»talna piavm&m v peiovSui V £gulbB$€zmi, 23. 1936 Kakima b& mova zaseitm kmetov? Vsa javnost nestrpno pričakuje, kakšna bo uredba o zaščiti kmetov. Toliko so je govorilo in pisalo o brisanju kmečkih dolgov, da je zašlo prepričanje o brisanju do zadnjega dolžnika. Po poročilih, ki jih imamo, bo ta uredba kmalu izdana. Podrobnosti ured-I bo, ki se izdeijuje, ni mogočo vseh poznati, | vendar se zdi, da bo v glavnih obrisih izgle-1 dala približno tako-le: g Kmetom, ki no dolžni trgovcem ta blage S ali obrtnikom za izvršeno delo, so ne bo nič I brisalo. To bo moral kmet plačati v dvanajstih letih, vendar brez kakih novih obresti. Kar je kmet dolžin državnim bankam, bo tudi moral plačati celo, razen če mu bo Privilegirana agrarna banka sama kaj odpisala. Oni kmetje, ki so d»Mni kakim tist&no- ram, bodo plačali cel ds% v 12 letih s obrestovanjem po posebnem odplačilnem načrtu. Najvažnejše pa je, kaj se bo brisalo onim kmetom, ki dolgujejo rsaličnim denarnim zavodom, bankam in vseh vrst zadrugam. Pri teh se zdi, da bo takole: Dolgovi, ki znašajo do 25.000 Din, se brišejo do polovice. Dolgovi nad 25.000 se brišejo največ do 30%. vendar se bo te dolžnike posebej precenilo. Ce pa kdo toliko dolguje, da njegovo posestvo ni več vredno toliko, more tudi doseči pri sodišču, da se mu dolg briše 50%. Drugi npniki, katerim so kmetje dolžni, iigube 50%. Drugo polovico plačajo kmetje ? v 12 letih z 1% obrestovanja po posebnem [ odplačilnem načrtu. j Tem privatnim upnikom izgubljenih s 50% nihče ne bo povrnil. Denarni zavodi pa ! ,)0(1° dobili večino povrnjeno, kot bomo ka-; sneje povedali. Kmečke dolgove pri vseh denarnih ustanovah in pri vseh zadrugah raznih oblik. Prevzame Privilegirana agrarna banka, Njej "odo denarni zavodi izročili zadolžriice in vse, kar dokazuje, da dolg obstoji in v kakšni višini. Ta Privilegirana državna banka bo Potem denarne zavode odobrila za polovico Prevzetega dolga. Tako bodo denarni zavodi dobili pri tej banki dobropis. Izplačalo pa se »o to denarnim zavodom v 15 letih. Za drugo polovico bo takole: 25% povrne denarnim zavodom država z državnimi obveznicami, ki 86 bodo amortizirale v 20 letih in ki bodo nosile 3%, Ostalih 25% pa bodo morali nositi «enarni zavodi ii svojih rezerv. Ce te ne bi »aostovale, potem doplača spet država % državnimi obveznicami. S Po tem načrtu torej vlagatelji ničesar no izgube, ne morejo pa seveda tudi no pričakovati, da bi biie njihova vloge kmalu izplačane. Sicer bo Privilegirana agrarna banka morda dala denarnim zavodom za tisti dobr&pia bor.e ln bi so potem te bone dalo založiti za posojilo pri Narodni banki, vendar ni pričakovati, da bi na ta način prišlo dovolj denarja na denarni trg. Vprašanje obtoka denarja bo torej treba reševati na drug način. Naši denarni zavodi torej od te uredbe mnogo ne profitirajo, na drugi strani pa celo izgube precej od svojih rezerv. Največjo korist bo odnesla večkrat gori imenovana Privilegirana agrarna banka. Kjfckc bodle lasctje jHtteni pl&tevali ostali dolg? Pomiti J®, ct« bodo potem oni delš- S^oh^šm Ljudje, ki z današnjo vlado in s političnim stanjem v