Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________^¿L_________ D I-0. LU S tt se i dan Ptuj 1.6.2024 www.poli.si ! PEUGEOT \J POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 50 w.spctop V Štajerski Ptuj, petek, 31. maja 2024 Letnik LXXVII • št. 42 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Slovenija, Podravje • Črne napovedi pred začetkom žetve 2024 Bankrot poljedelcev Slab mesec pred začetkom žetve mnogi ugibajo, kakšne cene žit pričakovati letos. Skladišča so bolj polna kot lani. Letos so odkupovalci do sredine maja že odkupili 6.700 ton več tuje pšenice kot leto prej, ko je bil uvoz že 100-odstotno višji kot 2022. Več na strani 3. Podjetništvo Podravje • CPP lani z dobičkom v višini dveh milijonov evrov O Stran 5 V središču Slovenija • V vodah številni hormonski motilci, ki dokazano vplivajo na plodnost O Strani 6 in 7 Podravje Videm • V kanalizacijo nameravajo investirati osem milijonov evrov O Stran 9 Ljudje in dogodki Ptuj • Najdražja poštna znamka na svetu prodana za 9 milijonov evrov O Strani 18 in 19 Foto": Črtomir Goznik Država pozabila na kmete Haloške strmiH naj čistijo " t • ^ j™, Sli» Hajdina • /K* Situacija na š|| in v občini se ne umirja NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO Štajerski tedíSK^P PTÚÚ1 : Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? otem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado.. ▲ L- _Jr 2 Štajerski Aktualno petek • 31. maja 2024 Žetale • Kmet Gregor Kolar je izračunal izgubo, ki jo bijejo haloški kmetje Foto: Mojca Vtič Mladi prevzemnik Gregor Kolar iz Dobrine pri Žetalah ima tretjino zemljišč z naklonom, ki bi zahtevala poho-dniške čevlje. »10 ha zemljišč ima povprečen nagib 40,5 %, nekako tako, kot bi se podali na Donačko goro. Strojna obdelava ni možna,« je dodal, ker pa kmetija leži na 278 metrih nadmorske višine in ne sredi Pohorja, je ob del izplačil za območja z omejenimi dejavniki (OMD). »Ekonomike ni,« pravi. Kolar, ki je sicer predsednik strokovnega odbora za OMD pri kmetijski zbornici, je pred leti, ko se je pripravljal nov pravilnik, aktivno sodeloval pri oblikovanju kriterijev, a kot pravi, se je zgodba takrat čez noč obrnila. »Večji poudarek je bil dan nadmorski višini kot strminam. Očitano nam je namreč bilo, da Haložani že pasemo krave, ko kmetje na višjih nadmorskih višinah šele kidajo sneg. Vendar pa na Pohorju in drugod po planotah lahko površine tudi strojno obdelujejo, medtem ko je pri nas obdelava izključno ročna. Ob tem so nam določili bonitetno oceno zemljišč med 50 in 60, kar je izjemno visoko, posledično pa ta vpliva na nižje točke pri OMD, višja plačila katastrskega dohodka in tudi prispevka za gozdne ceste. A Haložani imamo revno zemljo, imamo lapor, takoj dam v dar nekomu to zemljo, če res meni, da je tako dobra. Sem dal analizirati krmo in ima le 8 % beljakovin. To še za preživetje ni.« Največji upad števila kmetij na OMD Plačilo OMD ministrstvo oz. agencija za kmetijske trge dodeljuje kot plačilo na hektar, ki naj bi nadomeščalo dodatne stroške dela in izpada dohodka zaradi naravnih ali drugih omejitev. Kot je že dolgo znano in kot ugotavljajo na ministrstvu, število kmetij upada ravno na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetovanje, kmetije, ki še vztrajajo, pa se počasneje razvijajo. Mladi prevzemnik, ki redi okrog 40 krav molznic in obdeluje 46 ha zemljišč (v to so všteta tudi zemljišča, za katera ne uveljavlja subvencij) in 40 ha gozdov, pa je izračunal strošek spravila krme ter na drugi strani prihodek OMD. »Da spravim krmo z 10 ha na 22 GERK-ih skupaj, potrebujem pomoč 12 ljudi, kar pomeni nekje 360 evrov delovnih ur. Če bi jih plačal 10 evrov na uro, bi zgolj delo stalo 3.600 evrov. Tega stroška sedaj nimam, ker mi na srečo pomagajo člani družine in prijatelji. K 3.600 evrov je treba prišteti še malico, baliranje, stroške košnje z bencin- sko kosilnico. Pod črto - stroškov imam 6.950 evrov, dobim pa 4.625 evrov OMD za 35 ha. Kdo bo kril razliko?!« Primerjave prepovedane ... Ob tem je Kolar v primerjavi z drugimi še na slabšem, saj porabi nekje 2.100 litrov goriva - bencina za pihalnike in kosilnice, za katere pa, odkar je v veljavi kmetijska nafta, ne more uveljavljati trošarine. »Trošarine ne morem dobiti povrnjene niti za delo v gozdu - torej porabo bencina pri motorni žagi. Odgovor pristojnih je bil, da nas je premalo takšnih, da bi se splačalo spreminjati ali dopolnjevati sistem. Morda res, a nam bi to veliko pomenilo.« Kolar je želel izvesti tudi primerjavo izplačil in stroškov med kmeti na različnih območjih, na primer v Halozah, na Pohorju, na ostalih hribovskih območjih. »Odgovor je bil, da podatkov ne morem dobiti in da primerjave ne smem narediti, saj lahko povzročim vojno med kmeti. Tako lahko samo čakam, kaj bo, bo pa najverjetneje bolj malo, ker haloški kmetje nimamo politične moči.« Poplavna študija zaustavila načrte gradnje novega hleva Gregor Kolar obdeluje skupaj 46 ha kmetijskih zemljišč in 40 ha gozda ter molze okrog 40 krav. Obseg staleža živali in prihodki od prodaje mleka trenutno omogočajo eno delovno mesto. »Delamo pa vsaj štirje, oče in mama ter partnerka,« je dodal Kolar. Da bi lahko haloška kmetija zagotovila prihodek za dve delovni mesti, mora Gregor povečati stalež živali, prvi pogoj pa je izgradnja novega hleva. Tukaj pa se zatika že nekaj let. »Zgolj za poplavno študijo sem namenil že 5.200 evrov. Z njo je bilo ugotovljeno, daje del hleva predviden na poplavnem območju 100- do 500-letnih vod.« Gregorje že četrta generacija na kmetiji in nikoli še niso bili poplavljeni. »Smo tudi na taki višini, da bi prej vas poplavilo kot nas. Predlagal sem, da naredim suhi zadrževalnik, vendar ni bilo možno. Ne vem, kaj naj, gradnja hleva na spremenjeni lokaciji bi pomenila izdatne stroške. Sedaj kalkuliram, kaj se sploh izplača.« Gregor Kolar, mladi prevzemnik, kmetuje v Dobrini, v občini Žetale. Haloški kmetje opozarjajo, da imajo v izračunu plačil za omejene dejavnike kmetovanja strmine premalo težo. Priznavajo, da kmetujejo na nižjih nadmorskih višinah, a zaradi strmin in revnejše zemlje pridelajo manj, spravilo krme pa je ročno. Načelno strinjanje -spremembe izračuna OMD so nujne Z ministrstva za kmetijstvo so odgovorili, da so se zavezali, da bodo model točkovanja za izplačila OMD natančno spremljali, analizirali in preučili izplačila. »Ker smo s terena prejeli nekaj pobud, ki zajemajo problematiko določenega območja, vključenega v OMD, in višine prejetih plačil OMD, sta bila do sedaj organizirana dva sestanka v ožjem strokovnem krogu z ogledom na terenu, in sicer na celjskem in ptujskem območju. Sestanka oziroma ogleda na terenu so se udeležili predstavniki ministrstva, Kmetijskega inštituta Slovenije ter kmetijski svetovalci iz območnih služb,« so odgovorili. Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek je dejal, da so ponovno opozorili, da ima naklon premalo težo pri izračunu izplačil OMD. »Prav tako menimo, da bi morali še dodatno nagraditi kmetije z živalmi.« Ali bodo oblastniki sedaj prisluhnili pobudam s terena? »Vsi ugotavljamo, da ta model ni najboljši, še posebej za kmete s strmimi površinami ter tiste, ki kmetujejo na poplavnih območjih. A spremembe bodo možne s spremembo strateškega načrta.« Mlademu kmetu, ki je še pred leti mnogo optimistično zrl na delo in razvoj haloške kmetije, je sedaj volja splahnela. »Ni ekonomike in ne vidim smisla, da bi brege še obdeloval. Bilo je danih že veliko obljub, a od obljub se ne da živeti. Naj država zemljišča odkupi, izbere koncesionarja, ki bo čistil haloške strmine, kot velja to za vodotoke. Če pa pristojni od nas kmetov pričakujejo, da bomo še naprej čistilci narave, potem naj nas temu primerno plačajo.« Mojca Vtič Slovenija • Obrtniki odgovarjajo premierju Golobu Nahranili tiste, ki so skovali rekordne dobičke V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so se odločno odzvali na besede predsednika vlade, ki jih je pred tednom dni izrekel na Forumu obrti in podjetništva. Premier je namreč izpostavil rekordne dobičke podjetij, zaradi česar je med obrtniki završalo, saj to za malo gospodarstvo ne velja. Obrtniki se med tistimi, ki so lani kovali rekordne dobičke, ne najdejo. To so bili v prvi vrsti farmacevtska in visokotehnološka podjetja, finančni sektor (banke, zavarovalnice), energetika in še katera od posebej donosnih dejavnosti. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je povedal, da so obrtniki in podjetniki vlagali v raziskave in razvoj, imeli so rekordne cene električne energije in obrestnih mer, s tem so pripomogli bankam k ustvarjanju dobičkov. „Država je tudi z našo pomočjo dobila denar, ki je potreben za zagotavljanje socialne države." Tudi z izpostavljanjem visoko-tehnoloških podjetij in startupov s strani premierja Goloba niso naj- bolj zadovoljni. Poudarili so, da je njihovo obrtniško delo še kako pomembno. „Premier je omenjal viso-kotehnološka podjetja in startupe, ni pa omenjal nas, malih obrtnikov in podjetnikov, ki smo najštevilčnejši segment gospodarstva," so sporočili iz OZS, ki je v sklopu Foruma obrti in podjetništva izpostavila tudi svoje letošnje zahteve. Med „Obrtniki in podjetniki v minulem letu nismo beležili rekordnih dobičkov, smo pa imeli rekordne cene električne energije in obrestne mere," so se na besede predsednika vlade Roberta Goloba odzvali v OZS. njimi je odprava nepotrebne administracije z evidencami delovnega časa, ki je v veljavo stopila lani. Ironija je, da si vsi želijo debirokratizacije, medtem pa je vlada za delodajalce uvedla še dodatno administrativno breme. OZS na vlado apelira tudi v zvezi s pohitritvijo postopkov zaposlovanja delovne sile iz tujine, spremeni naj pravilnik v zvezi z ročnim premeščanjem bremen, država pa naj po 20 dneh bolniške odsotnosti prevzame obveznost nadomestila ter korigira dohodninsko lestvico in zniža prispevke. MZ Foto: CG petek • 31. maja 2024 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Črne napovedi pred začetkom žetve 2024 Ob trenutnih cenah poljedelce čaka bankrot Slab mesec dni pred začetkom žetve mnogi ugibajo, kakšne cene žit pričakovati letos. Govori se, da so skladišča polna, zagotovo so bolj polna kot lani. Namreč letos so odkupovalci do sredine maja odkupili 6.700 ton več tuje pšenice kot leto prej, medtem ko je bil lanski uvoz skoraj za 100 odstotkov obsežnejši od leta 2022. Drastično se je povečal uvoz iz Madžarske, in sicer za dobrih 100.000 ton, tako so lani vlakovne kompozicije in tovornjaki iz naše vzhodne sosede v Slovenijo uvozili 155.371 ton pšenice, dobrih 5.000 ton pa neposredno iz Ukrajine, medtem ko je uvoz hrvaškega zrnja upadel s 54.000 ton na 31.000 ton. Skupno pa so slovenski od-kupovalci (prekupčevalci) uvozili 218.328 ton pšenice iz tujine v skupni vrednosti 50,3 milijona evrov pšenice ter za 14,7 milijona evrov moke oz. je povprečna cena tone uvožene pšenice stala 230 evrov, medtem ko je bila slovenskemu kmetu v času žetve izplačana po povprečni ceni ok- TT v . /. v V • v . . Uvoz pšenice (in sorzice - mešanice pšenice in rzi) 2021 2022 2023 2024 (1.-3. meseca) Masa v tonah Masa v tonah Masa v tonah Masa v tonah Hrvaška 35.609 54.435 31.089 2.645 Madžarska 60.135 48.116 155.371 24.911 Italija 72 55 41 50 Ukrajina 0 22 5.105 205 Srbija 1.752 623 407 6 Celotni uvoz 117.671 138.422 218.328 37.649 Celotni izvoz 99.436 78.712 81.895 46.180 Domača pridelava 152.627 149.273 144.405 / Franc Kučan napoveduje, da bodo poljedelci v dveh do treh letih bankrotirali, če se razmere ne bodo spremenile, ob tem pa se sprašuje, v čigavem interesu je uničenje domačega kmeta in podpiranje uvoza pšenice in moke vprašljive kakovosti. 1 Ó ' i Foto: J. Kljajič Žetev ječmena, ki je prvi kazalnik cen pšenice, naj bi se začela dober teden prej kot običajno, kar pomeni v začetku druge polovice junija. rog 196 evrov, razkrivajo podatki agencije za kmetijske trge in statističnega urada. Medtem pa so slovenski kmetje lani pridelali okrog 144.000 ton tega krušnega ali krmnega žita ter ga v obsegu 47.000 ton (preko posrednikov) prodali v Italijo. To je sicer tretjino manj kot leto prej. Uradno tišina, neuradno 160 evrov po toni In letos? »Nihče noče o ničemer govoriti. Prosil sem tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ali bi lahko pripravili stroškovnik, vendar je bil odgovor, da bo ta znan šele junija oz. ko ga kmetijsko ministrstvo naroči,« je dejal Franc Kučan, poljedelec, kmečki aktivist iz Tešanovcev. Toda napovedi so slabe, pravi. »Trenutna cena na borzi je okrog 200 evrov, bojim se, da bo glede na izkušnje preteklih let odkupna cena v času žetve še nižja.« Evropa se namreč še vedno sooča s poplavo pšenice iz Ukrajine vprašljive kakovosti, ki pa zaradi nižje cene neovirano prihaja v evropske mline in na trgovske police. »Lanska ali morda celo predlanska pšenica iz Ukrajine naj bi se prodajala po 80 evrov po toni, posledično naša pšenica in tudi pšenica drugih evropskih kmetov ni konkurenčna, prav tako ne domača moka, če je avstrijska s primesmi ukrajinske pšenice, podobno kot hrvaška, mnogo cenejša.« A četudi bo pšenica kmetom plačana 200 evrov po toni, šušlja se celo o 160 evrih po toni, cena ne bo pokrila stroškov pridelave. »Stroški naj bi bili celo višji od lani, ko so ti znašali 280 evrov po toni, pa že lani so kmetje pridelali izgubo.« Kam to vodi? »Odkrito povem, da bodo slovenski poljedelci ob takih cenovnih razmerah v dveh ali treh letih bankrotirali.« Kučan meni, da bi se na trenutne razmere morala odzvati EU, ki je omogočila zrušenje trga z odprtjem vrat ukrajinski pšenici, prav tako država. »Tudi prve informacije o pogodbenih cenah sveže koruze so slabe. Takšno stanje res ni vzdržno. Ni vzdržno. Trg pšenice, koruze in tudi sladkorja se je porušil.« Mojca Vtič Foto: P. Lavre Vir: SURS Hajdina • Situacija na šoli in v občini se ne umirja Preiskave inšpektorata in policije še v teku Dogajanje okrog hajdinske osnovne šole se nikakor ne umiri. Namesto da bi iskali pot k rešitvi, se prepad zaradi nesoglasij med vodstvom šole in nekaterimi starši samo še poglablja. Mnenja so izrazito polarizira-na, razdeljena je tudi splošnajavnost. Ravnatelj Mitja Vidovič, okrog katerega se zaradi ukradenih osebnih fotografij z intimnimi prizori že tri mesece dviguje prah, zatrjuje, da ni storil nič narobe. Po drugi strani se oglašajo starši, ki se z njegovimi ravnanji nikakor ne strinjajo in jih ostro obsojajo. Še vedno krožijo ano-nimke z vrsto očitkov zoper delo ravnatelja, šole in vrtca. Ravnatelj se je pred dnevi o situaciji na široko razpisal na družabnem omrežju, na spletni strani šole so objavili zapis s podporo zaposlenih ravnatelju. Ali so podpisniki vsi zaposleni, ni znano. Morda je celo večini občanov in staršev otrok vseeno in si do konca šolskega leta želijo samo mir ter strokoven pristop v vzgojno--izobraževalnih institucijah, ki ju Vidovič vodi. Nekateri starši se glede na navedbe v zdaj že seriji anonimk z delom, kot se ga pri vodenju šole in kolektiva poslužuje ravnatelj, ne strinjajo. Izpostavili in opozorili so na marsikatero - po njihovem mnenju - sporno prakso in ravnanje. Koliko je teh staršev, nam prav tako ni znano, saj se javno ne izpostavijo. Neuradno smo izvedeli, da od vrat do vrat zbirajo podpise, da bi ravnatelja odstavili. Z vidika objektivnega opazovalca ni moč oceniti, kdo ima prav, a po vseh dogodkih bosta strani svoja stališča težko zbližali, še posebej, ker se znova in znova odpirajo nova vprašanja, dileme, očitki ... Šolski inšpektorat preiskave še ni končal Dejstvo je, da je šola še vedno pod lupo inšpektorata za šolstvo in policijske preiskave. Na šolskem ministrstvu, pod okrilje katerega spada inšpektorat, so pojasnili, da inšpekcijski postopek poteka. „Prever- jamo organizacijo dela šole in ustreznost sestave sveta zavoda. Ob tem smo posamezne organe šole tudi že seznanili s posameznimi ugotovitvami ter podali določene predloge. Posamezne zadeve smo odstopili drugim pristojnim institucijam, predvsem policiji, inšpektoratu za delo in zdravstvenemu inšpektoratu." Več infor- macij na inšpektoratu niso razkrili, saj da jih za zdaj ne morejo podati. Policija preiskuje primer fotografij in tudi ekskurzijo Poizvedovali smo, kako daleč so preiskave na Policiji. So možje v modrem prišli do kakšnih zaključkov? Kaj je epilog lanske ekskurzije v Berlin? In kako je z iskanjem odgovornega za ravnateljeve fotografije? „Poteka zbiranje obvestil v smislu potrditve utemeljenega suma storitve kaznive- Vihar na Hajdini se nikakor ne poleže. ga dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po členu 176. Kazenskega zakonika. Prav tako v okviru navedenega poteka zbiranje obvestil v smislu potrditve utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu Kazenskega zakonika," so navedli na Policiji. Varuhi reda so zaradi zaščite mladoletnih oseb pri delitvi informacij o hajdin-skih preiskavah še posebej previdni. K molčečnosti jih zavezuje tudi zakonodaja. „Podrobnosti v zadevah, kjer gre za morebitno vpletenost mladoletnih oseb ter občutljive podatke in bi lahko ob njihovem razkritju prišlo do ponovne viktimizacije žrtev, ne moremo razkrivati. Vsi predka-zenski postopki so tajni, varovanje podatkov pa varovano tudi s kazenskim zakonikom in jih ni dovoljeno razkrivati." Povedali so še, da ob vsaki informaciji, ki nakazuje na to, da so otroci oziroma mladoletne osebe oškodovanci kaznivih dejanj, preverjajo vse okoliščine in izvajajo vse ukrepe z namenom ugotovitve dejanskega stanja in zavarovanja interesov morebitnih oškodovancev. »Zlasti v postopkih, v katerih so vključene mladoletne osebe, primere obravnavamo skrbno, občutljivo in temeljito, ob tem pa izvajamo vse možne operativne ukrepe na podlagi zakonskih pooblastil in v skladu s kriminalistično stroko, kot smo postopke izvedli tudi v tem primeru, ko smo pri več morebitnih mladoletnih oškodovancih (primer ekskurzije, op. a.) preverjali obstoj elementov kaznivega dejanja. Po vseh zbranih obvestilih in ugotovitvah bomo obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo.« Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 31. maja 2024 Cirkulane • Razlogov za praznovanje 17. praznika je veliko Občina pospešeno sanira plazove V Cirkulanah v teh dneh obeležujejo 17. leto delovanja občine. Osrednja proslava s podelitvijo priznanj bo jutri, 1. junija, ob 18. uri na gradu Borl. Praznovanje bo trajalo še vse do konca junija, ko se bodo zvrstili številni dogodki v organizaciji domačih društev. Slednja so v tem času izjemno aktivna. Županja Antonija Žumbar se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k razvoju občine in njeni prepoznavnosti. »Praznovanje občinskega praznika je izjemno pomembno za naše občanke in občane. To je trenutek, ko pogledamo po prehojeni poti in se hkrati zazremo tudi v prihodnost. Veliko smo naredili in hvaležni smo lahko za vse dobrine, ki jih imamo na voljo v veliko večjem obsegu kot naši predniki,« je povedala županja Antonija Žumbar, ki je pred dvema letoma nastopila svoj drugi mandat, z razvojem občine pa je zadovoljna. V zadnjih letih so veliko sredstev namenili za ureditev in modernizacijo cestne infrastrukture, zaživela je poslovno--ekonomska cona, veliki koraki so se zgodili tudi na področju turizma, \Jj Čestitam vam ob našem 17. skupnem prazniku. Zahvaljujem se vsakemu izmed vas, ki pripomore tudi k skupni blaginji in Hitrejšemu razvoju občine in njene prepoznavnosti. Vsem, ki imamo radi ta del naših krasnih Haloz, želim, da skupaj oblikujemo jutrišnji dan v napredku in medsebojnem spoštovanju. Naj vam bo dobro do naslednjega občinskega praznika. Antonija Žumbar, županja, z občinskim svetom, NO in občinsko upravo Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, je z razvojem zadovoljna. predvsem z odprtjem gradu Borl in Parka dediščine. Občina si bo tudi v prihodnje prizadevala za urejanje turistične infrastrukture, kot so sprehajalne poti in razgledne točke, ter ustvarjanje dobrih pogojev za nadaljnji razvoj turizma. Njihova želja je, da bi se posledično povečalo število turističnih ponudnikov, predvsem sobodajalcev, vinarjev, gostilničarjev in drugih. Drugo leto nameravajo vpeljati participativ-ni proračun, saj bi radi spodbudili prebivalstvo, da bi sami predlagali projekte, ki jih želijo. Za sanacijo plazov 2,7 milijona evrov V zadnjem letu dni na občini največ pozornosti posvečajo posle- dicam poplav po lanskih neurjih, predvsem sanaciji cest in plazov. Pri tem so izjemno uspešni, saj jim je uspelo od lanske jeseni do danes sanirati že več kot deset plazov po vsej občini. Trenutno poteka sanacija ceste in utrditev brežine v Gra-diščah in Brezovcu ter rekonstrukcija mostu v Dolanah. Pogodbena vrednost vseh treh naložb je okoli pol milijona evrov. V kratkem se bo začela sanacija ceste v Brezovcu proti Turškemu Vrhu v višini nekaj manj kot 600.000 evrov. Nedavno so uspešno zaključili rekonstrukcijo ceste Medribnik-Cirkulane v skupni v skupni vrednosti 805.000 evrov. Občina poskuša vsako leto pridobiti čim več nepovratnih sredstev preko različnih razpisov. Prijavili so se na razpis za sofinanciranje izgradnje sončnih elektrarn in prizidka k športni dvorani. Po napovedih županje bodo letos začeli tudi izgradnjo gasilskega doma do četrte faze. Med drugim nadaljujejo z aktivnostmi iskanja finančnih sredstev za izgradnjo Katarinine vasi in možnosti ureditve prevozne poti izven državne ceste proti Do-lanam, ki bi bila vsaj gramozirana. »Vesela sem, da Direkcija RS za infrastrukturo izvaja rekonstrukcijo mostu pri gradu Borl, ob katerem bo tudi kolesarska pot. Seveda pa že nekaj let čakamo na rekonstrukcijo ceste Dolane-Meje z izgradnjo avtobusnih postajališč in dveh križišč. Verjamem, da bo tudi za to investicijo prišel čas,« je zaključila županja. Estera Korošec Foto: CG Ormož • Prvič v družbi prostovoljstvu prijaznih občin Solidarna vzgoja že od malih nog V tednu slovenskega prostovoljstva, ki je potekal od 20. do 26. maja, je Slovenska filan-tropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, minuli torek v Športni dvorani Kočevje razglasila NAJ prostovoljne posameznike, organizacije in projekte. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pire Musar, podeljena priznanja pa so zahvala za požrtvovalno in nesebično delo prostovoljcev. Poleg NAJ prostovoljca in prostovoljke, mentorja in mentorice prostovoljcev, pro- jekta medgeneracijskega prostovoljstva, prostovoljske zgodbe in junakov našega časa so izbrali tudi prostovoljstvu prijazne občine. 42 občin, med njimi tudi Markovci kot doslej edina spodnjepodravska, je tudi letos ohranilo ta laskavi naziv, prvič pa ga je Slovenska filantro- pija podelila Ormožu. Občina si je naziv prislužila za spodbujanje prostovoljstva na raznolikih področjih, zagotavljanje podpore mentorjem prostovoljcev v javnih zavodih in nevladnih organizacijah, sodelovanju v prostovoljskih akcijah in projektih, donaciji in materialni po- moči beguncem iz Ukrajine, zgled župana in občinske uprave ter promocijo prostovoljstva med občani. Priznanja so na Občini Ormož zelo veseli. »S pomočjo prosto-voljstva spodbujamo solidarnost in strpnost, s tem pa se povečujeta enotnost in povezanost lokalne skupnosti za lažje soočanje s trenutnimi in prihajajočimi izzivi družbe. V duhu solidarnosti vzgajamo otroke v vrtcih in šolah ter ga krepimo na vseh ravnem družbenega življenja. Zavedamo se, da je občina prva, ki je lahko in mora biti zgled za to, da enotnost, solidarnost in humanost niso spregledane.« SD 42 »starim« prostovoljstvu prijaznim slovenskim občinam se je letos pridružila tudi občina Ormož. Foto: SF Juršinci • Svetniki o kanalizaciji v občini Kanalizacija nič več brezplačna Občina Juršinci in Komunalno podjetje (KP) Ptuj urejata pravno podlago za obračun stroškov delovanja kanalizacijskega sistema. V skladu z izračuni v elaboratih bi se komunalni stroški za občane precej dvignili, saj stroškov za kanalizacijo, razen višje takse na račun obremenjevanja okolja, doslej niso plačevali. Foto: MZ Juršinski svetniki si bodo za odločitev o subvenciji omrežnin za kanalizacijo vzeli še nekaj časa. Pri referenčni porabi 10 m3 bi bil znesek na komunalni položnici v primerjavi z današnjim višji za skoraj 200 odstotkov! Gre za plačilo pitne vode ter odvajanje in čiščenje odplak, brez upoštevanih subvencij omrežnin. „Povišanje z 22 na 61 evrov se mi zdi velik preskok," je poudaril svetnik Miran Muhič. Da bi bil prehod na nov način obračunavanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod za občane mehkejši, je Muhič predlagal 100-odstotno subvencijo občine za omrežnino. „Znesek na položnici bo višji za trikrat, predlagam prehodno obdobje enega leta, da podražitev ne bo tako občutna," je apeliral. Župan Robert Horvat se je s predlogom strinjal. Povedal je, da so sicer nekateri v Juršincih, med njimi tudi sam, na kanalizacijo priključeni že dolga leta, pa doslej stroškov za kanalizacijo niso plačevali. Jasno in logično je, da občina to uredi in vzpostavi sistem plačevanja, kot ga predpisuje državna uredba. Za sejo občinskega sveta pripravljeni predlog je predvideval 50-odstotno subvencijo omrežnin, vendar so svetniki pustili odprto možnost, da bi občina v začetku krila stroške omrežnine v celoti. „O tem bomo še podebatirali na odboru in si vzeli čas za odločitev do naslednje seje," je dejal župan Horvat. S subvencijo občine nižji znesek za uporabnike V občini Juršinci so na kanalizacijski sistem priključeni v naseljih Juršinci in Gabrnik. 92 priključkov je običajnih gospodinjskih, sedem je večjih. Med večjimi uporabniki sta dom upokojencev in osnovna šola z vrtcem. V KP Ptuj so izračunali, da gre v kanalizacijski sistem letno dobrih 20.000 m3 odplak. Letni stroški njihovega odvajanja in čiščenja znašajo dobrih 38.000 evrov. Mesečna obveznost omrežnine za gospodinjske uporabnike bi bila 11 evrov za odvajanje in 10 za čiščenje. Brez subvencije bi gospodinjstvo za 10 m3 odvajanja in čiščenja mesečno plačalo 44 evrov. Če bi obveljala 50-odstotna subvencija omrežnin, bi bil mesečni strošek 34 evrov, v primeru 100-odstotne subvencije pa 24 evrov. Gre plačilo kanalizacije, brez plačila za vodo. Pri vodi izstopa strošek elektrike Predstavnik KP Ptuj Aljoša Fruk je svetnikom na seji predstavil tudi poročilo o distribuciji pitne vode v lanskem letu. V primerjavi z letom prej je bil lani strošek elektrike višji za 45 %. Podžupanja Nataša Žajdela Lah je vprašala, ali je glede na padec cen elektrike morebiti pričakovati kakšno pocenitev. Pripombe je bilo slišati tudi v zvezi z neupravičenim odvzemom vode iz hidrantov, npr. za zalivanje ali polnjenje bazenov, na kar je opozorila podžupanja Dragica Toš Majcen. Če gre za nekontroliran odvzem, to pomeni, da se strošek zaradi izgube porazdeli med vse plačnike. Tudi o tem vprašanju se bodo Juršinčani z vodstvom KP Ptuj še pogovarjali. Mojca Zemljane Čistilna naprava dotrajana Juršinčane v zvezi s kanalizacijo čaka še reševanje težav na čistilni napravi, kije preobremenjena in iztrošena, zato jo bo treba obnoviti ali zgraditi novo. Njeno pomanjkljivo delovanje še posebej izstopa po dežju, kar bi lahko potrdilo domnevo, da so v sistem speljane meteorne vode. „Vedno so težave po dežju, smrad in pene," je pojasnil župan Robert Horvat. Dodal je, da bo treba preveriti morebitne priključke meteornih vod na sistem. petek • 31. maja 2024 Podravje Štajerski 5 Ptuj, Podravje • O poslovanju Cestnega podjetja Ptuj Lanski dobiček znašal dva milijona evrov Cestno podjetje Ptuj (CPP) je lani ustvarilo blizu 55 milijonov evrov prihodkov in dobra dva milijona dobička. Po besedah izvršnega direktorja Borisa Medveda letos računajo na 60 milijonov prihodkov in milijon višji dobiček od lanskega. Podjetje je prisotno na več gradbiščih v podravski regiji. Eden pomembnejših poslov je obnova na odseku štajerske avtoceste, kjer so delo prevzeli v partnerstvu s Pomgradom. Pri 18-milijonski investiciji bodo Ptujčani izvedli za 6,5 milijona evrov del. V Hočah izvajajo rekonstrukcijo infrastrukture v industrijski coni, na Hrvaškem gradijo kanalizacijo (18 km) in dve čistilni napravi. So izvajalec gradnje prizidka pri zdravstvenem domu Slovenska Bistrica, tehnološkega parka v Ormožu, vrtca v Lovrencu na Dravskem polju in objekta v športnem parku Markovci. V Lenartu za podjetje Saubermacher gradijo upravno stavbo, za Perutnino Ptuj obnavljajo farme v Dražencih, v Podlehniku začenjajo gradnjo podjetniškega inkubatorja. Med večjimi projekti sta tudi kanalizacija v Hočah in Mariboru ter obnova glavne ceste skozi Miklavž na Dravskem polju. Prav tako so Jih zanima nakup VGP Drava Ptuj? CPP z novim lastnikom kaže ambiciozne načrte po rasti in krepitvi vloge ne samo v ožjem regionalnem okolju, ampak širše v nacionalnem in mednarodnem merilu. Jih zanima nakup katerega izmed gradbenih podjetij? Eno se namreč prodaja dobesedno na pragu CPP, to je VGP Drava Ptuj. Direktor CPP Boris Medvedje povedal, da v zvezi s tem niso v nobenem postopku. „Res pa je, da iščemo nove poslovne priložnosti za širitev. Zna biti, da bomo katero podjetje kupili, za VGP Drava ta trenutek ni nič v teku. Trenutno se največ ukvarjamo s krepitvijo našega podjetja, da ustvarimo močno jedro in stabilno organizacijo, kar nam z odličnimi sodelavci tudi uspeva." izvajalec obnove lokalnih cest po posameznih občinah ter vzdrževalec cestne mreže v Spodnjem Podravju - večine občinskih in vseh državnih cest. Cestno podjetje se poleg projektov za naročnike ukvarja še z nekaj lastnimi za trg. V Orešju so zgradili sosesko devetih novih hiš, za katere računajo, da bi jih prodali do konca leta. Pridobivajo gradbeno dovoljenje za komunalno opremljanje obrtne cone na Hajdini ob avtocesti, kjer so eden od treh solastnikov. Na investicijo čaka zemljišče v središču Ptuja na Potrčevi cesti, kjer je ideja zgraditi poslovno-sta-novanjski objekt in podzemno dvoetažno parkirišče. Za zemljišče na Zadružnem trgu so medtem izdelali novo idejno zasnovo za gradnjo restavracije. Nova sistemizacija in korekcija plač Cestno podjetje Ptuj, ki velja za največjo gradbeno družbo v Podravju, zaposluje 275 sodelavcev, sodeluje z okoli 120 sodelavci podizvajalcev ter ostalimi kooperanti. V začetku lanskega leta so spremenili sistemizacijo delovnih mest in jih na novo ovrednotili. 1. januarja letos je sistemizacija stopila v veljavo, z njo pa tudi nov plač-ni sistem. Ta se je po navedbah vodstva podjetja za zdaj izkazal kot ugoden, tako za delodajalca kot delavce. „Plačni sistem smo vzpostavili na način, da so razmerja med delovnimi mesti sorazmerna. Cilj je, da bomo pri vsakem dvigu minimalne plače sorazmerno dvignili tudi druge, saj ne želimo, da bi prihajalo do uravnilovke. Rast plač bo seveda odvisna od poslovanja. Če bomo uspešni, potem zadrege pri dvigu plač ne bi smelo biti," so pojasnili v CPP. Število zaposlenih raste, imajo tudi štipendiste Podjetje je letos število zaposlenih povečalo, v preteklih letih so imeli okoli 250 sodelavcev, zdaj jih je 275. Izzivi s kadri so nenehno prisotni, a se je situacija po besedah vodstva podjetja kar stabilizirala. Opažajo, da se na razpisana prosta delovna mesta prijavljajo usposobljeni kandidati, z izkušnjami in izobrazbo. „Dobili smo voznike, strojnike, kandidate za vodenje Izvršni direktor CPP Boris Medved gradbišč ... Za delo pri nas so izrazili interes dobri kandidati, usposobljeni, kompe-tentni, z delovnimi izkušnjami. Opažamo, da se je situacija glede izbire kandidatov za zaposlitev izboljšala. Razlog za to je verjetno med drugim upad povpraševanja po gradbenih poslih, ki je že prisoten." Izvršni direktor CPP Boris Medved je dejal, da so si ob letošnjem planu kot enega izmed najpomembnejših ciljev zadali vlaganje v kadre. „Oblikovali smo mentorstva, omogočamo individualna izobraževanja in usposabljanja, vezana na situacije v našem delovnem procesu. Veseli nas, da imamo štipendiste. Lani je bil odziv na razpis kadrovskih štipendij dober, prijavilo se jih je 12. Štipendije bomo razpisali tudi letos, razpis bo junija. Mladim v našem podjetju omogočamo opravljanje praktičnega dela pouka, študijske prakse, poletno delo ... Veliko mladih obrazov srečujemo v podjetju in to nam daje občutek zadovoljstva, še posebej, ker so to mladi ljudje iz lokalnega okolja." Mojca Zemljane CPP je največja gradbena družba v Podravju. Asfaltna baza, betonarna, lastni materiali ... V kratkoročnem načrtu CPP je posodobitev asfaltne baze v Kidričevem ali nakup nove. Razmišljajo o svoji betonarni, ena od temeljnih nalog bo zagotovitev lastnih virov in surovin, kar podjetju omogoča večjo suverenost. „Če imaš svoje vire, si bistveno manj odvisen, kot v primeru, če jih nimaš. Za osnovno dejavnost, ki jo izvajamo, želimo imeti svoje kadre in lastne surovinske baze." Kidričevo • Gramoznica Green lake na »oglasni deski« Občina išče najemnike Občina Kidričevo po razhodu s koncesionarji v gramoznici Pleterje (Green lake oziroma Zeleno jezero) išče najemnike. Vodstvo občine je objavilo poziv za informativno zbiranje ponudb. Rok za oddajo ponudb je 3. junij, predvideni začetek obratovanja pa 15. junij. Priobalni del gramoznice je občina razdelila na pet območij. Interesenti za najem lahko oddajo ponudbe za celoto, več delov ali posamičnega. Območja so razdelili takole: vlečnica za smučanje oziroma deskanje na vodi, gostinski objekt s tribuno, igrišče za odbojko na mivki in manjši objekt, območje za ponudnike hrane in pijače v mobilnih enotah (foodtruck območje) ter kamp in plaža z 10 prostori za avtodome, v prihodnje naj bi bila na voljo še šotorišča. „Občina Kidričevo namerava od- Če bo občina dobila najemnike, bodo Green lake odprli 15. junija. dati v najem športno-rekreacijski center Green lake kot celoto ali po posameznih območjih, odvisno od interesa. Določitev najemnine bo predmet nadaljnjega postopka, po sprejeti odločitvi občine, katere objekte bo oddala v najem. Obdobje najema je predvidoma od 15. junija do konca leta,« so na občini navedli v javnem pozivu. Dodali so, da bo za košnjo trave poskrbela občina, na dveh lokacijah je zagotovljen internet, za organizacijo in odvoz smeti bo moral poskrbeti vsak najemnik sam. Stroške videonadzora, varovanja, vode in kanalizacije bodo enakovredno razdelili med najemnike, stroške električne energije bodo obračunali glede na dejansko porabo. Ponudbe za pridobitev koncesije, ki jih bodo zainteresirani najemniki oddali, niso zavezujoče, gre za tako imenovana pisma o nameri. MZ Ormož • Novi prostori v Zdravstvenem domu Slednjič pod eno streho Dan odprtih vrat, ki so ga v Zdravstvenem domu (ZD) Ormož pripravili pred dnevi, je bil tudi priložnost za predstavitev nove pridobitve. V poslovno-stanovanjski stavbi na Ptujski cesti 25, kjer zdravstveni dom že uporablja nekaj prostorov za potrebe Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Ormož (CDZOM), so namreč odkupili stanovanje in ga preuredili v zdravstvene namene. Obstoječi prostori so bili premajhni za ambulantno obravnavo otroške in mladostniške psihiatrije, psi- hološko, logopedsko, specialno pedagoško, socialno in nevrofizi-oterapevtsko obravnavo ter delovno terapijo, zato je bila širitev nujna. Dnevno bodo odslej lahko sprejeli od 30 do 40 otrok in mladostnikov z njihovimi starši. Investicija je vredna nekaj čez 120.000 evrov, od katerih država oziroma zdravstveno ministrstvo prispeva dobrih 70.000 evrov, Dan odprtih vrat so v ZD Ormož izkoristili za odprtje novih prostorov Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. preostalo pa gre na račun občin ustanoviteljic ZD Ormož. Širitev CDZOM Ormož je tako ormoški proračun stala slabih 37.000 evrov, 6.500 oziroma 6.300 evrov pa znaša prispevek občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Poleg odprtja novih prostorov CDZOM, trak sta prerezala v. d. direktorja Aljaž Čibej in župan Danijel Vrbnjak, so delavci ZD Ormož občanom predstavili storitve, ki jih izvajajo. SD Opravičilo V članku z naslovom Zavrnjeni predlogi za občinska priznanja, ki je bil objavljen v torkovi izdaji Štajerskega tednika, smo napačno zapisali datum občinskega praznika. Pravilno se glasi, da bo občinski praznik na Destrniku 1. junija. Za nehoteno napako se opravičujemo. Uredništvo Foto: CG Foto: CPP Foto: ZDO Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 31. maja 2024 Slovenija, Podravje ilCe, ki dokazano vplivajo na plodnost I orecni c ' i }/ WM ■ •• fi WM t J VS In m- é¡I tU a n ■ PM1HSÍHS1 -■M sv?® siiwte pi. Mea vlodno: Promocijsko sporočilo Foto: Pixabay Bisfenol S so odkrili celo v Zelencih na izviru Save Dolinke in Radovni v Vintgarju. Sicer pa je reka z največjim razponom različnih antibiotikov v svojih vodah Krka. Danes bo Qcenter Ptuj napolnila pozitivna otroška energija V nakupovalne ulice Qcentra Ptuj se ponovno vračajo ponudniki nosečniško-otroških izdelkov in storitev - vse od prve dudice in prvega pajacka, vozička in lupinice, pa vse do električnih avtomobilčkov, skirojev, trampolinov, peskovnikov. BABY IN OTROŠKI SEJEM v nakupovalnem središču QCENTER PTU) Petek. 31. 5- 2024, od 9. ure naprej, 9:00 - Odprtje stojnic in pozdrav vsem obiskovalcem ^»9:15- Delavnica za mamice "Holistični pristopi k materinstvu" V 11:00 - Ples za otroke z Almo 10:00 - Nastop OŠ Ljudski vrt in OŠ Breg 11:30 - Joga za otroke s Špelo (AURA Družinski Weilness) \ 14'' - pisanje porodnega načrta s slovenskimi doulami 13:00 - Vadba in ples za nosečnice s Kristino 14:00 - Joga ta otroke s Špelo (AUKA Družinski weilness) 15:00 - Veliki IfiggiCnj^ovu Arbadakarba 16:00- Obisk Irlnvjfa Tomija in vlečenje vrvi, nastop plesne šole samba in vokalistke Kaje k - Kaje Kwnei jamev nagra 18:00-Žreb velike nagradne Igre in podelitev nagrad • »K ■ 18:30- Pisanje porodnega načrta i doulo Urško IrSii Danes od 9. ure dalje bo namreč v Qcentru potekal baby in otroški sejem, kar pomeni obilico pisanega dogajanja čez cel dan. Brezplačno bodo na obeh vhodih na voljo napihljiva igrala za otroške obiskovalce, na voljo bo pisanje porodnega načrta z dou-lo Urško, pripravljajo pa še predstavitev holističnih pristopov k materinstvu, obrazne poslikave, jogo za otroke, plesno urico za otroke, plesno urico za nosečnice, Bio kotiček za družine in še kaj. Druženju bo češnjo na vrh smetane dodal veliki magični show občudovanega slovenskega dua ARBADAKARBA: Tina in Matjaž sta Sloveniji zelo dobro poznana kot Arbadakarba duo, ki bosta obiskovalce razveselila z magičnim šovom za otroke. Obiskal nas bo tudi klovn Tomi, ki pride s prav posebnim namenom - zabavat otroke, jih malo »začarat« in očarat ter pokazat vragolije, ki jih zmorejo le klovni. Plesali bomo s plesno šolo Samba ter uživali v ljubkih nastopih prvih razredov ptujskih osnovnih šol in vokalistke Kaje Kumer. Na ta dan boste tudi v vseh prodajalnah nakupovalnega centra Ocenter dobili dodatne popuste na izdelke za nosečnice, mamice in malčke. Druženje bomo zaključili z velikim žrebanjem in podelitvijo praktičnih nagrad! Čalapinkarije, ki so bile v popoldanskem času predvidene pred Ocentrom, so zaradi slabe vremenske napovedi prestavljene na september. Plesna šola Samba, ki ima svoje prostore v Qcen-tru Ptuj, skupaj s starši in plesalci pripravlja v petek veliki srečelov z izjemno privlačnimi nagradami, med katerimi bodo sončna očala Guess, boni za striženje, kurtoši, sladice in še marsikaj. Sredstva od srečelova bodo namenili za udeležbo plesalcev na svetovnem prvenstvu. V plesni šoli Samba pa so izjemno ponosni tudi na svojo hip-hop ekipo, ki je na mednarodnem plesnem festivalu v Zadru v izjemno močni konkurenci 243 nastopajočih s 192 točkami osvojila 1. mesto. Dragi starši, vabljeni, da svoje otroke vpišete v najuspešnejšo plesno šolo na Ptujskem - plesno šolo Samba. Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi z zdravilom, potem ko ga uporabimo in njegove presnovke izločimo? Prav tako kot vse drugo, kar se znajde v naši kanalizaciji, gre skozi čistilne naprave in od tam v vode. Zakroži ter se vrne v naše vodovode. Zdravil porabljamo čedalje več, s tem pa je tudi okolje čedalje bolj obremenjeno. Na ljubljanski Fakulteti za farmacijo že deset let izvajajo raziskave o ostankih zdravil v odpadnih, površinskih in pitnih vodah v Sloveniji ter spremljajo, kako ti lahko vplivajo na ljudi in okolje. Na začetku poti odpadne vode, v čistilnih napravah, je onesnaženja seveda največ. V njih najdejo širok nabor zdravilnih učinkovin, predvsem analgetikov, zdravil za krvo-žilni sistem in sladkorno bolezen. Koncentracije so tam od nekaj mi-krogramov na liter pa vse do sto. Reke in potoki nosijo s seboj iste snovi, le da so veliko bolj razredčene. V njih odkrivajo kofein, sar-tane, antiepileptike, analgetike in protimikrobne spojine, kot je na primer sulfametoksazol, ki so ga našli v prav vseh večjih slovenskih rekah. Marsikaj od tega se najde tudi v pitni vodi. V kozarec si z njo ponekod natočimo tudi kofein, protimikrobni učinkovini azitro-micin in sulfametoksazol ter analgetika paracetamol in tramadol. Na srečo so koncentracije nizke in neškodljive. Po normativih varne uporabe pri pitni vodi se tako tudi glede vsebnosti zdravil odrežemo bolje kot drugod po Evropi. Motnje v razvoju zarodkov, ADHD ... Ekipa raziskovalcev želi predvsem ugotoviti, ali vse te spojine pomenijo grožnjo za okolje in ljudi , ■■,;■ , ,.........- - - ■■•■■■,■ ' ■■'■ž1': -v-v--. - - Bt Wm m K iiiii Največje koncentracije kemijskih hormonskih motilcev so u manjših potokih, u katere se izlivajo odpadne vode iz manjših komunalnih čistilnih naprav ali pretočnih greznic. Foto: CG petek • 31. wfl/fl 2024 V središču Štajerski 7 N- i r Foto: S. Švigelj Tudi če je vsakega posameznega hormonskega motilca v vodi malo, lahko kombinacija preseže količino, ki nam še ne škodi ter kako veliko. Poglavitni problem je dvojen, pravijo. Na eni strani so zdravilne učinkovine zelo aktivne že v manjših količinah, kar je razumljivo, saj to od zdravil tudi pričakujemo. Na drugi strani pa jih je v vodi veliko različnih. Njihovi učinki na žive organizme pa se lahko seštevajo ali celo množijo. V nedavni študiji so se raziskovalci posebej osredotočili na dve vrsti učinkovin: protimikrobne spojine ter hormone in hormonske motilce. Prvi so problematični zato, ker zaradi njihove stalne prisotnosti v okolju mikrobi postajajo odporni proti njim in ker škodujejo našemu mikrobiomu. Hormonski motilci pa so že pokazali, kako resne posledice imajo. To so snovi, ki posnemajo, krepijo ali blokirajo delovanje hormonov in s tem močno in kvarno vplivajo na organizem. Povezali so jih že z motnjami v razvoju zarodkov, otrok in mladostnikov, z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ter motnjami, kot je ADHD. Zelo škodljivo pa vplivajo tudi na reproduktivni sistem. Sumijo, da je tudi zaradi njih v zadnjih desetletjih pri nas vse manj avtohtonih rib, žab in pupkov. Razvpit je primer angleške reke Temze, kjer so pri samcih potočnih postrvi, ki so živeli blizu iztokov čistilnih naprav, odkrili hkrati testise in jajčnike, ribja populacija pa je močno upadla. Ne samo neplodnost, povzročajo tudi rak dojk, ščitnice, prostate ... Krivca sta predvsem etinilestra-diol, pa tudi estradiol. Estradiol je ženski spolni hormon, ki ga imajo ženske v rodni dobi in ki z urinom pride v kanalizacijo in širše okolje. Etinilestradiol pa je učinkovina v kontracepcijskih tabletah. Ti dve spojini sta tako učinkoviti, da škodujeta že v izjemno majhnih koncentracijah, tako majhnih, da jih večina evropskih laboratorijev težko sploh točno izmeri. Hormonski motilci so velika grožnja za plodnost tudi pri ljudeh. Znanstveniki namreč predvidevajo, da je neplodnosti vse več ravno zaradi njih. Še bolj kot ženskam škodijo moškim. Povzročajo nenormalen razvoj spolnih organov že pred rojstvom, vplivajo pa tudi na število zdravih in aktivnih semenčic. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je Slovenija po številu rojstev s pomočjo umetne oploditve v samem vrhu Evrope. Hormonske motilce so povezali tudi z različnimi oblikami raka, med drugim rakom ščitnice, na dojki in rakom prostate. Raki torej, za katerimi Slovenci pogosto zbo-levamo. Odstranjevanje le 27-odstotno učinkovito Študija je ugotovila, da so v Sloveniji poglavitna onesnaževala naravni hormoni estradiol, estron in estriol, plastifikatorji bisfenoli in hormoni, ki se uporabljajo v kon-tracepciji - etinilestradiol, noretin-dron in drugi. Kemijskih motilcev endokrinega sistema je v odpadnih vodah največ seveda tam, kjer živi največ ljudi. Skrb vzbujajoče je, da je odstranjevanje le 27-odstotno učinkovito. Preostalo spuščamo nazaj v naravo. Onesnaženost z njimi je v različnih vodah zelo različna. Največje koncentracije kemijskih hormonskih motilcev so v manjših potokih, v katere se izli- vajo odpadne vode iz manjših komunalnih čistilnih naprav ali pretočnih greznic. V velikih, vodnatih rekah pa so koncentracije nižje od povprečja po Evropi. Zato pa so ponekod namerili zelo visoke koncentracije bisfenola S, sintetične kemikalije, ki jo uporabljajo pri izdelavi plastike in epoksi smole. Vsi dobro poznamo razvpiti bisfe-nol A, katerega uporabo je zaradi rakotvornosti EU omejila. Zato se zdaj več uporablja bisfenol S, ki pa tudi ni potrjeno neoporečen. Tega so v relativno visokih koncentracijah (več sto nanogramov na liter) odkrili celo v Zelencih na izviru Save Dolinke in Radovni v Vintgar-ju. »Čista kot studenčnica« je očitno primerjava, ki žal ne drži več. Potrebne bodo učinkovitejše čistilne naprave Kako se ta kemikalija znajde v vodah sredi neokrnjene narave, se še ne ve, očitno pa je zelo trdovratna in obstojna. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da za bisfenol S niti nimamo uradne varne meje, v kateri je lahko v pitni vodi, ne da bi nam škodil. Meritve so pokazale povprečno koncentracijo nekaj deset nanogramov na liter, a brez varne meje ta številka ne pove kaj dosti. Raziskovalci so v pitni vodi našli tudi progesteron v povprečni koncentraciji okrog desetinke na-nograma na liter, kar pa je globoko pod varno mejo devetih nanogra-mov na liter in naj ne bi prinašalo tveganja za zdravje. Znanstveniki s Fakultete za farmacijo opozarjajo, da moramo nujno zmanjšati količino hormonskih motilcev, ki jih spuščamo v okolje, če hočemo dobro živalim in sebi. Zato bomo seveda potrebovali učinkovitejše čistilne naprave, kar pa pomeni denar in politično voljo. Medtem pa priporočamo, da naj vas nikar ne zanese skušnjava, da bi se napili »bistre studenčnice«. Tina Nika Snoj Foto: ČG Znanstveniki opozarjajo, da moramo nujno zmanjšati količino hormonskih motilcev, ki jih spuščamo v okolje. Zato bomo seveda potrebovali učinkovitejše čistilne naprave, kar pa pomeni denar in politično voljo. Skrb vzbujajoče je, da je odstranjevanje le 27-odstotno učinkovito. Preostalo spuščamo nazaj v naravo. Težave z neplodnostjo ima vsaj desetina parov Nezmožnost zanositve je tema, o kateri se v javnem prostoru skoraj ne govori. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se s tovrstnimi težavami srečuje okoli desetina svetovnega prebivalstva. „Natančnih podatkov za Slovenijo sicer ni, po ocenah je stanje pri nas enako kot v drugih evropskih državah, kjer je neplodnih 10-15 odstotkov parov, kar pomeni, da ima težave s plodnostjo vsak šesti do sedmi par pravijo v UKC Maribor, kjer je eden od štirih slovenskih centrov za zdravljenje neplodnosti. Ostali trije so UKC Ljubljana, Zdravstveni center Dramlje v Ljubljani in Bolnišnica Postojna. V Sloveniji se letno rodi več kot tisoč otrok z biomedicinsko oploditvijo. Zadnji podatki, ki so na voljo in so nam jih posredovali z ministrstva za zdravje, so za leto 2019. Takrat se je v Sloveniji s pomočjo umetne oploditve rodilo 1.234 otrok, povprečno trije na dan. Vseh rojstev v Slovenijije bilo leta 201919.328. Dvakrat več centrov za pomoč parom Slovenija, enako kot druge evropske države, podatke o postopkih oploditev z biomedicinsko pomočjo za vsako leto objavlja v reviji Human Reproduction pri založbi Oxford. V dobrih dveh desetletjih, med 1997 in 2019, seje v Evropi s pomočjo biomedicinske oploditve rodilo dva milijona otrok in pol. Število centrov, ki pomagajo parom pri zanositvi je v 20-letnem obdobju zraslo za 200 odstotkov. Leta 1997jihje bilo v 18 evropskih državah 482, leta 2019 v 40 državah že skoraj 1.500. Iz 35.000 letno rojenih s pomočjo biomedicinske oploditve je številka v 20 letih narasla nad 200.000. Zadnja podatka za leti 2018 in 2019 sta 215.614 ter 203.665, navaja Human Reproduction. Na Balkanu najmanj umetnih oploditev Država v Evropi z največjim deležem otrok, rojenih z biomedicinsko pomočjo (8,9 %),je Španija. V Grčiji je ta delež 7,5-odstoten, v Sloveniji, Avstriji in na Češkem znaša dobrih šest odstotkov. V Italiji se letno rodi okoli tri odstotke otrok po umetni oploditvi, enako v Nemčiji in Franciji, na Madžarskem dobra dva odstotka. Podatki za Hrvaško niso na voljo, so pa zbrani podatki o drugih državah nekdanje Jugoslavije. V Bosni je bilo leta 2019 samo 40 rojstev otrok z umetno oploditvijo, v Srbiji blizu 600, Črni gori 200 in Severni Makedoniji 700. Še zanimivost: v Albaniji le 60 od okoli 11.000 rojstev na leto. Kaj so najpogostejši razlogi za neplodnost Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, daje neplodnost v nekaterih socialnih in kulturnih krogih še vedno tema, o kateri težko spregovorimo. „V današnjem času ima vse več parov težave z zanositvijo, na kar verjetno vsaj delno vpliva sodoben način življenja in odlaganje odločitve za otroka v vse kasnejše obdobje" pravi strokovnjakinja za zdravljenje neplodnosti docentka Sara Korošec. „Starost ženske je skoraj najpomembnejši dejavnik zanositve, zato je pomembno, da pri obravnavi ne odlašamo. Vzroki za neplodnost so v enakem deležu pri ženski in moškem ter približno v enakem deležu tudi pri obeh partnerjih hkrati. Pri približno 10-20 % parov vzroka ne najdemo. Motnje ovulacije so prisotne pri 30-40 % neplodnih žensk. Zmanjšana rezerva jajčnikov je najpogostejša pri starejših ženskah, vendar je tudi pri mlajših mogoča odpoved delovanja jajčnikov. Endometrioza je bolezen, pri kateri pride zunaj maternice do pojava tkiva, podobnega sluznici maternice, ugotovljena je pri 20 do 40 % neplodnih Po besedah ginekologinje Sare Korošec iz N1JZ večina pacientk (80-90 %) zanosi med zdravljenjem neplodnosti, uspeh pa je zelo povezan s starostjo ženske in osnovnimi diagnozami para. V Sloveniji se s pomočjo biomedicinske oploditve letno rodi med 1.100 in 1.200 otrok. V Evropi pa je letno kar 200.000 rojstev s pomočjo umetne oploditve. žensk Med razlogi nezanositve sta lahko tudi neprehodnost oziroma zaraščenost jajcevodov, razvojne nepravilnosti maternice, pregrajena aH celo nerazvita maternica. Pogosto v maternici pri pregledu ugotovimo miome. V srednjih letih jih ima približno tretjina žensk, v rodnem obdobju približno četrtina. Miomi mnogokrat ne zahtevajo ukrepanja, temveč zgolj opazovanje," je navedla ginekologinja dr. Sara Korošec. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Podravje petek • 31. maja 2024 Ptuj • Delovanje in finance novega objekta Kako se polnijo prostori Stare steklarske Pri skoraj petmilijonski investiciji, sofinancirani iz ptujskega občinskega proračuna, Stari steklarski, je bilo veliko dilem o upravičenosti same naložbe. Na ptujski občini so prepričani, da zasedenost od septembra do danes kaže, da je bila naložba smiselna. Pogodbe so sklenili z 42 najemniki. Foto: CG Stara steklarska je v Ulici Tomaža Šalamuna. Mladinski center od ustanovitve Javnega zavoda Ptuj deluje pod njihovim okriljem, ves svoj redni program pa izvajajo v prostorih Stare steklarske. Višina obratovalnih stroškov je odvisna od števila najemov in stroška ogrevanja pozimi. Skupni znesek se giblje od 2.700 do 4.000 evrov na mesec. „Povprečni prihodek iz naslova najemnin je bil v tem letu okrog 1.100 evrov na mesec. Mladinski center dvorano koristi brezplačno," so pojasnili na ptujski občini. Čeprav prihodek od najemnin ne pokrije vseh obratovalnih stroškov, pa so s selitvijo CID znižali stroške, ki so jih imeli na Osojnikovi cesti. Z zasedenostjo dvoran v Stari steklarski so tako na občini kot v zavodu zadovoljni. V dopoldanskem času tam potekajo vadbe, konference, sestanki, v popoldanskem času pa predavanja, delavnice, ob koncih tedna koncerti, gledališke in plesne produkcije. „Zraven priložnostih najemov prostore v Stari steklarski najemajo tudi za redno delovanje. Zanimanje je za vse dvorane, saj je vsaka specifična in zanimiva za izvedbo različnih dogodkov, možno jih je tudi povezati" so pojasnili. V vadnici v pretežni meri potekajo različne vadbe, mala dvorana, tudi ali predvsem zaradi točilnega pulta, ki je priročen za pogostitve, omogoča izvedbo koncertov, predavanj in drugih vsebin. Obokana je zanimiva za postavitev razstav, izvedbo seminarjev, okroglih miz ... Velika dvorana pa zaradi tehnične opreme in velikosti omogoča izvedbo večjih dogodkov, kot so proslave, koncerti, plesne in gledališke predstave. Pred poletjem je vedno več zanimanja za uporabo dvorišča in amfiteatra. Na občini menijo, da zasedenost upravičuje to naložbo Kljub številnim pomislekom, da je bila ureditev Stare steklarske in sosednjih ulic ter Vrazovega trga predraga, so na občini prepričani, da zasedenost priča o upravičenosti projekta. Ta je skupaj stal 4,9 milijona evrov, občina je prispevala 2,2 milijona. „V mestu smo pridobili sodobno infrastrukturo za izvajanje mladinskih, društvenih in različnih kulturnih programov. Menimo, da je s prenovo ta del mesta zaživel. Zanimanje za najem prostorov mladinskega kulturnega centra se povečuje. Na nas se obračajo različna društva, zavodi in organizacije, pa tudi zasebna podjetja. Nekateri organizatorji v Stari steklarski najdejo prostor za izvedbo svojih dogodkov, izredno veseli pa smo, da so zraven tudi društva, ki so tukaj našla prostor za redno delovanje. Tudi Umetniški oddelek Gimnazije Ptuj vse od odprtja Stare steklarske v veliki dvorani dvakrat na teden izvaja pouk," pojasnjujejo. Dženana Kmetec Cene najema dvoran Celodnevni najem velike dvorane za komercialne namene stane 300 evrov, male 120, obokane 80, manjše vadnice 30 evrov, večje 60. Dopoldanski ali popoldanski termini so nižji za približno polovico navedenih zneskov celodnevnega najema. Ponujajo še možnost eno- ali dvournega najema vseh prostorov. Za celodnevni najem dvorišča računajo 80 evrov, za popoldanski 50 evrov. Oddajajo še glasbeni studio in opremo v dvoranah. Za nekatere uporabnike so cene še bistveno nižje od navedenih. Zgolj obratovalne stroške v višini tretjine cene krijejo občinskijavni zavodi, ki delajo na področju kulture, nekatere nevladne organizacije, socialna podjetja ali nepridobitna pravna oseba, nekatere mednarodne organizacije ipd. Starše • 27. praznik občine v znamenju številnih investicij mñ'mMÍ ^ ^ mm \ \ : / Občine vse težje do kohezijskih sredstev V Staršah je konec maja čas za praznovanje. Občina je namreč svoj občinski praznik povezala z 31. majem. Na ta dan so se leta 1677 kmetje uprli grofu Herbersteinu, ki sije lastil vse lovske in ribolovske pravice ter jim delal škodo na poljih. Občinski praznik je po besedah župan Stanislava Greifonerja rojstni dan občine, ki ga vsako leto obeležijo s številnimi prireditvami. Najbolj svečana pa je osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj. V občini Starše je aktivnih več kot 40 društev, ki ob praznovanju občinskega praznika že tradicionalno organizirajo najrazličnejše dogodke. Njihov glavni namen je predvsem druženje in medsebojno povezovanje vseh občank in občanov. Občinski praznik pa je tudi čas za pregled dela v preteklih letih in razvoja občine. Pred štirimi leti je vodenje prevzel novi župan Stanislav Greifoner in v tem obdobju so bili izjemno uspešni. Med večjimi investicijami so ureditev industrijske cone, ki je v celoti prodana in jo nameravajo še širiti, izgradnja podružnične osnovne šole v Marjeti na Dravskem polju v vrednosti pet milijonov evrov ter celovita energetska prenova dveh krajevnih skupnosti. Do konca avgusta bo najverjetneje zaključena izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Staršah. V tem objektu načrtujejo ureditev knjižnice, sredstva za odkup prostorov so v proračunu že zagotovili. Občina ne more dobiti niti centa za že pripravljene projekte Ob letošnjem občinskem prazniku pa je Greifoner tudi nekoliko kritičen, predvsem do države. Kohezijska sredstva in sredstva iz sklada za razvoj so namenjena sofinanciranju projektov, ki so povezani z zeleno energijo in trajnostno mobilnostjo. »Naši pripravljeni projekti s temi razpisi ne sovpadajo, zato se ne moremo prijaviti na niti enega. Imamo gradbeni dovoljenji za izgradnjo doma za ostarele in oskrbovanih stanovanj ter gasilskega doma v Prepoljah, vendar v tem trenutku ne moremo iz razpisov dobiti niti centa,« je izpostavil Greifoner in dodal, da podobno velja tudi za cestno infrastrukturo. Načrtujejo rekonstrukcijo ceste v Marjeti in izgradnjo povezovalne Župan Stanislav Greifoner pričakuje, da bo država namenila več denarja za projekte, ki jih občine nujno potrebujejo. Svečana proslava ob prazniku občine Starše bo jutri, 1. junija, ob 16. uri v večnamenski dvorani v Staršah. Po uradnem nagovoru župana Stanislava Greifonerja bo sledila podelitev občinskih priznanj in nagrad ter razglasitev častnega občana. Letos bodo ta naziv podelili Jožetu Ekartu, ustanovitelju narodno-zabavnega Ansambla Ekart. kolesarske poti Trniče-Starše ter razširitev cestišča. Obe investiciji bosta izključno na plečih občine, saj resorno Ministrstvo za infrastrukturo denarja za tovrstne namene nima. »Občine imamo na voljo vse manj denarja za izvedbo investicij, zaradi česar sem precej zaskrbljen. Upam, da bo vlada prepoznala ta problem in namenila določen del sredstev tudi za OBČINA STARSE Drage občanke in občani Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo. Želimo, da med nami ostajajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, strpnost in komunikacija, saj so te vrline osnova za reševanje novih začrtanih nalog in vseh težav, ki se nam porajajo. Iskrene čestitke tudi vsem letošnjim občinskim nagrajencem. Župan Občine Starše Stanislav Greifoner, podžupana, člani občinskega sveta in občinska uprava Občine Starše projekte lokalnih skupnosti, ki so zanje nujno potrebni. Kljub vsemu si občina prizadeva uresničevati tudi projekte na področju zelene energije. Estera Korošec Ptuj • Občina in država v prodajo prostorov CID-a Izklicna cena znaša 199.000 evrov Nekdanje prostore Centra interesnih dejavnosti Ptuj bosta država in občina skušali prodati na javni dražbi. Izklicna vrednost za 320 m2 znaša 199.000 evrov. Dražba bo, če bodo seveda vplačane varščine, potekala 20. junija v prostorih ptujske občine na Mestnem trgu. Občina in država imata vsaka polovični lastniški delež, kar pomeni, da bi se v primeru, da iztržijo najnižjo, torej izhodiščno ceno, v občinski proračun steklo natančno sto tisočakov. V prodajni znesek ni prištet dvo odstotni davek na nepremičnine, morebitni kupec krije tudi davek na dodano vrednost. Kot zmeraj bo nepremičnina prodana tistemu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Dražitelji morajo varščino vplačati najmanj tri dni pred razpisanim terminom dražbe. Ogledi so možni po prehodnem dogovoru z občino. Nepremičnina je sicer v pritličju, kleti in prvem nadstropju. V pritličju so hodnik, pisarna in čajna kuhinja, v nadstropju sta dve pisarni in hodnik, v kleti, ki je največja, pa klubski prostor s točilnim pultom, dve pisarni, prostor za DJ, računalniška soba, skladišče, stranišče in prha. Dženana Kmetec petek • 31. maja 2024 Politika Štajerski 9 rf ? . - r 1 81 II H j jfcj ■ jBi ^šužagZi r v« ga * V^f ftMHLM"1! -J ' m Videm • Male čistilne naprave nekajkrat cenejše kot javna kanalizacija V kanalizacijo nameravajo investirati osem milijonov evrov Trenutno največji projekt največje izmed haloških občin - Občine Videm - je izgradnja kanalizacije Lancova vas, Barislovci, Sela, Trnovec, ki seje začela že v volilnem letu 2022, nadaljevala lani in bo končana predvidoma leta 2026. Vrednost projekta je štiri milijone evrov. Ob tem pa občina načrtuje tudi izgradnjo kanalizacijskega omrežja drugod po občini, a svetnik Friderik Likavec in nekdanji svetnik Rudi Potrč se sprašujeta o smotrnosti gradnje kanalizacije po Halozah, saj da bi bila vgradnja čistilnih naprav mnogo nižji strošek. Foto: Mojca Vtič Izgradnja kanalizacijskega sistema v Lancovi vasi, na Selih, v Barislovcih in Trnovcu je ocenjena na štiri milijone evrov. Varovanje okolja ima svojo ceno, in to visoko. Po podatkih statističnega urada je namreč v naseljih Lancova vas, Sela, Barislovci in Trnovec skupaj okrog 1.000 prebivalcev oz. čez palec okrog 300 gospodinjstev, kar pomeni, da strošek izgradnje kanalizacijskega omrežja na gospodinjstvo stane 13.0000 evrov oz. ob milijonu, ki ga je primaknila država, nekje 10.000 evrov. Medtem pa je strošek individualne komunalne čistilne naprave za štiri osebe (po podatkih s spleta) okrog 2.500 evrov, k temu pa je treba dodati še zemeljska dela. »Občina že leta subvencionira vgradnjo čistilnih naprav in gospodinjstvu primakne 1.000 evrov, kar je proti stroškom izgradnje kanalizacije zelo malo. Če bi občina prispevala 3.500 evrov, kar je nekje strošek vgradnje, je to še vedno manj, kot je strošek izgradnje kanalizacije v ravnini,« je dejal Rudi Potrč. Podoben izračun je predstavil tudi Friderik Likavec. A kot pravi župan Brane Kolednik, so individualne čistilne naprave manj zanesljivi sistemi ter da občina vsako leto namenja denar za subvencioni- ranje nakupa čistilnih naprav, a da sredstva ostajajo v proračunu. »Ob tem pa, kjer kopljemo za kanalizacijo, skušamo urejati tudi druge zadeve, na primer na območju Lancove vasi sočasno zamenjujemo še azbestne vodovodne cevi, v dogovoru z operaterji polagamo Lastniki objekta s pretočno greznico, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. decembrom 2002, lahko uporablja obstoječo pretočno greznico najpozneje do prve rekonstrukcije objekta. Ob tem pa velja obveza praznjenja grezničnih gošč iz obstoječih greznic in tudi čistilnih naprav, ki se izvaja po načrtu praznjenja izvajalcajavne službe - v Vidmu je to Komunalno podjetje Ptuj. H Foto: Mojca Vtič Vodstvo občine je pripravilo idejne načrte za izgradnjo kanalizacije na območju Sturmouceu, Jurouceu, Leskouca ... Ocenjena vrednost novih projektov brez nepredvidenih dodatnih del je okrog štiri milijone evrov, s podatkom o številu priključenih gospodinjstev pa župan v času pogovora ni razpolagal. optična vlakna ter kabliramo električno omrežje,« je pojasnil župan. Dodal je, da so na občini razmišljali v smeri gradnje manjših skupnih čistilnih naprav za nekaj gospodinjstev, ki bi lahko bila alternativa kanalizacijskemu omrežju, »vendar pa se pojavi težava umeščanja manjših čistilnih naprav v okolje. Nihče je ne želi imeti poleg hiše.