* Posamezna številka: : 60 vinarjev. ' I .TA.B0K* izhaja vnan dan, raaven uedelje m prazaikov, ob 18. uri t » da.umom nuHlcdnjej^i dne ter stane * celoletno 120 K, polletno 60 K, « četrtletno 30 iv, mesečno 10 K. * Ln s era ti po dogovoru. Pri voekratn; ■ objavi popast. ■ evo. Tele« ■ 'od sc. 21. .SJIS po&tnočokov&i **- Z con šttv. 11.737. ■ Na naročila brez denarja s« n« Z osira- — JiokoNsi se ne "Kracajo. Leto: I. Maribor, sobota 2. oktobra 1920. Številka: 31. ££mixmmrvmmiamTZVeiitlS?: edinosti škodSliverniB zlorabljanju ljudstva po strankah. fz govorov 129. rednega sestanka giarodsisga teidenf Masaryk o stamlštva. Predpriprave za pogajanja z !fa|o. krizi socijalizma. Prezident Čehoslovaške republike T. G. Masaryk je pretekli teden obiskal delavstvo v Bezovih gorah, kjer ga je v navzočnosti ogromnega števila delavstva pozdravil zastopnik delavcev iz rudokopa. Masaryk mu je odgovoril v sledrčen znamenitem političnem govoru, v katerem se je dotaknil tudi ikrize socijalizma: »Hočem spregovoriti k vam, delavci, In g’avno k vam socijalistom se obračam, rekel bi, skoro z aelavskimi besedami, laz sam sem bil delavec in sem vedno čutil z vami in be čjtim. Mislim, da sem to dokazal- Prejemam; zahteve in žel?e, katere ste mi izrekli, in vam obljubljam, z vsemi svojimi in silarm cele naše države delati na to, da si* izvršijo reforme, katere so potrebne. faz vem, da ni vse v redu, ampak pravični presojevalec mora priznati, da so po tako veliki vojni — 4-letni svetovni vojni razmere ne samo pri nas, ampak na celem svetu razdrapane. V S irih letih je mogoče uničiti, kar bomo morda sto let popravljali. Uničevati je lahko, zidati ni tako lahko. Mi se nahajamo v vse: narodni, svetovni krizi. Vaš govornik se je dotaknil krize v socijal-demo-kratični stranki. Ne izogibsm se diskusij. Ne hodim fad okoli g^rke kaše: Vi delavci, vi socijalisti ste torej v krizi. Vaš govornik je ravno omenil krizo in tako jo je treba premagati. ]az vam bom povedal nekoliko odkritih besed o tej 'vaši krizi. Pomislite dobro, kaj je pocenilo to, da so imele v vladi naše (republike socijalne stranke 9 ministrov l in 1 predsednika državnega zbora, i Prosim: primerjajte to s državami v I celi Evropi. Nikjer v Evropi niso imeli socijalisti tako odličnega stališča. Mi imamo 17 ministrov, od teh jih je bila večina socialistov; jaz sem prepričan, da so mogli s previdtvm, mirnim, prograniatičnim delom v soglasju z vašimi organizacijami vaši ministri mnogo za vas doseči. Imeli pa so proti sebi odper v stranki. Vaši ministri so izstopili iz’vlade. V vzrokih tega izstopa leži ravno kriza socijalse demokracije in narodnega socijalizma. Če ki socijalizem preživlja krizo. V odstopu vaši.h ministrov iz vlade j'* priznanje vel!ke nofrane krize, in jaz pristavljam, ne samo vaših strank, qnvak celega naroda. jaz sem opazoval stvari od samega začetka z resničnim zanimanjem in vas zato vse skupaj pozivam, presojajte razmere zelo mirno. Razburjenje, sodrugi, ni načrt, tudi navdušenje ni načrt, — najboljša volja sama ne zadostuje, če ni premisleka in razuma in predvsem bodite prepričani, da je potreba za premaganje te kriz**, v kateri se ra-hajste, glav;, a ne pesti. Dobro si to zapomnite! ]az sem bil sam sko^o leto dni v I Rusiji. Pre?ivei s?m rusko revcludjo. i Prišel sem v Rusijo majnika 1917 jTakrat je bila buržuazno-sccijalistična vlada. Preživel sem bcljševišiio revolucijo od začetka rlo konca — v Petrogradu,Moskvi, Kijevi*, Raš ;fanti*-, Kmnsaia—aea V. J—o: Spomin. je zabranil. Nemo in pritajeno sem se spkzil do pofočk;?, z bodalom v ustih in granato v rokah kot lačen volk Ca Bilo je v noči med bfnkoštno ne- ‘kajoč jagnje. Pozcrno sem r*rfs!u?.kov?.; d' ljo in pondeljkom 1917. leta. Naha-jdih zadržujoč in napeto zroč v poločrk jali smo se v zakopih tik pred Svetim Ivanom v Primorju. Močan kraški vet^r je razsajal in iz neba je lilo kot iz ki se je vil brez šuma skozi jelše je. Leg°l sem za