PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 135 (9440) TRST, sreda, 9. junija 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZLOČIN V GENOVI VZNEMIRJA VSE DEMOKRATIČNE M NAPREDNE SILE UMOR DRŽAVNEGA PRAVDNIKA COCA IN DVEH AGENTOV NOV ČLEN V DOLGI VERIGI KRVAVE STRATEGIJE TERORJA STRATEGI TERORJA Po pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, ter pokolih na Trgu della Loggia v Brescii in na brzcu «Italicus» je zakulisni režiser strategije napetosti in terorja serviral včeraj svojo zadnjo provokacijo: umor genovskega generalnega pravdnika Francesca Coca in dveh njegovih spremljevalcev. Kot že pred dvema letoma z ugrabitvijo genovskega sodnika Sossija tik pred referendumom o razporoki, je tudi včeraj — niti dva tedna pred volitvami — pomeril državi in njeni oblasti naravnost v srce, s tem da je ubil enega najvišjih predstavnikov sodstva. Čeprav si odgovornost za umor lastijo razne samozvane ultralevičarske organizacije, ki se nič kaj skromno proglašajo za «diamantno konico delavskega gibanja in proletarske revolucije», kot so «rdeče brigade», «novi partizani» ali «oborožene komunistične formacije» FAC, ni nobenega dvoma, da so roko, katera koli je že bila, ki je sprožila samokres proti Cocu, oborožili tisti, ki od leta 1969 okrvav-Ijajo Italijo. Od pokola v Kmečki banki dalje, odkar jim je spodletel poskus, da bi vse teroristične izpade naprtili ustavnim levim silam, igrajo mrtvaško komedijo vselej po istem scenariju: zločinu fašističnih provokatorjev sledi vselej še hujši zločin samozvanih ultralevičarskih skupinic, ki naj v očeh tako imenovanega zmernega javnega mnenja odtehta in zabriše grozodejstva odkrite desnice Sac-cuccijevega Upa. Tako je umoru milanskega založnika Feltrinellija sledil uboj komisarja Calabresija. po umoru Antonia Marina med škvadristično manifestacijo je samozvani anarhist Bertoli ubil s smrtonosno granato štiri ljudi pred milansko kvesturo, po pokolu na Trgu della Loggia so se takoj oglasile «rdeče brigade», ki so na sedežu MSI v Padovi ubile dva fašista, uboju pripadnika «lotta continua» Amorosa v Milanu je sledil umor misovskega občinskega svetovalca in končno so Saccucci-jevemu kazenskemu pohodu na lucijsko mestece Sezze Romano, med katerim je bil ubit komunistični študent Luigi Di Rosa, sledili najprej izgredi na Trgu Venezia v Rimu, med katerimi so bili štirje misovci hudo ranjeni, in včeraj umor genovskega generalnega pravdnika Coca in dveh varnostnih organov v njegovem spremstvu. Režiser strategije napetosti se torej ponavlja kar preveč očitno, da ne bi tudi v tem najnovejšem zločinu videli njegovega prijema, ki je še toliko bolj značilen ob dejstvu, da se je ta zločin dogodil natanko na isti dan, ko je poslanska zbornica soglasno izglasovala sklep o aretaciji misovskega škva-drista Saccuccija in o sodnem postopku proti njemu zaradi strelov v Sezze Romano in ko je notranji minister izdal ukaz o razpustitvi neofašistične skupine «Avanguardia Nazionale». Javnost v državi si zastavlja vprašanje komu to koristi, komu koristi zlasti sedaj v času demokratičnega odločanja o novem odnosu sil v italijanskem parlamentu in s tem v vodstvu države, u-stvarjanje napetošti in nezaupanja v svobodno odločitev državljanov? In ista javnost preko svojih političnih in sindikalnih predstavništev tudi sama odgovarja na to vprašanje, ko enoglasno obsoja tako početje in kaže s prstom na odgovornost in na odgovorne in to ne od danes ali od včeraj, pač pa že vseh teh trideset let, v katerih tisti, ki so imeli oblast neprekinjeno v rokah niso naredili ničesar, da bi izruli stari in novi fašizem v vseh njegovih oblikah in barvah iz državnega tkiva. Odgovor oblasti mora biti odločen in lov za zločinci se ne sme ~~ kot že tolikokrat doslej — končati v labirintu načrtne ali tudi le birokratske neučinkovitosti. Učinkovit odgovor demokratičnih sil pa je lahko tudi mimo razlik med njimi le v še večji protifašistični strnjenosti in . v poostreni budnosti Nroti sovražnikom demokracije in svobode. VOJMIR TAVČAR Odgovornost za umor genovskega državnega pravdnika si lastijo tri pro-vokatorske skupine: «Novi partizani», «Rdeče brigade» in «Oborožena kom un is tična fr on ta» - Splošna s tav-ka v Genovi in po vsej državi GENOVA, 8. — Nov ogaben zločin izpopolnjuje zaporedje atentatov v okviru strategije terorja pred političnimi volitvami. Skupina petih zločincev je ob 13.35 popoldne ustrelila genovskega državnega pravdnika dr. Francesca Coca. Neznanci, ki so ga pobili s streli, so umorili tudi njegovega spremljevalca, brigadirja Giuseppa Saponaio in sodnikovega šoferja Antioca Baiano. Odgovornost za zločin si prilaščajo s protislovnimi izjavami vsaj tri organizacije: samozvane «rdeče brigade», nekakšna «oborožena komunistična fronta» in skupina, ki si je nadela ime «novi partizani». Takoj, ko so izvedli za o-gabni atentat so na kraj zločina v gornjem delu Genove prihiteli krajevni upravitelji, predstavniki političnih strank in sindikatov, ki so ogorčeno obsojali zločin in storilce. Iz Rima je notranji minister Cossi-ga nemudoma poslal v ligursko mesto načelnika italijanske policije dr. Menichinija in načelnika oddelka za boj proti terorizmu dr. Santilla. V Genovi so prvi reagirali sindikati, ki so oklicali protestno splošno stavko. Prefekt pa je za jutrišnji dan prepovedal vsa volilna zborovanja. Genovski zločin je takoj odjeknil v Rimu, kjer so poslanci ravnokar glasovali o odvzemu parlamentarne imunitete misovskemu poslancu Saccucciju zaradi umora komunističnega dijaka Luigija De Rose v mestecu Sezze Romano, vlada pa je odobrila sklep o razpustu fašistične organizacije «Avanguardia nazionale». Oceno dogodka so dali voditelji vseh italijanskih strank. V njihovih sporočilih je občutiti predvsem odgovorno zaskrbljenost zaradi razraščanja «strategije nasilja» v teh zadnjih tednih sicer pomembne volilne kampanje in se mnogi tudi sprašujejo, komu pravzaprav vse to koristi. Vrnimo se k dogodku v Genovi. Državni pravdnik Francesco Coco se je vračal domov, verjetno na kosilo. Stanuje v gornjem delu Genove, tik za pristaniščem, kjer so ulice ozke in kamor zvečer le redkokdaj zahajajo premožnejši meščani. Coco je bil že po svojem značaju zelo strog v navadah. Zato je tudi prihajal domov ob natančno i-sti poti. Zaprosil je šoferja, karabinjerskega stražnika Daiano, naj ga popelje domov. Daiana ni bil o-bičajni Cocov šofer, nadomestil je kolego, ki je bil na dopustu. V spremstvu osebne straže, podčastnika Saponata, se je torej dr. Coco odprav'! domov, v Ulico Santa Brigida. To je ozek s kamni tlakovan klanec, koder avto ne vozi. Coco je izstopil iz vozila in se peš odpravil proti domu. Spremljal ga je Saponata, medtem ko je Daiana ostal v avtu. Dvojica se je kmalu povzpela do sedeža genovske delavske zbornice in nadaljevala pot do poslopja, kjer je Coco imel stanovanje in kjer ga je čakala žena. Zadnjih petdeset metrov do poslopja prekinja klanec stopnišče. Pred tem pa je arkada. Prav izpod obokov so se pojavili atentatorji. Gre za trojico mladih moških, starih od 30 do 35 let. Obraza si niso zakrili in so torej vedeli, da jih ne bo nihče spoznal. Streljali so vsevprek, da so priče imele občutek, kot če b: kdo streljal iz brzostrelke. V resnici je eden imel avtomatski samokres kalibra 9, drugi samokres kalibra 7,65, tretji pa samokres kalibra 6,50. V Cocovo telo se je zarilo naenkrat več strelov, da se je mrtev zgrudil na tla. Krogla mu je prestrelila lobanjo, da se je na tlak scedila možganska snov. Ob truplu državnega pravdnika jc obležal tudi podčastnik Saponaro. Skoraj v istem trenutku sta dva druga člana teroristične tolpe ustrelila šoferja, ki je sedel pri krmilu Cocovega službenega vozila. Zgrudil se je, ne da bi sploh utegnil upreti se napadalcem. Takoj zatem so atentatorji zbeža- li. Očividci so opazil; samo, da sta dva sedla na rdeč skuter. Za njimi se je iz bližnjega bara pognal neki jugoslovanski delavec, a zaman. Pozneje je slednji za to drago plačal, saj so ga prvega priprli v sumu, da je sodeloval z napadalci. Na kvesturi so ga na kratko zaslišali, nato pa izpustili, ker se je izkazalo, da je bil povsem nedolžen. K truplom ubitih je prihitel čuvaj poslopja delavske zbornice, drugi so poklicali policijsko izvidnico. Šele pozneje se je izvedelo, du so umorjeni bili genovski generalni državni pravdnik in njegovi osebni straži. Preiskava doslej ni obrodila nobenega sadu. Rdeči skuter so našli nedaleč od kraja zločina, kar pomeni, da so se teroristi razbežali peš ali pa jih je čakal avtomobil. Sploš «killerje», kar dokazuje način umora (prava eksekucija) in dejstvo, da niso bili zamaskirani. Umor je b:l skrbno pripravljen. Atentatorji so natančno vedeli navade dr. Coca, umorili pa so tudi njegovega šoferja .verjetno iz gole previdnosti, v bojazni, da bi jih ne oviral pri begu. Kot smo že zapisali so si odgovornost za umor najprej prilastili samozvani «novi partizani». Savonske-mu uredništvu genovskega lista «R Secolo XIX» so telefonirali, da je v telefonski govorilnici na bližnjem trgu letak. Res so našli listič, napisan s peresom. Letak se glasi: «Plačal je sovražnik ljudstva. Sedaj so na vrsti politiki. Pazite, kanalje. Novi partizani». Oglasile so se tudi «rdeče brigade», DELEGACIJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V RIMU Berlinguer in Dolanc razpravljala o vprašanjih konference evropskih KR V skupnem sporočilu poudarjata neodvisnost in suverenost vsake partije, načelo nevmešavanja in krepitev meddržavnih odnosov v duhu osimskega sporazuma (Nadaljevanje na 6. strani) Umorjeni Cocov šofer Antioco Daiana se je zgrudil nad krmilom službenega avta genovskega državnega pravdnika. (Telefoto ANSA) liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii SKLEP SO POTRDILI PREDSTAVNIKI VSEH STRANK Poslanska zbornica odobrava aretacijo mi sove a Saccuccija Seje se ni udeležilo več poslancev PSDI in 60 zastopnikov KD Izdan zaporni nalog za izginulega misovskega poslanca RIM, 8. — Že nekaj ur potem, ko Benito in hčerka Palma, Gabriel? Tirone in Calogero Aroniča. Vrnimo se, vsekakor, k razpravi v poslanski zbornici. Trajala je sko je poslanska zbornica skoraj soglasno odobrila sklep, da se odvzame parlamentarna imuniteta misovcu Saccucciju in da dovoli tudi njegovo aretacijo je preiskovalni sodnik iz Latine, dr. Ottavio Archldiacono izdal zaporni nalog proti fašističnemu poslancu. Ukaz o aretaciji je izročil karabinjerjem in političnemu oddelku LaUne, od tod pa so ga brzojavili vsem kvesturam in karabinjerskim poveljstvom širom po Italiji. Sac-cucci je, kot znano, takoj po umoru komunističnega dijaka v kraju Sezze Romano izginil v neznano. Nekateri trdijo, da je zbežal v Španijo, medtem ko so drugi '-vepričani, da ga fašisti skrivajo nekje v Italiji, na varnem. Namestnik državnega pravdnika iz Latine, dr. De Paolis je namreč v popoldanskih urah predal vse akte preiskovalnemu sodniku, ki je u-vedel formalno kazensko preiskavo. S tem v zvezi velja omeniti, da je dr. De Paolis predlagal preiskovalnemu sodniku, naj izda zaporni nalog še za štiri člane škvadre, ki je streljala v Sezzeju: to so Allatov sin Nov ogaben zločin se pridružuje stopnjevanju strategije terorja, ki spremlja zadnjo fazo volilne kampanje v Italiji. V Genovi so neznani zločinci ubili državnega pravdnika dr. Coca in njegova dva spremljevalca. Odgovornost za zločin, ki je pretresel celotno demokratično javno mnenje, si lastijo samozvane skupine provokatorjev, k! trdijo, da so levičarske. Genovski in vsedržavni sindikati so o-klicali četrturno splošno stavko v znak protesta, mediem ko vse demokratične sile pozivajo ljudstvo k budnosti. Značilno je, da je bil dr. Coco ubit prav v trenutku, ko je poslanska zbornica glasovala o odvzemu imunitete poslanca Saccuccija (MSI) v zvezi z njegovo udeležbo pri fašističnem napadu v kraju Sezze Romano. Tedaj je bil ubit komunistični dijak De Rosa. Pristojni deželni in občinski organi si vse premalo prizadevajo za obnovo porušenih beneških vasi. Ponekod kot v Subi-du je delo steklo, čeprav ne tako hitro, kot bi želelo prizadeto prebivalstvo, drugod pa sploh niso še začeli odstranjevati ruševin in podirati poškodovanih hiš, predvsem pa ni jasne slike, kako obnoviti vasi, kje postaviti morebitne montažne hiše, katere lastnike razlastiti. Obenem se zemlja na prizadetem področju še vedno trese: tudi včeraj so zabeležili tri sunke, najjačji od katerih je presegel šesto stopnjo Mercallijeve lestvice. Sunek je povzročil znaten preplah Saccuccija v parlamentu. Zanikal je, da bi KD večkrat rešila Saccuccija in pojasnil, da se je to zgodilo «samo enkrat, in takrat nismo bili sami». Tu ga je sarkastično prekinil Pajetta: «Vemo, bili ste skupaj z misovci», na kar je Piccoli zelo jezno reagiral in primerjal primer Saccuccija s primerom partizanskega poveljnika posl. Moranina (KPi), za katerega je tudi zbornica dovolila aretacijo. Tu so komunisti spet zagnali hrup, ki ga je prekinil samo Pertini po dolgem času. RIM, 8. — Tukaj so sporočili, da bo letna skupščina Confindustrie 30. junija in 1. julija. Ta bo zadnja skupščina, ki ji bo predsedoval predsednik Fiata Gianni Agnelli. Nadomestil ga bo bivši republikanski finančni minister Bruno Visentini. Glavno poročilo bodo sedaj razdelili članom Confindustrie, obenem pa so ga danes že sporočil; tisku. in je močno razmajal že poško-no mnenje je, da gre za poklicne J. «Jovane hiše. njegova stranka- brani «javni red» s tem, da obsoja «nasilje, s katerekoli strani prihaja». Piccoli je nato začel opravičevati početje poslancev raj pol dneva in se je zaključila sko- KD v zvezi z nekajkratno rešitvijo raj ob isti uri, ko so neznani zločinci v Genovi umorili državnega pravdnika Coca in njegova sprem Ijevalca. Sejo je pričel predsednik zbornice Sandro Pertini (PSI), ki je poudaril, da bi si nikoli ne predstavljal, da bo moral še sklicati tik pred volitvami to vejo parlamenta za tako tragično dejanje, kot je umor v Sezzeju. Sledila je razprava, v katero so posegli predstavniki vseh poslanskih skupin. Diskusija je bila mestoma ostra, kljub dejstvu, da so vse skupine sklenile odobriti zahtevo po kazenskem pregonu in aretaciji Saccuccija. Do polemik je pač prišlo v trenutku, ko so se nekateri začeli spraševati o političnih odgovornostih za nastalo stanje napetosti v državi. Posebno jeznoriti so v tem smislu bili demokristjani, saj jih tare moralni maček, da so dvakrat pred tem odločilno vplivali na to, da zbornica ni odvzela Saccucciju svobode. Seje poslanske zbornice se je, kljub volilni kampanji, udeležilo precejšnje število poslancev. Poslanci levičarskih strank (KPI in PSI) so bili v skoraj polni