86. ftevtlko.
Današnja Številka stane Din 2
V \W\mi f nefelio 13. aprila mi.
Leto Lun.
izhaja vsak du popoldne, tevseaasl naialje I
att c do 30 petit mt i 2 D, do 100 mt i 2 D
90 p, vc€Jt huecatt pttit vrsta 4 D; notice, poslano, izjava, reklame, preklici beseda 1 D; Popast po dogovoru. — Inseretsa davek posebej. Vprašanjem glede inaeratov naj se pcfloli znamka za odgovor.
tfsravalstre „aiov. Naroda' ta .Naroda« tiskana" KaaOova
oUes st S, pritlična. — Telalea st. 304.
>va sjllca it 9, i. aadatroafs Tele!j)*d itev. S4. is Is pede#aaas la aadoataa traakovane. Rokopisov ko na vrata.
»Sla*, •srslsi
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—€ str. po O. 1-50, 8 In ve* 2 O, V inozemstvu 4—S str. 2 0.9 8 in vet ac 3 O. Poitnlna platana v gotovini.
„SIovenski Narod" velja:	V JagoiUriji		V   tU 911 Ditfa
	V Ljjb!*nl           p3 pošti		
12 mesecev J     •       i a • i s « 1            « ...4.*	Din J4T>— , 120-— eo*— . 20—	Din 240-— , 120— „ 60-„ 30—	Din 360*— , 1SO-— 90-— . 30—
Pri morebitnem povijanju m hna dsl^ša narodni u d oplata M. Novi naročniki aaj poSljejo v prvič naročnino vedno   538" po nakamld« Na   imo pismena naročila brez poslatve dennria se ne moremo oeiratL
Položaj klerikalcev v Sloveniji.
Klerikalci so v težki situaciji Vse svoje nade so vložili v avtonomistični program in so dosledno ž njim odklanjali vsako sodelovanje v beogradski vladi Na ta način so se prostovoljno odrekli taktičnim dobrotam, ki so vezane na sodelovanje v centralni vladi, kakor izpreminjanje zakonskih načrtov, podpore in intervencije za občinske za-5tope, vodstva volitev in dr. Uklanjajoč se levemu krilu ter nestrpno zaverovani v avtonomistični program, ki ne pomeni drugega kakor absolutne vlade klerikalne stranke v ljubljanski in mariborski oblasti, so si prisvojili znano Radttevo taktiko brezpogojne odpornost! proti Beogradu ter odklanjanja vsake vladne m upravne odgovornosti pred narodom In državo. Na ta način so mislili, da koristijo svoji stranki in njenemu programu. Stranki na ta način, da si obvarujejo mase in da se ne kompromitirajo pred njimi, kakor so to storili drugi strankarji s tem, da so sodelovali v vladah in nosili soodgovornost za to in ono nepopolno odredbo. Programu pa so hoteli koristiti s to abstinenčno taktiko zato, ker so mislm, da bo skrajna abstinenčna politika najbolj učinkovito sredstvo uplašcvanja večinskih strank in za pripravljenost K narodnemu sporazumu, to se pravi h koncesijam napram federalističnim in avtonomističnim strankam države.
Eno in drugo je propadlo. Neprestano jadikovanje o grozotah centralističnega sistema ni našlo v ljudstvu pravega odmeva. Mesto povečanega odpora opažamo utrujenost, razočaranja ter vsesplošno obračanje od klerikalne stranke. Ljudstvo uvideva, da so klerikalni voditelji vse obečali, a ničesar izpolnili. Njihovo govoričenje o avtonomiji, ki se ustvari v najkrajšem času, je ostalo prazno besedičenje. Danes vodi državo nova koalicija, ki izvede volitve in si s tem, kakor danes vse kaže, pribori sigurno zmago in večino. Klerikalna avtonomija je za vedno pokopana. Mase so rudi nestrpne. Hočejo kruha, vladne podpore, blagostanja, oblastne samouprave. Večletno zapetljavanje pa seveda ne more biti brez posledic. Klerikalni voditelji to živo čutijo, zato forsirajo v Beogradu opozl-crjonalni blok, ki nima po njihovem m njihovih zaveznikov mišljenja drugega cilja, kakor prevzem volilnega mandata m s tem vodstvo prihodnjih volitev v federalističnem in avtonomističnsm smislu. Ta nakana se je ponesrečila. S tem so klerikalci izgubili tudi svoje nade na večino v ljudstvu.
Težak je radi tega položaj opozi-cijonalnega bloka v Srbiji, kakor tudi
v Bosni in na Hrvatskem. Najtežji pa je v Sloveniji. Iz pogovorov s klerikalnimi voditelji z lahkoto razvidiš skrbi, katere zadaje tem možem debakl v Beogradu. Predvsem so te skrbi progra-maričnega značaja. S kakšnim programom naj stopijo klerikalci pri bodočih \olItvah pred ljudstvo? Ali z avtonomijo, o kateri se danes lahko govori samo z ironijo, ker je njeno bistvo spoznalo tudi preprosto ljudstvo samo in vsi krogi Slovenije, zlasti gospodarski. Klerikalci bi radi z avtonomijo dosegli samostalni pašalik, kjer bi njihovi cerkveni dostojanstveniki zatirali drugo-misleče, uvajali cerkveno strahovlado In vzpostavljali duševno diktaturo izpred vojne, njihovi posvetni voditelji pa po balkanskem vzorcu iztirjevali davke za klerikalne prosvetne in cerkvene ustanove in pljačkali slovensko trgovino in industrijo. Zlasti so za slovensko bankarstvo izdelali podroben načrt po-sredovalnin, namenjenih klerikalnim volilnim blagajnam. Avtonomija nI več geslo, ki vleče. Preveč je diskreditirano. Sami klerikalei si ne bodo upali ž njim pred narod in v poslednjem letu so več govorili o upravnih pogreških in o korupciji v Beogradu, kakor pa o svoji avtonomiji.
Ali naj radi tega izproste svoje levo krilo, ali naj se preleve v skrajno krščanskosocijalistično stranko? To bi
že bila rešitev v drugem času, toda danes, ko se boljševizem vije v zadnjih krčih, ko si nadeva kapitalistične oblike in ko se zlasti v Sloveniji drami delavstvo ter organizira na lastni, pristni podlagi vernih socialističnih programov, ni s to rešitvijo prav nič pomagano. Zveza delovnega ljudstva je mogoča samo na terenu, kakorsen je ljubljanski. In Še tu je gotovo, da se ne ponovi več. Z zvezami delovnega ljudstva pa ni mogoče stopiti na dežeio ali pa v rudarske In delavske revirje
Po vsej priliki se klerikalna stranka povrne tjakaj, kjer je bila pred vojno, namreč k verski agitaciji. Pred vojno je operirala z verskim strahom in z znanimi zlorabami verskih vplivov. Skoro gotovo poseže zopet po tem agi-tatoričnem sredstvu ter poiskusi mase organizirati na verski in Čisto cerkveni podlagi. Vprašanje je le, ako pojde! Ljudje, ki so se na državnopravnem polju nesmrtno blamirali in ki so dokazali da ne ume jo praktične politike, četudi so veliki agitatorji in organizatorji ne morejo več računati na nerazsodnost mase. da jim zaupa po tolikem polomu znova svojo usodo.
Kjer so neuspehi, tam pogreški, kjer pogreški, tam nesposobnosti. Nesposobnost pa ne spada v politiko in v delo za javni blagor.
Bodoča italijanska zbornica.
s.— Trat 10. aprila.
Volilni boj v Italiji je dobojevan is izidi je tak, kakor se je splošno predvideval: popolna zmaga fašizma. Od približno 12 milijonov 693 tisoč vpisanih volilcev jih je glasovalo 7,628.859, torej okoli 63%, od teh pa 4,693.690 za večinsko fašistovsko (nacijonalno) In v štirih volilnih okrožjih vložene manjšinske fašistovske (lista bis) liste. Fašisti so torej dobili nad 65% vseh oddanih glasov, dasiravno bi jim bila zadostovala le dobra četrtina, da bi imeli zagotovljeno dvetretjinsko večino v zbornici.
Resnica je sicer, da niso vsi kandi-datje, ki so izvoljeni na vladno in ona štiri manjšnske fašistovske liste, pravi, pristni fašisti, ki jih je samo 260, toda onih 114 uskokov iz liberalne, demokratske in popolarske stranke ter raznih strokovnjakov in njenih odlikovancev, s katerimi je vlada Izpopolnila svojo listo, je tako ozko tesno vezanih na vlado in njeno stranko, da v zbornici pač ne bo nikakršne razlike med pristnimi fašisti in njihovimi novimi slsd-beniki. Stalno vladno večino bo torej tvorilo v novi zbornici nič manj ko 374 poslancev od 535.
Opozicija, v kolikor se more imenovati tako, bo štela 161 poslancev, ki se dele po strankah takole: socijalisti vseh treh struj 65 (unitarci 25, maksi-malisti 22, komunisti 18), popolari 39, demokratski liberalci (Giolirti) 17, kon-stitucijonalna opozicija (Di Cesario) 10, repub7ikanci 7, kmetje 3, Slovani 2, Nemci 2, sardska skupina 2, fašistovski desident 1. Če se pa upoštevajo izjave liberalcev in socijalne demokracije pred volitvami, da ne postaljvajo lastnih kandidatur v znak opozicije proti vladi, temveč edino le zato, da ohranijo vodilne ideje svojih strank, in da bodo podpirali vlado v njenem delovanju, bi se moglo reči, da bo šte'a opozicija v zbornici samo 133 poslancev, pa tudi to število menda le od slučaja do slučaja. K načelnim opozicijonalcem bi mogli prištevati edino le socijaliste, popolare, nittijance m republikance, torej samo 123 poslancev.
Zanimivo je, če primerjamo novo zbornico s prejšnjo, izvoljeno 15. maj-nika 1921.
Na prvi pogled se pokaže, da so nekatere stranke, ki so bile v stari zbornici še precej močne, sedaj popolnoma iz-
1921.	1924.
23	—
43	17
36	1?
24	—
41	10
32	374
-T l 11	_
26	—
106	39
82	•as
40	22
13	18
6	7
S	? o
4	2
•>	2
—	3
	1
ginile, vse druge, izvzemši fašistovsko, komunistiško in republikansko, pa strahovito padle. Evo pregled:
agrarci
demokracija (Giolirti) italij. dem. (Nitti) lib. dem. (De Nava) soc. dem. (Di Cesaro) fašisti
liberalci desničarji sacijonalcj reformisti popolari unitarci maksimalisti komunisti republikanci Slovani Nemci
sadrska skupina kmetska stranka fašistovski desidcr.ti
Popolnoma so izginili agrarci, a pojavila se je nova »kmetska stranka t, ki bo imela v novi zbornici 3 poslance, izginili so nacijonalisti, ki so se že v stari zbornici zlili s fašisti, liberalni demo-kratje in liberalci - desničarji, ki so pred volitvami prešli k fašistom in sprejeli kandidature na njihovi listi, m končno reformisti. Glavni njihov voditelj, bivši ministrski predsednik Bonomi, je prešel k demokraiorn in propadel pri volitvah, drugi voditelj, bivši minister Artur Labriola, pa je prešel k unitarcern in je izvoljen tudi v sedanjih volitvah. Nova stranka so fašistovski desidenti, ki bodo imeli enega poslanca. Fašisti izkazujejo ogromen porast od 32 (-r 11 nacijonalcev) na 374, torej celih 331 mandatov. Komunistiški mandati so porastu za 5, od 13 na 18, in republikanci bodo imeli v novi zbornici enega poslanca več kot v stari, namesto 6 torej 7.
Če bi v novi zbornici obveljal dosedanji poslovnik, po katerem je treba najmanje deset poslancev za srvoritev skupine, ki more staviti samostojne predloge, bi pač poslanci strank, ki ne dosežejo tega Števila, tvorili takoimeno-vano mešano skupino (»gnippo misto*), h kateri bi potemtakem pripadali republikanci, Slovana, Nemca, Sarda, kmetje in fašistovski desident. Ostale stranke bi tvorile vsaka zase svojo skupino. Ker pa je Mussolini že najavil, da bo ena prvih nalog nove zbornice ispre-memba zborničnega poslovnika, *da se prepreči nepotrebno govoričenje«, je pričakovati tudi v tem pogledu izpre-memb, ki bodo onozicijonalnim strankam kar najtemeljiteje zavezale jezik. Vlada bo vladala s svojo več ko dvetretjinsko večino, kakor se ji bo zdelo, in opozicija, če se sploh Še more govoriti o njej, ne bo prihajala v poštev nik-
dar in nikjer. Vlada in večina so bosta znali izogniti tudi edini njeni funkciji ki bi jo morda mogla obavljati funkciji kontrole.
Rimska zbornica je s sedanjimi volitvami izgubila značaj parlamenta!
Misija Društva narodov.
V   Parizu   so   zborovali prijatelji Društva narodov. Paul Revnaud, poslanec, ki pripada vladni stranki, se je postavil na realno politično stališče in je pozdravil v Društvu   narodov organizem, ki ima podpirati novo ravnovojje držav, katere so nam dale mirovne pogodbe.   Društvo   narodov presega vse dosedanjo diplomnttčne vstvaritve, ker uči Evropo,   da prične misliti povsem druznče, nego doslej.   Ženeva pomeni Šolo bodočega evropskega državnika. Govornik se je dotaknil nadalje Mac-donaldovega pacifizma izvajajoč, da je njegovo   mirotvorno   stremljenje v mornariškem vprašanju id ružilo z angleškim realizmom in isti princip se mora zasledovati v Društvu narodov. Z Macdonaldom se bliiamo materijelni intervenciji ženevske avtoritete. Ustvaritev nevtralnih con in kolektivne kontrole o oboroževanju zahteva mednarodno nadzorstvo. Prenos reparacij skega problema na Društvo   narodov ^c m* zdi manj primeren.   Zato pa je razvil svoj sistem direktnega gospodarskega sporazuma med Francijo in Nemčijo. Da bi se mogol svetu Društva narodov poveriti reparacijski problem kot vpra-» sanje, ki zadeva svetovni mir, v to svr-ho bi bilo članstvo Nemčije predpogoj. Kako pa naj se računa na enotnost, ako ima dolžnik svoj sedež in glas v svetu? Za sporazum med nemškimi in francoskimi interesi so tu potrebni elementi: Francija potrebuje na leto 7 milijonov ton premoga po neprevisoki   ceni in Nemčija ne more vzdržati brez lota-rlnškega železa svoje industrijske produkcije. Izkušnja z Ruhrom je povzro-čila pri  nemških  veteindustrijcih razpoloženje za ureditev reparacij. Društvo narodov lahko stori to, da pospešuje tendence po mirnem dogovoru med obema udeležencema ter ustvari potrebno atmosfero »to enforce peace^, kakor pravijo Angleži. Robert de Jouvenel pa je bil mnenja, da problem Ruhra. Saare in lotarinškega železa ni izključno nem-ško-francoski, marveč vplivi, ki izhajajo od tu na vse evropsko gospodarsko Življenje, ga tvorijo za kompleks mednarodnih vprašanj. V versailski pogodbi se skrivajo gospodarske nevarnosti. Hotela je rešiti narodnostno vprašanje pa ni mo£la preskrbeti novostvorjenim ali preurejenim državam   sredstev za
Alekset Tolstoj.
16
(ŠPolet na Sllars.
Roman.
Ko je prihitel do brega, se je Los ustavil in pokazal z roko rdečo zvezdo, rekoč:
— Zemlja.
Gusjev je snel čepico in obrisal pot s čela« Sklonil je glavo nazaj in ogledoval med ozvezdji plavajočo daleko domovino. Njegovo lice je bilo otožno in bledo.
Tako sta stala dolgo na starodavnem bregu kanala, ki se je lesketal v zvezdni svetlobi.
Toda glel izza temne in razločne črte obzorja se je pojavil svetel srp, manjši kot lunin ter se začel dvigati nad kaktusovim poljem. Od kosmatih rastlin so padale dolge sence. Gusjev je dregnil s komolcem Losa.
—- Poglejte no, kaj je za nama!
Za njima nad hribovito ravnino, nad goščami !n razvalinami je stal drugi Marsov spremljevalec. Njegov okrogli rumenkasti disk, tudi manjši od lune, se ie sklanjal za zobčaste gora Z gričev so odsevali kovinasti diski
— Divna noč, — je zaSepetal Gusjev — kakor v sanjah.
Oprezno sta se spustila z brega v temno go&čo kaktusov. Ispod nog jc Sinila neka senca« Koeunat
klopčič se je zatrkljal po pegah v mesečini Za-škrtalo je. Zapiščalo je — pretresujoče. strašno ostro. Kaktusovi listi so trepetali ki odsevali v mrtvi luči. Prožna pajčevina se je prijemala lica kot mreža.
Naenkrat se je oglasila noč s tajinstvenim. in pretresujočim tuljenjem. Prenehalo je. Vse Je utihnilo. Gusjev in Los sta hitela, drhte od neprijetnega občutka, in. umih korakov čez polie ter preskakovala oživele rastline. Končno se je zasvetila v luči vzhajajočega srpa kovinasta površina aparata. Prispela sta. Vsa zasopena sta sedla.
— Ne ne, ponoči ne grem več v te pajkove kraje — je dejal Gusjev, odprl vratca in zlezel v aparat
Los se je še obotavljal. Prisluškoval je in se ie oziral okrog, in glej, zagledal je — med zvezdami je plavala v črnih, fantastičnih obrisih senca ladje XII. POGLAVJE. Los sleda na zemljo.
Senca zračne ladje je izginila. Los je zlezel na površino aparata, prižgal je pipo in ogledoval zvezde. Lahen hlad ga je nekoliko pretresel
V aparatu je mrmral Gusjev, ogledoval je in skrival najdene predmete. Nato je pomolili glavo skoči odprtino.
— Čemu ne govorite, MstUIav Sergejevič, vse to-le je zlato in kamenčki so zelo dragoceni. Če prodava te stvari v Petrogradu — deset vagonov bo denarja. To bo vesela moja stara.
Glava se je skrila in kmalu je popolnoma utihnil. Srečen človek je bil ta* Gusjev.
Toda Los ni mogel spati, — sedel je, škilil je na zvezde in kadil svojo pipo. Vrag vedi, kaj je to! Odkod je moglo zanesti na Mars afriške maske s tem značilnim tretjim očesom v obliki satu v med-očesni kotanji? A mozaik? Pogibajoči v moriu. leteči med zvezdami velikani? Podobe glav, sfinge na Ščitih? In znak parabole-rubinasta kroglica-zemlja in rdečkasti — Mars? Znamenje oblasti nad dvema svetovoma? Nerazumljivo. In pojoča knjiga? In čudno mesto, ki se je pojavilo v meglenem zrcalu? Potem — zakaj je ves ta kraj osamljen in zapuščen?
Los je izpraznil pipo ob podplat in jo znova napolnil s tobakom. Da bi se vsaj kmalu zdanilo. Bržkone pokaže Marsovec-pilot pot do kakega naseljenega bivališča. Morda pa ju že zdaj iščejo in ladja, kj je plula pred zvezdami, je poslana uprav po njo.
Los se je ozrl v nebo. Svetloba rdečkaste zvezde-zemlje je bledela, zemlja se je bližala zenitu, majhen žarek je prodiral od nje naravnost v srce.
Kakor zdaj je stal Los ponoči na pragu lope in s hladno bolestjo opazoval vzhajajoči Mars. Bilo je to predsinočnjim. Samo ena noč ga je ločila od zemlje, od mučnih senc. Toda kakšna noč!
Zemlja, zemlja, zelena, zdaj v oblakih, zdaj v bajni svetlobi, bujna, bogata na vodi, tako obilo
kruta napram svoji decl oblita z gorečo krvjo m vendar — ljubljena, svoja —
Ledena groza mu ie stisnila možgane. Los je jasno zagledal sebe. sedečega sredi tuje pustinje na železni škatlici, kakor osamljeni hudič, ki ga je zapustil Duh zemlje. Tisočletja prošlosti in tisočletja sedanjosti — mar ni to nepretrgano življenje edinega telesa, ki se je osvobodilo od kaosa? Morda je ta rdečkasta kroglica zemlje, ki plava v zvezdni praznini — le živo spočeto srce velikega Duha, razprostrtega v tisočletjih, človek, efcmerit, ki se samo za trenotek probuja k življenju, on — Los, sam se je odtrgal s svojo brezumno voljo od velikega duha in glej. kakor potrti bes, prezrt in proklet, sedi sam v tej samoti.
Dovolj je bilo povoda za to. da mu srce otrpne. To je torej osamljenost. Los je skočil z aparata ia zlezel v odprtino ter se vlegcl h Gusjevu, ki je že smrčal. Tako mu je postalo laže. Ta preprosti človek ni izdal domovine, priletel je iz ogromne daljave na deveto nebo in gleda samo, kaj bi zaplenil in pripeljal domov Maši. Spi mimo, vest je čista.
Toplota ia utrujenost je Losa polagoma uspavala. V spanju ga je obšla uteha. Zagledal je breg zemeljska reke, breze, šumeče v vetru, oblake, solnčne žarke v vodi, z one strani pa mu maha nekdo v beli obleki, klica in vabi
Losa in Gusjcva je prebudil močan šum zračnJb; vijakov.
stran. 2.
•SLOVENSKI NAROD« dne 13. aprila 1924.
Siev. 86
gospodarsko eksistenco. Društvo narodov je poklicano, da prepreči gospodarske vojne, edine, katere bi smela bodočnost Se poznati! Ureditev mirovnega problema z direktnim sporazumom med Nemčijo in Francijo bi pomenilo: ne poznati psihologična dejstva. Sporazum med dvema je čestokrat sporazum proti vsem drugim. Tudi se spravijo težko v sklad interesi upnikov In dolžnikov. Normalnega gospodarskega razvoja Evrope ne bi obteževalo samo preveliko obremenjenje Nemčije, marveč tudi trajno izbegavanje Nemčije pred reparacijskimi obveznostmi. Govornik je zaključil: Ko Francija zahteva svojo pravico, brani istočasno industrijske In trgovske interese ostalih dežel. Člani Društva narodov se ne bodo ubranili .lega razmiš'jevanja, dočim so doslej v reparacijah videli mirovno oviro. Društvo narodov je prineslo v politiko morami princip. Principi vplivajo tako močno, da padajo tudi na ene, ki ne verujejo v nje. Da rrfi DruStvo narodov svojo milijo, mu treba dati naJo?e in zaupati mu ne le tako, kakor se gleda na vzvišeni ideal, marveč kakor se zaupa domovini.
O mednarodnih stremljenjih v Ze-dlnjenih državah prihajajo poročila, na-zlašajoč, da vsebujejo vzgojo v mirovne svrhe, številne so organizacije, ki z vedno večjo skrbjo utrjujejo smer za pravočasni nastop Zedinjcnih držav na pravem mestu v mednarodnem skupnem delovanju. Pri tem mislijo na Društvo narodov, sodeč, da fe ono najboljše sredstvo za uresničenje njihovega ideala. Močna in vplivna skupina s tako mislijo je organizirana v »League of Nations Non - partisan As-sociation« (Nadstrankarsko udruženje za Društvo narodov) in načeluje jej bivši Trezni sodnik John Clarke. Dokler jr   vel VVoodrom Wilson, je bil on
voditelj elementov, naklonjenih Uai narodov. Sledi mu Clarke. Druga mero-dajna organizacija, ki vzbuja mednarodno zavest, je »National League of Women Voters«. Mirovno delo te organizacije je v rokah posebnega pododdelka s programom: organiziranje sveta, da se izobči vojna, kodificiranje mednarodnega prava na temelju pravičnosti in miru, označenje vojne za zločin, ki je kažnjiv po mednarodnem pravu. Nadalnja organizacija »Anti-VVar League of the \VorId« deluje na izdajo zakonov, po katerih bi bil vsak dobiček za vojne nabave nemogoč. Vojna napoved mora biti odvisna od ljudskega glasovanja, razven v slučaju vpada in zavojevanje dežel se ima žigosati za mednarodni zločin. Po programu te lige bi se morali mednarodni dogovori šest mesecev pred ratifikacijo objaviti in ako zahteva pet odstotkov volilcev, dobi sporazum veljavo šele takrat, ako se sprejme v splošnem ljudskem glasovanju. Še druge organizacije nameravajo ustanoviti mednarodno šolo, v kateri bi se mladi ljudje iz vseh dežel izobraževali za mirovne govornike ter se potem vrnili v domovino in bi širili mirovno idejo. Vse te in še druge slične organizacije zagovarjajo ameriški pristop k Društvu narodov in izjavljajo, da smatrajo ono za najboljše sredstvo v preprečenje vojne. Zlasti mogočna je družba »National Council of Women«, ki tvori 30 nacijo-nalnih in dve državni organizaciji ter je zastopana v 21 deželah, šteje osem milijonov žen. ki žele prijateljstva in skupnosti med narodi, razoroženja potom mednarodnih pogodb in ameriške udeležbe pri stalnem razsodišču. To so lepe vesti iz VVashingtona, ali čestokrat je v povojni dobi doslej ameriški mirovni trud potisnil v stran dolar s svojo odločilno močjo.
Pred razpustom narodne skupščine.
Zadnja seja 3. maja« — Volitve 3. avgusta.
— Beograd, 12. aprila. (Tzv.) Ministrski svet je na snočnji od 17. do 20. trajajoči seji razpravljal o parlamentarni in politični situaciji in o vprašanju od-goditve narodne skupščine oz. o nje razpustu in razpisu novih volitev. Debata o teh vrašanjih je bila dolga in mestoma zelo živahna. Soglasno pa je bil sprejet predlog, da se ima ski:cati seja narodne skupščine dne 3. maja z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Takoj po sprejetju tega sklepa je odšel ministrski predsednik Pašić na dvor. da poroča Nj. Vel. kralju o sklepu ministrskega sveta. Pašič se je po četrturni avdijenci vrnil nazaj na sejo, ki se je med tem nadaljevala. Ministrskemu svetu je Pašič poročal nato o
kraljevi pritrditvi k temu sklepu.
Za časa seje ministrskega sveta le podpredsednik narodne skupščine Dra-gović izjavil novinarjem, da je bilo v ministrskem svetu tudi sklenjeno, da se kralju predloži ukaz o razpustu narodne skupščine, ki se ima prečitati na seji dne 3. maja In da se volitve vrše dne 3. avgusta t L
— Heograd, 12. aprila. (Izv.) Snoči ob 20.30 je bila na objavni deski narodne skupščine afiširana objava predsedstva narodne skupščine, da se vrši plenarna skupščinska seja dne 3. maia ob 9. dopoldne z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Objavo je podpisal podpredsednik Dragović.
Radićev dokument o paktu z Italijo.
Slovenija in Hrvatska v interesni sferi Italije.
i— Zagreb, 12. aprila. (Izv.) Današnje »Novosti« javljajo iz Beograda 11. t. m.: Predsednik Hrvatske Zajednice dr. Lorković je kot delegat Stjepana Radića danes z brzovlakom prispel v Beograd. Dr. Lorković Je Radićevim poslancem poročal, da Stjepan Radić odobrava njihovo dosedanje postopanje ter posebno priporoča sodelovanje z zemljoradniki in z Ljubo Davidovi-ćem. Daie jim popolno svobodo, da se lahko izjavijo za kraljevino in jugosio-venstvo, ima*o svobodne roke v vsakem oziru. samo da pomorejo strmoglaviti sedanjo vlado, pod katero se ne more vrniti domov.
Misija dr. Lorkoviča pa ni s tem še končana. Na želx> Stjepana Radića je
dr. Lorković prevzel dolžnost da se osebno informira prr' Ljubi DavidovfcSu o situaciji, ker n\s<i poročila njegovih poslancev dovolj incr.a. Dr. Lorković je tudi izročil Ljubi Davidoviću važen dokument, točen prepis med Jugoslavijo in Italijo sklenjenega prijateljskega pakta. Ta prepis je Radić prejel po posredovanju nekega svojega prijatelja, angleškega novinarja. V tem dokumentu je točka,
po kateri se Hrvatska m Slovenija prepuščata v italijansko interesno sfero za slučaj zunanjih zapletljajev In no* tranlih nemirov.
Ljuba Davidović bo skušal o tem informirati kralja.
Snorazum med Radićem In
Z3J
uu
• v ••
— Zagreb, 12. aprila. (Izv.). Iz hrvatskih političnih krogov prihaja informacija, da je dr. Lorkovič za časa svojega bivanja na Dunaju prejel izrecno zagotovilo od Stjepana Radića, da bo podpiral pri bodočih volitvah nekatere kandidate Hrvatske Zajednice in da bo njih izvolitev priporočal svojim pristalem, v prvi vrsti kandidaturo dr. Lor-kovića. dr T rum blć a in drugih uglednih hrvatskih politikov. Iz krogov hrvatske seljačke stranke pa prihaja poročilo, da je zavladalo v Radićevi stranki trajno in veliko nezadovoljstvo, ker so odšli poslanci HRSS v beogradski parlament. Posl. D o š e n se je do zadnjega upiral poslati svojo poslansko pooblastilo v Beograd, neki poslanec seljak iz Like pa je z odločnostjo odklonil vabilo, da bi šel v Beograd. Prihod Rađićevih poslancev v Beograd so gnali frankovci za sebe prav spretno izrabiti In se Radić sedaj boji da ne bi njemu agitacija frankovcev škodovala pri bodočih volitvah. Radić hoče agitacijo frankovcev paralizirati na. ta način, da mora vodstvo HRSS pri bodočih volitvah kandidirati popolnoma nove ljudi
Trgovinska pogajanja z Italijo.