« Če je EU predpisala, naj nekaj tudi primakne Načrti občine Videm so, da bi s kanalizacijskim omrežjem opremila območje Dravinjskega Vrha, Šturmovcev, Jurovcev, Leskovca in manjkajoči del Vidma, prav tako pa dve aglomeraciji, kjer naj bi gradnjo kanalizacijskega omrežja predvidela država, in sicer na območju Pobrežja in Tržca. »Želimo si, da bi lahko slednja dva projekta povezali, saj bi tako izpolnili pogoj 2.000 populacijskih enot, kar pomeni, da bi lahko pridobili evropska sredstva. Namreč če nas država oz. Evropska unija k nečemu zavezujeta, bi pričakovali tudi temu namenjena sredstva,« je dejal Kolednik. Obe aglomeraciji skupaj zajemata nekaj manj kot 3.000 populacijskih enot. Sicer pa so načrti izgradnje novih odsekov kanalizacije težki okrog štiri milijone evrov. »Izvedba pa je odvisna od pridobitve morebitnega sofinanciranja, saj bi sicer težko upravičili strošek komunalnega prispevka pri občanih.« Kot je pojasnil župan, naj bi si občine del investicije povrnile ravno preko komunalnega prispevka, ki je zaračunan občanom ob novogradnjah oz. ob priključitvi na kanalizacijo. O poteku izgradnje kanalizacije v Lancovi vasi, na Selih, v Barislovcih in Tržcu pa je Kolednik dejal: »Projekt je ocenjen skupno na štiri milijone evrov, to je brez nepredvidenih dodatnih del. Trenutno so na terenu tri ekipe izbranega izvajalca, Komunalnega podjetja Ptuj, saj poleg gradnje kanalizacije izvajajo še menjavo azbestnih cevi. V proračunu imamo letos predvidenih 900.000 evrov, glede na dinamiko želimo z rebalansom sredstva povečati na 1,5 milijona evrov, ker pomeni, da bi nam v letu 2025 ostalo še za milijon evrov del.« Mojca Vtič Število prijav na KPK je v lanskem letu glede na predlansko zraslo za petino. Komisija je v reševanje prejela 817 prijav, rešenih je bilo 600. 123 primerov so naznanili policiji in tožilstvu ter 244 drugim organom. Uvedli so 111 prekrškovnih postopkov in izrekli 102 ukrepa. „Preteklo leto ocenjujemo kot zahtevno, a uspešno. Največ pravnomočno zaključenih ugotovitev je bilo na področjih integritete, nasprotja interesov in omejitev poslovanja, prav ta področja pa so - poleg nezdružljivosti funkcij in premoženjskega stanja - tista, ki jih je treba v naši družbi resneje nasloviti. Če bi se ti instituti dosledno uresničevali v praksi, bi lahko predstavljali tako imenovani imunski sistem pri preprečevanju korupcije. Tako pa je še vedno prisotna miselnost, da je pretentati državo vrlina, hkrati pa vse prevečkrat opažamo obvode zakonodaje, ki so sicer legalni, ne pa tudi legitimni,« je poudaril predsednik KPK Robert Šumi. Čeprav so kvantitativni kazalniki (povečanje števila prijav, več odstopov drugim organom ... ) ugodni, poudarek KPK še naprej ostaja na kakovosti dela. Ostajajo številni izzivi tako z vidika neustreznih zakonskih določb kot kršitev zakona in neprevzemanja odgovornosti vodilnih ljudi na funkcijah, ki bi morali biti zgled drugim. „Posebej naslavljamo problematiko iskanja obvodov zakonodaje, torej ravnanj, ki sicer ne pomenijo kršitve zakona, so pa v nasprotju z namenom zakona. Nekateri mednarodni kazalniki potrjujejo, da je v Sloveniji v teoriji marsikaj odlično, v praksi pa drugače. Za učinkovito spremembo na bolje moramo spremeniti miselnost, ki v ospredje postavlja zgolj lastno korist, in prekiniti prakso iskanja obvodov, kako pretentati državo. Nujno je sodelovanje deležnikov, ki morajo prepoznati pomen integritete, odgovornosti in transparentnosti ter tudi z dejanji odločno pokazati, da je toleranca do korupcije ničelna. To so pravi koraki v smeri preprečevanja korupcije in s tem tudi njenega omejevanja,« je poudaril predsednik KPK Šumi. MZ Foto: M 24 KPK zaposluje 48 sodelavcev, lani so razpolagali z 2,7 milijona evrov proračuna. Podravje, Slovenija • Delo protikorupcijske komisije Rak rana družbe je iskanje obvodov „V družbi manjka prevzemanje odgovornosti, preveč je iskanja obvodov zakonodaje, so ob objavi letnega poročila poudarili v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). aročnlk: Levica, PreSernova cesta 3, IOOO ljubljena, www.levlca.sl VARNOST STAB BLAGINJA IN MIR EU volitve 24 ^LEVICA 10 Štajerski Kultura torek • 4. junija 2024 Sveti Andraž • Večer kulturne dediščine Pod češnjo tudi o Vitomirju Ljubiteljski zgodovinar in andraški častni občan Edi Kupčič je v ponedeljek predaval o kulturni dediščini občine in njene okolice. Foto: KUDV Edi Kupčič je pripovedoval o kulturnem izročilu domačih krajev. Za prizorišče dogodka sta organizatorja, domače društvo upokojencev in kulturno umetniško društvo, izbrala čudovit ambient pod češnjo za cerkvijo svetega Andraža, od koder se na široko razprostira pogled na Slovenske gorice in zlasti na Pesniško dolino. Kupčič, zaljubljenec v zgodovino domačih Vitomarcev, je že pred časom postavil zanimivo tezo o Vitomirju, staroslovanskem poglavarju, za katerega je prepričan, da ni zgolj legenda, pač pa, da je zares živel na vitomarškem griču. Na vrhu griča, prav tam, kjer danes stoji cerkev, naj bi si njegovo pleme uredilo domovanje in ga naseljevalo nekaj stoletij, vse do obdobja pokristjanjevanja in ponemčenja. O svojih dognanjih na podlagi raziskav je napisal tudi knjižico z naslovom Vitomir - resnična osebnost naše zgodovine. Večerni dogodek pri cerkvi so s svojim nastopom popestrile ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, pianistka Nika Rojko in člani različnih sekcij KUD Vitomarci. SD Ptuj • Knjižnica vabi na festival Kdor vesele pesmi poje... Knjižnica bo postala Kekčeva dežela Ta petek v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj prirejajo festival Kdor vesele pesmi poje... Prireditev je posvečena 140-letnici rojstva mladinskega pisatelja Josipa Vandota, kije ustvaril nepozabne literarnejunake, ob katerih so odraščale mnoge generacije. Foto: Arhiv Knjižnice i. Potrča Prvi festival so v ptujski knjižnici pripravili junija lani, ob 20. obletnici delovanja bibliobusa. Pester program so namenili vsem generacijam, tako skupinam kot posameznikom. Zaradi izjemnega odziva obiskovalcev so sklenili festival spremeniti v tradicionalnega, vsako leto pa ga bodo posvetili drugi temi ali jubileju. Letos bo festival posvečen Kekcu, enemu najbolj znanih slovenskih literarnih in filmskih junakov. Dogodki bodo namenjeni predvsem vnaprej prijavljenim organiziranim skupinam, pa tudi posameznim obiskovalcem. Gledališka predstava ob 17. uri bo namenjena vsem obiskovalcem. Festival bo potekal v vsakem vremenu, v primeru dežja bodo aktivnosti z dvorišča prestavili v notranje prostore knjižnice. Vstop bo prost. Direktorica ptujske knjižnice Milena Doberšek je povedala: »Na igriv in zabaven način želimo obiskovalcem predati sporočilo o pomenu branja v vseh starostnih obdobjih, še zlasti pa v času otroštva. Zgodbe, ki jih poslušajo ali berejo otroci, pomembno sooblikujejo otrokov razvoj in ostanejo v lepem in trajnem spominu praktično vse življenje. Lik Kekca pooseblja in postavlja v ospredje tudi za današnji čas zelo pomembne vrednote, kot so sočutje, radost in pogum.« Vodja oddelka Potujoče knjižnice Tjaša Mrgole Jukič, pobudnica in vodja festivala, je dejala, da bo letošnji festival namenjen otrokom iz najstarejših skupin vrtcev in prve triade osnovnih šol: »Povabili smo vse vrtce in šole s Ptuja in iz krajev, ki jih obiskujemo z bibliobusom. Namen festivala je, da otrokom, ki šele začenjajo brati, knjižnica postane blizu, da se bodo radi vračali. Na ta način spodbujamo branje.« Veselo vse do poznega popoldneva Festival bo na dvorišču ptujske knjižnice pričaral pravo Kekčevo deželo s Pehtino hišico in gozdom. Dogajanje se je začelo ob 9. uri z nastopom učencev vito-marške podružnice Osnovne šole Cerkvenjak-Vitomarci. Brata Malek pripravljata Pastirske vragolije in otroke učita iger, ki so se jih igrali v Kekčevem času. Teta Pehta bo postregla s čarobnim napojem in kruhom za pogum. Na likovni delavnici bodo otroci Kekca in druge junake tudi narisali. Otroci in odrasli bodo prisluhnili pravljicam, sestal se bo bralni klub Onkraj zarje. V času festivala si bo mogoče ogledati bibliobus ali se podati na voden ogled knjižnice. Otroci bodo v tretjem nadstropju Malega gradu obiskali grajsko gospo, manjkalo ne bo tudi številnih drobnih presenečenj. Festival se bo zaključil ob 17. uri z gledališko predstavo kreativnega gledališča Eci Peci z naslovom Pehtin zdravilni napoj. Vse do konca junija pa bosta na ogled razstava o Kekcu v Mladinskem in razstava o Josipu Vandotu pred Študijskim oddelkom. E.M. Štajerski tednik - časopis 1 najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste ¡zvedeiiprvn www.tednik.si Kako prepoznati dezinformacije PREBERI PREMISLI PREVERI #UstavimoDezinformacije gov.si/dezinformacije A 15 PREVERITE VIR Raziščitespletni portal, preverite njegovo poslanstvo in poiščite kontaktne podatke. PREVERITE AVTORJA Preverite, kdoje avtor novice. Mu lahko zaupate? Je to sploh resnična oseba? DODATNI VIRI Preverite, ali o novici poročajo tudi drugi, zanesljivi viri. PREVERITE DATUM Preverite, kdajso drugi poročali o dogodku ali pa datume komentarjev. OZAVESTITE PREDSODKE Razmislite,alivaša prepričanja vplivajo na vašo presojo. PREBERITE CELO NOVICO Naslovi so lahko zavajajoči - ali se vsebina in naslov ujemata ali gre le za vabo za klik? PREVERITE JEZIK Če se v besedilu pojavljajo slovnične napake in nenavadne besede,jeverjetno, da gre za strojno ustvarjeno besedilo. PREVERITE FOTOGRAFIJE IN VIDEOPOSNETKE Bodite pozorni na prirejene fotografije. Z orodjem za obratno iskanje lahko preverite, alije slika izvzeta iz konteksta in zlorabljena za širjenje lažnih informacij. JE TO SALA? Čeje novica preveč nenavadna, gre morda za šalo. VPRAŠAJTE STROKOVNJAKE Novico preverite na portalih za preverjanje dejstev (npr. NE/JA razbijalka mitov, Jadranski observatorijza digitalne medije in EUvsDisinfo). Naročnik oglasa: Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Urad vlade za komuniciranje torek • 28. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podravje • Otroška varnostna olimpijada Zmagovalci so Makolčani Policijska uprava Maribor je minuli četrtek v Kidričevem s finalnim tekmovanjem sklenila letošnjo Otroško varnostno olim- pijado. Sodelovalo je 18 ekip četrtošolcev, ki so se najboljše odrezali v šestih predtekmovanjih. Letošnji zmagovalci prihajajo z bistriškega konca, to so četrtošolci OŠ Anice Černejeve Makole. Zmagovalci letošnje Otroške varnostne olimpijade so učenci Osnovne šole Anice Černejeve Makole. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa OŠ Videm - podružnica Sela in na tretje OŠ Angela Besednjaka iz Maribora. Na dogodku so se predstavile službe ter ekipe zaščite in reševanja, udeležence sta obiskali tudi smučarski skakalki Nika Vodan in Urška Bogataj, zaigral je celo policijski orkester. „Perutnina Ptuj je poskrbela za okrepčilo tekmovalcev in navijačev, preletel nas je policijski helikopter, predstavili so se vojska, gasilci, finančna uprava, civilna zaščita, nujna medicinska pomoč in policisti. Zahvaljujemo se vsem partnerjem Otroške varnostne olimpijade za odlično sodelovanje in darila tekmovalcem. To so Perutnina Ptuj, Decathlon in Zavarovalnica Triglav. Velika zahvala tudi Občini Kidričevo in Osnovni šoli Kidričevo," so ob zaključku 16. Otroške varnostne olimpijade povedali njeni organizatorji na Policijski upravi Maribor. MZ Središče ob Dravi • 7, dirka starodobnih motociklov Brez lokalne podpore ne bi šlo Ulice Središča ob Dravi so se minuli konec tedna znova spremenile v hrupno dirkališče, saj so po njih rohneli motorji Po ulicah Središča ob Draui so znova rohneli starodobni motorji Potekalo je namreč dvojno tekmovanje, in sicer so se tekmovalci borili za veliko nagrado Središča ob Dravi in na odprtem prvenstvu Hrvaške. Približno 60 se jih je z visokimi hitrostmi, ki so občasno presegale tudi 200 kilometrov na uro, podilo po srediških ulicah. Prireditev tradicionalno organizira domače društvo AMK Classic TT, ob pomoči Občine, sponzorjev in drugih društev. »Brez sodelovanja vseh društev, ki so pomagala pri pripravah, zlasti gasilcev, in razumevanja stanujočih ob trasi ne bi šlo, tako velikega dogodka preprosto ne bi mogli izpeljati, brez podpore lokalne skupnosti pa niti ne bi mogel zaživeti in se obdržati,« priznava prvi mož organizatorja Damjan Munda. »Ogromno dela smo imeli že s samo pripravo proge. Za dirko imamo licenco AMZS, tako da vsako leto v skladu z njo zavarujemo progo ter odstranimo ali zaščitimo nevarna mesta, tudi z balami sena, saj je pri takih hitrostih velika možnost naleta in drugih nesreč.« Ob koncu tedna je v Središču ob Dravi veljal poseben režim, regionalna cesta, ki vodi proti meji s Hrvaško, je bila občasno zaprta, tudi sicer je v občini vladal poseben prometni režim. V soboto popoldan je bil najprej na sporedu trening, da so tekmovalci spoznali progo in preverili svoja vozila, v nedeljo pa so sledile kvalifikacije in dirka. Za popestritev programa so si obiskovalci vmes ogledali še akrobacije na motorju, pogumnejši pa so lahko kot sopotniki prisedli v ulični Obiskovalci so uživali tudi ob neverjetnih akroba- dirkalnik KTM cijah na motorju. X-Bow. SD Podravje • Perutnina Ptuj bo sadila drevesa Za 50 let Poli 500 listavcev V Perutnini Ptuj, največjem živilskem podjetju v Sloveniji, letos zaznamujejo 50 let proizvodnje Poli salame Jubilej bodo obeležili z več dogodki in gestami, med drugim bodo s 500 posajenimi drevesi dali pečat lokalnemu okolju. David Visenjak iz Perutnine Ptuj v družbi z osmimi župani spodnjepodravskih občin ob simboličnem podpisu pisma o sodelovanju občinah poskrbi za posaditev novih dreves. da Perutnina v Ptujski Perutninarji so prepričani, da je Poli ¡konična blagovna znamka. Lani so je prodali 9.500 ton, od 2016 se je njena prodaja podvojila. Klasična in zelenjavna Poli ter ostali izdelki blagovne znamke so lani dobili še eno sestro - vegetarijansko zeleno Poli na osnovi graha. Po podatkih Perutnine je Poli v Sloveniji najbolj prodajana klobasa, v ponudbi vseh klobas dosega 77-odstotni tržni delež. Na Hrvaškem ima 28-, v BiH 32- in Srbiji 17-odstotni tržni delež. Poli je tudi blagovna znamka kolesarskega maratona, ki ga Perutnina Ptuj letos prireja že 22. leto zapored. Poli maraton na Ptuj pripelje več tisoč kolesarjev. Ideja, da bi v lokalnih skupnostih v počastitev 50-letnice Poli zasadili drevesa, se je porodila v luči novozgrajenih kolesarskih stez po občinah, s ciljem, da bi jih zasenčili. Z izbranimi lokacijami bi tako v regiji lahko nastali novi drevoredi listavcev. Dva do tri metre visoka drevesa bodo sadili jeseni, vrste dreves so hrast, kostanj in beli javor. Občine, ki jim bo Perutnina donirala drevesa, so v podjetju izbrali po ključu trase Poli maratona in hkrati območij, s katerih prihaja največ Perutnininih zaposlenih. Drevesa bodo sadili v občinah Ptuj, Kidričevo, Hajdina, Starše, Videm, Markova, Gorišnica, De-strnik, Juršinci in Trnovska vas. »Veseli nas pozitiven odziv občin in verjamemo, da bo projekt v obojestransko zadovoljstvo in korist lokalnih skupnosti, kjer ima Perutnina Ptuj svoje poslovne operacije in od koder prihaja več kot tisoč naših sodelavcev ter blizu 60 rejcev,« je ob podpisu pisma o sodelovanju z župani spodnjepodravskih občin povedal direktor za trženje v Skupini Perutnina Ptuj in predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj David Visenjak. Kot rečeno, ime Poli salame nosi Poli maraton, ki bo ta konec tedna zaznamoval dogajanje na Ptuju. V virtualni različici se lahko kolesarskega dogodka udeležujejo ljubitelji kolesarjenja po vsem svetu. Tradicionalni Poli kolesarski maraton je tudi zajeten organizacijski zalogaj z nekaj sto sodelujočimi. Perutnina Ptuj tesno sodeluje tudi z elektrodistributerjem Energija plus, ki bo letos za namen organizacije Poli maratona zagotovil spremljevalna e-vozila. Namesto avtomobilov na dizelski ali bencinski pogon bodo letos kolesarje po trasi spremljali e-avtomobili. MZ Majšperk • 32, kmečki praznik Praznik domačnosti in srčnih ljudi V Stopercah so minuli konec tedna obeležili že 32. kmečki praznik, torej praznik kmetov in kmetic, krajanov in krajank, praznik vseh, ki še znajo ceniti gostoljubnost, odprtost in iskren stisk roke. V Stopercah se vsak počuti dobrodošlega. Organizator Kmečkega praznika je Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce, ki mu predseduje neutrudni Milan Galun, član več društev, izjemno dejaven ljubiteljski kulturnik, kmet. »Vsako leto se trudimo, da praznik programsko obogatimo. Letos smo začeli z ocenjevanji suhomesnih izdelkov, potic in vina ter s strokovnim predavanjem o porabi presežkov krme. Po dnevu premora smo nadaljevali s predstavitvijo kmetijske mehanizacije za seneno linijo ter specialne mehanizacije. Organizirali smo tekmovanje v košnji in gozdarskih veščinah ter v sodelovanju s KPD Stoperce pripravili bogat kulturni program.« Praznik odlikuje raznolik nabor spremljevalnih dogodkov, ki jih je združenje rejcev oblikovalo ob pomoči preostalih društev. Povezanost skupnosti, društev je v Stopercah namreč nekaj samoumevnega. »Zahvala vsem društvom, ki so nam pomagala pri organizaciji dogodka, še posebej KPD Stoperce, PGD Stoperce in Društvu gospodinj Stoperce, prav tako pa kmetijskemu in gozdarskemu zavodu,« je dodal Galun. Kot omenjeno je praznik odprlo ocenjevanje suhomesnih izdelkov. Letos je ocenjevalna komisija v sestavi Peter Pribožič, Srečko Ta-ciga in Darja Artenjak ocenila 17 vzorcev. »Vsi vzorci so bili odlični in rečem lahko, da se kakovost iz leta v leto dviguje,« opaža Arte-njakova, kmetijska svetovalka na ptujskem zavodu. Komisija ocenju- Foto: Mojca Vtič Komisija je ocenila 17 suhomesnih izdelkov, ocenjenih je bilo tudi 10 potic ter več kot 30 vzorcev vina. Foto: Mojca Vtič Milan Galun, predsednik Združenja rejcev plemenskih telic Sto-perce, sicer tudi izjemno dejaven ljubiteljski kulturnik, saj malodane ni prireditve v Stopercah, na kateri ne bi sodeloval. je več parametrov, in sicer obliko, vonj, barvo, teksturo, okus ter pri vsakem izdelku napišejo mnenje, morebitne zabeležene pomanjkljivosti oz. napake, npr. če je zaradi premočnega sušenja salama dobila rob ali da izdelek ni dovolj zrel. Kakovosten izdelek je namreč vse prej kot samoumeven, tudi zaradi vremenskih razmer. Pretople zime vplivajo na sušenje in zorenje izdelkov, zato je izdelati kakovosten izdelek brez kontrolirane klime izjemno težko, priznava Artenjakova, a dodaja, da Stoperčanom še uspeva. »Ljudje z veseljem sodelujejo že več kot 30 let in upravičeno so ponosni na suhomesne izdelke.