sestavi. manjkalo pa je več sOcialde mokratov in 60 poslancev KD. Prisotnih je bilo vsega desetina mi-sovcev od skupnega števila 55. O kazenskem pregonu Saccuccija je zbornica glasovala v prvih popoldanskih urah. Za odvzem imunitete so glasovali vsi, tudi poslanci MSI, medtem ko so se misovci vzdržali glasovanja v zvezi s predlogom o aretaciji. V obeh primerih je proti sklepom zbornice glasoval poslanec Caradonna (MSI), ki je na tak način hotel izraziti svojo solidarnost s Saccuccijem. Zato so ga tudi drugi misovci grajali. Prvi je v razpravo posegel neodvisni levičar .Anderlini, ki je naravnost vprašal obrambnega ministra Forlanija, komu naj se pripiše dejstvo, da so agenti varnostne službe SID spet vpleteni v prevratniška in fašistična dejanja. Za njim je republikanec Mammi izrazil upanje, da bodo tragični dogodki v Sezzeju «nauk za vse u-stavne sile». Po posegih liberalcev in socialdemokrata Cariglie je komunist Alessandro Natta pojasnil, zakaj komunisti dolžijo KD. da nosi težke odgovornosti za nastali položaj. Od trenutka, ko je že De Gasperijeva KD razbila enotnost antifašističnih strank in potencirala antikomunizem so fašisti spet zadihali in obnovili svoje krvave tradicije. Tudi kampanja Mora in Fanfanija daje, po Nattovem mnenju, fašistom čedalje večji politični prostor. Socialist Feliccetti je polemiziral z Gallonijem (KD), ki je pripravil spremno poročilo o Saccuccijevih zločinih. Socialistični poslanec je poudaril mnenje, da je Galloni marsikaj zamolčal. Piccoli (KD) je uvodoma dejal, da RIM, 8. — Na sedežu KPI v Rimu sta se danes dopoldne sestali delegaciji komunistične partije Italije in Zveze komunistov Jugoslavije, ki sta ju vodila generalni tajnik. Enrico Berlinguer in tajnik izvršnega komiteja Stane Dolanc. V delegacijah, so blii še člani vodstva KPf Giancarlo Pajetta in Ser-i gio Segre, ki odgovarja za medna-j rodne odnose, ter načelnik oddelka ' za mednarodne odnose ZKJ Vladislav Obradovič in šef kabineta tajništva izvršnega komiteja Andrej Železnik. Ob koncu pogovora so objavili skupno sporočilo, ki pravi, da sta dve delegaciji proučili politiko o-beh partij, položaj v Italiji in Jugoslaviji, številna mednarodna vprašanja in priprave za konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope. V dokumentu obe strani poudarjata, da je treba utrditi napore za ublažitev napetosti, za utrditev sodelovanja, za ustanovitev novega mednarodnega gospodarskega reda, ki bo slonel na enakih pravicah, za spoštovanje neodvisnosti in suverenosti vsake partije in načela o nevmešavanju ter priznanju pravice vsakega naroda, da avtonomno izbere pot svojega razvoja. Zveza komunistov Jugoslavije in Komunistična partija Italije menita tudi, da je sedaj ugoden trenutek za razvijanje koristnega dialoga zlasti v Evropi med političnimi silami, ki v raznih državah zastopajo koristi delavskega razreda in širokih ljudskih množic. Obe partiji izražata tudi potrebo Po vzpostavitvi novih odnosov med industrializiranimi deželami in deželami v razvoju ter visoko cenita vlogo neuvrščenih držav. Komunistična partija Italije in Zveza komunistov Jugoslavije, zaključuje dokument, bosta še naprej dajali vso svojo podporo nadaljnjemu razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo v korist varnosti dveh držav, ednosov, ki se razvijajo v duhu osimskega sporazuma in helsinške evropske konference. Odobren osnutek o zastopstvu manjšine v državnih službah v bosenski pokrajini RIM, 8. — Na današnji seji vlade, ki ji je predsedoval Moro, in katere se je udeležil tudi podpredsednik bocenske pokrajine dr. Benedikter, šo na predlog predsednika vlade o-dobrili osnutek predsedniškega odloka, ki vsebuje norme o uveljavitvi posebnega statuta dežele Tridentinska - Gornje Poadižje, v pogledu proporcionalnega zastopstva v državnih uradih bocenske pokrajine državljanov, ki obvladajo italijanski in nemški jezik. Odobreni ukrep predvideva med drugim ustanovitev v bocenski pokrajini posebnega krajevnega staleža pri državnih upra- vah, v katerega bodo imeli dostop uradniki, ki pripadajo nemški, italijanski in ladinski jezikovni skupini, na osnovi proporcionalne moči treh etničnih skupin v pokrajini, na o-snovi ljudskega štetja. Berlinguer sprejel člana vodstva KP Romunije RIM. 8. — Glavni tajnik KPI Berlinguer je danes sprejel člana tajništva romunske komunistične partije Andreja Stefana, ki je na kratkem obisku v Italiji. Srečala sta se v Milanu. Obravnavala sta odnose med dvema partijama in obrazložila vsak svoje stališče do priprav konference evropskih KP. Sindikalno volilno premirje četrtka dalje delavci ne bodo uprizarjali stavk ali drugih delavskih demonstracij, da prispevajo k čim bolj mirni in trezni volilni kampanji. Zato se bodo trenutno odrekli stavkam in ostrejšemu sindikalnemu boju poljski delavci, uslužbenci v trgovini, hotelih in javnih lokalih ter še nekatere druge delavske stroke. Za sedaj so poljski delavci napovedali, da bodo zaostrili sindikalni boj takoj po volitvah. Stavkali bodo ves dan 25. junija in 6. julija. RIM, 8. — V četrtek stopi v veljavo sklep sindikalne federacije o sindikalnem volilnem premirju. Od Indirà Gandi v Sovjetski zvezi MOSKVA, 8. — Predsednica indijske vlade Indirà Gandi je prispela danes na uradni obisk v Moskvo. Ob prihodu so jo sprejeli Brežnjev, Podgorni, Kosigin in Gromiko. Sovjetski časniki dajejo temu obisku veliko važnost, saj so se do sedaj odnosi med Sovjetsko zvezo in Indijo ohranili na izredno zadovoljivi ravni. Nocoj je Gandijeva začela politične pogovore s sovjetskimi voditelji. Spremlja jo zunanji minister Čavan. fiimuiiiriiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiimiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimriinimmiiiii DOBER RAZVOJ JUGOSLOVANSKO - TURŠKIH ODNOSOV Predsednik Tito na uradnem večdnevnem obisku v Turčiji Sprejem na ankarskem letališču ■ Danes uradni pogovori ANKARA, 8. — Jugoslovanski predsednik Tito je danes prispel na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Turčijo. Na ankarskem letališču «Esenboa», kjer je točno opoldne po krajevnem času pristalo jugoslovansko predsedniško letalo boeing 727, so Titu priredili slpvesen sprejem z vsemi častmi, predvidenimi za visoke tuje državnike, prvi pa ga je pozdravil njegov gostitelj, predsednik turške republike Fahri Koroturk. S Titom so v Ankaro prispeli tudi predsednik predsedstva Bosne in Herce-govine Rato Dugonjič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, član zveznega izvršnega sveta Franjo Nadj in drugi. Med krajšim postankom v letališkem salonu sta predsednika Tito in Koroturk dala izjavi za javnost. Jugoslovanski predsednik je v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu zaželel turškemu narodu vse najboljše za napredek. Dejal je še, da je zanj veliko zadovoljstvo, ker bo imel priložnost izmenjati mnenja o dvostranskih odnosih in o mednarodnem položaju, ki «danes m ravno najboljši». Turški predsednik Koroturk pa je izrazil veliko zadovoljstvo, ker se je njemu in turškemu narodu ponudila priložnost, da poka- fiiiiinmii miiii limili n iiiiitiiiiiiiimiiiitiiimiiiiuimiiiiiiinitiiiHiiJimiiiimiiiimiiiiiiiiii im limi limi Hiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiiimmiiiiiiiiiii POZIV TAJNIKA OZN SIRSKIM IN LIBANONSKIM SILAM Nadaljevanje bojev za Bejrut in Sidon po napovedi premirja Po vesteh iz Tripolisa, naj bi predsednik libijske vlade danes dosegel sporazum z Asadom o prekinitvi ognja v Libanonu - Sestanek arabskih ministrov BEJRUT, 8. — Tukaj so sporočili, da je glavni tajnik OZN Kurt Maldheim naslovil danes poziv na vse prizadete arabske sile, naj obnovijo napore za dosego premirja v Libanonu. V Tripolisu pa so danes sporočili, da je libijski predsednik vlade Salam Džalud na pogovorih s sirskim predsednikom Asadom dosegel sporazum o takojšnji prekinitvi ognja v Libanonu in o ustavitvi napredovanja sirskih edinic proti Bejrutu in Sidonu. Libijska tiskovna agencija, ki je objayila to vest, pojasnjuje, da sta državnika, ki sta se sestala v Damasku, sklenila tudi, da palestinske in napredne libanonske sile, ki se upirajo sirskemu napredovanju v Libanonu, ne bodo razorožene. Z Džaludom je bil na pogovorih pri A-sadu tudi alžirski minister za vzgojo Mahmud. Džalud naj bi že danes prispel ponovno v Bejrut in nadaljeval s svojo diplomatsko pobudo za dosego premirja. Današnji sporazum v Damasku, meni libijska tiskovna agencija, lahko odpre Pot politični rešitvi državljanske vojne v Libanonu. Medtem pa so se nocoj sestali v Kairu zunanji ministri in predstavniki dvajsetih članic Arabske zveze ter organizacije za osvobodi- tev Palestine. Sestanek je izred- večje število sirskih vojakov. Pale-nega značaja in so na njem za- , stinski radio je potrdil vesti, da so v Libanonu skoraj popolnoma one- čeli razpravljati o libanonskem položaju ter iskati pot za ustavitev sirskega napada in dati pobudo za čimbolj učinkovito arabsko posredovanje za vzpostavitev miru. V kairskih krogih palestinskih beguncev menijo, da je dosega in spoštovanje premirja ter umik sirskih čet iz Libanona osnovni pogoj za začetek pogajanj za vzpostavitev miru v Libanonu. Kljub včerajšnjim in današnjim vestem o dosegu sporazuma o premirju v Damasku, so se boji tudi danes ves dan nadaljevali. Po zadnjih nočnih vesteh bojev še ni bilo konec. Zahodne tiskovne agencije sporočajo, da je bilo napredovanje sirskih čet proti Bejrutu in Sidonu danes dejansko ustavljeno. Sirci so naleteli na močan odpor oboroženih sil palestinske osvobodilne vojske in libanonske levice. Danes zvečer je bila sirska kolona, ki je včeraj začela napredovati proti Bejrutu, še vedno kakih 24 km od glavnega mesta, druga kolona, ki se je usmerila pa Sidon, pa se je ustavila 10 km pred mestom. Po vojaških sporočilih Palestincev in naprednih Libanoncev, so Sirci včeraj in danes izgubili veliko število tankov in i-meli tudi precej žrtev. Poleg tega mogočih delovanje političnih sil naklonjenih Siriji in aretirali njihove voditelje. Bejrutska radijska postaja falangistov, ki podpirajo sirski oboroženi vdor, pravi, da je v Bejrutu danes zelo mirno in da je prišlo samo do manjših topniških obstreljevanj z obeh strani. Po zadnjih vesteh so se boji proti večeru še vedno nadaljevali. Predstavnik Palestincev v Kairu je nocoj poudaril, da sirski tanki napadajo Palestince v Libanonu. V akcijo je stopilo tudi sirsko letalstvo, ki je danes napadlo nekatera palestinska taborišča in povzročilo večje število mrtvih med prebivalstvom. V Bejrutu so danes popoldne sporočili, da so nekatera izraelska letala preletela južni Libanon, da pa jih je protiletalska obramba palestinskega gibanja in levih oboroženih sil zavrnila. V Tel Avivu so tamkajšnje vojaške oblasti to vest zanikale in poudarile, da izraelska letala danes niso preletela libanonskega ozemlja. V Izraelu uradno poudarjajo, da se trenutno ne nameravajo vmešavati v spopad med Sirci in Palestinci ter libanonsko levico. Pripominjajo tudi, da pazljivo žeta gostoljubje zgodovinski osebnosti jugoslovanskega predsednika. Koroturk je izrazil tudi upanje, da bo ta . obisk prispeval k napredku odnosov med državama, ki «se sicer dobro razvijajo». Popoldne je Tito položil venec na grob velikega turškega državnika in reformatorja Kemal-paše Ataturka, nato pa je v veličastnem mavzoleju obiskal muzej in se vpisal v spominsko knjigo. Popoldne je Tito obiskal svojega gostitelja Fahri ja Ko-roturka in mu izročil visoko odlikovanje «red jugoslovanske velike zvezde». odlikoval pa je tudi turškega premiera Demirela in zunanjega ministra Cagìayangila. Uradni jugoslo-vansko-turški pogovori pod vodstvom Tita in Koroturka se bodo začeli jutri dopoldne. Gjerek začel uradni obisk v Zah. Nemčiji BONN, 8. — Glavni tajnik poljske enotne delavske partije Gjerek je danes začel petdnevni obisk v Zahodni Nemčiji. To je njegovo prvo srečanje z zahodnonemškimi državniki, kateremu v Bonnu in Varšavi pripisujejo veliko važnost. V pogovorih s predsednikom zahodnonem-ške vlade, predsednikom republike in voditelji socialdemokratske stranke, krščanske demokracije ter na srečanju s sindikalisti, ki bo v Duesseldorfu, bo Gjerek skušal utrdbi odnose med dvema državama, ki so se začeli izboljševati po podpisu pogodbe o nenapadalnosti, zlasti pa še po lanskem sklepu bonskega parlamenta, ij je ratificiral izplačilo odškodnine zahodnonemške vlade poljskim državljanom, ki so bili v nacističnih taboriščih. so Palestinci in Libanonci zajeli1 sledijo razvoju dogodkov. Nesoglasja v EGS glede sestanka na vrhu v Portoriku WASHINGTON. 