Intervencija Vladimirja Arka
pri trgovinskem ministru.
— Beograd, 12. aprila. (Izv.) Predsednik zagrebške Trgovske zbornice Vladimir A r k o je včeraj prispel v" Beograd in je bil sprejet od trgovinskega ministra dr. Krizmana, katerega je informiral o stanju naše trgovine In o načrtih, kako se ima reorganizirati zagrebška trgovinska zbornica. V tem oziru je predsednik Arko ministra informiral v vseh detajlih. Predložil mu je tudi nove zbornične statute.
Predsednik je dalje trgovinskega ministra informiral o razpoloženju v trgovinskih krogih in mu pojasnil glavne interese trgovstva. Trgovinski minister je na drugi strani pojasnil predsedniku Arku potek dosedanjih trgovinskih pogajanj z Italijo Dr. Krizman je izjavil da pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe povoljno napredujejo, V najkrajšem času bo končana razprava o splošnem detn pogodbe, na kar se prlčno posvetovanja o tarifnem načrtu. Razpored razprav v tem oziru je bil zato potreben, ker še ni izdelana nova carinska tarifa. Trgovinski minister je dalje omenil, da bo ministrstvo podpiralo v Zagrebu po vseh svojih močeh razvoj obrtništva. V najkrajšem času se ustanovi podružnica Državne hipotekamo banke v Zagrebu, Zadevni
ukaz Je trgovinski minister že podpisal in v kratkem se prične s tehnično izvedbo tega ukaza. Podružnica bo dobila večji kredit Sz švicarskega posojila ter bo imela nalogo, dajati malim In srednjim obrtnikom cenene in daljročne kredite. Krediti pa ne bodo smeli znašati prevelikih zneskov, temveč primerno.
Centralni zbor industrijcev.
— Beograd, 12. aprila. (Izv.) Centrala industrijskih korporacij Jugoslavije je včeraj dopoldne imela svojo javno plenarno sejo. prejšnji dan je sprejela v interni seji proračun in nekatere druge zadeve, ki se tičejo notranje organizacije centrale. Včerajšnjo javno sejo je otvori! predsednik centrale B a i 11 o n i v prisotnosti delegatov iz Ljubljane: podpredsednika centrale dr. Frana W i n d i s cjr*? i a in tajnika Zveze industrijcev ii»g. Milana § u k -1 j e t a ter delegata iz Zagreba S. D. Aleksandra. V imenu ministra trgovine in industrije je pozdravil zbor industrijcev načelnik ministrstva Mili-voj Savič, izjavljajoč, da želi trgovinski minister dr. Krizman slišati mnenje industrijcev ter je pripravljen z vsemi svojimi silami podpirai razvoj naše industrije. Zbor je nadalje pozdravil tajnik Centrale češkoslovaških industrijcev H o d a k. Sprejeto je bilo poročilo g. Curćina o položaju naše industrije v zadnjem letu. Sprejeta so bila še nadaljna druga poročila, na kar je bila seja ob 13. zaključena. Trgovinski minister dr. Krizman je nato Člane centrale sprejel v svojem uradu.
Opozicija in razpust skupščine.
— Beograd, 12. aprila. (Izv.) Vest o razpustu skupščine je povzročila v opozi-cijonaSnih krogih konsternacijo, ker so se vedno optimistično računali, da se posreči Davidoviču na kak način izrabiti parlamentarno krizo na korist opozicijonalnega bloka. O razmerah v bloku pravi današnja »Politika«, da so imeli včeraj opoldne in zvečer načelniki bloka daljše konference. Vodstvo bloka smatra, da je glavni krivec za tak razvoj situacije predsednik skupščine Ljuba Jovanović, ki je vselej, kadar je bila situacija za radikale neugodna. Izjavljal, da se nahaja v demisiji, nasprotno pa, če je bil ugodna, ni bh* v demisiji. Opozicija bo zahtevala odgovor od Ljube Jo-vanovića. V dveh dneh zapuste skoraj vs! poslanci Beograd in vodstvo bloka namerava 5e poprej fzdatf izjavo, s katero obsoja delovanje Ljube Jovanoviča. Značilno je tudi, da so včeraj prvikrat poslanci HRSS sprejeli svoje dnevnice In to od dneva vložitve pooblastita đo 1. mala. Vsak Radičev poslanec ie prejel 17.600 Din. Dnevnice so bile Izplačane 43 poslancem.
Francosko-romunska zveza.
— Pariz. 12. aprila (Izv.) Med Francijo In Romunsko se vrše zadnji čas važna pogajanja, da se urede medsebojni odno-šajl in rešijo gotova obe državi Interesira-joča vprašanja. Radi tega je primoran zunanji minster D u c a Podaljšati svoje bivanje v Parizu. V političnih krogih prav resno govore o francosko-romunskl zvezi, ki Ima dobiti trdno podJcco. »Times« Indirektno priznava, da se sklene taka zveza In jo ožnača z besedami, da jr rarnost Romunske neobhodno potrebna vsled tega, da bodo sovražniki miru prisiljeni opustiti "svoje namene. Med Francijo In Romunsko obstoječe prijateljstvo bo dobUo prcctznej-So obliko.
— Beograd, 12. aprila. (Izv ) Z oz'rom na poročilo »Dailv Maila« o francosko-romunskl zvezi se je vaš dopisnik razgo-varjal z vodilno osebo zunanje poetike, ki je Iziavila, da o takem sporazumu nima zunanje ministrstvo nlkakega obvestila in da »tudi nI verjetna«.
IZPRAZNITEV MODOŠA.
— Beograd, 12. aprila. (Tzv.) Po uradnem obvestim so včeraj romunski cariniki In vojaki zapustili Modoš, ko so ga preje popolnoma oplenfH. Včeraj je prebivalstvo z velikim navdušencem In na svečan način sprejelo našo vojsko ter zastopnike političnih In verskih oblast!. Sprejem je bil sijajen. Posebna komisija ?e od hJSe do hiše ugotovila vso škodo, ki so jo na prav!!! romunski vojak! In pa romunske obrsti.
fataitfnrfafa poHeni.
Sava in Donava še vedno naraščate. — Nakatere vasi so izginile pod vodo,
— Beograd, 12. aprila. (Tzv.V Sava Je včeral narastala za 10 cm. Povodentska katastrofa zavzema vedno večje dimenzije In povzroča sedaj neprecen'JIvo škodo. Sava se le včeral razlila v ravnini še za 50 m na široko. Skladišča na savskem pristanišču so v vodi. Iz skladišč brodarskega dm-Itva so odnesli vse blatro. NIžJf deli Beograda ob Savi In ob Donavi so poplavljeni. Ponekod de'ajo nasipe, da bi tako zajezili nadaljnjo prodiranje vode.
Donava In Sava le vedno naraščate. Savski vodomer je včeraj beležil stanja 620 cm. Take katastrofalne povodni! ne pomni kronika, prilično tako ogromna povo-denj Je bil pred 250 leti. Donava pri Novem Sadu sicer polagoma pada. pni Zemunu pa še vndo raste. Prejšnji dan je bilo vodno stanle 660 In včeraj opoMne «80. Proti Orfavl Donava narašča. V Zemunu sega voda do prvih M, Nekatere hISe *© 30 do BO cm pod vodo. Zemun le v nevarnosti, da bo popolnoma poplavljen. Vati Ovče In Borce ste popolnoma pod vodo. Po drugih vaseh ja voda zalila spodnji del
bil In se je moralo prebivalstvo prese'Iti pod streho. Organizirano je posebno društvo, ki s čolni prevaža ljudi od kraja do kraja. aZ osebo se plača 2 dinarja-
Finančni minister dr. Stojadinović si Je ogledal včeraj nekatere kraje, Id so najbolj prizadeli po povodnjl. Vas Peklje je tako pod vodo, da je tam 8 hiš popolnoma izginio v vodi. V Kladovu Je 50 hiš potopljenih. Ponekod stoji voda p o cestah nad 7 metrov visoko.
V Obrenovcu voda še vedno narašča. Tu Je 6.000 ha rodovitne zemlje pod vodo. Drina ie začela padati.
ZEMLJORADNIKI IN POVO-DENJSKA KATASTROFA.
— Beograd, 12. aprila. (Izv ) Zemljo-radniškl klub je na snečni seji izdelal načrt nujnega zakona o pomoči po povodnjl Prizadetemu prebivalstvu. Zemljoradnik! zahtevajo v tem zakonu 100 milijonov Din kredita, k! se ima po poljedelskem ministrstvu razdeliti med prebivalstvo. ki je bilo prizadeto vsled povodnjl v Banatu in Sremu oz v drugih krajih. Višina podpore se ima določiti na podlagi izvida posebne cenllne komisje, obstoječe Iz enega strokovnjaka poljedeljskega ministrstva, enega narodnega poslanca in enega neiteresira-nega prebivalca.
Snežni viharji.
— Zagreb, 12. aprila. (Izv.) V zagrebški okolici in v krajih do Delnic je včeraj padal sneg. Padlo ga ie do 40 cm.
— Berlin, 11. apri'a. (Izv.) Telefonske zveze z Parizom so bile vsled snežnih viharjev pretrgane. Zelo je bil oviran ponekod železniški promet.
— Berlin. 11. aprila. (Izv.) V Severni Nemčiji je ponoči nastal ve'Ik snežiti vihar. Veliko število s severne Nemčije v Berlin vodečih brzojavnih m telefonskih Žic le bilo pretrganih. V Hamburgu je padla tako velikanska množina snega, da je bil ves promet prekinjen.
— Inomost, 11. aprila. (Izv.) Tu že več ur divja snežni metež.
— Solnograd. 11. aprila. (Izv.) V Jutranjih urah je začelo snežiti in sneži ves dan.
— London, 11. aprila. (Izv.) Iz Netl-gate javljajo, da je na severnem Japonskem včeraj padal rmen sneg. Strokovnjaki to tolmačilo tako. da so silni vetrovi zanesli rmen! pesek iz azijske puščave Gobi na Japonsko, kjer Je začel padati na tla.
ANGLEŠKO-PUSKA POGAJANJA.
— London. 11. aprila. (Izv.) Angleško ruska pogajanja se prično prihodnji teden v palači zunanjega ministrstva. Govori ra plenarnih sejah se bodo Javno objavljali, dočim bodo razprave v posamrfh odborih povsem tajne. V političnih krogih presojajo uspeh rusko-angleške konference z rezervo In skoraj pesimistično. Velike t(Ž-koče se bodo težko odstranile. Skoraj izključeno je, da Je bila Rusija pripravljena priznati In Izplačati stare državne :n privatne tirjatve Anglije napram Rusiji. Nasprotno se bo Anglija tudi protivila ugoditi ruski zahtevi, da plača Angina Rusiji vso odškodnino, ki so k> povzročile armade Deniikina, Kolčaka In Vrangla. Konservativni krogi izražajo rudi bojazen, da bodo Rusi porabili to konferenco za boi;ševi-ško propagando med angleškim narodom.
Vesti iz Boloarije.
Razpust zemljoradniške zveze. — Manifest demokratskega bloka. — Tajne komunistične organizacije. — Čehoslovaki v Sofiji.
— Sofija, 11. aprila. (Izv.) Po razpustu komunistične stranke In vseh njenih mladinskih kakor tudi strokovnih organiza-
j cij je prišlo na dnevni red vprašanje razpusta eem'JorađnfSce zveze. Justlcno ministrstvo zb,va obtežilni materiial In hoče dati vrhovnemu kavcijskemu sodlx«xv 'ni-ciiatlvo za likvidacijo zemljoradniške organizacije, češ da je ona praktcfrala nasilna sredstva pri doseči svojih poT:t:Čnfh ciljev. Zemljoradnica zveza bo uradno razpušče-na tek^m maja. — Voditelji demokratičnega bloka pripravljajo manifest na bolgarski narod. V tem manifestu hoče blok pojasniti svoje stališče napram drugim strankam In pozvati Javnost, naj se pridruži enot-j nI demokratični fronti, ki edina lahko reši I Bolgarijo iz oovojne krize. — V mnogih državnih uradih so ob'asti Izsledile talne komunistične organizacije. Državno urad-nlštvo Je ustanavljalo taka gnezda, da organizira sabotažo v sfoEafa nemirov in «rpo-padov med vladnimi četami In revolucionarji. Tu v podežel^kfn mestih so Im?H komunisti svofe mreže. Oblasti so že »zs'e-dile centralo, ki je bila pri vrhovnem državnem svatu, kier je igral glavno vlogo uradnHc Vladimir Zografov. Poletja Je aretirala vse osumljene osebe. V splošnem je treba omeniti, da se le začela povsod energična afčcMa za lTkv!dacf!o prvratnm organizacij. Vlada hr£e stoafti n* nrste vsem. kl bi radi provocira!! v BolgariH novo Vr-voprelltle. — Te dni Je pH«oel~ v Sofijo preko Beotrrada 32 češVrpslovašVm profesorjev, med njtmfi 4 dame. Profesorje spremlja 32 slušatellev praške višje tehnične Sole. Na kolodvoru lih Je sprejela posebna deputacija. Češkoslovaške goste Je sprejela Sofija z entuzijazmom In pravo slovansko gostij ubnnstjo. Na vseh banketih so bili predmet živahni aklamacij.
Novonre'ena trgovina
nudi najbolja« oblačila. Cena nizka. Prepričale aa v kenfekeljl In modni trgovini
Fran LAt M Sofijo N
Poslano.
Došlo za 2000 oblek kamgarna in ševijota najboljših kakovosti prvih angleških, čeških in nemških tvornici Ne zamudne ugodne prilike!
Lenasi & Gerkmas.
Socijalni vesfnik.
REORGANIZACIJA DRŽAVNEGA GOSPODARSTVA V FRANCIJI IN NEMČIJI.
V vseh evropskih državah je po vojni na dnevnem redu vprašanje reorganizacije državnega gnsn xlarstva. Državna posestva, kakor zemljišča, gozdove, pašnike m polja, tako tudi zgradbe In prometna sredstva skušajo mnose države spraviti iz razumljivih raz'ocov v p-ivntne roke. Gre pri tem v prvi vrsti za prod"kt:vn ^st, ki je tem večja, čim bolj je odvisna cd inicijative \n sv t nlne konkurence« Prvatna inicijativa pa je v tem slučaju brez dvoma važen pospcSevalni faktor, ki icrra v gospodarstvu povsod prvo vlogo. Državna uprava to trvideva in zato se hoče p introma iznebiti bremena, kakršno predstavljajo za njen proračun državna posestva. Druel važni motiv je pri tem čim večji In čim bolj svoboden razmah Droduk:IJe, kar lahko zniža cene živ'jenskih potrebščin, K m« čno hoče država orrogoč"tl tej pati »g| narodnega gospodarstva, da se preskrb! z zadostnim obratnim kapitalom in rezervnimi fr*ndi, s katerimi bi modi srr ^reno vpo-stavljatl in melijorizirati produkc jska sredstva.
Francila se le oprijela te mfstl na polju po?tne. brzojavne in telrtf .^rke uprava. Nemčija pa reorgnnirra pruska državne rudnike. Reforma finančne in administrativne uprave v francoskem pr»<mem. brzojavnem in telcfon-skem prometu je že do'-ga leta na dnevnem redu. 2e leta 1009., odnosno 1910. in 1911. sta poslanca Stceg in Dumont v parlamentu zahtevala, naj ta administracija preneha biti d-ž^v-i monopol, naj se Industrijalizira eksploatacija pošte, brzojava in te'efooa, ki naj bj dobila Izdatno budžetno avtonomijo, da hI mocla Izkoristiti svoje dohodke in svob dno razpolagati s kapitalom, potrebnim za obratovanje in razvoj. Po referatih in poskusih, ki jih je uvedla vlada leta 1917. In 1919.. je bila finančna in administarivna reorganizacija pošte, brzoja\a in telefona izvedena in sicer z zakonom iz !eta 1923. člen 69 do 97. Poštna, brzojavna in telefonska uprava Je dobila s tem zakonom svoj budžet, ki nima z državnim nič skupnega. Ta korak je storila vlada z namenom, da industrijalizira ta del svoje uprave. Poseben budžet naj bi pospeševal redno poslovanje, razvoi in produktivno gospodarstvo poštnega in brzojavnega prometa.
Kot postranski ci'i se je ustanovil rezervni fond in tond za amortizacijo prometnega materijala. Ta dva f *ida služita razvoju, obnovi in zboljšanju inventarja. V ta namen lahko Industrijalizirana uprava najame posebno posojilo, za katero jamči z dohodki   dotične administracije.
V zvezi s tem mora ministrstvo pošte In brzojava publicirati vsako leto pred 30. avgustom obračun v (bratu, obenem pa bi-'anco rezultatov te eksploatacije za preteklo proračunsko leto. Kot v vseli drugih industrijskih podjetjih se vodijo v bhncl tudi omenjeni fondi za preskrbo, amortizacijo In rezervo za slučaj deficita. Za novo poslovanje francoske pošte in brzr»j3va Je določeno, da sme ministrstvo najeti za prvih pet let (1924—192*0 posoji'o v znesku 700 milijonov frankov proti obligacijam, ki morajo biti vnovčene najkasneje v 30 letih in sicer v okviru, določenem po znkmu o državnem proračunu. V administrativnem oziru pomaga m nistrstvu pr! upravi pošte, brzojava in telefina upravni svet, se-stoječ Iz 29 članov. V tem svetu Je 9 v:* '■ uradnikov, fi zastopnikov prometne*« '"-ja in 13 zastopnikov sp'ošnih na*-odn!h interesov. Svet «e sestane nalmanj enkrat na mesec In razpravlja o vseh ukrepih, ki se tičejo splošnih interesov prometa, pol ^žaja uslužbencev, taks In drugih upravnih poslov.
V Nemčiji se pripravlja podobna reor-jranizaclja pruskih državnih rudnikov, ki bi I:h prevzela alCHika dr1 'ba z omejeno zavezo. Prcnscische Bergwerks- urd Hflt-tengesellschaft. Po trm načrtu os+aneio rudniki državna last, uprava pa bo v r^kah omenjene družbe. S preured'^ijo državne administracije in moderno hMftfStfijalfzaetfo hoče država znatno zvišati čisti dobiček. V poštev prihajajoči državnj rudniki oM'oje iz dveh premogovnikov v Ponuja (Min-denburg in Reklinghausen^ s 45 tisoč rudarji In letno produkcijo 9 milijonov ton. 3 lignitnih rudnikov. 3 rudnikov kalija, 5 rudnikov soli In nekaterih drugih, manjših rudniških podjetij. Nemški državni svet je usvojil vladne predloge g'eđe reorcanizaci-je uprave v državnih rudnikih, obenem r» poudarja, da bi ne bil^ dobro izročiti ta podjetja privatni indistpili. Poleg tega zavzame državni svet stališče, naj bi se različna državna InJu^triiska In druga podjetja združila v eno akcijsko družbo, knr bi osiguralo enotnost In smotrenost uprave. V upravnem svetu te družbe bi bil neposredno zastopan tudi par'ament
Da ne bode racočarani vsled pojavilajočlh ae ponaredh opozarjamo cenj. gospodinje, da pri nakupu zahtev^fo le nase dobro znane In prfl:ubljene Izdelke venllln aladkor <n pecl.vnl praiek znamka „ADRIA". Čuvajte aa ponaredbl
Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrstni pridatek za kavo. s:
Haeeseei
■aa
- ■ ai
Stev. 86.
• SLO VPNSK I   NAROD«   dne 13. aprila 1924.
Stran 3.
OBLEKE
najboljše, najcenejše, v največji izberi ima
J. Maček, Ljubljana
Posebni oddelek: otroške obleke* moško
perilo.
Politične vesti.
= Cvetje a »Sloveočevea psoral-ne srede. Ob grobu svojih nad je davnašnji »Slovenec« nasadil v gredo svojih psovk in sumničenj te-Ie dehteče cvetko: »Politika cincarske porodice, obskurni bizantinistični politiki, briski-ran je zakonskih in ustavnih predpisov, zakrknjena amoralnost, naj odkrite j S einizem, pljuvanje na parlamentarna običaje ln prindpe demokracije, teptanja temeljnih pravic državljanov ta volje ljudstva, intrige najgrie vrste, nemoralni cilj vlastodržcev, mobilizacija vseh temnih in zakulisnih elementov, intrige prorJ ljudstvu in njegovi volji, vlada korupcije in nasilja itd. itd.« — Te besnilo dokazuje, da se čutijo klerikalci vsled nepričakovanega razvoja vladne krize zadeti v živo.
šaš Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev snuje na ukaz Stjepana Radića z Dunaja g. Albin Prepeluh. V svrho ustanovitve te stranke razpošilja Prepeluh posebno okrožnico, katero pona tisku je današnji »Slovenec«. Klerikalno glasilo je silno ozlo-voljeno radi tega Prepeluhovega nastopa, v katerem vidi pričetek Radičeve ofenzive proti klerikalni stranki Ker je g. Korošec še v objema Stjepana Radića, si »Slovenec« še ne upa s kolom udariti po Radićevem eksponentu. Zato mu daje samo dobre nauke in pa malcijozno vprašuje, kako si predstavlja uveljavi j en je republike — brez krvi. Iz tega vprašanja bi se dalo sklepati, da namerava »Slovenec« v* nasprotju z Radićem in Prepeluhom izvojavati republiko, odnosno avtonomijo s krvjo, bombami in gratami. Kdaj pa prtčno marširati klerikalne armade?
— AvdTjenca, NJ. VeL krafl Aleksander je včeraj ob 17. do 18. sprejel v avdijenci ministra n. r. dr. Gregorja Žerjava, ki mu je poročal o razmerah v Sloveniji.
xa Nekronani vladar Vevnćtye umrl Dne 10. t. m. je v sanatoriju v Berlin v po kratki bolesni nenadoma umrl znani nemški vele industrijalec Hugon S t i n e s, ki se je po vojni dvignil v enega največjih kapitalistov v Evropi. Posre* čilo se mu je z delom in uspelimi špe* kulaci jami spraviti velik del nemškega in tujega kapitala v svoja roke. Poku« pil je v Nemčiji nebroj industrijskih podjetij ter jel ogrožati industrijo tudi v sosednih državah. Celo v Jugoslaviji se je govorilo, da je nakupil več tova* ran in rudnikov ter se celo pripravlja na to, da osnuje veliko svoje tiskarsko in časnikarsko podjetje v Jugoslaviji. Hugon Stinnes je bil rojen 12. febru* ar j a 1870. v Miihlheimu ob RenL Po končanih gimnazijskih naukih je sto« pil najprvo v trgovsko, nato pa v rud* niško službo. Po končani praktični ru« darski službi je vstopil v rudarsko eks* dem i jo v Berlinu. Ko je končal tudi te študije, je vstopil v podjetje svojega očeta Matije Stinnesa. Po očetovi smrti je prevzel sam vodstvo Stinnesovih rudnikov. Kot prvi nemški kapitalist je imel velik vpliv tudi na razvoj nem* ske politike. Ta vpliv je bil često uso* depoln, ker je neprestano izzival kon* flikte zlasti v reparacijskem vprašanju s Francijo. Z njegovo smrtjo bo morda olajšana tudi napeta situacija med Nemčijo in Francijo. Stinnes je umrl na posledicah težke želodčne operacije. Bil je potomec stare protestantske rod* bine. Od rane mladosti je bil delaven kot mravlja in samo njegovi delavno* sti. marljivosti in njegovim izrednim talentom je pripisovati, da se je po* \ spel do takšne moči in do takšnega vpliva, da so ga često že imenovali ne* kronanega nemškega vladarja.
— Tudi radldevcl sprejemajo dnevnice. Pri blagajni narodne skupščine so včeraj dopoldne dvignili Radićevi poslanci dnevnice v skupnem znesku 1.108.000 dinarjev. Dnevnice so jim bile izplačane od dneva prihoda do 1. maja.
= Dokument talijanskega prrjatelj. stva na Reki. Reški guverner Giardino je izdal dekret ki se tiče delovnih pogojev v reškem pristanišču in kl zabranjuje zaposlenje onih pristaniških delavcev, kateri niso vpisani v kaki kooperativi. Dekret je naperjen proti iugoslovenskim delavcem, ker so člani obstoječih pristaniškodelavskm udružen j izključno Rečani italijanske narodnosti in Italijani iz ostalih krajev Italije. V nobeno udruženje se ne sme sprejeti nobenega člana brez privoljenja »delovnega urada«. Tako ni bflo doslej v udružen jih delavcev m tako jih ne bo rudi v bodoče, ker je to tako odredil Giardino. Tudi v bazenu »Thaon de Reve W, ki je odstopljen nam, bo smel delati samo Italijan! Opozarja se na to naša vlada, ki nikakor na ime trpati takega Italijanskega «sodaiovanja« na ReJrif
irOSfBIa.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ LfrtljanL
LJUBLJANSKA DRAMA, Začetek eb 8.
Sobota 12. aprila: Ana Karenina. Premijera. Izv.
Nedelja 13. aprila: Ana Karenina. Izv«
Ponedeljek 14. aprila: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA* Začetek ob pol 8. Sobota 12. aprila: Plesni večer in Možfček Red E.
Nedelja 13. aprila   ob 3. pop.: »Poljub« ljudska predstava pri znižanih eenah. Ponedeljek K aprila: Modna revija. Izv. ★   ★ ★
ANA KARENINA.
»Še vedno sem tista, ki sem bila..• Toda v meni je ie neka draga, kf se je bojim; ona je vzljubila onega m ja hotela sovražiti tebe in al mogla pozabi« tista, Id Je bila prej* Jas aJsem rlsta. Sedaj sam prava, sedaj sem vsa. Sedaj umrem...« Te besede   na  smrt bolne Karenlne Skrivajo v sebi notranji vozel njene tragedije. Trije njeni obrazi se prikazujejo iz teh vročičnih besed: dva, ki se med seboj borita, bi tretfl, k! oba v sebi nosi In strinja. Prvi obraz Karenine je podoba do znanja z Vronskim.    Vzgojena od skrbne, preračunljive sorodnice, se v provinci seznani s Kareninom in se po tetinem prizadevanju poroči z ajhn brez vsake misli o Primernosti, oziroma neprimernosti tega koraka.   S tem se preseli v njegov svet, v svet najboljše   peterburške  družbe. Življenje m mišljenje tega sveta postane njeno mišljenje In življenje.   Prazno«t, kon-vencijonalnost.   spodobnost,   površnost, v razmerju do moža — hladnost, to Ja njena podoba do usodnega srečanja z Vronskim. Vendar ta podoba Še ni popolna;   Ana je nekako trudna tega življenja. Zdi se mirna, toda je — nezadoščena; neka) v nji se lahko vsak trautek vname in vzplapola, Ta notranja napetost je negativna oblika njenega drugega obraza — njene resnične narave. Svojo pozitivno obliko zadobi drugi obraz v ljubezni do Vranskega. Pri srečanja z njim se Ana Sele prebudi ta zave. Vsa njena globoka čustvenost se predrami. Ta njena prava narava je, ki noče zasovražiti Karenina (ki jo je nehote zatiral), toda ne more pozabiti tiste, ki je bila. Njena čustvenost sedaj ae more priznati dolžnosti, k) si jih Je Ana naložila, preden jih je razumela. Razumljivo je, da njena narava lahko odvrže tisto prejšnjo Ane, ki se je kakor tenka plast nabrala preko nje v SMjenja nae družbe m pod vplivom suhoparno retfgfjosrjega Karenina. Toda nova Aza vseeno ne more pozabiti tiste, ki je bila prej. Ne mor« pozabiti tistega astra, ki ga Je imela sasna v sebi in se more pozabiti uverjenostt, s katero je živela prej. In ne more pozabiti dolžnosti,   Id jih je prevzela ona prejšnja. Miru ni več, oglasa se zavest, krivde, Id priklice zopet trdovratno zanikanje m sovraštvo do Karenina. Ali tudi to sovraštvo je tako nestrpno, da moraš slutiti za njim dvom. Ni je nobene razrešitve, ni ga miru. Naenkrat Pa pride v vso to njeno raztrganost smrtna bolezen. In smrt mahoma razreši vse, Ana pripozna svojo krivdo jo obžaluje, obtoži mesto Karenina sebe in se spravi ž njim. Toda smrt gre le mimo nje. Cim se jame vračati življenje, se prične razraščati v nji njena narava, življenje zahteva drugačne razrešitve kot smrt; ker je Ana na najde, se vse vrne v stari tir. Smrtna bolezen je bila poslednji opomin,  kažipot,   v kateri smeri naj bi razrešitev Iskala. AH Ana je ne najde; izroči se zopet svoji čuvstven o-sti — in od tega trenutka ni več poti nazaj. Po kratki sreči e Vronskim, pride med njima do nesoglasja, v njem čustvo vezanosti, utesnjenost, pri nji užaljenost fn ljubosumnost. Življenje jo vodi v vedno večji mrak,   dokler se ne odloči sa poslednje tragično dejanje.