grmovje, razgrnil veje pred seboj, tako, da sem imel potoče šksfa. S Tonetom sva se stiskala nodtik pred sabo in vpogled na druge rjuho, da naju dez tako ne opere. Bu-j stran. Dež me je pral iu kar stresalo lila sva z utiujennni^očmi^ proti ^ so vraž- j me je. Izmučen sem se premagoval in _ i s silo držal glavo pokonci, ki ml je nim zakopom in molčala. V postojankah1 je bilo tiho, kot da bi se sploh nič ne dogajalo, le tu in tam se je zaletela v nebo raketa in padla prasketajoč na ila; potem je bilo zopet vse mirno ... Porušeni zvonik Sv. Ivana je Štrlel v megleno nebo, zdelo se mi je, da kliče lezla na prsi kot težko Ir emo. ZasPšal sem šum Kaj more biti? Morda me moti dež in veter? Že spet! Kaj je to? — Uirl sem pozorneje oči, ^cc mi ie nosilo nemirno. Zdajci zapazim kakih 20 korakov levo od mene, neko velikanska ranjena zver po maščevanju; široko belo črto črez vodo, po njej se za storjeno mu krivico, kažoč na raz-j pa plazijo človeške prikazni — eovrsž- Ijenje. Le kup razdejanega in obžga-;tia vodi. Cela temna gruča se ie pla-neg.i kamenja je pričal, da je bila tod [žila tostran mostička proti našim po-nekoč prijazna človeška naselbina- Gle-jstojankam, kjer raši ničesar hudega dala sva vse to s Tonetom mirno in n«z sem celo >ekel, da v Rusiji ni niti socijalizma-Vaš ni evropski socijalizem. po Miri * in tako naprej. Zadela sva, krik zadetih -va slišala. Sovražnika sva zbegala. Metala sva granata kot "obesnela. Ta-;rat nisem poznal več Toneta — čisto (rugi je bil. Oči so fru stale iz jariiic in pihal je kot gad. Mislil sem, da je obnorel. — Krik pred nama, hrupno drvenje, in že sva dobila odgovor. Prasketalo j; pred nama, toda, hvala Sogu, previsoko Jete krogce, sair.o elšove veje lr :e. Toda, kaj bo zd?j? Samo še tri, dve granati! Eno ti, eno jaz. Zgubljena S'-!a, samo še 35 khrakev, gomeči še ni. Naravnost proti nama 50 drveli, vedno-več jih je bilo fn vlekli so se no tleh kot mačke, kot riei na plen. Že so naju onazili! Iz pušk je zažarelo, iz najinih v odgovor. Koleno mi ie tleeknilo, nekaj prijetno toplega sem začutil po nogi. Se enkrat v odgovor in še enkrat... Tedaj je nastal pred nama velikanski blesk, grozen pok mu je sledil, zemlja se je stresla. V ustih so se mi pojavile pene, nič več nisem videl, nič slišal, glava je bila tako neizmerno težka. Vzhajala je prva solnčna zsrja; nič več ni deževalo, tih blažen mir je kraljeval po Krasu. Odprl sem narahlo oči, da vidim, kje sem in kje je moj Tone. Drži me krog vratu, jaz^^ njega za dfesnico — spala sva. »Moj Bog, Tore!« »Vrat nje beli in eisa..» SU; je znanstveni socijalizem. V tem se Vaš socijalizem razlikuje od socl-jalizma v Rusiji. Kako bi mogli Imeti v Rusiji znanstveni socijalizem, ko pa tam ljudje ne zns‘o Citati in pisati? Prava demokracija bo samo tsm, kjer bo vsak posameznik premišljeval in to kakor pravite, znanstveno pzgojen za spcijalizem. Marks in Engels sta go* voršla o proletariatu, toda mislila sta na izobražen proletarijat, ki zmore napredovati. Za socijalizacijo. Socijalizadja —< da; jaz sem se v svoji poslanici izjavil za socijalizacijo in se izjavljam za njo tu pred vami. Socializirali bomo stop-njevaje, začeli bomo s tem, kar je, kot se pravi, zrelo. Ravno vaša stroka -(premogokopi), ki pride pri nas in na celem svetu v poštev, to je situacija, katero smete vi upravičeno izrabiti. Toda jaz vam smem in moram sveto* vati, da nam ne zadostuje socijalizačni program gesel, sedsi potrebujemo socijalizacijo z delom, glavo, načrtom* kako bi to smoireno izvedli. In to bomo dosegli, če se ne pustimo vesti od praznih gesel. Znova vas torej spodbujam, kot sem to storil v praških tovarnah: premišljujte mnogo in 9kušsjte^ doseči vaše cilje s sodelovanjem vseh poštenih ljudi in delavcev. To je1 ogromna stvar, katero hočete vi in katero hoče naša država izvesti. ]az sam1 sem delal revolucijo, vem, kaj to pomeni. Sem trdno prepričan, da moremo to napraviti vsled visoke izobrazbe našega naroda v miru in vzajemnem sporazumu. Socijalna revolucija, ta je že tu, večina ljudi ne razume, da je že tu:' Potegnil sem z desnico preko čela, hotel se^zravnafi, toda prikovan sem bil. »Kaj je z mano?