« Mojca Vtič Foto: PU MB Foto: CG -oto: BP 12 Štajerski Črna kronika petek • 31. maja 2024 Ptuj • Torkova intervencija zaradi grožnje s plinom s srečnim izidom Namesto večernega počitka evakuacija Stanovalce Krempljeve ulice v starem delu Ptuja so v torek pozno popoldan zaradi grožnje občana s plinsko jeklenko evakuirali. Policisti so možakarja po treh urah pogajanj pregovorili, daje odprl vrata. Središče Ptuja so v torek proti večeru preplavila policijska vozila. Policisti so okoli 18. ure prejeli obvestilo o grožnjah z uporabo plinske jeklenke. Na kraj so napotili več patrulj in kriminaliste. O dogodku so obvestili policijskega pogajalca. „Na kraju so potekale aktivnosti za zavarovanje življenja ljudi in njihovega premoženja, zaradi zagotavljanja varnosti smo izvedli evakuacijo stanovalcev. Nekaj po 21. uri je kriminalistoma moškega uspelo pregovoriti, da je odprl vrata v stanovanje. Nato sta ga obvladala, preprečila nadaljnje ogrožanje življenja ljudi in povzročitev morebitne škode. Moški je bil takoj po prijetju predan v zdravstveno oskrbo službi nujne medicinske pomoči. Naslednji dan, v sredo, smo mu odvzeli prostost in odredili pridržanje. Po zbranih obvestilih ga bomo s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku," so povedali na Policijski upravi Maribor. Po prijetju so policisti v stanovanju osumljenega nadaljevali z zbiranjem dokazov zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Po zbranih obvestilih bodo na okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazensko ovadbo. Za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti je po 314. členu kazenskega zakonika zagrožena kazen zapora od enega do osmih let. Foto: Radio Ptuj Večerna drama na Ptuju se je končala brez posledic. Moškega, ki je grozil, sta kriminalista prepričala, da je odprl vrata stanovanja. Še ne leto dni od policijske akcije na Turniščah Podobna drama se je na Ptuju odvijala septembra lani, prav tako v torek, ko je s strelnim orožjem grozil moški na Turniščah. Čeprav je najprej šlo za znake kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, je tožilstvo možakarja, ki je od dopoldneva do večera z balkona domače hiše grozil s strelnim orožjem, ovadilo za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja. 56-letnik je s puško sicer meril tudi proti policistom, naboji so zadeli mimovozeči avtomobil. Dostop na Turnišče je bil ves dan pod strogim nadzorom policistov, na kraju je bilo celo policijsko oklepno vozilo. Po devetih urah so policisti moškega vklenili. Med prijetjem se je upiral, a se je celodnevna krizna situacija k sreči rešila brez posledic. 56-letniku so policisti v hišni preiskavi zasegli tudi okoli 2.000 nabojev, pištolo in zračno puško, za kateri je imel dovoljenje za posest, ter manjšo količino prepovedanih drog: konopljo, MDMA in amfe-tamine. Ptujčan je s tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde, obtožnica ga je bremenila kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja. Kazen, ki mu jo je marca letos naložilo sodišče, je leto in pol zapora. Mojca Zemljarič Serija nesreč s plinskimi jeklenkami Istočasno, ko seje na Ptuju odvijala drama zaradi grožnje s plinsko jeklenko, seje nesreča s plinom zgodila v manjšem stanovanjskem bloku na drugem koncu Slovenije, na Jesenicah. Zaradi eksplozije je 74-letni moški izgubil življenje, štiri osebe so iz stavbe evakuirali, nastala je velika premoženjska škoda. Vzrok eksplozije policisti še preiskujejo. Isti dan, v torek, je zaradi plinske jeklenke zagorelo tudi v Stojncih v občini Markovci, pri čemer je prav tako nastala večja premoženjska škoda. Le nekaj dni pred tem, 19. maja, je plinskajeklenka eksplodirala v stanovanju 78-letnice na območju občine Rače. Ženska je bila težje poškodovana. V hiši v Dornavi pa je jeklenka eksplodirala sredi februarja letos. Tudi v tej nesreči seje poškodovala ena oseba. Foto: PGD Sveti Andraž • Huda ura le nad delom občine Padlo je 50 litrov dežja Črn oblak, ki seje v torek popoldan utrgal nad Drbetinci, Vitomarci, Novinci in Slavši-no, je v sebi nosil ogromne količine vode, s katero je poplavil cestno infrastrukturo. V eni uri je v močnem deževju z vetrom in točo padlo kar 50 litrov dežja na kvadratni meter, takih količin vode pa odtoki niso mogli sproti požirati. Vodotoki so prestopili bregove, poplavljene so bile ceste, na že tako razmočenem terenu od lanskih neurij se je znova premikala zemljina. »Huda ura je bila samo nad delom občine, drugod je bilo vse mirno, samo deževalo je. Zdaj že vemo, da kadar je poplavljena tudi regionalka, takrat gre zares. In tokrat je bila znova pod vodo,« pripoveduje županja Darja Vudler Berlak. V eni uri je bilo vsega konec, voda je večinoma odtekla, da se je pred kratkim tam nekaj dogajalo, pa je spominjalo samo še blato, ki je ostalo na cestah. Velik plaz, ki se je v Drbetincih, ob cesti proti središču Vitomarcev, sprožil po lanskem neurju, je na srečo že dovolj saniran, da ni utrpel škode. Popravljati so ga začeli v začetku leta in tam postavili dolg kamnit oporni zid, uredili nabreži-no, odvodnjavanje in zasaditev, investicijo pa je v celoti pokrila država iz sredstev za odpravo posledic neurij v letu 2023. Letos imajo v načrtu še nekaj drugih sanacij: ena od njih je gradnja mostu preko pesniškega obrobnega jarka v Drbetincih, ki ga je lansko neurje tako poškodovalo, da ga je treba porušiti in zgraditi novega. Posredovali gasilci iz 32 enot Zaradi neurja z obilnimi padavinami, kije v torkovih popoldanskih urah zajelo večji del države, so na upravi za zaščito in reševanje zabeležili 81 dogodkov. Posredovali so gasilci iz 32 gasilskih enot, ki so prečrpavali meteorno vodo, s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte in s folijo prekrili plazišča. Meteorna voda je poplavljala bivalne, kletne in garažne prostore, zastajala je padavinska voda, naraščanje hudourniških vodotokov je ogrožalo objekte ter poplavljalo cestišča. Popraviti je treba še cesti Oplot v Rjavcih in Drbetinci Grdja, prav tako v Drbetincih, ob poti proti Ostragovem pa jo je skupila tudi kanalizacija. »Z Ostragovega je v torek voda drla kot močan hudournik, pogovarjala sem se s starejšimi krajani, ki česa takega ne pomnijo. Tam moramo nujno urediti od-vodnjavanje.« SD Foto: arhiv občine V torkovi hudi uri z močnim deževjem in točo so vodotoki prestopili bregove, zalilo je ceste, pod vodo je bila tudi regionalka. v Ce junija sonce pripeka in vmes dežek rosif] obilno zemlja rodi. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Veter ob morju bo proti večeru oslabel. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 22, v Zgornjesavski dolini okoli 13 °C. V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj ponekod megleno. V severnih krajih bodo možne posamezne plohe. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. 3-dnevna napoved za Podravje Sobota 1.6. Nedelja 2.6. Ponedeljek 3.6. ** O. jTffj' J'T delno oblačno delno oblačno 'i'4 plohe Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: južni Smer vetra: južni Smer vetra: severozahodni Vir: ARSO Tenis Na Ptuju sprejem za študentskega prvaka ZDA Stran 14 Strelstvo Najbližje olimpijski kvoti je Urška Kuharic Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij tednik Nogomet Na Klopotčevem turnirju nastopilo 500 otrok Stran 15 Golf Sproščeni turnir ob obletnici ptujskega igrišča Stran 15 iPoiluiajh na± na íuitounün ifibtu! radioptuj tea- afiletoc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V vsem slabem je tudi precej dobrega Nogometaši Aluminija v sezoni 2023/24 niso izpolnili tekmovalnih ciljev, na igrišču si niso uspeli zagotoviti obstanka v elitni druščini deseterice prvoligašev (ker uradne sestave lig za sezono 2024/25 še ni, še vedno obstaja možnost za zeleno mizo). Prvi, ki je dobil „izstavljen račun", je trener Robert Pevnik, s katerim je klub prekinil pogodbo. Kolikšna je neposredno njegova krivda, je z odstotki in številkami nemogoče oceniti. Svoj delež krivde zagotovo nosijo tudi neposredni proizvajalci (igralci) in uprava, ki je odgovorna za kadrovsko politiko. Šumarji so se v letošnjo sezono podali z izjemno mladim kadrom, najmlajšim v slovenski 1. ligi in enim najmlajših v celotni Evropi! Poteza je vredna vsega občudovanja, za njo pa lahko stoji samo uprava, ki ji ni mar izključno za rezultate. To so v NK Aluminij pokazali že v sezoni 2021/22, ko so prav tako izpadli iz 1. lige, a so se v sezoni 2022/23 nemudoma prebili nazaj. Pri tem niso utrpeli kakšnih vidnih posledic, ampak je klub ostal v običajnih tirnicah. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Gašper Jovan je v sezoni 2023/24 zbral največ igralnih minut v dresu šumarjev, v celotni sezoni je izpustil le eno tekmo. Sandro Jovanovič je odlično odigral prvi del sezone, v drugem je bil le bleda senca glede na jesenski del. V letošnji sezoni se je v rdeče-be-lem dresu zvrstilo kar 30 igralcev. Številka je dokaj visoka, nekaj pa k temu prispeva običajna fluktuacija igralcev (Brest v Olimpijo, Skiba na Poljsko ...), dolgotrajne poškodbe in bolezni (Banič, Pridgar, Pečnik ...) in posoje (Matič, Brkljača, Bilyi, Sus-so, Katuša ...). Največjo minutažo si je prislužil bočni branilec Gašper Jovan, eden izmed najbolj hvaležnih igralcev lige. V isti rang spadata tudi naslednja na tej lestvici, Tomis-lav Jagič in Tin Martič. Omenjena trojica je skupaj dosegla kar devet golov, kar je za branilca in zadnjega vezista zelo zelo soliden učinek. V uvodnih krogih jesenskega dela je glavno težo moštva nosil Marko Brest, po njegovem odhodu k Olim-piji pa je velik del bremena nase prevzel Sandro Jovanovič. Odlični krilni igralec je bil eden izmed najprijetnej-ših igralskih presenečenj jesenskega dela, povsem zasluženo je oko nanj vrgel tudi selektor Matjaž Kek. Z zadetki in asistencami sta omenjena igralca držala Aluminij v točkovnih okvirih, ki so pomenili obstanek. Med zimskim premorom je bil odhod starejšega izmed bratov Jo-vanovič (za primerno odškodnino seveda) zelo aktualen, a do njega ni prišlo. Če so odgovorni menili, da je za igralca in klub najbolje, da še pol sezone oddela v istem okolju, se utrdi na tej sceni in da bo nato bolje pripravljen na naslednje izzive, se sedaj verjetno zaradi te odločitve tolčejo po glavi. Sandro spomladi namreč ni bil niti na približno podobnem nivoju kot jeseni. Vseeno je bil zaradi jesenskega kredita nominiran za najboljšega mladega igralca lige, v tem izboru pa je bil na koncu izbran Jegor Prucev iz Celja. Zanimivo bo spremljati, kakšno bo nadaljevanje njegove zgodbe, pa naj bo to v Kidričevem ali kje drugje. Manjkajoči statistični učinek Jo-vanoviča so spomladi v nekaterih posameznih tekmah uspeli nadomestiti nekateri njegovi soigralci, še največkrat Tin Matič (4 goli spomladi) in Tom Kljun (3), ostali le s posameznimi prebliski (Tanyi, Krapukhin, Susso, Corenak, Schaubach, Brkljača ...). Velik potencial je pokazal Kljun, ki bi se lahko razvil v zelo dobrega napadalnega vezista. Posebna zgodba letošnje sezone pri Aluminiju so vratarji. V začetni enajsterici je na uvodu sezone začel Tibor Banič (letnik 2000), ki ga je kaj kmalu od nogometa oddaljila zahtevna zdravniška diagnoza. Mesto med vratnicama je zasedel Samo Pridgar (2003), ki pa se je po osmih odigranih tekmah poškodoval. Vlogo prvega vratarja je takrat prevzel mladi, še nepolnoletni Jan Petek (2005), kar je bila zanj zelo zahtevna naloga. Ko je zapadel v manjšo krizo, je v gol stopil še leto mlajši Lan Jovanovič (2006) ... Kot rezervo so v klub pripeljali še Kristjana Župiča (2000), ki pa nato ni dobil priložnosti za dokazovanje. Izmed omenjenih je na koncu sezone zbral največjo mi-nutažo najmlajši ... Jože Mohorič NK Aluminij, igralne minute v sezoni 2023/24: GašperJovan 2976 35 Tomislav Jagic 2676 31 Tin Martič 2656 30 Sandro Jovanovič 2564 32 Luka Koblar 2556 30 Bamba Susso 1936 32 Gal Gorenak 1848 31 RokSchaubach 1713 23 Lan Jovanovič 1530 17 Aleksandar Zeljkovič 1491 19 Tin Matič 1362 24 Mario Šubarič 1318 23 Gašper Pečnik 1244 25 Tom Kljun 1069 16 Marko Brkljača 1042 24 Janez Pišek 1015 15 Filip Kosi 988 24 Artem Bilyi 804 19 Samo Pridgar 720 8 Žan Baskera 657 27 Jan Petek 630 7 Loren Maružin 552 17 Daniel Mikolaj Skiba 487 10 Marko Brest 442 5 Jakov Katuša 383 15 Tibor Banič 360 4 Stanislav Krapukhin 348 9 Miklos Barnabas Tanyi 170 10 Dejan Šarac 12 1 Marko Simonič 8 1 Strelci za Aluminij: 6 golov: Tin Matič; 5 golov: Sandro Jovanovič; 4 goli: Tin Martič; 3 goli: Tom Kljun, Gašper Jovan; 2 gola: Miklos Barnabas Tanyi, Marko Brest, Daniel Mikolaj Skiba, Rok Schaubach, Bamba Susso, Tomislav Jagič; 1 gol: Stanislav Krapukhin, Jakov Katuša, Žan Baskera, Artem Bilyi. Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Ormožani vložili prošnjo za nastop v Evropi Sezona 2023/24 v Ligi NLB je zaključena. Državni prvaki so postali rokometaši Gorenja iz Velenja, pokalni prvaki Trimo iz Trebnjega, naš predstavnik Jeruzalem Ormož je sezono končal na visokem 5. mestu v državi. Ligo nižje se selijo Škofljica, Ljubljana in Dobova. Kvalifikacije med Urbanscape Loko ter Radovljico bodo dale odgovor o klubu, ki bo naslednjo sezono 2024/25 ostal ali postal novi član elitne slovenske rokometne lige. 21 zaporedna sezona podrla kar nekaj rekordov Za Ormožani je že 21. zaporedna sezona v elitni ligi. In tudi ta je zaključena uspešno. Po menjavi skoraj polovice ekipe je bil cilj pred sezono obstati v ligi. Na novo sestavljena ekipa pa je presenečala iz kroga v krog. Do zadnjega kroga je bilo v igri 4. mesto, ki prinaša uvrstitev v Evropo. Na koncu je četa trenerja Saše Prapotnika na 26 tekmah 14-krat zmagala, štirikrat remizirala in doživela le osem porazov. Zbranih je bilo 32 točk, kar je največ v zgodovini kluba, odkar nastopa v najvišjem rangu tekmovanja. Poleg lepega števila osvojenih točk veseli, da je bil rekorden tudi obisk tekem na Hardeku v letošnji sezoni. 13 domačih tekem si je skupaj ogledalo več kot 5.000 gledalcev, kar v povprečju znaša okrog 400 gledalcev na tekmo. V trdnjavi Hardek je od možnih 26 točk domača ekipa osvojila 20 točk (8 zmag, 4 remiji in le en poraz). Verjetno je bil ravno ta edini domači poraz - proti ljubljan- skemu Slovanu - usoden za končno 4. mesto ... Ranfl, Sok, Munda ... Med igralci je v letošnji sezoni izstopal novinec v Ligi NLB, vratar Filip Ranfl, ki je v Ormož prišel iz vrst Moškanjcev-Gorišnice. Slednji je v svoji premierni sezoni navdušil in le upati je, da bo v takem ritmu nada- ljeval tudi v naslednjih sezonah. Prvi strelec Jeruzalema in osmi lige je s 153 zadetki postal Tadej Sok. Poleg zadetkov z desnega krila moramo Soka pohvaliti tudi pri doseganju zadetkov s sedmih metrov. Tadej je v tem prvenstvu spadal v top tri najboljše izvajalce kazenskih strelov (64/76). Med mladimi po igralskem stažu v elitni ligi je navdušil Aljoša Munda. »Sveder« je dosegel 63 za- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so v letošnji sezoni na Hardeku odlično odigrali srečanja z vsemi tremi najboljšimi slovenskimi klubi: Gorenjem, Trimom in Celjem. detkov in dokazal, da mladi morajo igrati, čeprav kakšno sezono tudi v nižjem rangu. Sedenje na klopi nikomur ne prinese napredka, še najmanj mladim igralcem, ki so včasih preveč neučakani. Na Hardeku odlično proti najboljšim Kot zanimivost letošnje sezone je treba omeniti, da so bile na Hardeku osvojene 4 od 6 možnih točk proti trem najboljšim ekipam v državi. Gorenje je v Ormožu plesalo na tankem ledu, a se na koncu srečno izvleklo z remijem (25:25). Trimo je na Harde-ku izgubil naslov državnih prvakov, ko je odigral le neodločeno (27:27). Pivovarna Laško je na ormoškem parketu doživela poraz, ki ga ni znala športno prenesti. Prav v Ormožu so se Celjani glede na letošnje slabe predstave dotaknili popolnega dna. Škoda ... Celje je sredina, kjer bi se moral igrati najboljši rokomet v državi in v prihodnje upamo ter si želimo, da se naši rokometni sosedje vrnejo na vrh Slovenije in tudi Evrope. Želja je nastop v Evropi In smo pri Evropi. To je velika želja RK Jeruzalem Ormož in njenega glavnega pokrovitelja Gozdarskega podjetja Fagus GIS. V Ormožu so v teh dneh na Rokometno zvezo Slovenije vložili prošnjo za posebno povabilo v tretji rang evropskega tekmovanja, imenovanem EHF-po-kal. Tako bomo mogoče vendarle priča še tretji udeležbi Jeruzalema v evropskem tekmovanju. Prvič so Ormožani v Evropi zaigrali leta 2005 proti portugalski SAD Madeiri, drugič pa leta 2021 proti islandskemu UMF Selfossu in švicarskemu HSC Suhr Aarauu. Slovo Žurana in Blagotinška V Ormožu so se poslovili od Roka Žurana, ki je sklenil športno pot. Dres Jeruzalema je nosil 13 sezon. Od ormoškega dresa se je poslovil tudi krožni napadalec Anže Blago-tinšek, ki se bo preselil v vrste novih državnih prvakov iz Velenja. V ekipo se vračata v tej sezoni poškodovana David Bogadi in Jan Mlač Černe. Iz Avstrije se iz posoje vrača krožni napadalec Denis Škrinjar. Nazaj k matičnemu klubu iz Ljubljane prihaja srednji zunanji Jure Lukman, letos s 124 zadetki 13. strelec elitne lige. Tudi v prihodnje je želja Ormoža-nov biti konkurenčen drugim ekipam v Ligi NLB. V naslednji sezoni bo liga štela 12 klubov, spremenjen bo tudi tekmovalni sistem. Upamo in želimo si, da bo liga tako zanimiva, kot je bila letošnja s 14 ekipami v elitni ligi. To je bil tekmovalni sistem, ki so ga od samega začetka zagovarjali tudi v Ormožu. Nova sezona se bo začela 24. avgusta s tekmo Superpokala med Gorenjem in Trimom. 1. krog Lige NLB bo odigran 31. avgusta. Uroš Krstič 14 Štajerski Sport, šport mladih petek • 31 maja 2024 Tenis • OP Francije v Parizu Tretja igralka sveta premočna za Tamaro Edina Slovenka na glavnem turnirju odprtega prvenstva Francije v tenisu je bila letos Tamara Zidanšek. Tami si je ta privilegij priborila s tremi zmagami v kvalifikacijah. Uspešna je bila tudi v prvem krogu glavnega turnirja - premagala je Belgijko Alison Van Uytvanck -, nakar jo je žreb v zgornjem delu tabele združil z eno izmed favoritinj tudi za končno zmago, Američanko Coco Gauff. S tretjo igralko sveta se je merila na enem izmed osrednjih igrišč kompleksa Roland Garros, na igrišču Suzanne Lenglen. Ta ima od letos pomično streho, ki je bila med dvo- Roland Garros, rezultati: 1. krog: Zidanšek - Van Uytvanck (Belgija) 6:2, 2:6, 6:1; 2. krog: Zidanšek - Gauff (ZDA, 3.) 