8. - V tukajšnjih političnih krogih dajejo veliko važnost srečanju na «vrhu», ki bo 25. in 26. junija v Portoriku na pobudo predsednika ZDA Forda. Srečanje bodo posvetili izključno gospodarskim vprašanjim. Medtem ko je bilo prvotno rečeno, da bodo govorili o boju proti inflaciji v pričakovanju hitrejšega gospodarskega razvoja v kapitalističnem svetu v prihodnjih letih, sedaj dajejo v Washingtonu veliko težo ustvarjanju «fronte med bogatimi državami», ki naj bi se organizirano predstavila na srečanjih in pogajanjih s «fronto revnih držav». Sestanek ZDA, Zahodne Nemčije, Velike Britaniej, Francije, Italije, Japonske in Kanade, je vzbudil nezadovoljstvo pri članicah gospodarske skupnosti, ki se ne bodo udeležile tega srečanja. Zelo kritični so Nizozemci, ki pravijo, da bo udeležba «štirih velikih EGS» povzročila še večjo ločitev med članicami skupnosti, medtem ko predsednik luksemburške vlade Thorn, ki je sedaj predsednik ministrskega sveta EGS, zahteva da ga povabijo v Portoriko kot zastopnika gospodarske skupnosti. TRŽAŠKI DNEVNIK DOLGA VRSTA VOLILNIH SHODOV V MESTU IN OKOLICI Med volilno kampanjo do izraza tudi problemi slovenske manjšine Včeraj so jih obravnavali Tringale (PSI) in predstavniki SSk - Monfalcon (KPI) o tragičnih dogodkih v Genovi - Govora Zanoneja (PLI) in Andreatte (KD) - Proglas AGLI Z bližanjem datuma 20. junija po- cije. Dejal je, da bo treba predvsem ki bo vsebovala zahteve v korist slo-staja volilna kampanja tudi v našem | zaustaviti prekomerno naraščanje i venske narodnostne skupnosti, za ka- mestu čedalje bolj živahna, pa čeprav je ton volilnih govorov dokaj umirjen. To seveda ne pomeni, da bi ne bilo polemik, vendar, vsaj v Trstu, ni občutiti tistega tona križarske vojne, ki ga konservativne in reakcionarne sile skušajo vnesti v predvolilno debato. Tudi tragični dogodki v Genovi doslej niso imeli velikega odmeva, saj so se prve toč-nejše vesti o umoru genovskega sodnika zvedele šele pozno popoldne. Vsekakor pa tudi iz prvih komentarjev izhaja zavest, da je najboljše o-rožje proti provokacijam enotnost vseh demokratičnih sil in da torej tudi genovski dogodki nalagajo še večji čut odgovornosti tudi v načinu vodenja volilne kampanje. V našem mestu je bila včeraj cela vrsta volilnih shodov, na katerih so govorili v glavnem krajevni politični predstavniki, iz Rima pa sta prišla vsedržavni tajnik PLI Valerio Zanoné in demokrščanski ekonomist Nino Andreatta. Za socialiste je včeraj med drugimi govoril nosilec kandidatne liste za poslansko zbornico Gioacchino Tringale, ki je na volilnem shodu v Zgoniku postavil poudarek na vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Republiška u-stava — je dejal — nalaga, da se ti problemi rešuje' da se hitro odobri zakon o globalni zaščiti, da se prizna pravica do rabe slovenščine v izvoljenih svetih, da se zajamči delovanje temeljnih kulturnih ustanov. Srečanje med dvema skupnostima — je nadaljeval — je za neko državo element bogatitve s pogojem, da do njega pride brez diskrimmacij in na osnovi dejanske enakopravnosti. Če bodo poraženi naklepi tistih sil, ki skušajo ponovno povzročiti napetost med obema skupnostima, in če bodo dejansko zajamčene vse pravice slovenske manjšine, potem bodo ustvarjeni pogoji za nove in konkretne odnose, ki ne bodo ostali samo pri načelnih izjavah. Problem: .1 slovenske manjšine so bili posvečeni tudi številni volilni shodi, ki jih je včeraj imela Slovenska skupnost in na katerih so govorili deželni tajnik Drago Štoka ter kandidata za poslansko zbornico Tul in Gombač. Predstavniki SSk so utemeljevali samostojen nastop te stranke na volitvah tudi glede na možnost, ki se je tokrat ponujala, da bi raztegnili strankin volilni znak na celotno ozemlje Furlanije - Julijske krajine. S tem — so med drugim poudarili — je nastopil nov moment za vse Slovence v deželi, posebno za tiste v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, ki imajo tako prvič možnost glasovati z . slovensko listo kot alternativo italijanskim strankam. Govorniki so tudi razčlenili narodno obrambni ter gospodarsko socialni del volilnega programa SSk. Kandidat KPI za senat Fausto Monfalcon je med drugim omenil barbarski umor genovskega generalnega pravdnika in dejal, da «ta nova epizoda zločinstva, ki je bila izvedena s tehniko poklicnih morilcev, je samo zadnji v vrsti dogodkov — od umora v Sezzeju do izgredov v Rimu — ki bi lahko preprečil reden in omikan potek volilne kampanje in ustvaril ozračje panike in terorja z namenom, da bi zadal u-darec demokratičnemu režimu in preprečil, da bi italijansko ljudstvo v svobodi, demokraciji in enotnosti opravilo tiste izbire, ki bi omogočile državi izhod iz krize in zmede». Potem ko je kritiziral neučinkovitost vladne akcije v zatiranju atentatov proti demokraciji in v likvidiranju central provokacije, zločinstva in prevratništva, je Monfalcon v imenu KPI pozval vse demokrate, naj odgovorijo na prevratrnske poskuse z demokratično enotnostjo. Kot smo že omenili, je tudi liberaina stranka formalno začela včeraj volilno kampanjo v Trstu z govorom vsedržavnega tajnika Zanoneja v mestnem kinematografu. Za-none se je med drugim izrekel proti morebitnemu sodelovanju komunistov v vladi po 20. juniju in se zavzel za koalicijo med vsemi demokratičnimi nekomunističnimi strankami. Po njegovem mnenju je zgodovinski kompromis v teku že nekaj let, kar naj bi bil glavni vzrok sedanje krize. Končno je predlagal ustvarjanje «vmesne alternative», o-ziroma neke «tretje Italije», ki naj ne bo več demokristjanska, ne da bi pri tem postala komunistična. Na shodu je spregovoril tudi kandidat «laičnega zavezništva» za senat časnikar Alberto Ronchey, ki je poudaril stične točke med posemaznimi strankami zavezništva, namreč med PRI, PLI in PSDI. To, kar jih po njegovem veže je predvsem «čut za državo». Pod okriljem krožka za gospodarska in socialna vprašanja «Tomolo» je sinoči nastopil v glavni dvorani trgovinske zbornice s predavanjem na temo «Predlogi za izhod iz sedanje krize v Italiji» prof. N. Andreatta, docent na univerzi v Bologni in kandidat za senat na listah Krščanske demokracije. Predavatelj, ki ga je občinstvu predstavil podpredsednik deželnega odbora Stopper — je naglasil, da je italijansko gospodarsko rast v zadnjih mesecih zavrla vladna kriza. Opozoril je na nujnost, naj se politična slika v državi tudi po 20. juniju ne bi spremenila, sicer preti nevarnost, da bodo pri ponovni oživitvi gospodarskega elana v Italiji zmanjkale razne oblike pomoči iz zunanjega sveta. Kar zadeva vzvode, na katere bo nova vlada morala pritisniti, da izvleče državo iz sedanje krize, je govornik omenil podporo lire v zunanjem svetu in vrsto stroškov za plače in mezde: to naj j terih uresničitev bi se morale obve-bi dosegli z uvedbo novega sistema ’ zati v prvi vrsti stranke, za katere za določanje odpravnin, z delnim ! glasujejo slovenski volivci in seveda prenosom socialnih stroškov podjetij j tudi druge stranke ustavnega loka, na državo in s preosnovo tako ime- zlasti Krščanska demokracija, ki si novane premične lestvice. Na koncu ' ‘ je opozoril, da bi levica, če bi po 20. juniju prišla na oblast, po vsej verjetnosti ubrala čisto nasprotno pot, kar bi še potlačilo italijansko gospodarstvo. V volilno kampanjo so s svojim proglasom posegle tudi tržaške AGLI, ki so pozvale katoliške delavce, naj si prizadevajo, da bi bil poražen sedanji blok na oblasti in da bi se uveljavil alternativni socialni in politični blok, ki naj bi slonel na drugačnem odnosu med katoliškimi, socialističnimi in komunističnimi množicami. AGLI pripisujejo odgovoF nost za sedanjo krizo tistim silam, ki so odklonile sodelovanje drugih demokratičnih in antifašističnih organizacij za skupno. reševanje najbolj kočljivih problemov. Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji seji v ponedeljek, 7. t. m. razpravljal med drugim o dosedanjem poteku kampanje za politične volitve 20. in 21. t. m. zlasti s stališča interesov slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ob ugotovitvi, da je na listi KPI prvič po vojni zagotovljena izvolitev slovenskega senatorja, je v izčrpni razpravi preučil možnosti za izvolitev tudi slovenskega poslanca, prav tako na listi KPI v Trstu. Ob upoštevanju izidov upravnih volitev 15. junija lani in če bi se tendenca krenitve KPI uresničila v še večjem obsegu kot junija lani, bi ob zadostnih preferenčnih glasovih za slovenskega poslanskega kandidata na listi KPI v Trstu taka možnost ne bila brezizgledna. Izvršni odbor SKGZ je . istočasno poudaril važnost velikega števila preferenc, ki bi jih morali dobiti slovenski kandidati tudi na listah PSI na Tržaškem in Goriškem in v Beneški Sloveniji in pomen uveljavitve kandidatov Slovenske skupnosti. Posebno pozorno je izvršni odbor razpravljal o tem, koliko in kako razne stranke ustavnega loka "v’volilni kampanji obravnavajo življenjska vprašanja naše narodnostne skupnosti, ob upoštevanju, da bo izid tokratnih volitev za obnovo parlamenta izredno važen za vso državo in prav tako za našo narodnostno skupnost glede na celovita uresničevanje osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Potem ko je še kritično ocenil dosedanje obravnavanje volilne kampanje v naših sredstvih obveščanja, je izvršni odbor sklenil pripraviti javno izjavo naslovljeno na stranke. 21. DAN ZASEDBE KULTURNEGA DOMA Novi izrazi solidarnosti z gledališkim kolektivom je deslej lastila monopol nad tem, kakšne in koliko pravic smemo Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski krajini uživati. Izvršni odbor je nato na osnovi poročila Dina Del Medica razpravljal še po sedanjem položaju v tistih predelih Beneške Slovenije, ki jih je prizadel potres. Razprava je bila usmerjena predvsem v to, kako v najtesnejšem sodelovanju s solidarnostnim odborom za Beneško Slovenijo in koordinacijskim odborom beneških društev v Čedadu, najučinkoviteje pomagati prizadetemu prebivalstvu. Prva skrb mora biti pomagati Benečanom, ki so ostali brez strehe, da bodo prvo zimo preživeli na toplem. Razprava je tekla tudi o tem, kako poživiti nabiralno akcijo. Sprejeti so bili ustrezni sklepi. iiimiiiiiiimimimiiiiuiiimmiiiiiifiimfiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiia PRIPRAVE NA SKORAJŠNJI VELESEJEM Tudi letos zagotovljena prisotnost afriških dežel iz skupine EÀMA Kamerun po dveh letih ponovno uradno prisoten na prireditvi - Strokovna srečanja o lesu, kavi in gradbeništvu Vodstvo tržaškega velesejma je včeraj objavilo uradne podatke o skorajšnji 28. mednarodni prireditvi, ki bo kakor znano v času od 17. do 29. junija 1976. Razstavljavcev bo 1.046, od tega 386 iz tujine, in sicer iz 23 držav. Kar se tiče dežel, ki bodo uradno sodelovale na naši osrednji gospodarski prireditvi, veljajo podatki, ki smo jih že navedli v našem dnevniku: uradno prisotnost so namreč zagotovile Jugoslavija, Avstrija, Brazilija, Japonska in afriške dežele Kamerun, Gana, Srednjeafriška republika Somalija, Uganda in Zaire. V tej zvezi velja posebej omeniti nastop Ka-tnorurrd. "ki"'šod6lttj6 na tržaškem sejmu vse od leta 1962, v zadnjih dveh letih pa smo ga pogrešali med ' uradno-"prisetnimi deželami iz skupine FAMA. Kamerunška razstava bo obsegala niz izdelkov in proizvodov, ki jih ta pomembna afriška dežela dobavlja evropskim tržiščem. Poleg tega bo iz Kameruna dopotovalo večje gospodarsko odposlanstvo, ki bo na voljo tukajšnjim gospodarstvenikom z vsemi informacijami v zvezi z zunanjo trgovino dežele, njegovi člani pa se bodo u-deležili tudi mednarodnih posvetov iiiiiiiiiiiimi!iiiiiiiiiuiiisiiniimmuminuiniMn>|m!iiuiilliiiinillUMiiiiliiiiiuiiiuiuiiuiiiiiiwiimiiiiii!i NA 0PUST0SENIH OBMOČJIH ZAKONSKI OSNUTEK PSI ZA KOORDINACIJO POSEGOV Prvo nakazilo občinam za popravilo stanovanjskih hiš Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu je včeraj vložila zakonski osnutek, po katerem naj bi dežela poslej urejala svoje posege v korist prebivalstvu, ki ga je prizadel potres. Mimo vprašanj, ki jih postavlja pravilna uporaba finančnih sredstev iz državnih nakazil, iz samih deželnih razpoložljivosti in iz solidarnostnega sklada — je rečeno v poročilu k zakonskemu osnutku — se je treba brez vsakega odlašanja soočiti tudi s problemom, kako globalno urediti deželne posege, za katere se pripravljajo ločeni zakoni za stanovanja, za gospodarske dejavnosti, za kmetijstvo itd., da bi bil njihov učinek čim večji in čim hitrejši. S tem namenom je svetovalska skupina PSI sestavila novo normo, ki vnaša vrsto določb globalnega značaja. V poročilu je poudarjeno, da je treba pri vsem tem upoštevati, da so občinske uprave že obremenjene z rednim delom, tako da bodo le stežka kos novim nalogam, ki jih nalaga obnova prizadetih središč in gospodarskih dejavnosti na opustošenih območjih. Zato naj bi deželna uprava prepustila ustrezne pristojnosti zlasti gorskim skupnostim in konzorcijem občin. Deželni odbor se je včeraj sestal na dveh sejah in sprejel vrsto ukrepov za poseganje na območjih, ki jih je prizadel potres, v okviru pravkar sprejetih zakonov in norm, ki bodo predmet razprave na četrtkovi seji deželne skupščine. Predvsem je odbor — v okviru zakona o popravilih na poškodovanih stavbah — sklenil takoj nakazati prizadetim občinam skupno vsoto 20 milijard lir. Odbor je nadalje sklenil naročiti v čim krajšem času vrsto montažnih hiš, v katerih naj najdejo vsaj začasno zatočišče brezdomci, ki so zdaj v šotoriščih. Končno je odbor sprejel prve ukrepe v zvezi z odstopom deželnega osebja občinskim upravam, krajevnim u-stanovam in gorskim skupnostim. Osebje deželne uprave bo začasno stalo ob strani omenjenim upravam pri uresničevanju pobud v korist prebivalstvu, ki jih predvideva- Jutri seja deželnega sveta Jutri dopoldne ob 9.30 se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o treh novih zakonih, ki se nanašajo na posredno in neposredno pomoč deželne uprave v korist prebivalstvu, ki ga je prizadel potres. Prvi zakon predvideva vrsto olajšav za delovanje Ustanov za ljudske gradnje 1ACP na prizadetih območjih, drugi predvideva nove posege iz deželnih razpoložljivosti v korist občinskim in pokrajinskim upravam na osnovi člena 54 deželnega statuta, tretji zakon pa uvaja nove o-blike finančne pomoči za obnovo industrijskih, trgovinskih, obrtniških m turističnih dejavnosti na območjih, ki jih je prizadela naravna katastrofa. Po podatkih, ki so jih pristojni organi zbrali v videmski in pordenonski pokrajini, je potres prizadel 2700 trgovinskih in gostinskih podjetij, 3000 obrtniških delavnic in 300 industrijskih obratov. Skupna škoda se suka na višini 300 milijard lir, število uničenih delovnih mest pa dosega 20 tisoč. Pomoč univerze za žrtve potresa notranjih posegov za zajezitev infla-1 jo posamezni deželni zakoni. Upravni svet tržaške univerze je sporočil deželnemu odborniku za šolstvo Mizzauu, da postavlja univerza vse svoje fakultete na voljo deželni upravi kar zadeva pomoč, ki jo lahko nudijo žrtvam potresa. Upravni svet je mnenja, da bo tako bolj u-činkovito priskočila na pomoč prizadetemu prebivalstvu in krajem, kakor če bi za posamezne oblike pomoči odločali posamezni inštituti ali docenti. Deželna uprava naj sama določi posege, s katerimi naj bi univerza pripomogla k obnovitvi prizadetih krajev. o lesni trgovini in o kavi. Mimogrede naj omenimo, da si je manjše odposlanstvo iz Kameruna pred kratkim ogledalo tudi razstavo z naslovom «Burostile 76», ki je bila prejšnji mesec na razstavišču pri Montebelu. V okviru splošnega velesejma bo tudi letos več specializiranih razstav; te bodo namenjene prikazu naslednjih blagovnih zvrst: gradbeništvo, vrata, okna in ključavničarstvo, mehanika, pohištvo in stanovanjska oprema, gospodinjski stroji, oprema za hotele, bare in trgovine, «prosti čas», vino, likerji, pijače, prehrana, kinematografski, fotografski in optični material ter pisarniška oprema, «shopping center», oblačila, založništvo in tuje razstave,.,;.., i; Tudi letos bodo sejem spremljala številna strokovna posvetovanja: v dneh 25. in 26. junija bosta na sporedu Mednarodni dan lesa in 11. mednarodni posvet o lesni trgovini. Na sporedu je tudi 1. operativno srečanje o tropskem lesu. Dne 24. junija bo na vrsti 12. mednarodni dan o kavi, v okviru katerega bo glavno poročilo z naslovom «Prihodnost kave» podal strokovnjak dr. T. de Andrade. Dne 23. junija bo II. posvet o gradbeništvu. Posebno strokovno srečanje o prispevku o-brtnikov v gradbeništvu bo pripravila 19. junija deželna ustanova za razvoj obrti SEA. Na sporedu so nadalje trije dnevi, posvečeni Jugoslaviji (18. junija), Avstriji (19. junija) in Japonski (21. junija). Na koncu naj omenimo še običajno tekmovanje med barmani, ki ga organizira družba Stock: podeljevanje