naši deželi niso zadovoljni, pa naj bodo to desničarji, ki že diktatorsko vladali — ali pa levičarji, ki komaj čakajo, kdaj se bo začela diktatura proletari-jata po ruskem in španskem vzorcu, imajo vedno polna usta besed o nasilstvih, s katerimi tišči sedanja vlada ljudsko voljo k tlom, da ne more do izraza. Dogodki zadnjih dui pa so jasno pokazali, da so njihove besede laž; upamo se trditi celo nasprotno: za ljudi, ki jim je svoboda le prazna fraza in svobode ne znajo ceniti, jo danes eelo preveč prostosti. Treba bo storiti primerno korake, da se zlorabe svobodnih razmer preprečijo. Najbolj jadikujejo zaradi »terorja« pri-staši bivšega JNS režima. Gospodje iz Ljubljane in iz Belgr&da so jim dolga Seta vte-pali v glavo, da je JNS in njena vlada večna in da je poglavitna naloga vsakega pravovernega JNSarja, da zlepa in zgrda pomaga iztrebiti zadnje ostanke protidržavnih, to je opozicionalnih elementov v svoji okolici. Iu šli so kot volkovi na »deloc med svojo brate. Občinski reveži po hiralnicah, delavci pri javnih delih in pri liberalnih magnatih. trgovci, obrtniki in kmetje, vso se je moralo ukloniti. Kdor se ni hotel, je čutil pest vladajočih v eni ali drugi obliki. Gorje šole državnim nameščencem, ako niso slepo sledili političnim poveljem I Čez noč so frčali na cesto ali pa v najbolj zanikarne kraje naše domovine. Takrat je bila po JNSarskih pojmih svoboda v naši deželi. Danes p« je po njihovem doba nasilja, mio, ker so bUi Cejfo 4® • Stev. J® H-.,- ■ niki Privilegirane agrarne banke. Ts bo na njih posastvah vknjižena na prvem mestu. Plačevati ji bodo morali ostali dolg kmetje 15 let. Izterjava!« pa bo to za državno banko davkarija. Is gornjega je razvidno, da bo preteki® precej vode, predno bo vse t® izvršeno, četudi uredba v kratkem izide. Treba je računati, da je vseh različnih kmečkih dolgov v državi čez pol milijona. Dalo bo torej to prenašanje dolgw od denarnih zavodov na državno banko mnogo dela. Koliko je kmečkih dolgov v Sloveniji pri denarnih zavodih? Računa se okroglo 800 milijonov. Kmetu bi se torej brisalo okroglo 400 milijonov. Vse te številke so seveoa, kot rečeno, le približne, ker bo točne mogoč® ugotoviti le takrat, kadar se bo ie dolgove prenašalo. Uredba »e šele izdeluje in zato tudi a© moremo nositi odgovornosti, da bo vse tako, kot istao zgoraj navedli. Zdi s® pft, kot sms že povedftU, da bo to v glavnem jržalo. m m€§ml§e kaznovani oni, ki so z nasiljem kruto kršili obstoječe zakone in pa zlasti zato, ker daaes nimajo tf ljudje več moči, da bi paševali tako kakor so ln ker so mislili, da bodo večno. Pri vsaki priliki pa, ki se jim ponudi, naši JNSarji kaj radi pokažejo, kako zelo jih srce vleče v fašistične vode*. Vzemimo za vzgled naše občinske volitve. Vsak pošten človek mora priznati, da so vrše povsod brez nasilja od zgoraj. Vsakdo lahko sestavi neovirano svojo kandidatno listo, vsak lahko kandidira kjer hoče in voli kogar hoče. Tudi uradništvo je prosto. Saj vidimo, da so le rouke izjeme oni državni nameščenci, ki pri teh volitvah glasujejo za vladno stranko, tru-moina pa glasujejo, zlasti učitelji, za