3:6, 4:6. Foto: NicoIas Goutier Tamara Zidanšek je v Parizu obstala v 2. krogu drugega letošnjega turnirja za grand slam. bojem zaradi dežja v Parizu zaprta. Tami je odlično začela dvoboj in povedla 3:1, nakar je Gauffova do- bila šest zaporednih iger (3:6, 0:1). Zaostanek 2:4 v drugem nizu je Tami izničila (4:4), nato pa je na svoj ser- vis pri vodstvu 15:0 zgrešila volej na mreži. Sledila je dvojna napaka, kar je 20-letna Američanka po uri in pol igre znala unovčiti za zmago. Za Tamaro Zidanšek je uvrstitev v 2. krog njena tretja najboljša uvrstitev v Parizu, po polfinalu leta 2021 in 3. krogu leta 2022. Na Ptuju sprejem za študentskega prvaka ZDA V sredo so v prostorih Teniškega kluba Terme Ptuj pripravili sprejem za njihovega člana Filipa Jeffa Planinška, ki je postal prvak ameriškega študentskega prvenstva NCAA. 22-letni Mariborčan je s tem postal šele drugi Slovenec s tem naslovom, prvega je prav tako osvojil član ptujskega teniškega kolektiva - Blaž Rola (leta 2013). Foto: David Breznik Filip Jeff Planinšek z lovoriko zmagovalca NCAA „Tega tedna, ko je potekal zaključni turnir študentske teniške sezone, zagotovo ne bom pozabil nikoli v življenju - zgodilo se je nekaj čarobnega, nekaj neverjetnega. Sem prvi v več kot stoletni zgodovini univerze Alabama, ki sem osvojil ta naslov, kar bo zapisano v zgodovino. V izjemno čast mi je, da sem po Blažu Roli drugi iz ptujskega kluba, ki je osvojil lovoriko zmagov- alca NCAA, ki je v ZDA zelo cenjeno tekmovanje. Zagotovo je to odlična popotnica za nadaljnjo teniško kariero, kateri se bom sedaj do konca leta posvetil v celoti, nato pa bom naredil še zadnji semester študija," je povedal Filip Jeff Planinšek. Daljši pogovor bo objavljen v eni od prihodnjih številk. M Strelstvo • EP v Osijeku Najbližje olimpijski kvoti je Urška Kuharic Slovenskim strelkam na evropskem prvenstvu v Osijeku ni uspelo priboriti olimpijske kvote za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Parizu. Najbližje ji je bila Urška Kuharič, ki je v trojnem položaju z malokalibr-sko puško na 50 metrov zasedla 28. mesto. Urška Kuharič je zadela 586 krogov, s čimer je za štiri kroge zaostala za uvrstitvijo v finale. Po nastopu ni bila pretirano razočarana, čeprav je bila letos že nekajkrat blizu temu, da si zagotovi olimpijski nastop. „Zelo sem zadovoljna z ležečim in klečečim položajem. Pri stoječem položaju pa se mi ni uspelo dovolj sprostiti, zaradi česar sem naredila preveč napak. Posledično je bil tudi rezultat prenizek," je po tekmova- nju povedala Ormožanka. Nad neuspehom svoje varovanke je bila nekoliko bolj razočarana vodja reprezentance Andreja Vlah. „Urška je bila do zadnjih dveh strelov v igri, a se ji je na koncu zatresla roka. Dve napaki sta jo oddaljili od uvrstitve v Pariz," je dejala Vlah. Preostali slovenski predstavnici Urška Hrašovec in Živa Dvoršak sta zasedli 55. oz. 57. mesto. Strelko iz Ormoža že naslednji teden čaka nastop na svetovnem pokalu v Münchnu. Evropska prvakinja je postala Švi-carka Chiara Leone, ki je v finalu zadela 463,5 kroga. Druga je bila Poljakinja Julia Ewa Piotrowska, tretja pa še ena Švicarka Emely Jaeggi. sta Urška Kuharič Šah • Turnir Žetale Zmagal MK Andraž Šuta Neumorni člani šahovske sekcije pri Športnem društvu Žetale so izvedli tradicionalni Gaiserjev memorial, ki se ga je udeležilo 33 šahistov iz Slovenije in Hrvaške. Zmagal je prvi nosilec, MK Andraž Šuta, član Šahovskega društva Ptuj. Direktorska palica je bila tokrat v rokah Igorja Iljaža, ki je to nalogo opravil več kot odlično. Ob tem je v tekmovalnem delu osvojil še visoko 7. mesto. Šahisti so se pomerili v devetih kolih pospešenega tempa 10 minut na igralca. Z udeležbo štirih šahistov iz Hrvaške je imel turnir tudi mednarodno noto. Največje zastopstvo je imelo ŠD Ptuj, štelo je kar 12 igralcev, med katerimi je bil najboljši prvi nosilec, MK Andraž Šuta, ki je ob koncu zmagal s 7,5 točke. Odlično sta se odrezala tudi Darko Dominko in Branko Sedlašek, ki sta kot 14. in 11. nosilec ob koncu zasedla 4. in 5. mesto. Med najboljšimi desetimi se je tako zvrstilo šest članov ŠD Ptuj. Dobra in kakovostna udeležba potrjuje smotrnost organizacije turnirja, na katerega se bodo v prihodnje mnogi zagotovo še radi vračali. Organizator je za najboljše pripravil priznanja in nagrade. Končni vrstni red: 1. (1.) Andraž Šuta (ŠD Ptuj) 7,5 točke, 2. (4.) Zoran Zelenika 7, 3. (8.) Boris Galoič (oba Hrvaška) 7, 4. (14.) Darko Dominko 6, 5. (11.) Branko Sedlašek 6 (oba ŠD Ptuj) 6. (20.) Štruklec (Hrvaška) 6, 7. (5.) Igor Iljaž 5,5, 8. (25.) Leon Selišek 5,5, 9. (12.) Anton Butolen 5,5 točke (vsi ŠD Ptuj), 10. (7.) Josip Krklec (Hrvaška) 5,5 točke... Silva Razlag Strelstvo • Interliga Šah • Destrnik Open Venta začel z dvema zmagama, v tretje najboljši Kunšek Tudi letos najboljši mladi slovenski velemojster Jan Šubelj Ko se zaključi strelska sezona z zračnim orožjem, se začne Interliga FP 50 m -tekmovanje z malokalibrsko pištolo na razdalji 50 m. Organizatorji iz SD Jožeta Kerenčiča Miklavž so v sodelovanju s SD Kidričevo, ki jim nudi tehnično podporo in uporabo njihovega zunanjega strelišča v Strnišču, tekmovanje privedli na visok nivo, kar z udeležbo potrjujejo naši najboljši strelci in strelci iz Avstrije in Hrvaške. Doslej so bili izvedeni trije krogi tega ligaškega tekmovanja, organizatorje pa je razveselila številčnost tekmovalcev, ki se posvečajo tej strelsko tehnično najzahtevnejši disciplini - doslej jih je nastopilo 53. V prvih dveh krogih je na najvišjo stopničko stopil Kevin Venta (SK Strhoninec - 552, 547), na tretjem mestu pa je bil Blaž Kunšek (MROŽ Velenje), ki je dosegel doslej najboljši izid - 558. Na tretjem turnirju so bili tudi sicer doseženi najboljši izidi, številni posamezniki so izboljšali osebne rekorde. V ožji krog favoritov za skupno zmago letos spadajo Kevin Venta, ki po treh krogih vodi z 82 točkami, Vlado Cindrič (SK Policajac Karlovac), ki je doslej zbral 78 točk, in Željko Posa-vec (SK Policajac Karlovac) z 72 zbranimi točkami. Za stopničke se bodo borili še Ivica Takač (ALZAS Čakovec, 61), Matija Cindrič (SK Policajac Karlovac, 57), Franci Ivane (Grosuplje, 55), Blaž Kunšek (MROŽ Velenje, 54), Rok Ivane (Grosuplje, 49), Boštjan Simo-nič (Jožeta Kerenčiča, 48) in Tomaž Borovnik (MROŽ Velenje, 42). Med dvanajstimi ekipami po treh krogih vodi SK Policajac (45 točk) sledijo MROŽ Velenje (28), SD Grosuplje (27), SK Alzas (26), Juršinci (25), SK Strahoninec (23) ... UR Šahovska sekcija Športnega društva Destrnik je ob sodelovanju z Občino Destrnik izvedla že 7. Destrnik open turnir ob prazniku občine Destrnik, ki je bil obenem tudi 3. memorialni turnir dr. Ervina Mauriča, dolgoletnega predsednika sekcije. Na simboličen 25. maj se je zbralo 40 šahistov in ena šahistka, najboljši med njimi pa je bil VM Jan Šubelj, član ŽŠK Maribor Poligram. Kar devet šahistov je bilo iz sosednje Hrvaške, med njimi tudi trije velemojstri, en predstavnik iz Srbije ter 31 slovenskih šahistov iz različnih klubov in društev. Mitja Kramberger, ki je bil pred leti skupaj z Milanom Zverom pobudnik organiziranja omenjenega turnirja, je tokrat opravljal funkcijo direktorja turnirja. Poskrbel je za vse najmanjše podrobnosti, da so se udeleženci v prelepih Slovenskih goricah dobro počutili. Ob tem pa je tudi sam sedel za šahovnico in bil skupaj z Brankom Cvetkom najboljši domačin. Pred začetkom turnirja so se organizatorji zahvalili za vso pomoč Foto: osebni arhiv VM Jan Šubelj, zmagovalec turnirja Destrnik Open 2024 in podporo domačinu, evropskemu poslancu Milanu Zveru in mu izročili skromno darilo. V primerjavi z lanskim letom je bila letos udeležba nekoliko manjša (lani 52 udeležencev), vendar pa nič manj kakovostna. Svoj pečat so dodali štirje velemojstri, med katerimi je bil najboljši najmlajši Jan Šubelj, ki je tako ponovil uspel iz lanskega leta. Tako kot lani je tudi letos osvojil 10 točk, ob tem pa je dvakrat remi-ziral, v vseh ostalih devetih partijah pa je zmagal. Premagal je tudi dva velemojstra in tako osvojil še nekaj ratinških točk. Največ, kar 31, jih je osvojila edina ženska predstavnica, vvFM Barbara Skuhala. Turnirja se je udeležilo tudi šest članov ŠD Ptuj, med katerimi je bil najboljši MK Andraž Šuta. Končni vrstni red: 1. (3.) VM Jan Šubelj (ŽŠK Maribor Poligram) 10 točk, 2. (4.) VM Mladen Palač 9,5,3. (6.) MM Branko Rogulj 9, 4. (1.) VM Zoran Jovanovič (vsi Hrvaška) 8, 5. (9.) vvFM Barbara Skuhala 7, 6. (5.) FM Jernej Skuhala 7 (oba ŽŠK Maribor Poligram)... 13. (10.) MK Andraž Šuta (ŠD Ptuj) 6,14. (14.) Aljoša Ke-ber (ŠK Komenda, najboljši mladinec) 6... 17. (21.) Branko Cvetko, 18. (19.) Mitja Kramberger (najboljša domačina) 6 točk ... Silva Razlag Foto: SZS petek • 31. maja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 15 Golf • 25 let Golf igrišča Ptuj Sproščen turnir ob obletnici ptujskega igrišča 25. maj 1999 je bil zgodovinski dan za ptujski golf, saj sta Franc Gojčič in Adam Osmančevic uradno odprla golf igrišče na Ptuju. Za to pomembno investicijo je pred tem skupaj stopilo nekaj posameznikov, na čelu s takratnim predsednikom Golf kluba Ptuj Danilom Toplekom. Šlo je za prelomen trenutek, saj so odprli prvo golf igrišče na Štajerskem. Odprtje igrišča je zagotovo prispevalo k množičnejšemu ukvarjanju z golfom, istočasno se je začel razvijati tudi v športnem smislu. Nov zagon je ptujsko igrišče doživelo pred približno letom in pol, ko sta ga kupila zakonca Danica in Franc Šegula. Slednja sta upravljanje igrišča predala družbi Golf Invest in direktorju Marku Štirnu. „Zelo sem hvaležna možu, da je prisluhnil moji ideji, da kupiva igrišče in da ga obdržimo v domačem lastništvu. Ogromno mi pomeni, da imamo na Ptuju golf igrišče, saj sem veliko časa tukaj in sem veliko v gibanju ter se tukaj izredno dobro počutim. Vesela sem tudi, ko vidim igralce od blizu in daleč, ki tukaj na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Danica Šegula, Marko Štirn in Sabina Markoli Foto: Črtomir Goznik Na družabnem turnirju ob obletnici ptujskega igrišča je nastopo več kot 100 igralcev in igralk. uživajo v igranju golfa in druženju," uredili, tako da sedaj spada med mo predvidenih več kot osemdeset je dejala Danica Šegula. najbolj urejena golf igrišča v Slove- dogodkov, na katere se ljudje zelo „Po prevzemu igrišča smo ga v niji. To so opazili tudi igralci, ki se z dobro odzivajo, kar nas zelo veseli," dobrem letu in pol dela dodatno veseljem vračajo na Ptuj. Za njih ima- je dejal Štirn. Število igralcev golfa se v zadnjih letih ponovno povečuje in v klubu imajo trenutno blizu 400 članov. Ti redno vadijo in se udeležujejo različnih turnirjev na domačem in tujih igriščih. Ob 25-letnici igrišča je predsednica Golf kluba Ptuj Sabina Markoli dejala: „Izredno smo veseli, da se je igrišče obdržalo petindvajset let in da po tem času izgleda tako lepo. Zato se moramo zahvaliti tudi novim lastnikom, ki sedaj drugo leto skrbijo za igrišče in so v tem času zares veliko naredili za njegovo urejenost. Mislim, da je ptujsko golf igrišče zelo pomembna infrastruktu- ra, tako za Ptuj, za regijo in tudi za celotno Slovenijo, in je velika pridobitev tako na področju športa kot tudi na področju turizma." Ob rojstnem dnevu Golf igrišča Ptuj so 25. maja 2024 pripravili sproščen družabni turnir, na katerem so sodelovali 103 igralci in igralke golfa. Uživali so na čudovito urejenem igrišču, na katerem so v vseh teh letih igrali od otrok do veteranov, od začetnikov do profesionalcev, ki so pred leti na Ptuju odigrali tudi nekaj velikih mednarodnih turnirjev serije AlpsToura. David Breznik Nogomet • 1. Klopotčev turnir Na Klopotčevem turnirju nastopalo skoraj 500 nogometašev Nogometna šola Klopotec je v soboto in nedeljo v Športnem parku Videm in Športnem parku Tržec organizirala 1. Klopotčev nogometni turnir mlajših starostnih kategorij, ki je v čudovitem vzdušju gostil približno 500 nogometašev. Tekmovanja se je udeležilo 16 klubov, Večinoma iz MNZ Ptuj (Aluminij, Cirkulane, Drava, Gorišnica, Grajena, Hajdina, Korant, Leskovec, Majšperk, Ormož, Podvinci in Slovenska Bistrica), povabilu pa so se odzvale tudi nekatere ekipe iz MNZ Maribor, MNZ Celje in MNZ Ljubljana, s katerimi odlično sodelujejo. Karting steza Rauš v Novem Ma- tekme za državno prvenstvo v kar-rofu je bila prizorišče druge letošnje tingu. Na Hrvaškem so ob sloven- Skupinska fotografija s podelitve pokalov najboljšim v kategoriji U-13 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme NŠ Klopotec - Majšperk v selekciji U-11 Karting • Dirka za DP v Novem Marofu Zmage za Tušek Haladea, Kovačiča in AMD Ptuj Foto: Goran Kroselj (AMZS) Maj Tušek Haladea (AMD Ptuj) je zmagal v razredu Rotax Mini. O organizaciji turnirja je vodja NŠ Klopotec Blaž Lovenjak povedal: „Predvsem smo želeli vsem nogometašem ob zaključku tekmovalne sezone ponuditi dodatno aktivnost, ki popestri nogometno dogajanje ter otrokom pričara nasmeh na obrazu. Hkrati pa tovrstni turnir širi prepoznavnost in uveljavlja dobro delo nogometne šole Klopotec v širši regiji. Veseli nas, da se je vabilu odzvalo veliko klubov MNZ Ptuj ter dodatno Rače, Dobrovce, Pobrežje, skih voznikih kartinga tekmovali še vozniki iz devetih držav, skupno se je na startni listi znašlo kar 153 tekmovalcev. Organizator - HAKS - je na 1300 metrov dolgi progi izvedel atraktivne karting dirke, v katerih so veliko uspeha zabeležili člani Avto moto društva Ptuj. V razredu Rotax Mini se je najbolj izkazal Maj Tušek Haladea (AMD Ptuj), saj je dobil obe vožnji in je postal tudi skupni zmagovalec dirke v tem razredu. Tik za njim je bil na drugem mestu Filip Ferk Žerak (AMD Hajdina). Do drugega mesta je med mladinci, ki dirkajo v kategoriji Rotax Junior, prišel Maj Rakuša (AMD Ptuj). Popoln izkupiček oz. tri prva mesta so vozniki ptujskega društva pobrali v razredu Rotax MAX. Zmage se je po dominantnih vožnjah veselil Taj Kovačič, druga je bila Anja Levar in tretji Nik Trobec. Posamične uspehe so člani AMD Ptuj dopolnili z zmago v ekipnem točkovanju za državno prvenstvo. V Novem Marofu so ptujski vozniki zbrali največ točk, drugo mesto so osvojili člani AMD Šlander Celje in tretje mesto člani AKK Sportstil. David Breznik Šentjur in Bravo. Vsi so na tribune privabili lepo število navijačev." V kategoriji U7 je tekmovalo 14 ekip, pri čemer so ekipe razdelili v dve skupini, s čimer so otrokom ponudili veliko tekem. S tem so imeli mladi nogometaši priložnosti za uživanje, napredek in merjenje moči proti različnim tekmecem. Zraven tega so otrokom ponudili bogat spremljevalni program, potekalo je na primer tekmovanje v najmočnejšem strelu na gol, ki so ga merili z nogometnim radarjem hitrosti, in tekmovanje v najnatančnejšem zadevanju točk prilagojenega gola. Tudi najmlajši iz domače NŠ Klopo-tec so se množično dokazovali na turnirju U7, nastopalo je namreč kar dvajset otrok, ki predstavljajo najštevilčnejšo selekcijo v nogometni šoli. Sama organizacija turnirja selekcije U7 je bila nekoliko drugačna, kot je to navada na okoliških turnirjih. Turnir je bil namreč prijateljske narave, pri čemer niso beležili rezultatov in se posvečali tekmovanju, ampak so predvsem uživali v sproščeni igri otrok, ki tej starostni kategoriji še kako primanjkuje. Za organizatorje so bili vsi prisotni zmagovalci, zato so jih tudi nagradili s spominsko medaljo ter tako obogatili nogometno izkušnjo približno 120 otrokom. V kategorijah U9, U11 in U13 je tekmovalo po 12 ekip, ki so jih prav tako razdelili v dve skupini. Dve najuspešnejši ekipi sta se nato pomerili v polfinalnih obračunih ter tekmi za 1. in 3. mesto. O dosežkih domačih selekcij je Blaž Lovenjak dejal: „V najmlajših starostnih selekcijah je pomembno, da nogomet otroke navdušuje in povezuje. Hkrati nas veseli, da smo bili s selekcijama U11 in U13 tudi tekmovalno uspešni, saj smo dosegli 3. in 4. mesto." Vrstni red: - U9: 1. Leskovec, 2. Cirkulane, 3. Drava Ptuj ... - U11: 1. Hajdina, 2. Cirkulane, 3. Slovenska Bistrica . - U13: 1. Bravo, 2. Aluminij, 3. Klo-potec ... David Breznik Foto: ČG 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 31. maja 2024 Kikboks • 1. Pokal Slovenije v Ormožu Prvi turnir v Ormožu Člani Kluba borilnih veščin Ormož so na pobudo predsednika Danila Korotaja v soboto, 25. 5., v sklopu prireditve Zbudi se, Ormož, organizirali 1. Pokal Slovenije v Ormožu. Udeležilo se ga je 221 tekmovalcev iz 21 klubov. - Leja Trstenjak (st. kadetinje do 55 kg, 3. mesto, do 60 kg, 1. mesto) - Neja Šut (st. kadetinje do 60 kg, 2. mesto) - Denis Haliti (st. kadeti nad 69 kg, 1. mesto) - Elena Hudin (mladinke do 55 kg, 1. mesto, do 60 kg, 1. mesto) - Ana Hudin (mladinke do 55 kg, 2. Tekmovalci domačega kluba so mesto, do 60 kg, 2. mesto) pod vodstvom trenerjev Milana - Gal Emeršič (mladinci do 74 kg, Korotaja in Žana Tomažiča dosegli 1. mesto) odlične rezultate, tudi sedem prvih mest. Rezultati KBV Ormož, light contact: Kick Light: - Denis Haliti (st. kadeti nad 69 kg, 1. mesto) ¿iffe KICKBOXING ZVEZA SLOVENIJE | ? KTCKBOXING FEDERATION OF SLO VEKU Slovenija -----O. =— Člani domače ekipe KBV Ormož s spremljevalci, ki so nastopili na 1. Pokalu Slovenije o Ormožu. - Ana Hudin (mladinke do 50 kg, 1. mesto) Dve zmagi za KBV Ptuj Na tekmovanju v Ormožu je KBV Ptuj zastopalo devet tekmovalcev, ki so osvojili dve prvi, štiri druga in štiri tretja mesta. Večina Ptujčanov je nastopala v dveh kategorijah. Rezultati KBV Ptuj, point fighting: - Jaka Kozel (ml. kadeti do 42 kg, 1. mesto, do 47 kg 2. mesto); - Taja Šibila (st. kadetinje + 65 kg, 1. mesto); - Maj Štrud (st. kadeti + 69 kg, 2. mesto); - Lea Skledar (st. kadetinje do 46 kg, 2. mesto); - Alina Milošič (st. kadetinje do 65 kg, 2. mesto); - Rok Jagarinec (dečki do 24 kg, 3. mesto); - Pia Kozel (ml. kadetinje do 37 kg, 3. mesto); -Vito Goričan (st. kadeti do 52 kg, 3. mesto); - Tim Amuš (st. kadeti do 52 kg, 3. mesto). Za najboljšega mlajšega kadeta je bil proglašen Jaka Kozel, ki je prejel poseben pokal. Ekipo sta vodila trenerja Tirni Sitar in Filip Janžekovič. Vodstvo kluba in trenerji so bili po tekmovanju zelo zadovoljni z rezultati letošnjega pokalnega prvenstva, kar je odraz odličnega dela v klubu. ŽT, Franc Slodnjak Judo • Novičke Judo klub Drava Ptuj: aktivni in uspešni ptujski judoisti Na enem najmočnejših mednarodnih prvenstev v Evropi, 6. Mednarodnem turnirju JK Apolon Hoče, je velik uspeh zabeležila Maruša Frank, ki je osvojila bronasto medaljo. S tem je dokazala, da se pod strokovnim vodstvom trenerja Vlada Čuša razvija v odlično tekmovalko tudi v najzahtevnejšem mednarodnem okolju. V konkurenci 1027 tekmovalcev iz 117 klubov je Maruša v svoji kategoriji do 63 kg do polfinala gladko premagala vse tekmice. V borbi za finale jo je presenetila odlična Elvira Ukaj s Kosova, v borbi za 3. mesto pa je nato premagala Petro Gojak iz Hrvaške. Aneja Vidovič se je morala zadovoljiti z dvema zmagama in 9. mestom v kategoriji do 57 kg, medtem ko je Patrik Gabrovec izpadel v pred-tekmovanju. Dajčman in Karameta sta nastopila v Zelltwegu Na mednarodnem prvenstvu članov v avstrijskem Zelltwegu sta iz JK Drava Ptuj nastopila Jaša Dajčman in Andi Karameta. Oba sta zasedla 5. Ekipa JK Drava na mini ligi v Beltincih mesti, Dajčman v kategoriji do 66 kg, Karameta pa do 90 kg. Mladi judoisti so tekmovali v Beltincih V Beltincih so v nedeljo nastopili najmlajši judoisti v 3. krogu mini judo lige. Predstavniki Drave so osvojili kar devet medalj - 3 zlate, 3 srebrne, 3 bronaste - ter dve peti mesti. V borbah v parterju in stoje so se iz ptujskega kluba izkazali Taj Sluga, Maja Drevenšek, Hajdi Vogrinec, Tim Alič, Jan Kodrič, Mihael Travnikar, kg (3 zmage, poraz), Jakob Horvat pa 5. mesto v kategoriji do 50 kg (3 zmage, 2 poraza). Iz JK Ormož sta Tevž Škvorc (do 34 kg, zmaga in poraz) in Sergej Kavčič (do 66 kg, poraz, 3 zmage) osvojila 3. mesti, Jakob Kukovec (do 55 kg) je izpadel v 1. krogu. Apolon Open Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Enej Šmigoc, Gregor Murko, Helena Vučkovič, Tino Čeh, Luka Zotlar in Matic Veseljko. DP za starejše dečke/ deklice V Žireh je potekalo letošnje državno prvenstvo za starejše dečke/deklice. Na njem je nastopilo blizu 200 tekmovalcev iz 40 klubov. JK Gorišnica sta pod vodstvom trenerja Luke Maroha zastopala dva tekmovalca: Gaj Purgaj je dosegel odlično 3. mesto v kategoriji do 60 V Hočah so JK Gorišnica zastopali Jakob Horvat, Gaj Purgaj (oba U14), Aljaž Horvat in Jaka Čuš (oba U12). Uspešnejša sta bila mlajša: Jaka je v kategoriji nad 60 kg zasedel 2. mesto, Aljaž pa 5. mesto v kategoriji do 38 kg. JK Ormož je zastopal Tjan Koter, med mlajšimi kadeti je v kategoriji do 73 kg zasedel 5. mesto (3 zmage, 2 poraza). Palijev memorial V Ljubljani je potekal Palijev memorial, na katerem je v kategoriji mlajših kadetov/kadetinj in starejših dečkov/deklic nastopilo 174 tekmovalcev. JK Ormož je imel na tekmovanju štiri predstavnike. Tjan Koter (U16) je zmagal v kategoriji do 73 kg (3 zmage). Preostala trojica je nastopila v kategoriji U14: Sergej Kavčič je slavil do 66 kg (3 zmage), Jakob Kukovec je bil drugi do 55 kg (2 zmagi, poraz), Tevž Škvorc pa je nastopil v kategoriji do 38 kg. DB, JM Šolski šport • Nogomet, dekleta Do naslova ekipa OŠ Kidričevo V organizaciji Javnega zavoda Ptuj je sredi maja v Markovcih potekal finalni turnir medobčinskega tekmovanja v nogometu za učenke letnika 2011 in mlajše. Tam je s tremi zmagami naslov osvojila ekipa OŠ Kidričevo. Vrstni red: 1. OŠ Kidričevo, 2. OŠ Markovci, 3. OŠ Cirkulane-Zavrč, 4. OŠ Hajdina, 5. OŠ Juršinci, 6. OŠ Ljudski vrt Ekipa OŠ Kidričevo je zmagala v finalu medobčinskega tekmovanja v nogometu za dekleta. Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Markovci. Športni napovednik Kolesarstvo • 22. Poli maraton V soboto, 1. junija, bo na sporedu že 22. Poli maraton. Program: - od 8.00 do 10.45: zbiranje prijav - start (tudi cilj) je pred upravno zgradbo Perutnine Ptuj, Potrčeva cesta 10 - ob 11.00: Maxi Poli maraton (52 km) - ob 11.10: Mini Poli maraton (23 km) - ob 11.15: Poli snack maraton (2 km) Zabavno dogajanje na cilju: - od 12.00 do 15.00: kulinarična pogostitev, Poli športni animacijski program in nastop skupine Cover Lover - ob 14.30: uradna podelitev nagrad in pokalov Več informacij in prijave na poli.si Nogomet • Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 18. KROGA, V SOBOTO, 1. 6., OB 17.00: Ormož - Markovci, Gorišnica - Grajena Anpro, Bukovci - Apače, Boč Poljčane -Stojnci, Središče - Gerečja vas. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED ZADNJEGA, 3. KROGA KONČNICE, V PETEK OB 18.00: Skorba - Rogoznica; V SOBOTO OB 17.00: Makole Bar Miha - Tržec, Hajdoše - Pragersko, Dornava Digitalpartner.si - Podlehnik. V Kidričevem turnir za najmlajše V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija, bo v Športnem parku Aluminija izveden velik nogometni turnir za mlajše selekcije - Geoplin Aluminij Cup. V osmih starostnih kategorijah bo nastopilo več kot 120 ekip. V soboto se bodo predstavile ekipe selekcij do 7, 9, 11 in 13 let, v nedeljo pa selekcije do 8, 10, 12 in 14 let. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 9.00 in bo trajalo do približno 18.00. Mali nogomet • 23. Sandijev memorial v Vitomarcih Na igrišču pri OŠ Vitomarci bo v organizaciji KMN Vitomarci od 7. do 9. junija potekal tradicionalni 23. Sandijev memorial. V sklopu tega bodo potekali turnirji za člane, mlade, veterane in super veterane. Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu, ob igrišču bo postavljen tudi prireditveni šotor. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. Program: Petek. 7. junij - ob 18.00: v telovadnici svečana akademija ob 40-letnici uradne registracije kluba in 50-letnici druženja z žogo v Vitomarcih; - ob 19.30: ekshibicijska tekma ženskih ekip; - ob 20.00: mladinski turnir (brez prijavnine) za uvrstitev najboljših dveh ekip med osem na članskem 23. Sandijevem memorialnem turnirju z nagradnim skladom 3.000 € (mladinski turnir lahko igrajo letniki 2024 in mlajši). Sobota, 8. junij 2024 - ob 10.00: turnir otroških ekip (v telovadnici) - ob 10.00 kategorija U9, ob 11.30 kategorija U11, ob 13.00 predšolski otroci, ob 14.30 kategorija U13, ob 16.00 kategorija U15, ob 17.30 kategorija U17) - ob 11.00 (asfaltno igrišče): 23. Sandijev memorial, članski turnir z nagradnim skladom 3.000 €, skupinski del; - ob 16.30: revijalna tekma v spomin na prvega predsednika kluba Jožeta Bračka in vratarja Silvestra Kronika - Ježa; - ob 17.00: super veterani +45 - ob 19.00: finalni del članskega turnirja - ob 23.00: zaključek članskega turnirja z ognjemetom in podelitvijo nagrad; - ogled tekme Slovenija - Bolgarija na velikem platnu (ob 15.00) Nedelja, 9. junij 2024 - ob 12.00: veteranski turnir +35 z nagradnim skladom 1.000 € Prijavnina: člani in veterani + 35 je 50 evrov, (vključen obrok hrane pri veteranih), ostale kategorije prijavnine ni. Pokali in nagrade v vseh kategorijah so zagotovljeni. Število ekip je omejeno na 15, zato pohitite s prijavami. Iz skupinskega dela (3 v skupini) se v izločilne boje prebije 6 ekip, 5 zmagovalcev in najbolje drugouvrščena ekipa, med osem se uvrstita tudi dve najboljši iz mladinskega turnirja. Rok prijav: do žreba, 6. 6. 2024 oz. do zapolnitve prostih mest. Nagradni sklad: 3.000 € 1. mesto: pokal + 1.500 € - prehodni pokal 2. mesto: pokal + 700 € 3. mesto: pokal + 400 € 4. mesto: pokal + 50 € + praktična nagrada v vrednosti 150 €. 5.-8. mesto: 5.-6. mesto 50 € + zaboj piva Estrella, 7.-8. mesto zaboj piva Estrella Bogate nagrade za najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. Brezplačna animacija za otroke. V sklopu turnirja bomo izvedli humanitarno akcijo Igračo podari - srečo ustvari in okoljevarstveno akcijo Voda je življenje. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Darko 031 634 847, mail: darko@inplan.si JM Planinski kotiček: pohod na Mestni Vrh NEDELJA, 2. 6. 2024 Zbirno mesto: ob 9.00, parkirišče pod gradom Dolžina poti je 9 km, prijava ni potrebna, pohod je brezplačen. Z vodnikom Planinskega društva Ptuj se bomo lahko podali na nikakor prenaporen pohod, kjer nas čaka delček gozda, nato pa pogled na čudovito pokrajino. Ustavili se bomo v Železniškem parku, pri Stari preši, nato nadaljevali do Gomile, od koder se bomo spustili do Rimskega kampa. Po počitku se bomo vrnili na startno mesto. petek • 31. maja 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK grahova kremna goveja juha, kumarice v omaki, pečena piščančja špageti po zelenjavno-mesna cvetačna juha juha, ocvrti jajčevci, čevapčiči in bučke na pečene hrenovke bedrca, dušen riž, bolonjsko, zelena enolončnica, z rižem, slivovi krompirjeva solata žaru, pečen krompir, zeljna solata solata krompirjev kruh s cmoki z drobtinami, šopska solata, sirom jabolčni kompot jagodne tortice Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Jagodne tortice 2 kosa razvaljanega listnatega testa 300-400 g jagod 200 g kremnega sira 60 g sladkorja v prahu 1 jajce Ai/Uk mM mm ¡mm* -S—, Listnato testo odvijte in ga po dolžini prerežite na polovico. Vsako polovico razrežite na šest enakih kosov, da dobite 12 pravokotnikov. Za nadev zmešajte kremni sir s sladkorjem v prahu. Jajce malo razmešajte z vilico, potem pa premažite robove vsakega pravokotnika testa z jajcem, v sredini pa naj ne bo namazan. Na sredino vsakega pravokotnika dajte žličko nadeva in ga malo razmažite, ampak samo po tistem delu testa, ki ni premazan z jajcem. Jagode narežite ne tanke koščke in jih nadevajte na širni nadev. Pecite v pečici pri 180 °C 15 minut, da se robovi napihnejo in porjavijo. Postrežete lahko tople ali hladne. Krompirjev kruh s sirom 1 srednje velik krompir 100-200 ml mleka 1 suhi kvas 1 žlička sladkorja 1 žlička soli 1 žlica olivnega olja 1 jajce 250 g moke 3-4 lističi sira Cel krompir skuhajte, malo ohladite in olupite. Skupaj z malo mleka ga zmečkajte kot za pire krompir. Moko dajte v posodo, dodajte ji krompir, sladkor, sol, jajce, 100 ml mleka in suhi kvas. Zmešajte z me-šalnikom, da nastane malo mehkejše testo. Po potrebi dolijte še malo mleka. Primešajte še žlico olja in mešajte še nekaj minut. Pokrijte s čisto krpo in pustite vzhajati, da se količina testa podvoji. Manjši pekač z višjim robom obložite s peki papirjem (ali ga namastite) in vanj stresite vzhajano testo. Z rokami ali naoljeno lopatko v testo naredite vdolbinice, kot da bi ga želeli razdeliti na več kosov. V vsako vdolbinico dajte manjši košček sira. Pustite vzhajati najmanj 30 minut, potem pa pecite 45 minut pri 180 °C. Ljutomer • Promocija gastronomske ponudbe Okusi Prlekije Osrednji ljutomerski trg je bil nedavno v znamenju prleških kulinaričnih dobrot. Prleška razvoja agencija in Občina Ljutomer sta po uspešni lanski izvedbi tudi letos pripravili množično gastronomsko prireditev Okusi Prlekije. Etno-kulinarični dogodek je ljubitelje hrane razvajal z bogato kulinarično ponudbo lokalnih ponudnikov tradicionalne prleške hrane, na voljo je bila pristna prleška kapljica, številni obiskovalci pa so lahko prisluhnili domačim glasbenim ustvarjalcem. Nastopili so otroška folklorna skupina iz OŠ Stročja vas, tamburaška skupina KD Cven, družinski ansambel Fekonja in etno skupina Bosi. Za vrhunec prireditve je poskrbel prleški glasbenik Tadej Vesenjak s svojim bendom. Na stojnicah vodilni predstavniki gastronomije Sodelujoči na stojnicah so bili vodilni predstavniki gastronomi-je iz območja LAS Prlekija, to so občine Ljutomer, Veržej, Križev- ci, Razkrižje, Sv. Jurij ob Ščavnici, Radenci, Gornja Radgona in Apače. Vsak ponudnik je pripravljal tradicionalne prleške jedi ali v tradicionalni ali v sodobni obliki, prilagojeni trendom »streetfood« in »fingerfood«. Od prleške gibanice do ajdovega krapca Na tokratnih Okusih Prlekije so se predstavili: Lončarstvo Žuman, Oljarna Kocbek, Babičina hiša, Hotel Jeruzalem, Društvo za ohranitev jedi naših babic - Kihača, EkoGrunt Trstenjak, Gostilna Zor-ko, Društvo vinogradnikov Mala Nedelja, Vinska fontana Kapela, Turistična kmetija Vrbnjak, Kmetija Paldauf&Be Eko, Jedro - SKZ Ljutomer Križevci, Iskreno gostinstvo ter Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer - z jedmi, ki sodijo med tradicionalne in so zastopane na območju Prlekije: bučni pesto s česnom, bučni krekerji, prleška gibanica, ajdov krapec, kisla župa, traminec, domača salama, gin z bučo in bučnimi semeni, različne bučne jedi, ajdov tris, bučna torta, prleški kozarček, prleški sendvič, bučni rezanci, domači sokovi, proletina, šipon, ocvirkovica, prleška tunka ... NS Foto: NS 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 28. maja 2024 GRADOVI JUŽNE CESKE in OVICE S PIVOVARNO, DOŽIVELI BOMO: • grad Rožemberg • srednjeveško mesto in grad Krumlov • tradicionalno češko pivovarno s pokušino piva v kraju Budejovice • veličastni grad Hluboka grad Trebone iz 13. st. 29. in 30. junij Očaral nas bo grad Rožemberg, ki se bohoti nad Vltavo. Napotili se bomo v bližnji Češki Krumlov, kjer se bomo sprehodili skozi srednjeveško jedro in ogledali znamenitosti: srednjeveški trg, grad Krumlov in grajski stolp. Češke Budejovice se ponašajo z enim najlepše obnovljenih trgov na češkem in ravno tam bomo obiskali tradicionalno češko pivovarno in uživali v pokušini piva. Naslednji dan bo sledil ogled grada Hluboka, ki vabi s svojimi 141 sobanami, s prekrasnim pohištvom in slikami ter čudovitim parkom, kar priča o življenjskih navadah in razvadah nekdanjega plemstva. V mestecu Trebone se bomo ustavili ob istoimenskem gradu iz 13. st. in si po želji ogledali grobnico plemiške družine Schwarzenberger. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA 205€ CENAVKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitev v hotelu ***, dvoposteljne sobe -1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vstopnina v grad Hluboka - obisk pivovarne in degustacija - vodenje in organizacija potovanja Štajerski TEDNIK .radioPTUJ Ptuj • Matic Merc: »Zbiranje znamk je prava umetnost« Najdražja poštna znamka na svel Ko je pred 15 leti v dar dobil prvi album s poštnimi znamkami, se Maticu Mercu niti sanjalo ni, da ga bo to tako navdušilo, da bo zbirateljstvo postalo njegova velika strast. V vseh teh letih seje v bogati zbirki, s katero razpolaga, nabralo ogromno poštnih znamk iz vseh koncev sveta, tudi prve izdane, najredkejše in precej drage. Ugotovil je, daje zbirateljstvo izjemno zahtevno delo, ki zahteva veliko znanja in tudi denarja, če hočeš imeti primerke pravih vrednosti: „Veliko je tudi ponaredkov. Ne nazadnje so nekatere znamke vredne _ tudi več milijonov evrov. Najdražja na svetuje bila prodana za skoraj devet milijonov, iz britanske Gvajane." j Na svojo zbirko je Matic izjemno ponosen, z njo ravna zelo spoštljivo in pazljivo, saj gre za mnoge redke primerke, ki so zanj dragoceni. Mednje sodijo tudi prve znamke, izdane na svetu, iz Velike Britanije, iz leta 1840 imenovana črni peni. „S tem so reševali problem, ki so jih imeli s plačevanjem poštnine, prej je to bil strošek prejemnika, s tem pa so prešli na nov sistem, da jo plača pošiljatelj," je pojasnil Matic. V vseh teh letih je sistematično, po letih in državah zbral ogromno količino znamk, takšnih in drugačnih. Dopolnjuje jo na različne načine. Pogosto mu pomaga Robert Rozman, zbiratelj, ki ima trgovino Zbiralec v Krempljevi ulici na Ptuju. Tam vsak zbiratelj najde, kar potrebuje za zbiranje, gospod ima veliko znanja, zna pomagati. Ker je bilo po vsem svetu izdanih ogromno znamk, se je Matic moral omejiti, fokusiral se je na obdobje do leta 1936. Svojo zbirko je v albumih razdelil po državah, največ je vreden tisti z angleškimi znamkami. Te so posebej zanimive, ker so prvi začeli izdajati znamke, pa tudi zato, ker je bil v 19. stoletju britanski imperij na vrhuncu, imeli so največ kolonij. Potrebno ogromno znanja, pa tudi kanček sreče Za zbirateljstvo je izjemno pomembno bogato znanje geografije, zgodovine, politike ipd., da se znamke ustrezno umesti in interpretira njihov pomen. O filateliji sem ogromno znanja tudi dobil od znanega ptujskega filatelista Franca Goloba. Na nekaterih znamkah, Milijon in en dejavnik Tisk, zobčenje, velikost, barva, dizajn, njegovo centriranje, ohranjenost, motiv, starost, število primerkov po svetu in mnogi drugi dejavniki vplivajo na ceno posamezne znamke. Znanje, ki ga imajo zbiratelji, še bolj pa filatelisti, ki se v to poglobijo, je ogromno. Tako geografsko kot zgodovinsko, politično. „Imam enake znamke z različnimi barvnimi odtenki, zobčanji, pa se vrednost močno razlikuje,"je pojasnil Matic. Nekatere ameriške znamke imajo na zadnji strani posebne nazobčene pikice, ki naj bi preprečevale ponarejanje. „Tiste, na katerih so linije teh črt navpične, niso veliko vredne, če bi bila znamka vodoravna, bi bila vredna okrog štiri milijone evrov, ker je zelo redka." Ta znamka ima matematično perfekten centriran dizajn, zato je taka znamka zelo redka in vredna okrog pet tisoč evrov. Matic Mi Zbii Naj Tako sicer i Kitajc znam1 ranjer Načel dobro lika. I, enak, več st držav \ mera\ To so prve izdane znamke na svetu, v zgornji vrstici je angleška iz leta 1940, imenovana črni peni. Foto: DK petek • 31. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 tu prodana za 9 milijonov evrov ra jih 20 milijonov Kitajcev dražja znamka na svetu je bila prodana za okrog devet milijonov evrov. risoko ceno je dosegla zaradi dejstva, da se je ohranila le ena in edina, in z britanske Gvajane. Zbirateljstvoje za mnoge tudi dober posel, predvsem i se na veliko ukvarjajo s tem. Pri njih je to praktično statusni simbol, ke zbira okrog 20 milijonov prebivalcev. Bolj redek je primerek in bolje oh-y večjo vrednost ima. „Znamke zbiraš, ker te to zanima, ne zaradi denarja. ma se sicer da tudi dobro zaslužiti, pravzaprav včasih zelo dobro, če zelo poznaš znamke. Med originalom in ponaredkomje lahko zelo majhna raz-mam tudi primere, ko je razlika zgolj v načinu tiska, dizajn je popolnoma in čeprav razlike s prostim očesom sploh ne vidiš, se vrednost razlikuje za o tisoč evrov," Najdražja znamka v Matičevi zbirki je ameriška, iz časov janske vojne, vredna okrog 15 tisoč evrov: „Hranim jo v sefu in je ne na->am prodati, ker je zame neprecenljiva." predvsem angleških, namreč sploh ni navedeno ime države, saj je Velika Britanija izdajala znamke vedno s podobo monarha, tako da takoj približno veš, v katero časovno obdobje znamka sodi. Na večini prvih izdanih znamk na svetu so bili upodobljeni vladarji ali kakšne druge pomembne osebnosti v državi. So pa motivi izjemno raznoliki, znane so vojne znamke iz časov prve svetovne vojne, pogosto so bili upodobljeni živalski motivi, športne izdaje, prevozna sredstva ... Trg z znamkami po vsem svetu cveti. Matic ima različne izkušnje, od tega, da je za kakšno odštel preveč in bil namenoma pretentan, do tega, da je sam kupil kakšen primerek za deset ali 20 evrov, pa je ugotovil, da je pravzaprav vreden veliko več. Zgodilo se mu je, da so ga zbiratelji sami opozorili, da kakšno znamko prodaja prepoce-ni. Pri tem je očitno potrebno tako znanje kot sreča. Po svetu obstajajo velike dražbene hiše, ki živijo zgolj od prodaje znamk. Nekatere se ukvarjajo zgolj s prodajo naj-redkejših. Na teh spletnih dražbah Matic najde ogromno primerkov, ki jih potrebuje za izpopolnitev zbirke. Najdražja znamka, ki jo je kupil posamično, je stala 2.500 evrov. „Trenutno so zelo drage ameriške znamke, ki pa se jih da Kitajcem tudi dobro prodati," so njegove izkušnje. Znamke nekoč in danes Matic je prepričan, da so bile nekoč znamke bistveno bolj kakovostno izdelane kot danes: „Danes pravzaprav niti ne vem, ali temu lahko rečemo znamka, ker je na samolepilnem papirju. Morala bi biti zobčana, moraš jo odtrgati, te nove nimajo neke vrednosti in tudi dvomim, da jo bodo kdaj v prihodnosti imele." Ohranjenost nekaterih znamk izpred več kot 180 let je izjemna in praktično neverjetna. Kot je pojasnil naš sogovornik, je seveda treba z njimi ravnati kar se da previdno. Pri odstranjevanju jih namočijo v vodo, ko lepilo spusti, se na brisači znamka posuši, nato se jo obteži, ampak danes velja, da se znamke načeloma raje pusti na papirju, še bolj, če je znamka zalepljena na celem pismu, saj takšna sporoča svojo celotno zgodovino, od kod je bila poslana in kam. Še najbolje je, da je vključeno tudi vsebinsko pismo, potem imamo res kompletno zadevo, k čemur filatelisti stremimo. Žigi in barva naj se ne bi spremenili ali razbarvali, so pa primeri, ko je bilo v državah zaradi različnih razlogov (vojne ali na novo nastale države, kot Država SHS leta 1918) težje dobiti kakovosten papir, barvo in druge materiale. Potem pridemo pa do tega, da so prve slovenske znamke t. i. veri-garji - pisana paleta barv, papirja in ostalih posebnosti. Posebnosti teh malih koščkov papirja je ogromno, od tega je odvisna tudi njihova vrednost. Čeprav je zbirka Matica Merca izjemno pestra, si trenutno najbolj želi najti prvi izdani ameriški znamki. Na dražbah dosegajo vrtoglave vrednosti. Amerika, Britanija, Kitajska in Nemčija pa so države, iz katerih prihajajo najdražje znamke na svetu. Dženana Kmetec Ptuj • Projekt Go-Car-Go navdušuje mlade za strojniške poklice Osnovnošolci so izdelali avtomobilčke Strojna šola ŠC Ptuj je letos že 13. leto zapored organizirala srečanje Go-Car -Go oz. Bo, kar bo! Gre za projekt, ki združuje izdelovanje mini avtomobilčkov in tekmovanje z njimi. Na letošnjem zaključnem tekmovanju seje pomerilo 19 ekip, od tega pet iz sosednje Hrvaške. Šolarji so tudi tokrat ponovno dokazali, da jim ne manjka domišljije in spretnosti. Glavni namen projekta je sicer navduševanje mladih za strojniške poklice. Na letošnjem tekmovanju Go-Car-Go je sodelovalo 19 ekip, od tega pet iz Hrvaške. Sodelujoče ekipe so se letos zbrale na igrišču v bližini Šolskega centra Ptuj in se pomerile med seboj v različnih kategorijah. V ospredju so bili seveda njihovi avtomobilčki, različnih barv in oblik, poudarek je na uporabi ekoloških in razgradljivih materialov ter varnosti vozila. Vsem je skupno enako podvozje, nadgradnja pa je v celoti prepuščena osnovnošolcem in njihovim zamislim. »Ta projekt je za našo šolo zelo pomemben, saj z njim promoviramo našo šolo, Šolski center Ptuj in strojniške poklice. Sodelujoči osnovnošolci imajo možnost ogleda šolskih delavnic, predstavimo jih tudi naše programe. Mladi pa imajo možnost izražati svoje ideje. Zelo pomembno je tudi spodbujanje mehkih veščin, kot so kreativnost, timsko delo, govorno izražanje ...,« je povedala Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole ŠC Ptuj, in dodala, da so imeli letos veliko sreče z vremenom. Boštjan Plajnšek, koordinator dogodka, je izjemno zadovoljen z letošnjo izvedbo tekmovanja in številom sodelujočih osnovnih šol. Učenci so vsako leto zelo motivirani in zainteresirani za sodelovanje. »Na Strojni šoli za vsako ekipo izdelamo podvozje, učenci pa ga nato pri krožku tehnike in ob spodbudi mentorja nadgradijo. Letošnji zmagovalci na prireditvi Go-Car-Go: AVTOMOBILČKI BREZ POGONA Slalom OŠ Benedikt OŠ Majšperk OŠ Juršinci Veleslalom OŠ Juršinci OŠ Benedikt OŠ Ljudski vrt Kombinacija OŠ Juršinci OŠ Majšperk OŠ Hodošan (HR) Medsebojno ocenjevanje OŠ Sveti Tomaž OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj OŠ Olge Meglič AVTOMOBILČKI S POGONOM Vožnja naravnost OŠ Ljudski vrt OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Slalom OŠ Sveti Tomaž OŠ Ljudski vrt OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Krožna vožnja OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ Sveti Tomaž OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Kombinacija OŠ Olge Meglič OŠ Ljudski vrt Ptuj OŠ Sveti Tomaž Medsebojno ocenjevanje OŠ Ljudski vrt OŠ Vinica (HR) OŠ Videm Najbolj spodbudno pa je to, da veliko osnovnošolcev, ki sodelujejo v projektu, nadaljuje šolanje na naši šoli. In to je res velik dosežek.