Za motto Anine Povesti je Tolstoj napisal besede sv. pisma: »Maščevanje je moje, jaz poplačujem«. Te besede imajo svoj globok pomen ln namen. Tolstoj je preiskal Anino dušo do skrajnih Podrobnosti; vse skrito in podzavestno ja dvignil iz mraka življenjskih globin. In vendar krivde — ni aašet Krivda Je skrita In nevidna tudi sanj. V Aninem razpoloženja med smrtno boleznijo je sicer pokazal smer, v kateri se nahaja razrešitev, pokazal ja, da bi bflo treba s zatajevanjem samega sebe v življenju doseči tisto razpoloženje, kf ga je med boleznijo ustvarila Pričnjočnost smrti. Ali pokazal je tudi nujnost ln neizogibnost, po katerima je Ana morala Izbrati pot. ki jo je izbrala. Zato ma ne preostane drugega — kakor sploh človeka v vprašanja krivde ne preostane drugega — kot pokazati na tistega, ki Je plačnik vsem. To je glavna misel romana. Izza te pa stopa kakor njena večna senca še globlja — ne misel — samo vprašanje. Kje je Anina krivda? V tem, da se je izročila svoji naravi, ali v tem, da je g vstopom v zakon vstopila v življenje, sije njen! naravi protivno, da je vstopila v to življenje Še tedaj, ko svoje narave še m* poznala in ko niti mogla si razumeti, kaj is storila? Ce je to, drago, res, aH je te potem krivda? In ali at tako g večine Človeških prestopkov zoper zakon? Ali je iskati krivdo še globlje v preteklosti? V kateri preteklosti? Kaj je torej krivda? Greh? Kaj kazen? Josip Vidmar.
vede v UaUJuL je gospod, ki šefi ostati neimenovan, vnovfB nakloni! znatno Podporo v znesku 5000 Dm. Plemenitemu darovalca se društveni odbor najtopleje zahvaljuje, želeč mu prav obAo posnemovalcev, katerih denarne podpore hI društvu omogočile čim prej vresaJOtl tlak as izdajo znanstvenih publikacij.
— Slikar Maks Pfcraar asarl Prve daš tm. is prosa and v Pragi shiimnm srn
i aiaroeei m te
Njegova dala Imajo vetJko vrednost. Ph> eerjeve risbe m flastraeije so vzbujala zanimanje v javnosti Phraer je bi imenovan za oihella aa »hzaraki praski akademiji L 1806. js hi aessovaa sa prolesotja aa podržavljenem navodu, ki ja bil eb saem razširjen v akademijo ustvarjajoči« umetnosti. VaHke so Plraerjeve zasluge ftadl v tem, da je vzgojn več izrazitih talentov, kakor na pr.: rV. Urbana, E. tfolarka is dr,
— Popoidzaska Oadsks eperna predstava. Danes v nedeljo dne 13. tm. pop. ob 3. se poje v opernem gledališča Smetanova opera »Poljub« pri znižanih eenah. V tej predstavi aastopi kot gost tenorist Alfonz Waiaar iz Prage, ki poje vlogo Luke. Konec predstave j« po 5. uri Ostala vloge so v navadni zasedbi.
Književnost
— Bajka e earevlgu Iranu, šsrpefel is strem volku, založil Dletsklji mir v Krškem. Za veliko noč ie izdala založba Djee-skega mira v Krškem gornjo bajko ter io v tr obarva en tisku opremi's s razkošni mi slikami. Krasna ruska bajka bo gotovo razveselila tudi slovensko deco. Knjigo selimo na velikonočno mizo vsake slovenske družine. Stane 15 Din. Obenem s bajko je založba izdala tudi vf£feenočae razglednice v večbarvnem tisku.
mm »Nova Evropa« prinaša v številki s dne 11. aprila ao-le vsebino: \Viaa ideja (J. J. Strosmajern (prota Milutin Jaklič) Ssnrreaaoaa škola (A. Osveta). — Morami zadatak eadrugarstva (Dan Prsno Ivani-lević). — Politični pregled: Vlada i b!ok
(C)._     Dcoaorneki pregled: Utisci sa sfiup-
Itfne Narodne Banke (Gj. CX — Pravni pregled: Malo kritike našeg zakonodavstva (M. Dolenc). — Mesto književnog pregleda: Slika Branka Radičevtca (C). — Knjige i listovi: Druga Ruska revoludia, prikazana od njenih učesnika, VOT.; A. V. Koičak (AL JelaCtć.)
— So lok les: Antigone. Za ran igra. poslovenil C. Golar. Splošna knjižnica št. 23. v Ljubljani 1924. Natisnila is salona Zvezna ttekarna in knjigarna. Cena broš. Din 9. ree. Din 14. — V zadnjem Času. ko asm sodobna lepa knjiga Cesto sudi bor« malo lepote, temveč pa Tras rs reklam«, aakopičenfh besedi, rasta povsod sanima-sje za staro klasično literaturo. Splošna knjižnica ie Izmed klasičnih prevodov dala prvo mesto »Antigoni«, ki bo gotovo ugajala. Dasi nas loči od Sofoklesa skoro ♦500 let, so nam vendar nje rova dela kolikor se jih je ohranilo, ie vsa dostopna. Kajti Sofo k les ie izmed vseh pesnikov starega veka. znal pošeč! v človeško srce aajgtoblje, zato so liki njegovih tragedij vedno žfvi. Slovenski prevod je oskrbel naš znani pesnik C. Golar. Kdor pozna njegova ostala dela, lahko ve, kakšen ie i ta prevod.
VT
Ker straža stroga b9 la izjemno, je vtaknila nju v luknjo temno. Ko z milom ječo sta oprala, na prosto spet nju straža dala.
Nadaljevanje sledi.
Glasbeni vestnik.
mm Jubilej m letnice pevskega drm-stva »Slavec«. Pevsko društvo »Slavec« slavi letos 40 letnico svojega obstoja. To le redek dogodek na pevskem polju, osobito med nami Slovenci. Zavedajoč se svojega narodno-kulturnega dela tekom 40 let, proslavi »Slavec« svoj jubilej na skromen, toda primeren način: Dne 3. maja t L ob 8. uri zvečer veliki jubilejni koncert pod vodstvom društvenega pevovodje g. prot Bmobića v dvorani hotela Union s sodelovanjem popolne godbe Dravske drv. oblasti ter raznih solistov. — Nedelja, dne 4. maja slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma in otvoritev Slav5e-ve razstave pod geslom »Slavec 1884—1924« v društvenih prostorih. Dne 1. junija 11. se vrši velika pevska slavnostna prostem. Slav-nost jubileja zaključi večje število pokrajinskih koncertov izven Ljubljane.
V nedeljo dop. ob 11. r »Unfonszi dvorani«
MATINEJA
ORKESTRA NARODNEGA GLEDIŠČA
pod vodstvom Antona Baletke. Izvaja se celotni Smetanov
CIKLUS »MA VLAST«
Vstopnice v Matični knjigarn«. i:
mm   Matineja Zvt
ki bi se imela vršiti .stri v nedeljo, dna lJ.tm.eo 11. nri v L'aioasaa dvorani ta preloži aa posa»4i šss. It kupljene vstopnica ostanejo v veljavi, kder pa hoče se mu denar povrni proti prsdlcsitvi vstopnice v Matični knjigarni.
— Bralna vala Dunsičloevaga klavirskega koncerta Peter Dumičić je rodom Dalmatmeo, rojen v Splita. Konsetvatorii ie absolvirsl v Zagrebu, kjer Se bil njegov adltelj sa klavir Rossnberg-Ružić. Is Zagreba je odšel v Pariz m ie še sedaj na zavodu »Scola cantorura« učenec d* Indvja (kcmpoaieija), a za klavir Lazar Levfia, seda pa je menda pri nameni tema Corteau-n Id le ravnokar koncerti ral t Beograda m Zagreba. Dumičić sa izobražuje v prvi vrsti kot pianist m Je priredil še koncerta t Sarajeva, Splitu, Osijeku, Subonci, nedavno v Beogradu is Parizu. Bralna vaja njegovega klavirskega koncerta le dosegla popolnoma svoj samea. DumfOca je pokazal kot komponista, ki še nf grel sa javnost Njegova glasba as kale ničesar sa-mobltnega, ie zrcalo povprečne glasbene invencije, kl spominja aa fazne vzore, se ne razvije nikjer v širše halje in kimmnera v o Jgliaaifj pasažah, U pa se povedo skoro ničesar.  Vendar pa  so v
toplega obeu-lugoelc^ecskeze značaja (na primer LevdaHnka ta kolo v tretjem stavku. Id ie najboljši). Veseliti na ase mora to, Ba ae ie redko sploh lotil veGega kurirskega dela m smo a tega vidaVa dosta DmnAcevo hvala DumftSć je našel v svojem prijatelju lHadaka mota, kf mu le hotel prav iskraao tt aa aoge. Zainteresiral se je aa njegovo kla¥ Irsko delo W
ta. DmmSc je aasna&l guotbeae Misli a aV ser g. Hladeka prepustil svobodno roko pri Izdelavi deloma podanega gradiva. G. Mir.-dek se je lotil e veliko vnemo sseev zek> nehvaležnega dela. Ne vem, ie bi se ga lotil kdo drugi, sa je bilo še naprej pričakovati, da delo ne bo enotno, kakršno bi seveda moralo biti. O. Hladek, Id se je izkazal pri vaji kot prav rutini ranega, temperamentnega dirigenta, Je instnmientator, Id ljubi aajsi'siejSo izraze, ki favorizirajo v prvi vrsti trobila m visok los. Trobila, ki so bila sicer stavljena na moč spretno, so vsak moment uhajala v b učeče viške in ubivala na celi era* godala, ki jim je odmerjena mačehovska uloga. Težka masiva ost vpliva duhomomo in je bralna vaja pokazala g. Hladeku, da ie krepak retuš prva potreba. Istotako morajo žvižgajoči vriski male flaute proč. Orkester klavirskemu parao, ki bi mora! biti, če je to klavirski koneert, najvažnejši m ves ras v ospredja, si pustil egoistično do besede. DeV> tedaj zahteva temeljite prede'ave; mnenja pa sem, da je Se boljše, ako komponista (če £e ravno hočeta delati skupno) položita na stran, ter se lotita na podiagi včerajšnje izkušnje česarkolislbodi novega Koncert naj bi doživel premi)ero r Parizu. Velika treča na komponista in sa našo jngos'ovensko zlas-beno ustvarjanje le, da smo zamogli na podlagi Javne bralne vaje preprečitS izvajanje dela, ki bi ne bilo ▼ največjo Šast ne njima, ne nam. To pa je bila največja korist ki Jo Js dala Javna bralna vaja —č.
— Opera. G. Waiser kot gost ▼ »Trn viati«. Ne mislim izreči že po Traviati to6» mej so sodbo e mlademu gosto, ker po jo še t »Poljubu« in morda tudi v »sevuskem briveu«. Repertoar njegov je baje zelo obie* še a. G. Waiser je siroparicaa, mlada figu« rs, ki naredi prijeten vtis. Njegov nastop je seveda se plah, saj je komaj dovršil Bru« onijevo šolo v Pragi, ne more biti Se znan ■ gledališko pevsko prakso, je ie nerutini« ma itd. Vse to da eas. Ti nedoetatki ae mi ae zde merodejni pri presoji smeetnika. Vemo iz dosedanjih izkušenj pri mnogih saSih pevcih, da so bili njihovi prvi nastopi enaki da, v tem oziru se bolj pomanjkljivi. Vendar se g. Waiserja vidi, da sodeluje tu* d\ m duSo pri ustvarjanju avoj« vlogo. Ko* Ukor je bile svobodnih gibov, nevezanega kretanja ie izrazov obraza, bili so dosti na« ravni, v sklada s notranjim doifvetjem Al« freda. Čimbolj proti konca opere, tembolj sta pevec la igralce stopala ar spon navajenosti ia šenantne zadrege. Drugače je z njegovim glasovnim materijalom. Ugajam je najbolj srednja lega, prijetno pobarvana, kar mehka aa pianotneetJh. v fortih aeko* Hko rezka, v višini pa me glas omahne, ne* svobodna je, pri ti ae jene a se mi zdi, da tudi večjega razvoja ni zmožna. VokaHza* cije. sploh sfgovarjeve kaše vestnega, te* meljitega uši tel ja. Tudi muzikalnost g. Wai* serja je is današnje predstavo evidentna. Pubfflti je bil, sklepajoč po živahnih ■plavžih sa podarjenih evetlieah kar všeo. Veliko eeehige pri njegovem današnjem cestnem aspeasi pa aoai prav gotovo ga. Veeel-Polla, ki js pevca omela ostriti ia ogreti O. dr. Rigo zahaja v aeko pretirano petettčaoetj ki mi js čandaljo manj všeč. V ostalem je bila predstava, ako izvzamem g. Vesel-PoUo, prav stalo nad srednjo, pri nas priljubljeno mera. Orkester s g. Neffstom ntkipfflrr la* seren, a ▼
— Rusha ttmeiniem. Poroća>o nam: Slav* aa ruak*. artiatinja Lidija Lipsko-rskaja a« kmaJu vrne t Erropo in namerava pri tej priliki poaetiti Jugoslavijo. Romunijo, Če^ škoslov&ako. Francijo, Anglijo m severa? evropske države. £o Lidija Lipkorska je Mino ime Nikdar jr ne porabiir> oai, m yo obiako^li hnporatoraka g^edaliSea Rum= je. Kovent* Garde n v Londonu, gr^nal npesa v Parira, Skalo v Milanu itd. Sedaj dokon« čuje pevka svojc> koncertno turnejo v At, strah'ji m Novi Zelandiji, kjer *e pela na voč kot 100 koncertih, ki so sijajno uepoft hi so ven o«. I i s slave slovansko umetnost in njeno genialno zastopnico. Umetnice jo a^ svoji turneji prepotovala Japonsko, kita?« slo in AT»tra!ijo. PovaoJi je šala velike uspehe AmeriSki časopisi, ki •=•> r> >ini hvalo o lepoti njenega fflssii, je primerjajo s Sa-Ijapinom po sili :n globini ieriianja tagS*1 kar poje.
Sodstvo.
— Sokol v Slški ponovi telovadno akademijo v nedeljo 13, t. na. oh IS. uri v društveni telovadnici. — Prcdprodaja vstopnie pri br. Tušarju. Kolodvorska šesta m br. VVeilsroriijn, Catovlka cesrs. Zdra\vj! —
— &. Jurfj ob južni relernici. »5*okoi-stci dom«. Mirno m smotrecio kuturno dele a a se ^ a Sokola knlv kljub besni ncotlgonjl od strani klerikalcev leps uspehe. Dokaz temu ie astenovn« c^beni rbor 3t:ivberic zadruge *5okclskl dom« v $t. Juriju oh |. ki ie ie vrši! ob vslilci častni udeleZI>i So-kolov in prijateljev *ok >lstva iz trza kot okolice dne 24. marca ob 16. pop. v prostorih brata Hermana Krnela. Občni abor ie otvorf pr*dsednfk pripravliainefta odlx»m brat Josip Droierrfk ^ pozdravom zastopnika celjske zadružne zver.e in utemeljcrnjem 2ivc potrebe lastnaga doma, kjer naj bi naj naSla zavetja vsa naša narodna društva. Iz poroči!« je rarvidno, da je 7e pred občnim zborrrm vstopilo v zadrogo čez fleci anov B 100 dmarsldmi deiežL Kotnai ustanov- hen* zadrtajrt so daroval! dobrotnika Sokola obširno stavbi^č« na najlepScm mestu v trgu. Pri volitvah jo bilo sojr'asmo izvoli ono »Udeče načelstvo: načelnik brat Josip DsofesnX m 11 HSS f II tf brat Franio Ma-stnak. tajnik br. Franjo Seručar, blaaajnik br. Veicoalav Recelj, odbornflcl: br. dr. Pra-njo 5>vetma. br. Josip SaveM starei«, brst JoSko Ztipanc. V nacteorstvo so rzvoljem bratje: kmetijslfl jetnik fvan Belle, Anton Srvta. Rudolf Kinci, Janko LiSTca In Blaž Urleb. Registracija zadruKo pri tir. sodišča se je izvriila dne 1. aprrla. Vodstvo te nove sokoLskc zadrugo se obrača tem po-lorn do eeni. oenamih 2avodov, do vsen prilateijrv Sok«Distva, osobito do vseh Sokolov, ki so doma iz Št. Jurja,, Drnmeri m Poaikvt, Urccm ur3e ckjrnovinc. da s pristopom K neSi zadrugi in dobn>tnirn5 podpoi-nirrS znesžJ pripomorejo k čtm hitrejši udejstvitvi piem^nrtega najdi ona moga sjaj* mena zadruge.
IIB — M III— ■ ~ ---"II      — -i -     - I I., ---
Turistika in sport.
OLIMPIJSKI DAN.
Prihodnji mossc ie zboro v Parizu ga« stopniki vseh kulturnih narodov, da poka-, žejo pred svetom kaj zmore človeški duh in energija. Pariška Olimpijada, ki ie za^ zramovana kot VIII., bo vsekakor največ* ia  sportnoku!tur«2a  prireditev tekom 30-stoletja in ima predvsem   namen oživiti zrahljane  mednarodne    stike. Olimpijada topot ne bo izrazito športna. Zbrali se bodo poleg športnikov vseh panog, tu JI telovadci,  kiparji,    pisatelji  bodo predložili svoja nalnovejša dela in sploh bo prireditev potekla v znamenju kulturnc-sportneza, boja. Svojo udeležbo je prijavila dosedai večina držav. Celo iz daljnega vzhoda se udeleže Olimpijade. Japonska m Kitajska. Vse države, ki znajo ceniti pomen Olimpijskih iger so žrtvovale ogromne vsote, da tako omogočfio   svojim tekmovalcem odhod v Pariz.   Žal nasa država doseda<l še ni pokazala volje k prispevanju olimpijskemu fondu; obljubljena pa je večja subvencija tako s  strani vlade,   kakor tudi krone. Da pa navzlic temu omogočimo našim športnikom in umetnikom odhod v Pariz in da bodo 'pred svetom dostojno reprezentirali našo drŽavo, se je osnoval že prod Isti v Jugoslaviji odbor,   ki posluje pod   imenom   »Jugosl. Olimpijski odbor« katerega glavni namen  js,   da moralno, prsdvscm pa materijelno podpre sale udeležence,  odnosno  reprezentanto  na pari-Iki Olimpijadi.    Odbor ima svoj sedež v Zagrebu,   v vseh pokrajinskih mestih pa ooslujejo olimpijski pododbori.   Da pa bo odbor lahko izvedel  težavno aalogo. katere glavna zapreka so finančni izdatki, namerava prirediti v nedeljo 13. tm. več prireditev, katerih čisti dobiček bo namenjen v korist Olimpijskemu fondu. Slične prireditve bodo tudi v Ljtrbljani. Obenem naj te prireditve, od katerih bo predvsem rrrrPorantaa, obhod športnikov vseh panog po mesta,   opozore    javnost  na važnost olimpijske   fdeje in sporta vobče. Občinstvo opozarjamo,   da podpre kolikor mogoče to akcijo, da se udeleži olinrpijskega zabavnega večera ter da pridno sega po srečkah,   ki ae bodo prodajale kasneje v korist »Olimp, fondu«.
IDEJA OLIMPIJSKIH IGER.
Da podamo kratek pregled o sastanku si Sdeji olimpijskih iger navajamo tu nekatere podrobnosti. Znano je, da so Grki Prirejali na iast svojim bogovom velike slavnoeti, ki so se vršile vsako četrto leto. Ob tej priliki so se zbrali v deželi Cllts kjer so se vrSile te slavnosti, ki so jih kasneje nazrvIjaU Olimpijade, zastopniki vseh grških plemen ia olimpijske igre so vedno zopet znova združevale razcepljen grški narod. Prva Olimpijada se je vrSila ista 776 pr. str. in od tsga leta dalje vsako eetrto leto. Olimpijade so Imela za grški aarod ae samo velik političen, temveč tudi praktičen ponos«
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«,   doe b. aprila i^4.
Slov So
Ideja obnovitve olimpijsku Iger je nastali v preteklem stoletni. Na čelu te ideje ao korakali Francozi, ki so delali veliko propagando za obnovitev antičnih iger, katere to si zamislili kot moderno borbo po klasičnem načinu. Prva Olimpijada se je vršila na velikonočno nedeljo leta 1896 in sicer v Atenah na novozgrajenem stadionu. Dasi je bilo vreme ob otvoritvi neugodno, je uspela sijajno in prisostvovalo I je nead 80.000 ljudi. Druga se je vrlila leta 1900 v Parizu, tretja leta 1904 v St Louisa (Amerika), ki zbog oddaljenosti kraja ni uspela, četrta leta 1906 v Atenah, peta leta 1908 v Londonu, Šesta leta 1912 ▼ Stockholmu. Sedma leta 1916 bi se morala vršiti v Berlinu. Toda vmes je prišla vojna, ki je prekinila mednarodne stike. Po vojn! se je vršila prva Olimpijada leta 1920 v Anverzu. Na Olimpijadi so bili navzoči tudi Jugosloverd, žal samo nogometaši. Upamo, da bo letos boljše.
— Nogometna tekma jutrišnjega Olimpijskega dne. Jutri se vrši kot popoldanska proslava Olimpijskega dne na igrišču SK Ilirije nadvse zanimiva tekma kompletne-p homogenega ilirskega moštva proti reprezentanci ostalih najboljših prvorazrednih ln drugorazrednih ljubljanskih klubov. Izid tekme je po zadnjih rezultatih in treningih teh klubov kakor tudi Ilirije povsem nejasen, ker nastopijo na obeh stra- j neh najmočnejše siie našega nogometa Začetek tekme je določen na 15. uro. Pred in med tekmo se vrše na istem igrišču lah-koatletična tekmovanja, pri katerih nastopijo vodeči tukajšnji klubi s svojimi najboljšimi moškimi m damsklml atleti. Pred-
volilcev 346, v Šnrihelu ]ffl je volilo 201 od 554, v Hresovicah jih ni prišle volit 277 od 760. Itahjanski listi posebno hvalilo Senožeče, kjer je bilo skoro samih 152 slovanskih glasov za fašistovsko Usto, za narodno pa samo 75.
Nasilstva na GorfSkem. NaSteli smo že mnogo nasiistev, ki so ifli izvršili fašist^ tik pred volitvami in na dan volitev. V Kož bani v Brdih so pretepli 76 letnega Ivana Pičulina iz Oo-legabrda tako, da je padel v nezavest V Bilja m in Me dani jc bilo polno ljudi pretepenih in fašisti so kar prijeli slovenske volilce ter jih gnali volit fašistovsko listo. V Avčah so iskali faSi-stovski divjaki slovenskega zastopnika Avgusta KovaČiča. Očetu so izjavili, da naj gre sin čez n ejo, sicer ga ubijejo, ako jim pride v roke. V Desklah so nabili do krvi in nezavesti Antona Cefa-rina. V Pivačini so slovenskega volilnega zastopnika pretepali, kar se je dalo. V Komnu na Krasu so barabsko napadli vsakega, kdor je bral kak slovenski lepak. Bikovke, bokserji. težke palice, puškina kopita, strahovanje z revolverji, surovo divjaško zmerjanje in psovanje — živela italijanska kultura!
— V VoloskemsOpatiji je dobila "slov. lista 86 glasov, fašisti 569, v Podgradu slov. lista 571, fašisti 152, v Jelšanah 320. 21, v j Materiji 668, 24, Matulje 625. 56. v Veprin* cu 37, 303, v Moščenicah 108, 279, v Klani
Modni razkaz.
Unbljaaa k doživela novo senzacijo, modni razkaz ali revijo mod v operi Pred leti bi se bili vsi patentirani esteti In moralisti križali nad tako »profanacijo«. Tanjinega hrama. Saj je pred 15 leti neki dnevnik, ki ima vse. kar je od tega m onega sveta, v neodpovednem zakupu, grmel v str sinih besedah celo zoper opero »Tosco« in si preskrbe! blamažo kar za pozneje.
Obleka ima svojo veliko estetiko, svoje pravice m dolžnosti, vzbujati v zvezi s človekom, ki Jo nosi, čut lepote. Sega torej preko obrtnega okvira In postane ra onega, ki Ima okusa In talenta, lahko vprav umetniška zadeva. Za onega, ki obleko n»pravlia, in za onega, ki Jo nosL
Ljubljanski ve'esejem si je stavil visoko, vredno m tudi Jako težavno nalogo, ko je jel kilcati naše tvrdke, naj »zaorjejo ledino« in se ojunačijo do modne revije.
Misel je »vdarilac, pri tvrdkah in pri občinstvu, zlasti pri ženskem. Nismo Izlepa doživeli še premijere, k! bi bila pri povišanih cenah tako razprodana. Ce ostane prirediteljem nekaj dobička, bo to le slabo plačilo za njih vspeh In njih trud.
Trud! Mož. ki se je po predstavi z vso pravico oddahnil, je g. velesejmskf ravnatelj konzul MTlaa Dular. Na svojih slokih ramah je dva meseca nosil kruto vezo, bil pravi modnorevijskl Atlant.
A ni ga niti zmečkala, niti mu ni prezgodaj zdrsnila  navzdol, kakor Sizifu pe-
. . . ..   e . 2378, v Dekanih 327. 399, v Marezijah 117.
prodaja znižanih vstopnic v trafiki Sever, j 535   v Herpcljah 208, 332. v Buzetu 383,
1381, v Poreču 13, 3133. Motovun 92. 1393.
Šelenburgova ulica.
— SK Prlmorle: V nedeljo ob 9. uri morajo prhi v Narodni dom sledeči lahko-atleti: Eenede*ič, Slamič, Koch, Jančigaj, Valtrlč, Erman, Svetlič, Ravnikar Trošt, Olavalkl. Debevec Luln. Anžlovar, Vin-dlsch, Pertot. Cunder, Bizjak, Podbregar, Cešnovar, Sramel, Purlan, Kranjc, Kranjc, Breskvar, GostIŠa, Kariš, Čač, Skrajner, Stolfa, Modlc. Vsi naj prinesejo seboj sokolske maje, copate, bele m črne hlačke, rudi dvoje če imajo ln klubove drese. — Prisotnost strogo obvezna za vsakega, radi štafete!
— Atletklnje trening v soboto ob tri četrt na 16. v Jahalrricf! V nedeljo ob pol 11. pred Narodnim domom zbirališče za Olimpijski pohod. — Vsaka obleče klubski dres, modro kratko krilce., črne čevlje visoke In črne nogavice. Cez dres obleče suknjo. Prisotnost vseh strogo obvezna 1
— Smrt športnika. Po poroči'.u z Dunaja je vče*-aj tam umrl športni pisatelj na deželni poslanec Viktor Silberer v 79 letu strostL Pokojnik je b*l znan športni pisatelj in vnet podpornik športa osobito jahalnega S konjskimi dirkami oziroma stavami si Je zna.? pridobiti znatno premoženje. Za časa svetovne vojne le bil vojni poročevalec na francoskem bojišču za dunaj-sSeliste.
— Olimpijski dan, ki se vrši v nedeljo bo neudH obilo športnih prireditev, poleg le naznanjenega obhoda športnikov. Opozarjamo ponovno na stafetnl tek najboljših ljubljanskih blukov, ki se vrši dopoldne j dalje na zanimivo nogometno   tekmo na Igrišču Ilirije ter na istočasne atletske pri- j reditve.    Zvečer na zabavnem   večeru v j Narodnem domu pa nastopijo prvič javno naši težki atleti v stilni rokoborbl. nakar ! Se posebej opozarjamo, ker je to prvi na- | stop v tej športni panogi z domaČimi moč- j SBt V dvorani bo postavljen oder. tako. da bodo mogli vsi opazovati rokoborbo. Oder j ss bo po končani tekmi odstranil, da bo v j dvorani prstoz za ples. Vso našo javnost j vabimo, da se prireditev olimpijskega dne j kar števflneje udeleži, ter pripomore s tem j h financljelnemu uspehu teh prireditev, da podkrepimo tudi mi v Ljubljani olimpijski J fond za pohod n?Vh tekmovalcev v Pariz, j
— Obhod    športnikov   na olimpijski dan se vrši. kakor smo že poročali, v prav zanimivi sestavi ter bo nedvomno prire- \ dltev, kot je Ljubljana še ni videla. V sledečem sporočamo še progo, po kateri bo šel obhod.   Vsi športniki se sestanejo na velesejmu,    kjer  se bo formiral spreved. Od tam gredo po BleiweIsovI    cesti na Rimsko cesto, preko Vegove ulice na Kon- j grešni trg. od tam na Marliin trg ter pre- j ko Miklošičeve in Sodne ulice na Dunaj- J sko cesto.   Tu gredo skozi   Selenbugovo ; ulico na Kongresni trg in se razpostavijo j pred balkonom divlztjskega   poslopja.   V j slučaju  momentanega  močneišega deževja SS ho aH sprevod razvrstil kasneje, ali pa | bo šel po najbližji pot? samo do divizije.