« »Krvav si!« »Kje?« Obtioaval sem se in res sem začutil prijetno toploto v levi nogi, na tilniku in hrbtu, toda bolelo me ni nič, samo nekako slab sem bil, pred očmi se mi ;e pojavljala megla. Glava ja bih tako težka in po njej je šumelo' in. razbijalo kot s kladivom. Žejen sem bil. »Tone!« Tih je bi! in nem. Prvi solnčni Zsrki so obsevali tiha plan, vse je bilo mirno in tiho, vse je spalo in sanjalo. Polagoma sem se zavedal, kje da sem. Tone je sunkoma' in tožko dihal, jaz sem se grabil za rosno čelo. Gledal sem v solnčne žarke, tako krvavi so bili. Soča se je zlivala počasi proti morju, videti je bilo samo dolg, svilen trak. »Solnce je krvavo, glej, Soča je krvava, morje — vse je krvrjvo.« »Motiš se! Soča je lepa danes kot nevestica v beli obleki, solnce je čisto kot že dolgo ne. In ta hladan vetriči 'sem z morja, kako prijetno hladi utru- jeno telo.« (Konec orih.> izvršiti jo in ji dati gctove posledne for-jgrad v kratkem rešil to zadevo v istem me, k temu je treba, ponavljam, razuma ne pesti. Soeijalne spremembe bodo imele uspeh, če bomo imeli jasni in gotovi na črt. Jaz se ne bojim. Ko sem se imel v letih 1914 in 1915 odločiti o organizaciji naše inozemske revolučne akcije, sem si rekel: ..Pozival bodeš ljudi, da žrtvujejo življenje,* to je bilo za mene težko vprašanje. Ne pretiravam, da noči in noči nisem mogel mirno spati; ko pa sem izdal geslo: »Da v boj proti Avstriji, za vsako ceno!® sem vedel, kaj delam. Jaz sem zgubil sina. Moja hčerka je bila zaprta, moja žena je še sedaj bolna, to vse me ni ganilo. V Petrogradu in Moskvi sem hodil po ulicah, ko so padale krogle. V Kijevu so letele v moja okna krogle in šrapneli. Jaz se nisem bal, jaz se nobenih revolucionarjev ne bojim. Jaz sem bil v ognja, a ravno zato imam pravico vedeti, da je igranje z revolucijo danes, po uspešni revoluciji, nedopustno. Ge imate možnost, dobiti v vladi večino, je revolučno gibanje nesmisel. Ge ste mogli vi s svojo organizacijo toliko doseči — vi starejši delavci •— kaj se ne spominjate, koliko ste dosegli potom organizacije ? — Premišljujte, kaj to pomeni, da ste vi socijalisti, ki imate večino v narodu, imeli večino v vladi! Hočem samo povdariti, da ste si priborili potom organizačne in parlamentarne taktike, kakoršnih v Evropi niti ena socialistična stranka ni dosegla. Nimam vam ničesar več povedati, samo želel bi vam, da bi imeli, kot si je želel Marx, resnično znanstveni soci-jalizem, da bi imeli proletarijat, ki bi bil zmožen kontrolirati razvoj industrije, da bi mogli vi češki socijalisti obeh taborov rešiti ta vprašanja v miru in s premislekom, ki ga zahteva humaniteta in pravičnost.* —n. smislu, kakor zadevo našega vladnega komisarja. In g. Juvan, ki zlepa noče iti, bo šel zgrda. ■ }*- > Zunanja in notranja politika. * Pred konstrukcijo koncentracijske vlade so se sklenili med strankami soudeleženimi pri koncentraciji razni pogovori, med katerimi je bil tudi dogovor glede rekenstrukcije pokrajinskih vlad v smislu centralne vlade. Primerno po-vjereništvom poedinih strank pa bi sc morale po tem dogovoru uredili tudi razmere pri poedinih tem poverjeništvom podrejenih političnih uradih. Ker se je poverjeništvo za notranje zrdeve deželne vlade slovenske n eut rali žira! o, bi se po dogovoru moralo nevtralizirati tudi podrejene politične urade, med katere spada' seveda tudi vladni komisarijat v Mariboru. Dr. Leskovar bi bil moral, kot ekapo-nent klerikalne stranke izginiti z našega magistrata. Vendar p« so se klerikalci, vedno verolomci, branili izpolniti obveznosti dogovora in tako je dr. Leskovar ostal do danes na svojem mestu. Sedaj pa je posegel v to zadevo Beograd sam ter razrešil dr. Leskovarja, kot strankarskega eksponenta poslev vladnega