proti-vladno stranko, za katero uradništvo kar povsod divje agitira na način, ki nikakor ni več v skladu s uradnimi navodili, naj »e uradniki politično ne izpostavljajo, ker a tem škodijo svojemu ugledu in ugledu oblasti, ki jim daje kruh. Kljub temu ni nihče od teh ljudi bil vržen zaradi politike na cesto, nihčo ni bil zaradi svojega opozicionalstva preganjan ali prestavljen, Kakšne so bile občinske volitve takrat, ko je JNSarska svoboda vladala nad nami, smo v ua5eiri( listu že dovolj pisali. Naj tukaj la omenimo, kaj bi so bilo zgodilo 1. 1933, ako bi se bil na dan volitev kje pojavil tovorni avto poln pijanih klerikalcev, ki bi vzklikali: »Dol vlada, dol dr. Kramer,« ali bi se eelo upali ziniti: »Dol gospod minister Janez Pucelj k V trenutku bi padel po njih trop žandarjev in policajev s puškinimi ko- 1' §š®jmo trdim! RgkH hm in nikoli ne pozabimo: Svat j* razdeljen na dve veliki polovici: za fe zoper Boga I Tudi nekega dne, ko bo stal nekje vet človeški pred Bogom... bo razdeljen na dve polovici: desno In levo. Tam bo ločitev stroja •— kakor bi vrv potegnil po sredi. Nobeden ne bo mogel po sredi kolebati aH preskakovati z desne na levo ali z leve na desno. Danes pa ločitev še ni tako stroga. Mogoče je skakati z ene strani na drugo, mogoče je tudi se vrteti tam po sredi: malo za Boga, malo za hudiča ... V glavnem pa je vendar te danes avat razdeljen na ta dva dela ali tabora. In ko bi bili na eni strani združeni vsi verni, na drugi pa vsi neverni, to bi bilo pametno, naravno ln dosledno. Zdaj pa se je en del vendar odcepil od drugih, od*večine vernih, in se je pridružil nevernim io vleče r njimi. In to nam, ki mislimo z zdravo glavo, ne more iti v glavo. Ka-1to je to mogoče!? Ljudje, ki z drugimi vred hodijo v cerkev, sede z njimi v isti klopi, kleče včasih — ne »prevečkrat« — cclo pri isti ob-hajilni mizi, so se zvezali in se pajdašijo s tistimi, katerih končni in glavni namen je; cerkev kolikor mogoče oslabiti, vero kolikor mogoče izpodriniti. Seveda ta namen držijo za hrbtom, da bi ga vsak ne videl. A ni treba posebne brihtnosti, da ta namen razvidi, kdor ga hoče razvideti. Ljudje, ki pravijo, da bi Bog »aataoa bi druge hudobne duhove, ki hodijo po s v« tu v pogubo duš, v pekel pahnil«, po drugi »treni satauu rgko drže, da bi imel pri svojem .dela te <: več uspeha. Tega mi ne razumemo. To nam je ugank«. Kako je mogoče obenem dajati in jemati, trditi in tajiti, podpirati in zatirati, pospeševati in ovirati, zidati in podirati, marširati is rateri-rati?! Za tako dvoživkovanje je treba višje modrosti. AH so ti ljudje res tako zarokam, da ne uvidijo, kako klavrno, nedosledno vlogo igrajo?! Kaki morajo biti v * r o k i, da «n del vernikov r. neveraški »jarm vleče«? 1. En vijrok je dobiček, prolit. Človeka, ki nima trdnih načel, č« mu k a i t, če mu nese drugače, kakor mu načela velevajo, ne vpraša dosti po načelih, ne vpraša, aH ravna dosledno ali nedosledno. Načela, doslednost, možatost — to vrže korajžno pod klop. Misli si: Prvo je živeti, zaslužiti — drugo naj g« gre solit! To je »vitja modrost« teh možakov-veljakov. 2. Kdor pride močno navzkriž z božjimi zapovedmi, ki se * prižnke oznaajujejo, posebno * šesto ali sedmo, temu se — četudi vere že ne vrže proč — prižnica zaanrzi in tisti, ki na nji stoji ter oznanjuje te zapovedi. Obrne s srcem od njih in se obrne raje tja, kjer o teh zapovedih nič ne govore. To je zanj bolj ko-mod, — V nekem okraju so mi resni, vsega spoštovanja vredni možje rekli: V našem okraju je med našimi nasprotniki kaka dva para dostojnih ljudi, drug: so pa vsi moralno pokvarjeni. — In resi Ali more moralno pokvarjen človek odobravati vse grdobije ia hudobije, ki jih je zagreši! prejšnji režim? Kdor k hudobijam molči, sam ni nič boljši! 3. Nočcmu in ne moremo pa vendar reči, da so taki vsi. So med njimi tudi ljudje, naravno pošteni, ki se jim ne more kaj nepoštenega očitati. Nekateri to celo dobrih rok. Kaj je pri teh vzrok, da nc morejo biti in hoditi s svojimi sosedi, z večino drugega ljudstva? Neka visokost, domišljavost, prevzetnost. Bili hočejo, nekaj več, bolj modri kakor drugi. In t tn domišljavostjo .je zdiuiem trm«, d* ne odnehajo od svojega stališča, četudi morajo uvideti« da ni pravo. Preisgenitni so, da bi se uvrščali med svoje vrstnike, preprevzetni zlasti, da bi se dtfli od duhovnika kaj poučiti. — Ali mar ni tako?l Poglejte naše »p.acionalce« po naših mestih in trgih! Veste, kaj so bili njih očetje ali stari očetje? Namškutarjil Saj smo imeli po vteh mestecih in trgih še nedavno nemikutarje — kakor Imamo zdaj liberalce, pa piti ln pendreki ln ječe bi bile polne in sodišče sa varstvo države bi imelo mnogo dela, ki bd bilo kronano z odgonom protidritavnih zločincev v Sremsko MitrovieO, Kako pa je bilo n. pr. v nedeljo v Logatcu, kjer so opo-zicionalbi pretepali naše mirne ljudi V Kje so bila takrat »očesa postave«, ki bo pri zadnjih volitvah prišla v zadnjo gorsko koče ln diktirala volilcem voljo JNS? 8e druga vrsta ljudi je, ki vedno jadiku-JeJo nad nasiljem, to so naši komunisti, ki se po deželi odevajo v vse mogoče plašče, tudi v dr. Mačkovega, da bi mogli v kalnem ribariti. Mi vemo, kaj komunizem je in kaj hoče. Povsod, kjer je, Je prišel na površje t nasiljem in krvjo, povsod se z istimi sredstvi vzdržuje. V Rusiji in Španiji imamo dovolj zgledov za to! Vendat je pri nas toliko svobode, da ti ljudje smejo politično nastopati ittdi pri občinskih volitvah. Pri sedenji borbi ea naSe občine pa so ti ljudje že marsikje pokazali, da niso vredni svobode, ki jo vži-Tajo, ker jo zlorabljajo v nasilja. To se je pokazalo pri D. M. v Polju, kjer »o naiSe ljudi dejansko napadali, to se opaža zlasti po nekaterih občinah ob hrvatski meji, kjer uaka-tm: komunistični hujskači jtod firmo dr. Markovega gibsnjn na nečuvene načine terori-21 tirajo drugače misleč«, tako da ti marsikje niso življenja varni. Opozarjamo na ta dejstva one, ki so poklicani, da vzdrže red v naši deželi. Naše ljudstvo hoče mirij, reda, dela In kruha, ne pa batinašev ne od desne ne od leve. Vsak pojav političnega rokovnjažtva je treba v kali zatreti. Vsak naj se za svoje Ideje bori s sredstvi, ki so po zakonu dovoljena. Nasilja nad drugače mislečimi pa ne smemo trpeti. Kaj delajo v takih slučajih organi javne varnosti, ki so bili pred dobrim letom še tako navdušeni, da eo celo slišali, >da se je neznano kje neznano kaj &ušljalo verjemite vi, JNSarjl in komunisti, da »o kmečke pesti še močne in trde I Našo politične psistaSe p« oposarjamo, naj se vsled takih nasilnih poskusov no dajo »begati. Ako ne znajo skrbeti sa red tinti, ki «o poklicani, se organizirajte sami in s« otresito političnih rokovnjačev s svojo peatjot vsob vrat kupit« nnjugodneja pri OSHTa/OM VINMff« v Ij^fjasl najnovejše: nacionalc«, Prej niao hoteli biti narodni Slovenci; zdaj jim nismo mi dosti narodni! Z enega koncu se zaletavajo v drugega. Samo na sredi ne! Samo ■ poltenim tlo-venskim kričanskbu ljudstvom nel! Nekaj drugega, naj j« Se talen neumno, samo da je drugače! Prenobel soy da bi s« njih visokost mogla zadovoljiti g ntlo nizkottjo. To to ljudje, ki hočejo nasprotovati za vsako ceno. C« je prav ali ne prav, a nasprotovati se mora! — Na Koroškem so tndi alovenski kmetje, ki se nočejo družiti z drugimi krščanskimi slovenskimi kmeti, še dan«* aumškutarji, člani nemškega Bauernbunda. Stavim glavo, da bi tudi naši samostojneži bili še danes nemškutarji. čc bi jim to — kazalo! Saj koroški Bauernbund in naša »samostojna kasetskn stranka« sta si p0 duhu popolnoma enaka 'orBtca. Nai nam Kmetski list pove, če ni to res! Ta »Kmetski list- v zadnji številki nekaj odgovarja na moje članke — pa ne more nič odgovoriti. Skuša si pomagati g slabo šalo, ker mi niti ene trditve ne more ovreči. Dvomi, če sem jaz res kdaj spravo med strankami, posebno med kmeti, resno mislit. Odgovarjam: Prav resno! Dokler sem mislil, da je pri njih vendar nekaj poštenja in dobre volje. In kri svojo bi dal, če bi mogel to doseči,.. Odkar sem pa videl, da so zmožni vse hudobije, ki jo je uganja! prejšnji režim, o tem seveda ni več govora. Isti »Kmetski list« pa tndi odkrito priznava: »Plačamo več, dobimo manj. V državi nas je 8 odstotkov, plačamo pa 14 odstotki* vsega davka. Ni pokrajine v državi, ki bi bila tako gospodarsko pritisnjena kakor Slovenija«. —' Tako torej?! To nam pove »Kmeiski list«! Res je tako! Kdo pa je io zakrivil, če ne isti »Kmeiski list« in njegova stranka? Ti so nam naprtili centralizem, in ta centralizem žuli in geli slovenskega kmeta in vso Slovenijo do krvi, Vi, ki ste obetali slovenskemu kmetu rešitev, ste mu prinesli — propast. Iz vaSih ust vas sodimo. Sami to priznavate. Svoj silni politični greh spoznavate in priznavate, a poboljšat« te ne! Ker nasprotovati morate z» vsako ceno, četudi aa Škodo naroda in kmeta. Da, lepa bi bila sprava in sloga med našim narodom, posebno med našimi kmeti. Čemu bi ie neki cepili na stranke in kregali! Toda kako se boš pogajal m zedinil z ljudmi, ki ne poznajo nobene doslednosti in nimajo nobenih načel. Njih načela so: čast in oblast, moč in denar! To to pa »načela«, ki niso nikaka načela. To je le umazano korlstolovstvo. — Ali jim mar delam krivico? če bi ne bilo res, kar trdim, kako bi sn mogel ogenj družiti z vodo, "kako kmetje s — zverinskimi komunisti?! • • Z vsemi ln viakitn — samo t