ustreznih nagrad bo 29. junija, se pravi ob zaključku sejma. V centru za teoretsko fiziko Konferenca o vplivih energije na materijo V prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru bo v času od 10. do 15. junija znanstvena konferenca o «nastajanju e-lementarnih delcev pri učinkovanju z velikimi energijami na jedra materije». Konference se bo udeležilo okrog 100 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Sovjetske zveze in iz drugih držav. Pregledali bodo najnovejše dosežke na tem področju in najnovejše teorije o nastajanju elementarnih delcev v novih pogojih fizičnega raziskovanja. Konferenco organizira prof. Bertocchi s tržaške univerze v sodelovanju s prof. Bellinijem z milanskega vseučilišča. Od 14. do 25. junija pa se bo na sedežu centra sestala skupina znanstvenikov, ki bodo vzeli v pretres vprašanje uporabe najnovejših pospeševalcev (CERN 2 in FNAL) pri žarčenju materije z uporabo velikih energij. Posvet bodo vodili ravnatelj Centra za teoretsko fiziko prof. Salam, Tržačan nrof. Furlan, Šved prof. Nilsson in Avstrijec prof. Piet-schmann, udeležilo pa se ga bo o-krog 40 znanstvenikov in raziskovalcev iz vsega sveta. Prihodnji teden bo dopotoval v Trst član sovjetske komisije pri organizaciji Unesco prof. Šumovski. Med svojim dvotedenskim bivanjem na našem področju bo prof. Šumov- ski priredil dve konferenci, na katerih bo obravnaval probleme izobraževanja znanstvenega osebja in vodenja znanstvene politike v Sovjetski zvezi. VOLILNA ZBOROVANJA DANES KPI Ob 12. uri ladjedelnica AA - Vincenzo Campagna; ob 18. uri Pineta (Magdalena) - srečanje s prebivalstvom s posegi inž. R. Coste, Jelke Gerbec in F. Monfalcona; ob 19. uri Sv. Jakob (Andrena S. Colombo) - F. Monfalcon; ob 19.30 Zindis . sen. P. Sema. Ob 20. uri v Bazovici debata na temo «Odnos komunistov in katoličanov do političnih volitev» - Stojan Spetič in Igor Tuta. PSI Poleg letečih shodov bo ob 18.30 v kinu «Lumiere» debata o zdravstveni reformi - R. Kervin in F. Gobbato. SSk Ob 18.30 - Mavhinje; ob 19. uri -šempolaj; ob 19.30 - Križ. Včeraj je bila na obisku pri ko lektivu SSG v zasedenem Kulturnem domu v Trstu delegacija Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. V imenu vseh včlanjenih društev je delegacija Z3KP izrazila globoko solidarnost in podporo z bojem za uveljavljanje pravic Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki predstavlja eno najpomembnejših kulturnih ustanov vseh Slovencev v Italiji. Delegacija je bila v Kulturnem domu neposredno seznanjena z vso problematiko ustanove in s potekom akcije, ki je izzvala najširšo solidarnost slovenskih in italijanskih kulturnih in političnih sil. Vso svojo solidarnost je izrekla kolektivu SSG tudi delegacija upokojenih slovenskih učiteljev iz Trsta. Na obisku v zasedenem Kulturnem domu sta bila tudi predstavnika prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu in prinesla v imenu Izvršnega odbora in vsega članstva polno solidarnost z gledališkimi umetniki in z vsemi uslužbenci gledališča, ki so prisiljeni voditi dolgotrajen in upravičen boj za obrambo tako važne kulturne ustanove. Delegacija koordinacijskega odbora SSG je b:la na obisku pri Italijanski liberalni stranki. Člana tajništva PLI Pampanin in Zimolo sta izrekla gledališču solidarpost-Steanke in se obvezala zc. odločen poseg stranke v novoizvoljenem rimskem parlamentu glede dokončnega priznanja javnopravnega statusa SSG. Člana tajništva sta tudi ponovno potrdila pripravljenost stranke za vsako podporo v krajevnem merilu. Dovoz do upepeljevalnška še vedno zaseden Zasedba dovoza k upepeljevalni-ku na Pantelejmunu se nadaljuje. Tudi včeraj je okrajni odbor za Sv. Soboto objavil sporočilo, v katerem poudarja, da se bo zasedba nadaljevala. Odbor se zaveda, da bo akcija nujno povzročila nevšečnosti prebivalcem drugih četrti, je pa edini način, da opozorijo javnost in zlasti, da prisilijo pristojne občinske organe k bolj odgovornemu reševanju nujnih komunalnih vprašanj. Kopališča Topolini odprta od nedelje Kljub nestalnemu vremenu v tem začetku junija se je poletna sezona na Tržaškem dejansko začela. Na obali se zbira vse več ljudi, ki se v glavnem sončijo. So pa tudi taki, ki se opogumijo in zaplavajo v sicer še ne ravno toplo morje. Tudi včeraj je bilo vreme muhasto, saj se je sonce pogosto skrilo za oblake: vendar to ni ustrahovalo kopalcev, ki so bili številni predvsem v Barkovljah, kjer so v nedeljo odprli občinsko kopališče «Topolini». Ob tem tržaška občina sporoča, da med poletno sezono plavalni bazen «Bianchi» ne bo več odprt ob nedeljah. # Kartografska razstava o zgodovini Trsta, ki jo je priredila ljudska knjižnica v prostorih v Ul. Rosario in ki si jo je ogledalo precej obiskovalcev, bo odprta do petka, 11. junija. liiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiinmiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiii HVALEVREDNA POBUDA SGZ-ŽIGA ZOIS Čez poletje na študijski praksi 39 dijakov pri raznih podjetjih Poraja se možnost sodelovanja tudi z drugimi šolskimi zavodi Odbor upokojencev CGIl za pravično pomoč prizadetim območjem Pred dnevi se je na sedežu sindikata CGIL sestal enotni operativni odbor upokojencev naše dežele, ki je v glavnem razpravljal o položaju na prizadetih potresnih območjih in o najnujnejših pobudah za obnovo porušenih središč in za pomoč prizadetim. Enotni odbor je po seji poslal predsedniku deželnega odbora in vsem prizadetim občinam pismo, v katerem zahteva, naj upravne oblasti čimprej izdajo odlok za zaplembo trenutno prostih stanovanj ter tistih stanovanj, ki so turistična ali pa ki nekaterim služijo kot drugo stanovanje. Vanje naj bi takoj naselili čimveč prizadetih družin. Poleg tega se odbor upokojencev zavzema za pospešitev gradbenih del brez špekulacij ter za pravične razdelitve stanovanj, ki naj bi jih porazdeljevale občinske komisije. Upokojenci zahtevajo tudi potrebne socialne in zdravstvene strukture ter domove za starejše ljudi. Trgovski tehnični zavod «Žiga Zois», profesorski zbor in odbor staršev tega zavoda ter Slovensko gospodarsko združenje so v zadnjih letih navezali čedalje tesnejše sodelovanje, ki daje že lepe rezultate. Letošnje sodelovanje je bilo izredno plodno in je doseglo vrhunec z zaposlitvijo skoraj vseh dijakov, ki so zaprosili za študijsko prakso. Pri taki zaposlitvi čez poletje si dijak ustvari določen vpogled v delo, ki ga čaka po končani šoli in je zato njegov pristop k študiju drugačen in bolj zrel. Ob koncu prakse izdajo podjetja oceno, kako se je dijak na delu obnesel, kar pride zlasti prav profesorjem, da svoje gojence bolje spoznajo. Študijska praksa pri podjetjih se je lansko leto dobro obnesla, saj je skoraj vseh 24 dijakov dobilo dobre ocene s strani podjetij. Na skupnih sestankih so predstavniki SGZ, odbora staršev in profesorji pred kratkim preučili način, da bi pobudo nadaljevali in razširili. Pa tudi druge zamisli so doživele realizacijo. Predstavniki SGZ so predavali na zavodu dijakom zadnjih letnikov o gospodarskem položaju in o raznih tipičnih gospodarskih vejah na Tržaškem. SGZ je za dijake petih razredov organiziralo obiske v lesno skladišče, na trgovinsko zbornico in na borzo, ki so se zelo dobro obnesli. Letošnja akcija za študijsko prakso pri podjetjih pa je doživela izjemen uspeh, število dijakov, ki je dobilo zaposlitev, je narastlo na 39, število podjetij, ki so jih sprejela v službo, pa od lanskih pet na enajst. To je lep dokaz, da se tudi podjetja zavedajo važnosti te pobude, ker imajo tako tudi sama možnost preveriti sposobnosti posameznih dijakov za morebitno bodočo zaposlitev, obenem pa pripomorejo šoli, da doseže na učnem področju boljše uspehe in se tako še bolj uveljavi. Letos so sprejela na študijsko prakso dijake sledeča podjetja: ZTT, IRET, TKB, Centralsped, Adriaim-pex, TRANS, Coloniale, Mediterranea, Omniacommerce, Agencija RAS-Zafred in Kmetijska zadruga. Pričakovati je, da se bo prihodnje leto krog podjetij še razširil in da bo ta pobuda postala redna. Morda bi kazalo tako sodelovanje razširiti še na druge zavode, saj je tudi na teh verjetno veliko dijakov, ki svojih študijev ne nadaljujejo in se po končani srednji šoli zaposlijo. Tudi takim bi študijska praksa prišla zelo prav. V. K. O Danes ob 16. uri se bodo v dvorani za konference v Ul. S. Nicolò 5 sestali tržaški jestvinarji, člani organizacije «Confesercenti». Razpravljali bodo o skupnih nastopih pri nabavljanju raznega blaga. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki vsedržavnega konzorcija detaj-listov s tega področja CONAD. OB IZIDU KNJIGE LJUDSKO IZBOČILO SLOVENCEV V ITALIJI vabi ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA na predstavitev, ki bo v GREGORČIČEVI DVORANI v Ulici Geppa 9, JUTRI, 10. junija, ob 20.30 Sodeloval bo avtor zbirke PAVLE MERKU’, Komorni zbor Glasbene matice v Trstu pod vodstvom , JANKA BANA bo ob tem zapel nekaj ljudskih • V dvorani liceja «Dante» v Ul. Giustiniano 3 bo v petek ob 18. uri javno zborovanje o vprašanju han-dikapirancev v šoli. Zborovanje prireja koordinacijski center za demokratično upravljanje šole v sodelovanju z ustanovami ARCI, ENARS, AGLI in ENDAS. Mali oglasi KJERKOLI v gostinstvu bi se zaposlila od Kopra do Pirana. Dobro obvladam italijanščino, nemščino, delno angleščino. Želela bi sobo. Pišite na Primorski dnevnik, oglasni oddelek pod šifro: «Zanesljiva», Trst, Ul. Montecchi 6. Z vespo podrl 5-letnega fantka v Ul. Capitolina Petletn: ma v Ul. del Pozzo 22, se je Včeraj popoldan igjral g, žogo V. yi. Capitolina. Ko se je žoga zakotalila na cesto, je stekel za njo, a takrat je mimo pripeljala vespist, ki ga je podrl na tla. Na srečo fantek ni zadobil hujših poškodb: sprejeli so ga v otroško bolnišnico s prognozo okrevanja v desetih dneh. Razna obvestila Slovenska Vincencijeva konferenca obvešča, da organizira tudi letos gorsko kolonijo v Comegliansu. Kdor ni v šoli izpolnil prošnje in želi priti v kolonijo, se lahko še vedno vpiše. Informacije dobite ob četrtkih od 17. do 18. ure na sedežu slovenske Vin-cencijeve konference v Trstu, Ulica San Nicolò 31, telefon. 68-762, druge dneve pa od 11. do 12. ure po telefonu št. 55-710. Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. junija PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.37 — Luna vzide ob 17.50 in zatone ob 3.07. Jutri, ČETRTEK, 10. junija MARJETA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 22,4 stopinje, najnižja 16, ob 19. uri 24, zračni pritisk 1015,1 mb rahlo pada, vlaga 40-odstotna, brez vetra, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 7. junija se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 17 oseb. Umrli so: 85-letni Giuseppe Tauce-ri, 77-letna Valeria Stenner por. Me-stroni, 84-letna Maria Savron vd. Paoli, 95-letna Antonia Bursich vd. Milcani, 75-letni Vittorio Pascutto, 85-letni Giovanni Siriani, 89-letni Anseimo Sardo, 86-letna Margherita Visin-tini vd. Fronza, 61-letni Guido Princi, 70-letni Francesco Vascotto, 65-letni Ezio Zanetti, 75-letni Orlando Firmam, 65-letni Guerrino Masutti, 62- letni Silvano Casalli, 88-letna Dolores Moise, 78-letna Domenica Rade vd. Zuvanich, 58-letni Silvio Giani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. delll-stria 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Gledališča VERDI V petek ob 21. uri (red A) in v soboto ob 18. uri (red B) bosta na sporedu simfonična koncerta, ki ju bo dirigiral Fernando Previtali. Sodelovala bosta sopran Gloria Pauliz-za in bariton Claudio Strudthoff ter zbor gledališča Verdi, ki ga je pripravil Gaetano Riccitelli. Osrednja točka programa je «Requiem» Gabriela Faureja. Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje predprodaja vstopnic. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz skednja priredi danes, 9. junija, ob 20.30 SPOMINSKI VEČER posvečen rojakoma Silvestru Godini in Erminiju Ambrozetu. Spored: Otvoritev razstave slik Silvestra Godine V počastitev glasbenega pedagoga Ambrozeta nastopajo gojenci društvene glasbene šole. VLJUDNO VABUENI Odbor Kino Ariston Zaprto zaradi počitka. Mignon 16.00 «Un ospite gradito per mia moglie».' Barvni film. Igrata: David Niven in Gina, Lollobrigida.; Grattacielo 16.30 « Black Christmas »■ (Natale rosso di sangue). Igrajo:. Olivia Hussey, Keir Dullea in Mar-, got Kidder. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane, Lisbeth Kummel. Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Ecco lingua d'argento». Igra Carmen Villani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 Emanuelle Nera « Orient reportage». Igrata Eli Galleani m Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Luna di miele in tre». Igrata Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film. Aurora 16.00 «Lenny». Čmo-beli film, v katerem igra glavno vlogo Du-stin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Il comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi, Claudia Cardinale in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Scandalo». Barvni film. Igrata Franco Nero. Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.15 «Storia di Em-manuelle o il trionfo dell erotismo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Sandokan». Igrajo Ka-ór-Bedi, Caro] André in Philippe Leroy. Barvni film. Injpero 16.00 «La terra dimenticata dal tempra. Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «Sussurri e grida». Barvni film režiserja Bergmana. Igra Ingrid Thulin. Prepovedan mladini pod 14, letom. Ideale 16.00 «L’uomo di mezzanotte». Barvni film. Igrata Burt Lancaster in Susan Clark. Radio 16.00 «Dalla Cina con furore». Barvni film o karateju. Astra 16.00 «La ragazza dalla pelle di luna». Igra Zeudi Araya.-Barvni film. Prepovedan mladini pod 18-letom. Abbazia 16.30 «L’ira viene dalla Cina». Barvni film o karateju. Razstave Danes ob 18.30 bo v dvorani Ca-prin na Gradu sv. Justa prof Gillo Dorfles govoril o antološki razstavi kiparja Mirka Basaldelle v okviru razstave «120 dni kiparstva v Trstu» ter o monografiji, ki je izšla v zvezi s to razstavo, t.j. o publikaciji, ki vsebuje prikaz del kiparja Basaldelle kot so jo pripravili Carlo Milic, prof. Laura Luaro - Lozen in Bruno Telli a. Sekcija ljubiteljev železnic organizira 27. junija ob 70-letnici bohinjske železnice posebno parno vožnjo Trst -Bled. Vpisnina pri Dopolavoro ferroviario Trst vsak dan od 8.30 do 1— ure, število mest je omejeno. Prispevki V počastitev spomina Zvonka ^er" tota in Josipa Tavčarja daruje Boris Pertot z družino 10.000 lir za Dijaško matico. , •. 18M ' ■ BANCA-Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 8. 6. 