komisarja za mesto Maribor. Na njegovo mesto pride neutralen višji politični uradnik. V smislu istega dogovora bi moral biti zamenjan seveda tudi predsednik stanovanjskega urada v Mariboru, klerikalec dr. Juvan. Poverjeništvo za soci-jalno skrbstvo je to izmenjavo tudi odredilo, toda klerikalci so, ko so bili sa-na vladi, napravili šahovsko potezo prve vrste, s tem da so ga imenovali z odredbo celokupne deželne vlade ter s tem odvzeli poverjeniku za soc. skrbotno možnost odstaviti ga na svojo roko. Postavitev je bila preklicana. Zadeva pa 6,e ni končana ker je upati, da bo Beo- — Dr. Karel Kočevar umrl. V noči od četrtka na petek je umrl v tukajšnji splošni bolnici od kapi zadeti dežclno-sodni nadsvetnik, dr. Karel Kočevar v starosti 51 let. Pogreb sc vrši v nedeljo popoldan ob 16 uri iz bolnice na pokopališče na Pobrežju. *— Tretji bog v Sloveniji je predsednik naše »državne* stanovanjsko komisije, dr. Juvan, ki je izjavil napram neki stranki: „Kar jaz odredim, to je sveto in pribito in proti temu ne pomaga nobena pritožba." Hvalimo te in častimo, o Juvan, ker si tako mogočen! — Afera dr. Pfeifer — Kochler je bila na ta način poravnana, da sla okrajni komisar Kochler in soobtoženi uradnik Sedevčič pred sodiščem podala izjavo, da nista in nista hotela dr. Pfeiferju očitati ničesar, kar bi zaihoglo vreči na njegovo čast in poštenje kak sum. Na izrečno željo omenjenih se dodatno k tej izjavi uradno konštatuje, da iz inkriniovane vloge ni razvidno, da bi bila ista sestavljena iz maščevalnosti. In s tem je ta afera — upamo končno-veljavno pokopana. Organizirano nemško izzivanje. Iz raznih pritožb glede izzivanja Nemcev proti Slovencem je razvidno tudi dejstvo, da se izzivanja poslužujejo ponajveč mladi ljudje in da so vsi slični nastopi skrbno organizirani. Kakšne vrste pristnih Nemcev so ti hujskači, se vidi iz imen. Pred kratkim , je šla v noči večja taka družba po državnem mostu in nalašč glasno posnemala nemška avstrijska povelja. Ko se je kričačem približalo par Slovencev in za njimi stražnik, so jo ubrali po mostu, a enega so vendar vjeli. Piše se: Arnejšek Franc, brivec, stanujoč v Tatenbaeliovi ulici 7. Pradedi Arnejškovi so bili čisto gotovo pristni Germani. Ta družba je na sum«, da razširja .po mestu in nalcplja po hišah že omenjene izzivajoče letake za nem. avstrijsko propagando. Koliko časa bodo naše oblasti trpele to propa- Seveda, skubiti je treba, kadar je priložnost. gando ? našega — Soba za 800 I<. Član uredništva, si je ogledal to znamenitost. V Krekovi ul. 8, III. nadstropje je mala soba z enim samim oknom, ležeča proti dvorišču. V sobi sta dve postelji, mala miza, par stolov in omar. Okno brez vsake zavese, mizica brez prta, vse vkup siromašna slika. V sobi biva družina elektrotehnika P. obstoječa iz moža žene, ene deklice, semtertja tudi še 8 mesecev starega otroka. To „semtertja" irna svojo žalostno zgodbo. Gospodinji ni bilo všeč, da je otrok včasih tudi zajokal. Mati se je morala ločiti od otroka, ga izročili v oskrbo v najbolj oddaljeno ulico in plačuje zanj 500 K še‘posebej mesečno. „Semtertja“ prinesejo otroka na obisk mladi materi. Poleg sobe se nahajajoča skupna kuhinja kaže spričevalo siromaštva, za sovpo-rabo huhinje plačuje 200 K, za sobo 600, torej Skupaj 800 K, se torej izplača, da se kmalu zopet povrnemo k tej znamenitosti. — Hims Mdsčha Gast\virtschaft v Lekarniški ulici štev. 3 se najtopleje priporoča novemu obrtnemu nadzorniku. Ob enem ga prosi čim najhitrejše pomoči, da vzame ta spomin iz stare avstrijske dobe g. vladni komisar dr-Leskovar seboj v dobro zasluženi pokoj. Svojo prošnjo podpira s strahom, da se tega spomina neko noč ne usmilijo neodgovorni elementi, ki so gotovo prepričani, da pusti gostilničar Janez Meža še danes v jugoslovenskem Mariboru obešenega svojega .Hans Moscha Gastwirtschaft“. — Kadar gre gospoda na deželo... Pred kratkim so priredili v Framu narodno veselico, katere se je udeležila med, drugimi tudi družba šestih Mariborčanov. _ V gostilni T. so naročili večerjo, ki je obstojala iz dveh pisk, pa brez glave, drobovine in beder. Za ti dve oskubljeni pi.