— Klub kolesarjev In motodkllstov »Ttlrfla«. Zbirališče vseh kolesarjev, ki se udeleže na Olimpijski dan obhoda po mestu, je v nedelio dopoldan ob 9. v klubovih prostorih pri Novem svetu. j
Juliiska Krajina. |
— In to naj   hI   bile   volitve! Tako vzklika  ^Istrska  Rlječ«, Izvajajoč,    da to niso bile volitve, ampak zasmeh. najgršl, lajCmejši zasmeh. Vse tako kakor pred tremi leti.    Samo  nekoliko drugače, bolj rafinirano, zasnovano in preračunjeno. Pri- I Sakovali smo, da se nam zgodi marsikaka ! krivica, aH nedavne obljube so nam dala- j le nado. da se bo z nanrl nekoliko blažje | postopalo. To tudi z ozirom na pakt prijateljstva, nedavno sklenjenega v Rimu. Nato nado Je podkrepila še najbolj obljuba predsednika Mussolinlja, da pri teh volitvah ne bo nasilstsv ter da bo mogel tudi naš nearod svobodno Iti na volišče. Zadnja nedelja pa nam Je pokazala, da smo se zopet krvavo prevarili s svojo vero v dane obljube ...
— V postojnskem okra 1 u Je bilo leta 1921. volilcev 4390, letos le število narast-lo na 5613. Slovanska lista Je dobi a leta 1921. glasov 3321, letos komaj 1462! Italijanska nacijonalna lista Je dobia pred treni leti 15 glasov, letos 519. V Postojni Je glasovalo v prvi sekciji od 641 volilcev 993, v drugi od 681 volilcev 378. *V Kačji-vssl lih od 106 vpisanih volilcev nI glsso-
ao, v Kolam Je ostalo doma od M
225, 14, v Kopru slov. lista nič (I) fašisti j klenska skala. Izteklo se je vse po sreči
*" in če je ta revija morala kot prva svoje
vrste nosit! značaja velike improvizacije,
Fašistovske volitve pričajo dovolj jasno o »svobodni« volitvi v Istri!
— 5 puškami in bombami so čakali fa* šisti jugoslovenske volilce pred Porečom v Istri. Fašisti so stali ▼ bojni vrsti »n od ga* njali prihajajoče jugoslovenske volilce. Ko jih je prišlo skupaj okoli 600, so se fašisti prestrašili in pričeli so streljati. Pokale so puške in padlo je tudi nekaj bomb. Volilci so se morali umakniti. Slično je bil obko* lien tudi Pazin. »Novice« pišejo k volitvam, da ni daleč oni dan, ko je Mussolini sloves* no obljubil svobodo volitev, toda v nedeljo dne 6. aprila so bili Jugosloveni kruto osle* parjeni od najvišjega oblastva za kraljem v državi.
— Umrla je v Gorici gospa Frančiška R e š č i č. gostilničarka ns Kornu.
Za velikonočne uroznlke
se rešife skrbi naicene'**, sko «t resnične po ceni kup;te oblačile, izgotovliena po najmodernejših krojih pri tvrdkl _
fran fukič, Pred škofijo 19 *
Nasi dobrovoljci.
KONFERENCA DOBRO-VOLJČEV.
Pretekle dni se je vršila v Beogradu popolnoma neopaženo konferenca upolno-močenih delegatov oblastnih Savezov do-brovoljcev Iz vse kraljevine. Konferenci je prisostvovalo tudi več drugih odličnih predstavnikov dobrovoljcev, med njimi tudi nekaj članov narodne skupščine.
Na dnevnem redu konference je bilo aaiaiinrfjflllje ln sklepane o raznih aktualnih vprašanjih, ki tanglrajo predvsem dobrovoljce In zadevajo neposredno njihov pokret. O poteku konference ni bilo sicer izdano nikako poročilo, doznavamo pa, da je bila dosežena med delegati popolna enogasnost v vseh vprašanjih ter da so bili napravljeni važni sklepi, ki ne bodo mogli ostati brez upliva na rešitev takozvanega »dobrovoljačkog pitanja« ki je, vzlic temu, da teče že šesto leto odkar smo ujedinjeni, še vedno odprto. Položil se je temelj novi enotni organizaciji, z močnim osrednjim vodstvom v Beogradu, akcija, ki se začenja, se hoče postaviti na Čisto in brezobzirno boibeno podlago. Dobrovoljci nameravajo dati razmah svojim dosedaj rezerviranim silam ln začeti s pokretom v velikem obsegu tudi med širokimi masami naroda.
Ta pokret, k! je še za Široko javnost nejasen ali neznan, predstavlja nekaj novega in neodvisnega, nekaj takorekoč čisto dobrovoljskega. Ne bo netočno, ako ugotovimo, da .se opaža med dobrovoljci že dl.ie časa, posebno pa med njihovimi mestnimi In oblastnimi organizacijami, živahno gibanje In snovanje. Aktualnost njihovega nastopanja je začela pronicati tudi že med merodajne odnosno prizadete kroge, ki so začeli posvečati pokretu svojo pozornost in ki slede sedaj z negotovostjo tn pričakovanjem kretanju dobrovoljcev; Dobrovoljci se hočejo začeti energično uveljavljati v našem nacijonalnem in državnem Življenju. Sodeč po raznih pojavih zadnjega časa je pričakovati, da dobrovoljci ne ostanejo samo pri besedah, temveč bodo skušal; datf svojim zahtevam tudi poseben povdarek z močjo, ki ni samo moralnega značaja, v kolikor izvira iz zavesti izvršene dolžnosti ln neomadeževane preteklosti, ampak predvsem iz velikega števila borcev. V očigled tej sili je pravzaprav naravnost Čudno, da so stali dobrovoljci toliko časa v rezervi. Izven dvoma pa je, da so se odločili za spremembo taktike ln gotovo je, da bodo začeli z ozirom na to svojo silo brezobzirno uveljavljati svoje težnje.
Predsedstvo novega osrednjega odbora je bilo poverjeno dr. Kujunditčn a v novo vodstvo je bil izbran rodi Slovenec dr. Joža Ravnik, odvetnik v Beograda.
— Okrožni klub dobrovoljce v sklicuje v ponedeljek 14. tm. sestanek vseh Članov. Na sestanku, ki bo v restavraciji »Pri Roži«, poroča delegat o konferenci v Beogradu.
— Najcenejše fn najnovejše ebfsfcs ss dobe samo Šelenburgova ulica gt T prt drlcsr A Mejai.
je to naravno.
Dosežen je ž njo popolnoma jasno glavni namen: Dokaz, da našim ljudem, zlasti damam, ni treba prav ničesar, kar rabijo, da izpremene svojega Adama ln svojo Evo v Izvrstno oblečeno sodobno bitje, kupovati Izven najožje domovine LJubljane. Obleke, ki smo jih videli, so krasne, velokusne, moderne po zadnjem modnem tečaju: zlasti damske so vzbujale vsebbče priznanje. Ce pravimo »obleke«, mls'imo rudi na perilo, nogavice, čevlje, solnčnlke, klobuke. Vrhutega je do, bro d:ša'o po parfumerski stroki, domačih tvrdk svetlobna telesa so obsevila umetnost damskih frizur, lepe preproge, pohištvo, igrače In otroške vozičke, čioke, zastore, celo pisalni stroj In okusne torte, pri katerih se žalibog občinstvo In smelo vdeleževatl.
Ne morem tukaj naštevati tvrdk, ki so sodelovale Kdor si revijo nI ogledal, si imena tvrdk Tahko prečita v »Gledališkem listu« in v posebnem programu, ki je bil za ts večer natisnjen v obsegu celega malega zvezka. Vdeleženi so v prvi vrsti ► modni produktivni obrti, potem pa tudi trgovina. Ponavljamo le, da bi se predmeti razkazs mogli ponašati tudi v vsakem velemestu.
Upajmo, da bo zlasti naš damski svet po tej ad ocu!os-demonstracijl domaČe sposobnosti in podjetnosti nekoliko rajše s svojimi nakupi ostajal doma v Ljubljani, nego naročeval ali kupoval v inozemstvu zgolj zato, ker je tako grozno »nobeU, če se prijateljicam more podrgn'ti pod nos, da je obleka »aus VVien«. Seveda velja »Svoji k svojim« vedno le dotlej, dokler so tudi cene konkurenčne Da bo v tem pogledu v posamnih branšah vedno vse v solidnem redu, je pač stvar domačih tvrdk. Vobče je nekatera vnanja roba ceneja pač le za onega, ki zna državo obrnažlti za carino ---
Okrog modnega razkaza je nekdo napisal, oziroma si moral — bodi že kakor hoče — urno Izmisliti nekako Igro; z ort-jentalskim kraljevim dvorom in celo neizbežnim Tutankamenom. Nobene kritike o tej strani večera 1 Namen je posvečal to sredstvo. Sodeloval je pri Igri In pri reviji nebroj naš-h igralcev in igralk med njimi mnogi od najboljših, mnogo opernega so-listovskega osebja in drugega angažiranega osebja naših gledališč. Najljubkeiša med njim: pa je bila petgtava deca Iz g^e-diškega zaroda. Vseh skupaj baje 130. Režijo je prevzei g. Sest.
V Igro je bil uvrščen koncert, pri katerem sta odlično pela gg. Cvejić In Be-tetto ter je neki gospod tud' malo zaigra! na gosli Mušičevega Izdelka.
Za baletne točke so skrbeli gg. Trobiš, Svobodova in Vavpotlčeva.
Strokovnjak, ki bi spadal tudi med njih, je pa za izpremembo nastopi! kot br-zorlsar dveh Žaifbog prav malo podobnih portretnih karikatur.
Med občinstvo so bili razdeljeni mali tamburini Iz lepenke, potiskani z reklamo dveh tvrdk. S tamburini je publika prav pridno sodelovala Dri kupletu z refrenom za spremljevanje na tamburin. Tudi drobne steklenfčlce. parfum (n dišečega poplrja sta delila dva lično kostumirana malčka.
Glasbo je oskrbljeval del opernega orkestra. V ponedeljek se modni razkaz ponovi. Kako dobro misel je imel velfk! sejm s to priredbo, Izpričuje okoliščina, da Je tudi sa to ponovitev gledišče skoro že razprodano. Kakor čujemo, sta prvi predstavi prisostvovala tudi dva modna strokovnjaka s Dunaja.
Na obroke
brez povišanja cene molka Its slane« sks konfekcije. 2566
i fenatnt totii fin It. 5.
— V sove preersfssJ gostUai sa Tržaški cesti It. 4. se odslej točijo garantirano pristna vina m sicer: dolenjski cviček s Trike gore 1H Din 12, pristni beli bissljec IH Din 13 13, pristna Portugalka din 14, prt-sten ssvrcan Is grajlčlne Aukenstem, sedaj Bori din 16. Vsakovrstna delikatesa mrzla In gorka Jedila po najnižjih cenah. Specijaliteta dnevno golal ln vampi Za obilen obisk ss priporoča   gostilna spri
Dnevne vesti.
P Ljubljanu dru
Veliki in mali ljudje.
Pravoslavni prota Milutin J a k š i ć je v zagrebški reviji »Novi Evropi e napisal v spomin velikemu vladiki Josipu Juriju Stros*smayeriu lep Članek, pod naslovom »Velika idejac.
V tem članku povdarja. da je vladika Strossmayer svojemu narodu zapustil v dedščino kot svetinjo idejo narodnega ujedinjenja, idejo osamosvojitve od tujinstva, predvsem pa toplo bratsko ljubezen, ki naj druži vse sinove slovanske družine v nerazdružno zvezo ne glede na njih versko pripadnost.
Za vse te velike ideje se je Stross-maver boril z vso doslednostjo in z ne-omahljivo vero v njih končno uresničenje do svojega zadnjega vzdiha. Zlasti sveto mu je bilo načelo: »Brat je mio, koje vere bio«. To je opetovano in dejansko pokazal O tem pripoveduje prota Jakšić:
Ko je vladika Josip Juraj v osemdesetih letih XIX. veka nekoč prišel v Sremske Karlovce na kanonsko vizita-cijo, je posetil tudi srbsko pravoslavno saborno cerkev, stopil je pred oltar, poljubil žrtvenik in evangelije, se okre-nil na zbrano ljudstvo obeh veroizpo-vedanj in je nagovoril tako-le:
»Eden je Bog, en zakon imamo v evangeliju, eni so zakramenti. Vaše svetinje so tudi moje, božja zapoved je, da ljubimo drug drugega in brat brata.«
Tako Je govoril in tako je učil veliki škof Strossmaver. Kako pa postopajo sedaj njegovi mali, nevredni nasledniki?
V Zagrebu je pred kratkim umrl v visoki starosti častitljivi pravoslavni svečenik arhimandrit Ambrozije P a v 1 o v 1 ć. Bil je svečenik po božji volji. Polnih 64 let je opravljal svojo vzvišeno službo, od tega 56 let v Zagrebu. Bil je vzor dobrega človeka, pravi apostol ljubezni, miru ln sprave. Imel je zlato srce, sploh vse lepe lastnosti, ki odlikujejo pravega kristjana. Zato so ga ljubili, spoštovali in visoko cenili vsi pravoslavni in katoliki, saj je bil poleg svojih dobrih lastnosti tudi vzoren rodoljub.
Otec Ambrozije, srbski svečenik, je bil prvi, ki je na Hrvatskem priredil dne 30. aprila 1871. parastos Zrinske-mu in Frankopanu in tega parastosa sta se udeležila ustanovitelja hrvatske stranke prava Ante Starčević in Evgen K v a t e r n i k.
In ta idealni božji služabnik je oni teden umrl. Trije novi zvonovi njegove cerkve, iz katere so med vojno odnesli stare Avstrijci, so čakali nanj, da ozdravi in da jih posveti. Toda otec Ambrozije ni več vstal s postelje in tako tudi novi zvonovi v pravoslavni cerkvi niso "mogri razglasiti njegove smrti in njegovega pogreba.
Pa so se obrnili njegovi spoStova-telji na katoliško cekveno oblast z vdano prošnjo, naj dovoli, da pravičniku, apostolu miru ln ljubezni zvone ob njegovi zadnji poti — katoliški zvonovi.
Katoliška cerkvena oblast pa je dejala, da traja njena mržnja tudi preko groba in da se ne ustavi niti pred veličanstvom smrti, ter odklonila prošnjo.
Pa so očeta AmbrozHa pokopali, ne da bi mu ob gomili peli zvonovi...
Krščanska ljubezen! Nam se zdi da je ni več v katoliški cerkvi pri nas, odkar je legel v grob veliki Strossmaver.
Treba bo poiskati krščanske ljubezni v pravoslavni cerkvi ★   ★ ★
— Poziv k glavnim naborom češkoslovaških državljanov t Sloveniji in Prekmurju: Dne 23. in 24. aprila 1924 (vsakokrat ob 9. uri dop.) se vrše glavni nabori letnikov 1902, 1903 in 1904 v prostorih konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani, Breg šL 8/1 in sicer: Dne 23. t. m. za vse češkoslovaške državljane, rojene v letih 1902, 1903 in 1904, prebivajoče v Ljubljani oziroma v najbližji okolici in dne 24. t. m. za vse naborom obvezne letnike, stanujoče izven Ljubljane. Vsak naborom obvezni se mora izkazati z rednim potnim listom ali pa domovnico ter prinesti S seboj 40 dinarjev kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se Imajo odzvati tudi vsi oni letnikov 1898 —1901, ki dosedaj svoji naborni obveznosti Iz kateregakoli vzroka niso zadostili. Zoper vsakega, ki ne izpolni svoje naborne dolžnosti, se bo kazensko postopalo v smislu brambnega zakona.
— Dr. Wflfan Izvoljen. Po poročilu iz Trsta je glavni skrutinij ugotovil, da je dr. Wilfan prejel več prefe-renčnih glasov kakor dr. Stangher. Njegova izvolitev za poslanca je zagotovljena. Skrutinij bo danes popoldne objavil uradno poročilo o številu oddanih preferenčnih glasov.
— Od taks Je oproščene »Društvo sa gojitev treznosti v Ljub'lani«, »Jadranska Straža« z vsemi odbori in pododbori, »Prosvetna Zvess v Ljubljani« In »Centrala in-iartriJekUi torporaclj krallaviat SHS.«
12. aprila 1924.
, — O falziliclranih patri]ot:h Je napisala beogradska »Politika« prav simpatično ln objektivno sodbo. »Slovencu* se je Pa pripetila nezgoda, da je v današnji številki posnel iz »Politike« ogledalo, v katerem vidimo ogromno večino klerikalnih politikov. »Slovencev o* uredništvo sicer meni, da to ne velja za slovenske »klerikalce«, toda karakteristika je tako posrečena, da je izključen vsak dvom. Želeli bi saitV), da bi »SI »venec« večkrat citiral take pametne besede, kajti na ta na^in se lahko liiidstv > najlažje prepriča, kdo so voditelji Si S.
— Velikonočne šolske počitnice se prlčno letos na veliko sredo dopoldne m trajajo do vštete srede po veliki noči.
— V nase državljanstvo so Spreleti: Hugo F a j k 1, Aleksander O n o p r i j en-ko. Leopold G r a h o r n i, dr. Atonin G 1 a-bač in Via'mir Koseov
— 2«viniski sejem v Ljubljani. Uradno razglašajo, da se v sredo \ (\ % p ri Is že zopet vr?i v LJubljani sejem za konje, govedo In prašiče.
— »Slovenec« g'asilo ffSS? Pod naslovom »Ljubljanski mandat« prl-občuje današnji »Slovenec« notico, v kateri pravi: »Voditelji NSS pripravljalo novo akeno. da v vladnih rad;!:r!nih kro?:'h razkrinkajo protipog ^dse-:o in netaktno po*topnn;e ljubljanske JDS in poslanca Reisnera. To pot urno na uspeh.« Od kdaj pa je prenehal biti »Narodni dnevnik« glasilo NSS. da sedaj opravlja ta posel starina »Slovenje«? Njemu in njegovim Inspirntorjem povemo na uho: »T^c^ate Ogni sner?^za'«
— Preselitev Trboveljske premogokop* ne družbe. Centralno ravnateljstvo Trho* veljske premogokopne družbe se je prese* lilo iz dosedanjih prostorov v svojo palačo v Gledališko ulico 5t. 3.
— Voščila naših zrakoplove3\>. Vsem prijateljem, prijateljicam ter čitateljem »Slovenskega Naroda« želimo pr\v vesele Velikonočne praznike — mehaničsr:I«nviia« tičari pilotske šole I. va/HuhopIovne ko« mamic v Novem Sadu: Anton Čonč iz Ro* ga$ke Slatine, Edi Marc iz Ljubljane. Fran Aškerc iz Trbovelj, Adolf Lanko iz Vusej niče. Karlo Narat iz Rake. Ludvik Vcrk iz Celja, Josip Podobnik iz Dovjccja. Jovip Bevc iz Rajhenburga in Franjo Kolarič iz Ljutomera.
— Na cvetno nedeljo zvečer ob pol % se vrši v tukajšnji Frančiškanski cerkvi cerkveni koncert, katerega priredi »CJisbe* na Matica« ljubljanska. Kakor Že Javljeno, se poje pri tej priliki Dvorakova »Stabit Mater«. Posetnike koncertov opozarjamo na tiskani spored z razlago dela in v tem sporedu je tokrat tiskano tudi slovensko besedilo pesnitve. Občinstvo opo7arjamo, da se vstopnice prodajajo v Matični koil« garni danrs, v soboto, cel dan ter v n?d~« ljo dopoldne od 9 do 12. ure v Mi*: knjigarni. Začetek koncerta je točno ob pol osmih zvečer.
— Učlteljl-vojakl. ki se vrnejo Iz ka-drske službe, dobe zopet svoje složbe v kolikor jih ne bo — zasedenih. Vitja čilska oblast pa bo po možnosti poskrbeli za to ,da ti učitelj! ne ostanejo brez siužb, kar je pač samo cb sebi umljivo.
— Celjske vesti. — Mestno gledališče. V nedeljo 13. tm. se vpr'zor! Schl-lerjeva tragedija »Kovnrstvo tn ljubezen« B abonement. V torek 15. apri'a se vr5I v mestnem gledališču plesni ln k^nrertn! večer Šimenc in švajgarjeva Izven abo-nementa — Predavanje o davkih, se je v sredo zvečer vrlilo v restavra : Naro^neea d^ma. Predavatelj g. na d upravitelj Meglic Iz Maribora je pn'ec pre-gledneza poročila o davkih podal tudi marslkak umesten In aktualen nasvet za preorečenje aH odpravo er.e fn druge krivične In zelo ob!ut!jive davSčIne. P-eda-vanje je bilo slabo obiskana — Zastrupiti se je hote! v Četrtek pop. v Narodni kavarni nek; 25 letni Ivan Lelnlk Is Ce' Pravočasno so Se spravili v bolnico, kjer je že hzven nevarnosti. — Svinjski sejmi v Celju. Na svinjske sejme v Celju, kateri se vrše ob sredah in sobotah, se pripelje preeej prnSičev. 7—8 tednov stari mrad'č! se prodajajo po BO Drn. 9 tednov 300—400, 14 tednov 400. 8 mesecev po 5-^0 Din. Kupčija pa je pa je v splošnem s!?bn na teh se'rr;h.
— MARIBORSKE VESTI. Vladni ho» misar na maaitfrafu? Z. ozirom na zadnje dogodke v občinski seji. se Sirijo po mestu vesti o vladftetn komisarju, ki naj prcv7amc vodstvo občinskih poslov do prihodnjih volitev, ki bi morale biti Že razpisane. Kolikor nam je doslej znano, nimaio te ve«ti §e nobene konkretne pod'agr. Ta odrrdba tudi ni v interesu občine in tudi ne narod« nega bloka. — Ponesrečenega duna}skcča nad sprevodnik a Raimunda Obernostera (ne Oberederer) prepeljejo v njegovo dimovi« no. Čeprav jc bil tuice. vendar njegov tra« £ičen konec vzbu'a ^lc5no počutje. Pravijo, da je bil že marsikateri gost pred njim v slični nevarnosti. Vrata ▼ 6 m globoko klet se nahajajo namreč tik pred vrati stranišča, hodnik na tem mestu je nerazsvet« ljen. Lastnik gostilne se bo moral zagovar* Jati. — Sova zima. Po hladnih dneh je v petek dopoldne v nagli spremembi naato« pilo pravo zimsko vreme. Temperatura le nmgloma padala, a istočasno je začel padati tudi barometer. Nastopilo jc zopet zimsko vreme.
— Z Bsrja nam pišejo: Crna vas. Ilovica In Ižanska cesta, spadajo direktno pod Ljubljano ln so torej prav tako del mesta, kakor n. pr. Mestni trg. Pa za ta del mesta Ima poštna uprava samo enega pismonošo, kl komaj v dveh dneh obide te kraie.'Prebivalci se upravičeno lese. ker dobivajo pošto tako neredno. Tako dobl-Xsmo naročniki liste, ki bi isi morali do-
štev. 86
•SLOVFNSKI    NAROD«,   dne 13 aprila 19*24
Stran 5
biti že v soboto, Sele enkrat v ponedeljek! Kako nas morejo zanimati novice od petka iele v ponedeljek! Kaj je štle z drugimi Pošiljkami! Ali nas smatra poštna uprava za tako nevredno, nizko ljudstvo, da se jI ne zdi vredno dati nam zadostnega števila pismonoš, ki bi lahko dostavljali pošiljke o pravem času? Vsi plačujemo iste davke, zakaj ni za vse enake pravice? Upamo, da je dovolj ljudi brez posla! Zato zahtevamo, da se takoj napravi temu konec!
— Uradniška mcnza sprejema na hrano poleg državnih nameščencev tudi zasebne nameščence uradniškega značaja. Informacije se dobivajo v pisarni, Prešernova uL 9 od pol 9. —20. ure.
— Oče treh nepreskrbljenih otrok, ki živi v obupnih gmotnih razmerah, se obrača tem potom do plemenitih src s prošnjo, na! mu vsaj nekoliko olajšajo težko življenje in omogočijo preživeti nedolžno deco. Bližajo se velikonočni prazniki, sirote pa nimajo ne obleke ne vsakdanjega kruha. Oče Je za delo nesposoben in jim ne more brez tuje pomoči preskrbeti najpotrebnejšega za življenje. Dobrodošel Je vsak dokaz sočutja. Darila je pošiljati: J. Z. Cesta na Loko št. 2.
— Vzdržujte v redu ceste! Pišejo nam: Cesta od želznfškega mostu do vojaškega oskrbova;išča na Kodcljevem spada po pogodbi med mestno občino in vojaškim erar-jem v oskrbo mestne občine. Sedaj je ta cesta radi velikega voznega prometa že pol leta polna 20—30 cm visokega blata. Kdaj Je bila zadnjikrat nasuta, se sploh ne ve. Mestna občina naj poskrbi, da bo cesta v redu!
— Mestna ljudska  kope!]  bo odprta
na velikonočno soboto, t. j. 19. tm. od 7. zjutraj do 2. popoldne.
— Gasilska skupščina v Šoštanju. Jugoslovenske gasilska zveza priredi svojo velfko skupščino dne 2, 3, In 4. junija v Šoštanju povodom 45 letnice ondotnega gasilskega društva. Udeležencem te skupščine Je železniško ministrstvo dovolilo 50% popust pri vožnji na železnicah.
— Nista Identična. Dečka, ki sta bila te dni aretirana radi tatvine nista identična z enako starima sinovoma g. Alojzija M. pri oddelku ministrstva trgovine ln Industrije, ki stanuje na Zeleni poti v Kolesi JI.
— Iz raznlah krajev države. V Novem Sadu se je obesil Josip Ofenbeker. Bil je zaljubljen v neko devojko, vendar njeni starlši niso hoteli ničesar slišati o njemu in tako je stori! konec svojemu življenju. — Seljakina Marija Bugarič Iz kraja Kučani Marofu je rodila trojčke In sicer same deklice. Mati ln novorojenčki so zdravi.
— Smrt v Kolpi. Nedaleč od Broda na Hrvatskem je zašel v Kolpo neki deček z dvema konjema In vozom. Konja sta se sicer Iztrgala Iz vprege, vendar jih Je deroča voda potegnila s seboj in sta utonila. Tudi deček je utonil. Lastnik konj in voza Josfrp RečkI iz Delnic, trpi okoli 100.000 Din Škode.
— Čudotvorne sveče sv. Petke. Ključavničarski vajenec Momčilo Grnjič Iz Beograda ie prišel na prefrigano idejo, kako da pr'de do denarja. Ker mu njegov poklic ne nudi dovolj zastužka, se je lotil drugega posla. V cerkvi sv. Petke v Gradu le ukradel več zavojev sveč !n jih pričel prodajati v beogradskem predmestju, natvezajoč ljudem, da imalo svečlce čudotvorno moč In da njega pošilja sama sv. Petka, da jih prodaja Hudem. Prodal je tako za lepe novce lahkovernim ljudem okoli 350 sveč. Policija, ki ni Imela pred sv. Petko in njenim »zastopnikom« preveč rešpekta, je podjetnega  GrujiČa vtaknila   v zapor.
— Letošnje belokranjske pisanice kažejo razveseljiv napredek. Risbe So prav Jasne in kompozicije omamentov prav dovršene. Kar je pa glavno, je to pravi domaČi narodni izdelek, ki ga delajo res naše kmetiške žene in dekleta in Ima torej ta predmet tudi svojo folklorlstično vrednost. Na žalost se pojavila tuia tovarniška konkurenca — iz tujine, ki posnema domače ornamente na škodo domače narodne obrti. To ni prav m rbč'nstvo naj sega !e po naših belokranjskih pisanicah. ki so v današnjih dragih časih edino primerno in ceneno darilce za veliko noč. Prodajajo se v Narodni knjigarni.In pri pri g. Petru Šterku na Starem trgu.
_ Velik nofar v Koprivnici. V noči od
10. na 11. t. m. je nastal v Koorivnici velik požar. Zgorela je baraka na kolodvoru, v kateri se je nahajal carinski oddelek, odde* lek za pošto in brzojav in orožniška var« nostna postaja. Skoda znaša nad 150.000 dinarjev.
— Obsodba v procesu glede umora na Marjanu. V Splitu je bil te dni končan dva« najst dni trajajoči proces glede roparskega umora. Obsoirn je bil Anton Butorović na smrt na vešalih in Fabijan Ivičević kot so» krivec na 10 let težke ječe. Proces je vzbu* dil v Snlitu ogromno senzacijo.
_ podjeten kolesar. K posestniku Alojziju Praprotnlku v Domžalah je prišel brezposelni potnik Josip Gtrzelj ln si Izposodil od n*ega motorno kolo, vredno 5500 Din. V zastavo rmi Je pustil navadno kolo, katero Je Izvabil Josipu Sevniku Iz Podutika. Motorno kolo Je sicer odpeljal. vrnP ga pa ni. Policija Je na podlagi ovadbe Guzelia aretirala.
_ Radi vlačuganla Je bila v Stritarjevi ulici prlieta 20 letna rllizabeta Mantel rodom r Dunaja. Mantel, katera ima na ves« rud? nekaj tatvin, bo po prestani kasni Izgnana te mesta.