1976 Ameriški dolar: Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni debeli drobni 860.— 850.— 1510.— 343.— 178,60 20,75 329,50 45,90 850,— 310,— 138,25 186,— 151,— 22,35 23,- 44,- 44,— MENJALNICA vsek tujih valut 9. junija 1974 Kandidati odgovarjajo Dr. Rafko Dolhar - nosilec kandidatne liste SSk za poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju Z današnjim razgovorom z nosilcem kandidatne liste Slovenske skupnosti za poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju dr. Rafkom Dolharjem, začenjamo z objavljanjem razgovorov z nosilci list in z nekaterimi slovenskimi kandidati tistih strank, za katere glasujejo slovenski volivci v tržaški, gorički in videmski pokrajini. Jutri bo na vrsti Loris Fortuna, nosilec kandidatne liste PSI za poslansko zbornico v okrožju Gorica - Videm - Pordenon - Belimo. stva na vseh ravneh, potreben pa je tudi nov način jamčenja minimalnih dohodkov socialno bolj o-groženih slojev, še posebno upokojencev in mlade delovne sile, ki išče prvo zaposlitev. VPR. Kaj pa si pričakujete kot predstavnik slovenske stranke? ODG. Jasno je, da si želimo, da bi končno prišlo do globalne zaščite slovenske manjšine na vsem deželnem ozemlju. Pri tem pa nas zaskrbljata predvsem dve dejstvi: prvič, da krščanska demokracija vztraja na svojem tradicionalnem stališču o postopnosti v globalni zaščiti, drugič pa, da vladni zakonski osnutek o ratifikaciji osimskega sporazuma sploh ne omenja Slovencev, kar je moja stranka skrajno negativno ocenila. Zato se mi zdi potrebno, da bo matična domovina jamčila pravilno in pošteno tolmačenje osimskega sporazuma, namreč v smislu razširitve globalne zaščite na celotno deželno ozemlje, pa tudi njegovo čimprejšnje izvajanje. Kot osnovo za globalno zaščito, ki jo terja sporazum, bi morali vzeti južnotirolski paket, kajti absolutno zavrač' ::io sumljive trditve, ki jih je slišati iz nekaterih krogov, in po katerih naj bi bila ta zaščita sorazmerna s percentualno prisotnostjo slovenske manjšine. Take trditve prav neprijetno spominjajo na šovinistično stališče avstrijske vlade do koroških Slovencev. VPR. Z razliko od prejšnjih parlamentarnih volitev leta 1972 se je Slovenska skupnost tokrat odločila za samostojni nastop. Zakaj? ODG. Z., to je več razlogov. Prvič, ker smatramo, da je neka politična stranka dolžna nastopati na vseh volitvah vseh stopenj; drugič, ker so stranke, ki so doslej ob političnih volitvah prejemale glasove volivcev SSk, dokazale, da niso zaslužile zaupanih glasov; tretjič pa zaradi tega, ker se je tokrat prvič ponujala možnost predstavitve popolnoma slovenske liste v vseh krajih, kjer žive Slovenci. Tu mislim predvsem na Slovence Beneške Slovenije, katerim so vsedržavne stranke doslej po- VPR. Parlamentarne volitve 20. junija bodo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj italijanske politične stvarnosti. Nekateri govorijo celo o «zgodovinskih» volitvah. Kakšno je v tem pogledu mnenje Slovenske skupnosti? ODG. Slovenska skupnost polaga veliko važnost na te volitve, ker se zaveda, da je od nadaljnjega demokratičnega razvoja in od zrelosti italijanske demokracije odvisno tudi reševanje problemov slovenske narodnostne manjšine. Pri tem moram dodati, da smo globoko razočarani nad 30-let-nim političnim delom italijanskih strank, posebno tistih, ki so upravljale oblast in so torej imele možnost, v okviru splošnega izboljšanja socialnih in demokratičnih institucij, dati slovenski manjšini tisto zaščito, ki so jo dosegle druge narodnostne skupnosti v Italiji. VPR. Kaj si pričakujete od prihodnje zakonodajne dobe, od novega parlamenta? ODG. V prvi vrsti razširitev demokratičnih svoboščin in socialno pravičnejšo porazdelitev splošnih dobrin. V tej zvezi se mi zdi nujna restrukturacija zdravstva in šol- svetile tako malo pozornosti, da jim niso privoščile niti enega volilnega govora in niti enega samega lepaka v materinščini. VPR. Toda, ali ne pomeni nastop SSk nevarnosti razpršitve glasov? ODG. Ta očitek prihaja, po mojem povsem strumentalno, od tistih strank, ki samo snubijo volivce SSk in bi hotele slovenske glasove samo sprejemati na svoj volilni znak, niso pa nikoli pripravljene svojih volivcev odstopiti za neko enotno slovensko samostojno kandidaturo, ki bi vsekakor imela večje možnosti uspeha. Kar se specifično tiče krščanske demokracije in KPI, ki prejemata vsaka po eno tretjino vseh glasov v državi, sem mnenja, da bi morali ti dve stranki, če bi hoteli pokazati dejansko odprtost do Slovencev, zajamčiti izvolitev v naši deželi e-nega poslanca in enega senatorja. Vsekakor bi SSk v bodoče prav gotovo podprla enotno slovensko nadstrankarsko kandidaturo, če bi se za to ustvarili primerni pogoji. Rad bi še dodal, da je SSk v vseh zadnjih letih dokazala svojo vlogo stimuliranja vsedržavnih strank glede manjšinske problematike in da se tej vlogi ne misli odpovedati, še posebno v tem za slovensko manjšino važnem obdobju. VPR. Nr. tiskovni konferenci, na kateri je Slovenska skupnost predstavila svoj program in kandidate, je bil govor o možnosti, ki naj bi jo vaša stranka imela za izvolitev svojega predstavnika v parlament, oziroma točneje v senat. Na osnovi kakšnih računov mislite, da je tj možno? ODG. Če bi prav vsi Slovenci v naši deželi volili za enotnega slovenskega kandidata, potem menimo, da bi bilo mogoče doseči zadostno število glasov za njegovo izvolitev. Ta možnost pa obstaja samo za senat, saj volilni zakon v tem primeru, z razliko od poslanske zbornice dopušča možnost seštevanja glasov, ki jih je neka stranka prejela v vsej deželi. Te možnosti pa ni za poslansko zbornico, kjer je seštevanje glasov iz raznih okrožij nemogoče, če si neka stranka ne zagotovi direktne izvolitve svojega predstavnika vsaj v enem okrožju. Raj dodam, da bi v tem primeru to bil drugi slovenski senator, saj bi izvolitev slovenskega senatorja na listi KPI z enotnim nastopom Slovencev ne bila ogrožena. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI lloiin v Genovi zadnje dejanje v dolgi verigi fašističnega nasilja Člani upravnega sveta pokrajinskega prevoznega podjetja izvoljeni z nezadostno večino •illllllIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIklIillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllltlllllllIlllllllllllllllllllll NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Vpisovanje otrok v slovenski otroški vrtec v miljski občini V miljski občini bodo letos, ob zadetku novega šolskega leta, odprli Prvi slovenski otroški vrtec. Vpiso-Vanje, ki se je že začelo, je vsak dan v uradnih urah na občini v Miljah Vabimo slovenske starše iz milj. ske občine, da vpišejo svoje otroke. Seznam dijakov ki so uspešno zaključili šolsko leto ODLOČITEV ŽIRIJE ZGSS Na Vrhniki najboljše SAG iz Trsta, ki potuje v Trebinje Slovensko amatersko gledališče iz Trsta bo s predstavo Daria Foja burkaški misterij» zastopalo slo-venski gledališki amaterizem na Festivalu jugoslovanskih amaterskih Sledališč, ki bo v prvi polovici juliju v Trebinju, v Hercegovini. Tako sta odločili žirija in republiški odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije, ki sta se sestala v soboto na Vrhniki v sklopu 19. srečanja gledaliških skupin Slovenije. Le-to je letos, kot smo že po ročali, potekalo v Cankarjevi rojst-ni vasi, na samem srečanju pa je Vdelovalo šest slovenskih amaterskih gledališč, katerih predstave je selektor srečanja, režiser Marjan belina izbral od štiriindvajsetih o-Bledanih po vsej Sloveniji. Isto delo še sklenilo, naj slovenski gledališki amaterizem na Borštnikovem srečanju v Mariboru predstavlja Bjedališka skupina iz Horjula z Be-Unovo dramatizacijo Cankarjevega «Kurenta». Slovensko amatersko gledališče se tako to pot ponovno uvršča med najboljša slovenska nepoklicna gledališča, saj se je v preteklih letih P° sklepu iste žirije udeležilo že Tedna slovenske drame v Kranju, lani pa z Brechtovo igro > Ì6.45 'skupna - malica •'•••< 17.00 finale za 3. in 4. mesto 18.30 finale za 1. in 2. mesto Sledilo bo nagrajevanje. Na tem turnirju bodo nastopili tekmovalci letnika 1963 in mlajši. Da bi skrčili spored turnirja in da bi ves spored zaključili v enem popoldnevu, bosta tako nastopili mešani ekipi Bora in Sokola ter Poleta in Kcntovela. Ob 20.30 se bodo (prav tako v Di-jašem domu) spoprijeli naraščajniki Doma in Bora. Srečanje bo zaključek pravega košarkarskega praznika. Naj omenimo še, da bodo tudi o-stala naša društva prav kmalu priredila vrsto drugih turnirjev za o-stale letnike (v minibasketu in za dečke). 1. MOŠKA DIVIZIJA Štokljevi varovanci v odlični formi Grandi Motori — Bor 79:81 (71:71) GRANDI MOTORI: Ferman, Levigato 6, Buccheri 19, Murassi, Tur-ga 4, Colavito 4, Rosani 19, Duri-gello 27. BOR: Marassi 20, Udovič 8, B. Knaip 22, R. Knaip 7, Race, Paro-vel 6, Pegan, Trevisan 9, Sestan 9. PM: Grandi Motori 5:22 in Bor 13:30. PON: GM: Ferman, Murassi, Purga, Colarito in Durigello. Bor: Udovič, B. Knaip, Parovel, Sestan. SODNIKA: Lenardon in Graffitti iz Trsta. Mladi borovci so nas zopet presenetili z zmago v gosteh proti ekipi Grandi Motori. V prvi tekmi so namreč proti tej ekipi visoko izgubili. Tokrat so bolje zaigrali in v podaljšku premagali nasprotnika. Sodnika sta tudi tokrat oškodovala obe ekipi, ki sta podaljšek končala s štirimi igralci na igrišču. Borovci so skozi vso tekmo s hitro igro obdržali vodstvo in tudi zasluženo zmagali. UDO Bor — Barcolana 86:67 (44:40) BOR: Perco 19, Vouk 2, Renato Knaip 2, Bruno Knaip 23, Udovič 11, Parovel 4, Trevisan 11, Pegan, Marassi 8, Sestan 6. BARCOLANA: Sorini 8, Močnik 4, Bassi 4, Deforza 4, Meriggioli 2, Turca 9, Sorini 8, Tognatti 26, Nicoli 2. PROSTI METI: Bor 12:20.(3:12). PON: Bassi, iz Trsta. Tudi v tej tekmi so mladi borovci lepo zaigrali ir zasluženo pospravili dve točki na račun Barcolane. V prvih minutah tekme in vse do konca prvega polčasa sta bili ekipi enakovredni. V drugem polčasu pa so «plavi» bolje zaigrali in vodstvo domačinov se je večalo. Tokrat naj omenimo kapetana Perca in mladega Bruna Knaipa, ki sta dosegla lepo število točk. Pohvaliti pa je treba seveda vse igralce in še posebno trenerja Štoklja, ki je dobro vodil mlado ekipo. UDO PRVENSTVO «PROPAGANDA» Borovci in Brežani visoko poraženi Bor — Servolana 27:97 (15:34) BOR: Škerl (k) 4, Cej 5, Devetak 1, Švara 9, Roic, Kosovel 2, Ger-dol, Don 4, Lokar 1, Turk 1. SODNIKA: Boscolo in Zvech iz Trsta. PM: Bor 12:38, Servolana 19:46. PON: Švara, Kosovel, Cej, Don (Bor); Macuz, Filipaz, Dapas, Fe-ruzzi (Servolana). Bor - Servolana ali farsa v štirih dejanjih! Današnja tekma je bila resnično farsa; k temu sta pripomogla predvsem sodnika, ki sta skupno dosodila 75 osebnih napak v 32 min. igre. Še enkrat smo opazili torej, neobjektivnost in nezrelost mlajših sodnikov, ki vztrajajo tudi pri nižjih kategorijah, kot je «pro-pagand#»!« s pikolovskim sojenjem. Trčba jé thdi omeniti, da je srečanje trajalo kar uro in 35 minut, nekaj izrednega za to prvenstvo. Ker je moralo kar osem igralcev predčasno na klop zaradi petih o-sebnih napak, so imeli vsi fantje lepo priložnost za igranje. Kar se tiče igre, je treba reči, da so se borovci ponovno znašli v težavah proti presingu in to zlasti na začetku tekme. Prvenstvo se je torej končalo: naši mladi igralci so odigrali 14 dragocenih tekem in, čeprav so bili včasih porazi hudi, jim bo to veljalo za bodočnost, saj so si s tem pridobili velike izkušnje. fp SGT - Breg 74:27 (42:14) BREG: čok (k) 12, Corbatti 7, Korošec 3, Pertot 5, Maver. SODNIKA: Grafitti in Lenardon (Trst). PROSTI METI: Breg 3:10. Brežani so v soboto odigrali zadnjo tekmo tega prvenstva proti vodeči Ginnastici Triestini. Po predvidevanju so naši košarkarji visoko izgubili tudi zato ,ker so nastopili z zelo o-kmjeno postavo (istega dne je bil namreč Breg zaposlen kar na treh tekmah). Kljub visokemu porazu pa so Brežani s prikazano igro povsem zadovoljili. To velja še posebno za kapetana Davida čoka. LUDWIGSBURG, 8. — V okviru košarkarskega tekmovanja za evropski pokal je Turčija premagala ZRN s 84*72. Jugoslovani pa v Celju. Uspešen sistem prevozov bo nevšečnosti razdalje zmanjšal na minimum. Organizacija bo širokopotezna. K obrobnim dejavnostim spadajo kongres balkanskih atletskih zvez, posvet športnih zdravnikov in kongres atletskih statistikov balkanskih držav. Za goste bodo na voljo tudi posebne kulturne prireditve. Balkanskim igram bo sledilo približno 80 novinarjev, televizija pa bo tekmovanje prenašala v vse države udeleženke, zadnji dan pa tudi v ČSSR in NDR. Za Jugoslavijo bodo dogodke komentirali v petih različnih jezikih. Balkanske atletske igre so kot regionalna prireditev najstarejša športna manifestacija na svetu. Pred vojno so vseh deset izvedb dobili Grki, po vojni pa so se na najboljših mestih utrdili Romuni, ki so favoriti tudi letos, ne glede na ugodnosti, ki bo domače okolje nudilo Jugoslovanom. Balkanske igre so važne tudi iz tehničnega vidika. Manj pri moških, bolj pa pri ženskah. Na dosežke v Celju bi morala krepko vplivati tudi b1!