ški pa je gostilničarka T. računala nič manje kot 1(50 K. — — Prebivalci hiše št. 8 v Wilden-rainerjevi ulici se pritožujejo, da jim v kleti te hiše nastanjeni kotlar, kjer izvršuje svojo obrt, brez postavnega ko-misijonelnega ogleda ne da s svojim razbijanjem miru ne po dnevi in ne po noči ter vprašujejo merodajno oblast, če bi na bilo mogoče tega podzemeljskega Hefajsta premestiti kam drugam ? — Z nogo se ne vbija v hrbet ljubezni do države, to naj si zapomni tisti g. častnik, ki je dne 24. t. m. popoldan na vojaškem vežbališču pod Meljsko vojašnico kar z nogo v hrbet suval nekega vojaka, ker revež ni mogel tako hitro poklekniti, kakor bi to častnik hetel. Surovost avstrijskih oficirjev je med drugim mnogo pomogla do razpada Avstrije, to naj si zapomnijo tudi naši oficirji. — Očividec. •• > Stranke ki kupujejo meso v mesni# državne vnovčevalnice za živino se pritožujejo nad obnašanjem dveh tamkaj nameščenih gospodičen, ki se napram njim obnašajo skrajno surovo ter prosijo ravnateljstvo, da bi ju poučijo, kako se s,strankami ravna. — Nezadovoljnežem, ki se pritožujejo nad poslovanjem raznih uradov itd. priporočamo, da nam v svojih pritožbah navedejo samo konkretne slučaje, ker se samo na splošne obdolžitve ne moremo ozirati. — Kako se draži blago. Na Ceho-slovaškem je imel neki švicarski tovarnar večjo terjatev,' za katero je kupil 15 vagonov steklenih šip za obnovo porušenih srbskih krajev, katero bi inorala prevzeti beograjska tvrdka Senker. Blago je imelo biti postavljeno na prvo jugoslovensko postajo Maribor, odkoder bi se transportiralo dalje. Blago je te dni tudi res dospelo. Ker se je izkazala potreba po steklu tudi v Mariboru, se je nameravalo nekaj pošilja,tve oddati tukajšnjim trgovccm, toda naš verižniški urad je blago zaplenil ler postavil tovarnarja pred obtožbo. Sedaj je bil obtoženec obsojen kot verižnik na globo 10.000 K, mesec dni zapora ter zaplembo blaga vred nega sedem milijonov kron. Pravo časni intervenciji pristojne strani pa se je posrečilo izposlovati, da se je blago vendarle poslalo v Beograd, kjer mora sedaj čakati končne rešitve cele zadeve S tem da sloji blago na kolodvoru znašajo dnevni stroški 40 tisoč kron. Ker se z zadevo peča tudi švicarski konzulat v Beogradu in ker je več nego jasno, da je bila ta zaplemba in obsodba nepostavna, so se s tem napravile^ samo sitnosti ter nepotrebno po- draženje blaga. Nečuveno pa je tudi še to, da se zaplenjuje steklo, katerega v Jugoslaviji tako primanjkuje. Slab kruh. Pritožitelji proti slabemu kruhu zlasti pri Scherbaumu in Schmidu naj se javijo naravnost pri tržnemu nadzorstvu — Pozor pred nakupom svinjskega inesa. Po zatrdila pristašev vladnega komisarja dr. Leskovarja namerava' isti še pred svojim odhodom iz mestnega magistrala na Irg postavili večjo množino svinjskega (prekojeiiega) mesa. Kakor omenjeni nadalje zatrjujejo, je večina tega mesa nov/.itna in bi bilo zavžitje ravno zdaj, ko razsaja tudi pri nas para-legar, jako nevarno. Povdarjamo, da bilježitno to vest, kakor jo širijo po piestu lastni pristaši dr. Leskovarja, na katerega apeliramo, da v interesa občinstva celo to zadevo takoj pojasni. Vsekakor opozarjamo občinstvo, da bodi skrajno :previdno pred vsakim nakupom prekojenega mesa in klobas. i — Internacionale! v Studencih. Človek bi mislil, da so Studenci španska vas. Kajti tudi pri nas imamo kameleone, ki vsaki ->čas spreminjajo barvo in sicer narodno1 Lvo jih gospode kakor „fabri-kant zamaškov Konegger“ posestnik „Wel!oglayetz“ _ delovodja j. ž. Kaspar Franjo najhujji pangermani, sovražniki delavstva pri, J. S. S.. Kar čež noč so postali ti velenemci mednarodni ali kakor sami pravijo: ,,internazionale Jugoslaven mit pangennanische gesinnung" Čestitamo stranki k taki pridobitvi. Več