« Letos so tekmovali v novi kategoriji Kombinacija Ekipe z avtomobilčki brez pogona so letos tekmovale v štirih različnih kategorijah: slalom, veleslalom, kombinacija in medsebojno ocenjevanje. Pet ekip z avtomobilčki na električni pogon se je pomerilo še v vožnji naravnost in krožni vožnji. Letošnja nova kategorija je Kombinacija, ki združuje vse tekmovalne panoge, torej slalom, veleslalom, govorno predstavitev ekipe pred komisijo in spletno predstavitev. V omenjeni kategoriji sta se najboljše odrezali OŠ Juršinci in OŠ Olge Meglič Ptuj. V večini kategorij je glavno merilo čas, torej zmaga tista ekipa, ki najhitreje prevozi progo. Zmagovalne ekipe so nagradili s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Vsako leto dogodek obogatijo z različnimi spremljevalnimi aktivnostmi. Letos so se njihovemu vabilu odzvali starodobniki traktoristi. V avli Šolskega centra Ptuj pa so pripravili razstavo o zgodovini projekta Go-Car-Go. Estera Korošec Foto: Črtomir Goznik Cilj vsake ekipe je izdelati čim hitrejši in lepši avtomobilček. Letos je pet ekip v šoli izdelalo vozila na električni pogon. Foto: DK Foto: DK 20 Štajerski Za kratek čas petek • 31. maja 2Q24 veSčost, spretnost državljanke argentine debelejša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe gora v zah. makedoniji, ob meji z albanijo kost hrbtenice jama v hrast-nlskem rudniku takanobu okabe pevec skupine "parni valjak" krojač njiva, na kateri je rasla ajda neresnica naziv peščena obala (knjižno) m književnik (alojzij) vladarski simbol faraonov videz arhitekt mihevc bedak natančno določeno merilo biblijski očak rezident romskega naselja nizozemski nogometni trener haan mozolji cona ob Športnem igriSCu lisjak svetnica, zavetnica pred kugo "mir ptička urosrojko SPELA PRETNAR rana od ugriza neapeljski nogometni klub pol štefana eleganten čevelj krpe za ovijanje stopal telovadna prvina pisateljica peroci pisateljica zidar sl. kuhar. mojster in pisec (ivan) oktaeder pesnik salsu, mojster tanke igralka valu razčlemba pojma bruno traven samoglas-hlski zev viseče živalske ustnice bedak jajcasta posoda zibajoče se telo glavni veznik klada za sekanje moška množina noriaki kasai antični balkanec vital eiselt vojaška stopnja največji evropski polotok tetica mojster za peči Gledališče, ki se nahaja v gradu Craig-y--Nos v Walesu, je dala zgraditi leta 1891 slavna italijanska sopranistka Adelina Pat-ti (1843-1919). Zasnovali so ga arhitekti Bucknall & Jennings s pomočjo sira Hen-ryja Irvinga. Zanimivo je, da je v avditoriju deset pozlačenih korintskih stebrov, ki so označeni z monogramom sopranistke, vmes pa so tudi imena znamenitih skladateljev, kot so Mozart, Verdi in Rossini. Gledališče ima približno 150 sedežev. ITEF - vladarski simbol faraonov, ONOE, Saišu - japonski pesnik, VALLI, Alida - italijanska filmska igralka Ptuj • Dan Visoke šole na Ptuju v znamenju bionike Povezovanje šolstva in gospodarstva je nujno Visoki šoli Ptuj je lani uspelo pridobiti redni program Bionika v tehniki. To je za šolo velik uspeh, zato so letošnji Dan šole posvetili ravno bioniki. V MKC Stara steklarska so se zbrali pomembnejši predstavniki šolstva in gospodarstva ter razpravljali o izzivih prehoda v zeleni, trajnostni in krožni razvoj. V dopoldanskem času so se zvrstila predavanja, ki so se navezovala predvsem na bioniko. Gorazd Urbanič, dekan Visoke šole Ptuj, je povedal več o izzivih visokošolskega izobraževanja za trajnostne izzive, hkrati pa se je dotaknil tudi pomena šole za širše okolje. Po njegovem mnenju je Visoka šola eden izmed odličnih primerov povezovanja tako na lokalnem kot regionalnem nivoju. Pri svojem delovanju namreč sodeluje z raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in negospodarstvom, posebno pozornost namenja boljšemu kadrovskemu sodelovanju med posameznimi institudjami znanja. V nadaljevanju je sledila okrogla miza z naslovom Prehod v zeleni, trajnostni in krožni razvoj v javnem in zasebnem sektorju. Sodelujoči so razpravljali o različnih možnostih povezovanja in sodelovanja, tudi pri prehodu na model krožnega gospodarstva, ki je po mnenju nekaterih eden najperspektivnejših pristopov k reševanju globalnih okoljskih in ekonomskih izzivov. Ta inovativ-ni ekonomski model temelji na ideji, da je mogoče odpadke in odvečne materiale v celoti izločiti iz proizvodnega procesa ter tako ustvariti trajnosten, regenerativen sistem, ki prinaša koristi tako okolju kot gospodarstvu. Po drugi strani pa za podjetja ni najbolj ekonomičen, saj proizvodnja traj-nostnih izdelkov ne prinaša večjega dobička. Govorci so se strinjali, da bi morala država podjetjem in obrtnikom poenostaviti postopke ter zmanjšati dajatve in prilagoditi razpise za nepovratna sredstva. V veliko primerih so namreč merila preveč ambiciozno zastavljena. Med drugim so izpostavili tudi vedno večje težave pri iskanju kadra. Estera Korošec Na okrogli mizi, ki ji je predsedoval Janko Sirec, predsednik Upravnega odbora Visoke šole Ptuj in direktor KP Ptuj. Tedenski horoskop do 7.junija H ^ OVEN (iÍ. S. - iQ. 4.) Spoznali boste, da v sebi skrivate moč in da boste tako kos obveznostim, kijih boste izvajali. Blesteli boste v pogledu denarja in uvideli, kaj je za vas prava pot. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali, uporabite potrebno modrost. Cveteli boste v ljubezni in se predajali romantiki. BIK (21.4. - 20.5.) Odločili se boste in naredili globoko v sebi analizo. Kocke odločitve se bodo vrtele dolgo časa in na mestu vas bo obiskala vila kreativnega izražanja. Nekaj trenj bo v ljubezni, močan pečat vam bo dala trma. Poglejte na probleme iz drugega kota. m us a ¿j MV RAK (iÍ. ó. - ii. 7.) Blesteli boste v neki skupini ljudi. V sebi boste našli neko moč in energijo, odločili se boste in vzeli v roke škarje in platno. Največ kreativnosti bo na delovnem mestu. V pomoč vam bodo sodelavci. Vzeli si boste čas zase. Raziskovali tisto, kar vam pričara notranji mir. %!>' LEV jPJ (23.7. - 22.8.) V ospredju bo trma. Narediti boste morali majhne korake naprej. Teden bo v znamenju pozitivne energije in prišli boste v ospredje. Iz višine človek lažje vidi, kar mu je všeč. Vaš moto bo solidarnost, v službi boste zavihali rokave. Ravno zaradi intenzivnosti ft) DEVICA (23.8. - 22.9.) Delo na vrtu vas bo umirilo in vam pomagalo do notranje osvoboditve. Partnerjevi namigi bodo zelo uporabni. Pomembne kontakte boste imeli s tujino. Če se morate kaj učiti, boste stvari naredili v popolnosti. Odprle se vam bodo nove poti in ug priložnosti. c O TEHTNICA (iS. 9. - iS. ÍQ.) Ustvarjalna energija se bo spremenila v detektivsko raziskovanje. V tišini boste prišli do nekih odgovorov in uvideli boste, kaj vas veseli. Seveda bo življenje dokazalo svoj načrt in popolnoma od vas je odvisno, ali ga boste sprejeli ali ne. V ljubezni bo zelo strastno. ŠKORPIJON (i4. ÍQ. - ii. ÍÍ.) Zelo močan pečat tedna bo v partnerskem življenju. V tem spoznavate ljudi, ki vam bodo učitelji in učenci istočasno. Napredovali boste v svojem znanju in se pilili v intuiciji. Vaši nasveti bodo dobrodošli v poslovnem življenju. Morje in vroče sonce vam bo odgovarjalo. Mpi DVJKA Nekoliko več poudarka boste morali nameniti svojemu zdravju. Popazite na prehrano in se izogibajte mrzlih pijač. Zaradi zvedavosti boste našli še kakšno tehniko duhovnosti. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli, pogovori bodo ključ Y STRELEC 7 (23.11. - 21.12.) Globoko v sebi se boste soočili s tistim, kar vam je blizu. Zanimivo je, da se boste poglobili še bolj intenzivno v zdrav način življenja. Večni optimizem vam bo koristil na delovnem mestu. Izkazala se bo notranja modrost. Življenja ne i s preveliko žlico. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Negovati boste morali notranjega otroka v sebi. Teden, na pragu katerega ste, bo ustvarjalen. Imeli boste močno voljo in tako boste dosegli svoje cilje in ambicije. V poslovnosti bo zaznamovana sreda. V ljubezni bodo v ospredju ljubeča in romantična čustva. > ! > > VODNAR (iÍ. í. - ÍS. i.) Hiteli boste po svoji poti. Imeli boste veliko energije in volje. Postali boste tudi odločni in lotili se boste prenove. Predvsem se boste ukvarjali s tistim, kar ste odlašali. Klepet s prijatelji bo za vas zelo pomemben. Pri vas doma bo ob koncu tedna veselo in zabavno. RIBI (19.2. - 20.3.) Sledi čas komunikativnih izzivov. Veliko časa boste v tem tednu namenili izobraževanju. Možno je, da boste odšli na poslovno pot. Pogovori bodo tisti magični jezik, ki prinaša osvoboditev. Vpartnerskem življenju bodo možnosti, da izrazite svoje občutke. Foto: CG petek • 31 maja 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 kmetijska zadruga AKCIJA VEUA OD 24.5. DO 15.6.2024 oz. do razprodaje zalog! FERRAM01 VABA ZA ZATIRANJE POLŽEV P0LŽ0M0RVABAZA ZATIRANJE POLŽEV Omogočimo otrokom nepozabne počitnice! ¿ri/^vci M Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Po [je ŽIVEX Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 4. junija 2024 .novareha.si ROLETE, SENČILA PVC OKNA, . VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com floua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. US^ www.roletarstvo-amus.si Äa/m^ TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.tednik.si m A SEZONA 1U PROJEKTA 1. POLFINALE Petek, 7. junij, ob 17. uri Europark Maribor 2. POLFINALE Sobota, 8. junij, ob 10. uri Citycenter Celje SLOVENSKE PESMI 3. K,™« Sobota, 15. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj OTROCI POJEJO IN SE VESELIJO Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstopje prost. I tU ¡M ¡1:1 ¡I li «=' ty7' Vse najboljše ©•ocenter Ptuj Dobrodošli doma XXX SAZAS i-Vent Smart ventilation KOMUNALA PTUJ radioPTUI u SILKEM I %st Terme Olimia Štajerski TEDNIK rad io cel ¡e novi tednik petek • 31. maja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, a ostal je le spomin na najine srečne dni, in ko sonce je zašlo, poslalo zadnji žarek nam je v slovo. SPOMIN 28. maja je minilo 10 let, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, brat, stric in dobri prijatelj Jože Kokol IZ ROTMANA Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga radi spominjate. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z možem ter vnuk Roman z ženo Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala, in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in dedka Cirila Božiča IZ MEŽANOVE UL. 6, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za pisna in ustno izrečena sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Iskreno zahvalo izrekamo tudi osebju Doma upokojencev Ptuj, odd. D 1, kjer je prebival zadnja leta svojega življenja. Žalujoča hči Brigita in vnuk Andrej Mali oglasi STORITVE UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. Tel. 041 226 204. NEPREMIČNINE NAPRODAJ - obnovljeno stanovanje v Kidričevem v 1. nadstropju - z dvema balkonoma, letnik 1951, skupne neto površine 93,8 m2. Cena: 139.000 EUR. ^ DF/MAX Kontakt: 051 455 010 ^ roiTovio ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio ZAPOSLITEV Pizzerija Slonček potrebuje osebo za razvoz pizz po Ptuju z okolico, lahko je tudi upokojenec. Info; 031 301 116, Sonja Lorber s.p. KMETIJSTVO NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. Ana 1898-1994 (30 let) Težke reči mi pravi veter nocoj, grenke in bridke pozdrave mi nosi, tiho v vejevju tam joče in prosi, kot da na tihem žaluje z menoj. V SPOMIN Flajšman Hvala vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanju Jožef 1935-2004 (20 let) Vajini najdražji NESNICE, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM luščeno koruzo. Tel. 070 896 108. POTREBUJEMO voznike B-katego-rije za dostavo pošiljk s kombijem v centru Ptuja. Lahko je študent, upokojenec ali delo s pogodbo. Informacije na telefon 031 200 345 po 17. uri. Nenad Cekič, s. p. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek, Osnovno šolo ^¿¿v^Cg ^ Duplek ter Osnovno šolo Korena vabi na prireditev ORMOŽ, center, prenovljeno 2-sobno stanovanje, 60 m2, prodam, oddam v najem ali zamenjam za drugo nepremičnino. Tel. 040 585 412, Miran. OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM oglate bale sena in kupim 100 litrov mešanega vina šmarnica, jurka ali kvinton. Tel. 051 238 287. BIKCE, stare od 14 dni dalje, prodam. Tel. 041 494 107. PRODAM teličko simentalko, staro 3 tedne. Tel. 030 627 542. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena. Vidimo se v torek, 4. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu Korena. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Duplek. ^adioPTUI štajerski TEDNIK Dobrodošli doma XXX i Vent Smart ventilation novi tednik KOIW TUJ uiuApen SAZAS SILKEM Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče Roze Kuserbanj IZ PODVINCEV 85 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, Društvu upokojencev Rogoznica, govornici ge. Tei Gajšek za besede slovesa in Javnim službam Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN Še vedno boli spomin, ko si 3. 6. 2004 za vedno zaprla svoje trudne oči, naša zlata žena, mamica, babica Terezija Zebec IZ MEDVEDC 29B Bolezen nam je vzela tvoje življenje, vendar nam spominov nate ni mogla vzeti. Tvoje življenje je bila vera in mi verujemo, da tam, kjer sedaj si, ni bolečine, ni solz in ni skrbi. Tam nekje za mavrico se srečamo nekoč ter se objamemo. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Srce je obstalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 30. maja sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Valerija Gavez Koritnik IZ GRAJENE 16 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prinašate rože in prižigate sveče. Hvala! Vsi tvoji najdražji Sveta Družina Kidričevo vabi 2. junija 2024 na slovesnost ob 50-letnici župnije. Po maši ob 10. uri bo blagoslovitev obnovitvenih del in blagoslov Medžugorske kapele na župnijskem dvorišču. Blagoslov bo opravil pater Danilo Holc. Vljudno vabljeni! KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 31. maja 2024 Podravje • Tekmovanje Kaj veš o prometu Najboljša na kolesu Mara Ciglar Ormož • Parada učenja - dan učečih se skupnosti Paleta kreativnih delavnic Sredi maja je bilo na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 24. regijsko tekmovanje Kaj veš o V okviru Tednov vseživljenjskega učenja od 10. maja do 16. junija, ki letos po vsej Slove-prometu. niji potekajo že 29., je bilo v sredo, 22. maja, živahno tudi v Ormožu. Letos ga je organiziral SPVCP Dornava v sodelovanju s tamkajšnjo Osnovno šolo, Policijsko postajo Ptuj, z medobčinskim re-darstvom SOU, ZŠAM Ptuj in šolo vožnje Prednost. Na letošnjem kvalifikacijskem tekmovanju je sodelovalo devet osnovnih šol. Med 36 osnovnošolci, ki so se pomerili s kolesi, so bili OKNA, VRATA p, GARAŽNA VRr www.naitors.si NAIiORS, Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica najboljši Mara Ciglar (OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, 1. mesto), Aljaž Lešnik (OŠ Cirkovce, 2. mesto) in David Darabuš (OŠ dr. Franja Žge-ča Dornava, 3. mesto). Ekipno je bila najboljša OŠ dr. Franja Žgeča Dornava z mentorico Klavdijo Majcen, druga je bila OŠ Mladika in tretja OŠ Olge Meglič. Ob uspehih mladih ne gre pozabiti tudi na njihove mentorje, ki jih skozi celotno šolsko leto pripravljajo na to tekmovanje, kar pa je še pomembnejše, poučujejo jih o prometnih vsebinah, ki so za varno udeležbo v prometu nujne. Vse znanje, ki so ga tekmovalci pridobili, bodo lahko koristno uporabili kot udeleženci v cestnem prometu. Najpomembnejše pa je, da niso le tekmovali, temveč so se učili za varno udeležbo v cestnem prometu, učili so se za življenje. ZŠAM Ptuj vsako leto sodeluje pri organizaciji in izvedbi regijskega tekmovanja. Naš član sodeluje v organizacijskem odboru kot vodja tekmovanja. Nepogrešljivi pa so tudi ostali sodelujoči člani, ki opravijo preglede koles, preverijo pravilno opremljenost tekmovalcev in izvajajo štart tekmovalcev ter tako poskrbijo za tekoče odvijanje tekmovanja. Tekmovanja Kaj veš o prometu so tradicionalna oblika prometno--vzgojnih aktivnosti, ki potekajo na šolah skupno že več kot 50 let na šolski ravni, na občinski oz. regijski ravni ter nato finalno državno tekmovanje. Janez Ciglar Ormoška parada učenja je bila odlično obiskana, na njej pa je »vsak učni tip doživel dan v polnosti«, kot so dogajanje dobro povzeli na OŠ Ormož. Nosilka parade učenja, ki je že 12. leto osrednji dogodek Tednov vseživljenjskega učenja, je Ljudska univerza Ormož. Na nacionalni ravni jo koordinira Andragoški center Slovenije. Prireditev je potekala v objemu narave ormoškega grajskega parka in grajske pristave. Največ je bilo zanimanja za kreativne delavnice, na katerih so se mladi učili, kako se izdela punčko iz volne, rože iz krep papirja in kako se naredi kolaž iz naravnega materiala. Seznanili so se, kako je treba skrbeti za konje in pse ter pokukali v svet eksotičnih živali. Udeležili so se lahko tudi rokometne gibalnice in senzorične delavnice ter spoznali delo gasilcev. Na odru so nastopili malčki iz vrtca in dijaki iz gimnazije, na tržnici znanja pa so svojo dejavnost predstavili številni ormoški zavodi in organizacije, društva, kmetije in šole. SD • ■ dokotcmu - subvencijami - se P» slooenste Zamerc zna soseda (s)tatat> Ni od muh, kdor ma delati slone te muh. v ( nrtpteti v tandemu z zmajem. Ane <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: JC Foto: OSO Foto: JC O o tja aogoa Od danes do nedelje bodo Ptujčani in okoličani ter gostje od drugod lahko doživeli in uživali v pravi eksploziji dogodkov, ki ponuja veliko za vse generacije. Zvrstili se bodo številni kulturno-zabavni, rekreativni, glasbeni in še kakšni drugi dogodki, ki bodo nagovarjali od najmlajših do najstarejših. Že dopoldne se bo v Knjižnici Ivana Potrča začel festival Kdor vesele pesmi poje, ki so ga pripravili ob 140. obletnici rojstva priznanega mladinskega pisatelja Josipa Vandota, ki je ustvaril nepozabne literarne junake, ob katerih so odrasle mnoge generacije. Ob 17. uri pa bo na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj še gledališka predstava Pehtin zdravilni naboj, ki jo pripravlja Eci Peci kreativno gledališče. Ljubitelji fantastičnega filma se bodo zvečer zagotovo podali v Ormož, kjer bodo odprli Filmsko klet Unterhund. Gre za ogrevanje za 20. Grossmannov festival fantastičnega filma. Jutri pa bo na Ptuju potekal tradicionalni Poli maraton, ki se ga vsako leto udeleži nekaj tisoč rekreativnih kolesarjev od blizu in daleč. Na njem kolesarijo vse generacije. To je tudi za druženje in zabavo. V nedeljo pa bo živahno tudi v Rimskem kampu Poetovio, kjer bodo pripravljali rimski lonec, jed na žlico, ki ga bodo ekipe kuhale v kotličkih, pod katerimi bodo kurili z drvmi. Kuhali ga bodo iz treh vrst mesa, žitaric, začimb, osnovne bodo zagotovili v Društvu za rimsko zgodovino in kul- turo, ekipe pa bodo dodale zelenjavo in začimbe po lastnem izboru. Jutri in v nedeljo se bo mogoče zapeljati s Čigro po Dravi in Ptujskem jezeru. V nedeljo vabi še spomladanska pot na Mestni Vrh z dnevom odprtih vrat. Letošnja Prangerijada, srečanje krajev in mest s prangerji, bo 22. junija v Pilštajnu v občini Kozje. Kje bo letošnja Prangerijada, smo spraševali tudi v nagradnem turističnem vprašanju, a pravilnega odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Danes je Pilštanj naselbina (kulturni spomenik), ki se tudi ponaša s sramotilnim stebrom. Le-ta je bil simbol srednjeveškega sodstva na trgih. Trška gospoda je kaznovala prestopnike tako, da so jih privezali na pranger ob najbolj frekvenčnih dnevih, prebrali obsodbo in izrekli kazen (javna osramočenost, tudi obmetavanje ...). Danes sprašujemo, koliko je visok razgledni stolp Kristal, ki so ga odprli v Rogaški Slatini, ki je tudi edini stolp s kavarno na vrhu in edini stolp v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Rogaška Slatina sodi med 10 turistično najbolj obiskanih destinacij v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 7. junija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko je visok razgledni stolp v Rogaški Slatini? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Osojnikova 3.2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik