203. številka. Ljubljana, v sredo 7. septembra. XX. leto, 1887 lshaja vbak dan uvečer, izirofii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j s ko-og e rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor po&tnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Dpravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vue administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v petek 9. septembra 1887. V IJiil»IJ»nl 7. septembra. Takozvani „mrzli curek", katerega tako rad uporablja Železni kancelar, zadel je tudi njega samega. Vse prizadevanje njegovo, da bi si zopet pridobil zaupanje in prijateljstvo Rusije, je zamau. Nič mu ni pomagalo, da je iz Sofije odpoklical zastopnika Nemčije in s tem činom stopil na rusko stran. Rusija ostala je jednako hladna in „pošteni mešetar" je zopet spoznal, da je „der Liebe Muh' umsonst". Nekoliko časa so se nemški listi še to lazili s tem, da so priobčevali telegrame o sestanku cesarja Viljema in ruskega carja. Pogodili so bili že dan sestanka, le kraj še ni bil gotov, danes brzojavljalo se je, da se snideta v Stettinu, jutri pa, da v Swinemtlnde. Sedaj je pa še to upanje šlo po vodi in Nemci so zopet za jedno blamažo bogateji. Car ostane še nekaj časa v Kodanji, na sestanek s cesarjem Viljemom pa niti mislil ni, in morda ni slučajno, da baš te dni ruski vojni minister Vanovskij z velikim spremstvom inženerjev ogleduje nove utrdbe okolu Varšave, Modlina in sploh na zahodni meji. Razmere mej Rusijo in Nemčijo so prav resnobne. „Kblnische Zeitung' piše o njih tako: „Mlad diplomat, ki posluje v ruskem mini-sterstvu vnanjih zadev in kateremu Tallevrandovo načelo o nalogi jezika še ni prešlo v meso in kri, pripovedoval je nedavno, da je minister Giers v šali rekel: „Knez Bismarck postavil se je v bolgarskem vprašanji popolnem na rusko stulišče. tako, da človek dvomi, je li Bismarck ruski ali nemški minister." Na vsak način sili človeka k premišljevanju to postopanje nemško, katero se kaže prijateljsko Rusiji, protivno pa interesom avstro-ogerskim. Car in gospod pl. Giers to hvaležno priznavata. A onadva se bojita, da bi kjerkoli pokazala to čuvstvo hvaležnosti, tako, da vsa ruska družba, ki se zanima za politiko, niti najmanjšega v tej zadevi ne opazi in da tako ves ruski narod ne veruje na nemške vlade prijateljstvo. Izvestno je, da doslej ni bilo videti nikakega preobrata v javnem ruskem mnenji glede" Nemčije. RuBi črte Nemce, kakor do sedaj. Celo še hujše se javlja sedaj ta mržnja, nego poprej, in vse meri le na zvezo s Francosko. V istem času, ko je Nemčija Rusiji na ljubo od po klicala svojega konzula iz Sotije, napijalo se je v Peterburgu na banketu, prirejenem g. Derouledu na čast, napijalo se je oni dobi, ki bode kmalu napočila, ko se bodo Francozi in Rusi sestali v Berolinu! Na tem banketu bili so carski častniki in uradniki. Malo dnlj prej slavil je javno carski ruski general rečenega Francoza, ki si prizadeva, da se sklene rusko-francoska zveza proti Nemčiji. To se je dogodilo v Rusije prvem trgovskem mestu (Nižnem Novgorodu) in trgovci so vsi naudnšeni ploskali generalu. Đoslej niti jeden človek v Rusiji ne veruje, da Nemčija s svojim postopanjem proti Rusiji pošteno misli. Rusko časopisje s svoje strani pa tudi vse stori, kar možno, da se to mnenje o Nemčiji širi in krepi. Da, vse mogoče se stori, da se dokazuje, da je Nemčija hinavska iu podla. Nihče v Rusiji torej ne veruje na naše prijateljstvo. Zaman je vsako prizadevanje kneza Bismarcka, da bi Rusijo uveril o svojem prijateljstvu." Tako „Kolnische Zeitung", ki je navadno dobro poučena, katera pa baš pri tej priliki daje razumeti, da nemška politika nema več nekdanje sreče. Slavnost Trstenjakova. (Dalje.) Po izvrstnem dr. Tavčarja govoru razvijala s? je ljudska veselica mej izbornim petjem „S1 o venskega pev. društva", katero je prav pridno in precizno izvajalo točke vsporeda, in sviranjem godbe jako zabavno na dalje in trditi se sme, da take veselice v Slovenjem Gradci še ni bilo niti glede mnogobrojne udeležbe, niti glede pristnega neizkaljenega veselja. Ljudska veselica posrečila se je nepričakovano, to potrdil nam je celo mestni odbornik Slo-venjegraški, s katerim smo imeli priliko priti v do-tiko. Kot govorniki so še nastopili gg. tovarnar Farskv in velikošolec Rogi na, zahvaljujoč se vsem ki so z besedo in dejanjem pripomogli k današnjemu sijajnemu uspehu, naposled pa posestnik V i vod, kateri je koncem svojega govora Slovenjo-gradčane apostrofoval: „Slo venjogradeani za- pomnite si, da imate zaslužek le od slovenskega km et a!", kar se je vsprejelo z burnimi živioklici. O mraku začelo se je občinstvo razhajati, na gorah pa so zopet zaplamteli kresovi. Posebno lep kres bil je na „gmajni" nad Slovenjim Gradcem. V velikem krogu malih kresov žarili sta Trstenja-kovega imena začetnici I* T, daleč na okolu ozna-njujoč današnjega dneva imenitni pomen. Zvečer je bilo živahno življenje po gostilnah v Slovenjem Gradci, katerega prebivalcem radi priznavamo, da so se prav taktno obnašali in tako tudi s svoje strani pripomogli, da se je vsa slavnost vršila v najlepšem redu. Povodom Trstenjakove petdesetletnice in oziroma sedemdesetletnice došli so naslednji dopisi iu telegrami: VeleĆastni moj Gospodine i vrli pisatelju! Vi ćete skoro doživieti 50godišnjicu svoga književnoga poslovanja. Ja Vam na toj riedkoj srieći iz svega srdca čestitam. Vi ste u koliko se siećam, u mladosti svojoj njekoliko godina pobavili u Zagrebu. Vi ste sa prvacima našima one dobi u priateljstvu živeli, i preporodu naše narodne pro-svete njekim načinom kumovali. Kad se Vi sad poslie pol vieka častnoga i slavnoga Vašega napora, na dobu Vaše prve mladosti obazrete, možebit će žalost obuzeti srdce Vaše jer njeki ter njeki naših prvih budioca, pregalaca, a Vaših starih priatelja nije se dovio do one visine, na koju ga je prvo-početni žar i zanos za posvetom i napriedkom svoga naroda ovlastio. Mnogi njih sužno je propao, i u prah se zemaljski, po njemu plazi i gmiže da povratio. Nevolja je to velika; jer često put padom i propašću prvih zatočnika prosviete, sav se narodni pokret napriedak smete i zaustavi; ali, hvala Bogu, u istini i pravoj prosveti sama božja moč prebiva, kojoj nitko odolieti nemože, za to često i često put biva, do kad se prvi zatočnici istine i pravde, kojoj bi i do samoga mučeničtva vierni ostati morali, sami sebi in svojoj zadaci izneviere, istina ipak i pravda za to se nezaustaje, nego se vlastitom svojom silom sve više i više širi, kriepi i novih i novih zatočnika pridobiva. Kad jedan put narodu častna i odvazna poslie davnih tmina i svakojakih muka bila zora zarudi, neima sile na ovomu svietu, koja LISTEK. Mabel Vaughan. vRoman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) Drujji dol. (Dalje.) Sedemnajsto poglavje. Jaz od upliva tvojih očij užgan sem bil k vsaki kreposti, pred tvojimi očmi bolj moder, bolj buden, močnejši, ko trebale bi zunanje moči. Če kateri dan tekom leta vsled združevanja pomislij Amerikancu bolj dopada nego drugi, je to gotovo zahvalua nedelja. Ta zahvalnica je bila že prvotno novoangleški praznik, in skoro jedini, katerega so naši priseljeni pradedje praznovali; zato so ga morebiti tem slovesniše praznovali. Tudi sedaj ga radi in svečano praznujejo skoro po vseh krajih obširne države, kjer so si sini in hčere iz Nove Anglije nov dom ustauovili. Posvečen je popolnem rodovini in družbinim zavezam; na istem mestu združuje vse članove iste črede, izbuja naj- živejše Čute hvaležnosti ter oživlja naj skrivniše strani človeškega srca; mladini je čas najčistejšega veselja, onim v srednjih letih čas najbolj gorečega hrepe-njenja, da bi občno veselje pospeševali, starcem in starkam pa čas svečanih mislij, ginljivih spomiuov in neumrjočih nad. Henrik in Helena sta srčno želele, tudi se je vsa rodovina tega nadejala, da bi bližnjo zahvalno nedeljo praznovali na domu mladih zakonskih. Da bi veselje še pomnožili, povabili so prisrčuo tudi prijatelje na Jezerišči, naj bi k njim prišli. Ko pa je gospa Parcivalova izvedela, da oče Vaughan, njegova sestra in njegova unukinja mislijo ves teden ostati pri Henriku, prosila jih je nemudoma prav nujno, naj bi se na zahvalno nedeljo vsi kot skupna rodovina zbrali pod streho njenega sina. „Le na ta jedini način", rekla je stara gospa v listu, katerega je Beatrica očetu Vauglianu pisala, „se jaz lehko udeležujem veselega praznika, ker zarad hudega prehlajenja sedaj ne morem potovati. Po ondanji vaši hudi bolezni bi vam tega ne predlagala, ko bi ne bila prepričana, da Be vi ne strašite celo zimskega vremena, ko hitro ste pred večerno sapo zavarovani. Ker pa je naša hiša jako prostorna, prosili bi vas, da čez noč vsi pri nas na Jezerišči oBtanete. Dolgo je že, kar sem zadnjikrat uživala veselje, da je bila prijetna družba ta naj-prijetniši praznik krog mene zbrana. Kako prijeten je nama spomin na minule srečne zahvalne nedelje v novoangleški domovini! Zato se vas drznem prositi, naj bi mojo željo pri svojih otrocih zagovarjali ter mojega sina in mene z vašo družbo bodoči praznik razveselili." Ko sta Henrik in Helena prečitala list, hotela sta se ustavljati temu napadu na svoje pravice. Tudi Sabija je močno omahovala, ali bi sprejela povabilo ali ne, kajti plaha , sama za se živeča gospa se je tega tem bolj strašila, ker je vedela, da se gospa Parcivalova prijateljice iz otročjih let nekoliko še spominja. Mabel se je videla v mali zadregi, da bi se načrti o tem rodovinskem prazniku toli spremenili; dečka pa sama nista vedela, kaj bi porekla. Gospod Vaughan pa je h kratu storil konec vsem porni8likom z radostno urjudnostjo zaklicavši: „ Henrik, tega povabila ne moremo lehko zavrniti. Draga Helena! ne zini nobene besede, odlične gospe ne smemo varati." Čislani glavar rodovini so je toli odrešite za gospo Parcivalovo izrekel ter jo s tem bi joj na put stala, do se do sjaja poludnevnoga dana nerazvije. Vami medjutim, vrli moj priatelju, na čast i slavu služi, što ste, položiv jednom u prvi mladosti svojoj ruku na plug, Sebi samomu i zdravju Svomu do dan danas vierni ostali, neodmetnao nigda više ruke od pluga Svoga. Tako se i pristopi svečeniku, kad se ujedno u svečenika narodne posvete i narodnoga prava obrati; jer svečenik snagu postojanosti i značajnosti danomice crpi iz onoga presvetoga otajstva, koje je milosrdje božje svemu svietu u viečiti izvor svakoga svietla i života , svake snage i krieposti pretvorilo. Slava Vam dakle još jedan put, i svim Vašim divnim drugovom i surodnikom koji nikad neposrnuše, negosvedj i svedj na prvo-, bitnoj svojoj visini ostadoše, cielomu narodu, osobito pako mladosti našoj na viečiti uzor! Vi ste, moj mili priatelju, uvjek nekako željeli u miesto prve svoje mladosti, to jest u Zagreb se povratiti, i tu pri najglavnijemu ognjištu naše narodne proBvete, makar u čednijemu položaju, rad svoj prosvetni nastaviti Ja sam, koliko sam samo mogo o tomu nastojao, ali su svedjer okolnosti jače bile, nego volja i želja moja Medjutim, prijatelju, sve jedno je, ma mi gdjegodj bili sve jedno ili višji i sjajniji položaj naš bio; jeduo se od nas hoče, da ondje gdje nas je Bog postavio i u položaju u komu se nalazimo, zadaču svoju dobro shvatimo i vierno i zvršimo. Često i često put je znak nevried nosti i ništavosti što se ljudi i silom i milom do prvih miesta turaju. Prava knepost i darovitost uviek je čedna i umiljata i samo onomu blagoslovljenomu oku poznata, koje božje oko prosvietljuje. Bog medjutim ne sudi po vanjskih okolnosti; nego po duši i istini, i za to se radniku i najčednijemu veli: Age serve bone et fidelis, quia in paucis fidelis fuisti, super multa te constituam, intra in gau-dium Domini Tui. Sviet ovaj po vanjštini sudi ali hvala Bogu, u poviesti samoj kad sve ljudske za-viesti i strastvenosti u hladni se grob pokopaju, tada prije ili poslie „božja" prevlada. Vama, moj mili priatelju. več danas narod naš na sva usta pro-Biče ono, što će jednom, nadamo se za cielo, Bog sam potvrditi i zapečatiti: O slugo dobri i vierni, zasluga je tvoja velika što si u malenomu vieran i postajan postao, ulieti u slavu viečitu, koja će se i u zahvalnomu narodu tvomu dok je vieka i svieta odsivati! Vrli moj priatelju! primite ovo njekoliko rieči iskrene čestitke moje u ime bratske ljubavi, koja nas več odavno u jedno spaja i u ime zahvalnosti, koju Vam i sav narod, i svaki pojedinac, koji svoj narod iskreno ljubi, duguje. U ostalom pseporočujem se i na dalje Vašoj ljubavi i molitvi Vaš priateij J. J. Stro8Bmayer, biskup. U Diakovu na dan velike Gospojine 1887. Prečastiti gospod! Jutro, kakor berem, boste praeoccupando praznovali 70. letnico svojega rojstnega dne, in ob enem 50-letnico svojega delovanja na literarnem polji. Častitam Vam iz celega srca, kakor v svojem tako tudi v imenu svojega brata. V duhu združen se z Vami zahvaljujem Bogu za vse dobrote, ktere ste v teku svojega življenja prijeli iz njegovih rok, ter ga prosim, naj Vam da preživeti še mnogo let v dobrem zdravji in vsakovrstnem veselji. Vem pa, da Vi, kakor sploh tako tudi pri tej priložnosti gledate naprej, naprej čez meje tega življenja, in da velikodušnemu Vašemu srcu ne zadostuje minljiva slavnost, ktero človek pripravljati more; ampak da si želite, ut Deus ipse aliquando sit mer-ces Tua magna nimis" za vse trude in vse delovanje Vaše. In zato, prečastiti gospod in predragi moj rojak! je in bode ravno to tudi moja želja in moja prošnja za Vas Bog Vas blagoslovi; meni pa naj ohrani majhen prostorček v Vašem srci, da se pred Bogom nekterokrat spominjate tudi mene in pretežke odgovornosti Vam zvesto vdanega Jakoba kn. šk. Ljubljana 3. septembra 1887. SLAVNI DAVORIN, SLOVENIJE PRISTNI SIN, VSA VAM HVALA, ČAST I SREČA! Prečastiti gospod Trstenjak! Starim starosta, učenjak! Če ste tudi Terstenjak, Vender niste trstek kak, Trstje bura maja tere, Vas nobena ne podere, Ni sto, niste trstenjak. Pač ste trs, ves brsten, jak Sad prežluhten ste rodili, Drag zaklad nam vsem razvili, Starin milih brstenjak. Resen pa ste Davorin, Ljube Slave hrabri sin, Vede meč, ki vrlo vihti, Štempihar prejak v nevihti. Sedem križev ste prebili, Sence z venci si ovili; Bi še troje jih zadeli Stotjak, nestrt, preveseli!! Ži vkov. (Zlatomasnik dr. Mur&ec.) Prečastiti gospod! Veleučeni rodoljub! Vaše petdesetletno delovanje na književnem polji slovenskem je spravilo na dan premnogo biserov zgodovinskih resnic, katere ho ležale skrite v temnih zgodovinsko važnih starinah. Ti svetli biseri razkazujejo slovenskemu narodu njegovo žalostno prošlost ter ga unemajo za slavno bodočuost. Za to Vam ob današnji slavnosti ves slovenski svet in ž njim tudi podpisani odbor izraža srčno zahvalo za petdesetletno bistroumno delovanje Vaše ter Vam iskreno vošči: Naj Vas Bog še mnogo let živi in venca Vaše delo z biseri. Biljana, dne 2. septembra 1887. Odbor kat. pol. narodnega društva „Slo-veski j ez" v Brdih. And. Žnidarčič, predsednik; Lovro Juvančič, podpredsednik; Anton Bele; Fr. S m r e k a r, odbornik; Ludo vik K um a r, odbornik; Josip Koz lin, odbornik; Miha Samar, odbornik; Anton pl. Reja. (Dalje prlb.) vse pomiril. Sklenili so sprejeti povabilo ter so to vabilki nemudoma poročili. Predzadnjo noč zapadel je bil zemljo tenek sneg, strdil se ter napravil čudovito lepo gladko pot za sani. Kot so se bili za tak slučaj dogovorili, pripeljal se je bil v jutro k njim Bavard v pokritih saneh, katere je bil prejšnjo zimo za mater napravil, domu pa se je vrnil s Sabijo, z gospodom Vaugha-nom in Heleno, dočira so se Mabel, sedaj že popolnem zdrava, Henrik in dečka na nepokritih saneh vozila. Naglo kot blisk so se drsali prek ravnih pobeljenih poljan, poslušaje radostno zvončkanje kraguljčkov na konjski opravi. Topla sobana in topli sprejem sta jih čakala na Parcivalovem domu. Obed je sledil z družbinim veseljem in 8 slastnimi jedili; za tem se je vrstilo raznovrstno razveselje-vanje mladih in starih in ure so jim kuj prijetno minevale. O mraku zbrana je bila srečna in živahna družba v sprejemni sobani na J zerišči. Sobano so razsvetljevale nekaj dolge svetlobne proge, ki so se na zahodnem nebu bliSčale, nekaj pa močni ogenj v levi. Sanjarski svit razkazoval je redko sliko polne radosti in prijetnosti. V velikem naslonjači na desni sedel je gospod Vaughan; sivi lasje in suhi tenki život so pričali, da sta ga starost in bolezen dokaj tlačili, njegovo obličje pa se je svetilo mirne veselosti, ki je naznanjala, da se je bil stari mož pre-rodil k novemu življenju. Poleg njega se je videla častitljiva gospodinja hišna z mehkimi belimi rokami na kolenih; kot sneg bele gube njene mušlinaste rute krog vratu in čipke ob nje vdovski čepici so se kaj živo razlikovali od nje krila iz drage črne svile. Vsa nje obleka ie kolikor le mogoče pomno-zevala častitljivost in milino nje plemenite osobe. Tudi Sabija je bila našla svoj kot nasproti sofi m minul jej je bil strah, katerega jej je bila gospa Parcivalova sprva napravila. Ko pa je v njej iz poznala ljubeznjivo gospico Bavard iz šolskih klopij, sedela je popolnem umirjena ter je bila tretja osoba v krogu starih ljudij, ki so mlajše članove zbrane družbe opazovali in se njih radosti veselili. Vsi mladi so bili kaj dobre volje, ker so se bili ravno kar domov vrnili. Bili so namreč pri Oven Dovstovih, kjer je bil krst majhne Hoze. Ta svečanost je bila prej nalašč odložena, da se je sedaj v pričo njih tem bolj svečano vršila. (Dalje prih.) Politični razgled. Volrauje dežele. V Ljubljani 7. septembra. V Krumlovu na €?eškem hoteli so konservativci postaviti svojim kandidatom za dopolnilno volitev za državni zbor trgovskega ministra marquisa Bacquehema. Dunajski „Vaterland" je že bil objavil volilni oklic. Trgovski minister, ki je za svojo kandidaturo zvedel še le iz listov, kajti poprej ga neso vprašali, bi li kandidoval, je pa neće vsprejeti. Sedaj konservativci najbrž ne bodo postavili Dobenega kandidata, ker bi s kom drugim težko zmagali Voljen bode torej gotovo kandidat Praške kazin.e dr Krauss. V nedeljo bil je tabor v Branovici na 3Io-ravMkem. Kakor razni listi pišejo, bil je jako dobro obiskan. Več govornikov je ostro govorilo proti ministerstvu, katero gleda le na to , kako bi Čehom Škodovalo. Posebno hudo je knjigar Barvic obsojal naredbe naučnega ministra Gautscha Predno je govornik končal svoj govor, »e okrajni glavar Koller razpustil tabor. Resolucija, v katerej se je hotel izreči protest proti naredbam naučnega mini« sterstva zastran srednjih šol, se še ni mogla pročitati. Hrvatski sabor volil je Mirka Hrvata predsednikom, Gjurgjeviea in Franciskija podpredsednikoma, Bartoloviča, Egersdorferja, Kolarića, Nikolica iu Popovića perovodjami. Vnaiijr države. Z današnjim duem je odpravljeno v Bolgariji obsedno stanje. Sedaj se bode opozicija mogla svobodneje gibati, telegrami se ne bodo več eenzo-vali, iu zvedelo se bode nekoliko več o razmerah v Bolgariji. — Novo ministeratvo je še precej dobro sestavljeno, ako se pomisli, kako težaven da je sedanji položaj. Sposobnosti) se novim ministrom ne morejo odrekati, če tudi so vsi nasprotniki Rusije. Stambulov je že kakor regent pokazal precejšnjo spretnost. Načevič je kot finančni minister tudi na mestu, ker je trikrat že bil finančni minister in dobro pozna razmere dežele. Novi pravosodnji minister dr. Stojilov je pa že tudi poprej bil trikrat pravosodnji minister. Turška vlada se mnogo bavi z bolgar« Nitim vprašanjem. Kakor se poroča iz Carigrada, se je zastran Bolgarije doseglo že popolno spora-zuraljenje mej Nemčijo, Rusijo, Francijo in Turčijo. Z Avstrijo se pa vrše še pogajanja. Porta bode zahtevala v imenu veleviastij, da knez Ferdinand ostavi Bolgarijo. Ko bi knez ne hotel iti iz Bolgarije, bo-deta pa Artin efendi in ruski general Ernroth šla v Sofijo in mu zapretila z rusko okupacijo. To se ve da se bode le tedaj zgodilo, Če v to privolijo vse vlasti, kar pa ni prav verojetno. V Carigradu se nadejajo, da bode knez Ferdinand z lepo ostavil Bolgarijo in imenoval Stambulova regentom ali generalnim lieutenantom. Kakor poročajo poljski listi, bodo v ltti*djl napravili neko mobilizacijo za poskušnjo. Vsi odpu-ščenci, ki bo bili od 1875 do 1879. 1. vzeti k vojakom, se bodo sklicali v svoje okraje in poskusilo se bode po železnicah s prevažanjem vojakov. Hej Odeso in Sebastopoljem se prevažajo na ladijah za poskušnjo vojaki in vadijo se v ukrcanji in izkrcanji. Vojni miuister prišel je z večjimi inženerji na Poljsko in ogleduje nove utrdbe. V tiskarni ministerstva notranjih zadev v Pe-terburgu je izšla knjiga, v katerej knez Galicin osorno dokazuje, da se monarhist iona Itu*ija nikakor ne more zavezati z revolucionarno Fran« rij«. Ideja, za katero je delal Katkov, da bi se francoski in ruski narod sporazumela, je neizvedljiva, ker mej obema narodoma ni nikakih mejs bojnih simpatij. Shod zastopnikov francoskih občin ne bode tako obilno obiskan, kakor žele radikalci. Mnogo županov je naznanilo, da ne pridejo k shodu, ker po njih mnenji shod ne bode legalen in patrijotičen. Nekaj drugih občin je pa sicer se izjavilo, da odobravajo želje Pariškega občinskega zastopa, ter so sedaj pripravljene poslati svoje zastopnike v Pariz, če se jim plača potni na. Njih župani bi torej radi na tuje stroške šli gledat Pariz. — 3. t. m. je minulo deset let, kar je umrl veliki fraucoski državnik iu pisatelj Thiers. Nikdo se pa zato ni zmenil, če tudi ima Thiers največje zasluge za osnovo tretje republike. — Ker častni predsednik lige francoskih patri jotov ni mogel na svojem potovanji po Rusiji, Rusov pregovoriti, da bi sklenili zvezo s Francozi proti Nemčiji in začeli boj, zgubil je na Francoskem mnogo veljave. Pariški centralni odbor lige je še vedno za Derouleda, razne podružnice po druzib. mestih so pa že izjavile, da odločno obsojajo njegovo delovanje. Poslednje dni sta podružnici v Ba-yonnu in Bordeauxu izrekli se proti Derouledu in generalu Boulangeru. Posebno burno bilo je zboro-rovauje podružnice v Bavonnu, kamor je poslal centralni odbor iz Pariza jednega zastopnika, da je Derouleda zagovarjal. Vse prizadevanje tega zastopnika bilo je zaman. Nek časnikar je tako ostro napadal centralni odbor, da ga je slednjega zastopnik poklical ba dvoboj. Dopi »LSI. Iz zdravniških krogov 5. septembra. [Izv. dop.] Pri zadnjem zasedanji deželnega zbora se je sklenilo, da naj napravi deželni odbor načrt postavi o novi zdravstveni organizaciji na Kranjskem in naj ga predloži v prvem prihodnjem zasedanji, ako ga bode slavna vlada odobrila. Ta načrt se glasi, kakor je bilo brati v medicinskih novinah : 1. Dežela naj se razdeli v toliko zdravstvenih okrajev, kolikor je sodnijskih. Le kjer je sodnijski okraj prevelik, naj se razdeli v 2 ali 3 di str i k te. 2. Nastavi naj se za vsak ilistrikt jeden zdravnik, vsega zdravništva zmožen, ter naj se zove — „deželni zdravnik." 3. Služba deželnega zdravnika naj bode definitivna z gotovo plačo in penzijo. 4. Plače naj bi bile po letnih 500, 600 *n 700 gld. in desetletnice po 50 gld. 5. Deželne zdravnike nastavlja deželni odbor po zaslišanji dotičnega okrajnega zastopa (Kjer okrajnih zaatopov ni, pa menda po zaslišanji raznih obfciu. Ured.) 6. Okrajnim ranocelnikorn, kateri oskrbujejo mesto deželnega zdravnika, naj se plačuje najmanje 400 gld. na leto. Če pa ima kateri že višjo remu-neracijo, naj mu ta ostane. Zelo potrebno bi bilo, da bi se vsaj ta načrt postave vsprejel, ker drugače bode pomanjkanje zdravnikov po deželi še huje in to tembolj, ker je ranocelnikov že zelo malo, doktorji pašezmiraj dobijo lahko boljše službe v drugih deželah. Kakeršne zdravstvene razmere so sedaj pri nas na deželi, mi menda ni treba popisovati; vsak zna, da so zelo žalostne. Iz okolice Kainnidke 4. septembra. [Izv. dopis.] Dne 2. t. m. vršilo se je v Mengši premiranje žrebic in kobil. Prignalo se je mnogo jeko krasne živine, kar nam lepo avedoči, da sta okraja kamniški in kranjski glede konjereje vrlo napredovala. Videli smo mnogo nenavadno visokih kobil in žrebic noriškega plemena. Človeka veseli tako krasen napredek v tej stroki kmetijstva, za kar ima gotovo vlada precejšnjo zaslugo, bodi si že, da nastavlja v raznih večjih krajih čistokrvne noriške žrebce, bodi si da deli vsako leto pod imenom premij ne ravno mala darila najmarljivejšiiu konjerejcem. Kakor smo že preje omenili prignalo se je mnogo lepe živine, še večje število živalij bi bili prignali naši konjerejci, ko bi ne bili v strahu, da dobode žival premijo in je potem ne smejo prodati, oziroma da morajo potem premijo konjerejskemu odseku kmetijske družbe vrniti. To je jedina pre glavica, ki se dela našim možem in katera pouzro-čuje, da se ne udeležujejo premiranja tako mnogoštevilno, kakor bi se, ko bi se to pravilo deloma prenaredilo. Bilo pa naj bi^tako: Vsak posestnik, ki dobi premijo od svoje živali, naj bi se obvezal, da je jedno leto ne bode prodal nikamor iz dežele (a ne kakor sedaj, da je jedno leto niti prodati ne sme). To bi glede povzdige konjereje |kolikor toliko uplivalo in naši posestniki bi se mnogobolj zanimali za premiranje svoje živine. TJpamo, da ae utegne dotično pravilo sčasoma toliko prenarediti, da bode tekmovanje za premije posestnikom lepe konjske živine nekoliko svobodneje, nego do sedaj — kajti kakor smo čuli, so tudi gospodje Člani delitvene komisije zapazili ta nedostatek in ga obžalovali -č. Iz Topol 1. septembra. [Izv. dopis.] Dne 31. avgusta okolu 10. ure dopoludne nastal je požar v Topolah, v vasi v Mengiško občino spadajoči in kake pol ure od Mengiša oddaljeni. Unelo se je s slamo krito poslopje „ Vrbca" in od tod se je ogenj razšiiil na bližnje poslopje posestnika „Ruč-geja." Žugal je plamen uničiti še kopo blizu stoječih in s slamo kritih hiš, če bi tega ne bili preprečili pogumni gasilci. Pogumni in vrli Mengšani, na čelu jim vrli naš župan gosp. J. Leveč in naš prvi občinski svetovalec gosp. Jos. Funtek, prihiteli so z dvema brizgalnicama, pred kateri sta načelnika upregla svoje konje, na pogorišče, kjer so se neumorno trudili ter tudi dosegli, da se je ogenj ohranil v svojih mejah. Ker sta bila pa načelnika zraven, bili so gasilci tako pridni, da jih ni bilo treba priganjati. Sicer pa srčna hvala in slava vsem, ki so pripomogli, da se je naša vas obvaro vala večje nesreče. Kakor se sliši, so otroci zažgali ; torej stariši, opominjamo vas, ne pustite otrokom prižigalnic!! Pogorelca bila sta oba zavarovana. Domače stvari. — ( Sk r a j n a s ur ov os t) Nemški šoviuizem pojavlja se v raznih surovih činih, venec surovosti pa so si stekli nekateri Celovčanje. Gospodično JoBipino Vernikovo, ki je v Svečah pri zlati maši Einspielerjevi deklarnovala, napali so radi tega pri belem dnevunajavni ulici in obsipali s psovkami. Najnavadniši ameriški lakin obnaša Be nežnemu spolu nasproti dostojno, v Celo vci pa se še n so popeli do omike ameriških fa-kinov. Se ve da so to storili pobalini. a žalostno je, da se še nihče ni našel, ki bi varoval čast mesta in dežele in take pobaline prav pošteno za ušesa stresel. — (Obravnava proti dr. Davidu Star-čeviču) se še vedno nadaljuje. Po zaslišavanji prič začelo se je čitanje raznih aktov, katero pa ni posebno zanimivo, zatorej je pri obravnavah občinstva vedno manj. Pravda je preobširna za naš list, podaje pa nam jako žalostno sliko o sedanjih razmerah na Hrvatskem. V petek bodo govori državnega pravdnika in zagovornikov, v soboto se bode proglasila sodba. — (Nov tlak) začeli so včeraj delati na Dunajski cesti počenši pri hiši g. Grumnikove. Tli* k bode od asfalta, jednak kakor je pred „Slonom-, kjer fijakarji stoje. Tudi mestna klavnica dobi v notranjih prostorih tlak od asfalta. — (V Postojinski jami) bila je preteklo nedeljo velika slavoost, katere se je udeležilo 400 častnikov in 8000 mož. Pri uhodu v „Tartarus" blestele so v lučica h začetne črke imena cesarje vega, in godba svirala je cesarsko himno in potem druge skladbe, dokler ni vseh 8000 mož mimo odkorakalo. Velikost jame se je pri tej priliki pokazala, kajti rečeno število vojakov ni napolnilo niti jamske tretjine. — (Madžarska znanost.) Madžare posebno bode v oči, da se jim po pravici očita, da so še divji prišli v Evropo, ter so se kmetovanja naučili Še le od Slovanov, katere sedaj zatirajo. To pač najbolje dokazuje, da imajo Madžari slovanske izraze za kmetijsko orodje. Nek Madžar je sedaj spisal delo z naslovom „Magyarorszag mezogazda pazanak torte'nete" (Zgodovina kmetijstva na Oger skem), v katerem boče dokazati, da so se Slovani naučili kmetijstva od Madžarov, če tudi imajo po slednji slovanske izraze za kmetijsko orodje. Vsakemu se bode pač čudno zdelo, da so Madžari že poprej znali kmetovati, imeli pa neso izrazov za gospodarsko orodje, Slovani so pa imeli že vse iz raze, predno so še o kmetijstvu kaj vedeli, Kaj ta-cega more trditi pač samo kak madžarsk učenjak. Omenjeno knjigo izdala je akademija znanosti j v Budimpešti. — (V občin i Biz elj ski), ki šteje 3500 prebivalcev, umrl je meseca avgusta samo jeden človek. To je gotovo zdrav kraj. — (Vabilo k veselici,) katero priredi narodno bralno društvo v Zagorji na Notranjskem v nedeljo dne 11. septembra t. 1. v novo dodelanih prostorih gosp. A. Domicelj-a. Vspored: 1. D. Jenko: „Naprej", svira godba na lok. 2. Pozdrav gostov. 3. F. S. Vilhar: „Domovini", poje moški zbor Za gorski. 4. A. Forster : „Njega ni", čveteroBpev moški. 5. Fr. GrbiČ: „Bčelar", čveterospev ženski. 6. » * * „Slavjanske narodne pesni", svira godba 7. F. Preširen: „Leonora", deklam uje g. S. D. 8 B. Ipavic: „Danici", za meš. zbor priredil g. F Kete. Bariton solo poje g. D. Česnik. 9. F. S. Vil har: „Zvezdia, moški zbor s tenor solo. Solo poje gosp. I. Potokar. 10. I. pl. Zaje: „Fraukopanka" moški zbor. Šaljiva igra. Po končanem usporedo ples, pri katerem svira sekstet Ulich. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: za ude 20 nov., neude 30 nov., družino GO nov.; ustopnina k plesu za go spode 50 n. Čisti dohodek pripade društvenoj blagajnici. Odbor zavezala, Koburžana odstraniti celo šiloma, zanikava se oticijalno. Exeter 6. septembra. Požar v novem gledališči pričel je ob Vali- uri zvečer, v jedni uri bilo je vse poslopje uničeno, nad 100 ljudij poginilo. V gledališči predstavljala se je melodrama „Romany Rye", kar se sredi četrtega dejanja nenadoma spusti zastor. V istem hipu pa so že iskre švigale po gledališči in v treh minutah bilo je vse gledališče v ognji. Strahovito je bilo kričanje ljudij, iskajočih izhoda in obupno se borečih. Cez pet minut prihiteli so ognjegasci z brizgalnicami, a rešitev bila nemogoča, vse gledališče bilo jeden plamen. Pet minut pred 11. uro izvlekli so prvih 12 mrličev, može in dečke, s stopnic, ki drže na galerijo. Videlo se je, da je bila največja gneča zopet na stopnicah in da je ondu v nekem kotu večina bilo uprav zmečkanih. O polunoči izvlekli so že 7 0 mrličev , a vedno je bilo še veliko število mrtvih v tistem nesrečnem kotu. Razne vesti. * (Veliki knez pevke dedič.) V Peter-burgu umrla je pred nekoliko dnevi nekdanja pevka Marija Fullo. V njenej o-talini našli so dijainantov v vrednosti 150.000 frankov, katere je volila eesar-jeviču prestolonasledniku rekoč: „Jaz ravnam le pošteno. Bližen sorodnik njegove carske visokosti mi je nekdaj podaril te drage kamne; ker nemam dedičev, vračam je onemu, ki bi jih bil sicer moral dobiti, da mene ni bilo. Prestolonaslednik bode volilo vsprejel, dijamante pa podaril nekaterim samostanom. * (Kako se ženske rade može.) Nekdo v Frankobrodu na Meni je naznanil v ilustrovanem listu, da išče lepo in izobraženo devojko za soprogo, premoženja pa baš ni treba. Dobil je 3648 ponudeb, mej njimi 2137 iz Nemčije (iz Frankobroda 237), ostale pa iz druzih dežel. 1827 dam nema nikacega premoženja, druge pa od 1000 do 200000 mart, 278 ponudbam se vidi, da so se poslale le za šalo. 3112 ponudbam bile so pridejane fotografije. 786 mark stalo je dotičnika, da je vrnil fotografije po pošti, vzel je pa revno deklico s Hanoverskega. „LJUBLJANSKI IW Mtojl (192—124) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TuJcl. 6. septembra. P: i *«H*uos Foerster iz Draždan. — Grass, Giinther, Katzendorfer z Dunaja — Mošer iz Lluca. — Schwacb, Birmann iz Gradca. — Ornstein iz Z igreba. — Sauer iz Ka-nižo. — dr. Kolben iz Bukurešta. — Eržen iz Ptuja. — Linhart, Globočnig iz Kranja. — Hainisch, Knoll, Kraus, Schwarzkopf iz Tista. — Lassigg i* Pazna. — Pittewitz iz iz Gorice. — Marotti, Ferlan iz Kastva. Pri ?i»*iiel * Brunner, Drexler z Dunaja. — Pauer iz BudimpeSte. — Kuvurac iz Zagroba. — Zekelj, L'erny iz Trsta. — Wohlfabrt z Reke. Pri južnem kolodvora t lloftuann iz Monako va. — Weias, Lakota z Dunaja. — Pele iz Pontebe. — Pau-lovič, Zucco iz Trstu. Pri avtflrtjNkeiu m-imrji: Masič iz Vipave. — Crne z Vrhnike. — TuSar iz Cirkncga. Pri Virantu: Lovšin, Zolter iz Ribnice. — Korošič i i. Trbovelj. Tržne cene v Ljubljani dne* 7. septembra t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu'1; Carigrad 7. septembra. Izvestje Reu-terjevo: Za gotovo se zdaj misli, da Torta ne želi, da bi Avstro-Ogerska, Italija in Anglija Voprejele ruske predloge. Bolgarski einigrantje zagotavljajo, da je Rusija formalno obljubila, da bode bolgarsko vprašanje do konca oktobra rešeno, če ne drugare, z okupacijo. Vest, da je Turčija načeloma odobrila rusko intervencij*» na Bolgarskem in da se je Pšenica, hktl. Rez, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leda, „ Grah, „ Fižol, , Maslo, MaBt, Speh frišen, kgr. «1-1 krti 17 4 22 3 20 2 60 8 74 4 OH 4|ft5 '2 11 11 -12,— 10 — 1 — —166 — 160 Speh povojen, k«r. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečjo n n Svinjsko „ „ Koštruuovo „ „ Pišanec . . . . . Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ > • • Drva trda, 4 □ metr. _ mehka, „ „ Si. kr. — ;64 -90 — 2 8 — «4 — 52 — «0 —36 —145! 17 Meteorologično poročilo. „ Stanju Cas opa bHromotl. ko vanj a Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v miu. 7. zjutraj 785*68M 78102 inm 160 C 244 C 19-4 C brez v. megla hI. vzh. brezv. jas. jas. (I-OOihiii. 9. zvečer 734-84 mm. I l li' Srednja temperaturo LW «* 6*1« nad uormalom. ID-vinaJslra. "borza, dne 7. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81 10 — gld. 8120 Srebrna renta......8250 — „ 8*70 Zlata renta......„ 112 50 — „ 11250 6°/0 marrna renta.....•6*16 — n 9*20 Akcije narodne banke . „ ^84-— — „ 884'— Kreditne akcije.....„ 282 40 — „ 282 70 London.........18605 — ■ 186-06 Srebro........„ —'— — » —'— Napol........9-9« — , 9 9« C kr. cekini......„ 5-91 - „ 5 93 NemSkt' marke....., 61 55 — n 61*50 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 129 gld. 75 kr Državne srečke iz L 1864 100 „ 166 , 7=S „ Ogerska zlat* renta 4°/?...... 100 , 65 , Ogerska papirna renta 4%..... 87 n 35 , 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 120 „ — , Zemlj. obć. avstr. 4'/,°/,, zlati zast. listi . 125 „25 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „25 . Kreditne srečke.....100 gld. 177 „ 75 , Rudolfove srečke.....10 , 20 „ 25 „ Akcije ant;lo-av8tr. banke . . 120 „ 111 „70 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 229 „ 50 „ $t. 13.8 1 7. (632-1) Razglas. V zmislu §. 6 zakona z dne 23. maja 1873 (drž. zak. štev. 121) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za ISSS. leto oil I O. «lo is. t. m. v iuR}j-iNtratiieni ekN-petlitu fzpoložen, da ga vsakdo labko pregleda in svoje ugovore naznani. Porotniškega posla so po §. 4 omenjene postave oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnoBti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jeduem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan septembra 1887. ANA SCHUKLE "Veg*ov© Tj-lice št. Q otvori (621—2) poučevanje klavirja «lne lO. Neptemhra. "^Hl Blizu realke se pri solidni rodbini jemljo na hrano dečki ali deklice. Kaj ve5 se izve na Starem trgu j»t. III. nadstropje. (614—2) slabo prebavljenje, počasno menjavo snovij, navale krvi, »flavo-■ bolje, vrtoglavje ozdravi Llpp-m mann-ov Karlsbadski šiiiueči praSek. - Dobiva se v škatljicah po 60 kr. in ^™ po 2 gld. v lekarnah. (687-1) 7gago V Lattermanovem drevoredu Pariška velocipei-caroussa. Za dosedanji mnogobrojni obisk se zahvaljujoč se nadalje udano priporoča (624—3) laatnik. Ustopnina za znižano ceno po 0 kr., za vojake in otroke po 5 kr. Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji v pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj, I., K«»Iowrntriiig 4* 4 Zobozdravnika Paichel-a i ustni in zobni preparati. 4 (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) 4 « 4 i 4 4 4 4 4,w,wwV zraven rotovža v Ljubljani wm Razpošilja se vsak dan po pošti. &rmf)marff. Dva prvošolca vsprejmeta se v stanovanje n srednjo hrano, kjer se tudi dobi za primeren honorar inSrruktor. — Natančneje pri poHtreščeku diregorji Jettenko -l. 587. (630 - 2) HonOl* k' 96 more vrniti od 1 do 10 let v majhnih UClldl , mesečnih obrokih, reelno. diskretno in po hb^^^'vih, toda le 300 gld. in več, dobč na posodo kavaluji, Častniki, industrijci, posestniki graščin, bil in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in dediščine, duhovniki in dame tu in na tleieli. Naslov: F. (inrrč, kreditni zavod, Oradec. (516—21) plaht Ncpreiiioćljftvc e za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. pri v. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (401—18) Ji Zdravila za živino. Stupa za živino, Tai prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. (6t>0—3) Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, plučnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za Ikonje, pomaga pri pre-J tegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v bokn, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehurjih na nogah, um-nje nji, ntisranji od sedla \ in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vnanjili *t, boleznih in hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta zdravila se dobo pristna sumo v „LEKARNI TRNKOOZT" ■■ zraven rotovža v Ljubljani. ■■ Razpošilja »e vsak dan po pošti. Deželna Rogaška slatina. Tempeljski in Styria-vrelec. Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (162-18) Dobiva so pri g. liustnef-J i, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Laannik-ut J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u & Weber-ji, Josipu rerdini v tijiihljitiii. !9I Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, aH sploh potrebujejo železntno, uaj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij ANDR. DRUŠKOVIČ-a, poprej JAKOB XKK.lt*:!*, v I.jnl>lj3iiii. 3Jei**tiii trg" Št. IO, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nlzkt ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in c veki, vezi za zidovje, tra verze in stare železniške šine za oboke, IN m t lan ti in Roman cement, skic, j ni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena sledilna ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. l»os«*lmo po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gdpel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (523—8) ~\r Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". (29-36) MARIJA DRENIK. Predtiskarlja. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Trakovi za vence. Harlandska preja. l/d;ttelj in odgovorni urednik; Ivan Že le zn i k a r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". C2 6480^1