jugosl. želez. — Cehe prehrane v Gradcu. Ker kar naenkrat po gostilnah cenejše kakor pri nas, bo dobro, če si malo ogledamo jedilni list, ki ga nam je te dni izročil* nek Mariborčan, ki je obiskal med drugim tudi „Stadttheater Gastwirtschaft: Juha: 2-60, od prikuh: koren 5-20,J špinača 4T0, zelje 4’10, pražen krompir 6-20; mešana solata 7-20; goveje meso 25-20, četrt race 45-20, pljučna pečenka 28-20; močnate jedi rižev narastek 10*20,. mijenska torta 14-20, brusnice 10-20. Iz: večernega jedilnega lista: ledvična pečenka 28-20 ml. prašičja pečenka 34'20, peč. slanina 38-40, guljaž 26-20, gobe 17-20. — Naj zadostujejo ti vzgledi., Samoobsebi umevno, da te cene veljajo v avstrijski valuti in da se v naši valuti zdatno znižajo. Za nemške Avstrijce pa je merodajna edinole avstrijska valuta in iz tega stališča računjeno so zgodnje cene sorazmerno zdatno višje kot je življenje pri nas. To treba povedati, ^a.j.e vse nasprotno hvalisanje o ugodnejših cenah v Gradcu navadno slepo* mišlenje ali pa nevednost. — O volilnih imenikih. „Straža“ piše, da se ne sme sprejeti v volilni imenik »nemškutarje*, to je po „Stra-žini ‘ ideologiji onih, kateri se niso vdinjali klerikalcem. Vprašamo, ali se bo sprejelo v imenik gerenta v Slatinskem dolu, Zebotovega sorodnika Krena, o katerem imamo dokumentarne dokaze, da7 je bil do zadnjegu časa podpredsednik „Sttdmarke“ in „Schulvereina“ ? — Sistematično nasilno pošto* panja koroških nemčurjev in njih agitacijskih organizacij, ki uprav najemajo pretepače in plačujejo ubijalce, razsvetljuje nastopni, po pričah sodnijsko ugotovljeni slučaj: V okolici St. Andraža v Labudski dolini je več znanih fantov iz, Pliberškega okraja, bivših hajmerovcev, mogoče 30 po številu. Ti delajo sedaj deloma po gozdih kot Šumerji, drugi pa so zopet v nemški propagandni službi, ter prenašajo letake čez mejo. .^JKakor je po pričah sodnijsko dognano," se je začetkom julija več teh imenoma znanih fantov bahalo v gostilni Falke v St. Andražu, da so dobili'Od „Nationalpoliti-scher Ausschuss* po 300 K. zato ker so s voj čas ustrelili jugoslovenskega orožnika pri Lipici, severno od Pliberka. Pokazali so tudi pismeno pohvalo gori imenovanega odbora, ki se je glasilo v tem smislu, da dobijo priznanje za svojo hrabrost povodom nastopa z jugo-slovenskim orožnikom, in v priznanje svoje „Heimatdienstleistung“ nagrado po 300 K. Dotična pohvala je imela tudi pečat gorinavedenega odbora ter je tičala v priporočenem ovitku. Nekaterim teh fantov se je zdelo očividno čudežno,-da so dobili namesto zaslužene kaznj celo zahvalo in denarno nagrado. — Laške bombe o Hrvatskem, po* stajejo od dne do dne večje. Sedaj piJ šejo že, da je zavzel upor največje dimenzije. Kri na Hrvatskem da lije kat1 v potokih; pred par dnevi jc bilo sarna v Krapini obešenih 14 ljudi. Med kmeti in vojaštvom se vrše pravcate bitke, „ne boj, ampak mesarsko klanje*. Vojaštvo strelja kar s topovi ter je že več vasi porušenih. — Pa bi se človek ne smejal ? Največji melanholik mora prasniti v smeh, ako čita ta bombastična poročila italijanskih, listov. Mogoče prinesejo jutri sen* zacijonalno vest, da smo se med seboi pojedli ler da nas sploh ni več? Begunec, ki se nahaja že leta dni v Mariboru pa še doslej ni dobil stanovanja nam piše; „Ge hoče človek' dobiti v Mariboru stanovanje mora biti,) ali ženskega spola, ali pa verižnik, a: najprej« ga dobi, če je poleg vsega š«! derikatec., Naš stanovanjski diktatom loče napraviti iz poštenih državljanom menda same anarhiste. Zakaj g. Juva»i ne odstopi, če za to mesto ni sposoben ?