvišje dnevne tempera- Cno. Ob Jadranu bo pihala ture bodo od 13 do 18°C. zmerna burja.
V Sloveniji:	Obeti:
Suho bo in sveže, v noCi V soboto bo oblačno, ob-na soboto od zahoda novo časno bo deževalo, poslabšanje s padavinami.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Slovenci so večinoma mokre. Promet po notranjosti države in prek vseh mejnih prehodov je tekoč.
Teden v znamenju razdražljivosti
Tanja Cegnar
Biovremenske razmere v Sloveniji so ob koncu minulega in v začetku tega tedna določale tople in razmeroma suhe zračne gmote ter jugozahodni veter. Sprva so bile samo bioto-plotne razmere tiste, ki so pogojevale naše slabše počutje po nižinah, še posebej pa v mestih. Najvišje dnevne temperature so bile povsod po Sloveniji visoke, vendar je bilo vročino težje prenašati ob obali in v Vipavski dolini, kjer se niti ponoči temperature zraka niso toliko spustile, da bi jutra nudila občutek svežine. Zaradi vetra so bile temperature v ponedeljek zjutraj visoke tudi v mnogih krajih v notranjosti Slovenije. Zelo obremenilnemu biotoplotnemu učinku se je v ponedeljek pridružil še obremenilni učinek močno izražene mejne površine med toplo in hla-
dno zračno gmoto, ki je dosegla Alpe. Vremensko občutljivi ljudje so zaznali težave, kot so slabo počutje, utrujenost, depresivnost, razdražljivost, povečan nemir in motnje v spanju. Te za vse ljudi zelo neprijetne razmere so vztrajale v po-nedlejek in torek. To je bilo v letošnjem poletju tudi zadnje toplotno zelo obremenilno obdobje. Slovenijo skoraj praviloma v zadnji tretjini avgusta doseže val hladnega zraka, ki prekine vroče poletno vreme. V septembru se sicer še pogosto pojavljajo obdobja sončnega in toplega vremena, vendar so noCi že toliko daljše, da so jutra sveža, moč sončnih žarkov pa je septembra primerljiva z močjo v drugi polovici marca in začetku aprila. V sredo, ko se je frontalna površina razširila tudi nad Slovenijo, je vročina končno ponehala,
kar je pomenilo za počutje ljudi veliko olajšanje, še posebej pa za tiste, ki ne zaznajo nevrotropnega vpliva vremena. Za vremenske spremembe občutljivi ljudje sp še imeli težave, ki so se kazale kot slabo počutje, utrujenost, depresivnost, razdražljivost in povečan nemir ter težave s spanjem. Te težave so se danes, v Četrtek, omilile. Vpliv vremena na počutje se kaže le še kot nerazpoloženost, zmanjšana delovna storilnost in težave s koncentracijo. Proti veCeru bo tudi ta vpliv oslabel in za krajše obdobje, mogoče pa tudi večji del petka, vpliv vremena na počutje ne bo obremenilen. Ze v petek zvečer, zagotovo pa v soboto, bo razvoj ciklonalne aktivnosti nad severnim Sredozemljem ponovno povzročal težave in slabo počutje veliko ljudem.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce

M

tet
m

j?
H-
OVEN 21-3/204 : Toliko energije še nikoli niste imeli. Tako je tudi prav, saj se pred vami odpira nešteto novih vrat s priložnostmi, ki jih nikakor ne želite izgubiti.
BIK 214/203 : Romantična scena je za nevezane bike več kot le obetavna in če boste znali izreči magično besedo v pravem trenutku, tudi poročni zvonovi ne bodo zvonili od daleč.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Se naprej boste doživljali različne pritiske, napetosti ter nasprotovanja, kar pa bi morali povsem razumeti. S svojim predlogom ste nekomu stopili na žulj.
RAK 22-6/22-7 : Vaše zdravje bi v tem obdobju moralo biti zadovoljivo. Razporedite cas tako, da boste imeti dovolj počitka in spanja.
LEV 23-7/235: Nihče vas ni poskušal v kali zatreti. Samo dokazali so vam, da razmišljate napačno. Zato zadržite zase plaz besed, ki ga pripravljate kot odgovor.
DEVICA 245/22-9 : Usluga na finančnem področju tudi vam ne bo škodovala, zato jo le hvaležno sprejmite. Novica glede določene investicije pa vam bo olepšala to obdobje.
TEHTNICA 239/22-10: Planetarni vplivi zelo dobro vplivajo na vaš osebni poslovni uspeh, toda tudi za to boste morali plačati določeno ceno: živci, napetosti...
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Zdi se, da bo večina vaših načrtov in misli posvečena ljubezni. Na prizorišče bo stopila oseba, ki bo tudi vezanim škorpijonom mešala štrene.
STRELEC 23-11 /21-12 : Morali bi zajeziti impulze, ki vas naganjajo k zapravljivosti, vi pa ste tako radi v središču pozornosti, kjer s ponosom kažete na svoje pritektine.
KOZOROG 22-12/20-T : Stres in živčna napetosti vas bosta pripravila do tega. da nekoliko bolj skrbite za svoje zdravje. Tisto, kar najbolj potrebujete, je Čustveno ravnovesje.
VODNAR 21-1 /19-2: Blisc oddaljenih, eksotičnih mest vas navdušuje, ce pa se boste tudi v resnici odpravili na pot iz kakršnegakoli razloga, vedite, da vas Čaka še kaj več kot le
ogledovanje znamenitosti.
ribi:
20-2/203: Vajin finančni projekt ni tako sijoC kot ste si predstavljali, zato imejte pripravljene tolažilne besede za partnerja, ki bo še bolj globoko razočaran kot vi.
ZDA / STIKA $ SONDO NISO VZPOSTAVILI
OGLASI NEKOČ - BESEDILO FILIP FISCHER
Mars Observer so sabotirali da ne bi odkril Marsovcev?
To vsaj trdi skupina uglednih ameriških znanstvenikov
Kaj, če se # rakete Marsa Observer ne prižgejo
Začasna
orbita
L &	Vesoljsko sondo so
programirali, da bi \ J' avtomatsko krožila okrog
Marsa brez dodatnih ukazov
~lremlie'	Namem
X)	torkovega
-yx manevra je bil vriniti sondo v


Začasna
24-urna
orbita
Začasna i....
4.2-urna / z orbita \ X
bil vriniti ^	sondo v
Marsovo
Z> orbito
.. o/
....X\T'
Mars ■
(#*)))
Vir: NASA AP/Karl Tate
Če rakete ne vžgejo, bo
Mars Observer nadaljeval pot okrog Sonca
VVASHINGTON Znanstvenikom ameriške vesoljske ustanove Nasa tudi vCeraj ni uspelo vzpostaviti stika s sondo Mars Observer, ki naj bi včeraj samodejno vstopila v marsovo orbito. »Vse je bilo zaman«, je zagrenjeno dejal eden od odgovornih. Drugi je pristavil, da nimajo pojma, kaj se je zgodilo. Znanstveniki ne vedo niti, ali je sonda res stopila v orbito, ali pa je nadaljevala svojo pot, tako da bo postala neke vrste umetni planetoid. Danes podo ponovno poskusili vzpostaviti stik z Mars Observerjem, a izgledi niso najboljši. Medtem je skupina ameriških znanstvenikov obtožila Naso, da je namerno sabotirala Mars Observer, da bi preprečila revolucionarno odkritje sledov izumrle civilizacije na Marsu.
Raziskovalci skupine »Mars Mission« so iz analiz slik in podatkov, ki jih je na Zemljo pred 17 leti poslala sonda
Viking, prišli do zaključka, da so na površju »rdečega planeta« sledovi prastare civilizacije. Med temi znanstveniki so astronom Tom
van Flandern (Univerza Vale), kartograf Erol To-run (Obrambna kartografska agencija), prof. David Webb (elan predsedniške vesoljske komi-
sije) in izvedenec za obdelavo elektronskih sil Mark Carlotto. Ne gre torej za ljudi, ki podležejo poletni vročini, temveč za resne znansvenike. Njihov vodja, Richard Hoagland, trdi, da so na posnetkih odrili dve veliki strukturi v obliki Človeškega obraza (na Cr-nobeli sliki AP), nekaj piramid, trdnjavo in mestece peterokotnega tlorisa. »Noben geološki pojav ne bi uspel ustvariti takih struktur«, pravi kartograf Torun. Skupina že leta zaman zahteva, naj ji Nasa posreduje vse slike in podatke misij Viking. Hoagland pa je včeraj izjavil, da ga ne bi presenetilo, Ce so vrhovi ameriške vesoljske agencije sabotirali sedanjo misijo.
K Jadvigi Sare po prte in srajce

Specialni oddelek platno
v trqovini
V	V
A. Sare ust^a Jadviga Sare
nudi se priložnost k dobremu in ceriemu nakupu
rjun	srajce	ociejnin rjun
brisalk	hlače	blazin
brisačev	spalne srajce pernatih blazin
prtov	,, jopice	pernic
prtičev	spodnja krila	žepnih rut
sifon	nogavice	zefir
	Švicarska vezenina PERILO	
	za gospode se izdeluje	po meri. 11
Starejša generacija dobro ve, kaj je pomenilo nekoč blago. NekoC je bil kos blaga skoroda trajna dobrina, kot hiša, kot polje. Blago se je znalo po nekajkrat preleviti: v plašC, potem v obrnjen plašč; nato v ”gvant”, potem v hlače, ki so šle z naj starejšega na najmlajšega otroka. Blago pa ni končalo svoje kariere tu, temveč jo je nadaljevalo kot surovina za copate, kot navadna cunja, da bi naposled to, kar je ostalo, priromalo v papirnico in se prelevilo v podlago za bolj ali manj plemenite besede ali misli.
		I	
—	Maček S Kamp., :: Franca Jožefa cesta 3 :: LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLJENIM OBLEK, ZA GOSPODE :: DEČKE IN OTROKE, NAROČILA TUDI PO MEKI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIV. JUŽ. ŽELEZNICE.		
		ffl	
		1