žina olimnijskih ieer. NOGOMET V ZAČETNIŠKI LIGI Triestina premočna za mlade Prosečane Primorje — Triestina 0:3 (0:2) PRIMORJE: Sardoč, Metel jko, Rustja, Sedmak, Šuc, Milič, Petruz-zi, Šverca, Perko, Bukavec, Ugrin. TRIESTINA: Vartecchia, Ballarin, Pugliese, Mihalič, Barat, Filipac, Gerin, Bidoni, De Pol, Pugliese in Ciane. Najmlajši predstavniki Primorja so proti močnejši in bolj izkušeni ekipi Triestine klonili z visokim rezultatom. Kljub temu pa so s prikazano igro povsem zadovoljili. Čeprav so bili Tržačani tehnično za razred boljši od Primorja so se rde-če-rumeni dobro izkazali predvsem zaradi borbenosti in požrtvovalnosti. Najbolje je zaigrala sredina igrišča, kjer sta bila najboljša Šverca in Perko. Prvi polčas se je končal z dvema goloma prednosti Tržačanov. Prvi zadetek je padel zaradi negotovosti proseške obrambe, drugi gol pa po neubranljivem strelu napadalcev Triestine izven kazenskega prostora. V nadaljevanju so gostje praktič-no. r.adšprdvah tgrff ifl. dosegli |e en gol. Toda Prosečani so skušali priti vsaj do častnega zadetka, obramba Triestine pa je bila vedno na mestu. H. V. BOKS CAGLIARI, 8. — Franco Sperati bo skušal (že tretjič; osvojiti naslov evropskega prvaka v mušji kategoriji. Zopet pa se bo moral spoprijeti z italijanskim nasprotnikom, to je s Francom Udello, ki kot Sperati živi na Sardiniji in celo v istem mestu — Cagliariju. Favorit v četrtkovem srečanju je seveda sedanji evropski prvak — Franco Udeha. Štrajn 1, Boris Žerjal, Aldo Smotlak. V zadnji tekmi prvenstva v minibasketu za letnike 1966 in mlajše so Brežani igrali proti Ferroviariu ter so doživeli doslej najmanjši poraz. V prvih dveh polčasih so bili naši košarkarji celo enakovredni domačinom, v zadnji četrtini pa jim je zmanjkalo moči in igralci Ferroviaria so tako zanesljivo zmagali. Mednarodni nastopi naših ekip ne predstavljajo v zadnjem času več nobene novosti. Tako se je pred kratkim tudi nogometna ekipa Brega pomerila s švicarsko enajsterico iz Lugana. Na slikah: kapetana si izmenjujeta darila (zgoraj) in obe moštvi na skupnem posnetku (spodaj) iiiiii ii iimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiir Mlinu ODBOJKA pokal «p. Špacapana» Drevi v Gorici drugi dan tekem Nastopili bodo tudi Dom, Olympia in Bor avtomobilizem MOSKVA, 8. — Bo nepričakovanem uspehu na rallyju v Grčiji se bosta sovjetska pilota Brundza in Girdauskas verjetno udeležila tudi večjih tekmovanj v Monte Carlu in na rallyju «East Afričan Safari». Sovjetska pilota bosta tekmovala na avtomobilu lada 1600. MINIBASKET LETNIK 1966 IN MLAJŠI V zadnjem srečanju najboljša igra Brega Ferroviario — Breg 35:9 (6:6) BREG: Peter Žerjal, Mitja Rapo-tec 2, Edmund Klabjan 6, Gianni Prvi večer tekem je stekel ob številni udeležbi publike. Zlasti ob odprtem igrišču v Drevoredu 20. septembra se je zbralo veliko število gledalcev. Nastopajoča moštva so se tudi zato potrudila in tehnična raven prikazane odbojke je pri tem pridobila na kakovosti. Beležiti moramo par presenetljivih rezultatov: Dom se je uvrstil v četrtfinale na škodo Turriaca, katerega je premagal s čistim 2:0, močnemu Kehnedyju pa je odkrhnil set. Prav tako je goriška Azzurra izločila v svoji skupini videmski Lambèrtin in' v tekmi z Borom prikazala znatno mero borbenosti. Danes, 9.6. bo na sporedu četrtfinale z začetkom ob 20. uri. Prva skupina (Bor - Pozzo, Tor-riana - Azzurra) bo tekmovala na odprtem igrišču v Drevoredu 20. septembra 85, pri Katoliškem domu (v primeru slabega vremena v telovadnici ITI). Druga skupina (Kennedy - Olympia, Dom - ASF JR) pa v telovadnici na «Kornu», vedno ob isti uri. V 3. ŽENSKI DIVIZIJI Olympii le za las ušlo drugo mesto Prvenstvo 3. ženske divizije se je zaključilo. Goriška odbojkarska federacija je prav te dni objavila rezultate povratnega dela tega prvenstva ter končno lestvico. Prvo mesto je zasedla Tomana iz Gradišča, ki je tako postala letošnji pokrajinski prvak in napreduje v 2. žensko divizijo. Drugo mesto pa je zasedla ekipa Libertasa iz Gorice. Goriška Olympia pa je tretja, z enakim številom točk, kot drugouvrščeni Libertas. Ti dve ekipi sta imeli tudi enako razliko v setih (+3), toda Libertas je imel boljšo razliko v točkah ( + 42), Olympia pa le (+33). To se pravi, da si je Olympia za las zapravila drugo mesto. Omeniti pa moramo tudi, da so «plava» dekleta letos opravila povsem pozitivno prvenstvo, ki do- pušča upanje za bodočnost. Kar pa zadeva drugo slovensko ekipo, ki je letos po večletni odsotnosti ponovno nastopila na odbojkarskih prvenstvih. Dom, moramo reči, da smo predvidevali, da bo zasedla zadnje mesto. To prvenstvo je bilo za Dom le prehodnega značaja, saj so domovska dekleta večinoma še začetnice in neizkušene igralke. REZULTATI POVRATNEGA DELA Torriana - Dom 3:0 Olympia - Libertas 3:2 Olympia - Dom 3:0 Torriana - Libertas 3:1 Torriana - Olympia 3:1 Libertas - Dom 3:0 KONČNA LESTVICA 1. Torriana 6 5 1 15 9 10 2. Libertas 6 3 3 14 11 6 3. Olympia 6 3 3 14 11 6 4. Dom 6 1 5 3 15 2 I. K. NOGOMET V DOBERDOBU Poročeni remizirali proti ekipi samcev Neporočeni 1:1 TENIS V PARIZU Presenetljiv poraz Asha PARIZ. 8. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu je v četrtfinalu Amerikanec Ashe doživel nepričakovan poraz: 23-letni Madžar Ta-roezy ga je odpravil s 5:7, 2:6, 6:4, 6:0 in 6:4. V drugem četrtfinalu je Mehikanec Ramirez premagal Belgijca Mignota s 6:2, 6:1 in 6:1 ter se bo v polfinalu srečal s Taroczyjem. V osmini finala tega tekmovanja je Amerikanec Dibbs odpravil Poljaka Fibaka s 7:6, 5:7, 6:3 in 6:4 ter se bo v četrtfinalu pomeril s Špaacem Orantesom. V četrtfinale se je uvrstil tudi A-merikanec Solomon z zmago nad svojim rojakom Gottfriedom z 1:6, 7:5. 6:3 in 6:2. Prav tako je napredoval tudi Argentinec Vilas, ki je premagal Italijana Barazzuttija s 6:2, 6:2 in 6:3. Poročeni — (1:1) POROČENI: K. Gergolet, S. Fran-dolič, M. Gerin (d.p. G. Gerin), M. Gergolet, Devetta, Lorenzon, K. Fer-letič, E. Ferfoglia, L, Gergolet (v 7. min. d.p. Jelen), Lakovič (v 10. min. p.p. A. Ferfoglia), L. Ferletič. NEPOROČENI: Purič (v 36. min. p.p. Ferfoglia), A. Gergolet, R. Gergolet, Uhan, Jarc, M. Gergolet, R. Jarc (d.p. Lavrenčič), Černič, Missio (v 6. d.p. Rebula), N. Gergolet, Gerin. SODNIK: Mario Ferletič iz Doberdoba, STRELCA: v 26. min. p.p. M. Gergolet; v 36. min. p.p. L. Gergolet. Tradicionalno srečanje med poročenimi in neporočenimi v Doberdobu se je tokrat končalo z rem jem. Takoj pa moramo reči, da so bili poročeni mnogo bolj žilavi v prvem polčasu, a ko so jim odpovedale noge so morali prepustiti igro mladim. Tekma se je začela s premočjo starejših, ki so takoj v začetku le za las zgrešili zadetek z Ladijem Ger-goletom «Rušpo», ki je f j osebni akciji le za las streljal preko vratnice v aut. Ko pa so bili poročeni v «presingu» pred Puričevimi vrati so mladi dosegli vodstvo z lepim Gergole-tovim strelom, ki je od daleč ukanil izrednega vratarja poročenih. Od tega trenutka dalje so se mladi «prevrnili» v polovco igrišča nasprotnikov in zabeležili smo nekaj nevarnih prodorov Gerina ter «motorja» mlade enajsterice Černiča. Tu pa se je odlično iskazal Mario Gergolet, ki je s spretnostjo velikih prvakov ustavil razigrane mladince. Te trenutke je izkoristil nasprotnik in z odlično akcijo Gergoleta izenačil. Tu se je praktično zaključil prvi polčas. V drugem delu srečanja so stalno napadali neporočeni in ustvarili tudi nekaj res izrednih priložnosti za gol z Uhanom, a odi čni vratar je vse poizkuse spretno ustavil. Proti koncu srečanja pa so neporočeni še parkrat poskusili stresti mrežo, a se jim je postavil po robu neuklonljivi vratar Ferfoglia. Vsekakor je bilo srečanje zelo zanimivo in upajmo, da bo tudi v bodočnosti prišlo do takih pobud. F. G. ISTRSKI ODRED j (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) Za to nalogo je izbral svojega obveščevalca Antona Leverja, ki se je nato pridružil četnikom v čeljah. Vendar so ga ti sprejeli z nezaupanjem, ker ga je Konestabo poznal kot vnetega sodelavca NOB, domačini pa so ga pozdravljali z: «Zdravo, tovariš!», medtem ko so čet- nike z: «Dober dan, gospod!». Lever ni bil primeren za tako nalogo, zato se mu njegova izredno delikatna vloga ni posrečila. Po nekaj dneh je sicer zvedel za četniške načrte — da bodo 27. septembra vdrli v Celje in naslednji dan na Pregarje — ter to sporočil svojim, toda četniki so ujeli njegovo kurirko, zato se je čutil ogroženega, saj so ga bili že osumili kot sovražnega vrinjenca. In 26. septembra je komaj pobegnil. Borci 4. bataljona so bili tako kot drugi partizani na brkinskem in pivškem območju slabo seznanjeni s četniš-ko taktiko bojevanja, ki je bila bolj podobna partizanski kot nemški. Zato so bataljonove patrulje doživele v prvih spopadih s četniki neuspeh. Verjetno so prav u-godni rezultati prvih spopadov s partizani opogumili čet-niško vodstvo, da si je uredilo postojanko tudi v Smrjah in čedalje drzneje težilo, da bi prodrlo v notranjost Brki- nov. Obveščevalci so 24. septembra obvestili štab 4. bataljona, da se obeta četniška postojanka tudi na Preložah. Ta bi hudo ovirala delovanje političnih organizacij, hkrati pa tudi onemogočala prevoze za hrano in drugega blaga čez Kilovški predor in mimo Mareč na Pivko in Notranjsko. * Da bi onemogočil četniške namene, je štab 4. bataljona 25. septembra postavil močnejše zasede iz 4. čete, okrepljene z desetino 1. čete, na dohodih in višinskih točkah od Prema proti Celjam in Janeževemu brdu, na koti 504, in na grebenu južno od Prema. Druga četa pa je s patruljami zavarovala dohode od Ilirske Bistrice prek Brc proti Celjam in iz Harij proti Pregarju ter tako zaščitila boke 1. in 4. četi. Akcijo sta vodila komandant bataljona poročnik Franc Centa in vršilec dolžnosti namestnika komandanta poročnik Anton Mlakar. Zasede so do 15. ure zaman čakale na četnike. Tedaj pa so na ukaz komandanta izvedle slepilni napad na četniško postojanko, da bi četnike izzvala. Res je ob 15.30 četniška skupina 22 mož, oborožena s težko in dvema lahkima strojnicama, napadla bataljonsko zasedo. Vnel se je boj, ki je vanj kmalu poseglo kakšnih 350 četnikov in Nemcev, saj so partizanske položaje obstreljevale tudi nemške straže s proge pri Kilovčah, zato so se morali partizani po 20 minutah umakniti proti Celjam. Po poročilih štaba 4. bataljona četi nista imeli izgub, sovražnikovih pa niso u-gotovili. štab 4. bataljona je po obveščevalnih podatkih pričakoval tudi 27. septembra močnejši četniški napad proti Celjam in Pregarju, zato je postavil v zasede v okolici Celj skoraj vse razpoložljive sile 1. in 4. čete. Severno in severnovzhodno od Pregar j a pa je zasedla obrambne položaje 2. četa, da bi četnike razbila, če bi poskušali vdreti na tisto območje. Borci so od zgodnjega jutra do poldne potrpežljivo čakali na položajih na četnike, vendar jih tisti dan ni bilo. štab 4. bataljona je zaradi tega sklepal, da gre verjetno za lažne sovražne informacije, zato njegovi 1. in 4. četa nista naslednji dan več zasedli položaj pri Celjah. Drugi četi pa je ukazal, naj zavaruje dohode iz Celj in Prelož proti Pregarju ter zavrne morebitni četniški napad. ČETNIŠKI PORAZ MED PRELOŽAMI IN PREGARTI Poveljstvo 2. čete se je temeljito pripravilo na «sprejem» četnikov, vendar je imelo tisti dan na voljo le 51 borcev, oboroženih s puškami in 6 lahkimi mitraljezi. Komandir čete je glede na povelja vršilca dolžnosti namestnika komandanta 4. bataljona poslal že zjutraj bojno patruljo proti Harijam, tri oglednike pa napotil proti Celjam in Brcem. Na vzpetino ob poti Pregarje — Prelože f približno 800 metrov severovzhodno od Karlovice, kota 771 ) je postavil zasedo 10 borcev, oboroženih z dvema lahkima mitraljezoma in 8 puškami. Komandir je računal, da bodo četniki bolj verjetno napadli od Celj, zato je razmestil na dohode proti Pregarju čez žleb Posrtvice jugovzhodno in severovzhodno od vasi na Vrtnišču in Selih (kota 709) 20 borcev, oboroženih s 4 lahkimi mitraljezi in nekaj brzostrelkami ter puškami. Dopoldan je minil mirno. Okoli 12. ure so borci v zasedah slišali streljanje iz Celj. Kmalu potem je četni oglednik obvestil komandirja čete, da bataljonovih zased ni na položajih med Celja-mi in Preložami, zato četniki nemoteno prodirajo proti Preložam. Po tem obvestilu, ki je bilo še pravočasno, je komandir čete z zanesljivostjo sklepal, da bodo četniki prodirali proti Preložam in od tam na Pregarje. Zato je lovice - pustil pa je oglednika na dohodih v vas in koti 7*9 in tako združil obe zasedi ob poti proti Preložam. Medtem so borci s položajev slišali stre'janje tudi s rreloz. Okoli 14. ure je terenski obveščevalec iz Javorja obvestil četno poveljstvo, da so prišli italijanski finan-carji iz Obroya v Javorje, zato je komandir poslal tja patruljo. Borci v zasedah pa so si medtem utrjevali položaje m čakali na četniški napad. Medtem ko se je četa pripravljala na sovražni na-pad, je prodrla sovražna kolona, približno 150 mož, oboroženih s 5 lahkimi in eno težko strojnico, lahkim mino-metom m puškami, s Prema čez Celje na Prelože. Med cetmk! je bilo nekaj pripadnikov 3. čete SNVZ iz Ilirske Bistrice m Nemcev. Pred Celjami je sovražnike pogumno napadla patrulja 5. bataljona 1. brigade VDV vendar so jo razbili, ujeli ranjenega borca Gorazda Modrijana in ga ubili, dva pa huje ranili.** Na Preložah pa so sovražniki naleteli na orožarja KIVP Stanka Jenka m ga ubili, hkrati pa zaplenili tej enoti dva konja. Okoli 14.j0 se je sovražna kolona napotila s Prelož proti Pregarju Četniki so se previdno bližali in oklevali. Ranjena sta bila Janez Zadnik Modras s Pregarja in 1 A^IZDG F 329/n) BlStric6, (Se2nam ranjencev bolnišnice «Zal (Nadaljevanje sledi Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— -letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 DZS - 61000 Ljubljana. Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 9. junija 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ZEMLJA SE NA PRIZADETEM POSRSSJU ŠE VEMO TRESE Pristojni deželni in občinski organi se premalo zavzemajo za obnovo porušenih beneških vasi Položaj je sorazmerno zadovoljiv v Subidu, medtem ko je porazen zlasti v občini lipana - Poskusi, da M zvabili prebivalstvo v nižino ■ Vprašanje, ki je zaenkrat šs brez odgovora: kaj bo pozimi Več kot mesec dni po katastrofalnem potresu, ki je opustošil Furlanijo, Beneško Slovenijo in Rezijo, se zemlja še ni umirila. Seizmografi tržaške opazovalnice pri Brišeikih so včeraj znova zabeležili tri potresne sunke, najjačji od katerih je povzročil znaten preplah na 'potresnem področju in ponekod močno razmajal podrtije, ki še niso bile porušene. V Reziji pa je z gore prihrumel plaz kamenja. Sunek, katerega jakost naj bi presegla 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici, so zaznali v vseh šotori-ščih opustošenega področja, kot so zaznali tudi oba manjša sunka. V tem mesecu, odkar se tla tresejo vsak dan, se je v prizadetih razvila posebna občutljivost za sunke, za katere se tuj opazovalec ne meni. Ko se zemlja strese, ko v gorah grozeče zabobni, se za trenutek življenje v šotoriščih ustavi: ljudje se prestrašeno zazrejo v nebo, nato pa vdano klonejo z glavo in se vrnejo k svojemu opravilu. Ko se je ob 14.14 zemlja silovito stresla sem pravkar privozil v Su-bid, kamor sem se namenil, da preverim, kako mesec dni po katastrofi potekajo dela za obnovo. Vsi razgovori so se vrteli okrog sunka in komaj si se približal gruči, so ti v pozdrav zastavili vprašanje: «Ste. začutili, kako se je streslo?» šele nato je lahko tekla be- seda o življenjskih pogojih, o o-1 ščen in zgovoren, je takoj postal pravi ženska, ki jim kuha pravljenem delu, o perspektivah, nezaupljiv , in izredno pozoren, Do-Subid se je v enem mesecu koreni- bro je pretehtal vsako besedo krat-to spremenil, ali bolje rečeno, je | kega odgovora in pri tem skrbno skoraj zginil. Buldožerji in bagri so porušili vse hiše v zgornjem delu vasi, in se sedaj zagrizli v spodnjega. Izmed ruševin stalno slišiš ropoi-anje motorjev in tovornjaka neprestano odvažata ruševine, vendar delo ne napreduje tako hitro, kot bi želeli vaščani. «Opravljenega je bilo že veliko — pravi Aldo Binutti — eden od članov vaškega odbora — vendar pa to ni dovolj. Švicarji so se ponudili, da nam postavijo zasilno vas z montažnimi hišicami, ki so prav tako trpežne in udobne kot prave hiše iz opeke. Vendar pa jim moramo pripraviti načrt, pokazati, kam naj hiše postavijo, razlastiti lastnike zemljišč, kjer bo zrasla zasilna vas. In vse to še manjša. Obljubili so nam sicer, da bo prišel inženir, ki naj bi pripravil vsaj načelni načrt, a ga ni bilo.» Vtem ko sva se pogovarjala na klopi pred njegovim šotorom se je približal skavt, ki je skupno s petimi vrstniki prišel v vas, da bi pomagal pri organizaciji pomoči. Ponudil se je, da bi stopil na občino in prinesel vrsto formularjev, ki naj bi dali upraviteljem jasnejšo sliko položaja v občini. Aldo Binutti, ki je bil dotlej še spro- iiiiiimiiiimiifiMiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiinTivinifiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMimiimiiituiijiimiimii IZZA REŠETK RIMSKE JETMŠMCE Edgardo Sogno zopet napada sodnika Violanteja in vlado Žrtev naj bi bil zarote v režiji vojaške obveščevalne službe SIR - Preiskava začasno ustavljena RIM, 8. — Predstavnik liberalne stranke Edgardo Sogno, ki sedi za rešetkami pod obtožbo domnevnega sodelovanja pri poskusu desničarskega državnega udara avgusta leta 1974 (za zapahi je tudi njegov ožji sodelavec Luigi Cavallo), je poslal tiskovni agenciji Ansa posebno izjavo, v kateri znova žolčno napada sodnika Violanteja in sedanji rimski «režim». Sodniku Violanteju, ki je znova sprožil preiskavo o delovanju desni carskih skrajnežev za zrušenje de mokracije, očita Sogno sokrivdo pri «političnih manevrih, s katerimi skuša režim pod pretvezo izmišljenih pu čev prikriti lastne odgovornosti za krizo, ki jo preživlja Italija in za strategijo terorizma». Brkati Edgardo je prepričan, da bo rimsko sodstvo slednjič uvidelo, na kako krhki in brezpredmetni podlagi sloni Violante-jeva obtožnica; spoznalo naj bi tudi še, da gre za zaroto proti Sognu, ki naj bi jo skovali provokatorski a-genti vojaške obveščevalne službe SID. Na pomoč revežu so medtem moralno priskočili nekateri nositelji zlate medalje za hrabrost v vojni: pod pisali so resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo Sognovo izpustitev na svobodo. Tega mnenja seveda niso sodniki. Preiskovalni postopek je bil sicer začasno ustavljen v pričakovanju, da se ustavno sodišče izreče glede vprašanja politično-vojaških tajnosti, ki bi utegnile priti na površje med pričevanjem določenih ljudi proti črnim zarotnikom. Z druge strani sta odvetnika A-scari in Pinto predložila preiskovalnemu zboru zajetno dokumentacijo, iz katere naj bi bilo razvidno, da je dokazno gradivo proti Sognu (in Ca-vallu) povsem nezadostno; zahtevala sta izpustitev obtožencev. posamezna država usklajuje ceno s kakovostjo petroleja, vsebino žvepla v surovini in pa razdaljo do uvoznih tržišč. Na podlagi tega je ku-vajsko min strstvo za petrolej sporočilo. da je bila doslej cena ku-vajske nafte na svetovnem trgu previsoka, zato jo je bilo treba znižati. Štirje atentati v Chicagu CHICAGO, 8. — Danes ponoči je v nekaj minutah v središču Chicaga štirikrat počilo. Šlo je za ravno toliko bombnih atentatov, ki so jih izvršili neznanci proti sedežu policijskega poveljstva, veleblagovnici, izraelskemu denarnemu zavodu in sedežu First National Bank. Eksplozije so povzročile lažjo gmotno škodo, ranjenih pa je bilo pet oseb. Po vsej verjetnosti je šlo zgolj za demonstrativno dejanje. Pocenitev kuvajtske nafte KUVAJT, 8. — Kuvajtska vlada je z današnjim dnem znižala za 7 stotink dolarja ceno nafti; ta znaša sedaj 11,23 dolarja za sod. Podtajnik na ministrstvu za petrolej Mah-moud Al-Adosoni je sklep o pocenitvi dragocene surovine utemeljil z rezultati konference držav članic OP EC, ki se je zaključila pred 10 dnevi v Baliju (Indonezija). Pristojni ministri držav izvoznic nafte niso, kot znano, dosegli sporazuma glede podražitve petroleja, pač pa so se domenili, naj vsaka V Italiji letos manj prometnih nesreč RIM, 8. — V primeri z ustreznim obdobjem lanskega leta se je število cestnih nesreč v Italiji januarja letos nekoliko skrčilo. Po najnovejših podatkih osrednjega statističnega zavoda Istat se je pripetilo v letošnjem januarju na vsem cestnem o-mrežju 20.544 nesreč proti 20.556 lani. Padlo je tudi število smrtnih žrtev (od 732 na 653) in ranjenih (od 16.107 na 15.328). Največ nesreč je bilo, kakor običajno, v Rimu, Neaplju in Milanu. TOKIO, 8. — Japonski delavci so s pomočjo sindikatov izbojevali spomladi pomembno zmago nad podjetniki. Dosegli so namreč povišanje mesečnih prejemkov za 8,8 odstotka, kar pomeni, da se jim je plača dvignila poprečno na 11.775 jenov. RIM, 8. — Danes popoldne je dopotoval iz Damaska v Rim novi sirski veleposlanik Faruk Share, ki mu je 40 let. Share, oče dveh otrok, je bil doslej namestnik ravnatelja oddelka za zahodnoevropska vprašanja na zunanjem ministrstvu. pazil, da se ni na noben način obvezal, da ni nikakor pristal na skavtovo pobudo. Njegov strah, njegova nezaupljivost do vseh urad-mb organov in do ljudi, ki nastopajo v njihovem imenu, pa je povsem razumljiva, saj vidi v vsakem posegu zvijačo, pritajen poskus oblasti, da bi zvabila ljudi v dolino. «Vendar pa — je takoj ponosno pribil — se ne damo: naši ljudje so tu živeli in hočejo ostati tu do smrti. Pomisli, v Aht-nu imajo še prazne stanovanjske prikolice in hoteli so, da bi se vselili vanje. A raje smo ostali tu, pod platneno streho: če že hočejo, naj prikolice pripeljejo semkaj.» Glavna skrb Subldčanov pa so vsekakor švicarske montažne hiše. Vsi se namreč dobro zavedajo ,da pod šotori ne bodo mogli več dolgo zdržati: dokler bo sonce toplo pripekalo bodo težave nekako še premostljive, a potem, ko bo sredi oktobra pritisnil oster mraz? Zato se vsem mudi, bojijo se, da bodo zamudili e-dinstveno priložnost, da Švicarji ne bodo postavili hiš, če čez mesec ne bo že vse nared. In zato odločno pritiskajo na občinske upravitelje, da pohitijo. Če ima Subid pred seboj perspektivo vsaj zasilne rešitve, so v Če-neboli veliko bolj črnogledi. Semkaj še niso prispeli močni in nepropustni šotori notranjega ministrstva in prebivalstvo se še vedno stiska pod vojaškimi šotori, ki ne zdržijo dežja in ki se v vetru napihnejo kot jadro. «To noč — je potožila i priletna ženska — smo prvič kolikor toliko mirno spali, medtem ko smo prej bedeli in tiščali šotore, da bi nam jih veter ne odpihal.» «šotorišče smo si postavili na zgrešeno mesto — se je takoj vpletel v pogovor svak, prileten a še vedno postaven in deloven možakar — saj na tem pobočju piha kot pri vas v Trstu burja. Vendar pa to ni najhuje. Ta prostor je nevaren in ne le samo zaradi kač, ki so se nateple tu, pac pa zaradi poletnih neurij, ko strele švigajo tod okrog kot kravji repi; večkrat leže gosta megla. Kaj bo z zimo, ko bo pritisnil mraz in bo začelo snežiti?» «Vsekakor pa — je odločno nadaljeval — od tod ne grem, kot tudi ne bodo šli ostali. Tu smo živeli in tu hočemo še živeti še v naprej. Povem ti pa tudi, da pod šotorom ne bom crknil. Vas mora biti obnovljena.» Iz vasi, ki leži niže spodaj, se dviga hrušč buldožerjev in bagrov, ki rušijo najhuje poškodovane hiše ter odstranjujejo ruševine. Vendar pa delo napreduje prepočasi, predvsem pa manjka jasnih načrtov za prihodnost. Morda najhujši pa je položaj v občini Tipana: tu se od nikoder ne oglaša trušč bagrov in buldožerjev, položaj je v primerjavi s prvimi dnevi po potresu skorajda nespremenjen. To velja predvsem za majhne m zakotne gorske vasi kot je Bpezje, kjer ni še nihče poskrbel, da bi odstranil z ulic omet in razbito opeko. Brezje so svojska vas, v kateri ne pridejo dramatično do izraza vse nedoslednosti in stoletna tragedija Beneške Slovenije, iz katere so ljudje odhajali in še odhajajo mladi in polni sile na delo v tujino in v katero so se vračali stari in izmučeni, da bi umrli v domačem kraju. Najmlajšemu Brezjanu je že sto let, poprečna starost pa presega sedemdeset let. Starci in starke se krčevito oklepajo svojih hiš. tako, da so jih le s težavo prepričali, in ne vse. da so se preselili v šotorišče pod vasjo. «Če jih odvedemo od tod — dejansko umorimo, če jih pustimo tu pod šotori, pa bodo umrli zaradi posledic nemogočega položaja. Očitno je, da sami ne bodo vedeli reagirati na katastrofo in da bo morala zanje odločati občina, prav tako jasno pa je, da jim nove hiše morajo postaviti tu. A kaj, ko ni bilo še na spregled nobene komisije, nobenega strokovnjaka. Če bi bile oblasti aktivnejše, bi nesrečnežem- vlile vsaj nekoliko zaupanja in življenja, tako pa počasi hirajo in marsikdo utaplja obup v pijači.» Prizadeto področje je včeraj obiskal kanadski minister za delo Mun-ro, da bi sporazumno s pristojnimi organi in s prebivalstvom odločil, kako potrošiti tri milijarde lir pomoči, ki jih je zbrala italijanska skupnost v Kanadi. Minister se je sestal z župani občin okrog Kumina in obiskal nekatera šotorišča. Čeprav ni sklep še dokončen kaže, da bodo znatno vsoto potrošib za nakup kanadskih montažnih hišic. Prefektura pa je medtem sporočila, da bodo volilni upravičenci občin s prizadetega področja, ki bi 20. in 21. junija bili izven svojih občin, lahko glasovali na katerem koli volilnem sedežu in v kateri koli drugi občini. Dovolj bo, da bodo predsedniku sedeža predložiti volilno potrdilo. VOJMIR TAVČAR V ZVEZI S ŠKANDALOM O PODKUPNINAH DRUŽBE LOCKHEED Odposlanstvo parlamentarne preiskovalne komisije v ZDA pred težavnimi nalogami Dvomljiva iskrenost ameriških oblasli, ko zagotavljajo, da so pripravljene sodelovali z italijanskimi preiskovalci - Ogorčena izjava zunanjega ministra Rumorja RIM, 8. — Uredništvo ugledne tedenske revije «Panorama »je najavilo, da bu v prihodnji številki objavilo vsebino tako imenovane Lockheedove črne knjižice, iz katere naj bi bilo razvidno, da je sedanji zunanji minister Mariano Rumor vpleten v škandal o podkupovanjih. Prav on naj bi namreč bil tista skrivnostna osebnost, ki so ji podkupovale! nadeli vzdevek «antelo-pe Cobler». Rumor, ki je bil v tistih časih (1969 - 1970) predsednik vlade, je v tej zvezi dal danes proti večeru ogorčeno izjavp, s katero kategorično zanika, da bi bil kakor koli soudeležen pri aferi, oziroma, da bi od ameriške družbe Aircraft Lockheed Corp. prejel kako večjo dolarsko vsoto. Kakor koli že, parlamentarna preiskovalna komisija nadaljuje s svojim delom. V odsotnosti predsednika Castellija, ki se mudi v Združenih državah Amerike, se bo jutri ponovno sestala (tokrat pod predsedstvom podpredsednika Spagnolija), da zasliši tesnega Crocianijevega sodelavca odv. Vittoria Antonellija, u-pravnico družbe Com. El. Mario Favo in člane nadzornega odbora te družbe ter vrsto starejših možakarjev, ki so zgolj navidezno vodili v bistvu neobstoječe družbe v režiji Camilla Croclanija. Medtem se odposlanstvo omenjene komisije — predsednik Castelli (kr- ščanski demokrat) in poročevalec D'Angelosante (komunist) ter Codac-ci - Pisanelli (krščanski demokrat) — na ameriških tleh še vedno ubada z dilemo, ali in do kakšne mere so washingtonske oblasti pravzaprav pripravljene sodelovati z italijanskimi. Na včerajšnjem srečanju v glavnem mestu so Američani sicer potrdili voljo do sodelovanja, toda na današnjem sestanku v Burbanku pri Los Angelesu, kjer so obiskali glavni sedež družbe Lockheed, je članom delegacije postalo jasno, da se določeni krogi v ZDA trmoglavo upirajo globljim «izpovedim». Ne samo, po srečanju z načelnikom komisije za nadzorstvo nad borzami Securities and Exchange Commis-sion, Doderickom Hillsom ter glavnim ravnateljem kazenskega odseka pravosodnega ministrstva, Richardom Thornburghom, je bil soglasno sprejet italijanski predlog o uvedbi novega postopka, ki naj dokaznemu gradivu o Lockheedovih podkupovanjih da jasen pečat verodostojnosti in pravne utemeljitve. Hills je v tem okviru začel z avten-tifikacijo gradiva (ki ga je washing-tonska vlada pred časom poslala rimski ter ga je slednja zopet vrnila ameriškemu pravosodnemu ministrstvu), ki bo trajala najmanj dva dni; zanimivo pa je, da so številni dokumenti brez podpisa in kljub temu veljavni, kar je za razliko od ita- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiriiiiiiin^Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii IZJAVE TAJNIKA SOCIALISTIČNE STRANKE ZAHODNONEMŠKI REVIJI Pot k demokratizaciji španske družbe nujno vodi skozi komunistično partijo Madridski režim postavlja s svojimi reformami nevarno past naprednim silam Demokracija dosegljiva le s soglasjem vseh ljudskih slojev ■ Nov fašistični atentat iiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Tokrat ni šlo za atentat Ameriški predsednik Ford se je danes pošteno prestraši!. Ko je za puščal univerzitetno poslopje v Bowling Greenu (Ohio), kjer si je skušal zagotoviti simpatije za priložnost primarnih volitev v tej državi, je bilo čuti precejšen pok: agenta tajne službe sta dobesedno skočila na Forda in ga pokopala pod seboj misleč, da gre za nov atentat. Pa ni bilo tako: pok je nastal, ko je razneslo žarnico za flash na fotografskem aparatu mlajše ženske, ki je hotela ovekovečiti predsednika. Ta j« čez nekaj trenutkov vstal in videti je bil hudo bled. BONN, 8. — Medtem ko se v Združenih državah Amerike še ni polegel,odmev dokaj protislovnih izjav, ki sta jih pred kongresom in drugimi washingtonskimi veljaki nadvse ravnodušno dajala Juan Carlos in zunanji minister madridske vlade (poveličevala sta demokratično ureditev španske vladavine ravno v trenutku, ko je v tej deželi na višku zatiranje vseh naprednih sil, ki se protivijo policijskemu režimu), je zahodnonemška revija «Der Spiegel» priobčila zanimiv intervju s. tajnikom španske socialistične stranke Felipejem Gonzale-zom. Le-ta je uredniku ugledne revije podal trezen prikaz dejanskega družbeno - političnega položaja v Španiji ter hkrati nakazal edino možno pot k resnični demokratizaciji javnoupravnega aparata. Ta pot vodi obvezno skozi komunistično partijo, brez slednje ni mogoča demokracija, je dejal Gonza-lez, in pripomnil, da ni mogoče danes govoriti v Španiji o nobeni spremembi v primerjavi z razmerami izpred Francove smrti. Samozvano «demokratično odprtje», s katerim se preradi ponašajo v madridskih vladni krogih, je zgolj navidezno, zato pa tembolj nevarno, kolikor varljivo. Ljudsko glasovanje (referendum), ki ga predvideva režim v sklopu domnevne demokratične reforme, ne pomeni varianto k sedanji državni ureditvi, ampak skriva marsikatero past. Dejansko — meni Gonzalez — se ne postavlja vprašanje izbire med tem, kar predlaga sedanja vlada in tem, kar zahteva opozicija: postavlja se problem izbire med cilji, ki jih zasleduje skrajna desnica in tistimi, h katerim stremi reformistično krilo režima — prvi zavračajo vsako spremembo, vladni reformisti pa se o-predeljujejo za čim manjše spremembe: to dejansko pomeni, da hodijo eni in drugi pravzaprav skoraj isto pot. Demokracije brez neposredne u-deležbe komunistične partije si, socialisti, še zamisliti ne moremo, nadaljuje Gonzalez, kajti mi smo za svobodo vsakogar v vsakem trenutku, čeprav smo prepričani, da b; drugi na našem mestu ne ravnali tako. Tajnik španske socialistične stranke primerja zatem položaj na Portugalskem s španskimi razmerami. Ko bi KPP drugače ravnala, kot ravna danes Cunhalova stranka, bi bila za Portugalsko idealna rešitev v vladi ljudske enotnosti. Takšna rešitev pa ni primerna za Španijo, kjer bo mogoče doseči resnično demokracijo le s popolnim soglasjem vseh ljudskih slojev in brez čelnega trčenja med levico in desnico. Tega se zavedajo tudi sami komunisti, je pritrdil Gonzalez. Po njegovi sodbi ima španska skrajna desnica jasno vlogo čimbolj zavirati družbeno obnovo, vendar bi tega cilja po vsej logiki ne smela doseči. Ne gre namreč prezreti dejstva, da nimajo desničarske sile prave zaslombe niti v buržoaznih krogih; španska buržoa-zija ne potrebuje več avtoritarnega aparata, ne samo, slednji bi jo v resnici pahnil v popolno gospodarsko osamljenost, kajti upošte- vati je treba neločljive vezi med I bil skrajno desničarskega predstav- domačim in mo/' n Qr*r\rl r» irvi Ir n i-vi f o 1 rvilro ID 1 n r» o TD i w o w I «i <->»-] »ii Im lom. mednarodnim kapita-1 nika Blasa Pinarja, predsednika Na vprašanje, ali se španski socialisti usmerjajo proti nekakšnemu radikalnemu poskusu, kakršen je bil zapažen na Portugalskem koj po padcu fašističnega režima, ali pa k parlamentarni demokraciji po zahodnjaškem vzoru, je Gonzalez odvrnil, da predpostavlja «socialistična alternativa» sedanjemu madridskemu režimu strogo spoštovanje demokratičnih načel. Zaradi tega španski socialisti ne razlikujejo, denimo, formalne demokracije od «buržoazne» ali pa «evropske» demokracije; zanje je prava demokracija le ena, a brez nje tudi «socialistična rešitev» v Španiji ne bi bila mogoča. Demokracija predpostavlja uvedbo najširših svoboščin, med temi v prvi vrsti sindikalnih. Tedaj ni težko razumeti, je zaključil svoj intervju reviji «Der Spiegel» Gonzales, čemu se madridska vlada tako upira tem svoboščinam. Rovarjenje skrajne desnice proti naprednim organizacijam se medtem v Španiji dan za dnem stopnjuje in zadobiva čedalje bolj zaskrbljujoče oblike. Danes ponoči je na primer peklenski stroj z veliko rušilno močjo uničil bar «La Vaqueria» v madridskem središču. Atentat ima brez vsakega dvoma izrazito fašistični pečat: v raz- dejanih prostorih so se po navadi zbirali in tam razstavljali svoja dela številni napredno nastrojeni likovniki. Bombni napad je razen tega verjetno tudi v zvezi s predvčerajšnjim atentatom na avtomo- neofašističnega gibanja «Fuerza nueva» in voditelja zloglasnih «gverilcev Kristusa Kralja». Na kraju ne moremo mimo še enega značilnega dogodka. Izvršni odbor španske «demokratične stranke» (PDF) je danes sporočil, da namerava stranka izstopiti iz tako imenovanega demokratičnega koordinacijskega odbora, v katerem so predstavniki številnih opozicijskih političnih skupin in sindikalnih organizacij. PDP, ki je včlanjena v «liberalni internacionali», meni, da je omenjeni odbor o-digral važno vlogo v času, ko je bilo treba prebiti obroč splošnega družbeno političnega zastoja, sedaj pa naj bi postal odvečen. lijanskih predvideno v ameriških zadevnih predpisih. To meče seveda čudno luč na vso zadevo, tako da se je opazovalcem vsilila domneva da Američanom morda res ni tako do sodelovanja z Italijani, kakor pa sami zatrjujejo. Dokaznega gradiva brez podpisov prič v Italiji pač ne bo mogoče uporabiti. Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije je pa kljub vsemu optimist: pravi namreč, da gre za začasno oviro, ki ne bi smela vplivati na nadaljnji potek preiskave. Delegacijo, ki se je z atlantske obale prepeljala na pacifiško (glej no!) z Lockheedovim letalom 1011, čaka vsekakor dokaj naporno delo. V Angoli kdo sodili najemnikom LUANDA, 8. — Danes se je imel pričeti v glavnem mestu Ljudske republike Angole proces proti 13 britanskim, irskim in ameriškim najemnikom, vojakom, ki so se borili v vrstah prozahodnih kvizlinških gibanj proti Netovemu osvobodilnemu gibanju. Proces je bil odložen do petka, da bi se zagovorniki lahko ustrezno pripravili na obrambo obtožencev. Med slednjimi sta dva ameriška vojaka, ki ju bosta branila odv. Robert Cesner in neki drug ameriški odvetnik. Cesner je te dni obiskal varovanca in povedal, da je njuno zdravstveno stanje dobro. DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli: V UREDNIŠTVU : člani odbora ŠD Polet 50.000 lir, Albina Fonda 40.000, Ivan in Meri Kalin 5.000 lir. V TRŽAŠKI KNJIGARNI : N.N. 20.000 lir, učno osebje srednje šole Srečko Kosovel -Opčine 190.000 lir. Na NAŠ TEKOČI RAČUN 1840 PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI : Ivanka Adam 10.000 lir, Agro-forest 50.000 lir. ZA ŽRTVE NA TOLMINSKEM : Agroforest 50.000 lir. * ■* * POVZETEK V uredništvu 95.000 lir V Tržaški knjigarni 210.000 » Na naš tekoči račun pri TKB Za žrtve na Tolminskem Prejšnja vsota SKUPAJ 60.000 » 50.000 » 415.000 lir 26.379.240 » 26.794.240 Ur + 545 N-din. Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. HiiiiiiiuiimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiuimiinmiiiujiiimiiiimimmmMHmmHummmmn!! PO NEUSPELEM ATENTATU NA VELEPOSLANIKA VUČEK0VICA Ogorčenje v Jugoslaviji nad ustaškim terorizmom Urugvajski veleposlanik v Paragvaju Abdala, na katerega je ustaški zločinec streljal po pomoti, podlegel ranam (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — V Jugoslaviji so z veliko zaprepadenostjo in odločnimi obsodbami sprejeli najnovejše divjanje ustaških zločincev, ki so si tokrat za prizorišče svoje podle in zahrbtne dejavnosti izbrali paragvajsko prestolnico Asuncion. Ustaški zločinec Jožo Sanjanovič je včeraj streljal na diplomatski avtomobil, misleč, da je v njem jugoslovanski veleposlanik Momčilo Vučekovič, vendar se je zmotil in hudo ranil urugvajskega veleposlanika Carlosa Abdalo. Zdravniki so se zaman borili za njegovo življenje. Po zadnjih agencijskih novicah iz Asunciona je Abdala podlegel hudim ranam. Jugoslovanski veleposlanik Vučekovič, ki ima stalno rezidenco v Buenos Airesu, je dopotoval v paragvajsko prestolnico, kjer je tudi akreditiran, in izročil poverilnice predsedniku Paragvaja Alfredu Stroessnerju. Po izročitvi- poverilnic naj bi položil i venec na Panteon. Kakor poroča Tanjug, je ustaški atentator zamenjal Vučekovicev avtomobil z vozilom urugvajskega diplomata, ki sé je po naključju ravno tedaj pripeljal po ulici, po kateri naj bi se pripeljal Vučekovič. Atentator je streljal v glavo urugvajskega veleposlanika in ga smrtno ranil. Policija ga je, kot poročajo, takoj ujela in zaprla. Ameriške tiskovne agencije poročajo, da je Sanjanovič priznal, da pripada u-stašem in da je zamenjal človeka, saj je nameraval ubiti jugoslovanskega veleposlanika. Paragvajska pobci-ja o zločinu še ni objavila uradnega sporočila. Iz Tanjugovih novic je mogoče razbrati, da je Jožo Sanjanovič, ki je star 39 let, marca letos prispel v Paragvaj iz Madrida, torej po isti poti, po kateri so iz Španije prispeli tudi ustaški zločinci, ki so pred leti ubili jugoslovanskega veleposlanika na švedskem Vladimira Roloviča. VLADO BARABAŠ Nalogo ima pač, da zve, v čigave roke se je stekel poldrugi milijon dolarjev, za katerega se je vodstvo družbe Lockheed tako ravnodušno prikrajšalo,da bi v letih 1970-1971 prodalo Italiji 14 vojaških letal «her-cules C-130». Castelli in kolega so imeli prvotno dokaj velikopotezen načrt: zaslišali naj bi kar 16 ameriških prič in v ta namen je komisija pred časom poslala v ZDA parlamentarna funkcionarja Stramacci-ja in Nocilla, da zbereta priče. Kajpak sta se oba znašla v hudi stiski; prvič, ker se nekatere priče upirajo zasliševanju, drugič pa, ker niso ameriške pristojne oblasti sprožile proti njim kazenskega postopka, kar pomeni, da jim ni treba odgovarjati na radovedna vprašanja italijanskih preiskovalcev pod prisego. Skratka, rezultat zasliševanja je odvisen izključno od dobre volje prič, ali bolje, od tega, kaj jim bodo washingtonske oblasti dovolile razkriti. Zaradi naraščajočih težav, ki jih sproti srečujejo, so člani rimske delegacije odstopili, kot kaž^, od prvotnega načrta ter se sprijaznili z okoliščino, da bodo lahko zaslišali le redke priče. Med temi bi morali vsekakor biti bivši predsednik upravnega sveta družbe Lockheed, Carl Kotchian, ki je pred Churchevo komisijo priznal, da je odredil podkupovanje italijanskih funkcionarjev oz. vladnih predstavnikov, zatem nekdanji podpredsednik družbe Maurice Egan, ki je vzdrževal redne stike z bratoma Lefebvre, nato William Cowden, ki je izrecno dejal, da je bil navzoč, ko je tedanji italijanski obrambni minister lastnoročno dvignil kuverto s podkupnino, pa še Lawrence Roba, ki je igral pomembno vlogo v trgovanju Lockheedove družbe z Evropo. Med Italijo in Kalifornijo je 9 ur razlike, zato bo mogoče zvedeti za rezultate današnjega prvega zasliševanja šele, ko se bo mali kazalec na uri pri nas že krepko nagnil proti prvim jutrišnjim uram. Odposlanstvo bo bivanje v Los Angelesu vsekakor podaljšalo za dva dni, a po vsej verjetnosti se bo odpravilo še v Marietto (Georgia) na tamkajšnji sedež družbe Lockheed. Tam ga vsaj ne bodo nastanili v hotelu z dvomljivim imenom; v Washingtonu so jim namreč odmerili razkošne prostore Watergateja . . . Umor državnega pravdnika Coca (Nadaljevanje s 1. strani) ki si prav tako lastijo odgovornost za zločin, v Rimu p., celo «oborožena komunistična fronta». Zdi se, da preiskovalci zaenkrat jemljejo še precej resno možnost, da gre pripisati izzivalni pokol v Genovi «rdečim brigadam». Tega mnenja je še posebej namestnik državnega pravdnika dr. Mario Sossi, ki so ga RB ugrabile malo pred referendumom o razporoki. Tedaj je Coco bil e-den izmed protagonistov spopada z RB. Preiskovalci bodo vsekakor morali vzeti v poštev tudi druge možnosti, čeprav so manj verjetne. Dr. Coco je zadnja leta vodil nekaj važnih preiskav. Poleg preganjanja «bri-gadistov» se je ukvarjal predvsem z umorom državnega pravdnika dr. Scaglione!a v Palermu. Tega je u-bila mafija in dr. Coco je prav pred nekaj dnevi bil v sicilski prestolnici in se pogovarjal s svojimi kolegi o poglobitvi preiskave. Kot smo že zapisali v uvodu je v Rimu ta umor povzročil veliko o-gorčenje, pa tudi polemik. Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je podprla sklep genovskih sindikatov. ki so oklicali splošno stavko. Obenem pa je sindikalna federacija sklenila oklicati od 11. do 11.15 splošno stavko po vsej državi. Na ta način bodo delavci izpričali svoj gnev zaradi zločina in poudarili zahtevo, naj se zatre vsak prevratniški načrt in omogoči omikano nadaljevanje volilne kampanje. Predsednik republike Giovanni Leone je poudaril, da je treba odločno udariti po zločincih, ki so zagrešili ogabno dejanje, demokratični državljani pa jih morajo osamiti. Potrebna je «odločnejša zaščita javnega reda,» poudarja Leone in zaključuje s prepričanjem, da bo demokratična republika odbila tudi ta zločinski pojav, ker temelji v demokratičnem prepričanju njenih državljanov. Tajnik KD Zaccagnini je poslal sožalno brzojavko svojcem ubitih, medtem ko je predsednik KD Amin-tore Fanfani poudaril, da «to dokazuje, koliko je treba še storiti, da se obrani svoboda pred zlorabo svobode nasilnih». Tajništvo KPI najprej ugotavlja, da je genovski primer «zadnji v zaporedju krvavih provokacij» in obsoja vlado, ki ni sposobna preventivnih ukrepov, ki naj zajamčijo javni red pred podobnimi terorističnimi napadi. Na koncu tajništvo KPl poziva vse demokrate k strogi anti-feAietténi budnosti proti vsakemu prevratniškemu poskusu. , Socialisti menijo, da spirala nasilja in terorja, ki spremlja volilno kampanjo dokazuje, kako velik je odpor znotraj skupin, ki so na oblasti, proti vsakemu poskusu obnavljanja. Socialistično tajništvo zato poziva vse člane PSI in vse antifašiste k budnosti, da se zagotovi reden zaključek volilne kamnaje v kolikor toliko omikanem vzdušju. Kangbačen (Nadaljevanje s 4. strani) PARIZ, 8. — V krogih francoske avtomobilske industrije se je razširila vest, da nameravajo tovarne v doglednem času občutno naviti cene vsem motornim vozilom, tako seveda v prvi vrsti potniškim, in sicer poprečno za 5 do 7 odstotkov. Nove cene bodo v veljavi vsekakor septembra, ko bo v Parizu tradicionalna mednarodna avtomobilska razstava. pedici ji, se je uresničilo. Če k temu dodamo še izredno lepe barvne fotografije, ki so jih posneli udeleženci odprave, potem ni nobenega zavajanja, če rečemo, da je knjiga resnično lepa in imenitna. Nekoliko se sicer razlikuje od prejšnje knjige o vzponu na idaka-ÌÙ, čeprav je koncept v bistvu isti. V prejšnji knjigi sta tudi po dva udeleženca, vsak s svojega zornega kota, pisala o posameznih dogodkih in stvareh. V knjigi o vzponu na Kangbačen tega ni, zato pa spremljamo pohod ekspedicije od začetka do baze in na vrh. česar pri prvi knjigi ni bilo. Tako je sedanja knjiga popoln dokument, ki pa je napisan zanimivo, plastično, mestoma kratko toda izčrpno. tano da nas knjiga pritegne in jo na mah preberemo. Skoraj 250 strani knjige velikega formata, bogato ilustriranih, pomeni za vsakega prijatelja gora in zanimivih pohodov prijetno podoživljanje jugoslovanske himalajske odprave na Kangbačen. Mladini bralcem pa je lahko svetal vzgled, kaj je mogoče doseči z voljo in izkušenostjo tudi v najtežjih gorah. Knjiga je za nas še toliko pomembnejša, ker smo Slovenci prijatelji gora, planinstvo pa pomeni za na.' kulturen pojav, ki navdihuje ljudi h kulturnim dejanjem in razmišljanjem. Čs sc ob tem spomnimo tudi na nasprotovanja doma takim pohodom v tuj_a gorstva i". če k temu dodamo še priznanje, ki ga je lani na nagrajevanju najboljših športnikov države bila deležna VI. jugoslovanska himalajska alpinistična odprava na Makalu, potem smemo biti knjige o vzponu slovenskih alpinistov na Kangbačen in knjige o tem pohodu še toliko bolj veseli, Trgovinski sporazum med SZ in Filipini MOSKVA, 8. - Med osemdnevni« uradnim obiskom LTipinskega predsednika Ferdinanda E. Marcosa ^ Sovjetski zvezi je bil podpisan med moskovsko in manilsko vlado trgovinski sporazum. Ob tej priložnosti so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med državama. Po omenjenem sporazumu bodo Sovjeti dobavljali Filipinom stroje in razno industrijsko opremo. Državi sta s® tudi obvezali, da bosta s skupnimj napori skušali prispevati k ublažitvi napetosti v Aziji.