*! Temu mnenju se pridružujemo tudi mij Oče dr. Leskovar pojde, hvala bogu,^ kdaj pa pojdeta še sin in njegov zli duh' dr. Juvan? — Na Koroškem so se ustanovile, akozvane „priiglbande“, v katerih so. nemčurski. elementi najnižjih plasti.; Terorizirajo ljudstvo ler-napadajo vse. Slovence, kateri so vpisani v iHJiovoi „črno knjigo*. Ropajo in pleniu Tia našes t ljudi. Naloga teh izvržkov je tudi, da prileplajo na hiše plakate in letake z nesramnimi lažmi in hujskajoče vsebine. Cim bolj se bliža plebiscit, tem bolj besne so te šovinistične bande. Naši Korošci se skoro ne upajo več iz hiš. Toda naši ljudje ne klonejo, prepričani so, da jim zasije kmalu ' solnce svobode! To nemčursko rohnenje je le znak, da so obupali nad zmago. — Za našo Koroško je nabrala v i.klavniški gostilni14 vrla gostilničarka gospa Birtič med gosti, ki so slavili rojstvo še nekrščenega Ostoj-a, čigar oče je Maks Durjava in so se ob tej priliki radi spomnili na odsotnega dr. Rudi Ravnika, ki stoji točasno v prvih vrstah tam, kjer se bije nbjbolj ljuti boj — 500 kron. — Akademska veselica v Celju se vsled raznih težkoč preloži na 6. oktobra. — V Ljubljani se je porodilo pre-fečeno leto 1187 otrok, napram 866 v letu 1918. — Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani naj naznani svoj naslov Rozalija Kuk iz Rut št. 23 pri Volčah. — »Narodna Misao“ se zove nov politično-socijalni list, ki je izšel 29. septembra v Zemunu. — Zadnja porota. Danes (soboto) 3e zaključuje porota z zanimivim slučajem, požiga Mohorjeve tiskarne v Prevaljah. — Dve zanimivi razpravi se vršite jutri pred 11. uri pri okrajnem sodišču : Nachtigal-Favaj 'proti Stupanu in srb. polk. Pavlovič proti Paternoliju, — Splošna organizacija vojnih invalidov za slovensko ozemlje, poverjeništvo v Mariboru naznanja sl. obČin- Stran «s« sivu, da se dobe vstopnico za veselico v nedeljo, dne 3. t. rn. v sledečih 'to-bakarnah: Golež Anion, Aleksandrova cesta; Bele Franc. Meljika cesta; Maček Justina, Aleksandrova cesta; Slanic Marija. Grajski trg; WeiB Marija, Grajski trg; Osvctek Pavla, Gosposka ulica; Glavna tobačna zaloga, Glavni trg; Chl-nor Josip, A odnikov trg; Kop’na Franc, Kralja Petra trg ter Jakop Korel, Fran-kopanska cesta 55. — Postajenačelnik v Lipnici jo prepovedal nekemu našemu uradniku slovensko telefonirati. Kdaj bomo pa mi Jemcem ? — Iz ruskega vojnega ujetništva se je vrnil visokošolec, agronom,' gospod Ivan Supanec iz Vajgna pri Jarenini. Bil je v ujetništvu od novembra 1914 dalje. — Ruska armada generala Jude-niča, broječa nad 20.000 mož, bo baje prepotovala Jugoslavijo. Judenič se priklopi \Vranglovi armadi ter bo potoval preko Rige, Nemčije, Poljske in Jugoslavije na Krim. — Do žalostnega krvoprelltja je sropet prišlo v selu Sladojevci na Hr-vatskem. Orožniki so vlovili Več vojaških beguncev ter jih gnali skozi vas. Hoteč jih osvoboditi, so kmetje navalili Stumberger pa na harmoniko. Točila se bodo dobra in cena vina. Priporoča se za obilen obisk. — Stroga obsodba. Ga. Marta Rosenberg in njena mati ga. Lichlenstein sta bili pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojeni radi posnetega mleka, ki sta ga oddajali kavarni ,,Central' vsaka na 55.000 K globe. Zagovornik dr. Stor je prijavil, vzklic zoper krivdo in kazen. Zastopnik javne obtožbe pa je prijavil vzklic zoper — prenizko kazen. — Zastrupljenje v zaporu. Pred tukajšnjim okrajnem zodišče-m je naše! neki sicer malenkosten slučaj tragičen konec. Liza Miklavec in njena hči Marija Siebenreich iz Rdečega Brega ob Pohorju sta" bili obtoženi, da so se dejansko sprli s sostanovalko, ki jo je zastopal Dr. Leskovar. Ob trdovratnosti tožileljice ni bilo drugače mogoče, obtoženki sta bili obsojeni na 4S ur zapora, katero kazen pa je bil sodnik pripravljen spremeniti v denarno globo, ponujal ji je, tako denarno kazen kakor bi bil slutil, da gre žena s težkim srcem v zapor. Toda ona je denarno kazen odločno odklonila. Sodnik je šr-1 že dalj<3 z obziri človekoljubja1. Ponudil je ženskama, naj grebla sed^j ko je veliko dela, domov in naj pridete prihodnji mesec ena za drugo obsedet kazen, tako, da dom ne bo brez nadzorstva. Toda Liza Miklavec je tudi to udobnost Odklonila, češ, domov ne greve, ostaneve kar tu. In res sta se javili pri jetničarja. Bočim so mater,, to je Miklavec sprejeli, so hčer radi