— Roparski napad? Snoči Je bil na vogalu med Pražakovo in Cigaletovo ulico napaden pekovski pomočnik Anton Fi-šinger. Eden izmed treh napadalcev mu je skušal iztrgati usnjato torbo, ki mu je visela preko ram. Ker se mu to ni posrečilo, je udaril fišingerja s pestjo po glavi, nakar so vsi trije zbežali.
— Vlom. V Florijanski ulici je bilo vlomljeno v trafiko Katarine Hafner ln sicer 11. tm. med 12. in 13. uro. Ukradeno je bilo nekaj ponošene obleke v vrednosti 900 Din
— Policijska kronika. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe* radi tatvine 2, radi kaljenja nočnega miru 2, radi cestno-policijskega reda 9, radi prekoračenja pasjega kontumaca 4, radi prekor. pol. ure 1, radi nedostojnega vedenja 2, radi prodaje sumljivega blaga 1, radi sumljivega obnašanja L Vlomi in tatvine V Primskem pri Kranju je bilo vlomljeno v stanovanje gostilničarja F. Gorjanca. Tatovi so odnesli za 1350 Din raznih predmetov. — Posestniku Josipu Kotniku z Mivke pri Vrhniki je bilo ukradeno za 380 Din perila. — Trgovcu Antonu Babiču iz Vidma je bilo ukradeno kolo znamke »Kinta«, vredno 300 Din. Na kolodvoru v Poljčanah je bilo ukradeno sedlo voza, vredno 1000 Din. — Na Teharjih je bffo ukradeno Maksu Ovratiču 1500 Din vredno kOiO. Omenjenemu je bilo tudi ukradeno kolo znamke »Ika« vredno 2500 Din. — Iz hleva posestnika Alojzija Rošarja v Rovah je bilo ukradena bela koza, vredna 600 Din. — V Sv. Petru pri Zidanem mostu je bilo vlomljeno v stanovanje Marije Koren. Ukradeno je bilo nekaj obleke v vrednosti 1000 Din. — V Zg. Krapju so tatovi po vrst: obiskali kurnike raznih posestnikov ln odnesli poleg kakoši in gosi tudi nekaj živeža v vrednosti 2630 Din. — Iz Gradca poročajo o drznem vlomu, ki je bil Izvršen v poštno blagajno obratnega ravnateljstva Južne železnice. Storilci so odnesli raznega denarja v skupni vrednosti 90 milijonov avstr. kron. Dalje je Mlo tudi v Gradcu vlomljeno v trgovino Fr. Rickl & Sinov? In so odnesli vlomilci raznega blaga v rednosti 35,300.000 avstr. kron.
ARETACIJA GLAVARJA TIHOTAPCEV IN FALZIFI-KATORJA KOLKOV.
Sokrivci med organi varnostne straže.
Maribor, 11. aprila 1924.
Trik policijskega šefa g. Krševana je Izborno uspel. V spominu je Še naše poročilo o zasačenju »tovarnarja« kolekov, bivšega mariborskega nemčurskega tiskarja Rabitscha v Gradcu. Takrat Je g. policijski šef Krševan izrazil željo, naj pustimo glavnega faktorja pri razpečavaniu kole-kov iz Avstrije v Maribor. Jostoa Dobrov-nika »rz strahu pred Rabitschevo aretacijo roki pravice pravočasno odknritl — kamor hočemo, Ie ne k nam« .. . Tako smo ga poslali v poročilu na — češko. Dubrovnik nam je bil silno hvaležen za to našo uslugo, čuteč se varnega. Jo je na mesto na Češko odkurll naravnost v Maribor. Prebrisana glava! Tn tu pred očmi tistih, ki ga z velikim trudom zaman iščejo — ker je »gospod« Imel skoro vsak dan drugo Ime — je mirno razpečaval falzificlrane kole-ke dalje. Tako je prišel v neko trafiko na Aleksandrovi cesti, se Izdal za uradnika okrainega glavarstva Iz Celja, ki je premeščen v Maribor, trenotno stučaino brez denarja, zato pa Ima koleke. Kdo bi naj takemu gospodu ne verjel? Dobil je poleg cigaret še denarja. Trafikantinji se je šele pozneje zdela ta kupčija sumljiva In Je prijavila dogodek. Po opisu so takoj mislili na Dobrovnfka, ki Je med tem še dalje razpečaval falzlfikate.
Pa zviti tlček se je vjel pri svofl glavni obrti* tihotapstvu Iz Avstrije. 2e dve leti je na delu organizirana banda, ki se pri vtfhotapljenju saharina, vžigalic In raznega blaga H Avstrije »Pretno poslužuje zlasti tovornih vlakov. Iz katerih člani te družbe mečejo na progi pri Pesniškem predoru zavoje na tla, kjer jih pobirajo tiči mariborskega gnezda ozir. Lajteršperga der skrbe za nadaljno razpečavanje. Roki Pravice se Je sicer posrečilo tu pa tam katerega teh tlčev vjeti, a glavno gnezdo je ostalo nerazkrito. Družba je namreč tako organizirana, da drug drugega poznajo pod rugim imenom in da se tudi v nevarnosti ne izdajajo. Oblast je Imela sum na gotovo hiše v Lajteršpergu. Ena teh hiš je tudi štev. 290. Ob 3. zjutraj se je napotila policija v spremstvu orožništva Iskat gnezdo pravega tlčka. In res, našla ga Je v hlevu v koruzni slami skritega — Dobrovnlka samega. Pa ne samega, tudi tri zavoje s ko!eki; v enem 5000 po 10 Din, v drugem 500 po 5 Din. Na tretjem zavoju pa je bil napis, ki je razkril sokrivdo tam, kjer bi se je smelo najmanj pričakovati — pri policiji v Ptuju. Ko je g. Krševan to ime čital, si je nehote predočll, da le Do-brovnik, ki je sicer doma v Mozirju, s svojo rodbino stanoval v Ptuju in da se tam pri polJclrl nahaja nek organ s tem Imenom. Da se žal nI motil, to je osebno ugotovil Še tisti dan. Dotični policijski organ je tedajal potne liste ter od strank zahteval naktrp svojih falsificiranih kole-kov. Ugotovi! se je nadalje Še drug tak slučaj, da Je bil s tihotapci v zvezi tudi neki orožnik, ki ie svojčas služIl v Rušah, pozneje v št. Tlju. Pri tel priliki se je ugotovilo, da je ravno ta banda rudi v zvezi
z falzlflkati monopolnih trakov ter Še z drugimi zanimivejšimi falzifikati, kar pa pride še le na dan. S tem v zvezi so v Ljubljani aretirali tudi ie dolgo zasledovanega bivšega trgovca v Murski Soboti Petra Nemca, nadalje radi vloma kaznovanega Joža Podplatnlka iz Velike Nedelje, ter viničarja Franceta Lukasa Is Lajteršperga Vseh je dosedaj aretiranih II oseb. druge še slede. Naši policiji se j« nadalje posrečilo med tem izslediti v Avstriji tudi tvrdko, ki je dajala papir in na drugem mestu tudi klišeje za koleke ter dotičnega risarja. Rizba se je naročala po posamnih delih na videz za neko reklamo in tako prebrisano, da dotični risar sam ni slutil kakšno delo opravlia.
Tako je policija po velikem naporu državi prihranila milijonsko nadaljno škodo. Ugotovljeno Je, da je biio izdelanih 100.000 kolekov po 10 Din fn 30.000 po 5 dinarjev. Od teh se je sedaj izsledilo že 30.noo falzifikatov po 10 Din. in 10.000 po 5 dinariev.
— KINO TIVOLI predvaja še jutri v nedelio film. naslovljen »Tiger cirkusa F a r l n i«, ki se odlikuje po lepo za-peteni vsebini kriminalističnega značaja, kjer pa ne nastopajo nikaki duhoviti in Iznajdljivi detektivi. Dejanje se vrši lepo naravnim potom, vzbuja v gledalcu napeto pozornost in kulminuje v prizoru, ko stopa mlado, slepo dekletce po manežj proti krasnemu bengalskemu tigru. V sp'ošnj paniki vse beži, a ljubeča mati reši dete preteče opasnosti. V glavni vlogi iz filma »Dama v  sivem«  znana  Helena Makovska.
—- Lahko nagnenje k prehlajenju. Prevelika občut'jivost? Bolečine olajšuje m naredi tlo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerievlm Clzaflnidom! Veliko močnejši, Izdatnelšl ln boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 le* priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust ln kože na glavi! S pak^vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica 24 d'narjev; M dvolnatm ali 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev Tn 10 % drv pl-^ka ra^silia: 'ekamar FnorTN V. FFL-LfZR. STTTBTCA DONJA. H-afluid št. 239.
— Opozarjamo na og'as o nadoileva-nju prodaje konk. mase v LJubljani, Mestni trg. št.       T. nadsrr.
— Razstavljene velikonočne slike In rszHednlce ima Veličan B e Š t e r, atelje »Helios« v LlubMani, Aleksandrova c. št. 5.
— Vremenska napove*!. Dunaj, 11. aprila. Uradna vremenska nnooved za 12. t. m.: hladno, večinoma trajno megleno vreme, mestoma padavine.
— Kolo JugosloveTtsk'h sester v Lhth-IJanl fonovno opozarja na redno letno skupščino, ki bo 13. aprila, to je cvetno nedelo popoldne ob 15. v dvorani »Narodnega doma«.
— Veliko Javno tombolo priredi dne 27. aprila društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev ob 3. uri pop. na Kongresnem trgu. Tombole so sledeče: 1. moška zlata ura z verižico, 2. sobna oprava, 3. šivalni stroj, 4. moško kolo. 5. sukno za 2 mo*k? obleki In žensk! čevlji, 6. voziček, ob'ožen z Jedili, 7. kuhiniska garnitura iz medenine, poleg tega še mnogo kvntern tn člnkvlnov. Dobltk* bodo razstavnem* od 15. t. m. dalje v trgovinah Oričar In Mejač, ^elerburgova u!!ca in »*!Iite«. PreS. ulica. Karte po 3 Din prodajajo vsi pismonoše v LJubljani, Slškt, Mostah. Viču In trafikah. Ta dan pustite vse zabave In se udel~ž:te tombo'e, da odpomorete bolnim iz težkega položaja. — Odbor.
— Napredno gospodarsko ln prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi dne 15. t. m. ob pol 21. zvečer v šoli na Pnilah javno predavanje o jetiki. Padava g. dr Tone Jamar.
— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od ženske šentpeterske podružnice v Ljubljani znesek Din 5O0O, knt^rcgt je naklonila na občnem zboru kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Za velikodušni kulturni dar Izreka družbino vodstvo Kmetski posoillnicl kar najiskrenejšo zahvalo. V težkih časih, ko se bori družba za Prospeh kulture med našim narodom imamo globoko željo, da bi bil omenjeni dar v vzgled in spodbudo vsem drugim denarnim zavodom in premožnim slojem. Na občnem zboru moške in ženske šentpeterske C M. podružnice v Ljubljani je nabrala za družbo ženska podružnica znesek 680 Din in 5000 aK. Vsem cenjenim darovalcem iskrena hvala!
— Češkoslov. Obec v Ljubljani. V so-botu 12. tm. večer, v rest. Nar. domu lou-čfme so s odchazejf:lm člcnem P. V. Ma-chžčem. Proslme P. T. členv, by naše každosobotnl pfatelske* večirkv v hojnej-Šfmpočtu navštevovalo. V nedell 13. tm. v 18. hod. loutkove divadlo-Kašparek hleda princezmu.
— Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani Danes v soboto 12. t. m. predava v sa'onu pri »Levu* g. dr. pran C a d e J, profesor na realki v Ljubi'aH, fn sicer »o skrivnostih elektrike«. Po predavanju prosta zabava, pri kateri sodeluje Iz prijaznosti orkester Sokola I. Začetek točno ob 20.30. Vabljeni vsi. — Vstop prost.
Inseriraite v .Slov. Narodu"!
Najnovejša poročila.
ZADNJI TRENOTKI
NARODNE SKUPŠČINE.
— Beograd, 12. aprila, (Izv.) Atmosfera v parlamentu Je na zunaj mirna, občutiti pa je dih zadnjih momentov narodne skupščine. Vsi poslanci mailjivo pospravljajo svoje stvari In urejajo odhod. Klubi so danes dopoldne določevali vse podr b-nosti za agitacijo med narodom ki daj.ili navod.ia, kako je treba narod pripraviti na volitve.
N. Čelnik! opozicijona'nega bloka so se danes dopo dne sestali na kratko kctiferen-co, v kateri so stil zirnii izjavo blr :a proti skupščinskemu predsedniku. ResolL^ijo danes popoldne objavijo. Resolucija cbsoja postopanje predsednika - skupine med časom par'amentarne krize, spominja njegove izjave, ko je opoziciji zatrjeval, da bo interveniral v korist parlamentarizmu. Resolucija se izroči kralju, ministrskemu predsedniku tn predsedstvu skupščine.
Blok le dalje določeval nadajnlo taktiko za časa velikonočnih počitnic, o medsebojnem kon*aktu. vsled česar ima nekaj posancev ostatj v Beogradu, kakor tudi  o skopni  agitaciji  proti vladi.
Demokratski klub Je d.ines dopodne Imel kratko sejo. na kateri je bilo sklenjeno, da demokratje v Srbiji ne izvajajo nl-kake intenzivnejše agltnciie. ker so prepričani, da stoje volilci na njih strani. Raz-motrivalo se le dalje vprašanje boljše organizacije demokratskega tiska ter le bi'o sklenjeno, da se Ima ustanoviti nov list. Nocol odpotujejo na ag'tocijo v Vojvodino dr. Ivan R;bar, dr. AngJe';nović in Duka-nac.
Klub Radičevih po<lr>ncev Je na dopoldanski seji sk'crrl. da Imajo vsi poslnnd odpotovati dnm^v te*- prič'*''' med nrazniVj živahno acirsciio med n.Todonv kakor tudi obenem prinravll~b: nar^<j na volitve. Ra-dičevl poslanci odootulejo nocoj domov. V Beogradu ostaneio samo trije radi kontakta z blokom.
Posvetovania sta d-dje Imela tudi klerikalni In muslimanski klub. Klerikalci nocoj odpotujejo v Ljubljano.
Splošna slika v parlamentu je: Mir. Poslanci zapuščajo skupščino In Jutri skoraj ne bo več nobenega v Beogradu.
POSKUSEN ATENTAT NA GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
— Atene, 12. aprila. (Izv.) Ekspresni vlak Solun:Atene so neznani razhcJniki
na konjih ustavili pri Daksiri v bližini
Larisse ter popolnoma oropuli vse po/» nike. Med potniki sta se nahajala tudi minister javne varnosti in generalni komisar za Makedonijo. Ker se Je ta* ko j za ekspresom vozil v drugem vlaku ministrski predsednik Paprnastaziu, pripominja in ugotavlja vladino časo* pisje, da je bil od strani rojalistov organiziran atentat na ministrskega predsednika, ki se Je slučajno pone» sreči/, ker so napadalci računali, da se bo Pzpnnos*nziu vozil iz Soluna v eks* presnem vlaku. Sad gotovimi kraji v Larisi in drugod je proglašeno obsedno stanje.
— Beograd. 12 aprila. (T^v) Iz Aten poročajo: Oborožena četa na konjih je na* padla pri Larisi brzovlak ter vse potnike oropala. V Tesaliji je zavladalo veliko vzne« mirjenje. Ta napad je v tesni zvezi z akcijo rojalistov, ki hočejo potom terorja preprečiti plebiscit, ker so prepričani, da pri gla* sovanju o republiki ali monarhiji propadeio. V Navpliji so rnialisfi napadli republikance. Vlada je odredila obsedno stanje v krajih, kjer prevladujejo rojalisti.
Borzna poročila.
Zagrebška borza.
Dne 72. anrila. Prosti promet.
Curih 14 2? M. Fariz 4.80 den. Dunaj 0 1HO—o 1142, Trst 3 57 den., London 351.50 do 351.75. P-aca 2 41 bi.
IVOZ^MSKF BORZE.
— Cirrih. 12 aprila. Današnja borza! R-nct-ad 7 10 sr tečaj. Prana 16 90 bi., Dtm naj 000*06 b!.. Newvork 5 70 bi. L-ndon 24 72 bi., Pariz 24 20 b!.. Milan 25 25 den-Berlin  1.26 den.,  Amsterdam  212 50 blago.
— Trst, 12. aprila. Današnja pred^orza: Beograd 2S—2^.10, London <W 10— 0Q 25. Pa. riz 135.25—136.25, Newvork 22.50— 22 65, Curih 317 50—32250. Praga 66.75—67 2 V
— Dunaj, 11. aprila. Devize Beograd 876—880. London 307.700—308.800, Milan 3119;—3131, Newyork 70.0.^^—71.185, Pariz 4217—4322, Praga 2110—2120, Curih 12.4^5—12.515.
Valute: dolar 70360—70.960, dinar 873—879, Ura 3130—3150, čeSka krona 2092 —2108.
— Uprava nnSega lista Je prejefa zai Ciril Metodovo družbo, tu, znesek Din 471
od ženske podružnice CDM v Krškem, nabranih na prijateljskem setanku Ciril Me~ todarjev pri g. Jermanu v Krškem.
Poslano.*
V »Slovenskem .Narodu« od 3. aprila t. L je IzSla notica pod naslovom »Opozorilo tistim, ki prodajajo les v Ita'ljo«. V tej notici se med drugim trdi, da »se Je pod imenom lesne tvrdke Carlo Malalan, Opčine-Trst zbrala družba dvomljivih eksistenc, ki vsevprek po Sloveniji kupuje Ies.€ Dalje se trdi, da se les dobavlja, a ko pride čas plačila, da je les Že zdavnaj prodan in odpeljan, kar ga je v zalogi, pa da Je !ast tretjih oseb. Vse to se spravlja v zvezo z nekim slučajem, ko se je morala pred kakim  tednom   vrniti   v   Iesnjih skladiščih
ga ie bia sprejela, radi dolžnega znesks In ta znesek je bil dobaviteljici tudi izplačan, dalj časa pred prijavo notice v »Slovenskem Narodu.«
Protestiram, da dopisniki, ki nimajo poguma s svojim imenom prevzeti odgovornost za svoje pisarile, blatijo moje pošteno Ime in ga omenjajo Istočasno z izrazi ^tr-žaškl pridanfč« in »tržaSki slepar«. MoJe Ime, kot trgovca, uži\'a najboljši sloves, kar bo na vprašanje lahko potrdila vsaka tržaška banka, zlasti pa naSI denarni zavodi, kojih nekateri me počaščajo s prav posebnim zaupanjem.
Zelo neresno početje je, govoriti v rve-
pod Skednjem pri Trstu Javna dražba les-    z! 2 mo^° °«cbn. « Človeku, ki razmetava
ne zaloge, a da se Je neposredno pred začetkom prodaje izkazalo, da les nI last dotične tvrdke ter da se je mora'a zato prodaja vstaviti in vsled tega da le jutosIo-venski prodajalec mnogo izgubil. Končno se v članku govor o »tržaškem pridaniču«, ki da razmetava denar po zabaviščih in se krohota neumnosti »ščavov«, ki mu polnijo žepe.
Ker se v omenjeni notici omenja tudi rvrdka Oiulo Minzi, je ta v »Slovenskem Narodu« od 6. t. m. priobčila v svojo obrambo neko »pos'anr>«. v knt^rem se tudi irovorl »o rvrdki Carlo Malalan. Općine -Trst. ki izvablja na goljufiv način les od producentov v Jugoslaviji.«
Z ozirom na to izjavljam podpisani, da Jaz nisem nikaka lesna rvrdka. ker z lesom sploh ne delujem. Jaz sem trgovec, a brez »družbe dvomljivih eksistenc«, ker sploh nisem v družbi z nikomur, temveč trgujem sam pod lastna r^ovornostjo In pod svoiim lasmfm poltenim imenom: »Karel Ma^lan«. Ono družbo torej, o kateri brezimen! dopisnik trdi. da — morda celo pod m^Jim Imenom — kupuje les vsevprek po S'ovenijI, treba iskati Izven mole osebe. Cel čas po volni za svoj račun nisem kupil v JufiroslavMI niti eneca polena. Posredoval sem pač pri nakupu za svojega brata Rudrlfa. trgovca z lesom, toda vse fakture so bile veJno nalt^čneje plačane, kar se fabko vsak hip ^kaže.
V slučaju, omenjenem v zgoraj označenem dopisu, ko se le ugotovilo, da les pod skednjem rri bil last obvezane tvrdke. amoak mola, Izjavliam, da Je ta ugotovitev odgovarjala resnici, ker sem laz tvrdki, ki Ie ta les kuotla, posodi' denar za nakup, s pridržkom, da les ostane moja last. dokler moje posoj:lo ne bode vmleno. Mole lastninsko pravo do tega lesa pa nI bMr ugo-tov'Jeno šele pri nameravani dražbi, ampak že takoj ob Izvršitvi rubeža, kar se Je zgodilo nad pol leta preje. V ostalem se Je bila Jugoslavenska rvrdka. ki je dobavila ta les. poravnali s trfaško tvrdko, ki
nastooa od nedelje 13- — srede 16. t- m. v krasni in zanimivi drami
Predstave oh pol H., i so! 11 tetrt Da 1101L
Kino Ljubljanski dvor
AD
8 letni ljubljenec Amerike in Evrope
Y
denar po zabaviščih, kar vsi, ki me po* znajo, znajo, da nič bolj ne sovražim, nego tako zapravljanje. Posebno pa me le uža-lostilo, da se v zvezi z menoj govori o ljudeh, »ki se krohotajo neumnosti Ščavov. ki Jim polnijo žepe.« Ugotav'Jam samo. da sem zaveden Slovenec ter da sem bil kot tak izbran pred vojno od našega naroda v občinski svet in deželni zbor tržaški.
Ta   dejstva  moram  javno  pribiti, ker ml Je vsled anonimnosti uvodoma označenega dopisa vzeta možnost, da si preskr bim zadoščenje drugim potom.
Opčine-Trst. dne 8. aprila 1924.
Karel Malalan,
POSLANO.*
Pojasnilo podpisanega o krivih obdolžltvah glede volitev  t* mer'^orski gostilnlčarskJ zadrugi.
r"o<jpis?ni Prane Žemljic, lastnik gostilne pri -Črnem orlu«, podajam z ozfrom na nr.pad v »Orjuni« št. !4 in drugm časopisih, ter z PZTom na agitacijo, ki se v~dl proti meni Iz konkurenčnih razlogov, sledeče po'asnllo.
N« res. da bi jaz prše! v Maribor Iz Gradca, tudi ni res, da bi Imel tam v najemu Orn'crovo gosti'no. Imam pač hišo t Gradcu, kakor jih hna mnogo Slovencev, ki veljajo za odlične rodoljube. Jaz sam pa nisem v Gradcu nikdar bival, marveč sera bil vedno na svojem domu na Murščaku. kjer imam Se danes posestvo.
Z ogorčen-em zavračam očitek nemv škutarstva. Bi] sem že pred vojno delaven v slovensko-naprednem smislu In sicer tako, da so me po Izbruhu vojne hofeli aretirati, pa sem bfl k sreči že na bojišču.
Toda tudi tam so me kot političnega osumljenca za«tedovalI in so me vojna so» dišča zasliševala.
NI res. da b| bil volil v odbor gostilni-Carske zadruge nemško !i<to. Volil lem slovensko listo in sem !e enamesto g. Valjka zapisal g. Klešlča. O. K'ešič Je bil par mesecev porej. pri nadomestni volitvi po umrlem Roschanzu. kandidat S'nvencev. To vse se lahko dožene Iz volilnih aktov.
Od takozvane slovenske strani pa se nikomur n{ vredno zdelo, da bi mi položaj Po?asnH In Je tedaj razumljivo, da nisem dal glasu g. Valjaku. kateri preti meni nastopa.
2alostno je, da se pri nas v konkurenčnih sporih izrablja narodnostni moment.
To pojasnilo podajam enkrat za vselej In ostajam tudi za naprej, kar sem vtd-no bil — slovenski demokrat.
Maribor, dne 10. aprila 1924.
FRANC ŽEMLJIC.
Za ta spil urtdnilrvo nt odgovarjal
■
Strt« 6.
»SLOVENSKI NAROD«
dne 18. aprila lt24.
štev. 8o.
Tvfafn trm nscnaajaeio vse« sorodnikom, prijateljem in znan* Žalostna vest, na je nas iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric,
gospo*
Janez Ziherl
trgovoc In posestnik
danes ob >/* 14. ari po mučni bolezni, previden s telažni sv. vere, v starosti 38 let mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrli v nedelje ob 4» uri popoldne na tukajšnja pokopališče.
Bodi me prijazea spomin.
V ŠKOF JI LOKI, dne 11. aprila 1824.
ŽaluioCa rodbina Ziherl-
Danite za „Sokolski Tabor!
wiiimnoiniBiiiii
G. F. Jurasek
Ljubljana IttfnimMl
l   tar popravit ejanovirje ln harmonije, špecijelno
strokovne I« ceno! tiiiiiiiniiHiymiil
Najceneje
edino iz trboveljskega revirja
premog
večje ln male množine, tudi v
vrstah
dostavlja  as dom.  — Naročila sprejema:
H. Petnic,
Gosposvetska cesta 16/1. Telefon 243.
(Thuva oeridentalie) močne in lepo obraščene visoke 50—70 cm; nadalje visokodebelne vrtnice krasnih vrst, kakor tudi raznovrstne cvetice za vrtne nasade in v lončkih. Dobra in zanesljiva semena.  Utottko se izvršujejo nagrobni venci v vseh velikostih in cenah po naročilu ter trakovi z napisi, popolna oprema dekoracij, svatb i. t d.
J. Janežič,
vrtnar,
Menfei. Številka 132
Reprezentacijskega zastopnika
ah predmet brez konkurence za Ljubljano in Slovenijo Iščemo Trnovsko naobralea, ter imajo prednost gospodje, kateri so dobro v trgovskih krogih vpeljani ter so prvovrstni prodajalci, vešči slovanskega in nemškega jezika. Dotami mota mapolagati s primernim kapitalom. Dohodek Din 5*10000. Ponudbo na upravo Slovenskega Naroda pod Hotlonal-2517.
3570
Kostanjev les
topnjem zopet proti takojšnjemu plačilu. Stavite posudbe £ najnižjo ceno za franko vagon. Na
ponudbe brez cene ne odgovarjam. Bsdslf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 7/IT.
Proda se Mm lokoila
skoraj popolnoma nova, s pregreto paro 40/60 HP rtreppenrost) ob progi Dolenjske železnice, v enem mesecu za oddati. — Stroj se lahko ogleda še obratujoč. Karel Pollak, Ljubil*na, Sv. Petra cesta 68. 2539
■al Spal BatJet.....Din 12S-—
KIII7P   EtM>lv* Din 125-
la#IUenW   Barvaste......Din S2-—
Svilana — tri kot — jumparje — naj novo ji«
Volnane —  epeonladaneke — jopica -OBRA   nogavica v 52 raznih barvah po Din 60-—
Srečko Vršič, Ljubljana, Selenborgova 3
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaftka ceeta atv. 2.
1x1-
riaem gradbenem Inzenjerju.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko
spadajoča dela.
Delo solidne.
Cone konkurenčne.
Vzgojiteljica
inteligentna, vešča nemščine in srbohrvaščine, ki hi event poučevala tudi klavir, aa takoj aprajnsa aa nagaja 9*letnaga dečke In 12-latno deklice. Ponudbe S priloženo sliko naj se vpoiljejo na naslov:
Sekly ft Vnjkovie aaeetaa trga vina, Subotlca, Vajvadina
2532
Trboveljski premog in drva dobavlja
Drutba ILIBIJA
LJubljana, Kralja Petra trg 8
Plačilo tudi na obroka.
Talaffon 220 272
©©©©©©©©©©
i
Ljubljana, Dalmatinova ulica 13
priporoča vsakovrstno parilo zs dame in gospode, kravate, naramnice in drugo, galanterijsko in modno blago po najnižjih cenah.
Pametne Kite
la slavonskega hraata ln bukove dobavljam v vsaki množini najceneje
los. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22, Telef. 513 Veliko Izbiro najnovejših
svilenih in večernih
damskih klobukov
ter slamnikov po zele o godnih cenah priporoča cenj. damam
Ivanka Stegnsr,
Ljubljana, Rimska cesta 10.
koji je vješt u izvadjanju visekih zgrada iz armiranog betona, traži
ae aa Zagreb. Pemide slati pod brejem „Za-1806" na Publicitet d. d. Zagreb, Gun-
auličeva ulioa 11.
R ATOL
asvo lujsifumije srvđstvo protiv S TAKORA
kučaih i poljskih salfteva.
Prolzvadja ODTO RATOL veterinari je kem d. d. ZAGREB Bitni čka 21/IIL SNI2ENA CIJENA Jedan obrok zajedno s omotom i poštarinom ako se novac unaprijed poialje Din 22-— ili poštanskim pouzećem Din 28*— Dobiva se takodjer u svim
ljekarnama t drogerijama.
Prvovrstno
6000
Ivan Kacin, Gorica, fiattli 12
Tvornica klavirjev kn Inirnaomljav. 2445
gSK|S9gaj      * S«»J^ « tene Dia 16.000
nanaeaije 4 oktave 2 rtf. ena vrata glasov B 3.500
I    •      6   .   ove   .       • 6.000
5    •    *•   -    •    -   Načita 7.500
Velika aniona ^J^^mMint, Idtme, zemne za klavirja, mmborlea, violine, itd.
Ponija pe poeni
I Oddaja tnal na obroke I
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko Majdli,
valjani mlin - KRANJ.
Kupole tuđi vreće.
lfafcenete
— drva —
trda in mehka, žagana in cepil ena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema:
H. Petrit,
Gosposvetska cesta 16/1
Telefon 341 3144
rfikalont
2587
Ne I 611/24-1
Družbeni oklic.
Na predlog Mestne hranilnice v Radovljici se bo prodalo po prostovoljni javni dražbi v mesto Radovljici ob cesti proti Lescam ležeče nepremičnine:
1, Parcela it 289/5 in 289/9 k. o. Radovljica, enonadstropna hiša s tremi obsežnimi stanovanji z dvoriščem, drvarnico in vrtom v skupni 1 cmeri 12 a 82 m1;
2. parcele št 289/1, 291/3 in 288/ 4 k. o. Radovljica, njiva in travnika v skupni izmeti 14 a 50 m* pripraven stavbeni svet
Izklicna cena: ad 1) 200.000 D, ad 2) 10.000 Din.
Dražba se vrsi SS. aprile tSS4 ab S. pri podpisanem sodišču v sobi it 26. Okrajne aediice v Radovljici, L, — dno i. norite 1924.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga mog. A. KARO, Ljubljana.
J Sparterija
M za danske klabuke
5 plošča Wb 25-— K EN D A aaoaaainji
Najetarejea alaoanaka
pleskarska ii lilaula
delsvadca
Ivan SrteolU Smaeteka a. 19,
ae priporoča. Isvriltev točna cone smerne. 2580
Lisičje kože
sprejema v Črno, alaska, križaste
skunks barvanle in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA B AKVARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO L ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA, KRIZEVNlSKA 7.
Teod. Korn9 Ljubljana
Polfnnnka eeata ŠU S.
Krovec, stavkal. ■eoatarlfrfcl k okrasol klesar, inststecils
flajrtfi stralaredev. InsJiSkfi ta Muilai inaiii
Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) zn konserve.
Nafeeneje
-- CEMENT --
Prima Portland trboveljski in dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. — V zalegi tudi APNO. — Naročila sprejema:
H. Petrlt,
Gosposvetska cesta 16/1.
Telefon 343 1T41
Gospodinj« I
Zahtevaj »d trgovca ob priliki, ko nakupuje* barvo za ptr**e, le
L.Mikuš
m is
ealaeov a soiačai-hov tar anvJeJeeJi
hpavh n iiTilaujji nos hi
Velike salega kloeekov tn alaannfkov aa Sobi pri
Franc Cerar
družba z o. z., torama v Stobn, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuk1 in slamniki v popravile pri Kovačevi* t Trian v LJubljani, Prešernova ulica it 5.
Sprefoaaanle v srede.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
jitodra galica „Jnarengo"
(plavi kamen 98/99%)
v vrečah po 100 kg aH v sodih po izvlmih tovarniških cenah proti menicam.  Tovarniško skladišče:
,0rbis' 9. 9., Zagreb,
DraSkovičeva ulica 27
Telegr. Orbia, Zagreb. Tel. 16-27
u*
CN
Tvpdkn
J.Wanek
LJubljana
Sv. Petra cesta št. 19
priporoča svoio bogato zalogo najmodernejše obdelane kožukovlne. Sprejema vsa popravila, kakor tudi barvanja lloičjlh In drugih kož. Velika izb'ra športnih čeplo In moških klobukov. Shranjuje tudi vsakovrstno kožuhovlno £ez poletje.
V. Krainer & Ko.,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB Izvršuje privatne  in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek aa arhitekturo 7721
Skladište 1 zastupstvo strojeva za pisanje
„UNDERVVOOD"
nadalje karbon papir, vrpce za sve sustave. — Mali ručni .Underwood* u kovčegu, praktičan za putovanje. „UMDERirOOD", Zagreb, Mesnička 1.
St 30
Jaona dražba žarnic
Vs'ed naredbe finančnega okrajnega ravnateljstva v Li ubi ji ni z dne 31. avgusta 1923, št 900/85, ln z dne 14. decembra 1923 št 900 *7, vršila se bo dne IS. aprila 1924 ob 8. dopoldne nri gospodarskem uradu deleeaei e ministrstva financ v Ljubljani. Krekov trg Št 1, javna dražba 1*67 — 5—100 svečnih žarnic za 10 do 155 voltov napetosti. Pri dražbi se pod Izklicno ceno predmeti ne h jćo oddali, zdražiteljl pa kodo morah plačati poleg skupička za žarnice še odpadajoče 2»/o pristojbino ter za vsako žarnico odpadajočo trošarino.
Gospodarski urad dele* soljo ministrstva Ifnano.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1924. 2519
NAJ
L J * H
PUCH KOLESA
ilžanih
conah priporoča
IGN. VOK, Ljubljana
Sodna allaa Stav. 7. PODRUŽNICA! I0VOIESTO.
Josip Peteline
LJubljano, Sv. Patra nasip 7 (ob vodi)
blizu Prešernovega spomenika
se priporoča za najceneiši nakup vseh potrebtčlnsa kro-face, čevljarje. sediarle, Slvllt«v toaletnega blaga, pletenin, cralanterife, najboljših Šivalnih strojev
: GRITZNER in ADLER :
posameznih delov za kolesa in za vse smerne šivalnih itroiev.
Obleke
In moderni poorSnlkl
po zelo nizkih cenah
v oHiOlil industriji: H. KUIIC
LlnblUtna, Gosposka ulica 7.
e l i n
(C
DRE1ZBH ZH ELEKTR.INDUSTRIJO D.ZO.L
Gradi električne centrale In nabrane. Velika zaloga motorieo In električnega materijala. Cene Izredno nizke. Postrežba točna. Lla Zeljo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJHnH, Dunajska cesta 1. — Tel. 88. HIHRIBOR, Vetrlnjska nI. 1L  — Tel. 23Đ.
fpfJT   manufakture, zlasti batiranih odej, trikotaž itd.
▼ L!ubl|an!f Mostni trg št 25, I. nadstropje se nadaljnjo vsled preuredbe skladišča z.pet v ponedeljek, 14. aprila 1.1. ob 9. nri In na dalj o o dni. Prodajalo so bo odslej tudi v malih partijah ln posamezno po nizkih cenah.
OBNOVAKUUBUAM
ima stalno v zalogi: keramitme plosce v vseh barvah
okvi ia KAstanins
Srfmjene zarezah strešnike patent TOenerberger
Azbestni Skrilj salonit za pokrivanje streh oberoid, prvovrstno strešno lepenko brez katrana heraklit - materijal in heraklit - plosce,
za izdelavo herakiitnlh zgradb, naasard, predelnih stan in za
izolacije.
Zadnje novosti
pomlaafanoklh avllenlb  klobukov, *opl< In  slamnikov  velika   lakira   po mani nlskl oenl priporoča
modni salon
Stuchlv-Maške
Ljubljana. Židovska ulica 3
Sirarna T. Milavec
ZAGREB
Brzojavi: Sirana.
Prerado viceva uliea §.
Edina in največja specijalna trgovina raznega inostra-nega in domačega sira v Jugoslaviji. Vedno v zalogi naravnost importiranih švicarskih, italiianskih, francoskih in holandskih sirov, kakor: Gorgonzola, roque-ford.   eidamraec, bellapaese, parmesan, formaggio-sa-
lame i. t. d. 2547
Najnižje dnevne cene!
Zahtevajte ceniki
Značajno inozemsko velepodjetje sanit- stroke
t m vi ©
vešče, reprezentativne gospode kot vodjo podružnic
ki so ustanove v Beogradu. Novem Sadu, Zagrebu aH Ljub« ljanl, Sarajevu, Dubrovniku ali Splitu, za razpečevanje kirurgtčnih Instrumentov, elektromedldnskih aparatov, pohištva za bolnice ln laboratorije, kirurgijske robe od trde in mehke gume, instrumente iz stekla, parfuma, droge, kemikalij, vate in zavojev. Prvenstvo imajo zdravniki, magistri aH gospodje, ki stroko poznajo, z eventualnimi prostori za pisarno In skladišče (ni neobhodno potrebno). Pogoji: ne smejo biti izpod SO let ln morajo brezpogojno razpolagati s kavcijo, eventuelno nastavi ictij a nI Isključeno.
Dopisi s Šifro .Vodje filiale u Jugoslavije* je poslati aa
Dr. Aleksander Licht, Zagreb,
Zrlnjskl trm <*• 344«
06
50
CY
50
21
C91
Stev. 86
lovcnski       a r O D •    dne 13. aprila 1*24
Stran 7
Za piruhe so izSIe ? zalogi
Ruski tisk d. z o. z. Krško
krasne razglednice „VESELA ALELUJA" inknfiga „PRAVU1CA 0 CAREVIĆU IVANU" t trobarvnem
tiska.
Cena razglednic! Din T50  Knjiga za otroke Din 15*— Dobite v vseh knjigarnah!
Globoko  znižane cenej
Tu C
ianf"    V modni trgovini
&eter Štefk.
2549
na
Stari trs Stev. 18, prvovrstno perilo za gospođe, dame, dečke in otroke, najmodernejše kravate, klobuki, čepice, nogavice, rokavice, naramnice, dokolenice, palice in razni Športni predmeti, dežniki, potrebščine za šivilje, damske jope. jumperji, jutranje obleke i. t. d.
Globoko znižane cene:
Stev. 47/O.D.D.
2504
Razpis prodale hrastovega lesa
in 9rv.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani proda ofertalrrm potom v .Petrovi šumi- (v Krakovem\ ki leži poleg državne ceste v Kostanjevici (Dolenjsko) loko posek:
a) 43.58 plm hrastovega lesa 20—30 cm v premeru za tehnično porabo,
b) 471.11 plm hrastovega lesa nad 30 cm v premeru za tehnično porabo.
c) 395 plm hrastovih neprebranih drv.
Na predpisanem vzorcu pisane, kolekovane in 2 10% vadi jem opremljene ponudbe se morajo vložit1 do 29. april n t. 1. do 12. vre pri upravnem odboru dr. Oražnovepja difaftfeega doma v Lfublfani (univerza?.
Predpisani vzorci za ponudbe se dobivajo pri podpisanem odhoru; istotam so na vpogled interesentom splošni prodajni pogoji.
Zapiski izmere hrastovih hlodov, kakor 4udi splošni pTodaini pogoji so na vpogled pri računski upravi v Kostanjevici (Dolenjsko).
Les in drva je možno na licu mesta ogledati.
Upravni odfwr dr. Oražnovega dPaškega doma.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1924.
Dr. Ser h o m. p., t. č. predsednik.
L0K0M0BILI
Lanz-Woli Grad), god. 1914_22
HP	HP	HP	Novi
10-15	75—«5	200—30C	40- 68 HP
IS—90	80—IOC	XW—«0C	SO— 80 .
	30-130	400- son	70-100 .
25-30	100—130	500—000	100—140 .
10—#0	120—170	Novi	120—170 .
40—30	130—190		130-190 .
so—so	130—500	96— 43	170—710 .
60-70	170-230	30— SO	200—300 .
Idem za Ameriku?
Kali v,   sjajno  nredjenje  ra  treća  klas« naći ćete na •državnim   brodovima   Sjedinjenih   Američkih Država Bremen—New York tli čudotvornoj ladji
MLEWIATHAN'
0 Saufemptona tli Cherbonr^a.   Lepe, dobro provetren«
1 ndobno namestene sobe ta dve, četiri i šest postelja, velika društvena prostorija, nenadmašna krajna, mnogobrojna kupatila. Usluga kao n prvoj klasi. Svako popodne i veće mizičko uživanje.   Tražite — besplatno —
Uustrovan prospekt i raspored ladja.
UNITED STATES LINES
-v-
L
Javna zahvala.
O priliki moje 70-letnice se mi fe poklonilo in čestitalo to!tko korporacija društev in posa-mezništva ter me porostilo s evofo navzočnostjo M/ko ljubljenega  naroda, da se ne morem pri-% mer no zahvaliti vsakemu posebej.
Veže me posebna dolžnost, izrekati svojo iskreno zahvalo žalskemu Županu g. Vinku Vabiču. duh. svetniku r). g. Antonu Veternikn in obč. svetovalcu g. Francu SuŠteršiču za osebno pokloni-tev, gasilski župi žalski za častno diplomo, zastopnici žalske mladine za podarjeno mi cvetje, pevskemu zboru Dramatičnega društva v Žalcu za levo podoknico, tovarišem gasilcem in bratom Sokolom za svečano bakli ado, gospodom: Edvardu Kukecu, dr. R. B<*rgmannu, Ivanu Vizovišeku, Leopoldu Tratniku, gospodični Jani Hodnlkovi, gosp. Rafku Vrečerfu in Francu Robleku, kl $o se me spominjali v krasnih govorih. Zahvaljujem se nadalje iskreno vsem, hl so mi ob tej priliki brzojavnim oziroma pismenim potom izrazili svoj* čestitke.
Izredno požrtvovalnost na prirejenem častnem večeru pa je konečno pokazal p, n. damski odbor, v kojem se je zrcalila stara žalska gostoljubnost.
Bodi na tem mestuše enkrat izražena vsem skupaj moja najtoplejša zahvala*
Bog z Vamil
2532 Josip Sirca.
Prvorazredno generalno poprav 1 jeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Potpuna montaža.
Pogledaite naše stalno skladište
SIROVOULMI MOTORI benzin motori
Vse mlinske strofe
prvovrstne izvršitve, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcija in
prezidava
že obstoječih mlinov po modernem stotemu
silosi in tavanska žitnica, naprava za transport žita.
Velik« zaloga v Zagrebu. Obisk nženerla.  proiektl,  prospekti in
katalogi brezplačno. Točna dobava.       Cene zmerne. Transmisllc    Potpuna montaža
BRACA F!JCBEB i L ZAGSEB
Pantovčak 5
A. L G. ioitroii
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivi! Zahtevajte ponudbe od plavne-ga zastopstva
-m 1 l
Zaloea majhnih motorjev in prvovrstt.ih   sodobno zanimivih filmov.
IV JAX in SIN
Ltvnlfnnn, 0onposv0?9kn 8.
Mri stro!'
"rtanti vmfmjkt^
■akswtarif!fWw ii tortne f Uri Uitw«v"?n 'J 857
hi finimi! ttrojif 10 letna garancija.
Pisalni stroji „BDLER**
Ceniki zastonj In franko.
Kolesa iz prvih tovarn s
Dflrkopp, Styrla, Waffenrad. Začasno znižane cene.
vsak« dobre gospodinj* je močno in lepo perilo, kar na Je eoMno mojjoće, ako kupite
BELO PLATNO
v veletrgovini R STERMECKl v CELJU, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito n<»ke cene   Lastna manipulacija in
import. Trgovei enjjros cene.
~nar cenik zastonj, nan»
POSEST
Kalimi pisani, iiiulnilaia
naznanja
cenj. svojim naročnikom in p. n. interesentom svojo
preselitev
Is   dosedanjih   prostorov na Poljanski cesti St 12
na Sv. Petra testo št. 24
pritličje, levo, nasproti hotela Tratnik, kjer prične poslovati, z dnem 14. april 1924, It at
prt poroča: sa posredovanj« prt nakupa, prodali In zamenjavi neprltnlč-nlfi v tu in inozemstvu nijemih In odda lah stanovanj, trgovskih in obrtnik lokalov ter najemib posojil itd.
1T1RL10GL
Stale a Hatnica upravnfStva
„S'ov. Naroda"!
Jon. M jeHsi Maribor ■ Z zrcalno industrijo se i bavila .Kristal' v Mariboru, ki je imela na   lanskem   ljubljanskem  vel esej mu
krasno \z\ -»?bo.
Frano R n l-s Specijalne parfum eri]e v Ljubi iani s » St. Stermolf, Pod T>ančo, papirnica .Ur: n* na Mestnem trgu In Baru, Stritarjeva ulica.
Anton L., Idrija ■ Zmenite se glede tega s tovarno za točenje kovin v Ljubljani, Jerne-Jeva ulica 231. (Soodnja Šiška),
Ivan T. v Celju 1 Popolno reklamo n vse časopisje v Jugoslaviji Vam oskrbi A'oma Company v LJabltanl, Kongresni trg 3 in .Apolo*. LJubljana, Stari trg 19.
Nimpod i G'rde dobrih lovsk'h pušk se obrnite na F. K. Katser, puškar v Ljub'ianl, Selenburgova ul ca 6 in Sevčnik Fran, puškar, Ž'dovska ulica 8.
I    Xm;m J
Halo!
Plačam najbolje star? obleke, perilo, čevlje, po* hištvo itd. Dopisnic« *a«
dostuje: pridem na dom. — A. JureČič. Ljubljana, Sv. Jakoba   nabrežje 31.
257*
Blatfajničarka
za restavracijo se tako i sprejme. — Naslov pove uprava »SI   Nar.«. 2506
I
Slnžbe
I
oiam
i
Proda se kotel
2—3 nlivačl
(izvrstni) — dobe lahko trajno nameJčenje — prt »Smcv«, tvornice strojev v Bjelovaru 2460
Dva izvrstna
železostrngaria
dobita lahko stalno si m** ho pri -•- »Sm**v«r, tvor* niče strojev v Bjelovaru.
2=546
Trgovski
nastavljen ec
fmanufakturlst\ dobra moč, se i^če za LfarMlaa no. — Povmdbo pod »Do« h«-a moč/2511 «r na upravo *»Slov. Naroda«.
Šteparica«
raresljiva. vešča tudi nnifinejšlh del — Išče slufbo za taVoJ. —. Po* nrtdbe na: Krtstina Korošec. Zg. Šiška 5t. 14. Liuhliana. 2584
išJe sta^ej*! aaiusVi '«rad* nik na d»*-H. — R-fleV. tfintke dobe poiasnila do 15. t. m. pri Kramerju. Lftrrftfana, Zelena jnm« It. 20*5. 2561
G. Flux. Lfa^4jaaa.
Posrerlnvalnica boljših «!u?K išče nujno ra se» ▼ono kuharice, kuharje, hotelske hišne, blacaini* Čarke, servirane«", natfl* Varje ra prvcvr*tv$ n^»d' ietia. kakor tudi nHvatno <>9ohje za tu in irven
2565
Drž. nclnžhcr>cc
▼ poV. fb'"v?i orožnik^, vešč slovri^rm«*, nemšči* ne In laščme v govoru in r»l*ari — »nrejme «"**a^o ^lujho Da*nir'>aeiEw živ» Tirrt'^Ve izk'išnie: r^""" n.
a*»i,, ~n, o'^nien ^brr^ otroV^. — Ponudbe pod »Slvižlm ^7568« na upravo »*>lov. Naroda«.
Tsc*» se za takoj
rmn?»n. samostojen — vodii za visoko cj - « d b o.     verziran v
3r«dh-r>ih obračunih, nro.
•■sčunih in v projektira« nju. — Pismene non"rTbe t navedbo d<~>«:rd«n i«" uporabe (sl'Tlfbe^. e»'rrt* cuhrm vltae ter plačilnih ^ogojev od samo jugo* »'•"»venskih gosnodov. ve* ščifi slovenskega jezika v lovoru in pisavi na na» slov: ^Stavbno nodietie. T'HiUjana. poStni pr<-*«' 70«. 2512
za kuhanje žganja. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 2559
Pisalni stroj
in pisarniška onrava naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2564
Moško kolo
naprodaj. Oe>eda ae od 5. do 7. popoldne. — Po* lianskl nasip 40 (na 6Vo» rtščuV 25«0
Jedilna iriza,
velijo ^farmsko ogledalo
in   ierVtni   s^rv-'s   — na* o'o'lai. — Rocl;*va ce*ra št.   12.   T    nadttr.. lr^-o Na ogled ponolrlan. 2576
Več razifCitfli
mof or?<*v.
otroških vrsT^-ov In dvo* Vole s. »-a bi jenih in po^Hh ooc*»ni    nanrorlai.   T. i"b» !.iana. Karlovska cesta 4.
Frak",
nopoVoma r^rahTjen. le* no blago, sv*lT»ats th^^*« *?a — se prorta. Ogleda se vri: c_. Tvan Slana, krv*« Jač.  Sv. Petra cesta
247*1
-W?»nderer«-Rvto,
moderno onrern1ien. v nr^^vrstn^m stanite — se r"d? na obroke nrorl^. — r*oav*»<lnvalceni provlslla — Nt'l^v nove upr*v* *S1ov. Narorla«. 230"
TTomnleton r> n ? n J In en ročni
Šivalni jefro?
•H samo "lava — nanro« ^a* po Ho nhrH cer>i — ^oirve  a*  nrt  Tv. A*»r* hammrr. TTolotfvorska ra št  %. rlvnr^?«-.
N^n-ro^ais
otrošVi vori,;eeV. vrl?Vn '"na sliVa. soba \r. tera-Vote i v«vo. ^tirie l^tnfki nem^Vfh iT'-sT-rTT^nih ča-«tor»isov in d*S*tt starih "i*>*arih      1'Tt^ri'Vov. —
^Rototin«. *S"bičeva nrV*a «t  3 rdvori^če). 2569
več d~*>ro ohrrmlfr*? hi*? ne xnhne tn trrrfjfn falV 'nrsve iz htehPef* 1o** no 7r~1'^ nirVf <"*o? Cvent. ^9 orlff^fo tmfl na r«htr-
Va«,Tr»v nove uprava »^ V a roda«. 2541
Klavir »M'tftion«-
rfobro ohranien, •mr'ri* kanska registrirna h 1 a« *»aina in dve omari 'rSch"MarTVasr«n> lr do* he Martje Tererlje in Ludovika XIV. — naprodaj. — Naslov po* ▼e onrava »Slovenskega Naroda«. 24T.4
Radi Dreselitve I
Trgovina Marija Rogelj.
Ljubljana, Lfngarjeva uli» '•a $t. 4 vljudno narnanja, da radi preselitve proda* fa po znatno znižanih ce» nah zimske btečo nod lastno ceno. — V zalogi
imam blago fštof), ca'Q. 5ifon, kotenino, cefir. oksford. cvilh ra odeje Icovtre). modroce, belo in riavo ra rjrhc, moško
in frnsko perilo, kravate ?n drobnarijo — Nobeden nai ne 7*mudi! Samo do 30. aprila! 2370
Znižane cet;e za otroške vozičke.
Novi rnoH-1? PoslfHhijte se izdelkov Himu^ to« varne otroških vot»*Vov ?n rfvokofea — »Trlrrana« F. B L.. TJ-bltana, Kar* loaka ce«^a št. 4. — Tsto* tam se dobiio no rniJani reni nova Hvokolesa. mo> li nomožni motorčki, ši* valni stroji in pneumati« ^:a ter se sprejemalo v popolno opravo r.a emai* liranie   r   ognienlm po«
niVljanjcm dvoVolesa, otroš^ci vo-ri?':i. šivalni in rarni dr^c*j stroil Proda« ia se tudi na obroke. — Ceniki franko. 2217
»Vijolica«
dvigni pismo v upravi »Slov. Naroda« — Od* govor Seljno pričakuie — D-ago. 2536
Ženitna Donudba«
Vzel bi takoj po Ve* liki noči devojko dobrib staršev, ki bi si upala živeti z menoj v lepi slogi. Sem milnega zna« čaja in skromen ter le ra dom.   —   Rrsnc norr^^?
pod »Miren aon./5-^5S« na upiav> »Slov N^r«.
K-itcra ljubeznivi go spodična bi dopisovala s častnikom v dolrir»cxasni rjarni ^i ii° —Dopisovanje rai bi obsegalo le resne, *ivljenske probleme. — Dopise se prosi pod »Golobic«, Niš, poste res*nn« te«. 2537
Ženitna Donudba.
Vdova mirnega zna« čaja, s kapitalom 18 tisoč, išče znanja z gospo dom, kateri ima nekoliko premožen ia. v svrho Je« nitve. Prednost im.iio ni/jega stanu od 40 d ► 50 let. — Do <^:m ->od »Vojna vdova 2571« na upravo »Slov. Var.« 2571
Vila »Straža«
na Bledu
obstoječa    iz 14 oprema
Ijcnih sob, s krasnim sadnim parkom. Je pod ugodnimi posoii — na« prodaj, event se ro mer i a   ra   posestvo aH
stavbni prostor v Ljuba liani. Inventar je lom« pleten  za event- ustanoa
vitev pensiona. — Lega krasna, v središču Bleda;
vsi prostori takoj na -azpolajto   —   D^riat naj
E. Navinšek, Liuhliana.
227*
I
Razno
I
ajaaflnaB
Soba z dvema
posteljama
se odda za dobo Šolske« ga leta. — Naslov povo uprava »SI. Nar.«. 2579
Sobo,
snažno, separirano, i*če samski gospod. — Po* nudbe pod »1. mai* na poštni predal 101.     251R
Na stanovanje
in dobro hrano se sprei« mi": takoi gospod — pri Mariji Nežič, Cospoa'a ulica 3^TT. 2567
Iščem manišo
fnesečno sobo
v bližini pošte ali «ofii« 5^8 s souporabo kopalna sobe. — Ponudbe nod »5>oha/24Q6« na upravo »Slov. Naroda«.
Prazno aH meblo-vsrto stsnoverre
išče rakonski par. Na« jemnina postranska atvar. — Pon'"^b«» pod »Mirna stranka f2SR6« na upravo •Sfore. Naroda«.
Odda      tRVo! re-rr»eb!ovana soba
dotičnemu. ki plača na« icrnnino ra eno !?to na« orel, — Pr^da se«*, t»*dl Todr'^inska z vel?»
'■fm vrtom. — Ponudbe nod »T Tp^r!no ^73« pa "pravo   »Slov. Narorla-*
Žw*tev !
Bogati Inozemci In p^e« možni nemšVi gospod »e 5cle srečne Se nitve Da« nnam, r*'d1 brer premo« *rn?a. dai^* distrr nem* noiaanila — Stahrev. R-rlin N 113. Stolpisrb-Strass~  4R 12"0
m mama*
Ig Ke
nrcmičniit^ |
Realitefna posrerfova/n/ca
Josio Sa{e
LJUBLJANA. Sv Jako« ba nabrežie Štev 2° — SE PRTPOROr-A V NA. KTT iN PRODAJO NF. PRHMTCNIN. 2126
Proda se hiša
v Kamniku s korporaeij« sko pravico. — Nas'ov pove uprava »Sloveost^, ga Naroda«. 2514
Parcela
blizu  Južoega kolodvora ter   betonska   ograja — ugodno naprodaj  — Na* slov pove uprava »Sl^v Naroda«. 2523
Trg«
ovina
z mešanim blagom, dobro idoča, na zelo prometni c^sti Ljubljane — se od* ds Potrebni kapital ca. 7S000 Din. — Naslov pove uprava »Sloven*k^» ga Naroda«. 2574
Trgovska hiša
v Manboru — na zelo ugodnem prostom, n a* prodaj. — PoiasnPa nri upravitelju A. Ska«!a. Maribor, Kakova ulica 16 in pri l?=*niku Robert Stohr, St. Polten. SchleiV stattpr^mcnaHc Nr. 3. Osterreich 2562
BdadeniS
• posestvom tn kanlta* lom želi rnania z gospo* di'n^ sli rpNdo vdovo, katera oosed* i~ pos*st* vo — R~<=-i ode^vor pa upravo »Slov. XT-,-«dat pod »Premožen'2520«.
Donisovanfe.
Tičica v samoti, za« pTjščenem gorskem koti. želi si razvedrila, pouč* nega berila! Kdor bi jo poučeval in ji dopisoval, naj se oglasi koj zs pe» resni boj — pod »Tičica* Aneta, Gorski Kotar številka neta 2534
Stara, dob^o voeliana trgovina
7   mešanim   blagom na de?-ll, se odda v naiem radi   družinskih rarm"-: Potreben   kapital 75.000 ''"narjev   —  os^^ek na b^-oke. — Pop«'ono pod »Trgovina    32/2554« pa upravo   »Slov. Naroda«.
M^lo rosestvo
za vsako obrt a*i letovi« šče. 15 mfnnt od Smar* ietskih tonlic. v Smarieti "t. 25. obstoieče iz hiše (4 sobe. k^binia. jedina •^b'-amba, klet), korolea. hleva, skednja. sviniaVa. dveh vrtov, dveh nflv ter treh oralov zr-lega bukovrtja gordi — f ho nrodalo nx drnžbi dne ra maja o h 2. urf nopnU dne. — Polovico Itupnfnc takoj, ostanek po po^^d« hi. 2«i?2
Ravnokar sem prejet večjo množino raznih
vrtnic
iz svetovnoznana dreves* niče Teschend^rf — Iz Dresdena. — Dobijo se vsak dan pri Ivan B»-o» čelniku. Ljubljana. Vell# ka Čolnarska ulica it 21.
23-S4
Vrtnice,
nizke, triletne cepljenka, 40 najlepših vrst, a 10 do 12 Din komad, z« ta* koišnjo saditev, naoNll© rdei?e ^rozdičje. hr^ljln ter gladiole — nudi sL občinstvu v mestu in nft deželi — Anton Ferantt trcjov^kl vrtnar. Ljubila« na. Ambrožev trg 3 2122
Nafno^ojši modeli otroških vozičkov
in dvoVoles — najceneje pri »Tribuna*, tovarna cf\'nkole$ in otmtkih voa ričkov, Lfublfana, Knr* fo\><ka ce*fn it. 4 — Cea niki franko — Snreiea majo se tudi vsa popraa vila. 1003
Najcenejšo kuhinjsko posodo,
rarpa okovja, orodia, tehtnice, pile. žeb'iičk© in vse druge k tej stroki snadairče predmete do* bite vedno pri tvrdH — Stanko Floriancič, Ljuba Ijana. Sv. Petra cesta 35* — Oglejte si bogato zaa logo! 2S42
Ugodna oriložnost za dame I
Radi selitve prodam trt popolnoma nove kostua me, dve celotni obleki CMantelkleid). štiri krila, pelerino in nekaj blaga za ženske obleke. — Na ^gled v aob^to popoldno in nedeljo dopoldpe pri Šivilji — hotel »Soča«, Ljubljana, Sv. Petra cea sta 2540
Novosti !
Amerikanske »CarIMa ICaktos D"l,5e« ravnokar do^le iz Holanrlske. — V ra!or?i imam visokodrbela ne vrtnice najnovej«> 5e vrste, plezalke razMčne barve, sadno in cvetlično grmovje r špargelnoa ve, sadike cvetlic 'n z e 1 e n j a d i. — S* priporočam. — Ivan Si* mene. trgov«kl vrtnar. Liuhliana.   Gradeče 12.
O    ja       •*    • _*
b?.^^arn ?n vino-gradniki ooror !
\ko '«i g« pi«te nabavili Ta modro f»a!ico, ki Jo garapM^ano os do 00 %t nenake kakovosti, zpama ke .7^hsnn'<?tbal. v egalla Tiran;h sodih po 100, 250
?n kr  —  za ceno
Dfp za   kg franko
T.utbliara, storite to, doa Vler tra ia zaloga Plačljl« vo takoj. Na zalogi pri -vrd" i Stant-o r^orjančlč, Ljuhllana, Sv. Petra cesta 35. 2543
Kako?
lahko  dobfs  službo,   rrorl'jas ali kupuje« m uspehom?
Le potom
.malih oglasov1
v .Slovenskem Narodu*.
Modni salon
M. SEDEJ-STRNAD
Ljubljana, Prešernova ulica 3. priporoča
francoske in dunajske modele.
Prvovrstno domače delo. — Solidne cene. 2552
r
stran S.
.SLOVENSKI NAROD, dne 13. aprila 1924
Stev. 86
Modni salon Marija &ofal, £jubijana
cKongresni fgg št. 8.
JPriznano najnižje cene}
Jiovost!
Aovogit
Največja izbira slovitih 1 anzpaar-steznikov
samo prt
P. Magdič-Ljubljana
(nasproii glavne poste)
Vsaka moderna dama nosi danes 7anypaar-steynilr. k* napravi
teto vitko m postavno, ——■—■
V zalogi vedno najpopolnejše fasone.
Cena od 35— do 480 — Din
Zaloga klavirjev in pianinov
na-boIHHh tovaren Bflnendorffer, Czapka, Ehrbar, H6lal, Schorelghofer, Original Stlngl Itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerka Hitod. m. Mm, Liolana.
Hilieriava ulica Številka .">.
V zalogi vsakovrstna Sapica v modemih strika*. Ra drabno ia dtnsls. — lastni tosnaia čep k sa pa. sUca. fsdae. orade Hd. itd.
Csss nnlral
lafiidi Iztflirilgin ivirtnil ttfii ii hmiitn
FLIGU EBER Ljubljana
ah«na»sea^B«ej    ___        9   KOBOBESBI TRG 7
Vse po primemo znimanih cenah!
ćPri^ nizki ceni!
cJgn. Zargi,
oV &etra ecefa Mew. 3 Nudi cenjenim odjemalcem veliko Ubero potrebščin za krojače in Štvil/e. Velika izbera nogavic, rokavi*, triko perila in površnih ženskih volnenih jopic ter razno moško, damska in otročje perilo, svilene, pletene samoveznice u t. d.
phff sloalni
rnrr stmn
r med dobrimi najboljši!
SiHifi« ene. Prodala na obroke. Dobe m pri Is toNM Iffll   IfClIff   MobllaM, Sodna nnea ?
aaaas« ■        pmtnMat nova mesii
pozor! LE KRATEK (AS! pozor i
7o
popusta pri tvrd k I
SNOJ & MODIC
manufakturna Iti modna trgovina (Preisrnovs ulica nt. a>
vsled izstopa družabnika.
Nudi aa občinstvu prilika do ugodnoga nakupa angleškega 4^*SZ5Z&!a& ©olkega švicarskega^        T francoskega
dama In goopodo tor van eJ rug o pod manufakturo spadajoča Dlago.
Moško perilo
vsakovrstno, po znižani ceni
priporoča Tovarna perila MT R I G L A V**
G. VOJSK A& DRUG
LJUBLJANA
Kolodvorska  ulica 8, nasproti hotela Štrukelj
Oblastveno dovoljena
POPOLNA RAZPRODAJA
našega oddelka so platanlnat trikotaže, parilo
Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga, kakor: Z3 d8HI6        Pcril°; bluze, predpasniki, nogavice in
7a MlCffiAfla triko Pcrilo» sviterji, srajce, ovratniki, LO yOSpU U C   naramnice, nogavice, rokavice, gamaSe
in dokolenlce.
Tj| nfrnl/a perilo, osobito znanke .Tetra*, nai LO UllUKc nogavice, sviteril. čepice idr. — Bri-In dojenčka      sače, različna galantcrjia in kosmetika.
Voo to blago prodajamo POD T It Z MIHI CENAMI aamo dotlej, dokler traja naloga«
A. & E. SKABERNE, UUBUANA.
Mostni trg io.
t, XJ T ^
ss O V
naprave za destilacijo lesa
po lastnem preizkušenem sistemu (več naprav že v obratu) Zajamčeno najvišja Izraba i
OGLJE
K I S
T E
Male naprave z letno produkcijo bukovega lesa od 2000 prostor, metrov naprej zasigurajo že velik dobiček«
Strokovni proračun brezplačno, neobvezno. 2500 Dopisi pod .LUTZ- na upr. Slov. Naroda.
Pri 10 do 20 proceninem popustu
pri A. Šinkovec nasl. K. Soss,
LJUBLJANA. Mestni trg štev. 19.
Pošle novosti ■
Za damei Svila za klobuke In obleke, modni trakovi, barvaš.I etamin In satin 5 svilani in volneni jumperjl, bluze, rokavice, nogavice i. t. d. I. t. d. Za gospode c srajce zadnje novosti, kravate Itd.
Cene konkurenčne«   —   Razpošilja se po posti.
IV. LJUBLJANSKI VUKU VELESEJEH
od 15. do 25. avgusta 1924.
Oficijelni katalog IV. Ljubljanskega Vetesejma bo edina najboljša in najbogatejša knjiga z naslovnikom vsakovrstne
industrije, obrti in trgovine.
Oflasi v tem katalogu imajo najboljši uspeh.
Naročila sprejema samo .APOLLO", anončni in reklamni zavod, R. Goleblowski, Ljubljana, Stari trg 19, IL nadstropje in uprava .Slovenskega Naroda".
Od pooblaščenih potnikov blagovolijo p. a. gg. zahtevati tozadevna pooblastila.
Praske
248«
šunke
prvovrstne kakor tudi vso ostalo mesnato blago ter izvrstne
klobasice po praškem načinu izdelane, se dobe pri: Prvi bjelovarski tvornici suhomesnatega blaga
Josipa MM sinovi i L
011]
Razpošilja se v poštnih paketih in po železnici.   —   Zahtevajte cenik.
......»mmi HinHnnnnnnnnnnm
POPRAVAK
svih vrsti električnih macina, transformatora i aparata   preuzima   uz  jamstvo prvorazredne
stružne izvedbe
moderno uredjena radiona
Jugoslavenskog SIEMENS d. d. u Zagrebu
Uredi 1 Draskovleeva 28, Talafan 8-84 28-82 Naslov sa pošiljka 1 ZAGREB - SAVA, Industrljalnl kolosjek.
& p ■ ■ ■ ■ g ■ ■ ■ ■■■« ■ u ■ u u u 11 11 u mm um ^rr-r^rnnnnnr«JUUommDnr. onnndc
B L J A
Ittt 0M1 ni SO,
am isn s a ijnaT-
S K A
ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA OE8TA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorlea, Kranj. UaHbor, Me tke vi 4, Savi Sad,
Spllt,~
EDITNA BANKA
PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502,503.504
" fte priporoča ga vse v bančno stroko spadajoča dela
77
41
\
Stev. 86.
.SLOVENSKI NAROD"   dne 13. april« 1924.
Nedeljsko pismo.
Dogodek cvetne nedelje radi porabljamo za dokaz o nestalnosti mas. ista množica, ki je pozdravljala Krista, prihajajočega v Jeruzalem  na pripro-*tem osličku* s »Hosana   sinu Davidovemu«, je   kričala nekaj dni pozneje: »Križaj ga, križaj gal...« Ta dogodek ae v življenju večkrat ponavlja   in ga Čutimo tudi v našem sedanjem položaju. Isti ljudje, ki so   v   letu 1918. klicali: »Slava in živio!« Jugoslaviji, kriče danes: »Križajte jo, razdelite jo! . . .« In pravi nam evangelij, da tista masa v Jeruzalemu tega ni delala sama od sebe, ampak je bila nahujskana   od pis-marjev in farizejev. In zakaj so hujskali pismarji in farizeji proti novemu preroku? Zato, ker so se bali za svoj zaslužek, za svojo politično in versko modrost skratka za svojo korist. In tudi naš narod bi ne bil pred letom izbral 23 poslancev, ki naj bi delali proti državi, in b! ne kričal danes proti nji, da ga ti pismarji in farizeji niso   našuntali in preklicali vse, kar so včasih govorili o Jugoslaviji, ko so jo še slavili,   ko je vstajala iz strašnega trpljenja svetovne vojne. Kajti takrat jim je kazalo tako — zdaj jim kaže drugače. — Ko se je Kristus bližal Jeruzalemu, je šla pred njim vesela vest o novem preroku, ki deli dobrote in milosti, ki ozdravlja bolne in nasičuje lačne,   ki   skrbi za uboge in oznanja novo kraljestvo na zemlji.   Vse to so že vedele mase in aato so ga pozdravljale, pričakujoč od njega vsega tega, kar je delil in obetal na svojih potih med ljudstvom. Pismarji in farizeji bi bili takrat zaman nastopali proti njemu — ko pa ta masa tekom par dni, ki jih je preživel na praznikih v jeruzalemskem mestu, ni videla Čudežev in ni dobila vsega, kar si je po raznih govoricah predstavljala, ni bilo težko pismarjem in farizejem naščuvati jo proti novemu preroku, ki je govoril samo  —   o bodočnosti, o božjem kraljestvu, ki bo prišlo, ako se bodo ljudje ljubili med seboj . . . Tako je bilo tudi pri nas. Ko je prihajala Jugoslavija, smo bili lačni in žejni pravice, bili smo utrujeni od hoje in trpljenja in željni sreče in miru; in oznanjala je nam veselo novo življenje, ki bo izhajalo iz bratovske ljubezni: a mnogi ji niso klicali »hosana« zaradi tega »božjega kraljestva«, o katerem   je rekel Krist, da je »v nas«, — ampak so Čakali čudežev in dobrot, mislili so, da bo ta Jugoslavija vsipala v njih naročje samo zlato in srebro in vse, kar si bo kdo zaželel — in zato takrat pismarji in farizeji niso mogli nastopiti proti nji; ko pa se vse to samo po sebi ni izpolnilo — ni bilo težko pismarjem in farizejem dvigniti iste mase proti nji, kajti masa je pozabila, da vse dobro Izhaja Iz dobrih del in da   si morajo ljudje sami ustvarjati božje kraljestvo na zemlji. Narod sam bi se bil morebiti zavedal, da ni mogoče takoj doživeti vseh čudežev, toda to bi bilo nevarno za pismarje In farizeje,   zato so povzdignili svoj glas in — masa jc šla za njimi
Rekli boste, gospodična, da zopet pišem postno pridigo, meni pa se zdi zelo primerno premišljati o tem v teh postnih časih. Sploh se mi zdi verski indiferentizem slabši od tistega pravega krščanstva, ki so ga glasili vsi oni veliki možje, ki so vsled tega prišli v nasprotje s psimarji in farizeji Naj omenim samo Renaua in Tolstega. Renau-ovo »Življenje Jezusovo« je gotovo ena najlepših svetovnih knjig in šele iz tega dela razumemo marsikaj, ker se nam sicer zdi nejasno. Istotako Tolstega »Štirje evangeliji« in vsa ista dela, ki je ta veliki slovanski duh pisal na podlagi svojega globokega pojmovanja
Kristovih besedi, nam razkrivajo najlepšo stran onega idealizma, ki ga zaman iščemo pri učenih bogoslovclh, kjer je črka več vredna od duha. Ravnokar piše o tem tudi naš jugosloven-ski filozof dr. Dvorniković v »Jugosiov. Njivi*, kjer duhovito obravnava ta vprašanja, ki jih je skušala moderna veda po svoje razrešiti. Bilo bi Želeti, da bi se tudi pri nas bolj zanimali za ta vprašanja — kajti ravno krščanstvo varuje človeka pred klerikalizmom, ki je pravi naslednik onega pismarskega in farizejskega fanatizma, o katerem govori evangelij. V zadnji številki piše dr. Dvorniković ravno o prihodu v Jeruzalem in dokazuje, da so poročila o tem nekoliko pretirana — Markov evangelij piše o tem precej skromno — ker je prihajalo na praznike v Jeruzalem mnogo ljudi cd vseh strani in med njimi razni proroki. Zato prihod enega iz njih ni vzbujal take pozornosti, toda apostoli so hoteli, da ga spoznajo vsi, zato so šli pred njim in so ga pozdravljali: »Slava sinu Davidovemu!«. In množica se je pridružila. Množica se sploh rada pridruži, pogosto sama ne ve, zakaj. Kadar pa se ji obeta korist, takrat je navdušena. Tako je bilo tudi pri nas. Apostoli so šli pred Jugoslavijo in množica se je pridružila. Pri Kristu je bilo apostolov dvanajst in Še med temi je bil eden izdajalec; pri nas jih je bilo več, kaj čuda, da je tudi več... le povejmo na glas — izdajalcev.
Tako praznujemo torej cvetno nedeljo in vstopamo v veliki teden. Pomlad še ni pogledala izza oblakov, kakor da so nebesa žalostna nad vsem, kar se godi po svetu. Vkljub temu se bodo cerkve napolnile z zelenjem, butare z bršljanom in oljke bodo oznanjale prihod velikih praznikov. Bršljan nas bo spomnil, da smo včasih s ponosom nosili to znamenje naše bojevite^ upanja in zmage. Pri oljkah pa se bomo spomnili na Gregorčiča:
O, naj te oljke, kjer bi bile, bi blagoslov in mir delile! In spomnili se bomo, da smo dobili večino teh oljk iz naših — neodrešenih krajev. »Kolo jugoslovenskih sester« je prav marljivo prodajalo te oljke in naše gospodinje so vkljub slabim časom nosile s trga s seboj oljčne vejice . . . Meni se je zdelo, da te oljčne vejice govore: prišle smo iz krajev trpljenja, spomnite se nanje, naši so — in vsaj zaradi njih sprejmite naš blagoslov in mir.
Prišle so k nam ob času, ko so se vršile volitve in velika večina italijanskega naroda je šla za svojim diktatorjem. Celo nekateri naši. Svetovno časopisje mnogo piše o tej zmagi. Tudi nam da mnogo misHi. Ne samo zaradi onih, ki so ostali onstran naših sedanjih mej, ampak kot resen pojav sedanjih časov. Mussolini imponira Evropi. Pridali so mu ponosen naslov triumfa-tor. In zdi se, da hoče Evropa posnemati njegov zgled. Narodi prihajajo do prepričanja, da ie boljši red 2n sHa — nego razsnl in slabost za vse! Tudi za one, ki mislijo, da je to absolutizem, kajti tudi socialne reforme bodo mogoče le v urejeni družbi. Tu se nekako kaže pot bodočnosti. V praški »Narodni misli« je napisal Rajko Djermanovič Članek o novodobnem nacionalizmu, kakor ga baje pojmujemo JugosiovenL Modemi nacionalizem je — tako pravi avtor — sinteza najboljših lastnosti celega naroda. Narod je za človeštvo to, kar je za narod družina. »Le dobri državljani so dobri člani človeške družbe« — je rekel Roosewelt. Posamsn človek ima eksistenčni smisel samo v toliko, v kolikor je koristen svojemu narodu; vsak človek najde v svojem
naroda najboljšo podlago za svoj duševni in gmotni razvoj. Narod pa ima vrednost po tem, koliko prispeva k človeški kulturi s svojimi posebnimi zmožnostmi. Brez domovine bi ne bilo reda v človeštvu, brez narodov bi ne bilo — družbe narodov.
Deliti človeštvo horizontalno na sloje in — na razrede — in ne vertikalno — po harmoniji — narodov — bi bilo isto, kakor če bi razsekali živo bitje na posamne dele, ki drug brez drugega živeti ne morejo. Iz tega sledi tudi solidarnost vseh vrst naroda, ki se kaže v demokraciji na ta način, da vsi sloji sodelujejo za skupno srečo vseh. Mau-t\cq Barres je jako primerno označil moderni nacionalizem z besedami: »Rešiti vsa vprašanja z czirorn na narod hi domovino.« Le tako se I odo rešila vsu burna vprašanja sedanjosti, katere princip je: Niti reakcije — niti revolucije! Te smernice se kažejo v vsi sedanji Evropi. Mi pa se razbijamo v malenkostih in se mislimo na bodočnost. Ni dvoma, da se okrepe države okoli nas po teh principih, mi pa ostanemo oslabljeni vsled notranjih sporov, ki jih rešujemo proti zahtevam zdravega nacionalizma — državi in sebi na Škodo. Daleč smo še od pravega spoznanja in veliki teden trpljenja je pred nami. Zato, ker nismo sprejeli naše cvetne nedelje s pravim srcem in smo postali žrtev hujskačev — pismarjev in farizejev. Kajti novi evangelij je pomenil slovo od preteklosti m preroJenje za novo življenje bodočnosti . . .
Toda zdaj sem vas zopet zavedel v politiko. Bila bi sreča za nas, ko bi manj politizirali. Ko bi bolj iskali sreče, ki je nam več nudi delo. kultura in umetnost, nego tisti vsakdanji krik, ki ubija naše najlepše misli. Par poštenih ljudi bi vso to politiko bolje opravilo, nego tisoče kričačev, ki samo ponavljajo besede demagogov. Zaslepljenost nahuiskanih mas je spremljala na veliki petek preroka ljubezni — na Golgato —
Toda mi upamo na pomlad. Vse čaka nanjo. Vrtovi, njive in polja grmovje, drevesa in vse, kar raste. Čaka solnca. Takrat bo vse bolj jasno in radostno. Pozdrav!
Sava.
Glasovi z Dunaja.
Dr. Bauer o bodočnosti socijalizma, — Češka opera na Dunaju. — Gledališče Josef-siadt. — VrchUck$ v VolksoperL — Državna opera in Zec v Londonu. — Inozemski vi-
sokošolcK
Na Dunaja, 6. 4. 1922.
Dr. Oton Bauer je široko znan socialistični prvak: poitik, pisatelj, teoretik In praktik! Po prevratu je bil prvi zunar-ji minister, ki je brez pomisleka priznal »Odbor Južnih Slovanov« za zastopnika države SHS in vse likvidatorje, ki jih Je odbor imenoval. — Lai * Je izdal znamenito knjigo o vojni i njenih posledicah, pred kratkim pa brošuro *Boj za oblast« (»Der Kampf um die Machf>), v kateri riše s smeMml potezami naloge socijalne demokracije v bodočnosti.
»Kaj nam ie storiti, da bi vzeli meščanskim strankam moč v državi in tako pridobili vlado delavskim s!ojem?c — tako vpraša v uvodu. In poglede obrača v preteklost, da bi črpa.! iz nje nauke za bodočnost Scza nazaj v leto 1S4S., ko Je bila potlačena revolucija in je zavladal zopet toliko hujši absolutizem: cesar, general, birokracija. — Po znanih porazih Je moral absolutizem deliti vlado s fevdalci in veleburluazijo, — Ali porodila se je borba srednjih sojev (nemški nacijonalcl In krščanski socijalisti) proti velebisržoazijl. Delavstvo je bilo še pod vplivom meščanskih strank. — Ali prl-šTa je socijalna demokracija, ki le prinesla razredni boj.
Pogled v "dosedanje uspehe pa Je 'dr. Banerja poučil, da za bodočnost ne zadošča tako čisto razredno (delavsko) gibanje. Vidi, da Je mnogo delovnih liudlj, ki pa raso —
delavci, katere morajo torej pridobiti za-se. Pravi doslovno: »Moramo si pridobiti raz-umnišrvo, potrebujemo sodelovanje zdravnikov, inženerjev, umetnikov, v prvi vrsti pa — učiteljeve.
Zdi se, da prav sodi o uradnlštvu, da to ni Jednoten stan; med njimi Je ravnate'jev, f
Fr. 2.:
0 avtonomiji, o merilcih in o novinarstvu.
Kar se tiče avtonomije, mislim cia bo treba postopati korak za korakom. Tako se mi zdi, da bi jo najprej in najlažje dosegli na polju umorov in vlomov. Beograd ni nenristopen in če naši ljudje vstopijo v vlado, se bo vdal, da svoje umore in vlome odslej upravljamo sami in tudi sami uživamo njih plodove in da jih ne bo deležna država, kolikor je je preko Sotle. Na tem koncu bi morali poslanci zgrabiti stvar, pa bi šla.
In so razmere res taka, da je skrajni čas, da se stvar uredi ali z avtonomijo ali kakorkoli
Kakor se dandanes vedejo n. pr. morilci, to res ni lepo!
Ne rečem, da niso svojčas tudi tajili tako-Ie od kraja in zaradi lepšega. To nič ne de\ to je naravno, tega nI zameriti. Človek v hitrlci stori, kar je nameril, potem pa se mu vzbujajo pomisleki, ali ne bo vendarle igral lepše figure, če bo rekel, da ni storil; kajti so razni oziri in bi mu lahko kdo zameril, kar je storil, in bi ga po strani gledal! v boljši družbi.
Toda čim ga imajo in je Se v vara! d in brez stikov z zunanjim sve-
tom in brez družabnih obveznosti, tedaj ni več prostora in povoda za pomisleke in ozire in če pride potem slavna oblast in ga blagohotno in očetovsko opomni, naj prizna in z odkritim priznanjem ustreže nestrpni množici čita-jočega občinstva, hkratu pa sebi olajša vest in oblasti delo, — tedaj gre dostojni morilec in stori tako in si zasigura v javnosti in v letopisih oblasti časten spomin!
Tako je bilo njega dni in je Živel n. pr. tam pri Ptuju reven, toda vrl čevljar: ko mu je oblast živo očitala, ća je zaklal svojo rodno hčer in jo do golih kosti sežgal v peči, je razumel v svojem prlprostem srcu, kaj se spodobi, in je priznal, da je to storil, in mu je bilo iskreno žal, ko se je potem hčerka živa in nesežgana vrnila od tete na Hrvatskem in s svojim nepreudarnim povratkom zmešala oblasti štreno. Kako se jc opravičeval čevljar, ta poštena štajerska duša, da se mu je hčerka vrnila brez dovoljenja in brez vprašanja in naj mu ne zamerijo, ampak da mu je ta otrok že od nekdaj delal škandale!
S takimi možmi smo se lahko postavljali in je Evropa resnično gledala na nas z zavistjo.
Kakršni so pa sedaj, s takimi sploh nI mogoče složno in sporazumno delo.
Oblast se trudi oblast moža prime, ga pripre Is vse. ie, v redu* le dokaza U
bilo še treba — in pravi oblast: »Brate, tako je in tako, mi smo storili svoje, stori še ti svoje in priznaj, ne gre drugače, potrebno je zaradi porotnikov in zakonov in sploh!« Mož pa trdovratno: *Nak in nak!« Kako naj oblast potem z veseljem posluje in jo je le občudovati, da dela kratkomalo ne vrže iz rok in reče: »Pa se sami komandirajte, kakor se hočete!« pa bi imeli morilci in vlomilci vraga!
Tudi to je zelo obžalovati, <la se sedaj vrše umori kar tako in brez slehernih najpriprostejših formalnosti: brez prič, brez Indicij, brez vsega! Res je, notarji so dragi in ni, da bi se zahtevalo, da mora vsakemu brez izjeme prisostvovati zaprisežen notar; tudi priče se ne dobe zmeraj lahko, ker ne ljubijo sitnosti in potov.
Toda v starih časih je morilec vsaj kako pismo pisal poprej svoji žrtvi: tako in tako in da mu srce ne da drugače in da bo storil to in to, — fn so potem našlf pismo in je bilo dober In veljaven dokaz zoper njega. Ali pa so mu naleteli v žepu na revolver In je bila ena cev izstreljena in se je baš tej cevi za las natanko prilegala krogla, ki so jo zdravniki izpipall žrtvi iz globine srca. Ali pa je skril svoj plen doma med suho meso in ga je tam Izvohal policijski pes Karo.
Zdaj pa nič vsega tega! Le umor je tekaj in mgrHeAl A prsd dejanjsm sjč
dvomih svetnikov itd., ki brutalno postopajo s svojimi »podložnik i <. — Isto je pri ob i trnkih in industrijalcih; so taki, ki imajo palače, avte, mnogo delavcev ta uradnikov, — in zopet taki, ki morejo delati za velike zavode in so Isto tako izmozgavani. kakor delavci. — Dalje so med posedsiočimfl velc-posestmki in kajžarji. — in vse te male in tlačene hoče Bauer pridobiti za boi proti ve-lckapitslizmu. Postati moramo stranka vsega — delovnega ljudstva.
Bauer hoče, da bi ta nova soc-čem. stranka, okrepčana z novimi prameni Inteligence, obrtništva in mr.cga kmeta, izbojevala boj za vlado In moč v državi. Toda noče krvave revolucije, ne nasilnih prevratov, — "adeščaj giesovnica ob volitvah.
»Ako bo proletarijat znal porabiti svojo meč, ki mu jo daje zakon, pa kmalu doživimo, da buržoazija zafclfče kakor Odd;!o:i Barrot leta I848L: »La legalke nous tue!« (Pravica nas usmrtil)
Na to preide na moč strank v Avstriji ob volitvah v Jeseni in sklene, da Jim je treba pridobiti le 200.000 krŠČ,- soc. volucev, pa bodo soc. demekratje najmočnejša stranka. Vse tri meščanske stranke so imele 001.658 g'asov večine; ako jih od vseh teh pridobe 320.00*3, bodo Imeli sami v parlamentu večino. — Stranka si rrt >ra pridebiti vojsko. orožnistvo, policijo, da to ne bo proti njim, ko proglasijo socijalistiško republiko.
Dr. Bauer torej s tem zaključuje jedno fazo soc. demokracije, t. i. čisto delavsko stranko. On vid!, da so že druge mesečne vrste delajoCTn s'ojev, ki sicer niso delavci, aH po svojem stališču v Človeški družbi spadajo med proletarijat.
Dr. Bauer vidi in želi le "dvoje velikih strank: Kr*5ansko-soctjaIno In socija'no-dc-mokratsko, vse male stranke naj izginejo, da bi ne bile morda jeziček na tehtnici, kajti on upa na končno zmago In takrat bi postali soc. demekratje gospodarji ne le na Dunaju, marveč v vsi zvezni republiki Avstrije.
* * *
Dunajski Cehi vprizorijo 12. i m. v Thcnter an der VVien« Smetanovo opero »Hubička«. Nekaj malega pomoči debe iz bližnje Bratis'ave; od tam dobe tudi dekoracije in kostume. Opero bo vodil skladatelj O. N e d b a I, sedanji ravnatelj Narodnega gledališča v Bratis'avi. Pred kratkim se Je vrnil z scostovanjske turneje po Španiji, Jcjer ie doživel velike uspehe 9 svojim ansamblom. To bo že druga velika česka prireditev v istem gledališču.
Poročal sem že, da Je vzel znani ravnatelj Reichard v zakup staro gledišče Jo-serstadt Ccz zimo so to staro barako iz 18. stoletja popolnoma prenovil, da je danes moderno gledališče. — Zvezano je z restavracijo »Zum weissen Hahn*. — V petek je bila otvoritvena predstava; igrali so staro Goidonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«, sinoči pa Schi:ler}evo tragedijo *Ko-balle und Liebe«. — Reinhardt je znal pridobiti prvovrstne igralce.
V »Voiksoperi« bodo predstavljali ▼ sredo Vrchlyckega »Nau!uvy Pelcpovv* (»Polops Brautwerbung*): god&o Je zložil skladatelj Zdenko Fibich. Igro scenuje priznati umetnik Renato Moro, godbo pa bo vodil kapelrrik Leo Kraus. — Tako zmaguje češka umetnost na Dunaju.
Državna opera dunajska bo vendar-e gostovala v Londonu. AngleSk! umetniki so se upirala, ker so videli preveliko konkurenco. Dolgo časa so se vršila ta pogajanja, ki so končala v pri'og Dunajčanom. — V London pojde tudi naš Izborni basist Nikola Zec.
* * *
Ma vsefi dunajskih viso&K šolati so silno povišali vse pristojbine, za inozemce še prav posebe. — Pred štirimi leti so nla» čevali Inozemci smešno me/o, vsled takratnih valutnih razlik. Zdaj pa se jc razmerje obrnilo; domačini ložje zmagujejo ta plačila nego tujci. — Zdaj grozi inozemcem zopet jako občutno povišanje vpisnin, kolegnln itd., tako da bi se tujci morali polagoma Dunaja izogibati.
Zastopniki 26 Inozemskih dijaških *dn> Štev so priredili včeraj predpoldne v Vclbat halle protestno zborovanje. Poročevalec za-vse je bil Jugoslovan Živković, ki ie dv znani', da Je nemška Studentcnkammer od»' klonila podporo akciji inozemskih kolegov.* Tak sklep ni oportun, pravi, ker v sosednih' državah je tudi veliko nemških dijakov, kr bodo trpeli vsled takega ravnanja na D**; naju. Akcijski odbor zahteva, da s* ačnina' ne odmerja po razmerju državljanttv*. malH več po gospodarskem poožaju dijakov, te*' rej po kategorijah. Ako se to ne zgodi, bode-j dijaki prisiljeni, da tntmoma zapaste Dunaj.' — Zastopniki nemškega   svcbrd smiselnega!* in soc.-dcmokratičnega diJaStva to se iz}?-' vtli za akcijo inozcnvAega dtjaštva. Zastop* n"k dijaSke zbornice pa je izjavil, da — tujrf nimajo nikike pravice na kake Izleme. —j Časopisje skoro brez Izjeme se Je izreki* za zahteve inozemskega dljaStva.
To vprašani e ie posebno važno za jugt>*j slovensko dl.iaštvo, zakai tu so razne vlsckej šole, ki lih mi še nimamo, a Dunaj nam Jf> najbližji. X. JL
in po dejanju nič, kakor da je morilec padel iz jasneea neba ali da mu je vsaj revolver nenr.doma iz neba padel v pest; in petem, ko je bila reč opravljena, da je revolver zopet Izgini! v nebeške višave in z njim vred tudi plen in nemara še zavest dejanja in spomin na dejanje — ne, tega ni odobravati!
Vendar ne bi bilo prav, ako bi se odgovornost za ves sedanji nered naprtila kratkomalo storilcu in le storilcu. Nered je tudi drugod.
N. pr. pravilno je, (fa morilca pri-ženo pred njegovo žrtev — to Je bilo od nekdaj tako in ne kaže opuščati lepih starih in pomembnih običajev. Toda je bila svoj čas vsa ta reč lepo urejena. Ko je morilec stopil pred žrtev, tisti hip je pričela žrtvi točno in zanesljivo krvaveti smrtna rana: okoli so stali biriči In padarji in sodniki, vse je pretresla groza in so rekli: »Aha!« In so to reč zapisali in podpisali. Potem seveda skrušeni morilec ni mogel drugače nego se je zgrudil na kolena, dvignil roke in prosil zamere.
Sedaj žrtve ne krvave' več! To /e jako žalosten znak časa- Ne za solzo ne dajo od sebe krvi, kakor da jim stvar nič nI mar! Ko so takšne, seveda ne zaslužijo, da se oblast sploh še opira nanje in jim vodi storilca pred nos.
Prijatelj Pepe, ta, ki sedi v uredništvu, je tudi ogorčen In je rekel, da je
17^^»r'^^>t3gs^^:^-y- - :
Zdravstvo.
Dr. Denieter BIeiv* els-Trsteniški:
O ANOMALIJAH SEKSU AL-NEGA RAZPOLOŽENJA.
i.
V zadnjem času čifamo v veliko*' mestnih poročilih vedno češče o OSsbsJU z neobičajnim   seksualnim rarpoložo' r.jenr, ziasti s takozvano homosek« s u n 1 n o s t j o,   to je z razpoloženjem cjo oseb enakega spola. Nevešči mislijev da so to vsevprek nečistnikl   In pre>' šestniki, ki jih je treba strogo obsojati; Kdor se je pa vglobil v to, s človeškega i stališča tako važno in z bioloških to duseslovnih vidikov zanimivo vprašanje, ve, da so to nesrečniki, ki so sve-, je razpoloženje prinesli kot dedšČino na svet Po večini občutijo svoje 3tanj*J kot zlo. proti kateremu se borijo In kf-ga skušajo prikrivati.
Homoseksualnost opažamo rudi p^ živalih. Stara je kakor človeški rod.-Poznali so jo pri prvih narodih prav t?-'t ko kakor Jo poznamo dandanes. V nekaterih južnih in inzverievropskili de^ želah, kjer ji ne pretijo določila kazen-, skega zakonika, se pojavlja precej očit^ no. Znano je, da so bili temu razpolože-j nju podvržene tudi intelektualno in mo*r ralno visoko stoječe osebnosti, med nji^ mi umetnika Michelangelo in Le^ onardo da Vincl, ustanovitelj umetnostne zgodovino starega veki VVinckelmann, pesnika L o r d D m r on in Oskar Wi I d e. Ako postaja-, jo slučaji homoseksualnosti bolj očimi* tudi v srednjeevropskih državah, kjeri visi nad njimi Damoklejev meč kazen«? skega zakonika, je to brezdvomno prt-] p4sovati dejstvu, da so zdravniki in psl-j honnalitiki baš v zadnjih letih odkrilr nje vzroke in pokazali, da je homoselć-J sualnost prirojeno zlo. Ont, ki so ji pod* vrženi, imajo torej pravico do vse pri«j zmesijivosti, v kolikor ne ogrožajo jav--ne morale. Vsled te ugotovitve se mno-j gi homoseksualni, ki bi sicer akrbnO; prlkrvali svoje razpoloženje ,zaup!jivoC obračajo do zdravnikov, iščoč če ne-druge saj psihične in moralne utehe.
T t
Da pripravimo pot pravilnemu Iflf* pravičnemu presojanju, hočemo v naJ slednjem to kočljivo vprašanje razjasv niti, v kolikor je pač v kratkem, pov ljudnem članku mocroče, V to moramo najprej izpregovoriti o »polni diferen-; cfjaciji sploh, na to pa o nastanku ta-' kozvanih dvospolnih aH hermarrodltov, kar n:mi bo bistveno olajšalo razume* vanje stvari.
Človeški zarodek je o3 prfčetHij dvospolno zakovan. Celo odrasli, pcV vsem normalno razviti Človek ima go>, tove spolne organe drugega   spola ?5}
da bi bilo stvari v neizrecno korist Bsj bi oblast v obilnejši meri vpoštevals' novine in novinarje in jih pravočasna in točno o vsem obveščala. — Za avto« nomijo, je rekel, da ne bi bil. dokler $e*: di v tem uredništvu.
Pa se mi zdi, da tudi Pepe!ove 6e< sede niso čisto brez. Zdi se ml, da b\ se res prihranilo obilo očitkov in prex rekanja, ako bi oblast v pravem Časni obveščala novinarje. N. pr. o umorihl' Recimo tako, da bi lahko novinarji še pred uradnim dejanjem intervjuvall storilca kakor tudi žrtev. Naše novhutf so na jako odlični stopnji In se ne bi ustrašile ne fotografov, ne specijalntt| risarjev, nego bi jih postavile na lice* mesta, da ne glede na trud in stroške posnamejo vse udeležene osebe in naj< znamenitejše prizore iz pretresljivo drame, in bi jim bila Čltajoča javnost jako hvaležna. Tudi intervjuv koj po dejanju bi prinesel marsikak dragocen' in zanimiv podatek. Pa bi bilo hkrartf oblasti sijajno pomagano na konja.
Pepe micli, da se je v teh pogledflt mnogo grešilo in zamudilo. Venda*| misli, da še ni prepozno, kajti da je trd-; no prepričan, da še ni konec dni. In J# dejal, če bi oblast izpremenila svoj« stališče napram novina m in novinarjem? In bi krenila na drugo in pravilnejšaj pot lahko kmalu doživimo velik in r veseljiv razmah na tem polju.
m
stran /O
»SLOVENSKI   NAROD«,   dna 13. aprili 1*14
Štev. 86
zmanjšani rudimentarni obliki na sebi. Na plodu iz materinega telesa do konca šestega tedna ni moč ugotoviti, kakšnega spola da bo.    Diferencijacija v moški ali ženski spol se potem izvrši tako, da se v trebušni votlini zadaj ob hrbtenici ležeče spolne pražleze in gotovi z njimi v zvezi stoječi prohodi, ki jih poznamo pod imenom   Wolf o v, Miillerjev in  Thierjev prohod, primerno   razvijejo ali pa skrčijo in umaknejo. Čisto natančno nam je znano, katere Izpremembe doživi ta ali oni prohod, ako se razvijejo moški spolni organi ali nasprotno. Tako n pr. prodira pri ženski Miillerjev prohod naprej, iz njejra se razvije jajčna dovodnica in v zvezi s Thierjevim prohodom mater-ca, ćocm se WoIffov prohod umakne. Nasprotno se pri možu umakne Miillerjev proliod, iz prodirajočega VVolffove-ga prohoda pa se razv;jeta semenjak in obmodck. Kakor so pa pri razvoju plnda voh če možna motenja, vsled česar se rode spake, ta*co se lahko pojavijo motenja in vse mogoče kombinacije pri prodiranju, odnosno umikanju Imenovanih prohodov in posledica je, da se ddnma razvijejo obema spoloma prinadajoči Organi Tako nastanejo her-mafrodi*i. Bolje nam bo to razto"!ma-čil primer iz živTjcnja. Rodi se dete, ki kaže na -zunaj ženska spolovila. Babica ugotovi, da je deklica, na kar jo kot tako krstijo. Ko pride v šolo, ne kr»že nobenega vese-ja za ženska de!?, ne druži se z deklicami, pač pa uhaja in se pajdaši s frnt\ pleza na drevesa itd. V letih dozorel^sti se ne nojavi menstruacija, tudi prsa nstaneio neizpremenje-na. S 17. letom se ji iznremeni glas, z 20. letom ji začno rasti brke Slednjič začne sama dvom?ti o svojem spolu in se poda k dr. Magnus rfirscbfe'du v Berlinu, k! ima roleg   prof. Steinacha največje zasluge, da so se razbistrili pojrrrl na polju seksualne patologije. Dr. rlirschfeM jo preišče v zvezi z docentom dr. Fnedentbalom berlinske univerze in urotovi: Nfo zunaj povsem ženska spolovila. Toda ta spolovila kon-čujefo slepo, ne vodijo do maternice In Jajčnika, ki jih sp^oh nI najti. V globini zunanjih spotovtl je otipati dvoje teles, ki po svoji obffld povsem odgovarjata modu. Dr. Friedenthal še dožene, da Izločujeta modi po komaj vidni cevi seme s povsem normalnimi spermatocoi. V tem slučaju hermafroditizma tudi lajik ne bo dvomil, da je bila preiskana oseba moškega spola, ker ni kazala nobene značilne ženske Žleze, pač pa je ime'a merodajno moško Žlezo, modo, ki je izločevalo seme. In res so v takfh slučajih na nepobitne zdravniške ugotovitve zlasti na Nemškem, merodajne oblasti le večkrat pristale na to, da se je izmeni! vpis v matriki in da je n. pr. iz
poStne uradnice nastal poStm uradnik
v moški obleki.
Težje so nam pa razumljivi slučaji, v katerih kažejo osebe s povsem normalno razvitimi spolnimi organi seksu-
alno razpoloženje do oseb enakega spola. Toda tudi te slučaje so nam razjasnili dejstvo notranje sekrecije in Steinachovi poskusi. O tem
pa prihodnjič.
To in ono.
INTELIGENTNA OPICA«
Ameriški listi poročajo značilno do-godbico o Živalski Inteligenci in zvestobi. V ospredju tega dogodka stoji opica, ki je pomagala svojemu gospodarju opravljati železnfško službo ter odpravljala v čuvajnici vse važne posle. Dogodek ie sledeč:
James VVide, fetezntSki čuvaj v Južni Afriki je bil povožen r»d vlaka, ki mu je odrezal obe nogi pod koleni. Železniška uprava mu ie nakazala službo obratnega čuvaja v LTitenhage. kraj v bližini Porth EHzabeth, Južna Afrika.
VVide je stanoval v hiSfcf, Id je bila zelo oddaljena od čuvajnice in ker je težko hodil, si je zgradil majhen voziček, s katerim se je vozil od hišice k čuvamici, ali obratno. Nekega dne je kupn VVide veliko opico, laknzvanesa babuna v nad', da mu bo morda koristi! pri poslu. fn ni se motil. Opic«. Je! jo je imenoval John. se je kmalu vdomačila. postala je zaunTrva in kmVu se ie priučila vsemu delu ki ga je opravljat W'de. Zanimivo je bilo z!?s+i, kako je John čakal ve-*n^ na pr hod vl-ka ter je stro;evodiT. kj je daial tozadevne signale, vedno prinese! ključ, ki ga je slednji potreboval za otvoritev skladbTa v katerem se je nahaja! premog. Kmalu je »Jo^n« cpravTia! rud! vso ČuvamfšVo službo. Ko je zf»s!i§a! erkrntnf žvižg lrkomo-tive, je skoči; k signaTno-kretnemu aparatu ter potegnila lokalni premik-'č. đočfm ie \Vide potejmi! in preokreni! drure«n. Ko je vin k odpeljal, je opica vestno prestavila premfkač v prednji aofafaj. PA-^ala je natančno vse sirnale ter dobro vedela, kateri ročai Ima ra premaknit, »prav kakor njen gospodar To delo ie bilo zelo naporno, kajti težke premfkače je bilo radi Številnih vlakov premikat! skoraj brez prestanka.
Poleg vse železniške službe je opravljala opica rudi delo na vrtu. »John« se je razume! na vrtnarstvo tako, kot njegov moister. ČistH m odnašal ie plevel fn navlako z vrta fn pr! slednjega namaVanm, je gonil sesalko, dočlm je VVide škropil vrt.
Nekega dne si je W!de pr! delu poškodoval roko. Cel trden dni je zanj oorav-Ijal vse posle' »John«. Ob drugI prilik! je med prepirom grozu" neki železničar Čuvaju John se je zapodf! vnnj in ga treščil ob tla, da so mu kar kosti pokale. Urnih krač jo ie železničar odkuril.
Takoj fzpočetka, ko je pričela c*?lca delat! pr! signalnih napravah, je pr?S!o s strani potnikov mnogo protestov. čeS, da se s tem ljudje izpostavljaio prevelikemu riziku. Toda tekom vseh devetih let, tekom katerih je opica opravljala čuvainl-Iko službo, nI napravila niti najmanjše pogreške.
Ubogf John! Po dolgih letih zvestega dela in službovanja, se je lotila opice je:i-ka. Wide to je za časa njene Šestmesečni bolezni negoval jn M stregel kakor človeku, toda vsaka pomoč je bila zaman in opica je poginila. VVide je dolgo časa žaloval za njo. ki mu je bila toliko časa zvest družabnik, prijatelj in pr močnik. — Vsekakor dogodek jasno priča o izredni Inteligenci nektiterih živali in to predvsem opic
O. S. Itsrism • KJE NAJDEŠ SRFCO?
		(Prevede! dr. F. S.)	
1.	V	prrat?Ijstvu.	
2.	V	dobrih željah.	
3.	v	pomaganju d m/rim.	
4.	v	pi<-~'h pri'a+eljev.	
5.	v	m; besedah.	
	v	mo.' oih vljudnostih.	
7.	v	masnih pridnostih.	
8.	v	nesebični slnfbi	
9.	v	družabfna stikih.	
10.	v	čisti vesti.	
11.	v	delu ki ga ljubimo.	
12.	v	medsebojnem zaupanja*	
13.	v	zdrovem razvedrilu.	
14.	v	negovanju micli.	
15.	v	veselem izpolnjevanju	svojih
dolino	sti		
16	v	osiečavasja dn^;h.	
	Ako glodaš smehljaje    na zlv-		
Ijenie.			
18.	V	uresničenju zaslužnega	priza-
devan;a.			
19.	V	družbi s knjigami.	
20.	v	izvrševanju najboljšega	brez
ozira na plačilo.
DALMATINSKA OP AL SE POLAGOMA DVIGA.
francoski geolog Boucart je proučava! vzhodno obal .Tadranskeea morja in sedni objavlja rezultnt svojih S'nđfi. v katerem trdi. da se jadranska obal ob Albaniji fn Dalmaciii polagoma dviga. Italijanski geolog Štefan! je že pobi'al Boucarto-vo hipotezo, toda ta hoče sedaj znova dokazati s svojimi Izvajam'!, da se vr$i splošno dviganje cbaTi ob AlbanfM In Dalmaciji, toda zelo polagoma (n sicer v razlik! 8 do 10 metrov od romanske dobe do današnjih časov. Ako bi b-lo to res, bi se »časoma dvigni! ves teren vzhodnega Jadrana !n bi se tako začelo krčiti cbse?;e Jadranskega morja. Dviganje in rrdnn;e obmorskega brega se vrSi p<-vs~d! po svetu In nI sprejemati ne Boucartovesa ne drugega takega napredovanja nvrda s kako skrbjo za obsto! Jadranskega moria. Takih obmorskih š>ud;j po sveta je po'no In jih
Alfonz Breznik
bivši učitelj Glasb. Matice hi sodni Izvedenec. Nelstareisa in nalsaosobndSa tvrdka Jugoslavije.
UahBaaa, Mestni trg 3 fflS
Zatona »n !zrn«ofeva!n'ca najboljših klaviriev, pfaninov in harmonliev Stelnwny. BSsendorfer, FSratar, Hftlsl, Hofman, Ori-
ginal Sfttngl, Cza^ka ste. — Prodaja tudi na obroke —
Ugodna zamena. — 10-1 tno ams vo.  — Ponravfla In uglaševania naiceneje.  — Raibs^ateiia  Izbira  vl!ol!n, vseh ostalih Instrumentov, muzikalij In strun engros detall.
V druRi polovici meseca aprila 1924 izide druga
posebna številka
posvečena Jugoslaviji.
Najprikiadnejša prilika za uspešno reklamo za vse izdelke in za sklepanje novih zvez z vsemi evropskimi in prekomorskimi državami.
Vsaka inseracija garantira v naprej pozitiven uspeb. Proračuni z obratno pošto.
Uprava „PRAGER PRESSE", Praga III
Herodova 5 — Ce5ko$?ovaška.
POZORI
Kdor želi imeti trrežnn fn ceno blago, ta naj pride v manufakturno trgovino
POZOR!
I.T0MSIC,Sv.Petrac.38
Tam dobi viakovrstno blago za ženske in moške obleke, narejene ženske In otro?ke obleke, cefirle za ira*ce, vsakovrstno perilo, moške srajce od 56 Din naprej, navadne in svilene rute, predpasnike
iz Sama in klota ter vse šivalne potreWi>e. ZNIŽANE CENE! POSTREŽBA TOČNA!
iT"
79
Svetovna tvrdka
iiče
za dobro uvedeni predmet
sposobnega
zastopnika
(oziroma potnika) z veliko provizijo. V poštev pridejo samo gospodje z dobrimi referencami, Z uspešnim delom se lahko pride do velikega zaslužka. Ponudbe pod Zs-1800 na PoMieitM
d. dV, Sagrsbt Gunduličeva ulica broj 11. šasalssBSSSSSSanBBBmsB^
J
Tvrdka za igračke HOMEGLA UM
80MSCBESG I. THUS. SOHOSE AUS8ICHT 9.
Proizvaja razne oblečene in neoblečene lutke (punčke) z zgibi in brez njih ter karakterne punčke. — Vse so iz lesa in kovine. — " n - nifirimii i—w— Dovršene životinje,  i i
Za čas Zagrebškega Zbora ft^SS^SS^
Stalni zastopnik v Zagrebu ARNO AHNERT, Prilaz broj 25.
L
bo tudi Jadran prežive! Ie mnogo. Boucart s svojim dviganjem dalmatinskega In albanskega brega ne spravi s sveta »jadranskega vpraSanjac.
ZADNJI NEMŠKI ZEPPELIN.
ZgTajen je veliki r.emSki Zeppelin Z. R. 3. in čaka. da se dvigne v zrak prvikrat. Napravili so ga kot reparacijo za Zedinjene države v friedrichshafnu. Svojo pot v Ameriko nastopi koncem aprila ali začetkrm maja. Ta S*:p-rz£ppei:n je dolg 200 metrov, njegova vLSina dosega 31 metrov, konjskih sil 2JO0. .Motorjev je pet najnovejše konstrukcije. Vozna hltros; 130 km na uro. Torej teče hitrejša nej;o naj-bo!;Si ekspresni vlak. Posadke bo 24 mož. potnikov sprejme v svoje luksurtjozne prostore 30. Kuhinja ima električno ogr;'£Če. Za napolnitev te zračne Indije je treba 70 tfsoč km5 vcd7ka. Pot ?uperzepre'ina poj-de iz Fridrichshcfni n?.d južno Fr-n:ijo in Spanio. nad Azori In južno OertnuJe na amreJška tla. To 7500 km dolgo routo upajo pre'e*et; v 75 do 100 letalnih urah. to je v treh do Štirih d~eh brez vsakega prlsM-jan'r». Zavarovalne družbe so spre e'e pogodbe ?a 3 ml'ijrn: zlat:h mark za to prvo pot v Ameriko.
Mac P^nn'd jc pod starost bil od usode ho^Rto poplačan za svnje živVensko delo. Od m'ac'h "et 'e streme' za ."de^li socijalizma in napns'cd je kljub vsem nePTUtst* n^stim ž"v!:en;a zvest svoM ml^d^sini ideji postavil v življenje d Javsko vaJo. Nasprotno pa "e :'crr.r Hossolial s s volim trdim, rekel b: nci;smii;er::rn rbrazom rim-skecra g!?»d:atorja, tudi priče! pri socT,a-•!7mu, pa ga je zavrgeT in konča: pri fa-šTzrnu. Aka bi bil osta; socialist, bi gotovo ne poVzročfl nagemu narodu v Primorju toliko gorja. Ampik če bi bil ostal socl-iisti bi gotovo danes ne bil vojvoda.
Tudi Mussoimi je sin kovača. Roj^n je leta v Varano di Cesta. On sam
opisu-'e svojo mladost tako'e. Po naravi sem bil vagabund. Cel dan sem se potepal ob reki. kjer sem razdira! ptič a gnezda in kradel sndje. Bil sem jez!j"v in nasilen otrok in nekateri moji mladostni tovariS! še danes lahko pokaže;o brazgotine prizadete od kamenev, ki so se mi izmuznili iz rok.
Oče ga je dal v vzgojo k Snlezrancern v Forli. Ti pa so ga spodili, ker je bil v prepiru ranil z nožem součenca. Ko mu je bilo 25 let, je bil učitelj v Genalteri-Emiiia. T^m je pri volitvah je razbil urne in jo je zato moral popThati v Švico. Tam se je začelo zanj trdo živ\ienje. Bil je zidar, slikar, zemljekop, postrešček, komi, izdelovalec k'obas Itd. Pripoveduje se, da je nekdaj v Ženevi 3e! z Lordom Curzonom In Poinca-rejem v Curzonovo viTo. Kar se m'i naenkrat nekdo obesi okoli vratu. To je bil nekdanji njegov mojster-kiobasar. Nekega dne ga je zalotila policiia ko je spal pod mostom. Kot vagabunda so ga izgnali Iz re-pub'ike. Ko se je kasneje leta 1922, hotel sestati v Ženevi kot predsednik Italijanskega državnega sveta s svojima kolegoma Iz Francve in Anglije, se je moral potegovati za formalno anulacijo Izgonskega ok-a, ker
bi ca bile sicer izsmle švicarske oblasti na mejrrt postaji.
Nato se je mudil nekaj časa kot časnikar v Avstriji, leta 15»12 pa mu je amnestija omogočila povratek v domovino. Posta! je strašen agitator. On sam p še: »Rid imam posvetovanja in predavanja po'na ugovorov, kjer frče stoli po zraku in bobne Streli revolverjev«. Ko je bil kandidat za Pokrajino Rcmagno. ic na nekem meetingu zajrmel: »Cede infamne libijske vojske imam prrcej računov urediti z gospodam Viktorjem Savojskim«. ?edaj ri esto prijazno jasata skupaj, kadar se MussoHnl 5cp:rl na čelu svojih »srajce
Ne glede na burni c*\:h, ki veje !z vse njegove oscbr»-;sti, je Mtissoftai Irrcden pojav v sodobni rgodoviai. On je č'ovck volje in dela. organizator rar eiccllcace. Nckf diplomat je ob prihodu Musolinija v Rim rekel v zasebnem pogovora: >Stras-je to. da bo pri tem človeku treba delati!«
Zanimanje za Mussolnija se počasi ohlaia. Kulminativna točka njegovega delovanj je Žc prestopljena. Nezadovoljstvo se UrL Svetle mocre osebnosti irn1r:an^ke javnosti ga ne !;ubiV). On sicer 5e ni urog-Rli svfi c:n t'kovega tilnrVa ;- 5c m naioj-b."' :ega broras'cga čca. Toda človek ne ve  ne  ure  ne dneva.
Kdo ga ne pozna? MisTTm. da je danes m* osebnosti v Evropi in izven ne, ki bi b?'a bolj popularna kakor .Mnsa:yk. Drugi veliki rrr: :e so več ali mani kur»-ozi-m. tatiček pa je pr;rastei ljudem k srcu. Masarvk »e bfser mehke domovinske IfnbetBi. CHo Rvl'ene tta ^e prevevala ed na misel, kako bi osvob~dl svoj nar-x! izrod tlaćanstva in ga speljal oa pot le bodočnost.
Rodi! se je Masarvk 7. marca tS^O na Slovaškem v Hodovinu. Oče mu je bil voznik, mati pa služkinja, je prffla z P-.:na-ja. Starši so hrdili s trcbr.hom za ktahOSI Pil je ključavničarski učenec na Vur^ •. potem prdkovski vajenec na Moravs' em. V tej dobi se ie sam naučil francoščine, rječine in polJčlne. Posrečilo se mu je položiti maturo na Dunaju, na kar je Sta-diral v Nemčiji in bil diplomiran za dok-torla na Danaju. 187S se je Masarvk oženi! v Ameriki z ajospodično Charlie Garrigue, s katero se je seznanil v I.lpskem, kjer je bila učenka nn konzervatoriju.
Tako so: dva sinova kovačev ln Masarvk. ki je sam nekaj časa bn kovač, skovali nnvo ITvrrpo. To pa le na temelju neumo"- - dela in oblik'rvanja Instne osebn~ ?&u je oblast v njihovih rokah, ker ob'.* it gre silnemu.
* Kuga v Ind'jl. Francoski listi poročajo, da je Izbruhni'a v Ind'M kuga, ki se nagloma Siri In povzroča veliko *azburje-nje. V kram Lahrre umrje na din do 30 oseb. »Mntinr poroča, da Je situacija posebno težka v Delhfh, kjer se je bolezen nenavadno rsz5'rlla.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Isfoorafsle plašče so nal&oljšef
Dobijo se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za SHS
i^fs1    tMuTISfi     ZAGREB, PALMOTSCEVA ULICA BROJ 66f anul uti^^^^uj      veleu-govina vsakovrstnih foto^raiskih potrebSč n.
Lxjaii.ii.iuai m
}fa|ve:!a ubira zadnjih novosti. Spomladanskih klcbukcv in slamnikov ravnokar Oošla v nohen salona
jlda Sko|-Wanek naslednice
Ijublana po5 Cranco stev.2
prs:b'i:.ovan'a in popravila se točno izvršujejo. Žalni klobuki ve5no priznano solidne cene!       v zalogi.       priznano soltdue cene!
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB — podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko Din 12,500.000-—
PODRUŽNICE:
Beograd       (j      Dubrovnik jI      Murska Sobota ?      So m bor
Bjelovar       i     Gornja Radgona     t     Novi Sad Su^ak
Brod n. S     S     Kranj I     Osijek j;
Celje S     Maribor g     Sarajevo | vVien
EKSPOZITURE: RogaSka Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. AGENCIJI:        Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILUACIJI:      Slovenska banka, Ljubljana« Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.