malega otroka še odklonil. Popoldne ob 15. uri je prišla Miklavec v zapor. Preiskali so jo natanko, a niso nič sumljivega nag i pri njej. Proti večeru pa ji je postalo’ nenadoma tako slabo, da so jo morali premestiti v jelniško bolnico. Vkljub zdravniški pomoči ji je postajalo vedno hujše, tako. da je drugega dne ravno ob uri ko je prišla prejšnji dan notri, med groznimi bobči-nanii umrla. Domneva se, da se je zastrupila z arzeniko. Pri preiskavi obleke so baje našli všit manjši znesek denarja. — Strela udarila. Kakor se nam poročfi iz Šmarij pri Jelšah, je v sredo ponoči .meti nevihto udarila strela v hišo sod. uradnika Fiirsta ter ubila pri mizi sedečo deklo, ko je bila ravno pri pisanju pisma. čiji, Avstriji, Švici, Franciji, Angliji, Egiptu itd., pa tudi pri nas. Povsod je dobival lavorike, največja priznanja in izredne uspehe. Igral je pred avstrijskim in italijanskim dvorom, papež Pij X. pa mn je podelil zlato kolajno — veliko redkost — z napisom „Roma piautiente 1914 (Navdušeni Rim). V vojni mu radi sovražnih razmer ni bilo mogoče prirediti' toliko koncertov, kakor si jih je želel sam in kulturni svet. V tem času je koncertiral v Pulju, Ljubljani in Trstu. Njegove velike uspehe so slavili razen domačih tudi nešteti tuji časopisi. Iz vseh teh kritik izhaja Zlato Balakovič kot umetnik, za katerega ni več tehničnih problemov. Zrelo izvajanje, mojstrska tehnika, pojoči zaokroženi ton, kristalna čistost, njegovi akordi, njegove oktave, pasaže, flažeolete ga napravljanjo čarovnikom, ki bi mogel, ako bi hotel, na štiri strune igrati več komadov naenkrat. j- Koncerti Zlatka Balokovjca. Z ozirom na predobjave v našem časopisu, da bo najslavnejši jugoslovanski violinski virtuoz Zlatko Balokovič koncertira dne 4 oktobra v Ljubljani (velika dvorana Union), dne 5. oktobra v Celju (dvorana Union) in 6. oktobra v Mariboru (dvorana Gotz), prinašamo kratek umetnikov životopis. Zlatko Balokovič rojen rz hrvatske rodbine v Zagrebu 11. marca 1895, je v svojem devetem letu vstopil v gimnazijo z namenom da se po maturi poprime prava. Obenem se je za zabavo začel učiti violine pri znanem profesorju Humlu. V svojem .. -» — .....m- trinajstem letu je na koncertu v hiši na orožnike, ki so oddali v silobranu i svojih starišev dosegel tak uspeh da se salvo. Trije kmetje so bili mrtvi, eden ie odločil zapustiti gimnazijo in se učiti ^ fp/kn ranif,n- privatno, samo da"bi se mogel v prvi vrsti posvetiti violini. Zc prihodnje leto je Zlatko Balokovič prvič stopil pred zagrebško občinstvo, ki ga je pozdravilo z najlaskavejšim priznanjem in resničnim občudovanjem. Od tega dne se je naš umetnik z dušo in telesom posvetil violini in se učil neumorno z veliko -'•a težko ranjen — Pouk na izobraževalnih tečajih 'društva trgovskih in privatnih nastar-Ijencev se je pričel včeraj, dne t. oktobra. Prijave se še nadalje sprejemajo v društveni pisarni v Slovenski ulici št. 8 na dvorišču, levo. Zaenkrat, se jo o tvoril Ie Sc tečdj za stenografijo, plesni tečaj se otvori pozneje. — Klub Cechu v Mariboru vabi Svoje člane in nečlane k seji, katera se vrši v soboto dne 2, oktobra zvečer v Narodnem domu. Razpravljalo se bo o volilni pravici, katero imajo v Jugoslaviji tudi tisti Gehoslovaki, ki niso tukajšnji državljani. Reklamacije prevzame klub. — Koncert v mestnem parku. V nedeljo ob pol 11. dopoldne se viši v mestnem parku običajni koncert železniške godbe. — V soboto se vrši v Narodnem domu velik koncert s prosto vstopnino; pobirali se bodo 1« prostovoljni prispevki „ n Dijaško kuhinjo. Svirala bosta naša cenili na 35.000 K. Zlatko BalokoviS najmlajsa godbenika,_ devetletna deklici koncertiral v vseh večjih mestih Fuml Ornik na vijohno, štirinajstleten mladenič'in zunaj nje, tako v Rusiji, Italiji, Ncm- energijo. Ko je dovršil svoje nauke pri prof. Humlu, je odšel v dunajsko „Mei-sterschule" k prof. Sevčiku, kjer je v svojem 16. 17. letu dovršil nič manj kot uar;s;°n*ertov’ med