vernim, poštenim krščanskim ljudstvom ne! Ker ne nese, ker ne kaže ... ker trma ne pusti... Dve, iri o šoli in vzgoji Skrbi, da bo tvoja iola za življenje, nc pa z* šolsko klop. Branje in pisanje je le lupina, jedro pa je krščanska omika in žlahtno srce. A, M. Slomšek. Ce hočemo dobro vzgojiti svoj« otrok«, 'moramo hkrati neprenehoma vzgajati »a«' sebe. M. Gratenauerjeva. Najtežji greh, t katerim ti Iola lahko obremeni duše in ki bi sa narodu maščeval ie * poinea kol«mu, je pač ta, ako bi hotela biti nnkets vrste otok blaženih, tx» katerem «« ni tr*ba brigati za valovanj« življenja in tok č««s- K. Ozffsld, Nehmaieznm Puctjeva mladima Senftor Ivan Pucelj in njegovi tovariši pri vodstvu »Samostojne kmetijske stranke« so pred leti po zgledu Prosvetne zveze in Zveze kulturnih društev ustanovili svojo kmečko prosvetno organizacijo: »Zvezo kmetskih fantov in deklet«. Ta organizacija naj bi bila po zamisli ustanoviteljev stalna šola, ki bi zbirala slovensko mladino in jo vzgajala za hrbtenico Pucljevega političnega gibanja. Skraja je še nekako šlo. Zadnje čase je pa Pucžlj doživel grdo nehvaležnost: njegovi varovanci so se mu izneverili in hude besede čitamo po časopisih in slišimo na zborovanjih na račun dosedanjih pokroviteljev »Zveze kmeč'-h fantov in deklet*. Nam je končno vseeno, kako se razvijajo notranje homatije v teh društvih, ker smo svoje mnenje o njih v našem listu že večkrat povedali in je vseeno, ali se zbirajo okrog Puclja, ali Marušiča, ali Mačka, zanimivo pa je, kaj pišejo člani teh društev o svojih nekdanjih voditeljih V tedniku »Slovenska zemlja«, glasilu vseh ki jim je danes rdeča barva moderna, beremo n, pr. v poročilu o občnem zboru »Zveze kmetskih iantov in deklet« med drugim tudi to-le: • V naša srca je prišla bridkost, ko smo videli kako so se tisti ljudje, ki so vodili stranko, nositeljioo naših vzorov, izneverili naši misli. Grenko ponižanje smo doživljali, ko so izdajali voditelji te stranke svoj program, ko so se priključili politični smeri, ki je imela za svojo nalogo, da bi iztrebila vsako sled slovenske samorodna kmečke kulture in na razvalinah našega čustvovanja ustvarila neko megleno »jugoslovanstvo«. Videli smo, da se je ves naš kmečki narod zaradi tega odvrnil od njih in iskal moralne opore pri Radiču, ki vzorov svojega gibanja ni nikoli izdal in čigar življenjsko delo nadaljuje njegov naslednik dr. Maček, Žalostno je, da smo morali doživljati pri nas izdajstvo kmečkih vzorov na korist posameznim osebam, medtem ko smo videli pri hrvatskih kmečkih voditeljih vztrajno neustrašeno borbo za načela. Zato pa smo se čudili, kako so ti junaško prenašali preganjanja, ministrske in poslanske sence izdajalcev pa smo prezirali. Grenka je zavest, da je naš mladostni idealizem služil koristolovccm, da so za našim hrbtom in prek® naših ramen splezali do ministrskih položajev. To so ljudje, ki naše miselnosti nikoli niso razumeli. To so ljudje, ki s plugom in motiko nikoli niso imeli zveze, To so ljudje, ki tudi s srcem niso nikoli bili pri kmetu. Prav nič bi se ne zanimali zanje, če bi nas vsaj sedaj pustili pri. miru, ko jih je slovenski narod izobčil ias svoje srede. Toda silijo nepre- Zgoraj: Fantovski tabor na Križni gori. Spodaj: Jenkova proslava v CcrkFa! Pogled aa del tisoCglavih množic. H »o se udeležile v nedeljo veličastnega zborova nja JRZ na Dobrovi pri t,jubljani. stano med nas, skušajo preko naših društev najti stik z ljudstvom, hočejo izkoristiti našo priljubljenost v slovenskih vaseh, da bi z našo pomočjo obdržali svoje, z izdajstvom pridobljene položaje. Zato smo primorani nastopiti kar najostreje proti njim, pa tudi proti vsem tistim, ki jim gredo pri tem na roko. Da za vselej izključimo zlorabo naših društev v sebične namene političnih pustolovcev, da se zagotovi zdrav, neoviran razvoj društev, bodo naši tovariši, ki so se odločili izvesti kon-čnoveljavr.o očiščenje našega mladinskega gibanja, zastopali na občnem zboru naslednje smernice;« Slede zahteve te skupine, med katerimi so zanimive zlasti te, da naj bo predsedniško mesto neplačano, da naj »Zveza« da slovo »Kmetsketau listu« in da naj se takoj izključijo člani, ki so člani »protinarodne in pro-tiljudske« JNS. Hude so te lekcije, ki jih je dobil senator Pucelj, Mi pa smo zelo radovedni, koliko bo profitiralo slovensko kmetsko ljudstvo od tega, če se bo »Zveza kmetskih fantov in deklet« nehala naslanjati na tvorce belgrajskega cen- V. «. .Jugefa. k. d„ Z"Sr«b. OjlM i« tej. pori S. Br. 12.314 od 25. VI. l»W. tralizma in se oklenila hrvaškega »mačkov-stva«, oziroma tega, kar se na Hrvatskem io pri nas pod tem imenom skriva. povod« <3 »sov »csanlimis In ublss-Suj» bolečin« BolIS! krvni obtok dosaSstn x ASf»IMiN tnblotaml, tem nsgkodljlvlrn sredstvom proil pri. H!tbjonJu,rovm3£*lzmu In zobobolu. vsaka tablete (m« v#!snj®n tsrlfi/r\ ^ tm 30G.3L$J&. sej« ieFJBn.tr* 35. KAJ JE NOVEGA * 2KA 4KM ial* W ma »t |«WOBrTa. : atriaim^i ;-»« st - Za&rezsui ima. * Lt> aKt 21 msi 1Eiass/i * ssarc:- ■Lit hm m Zr-^s-^n r^araErrsan rr^upac. šeit. * :.—aa :-3ae & ts. mia. 3met iautijas: Mmammu «t- awtn maa lat 23EL a» smrt-, »sc graEnasaraš, raoss-n-.s&eir-ti. * za-aeač-iat d. » »nrrors-s-i t.—^.sk saefrrsj, Ul< n— 11. ve. s™-esBT«Bnr i^^isi. ssasmr- k. m asass t*® 'S jsr.. PraiSa. JBJ. ics: gaMaeege šn laE&npss; 3 ■» ha>» lami pšmmrsSiSii tetam mr- scs^fk. f.tmtMtrr LatrtOTK srtat. t-psBmmm. sc 11 assssBEii. jnan«. s«t prfeia — serifes. p-nš-1 >« j.Mii' saoam aMoki Rr-csnui a na— i e. Ls& jc. c:^;:. » a a 1 2.K lin a s^arsaaaiB. 3£ £B 3* kar. *?>ixi:irj3. Nsaat SAMSE* --itovik « ar ajaačaei s smesa * .. jutžmttK. ata^aši. '?*> m ttm^ac^tt: * z irammat- sttirrr&i. £ *MK«i jamt h—MM tt ^aaito'" itosaarzr~x tr. Uh^Bt. *fe»-J-fflSK. i. aaSiiMf Sfrwjs" 1 tBBSPMŽch t ka®" T SS««S»9!S»BEt «e»39irjfc 39 SfflKtfilrTfl : m finMMKsa. saasl j* m iiai&aKLiKSH sne II—.-KMKUB sascv ttfimi ijBdSfEMij?;: KnadticM »esHftsMS isaKass-3* jb ^šaC * fa«nij. sr. aa vuai namatK * tfmŠiMK Jht in$ »vimga nemt fr^ s®- » (jpmasta* 2E se^asssass ^saaa w EK ■ ->~-T!:E. t!S JTM-n. ' w i>auruai{« jr »ani— -s^uai a» teksti« k®* afirir--» s« jm^aiijaiK' amti-ŠBse- i tO—Hj^. T« <«raawsr ja. t-sa« t »Ž fiRtOKlBdeM a »Af sz ti caaiss aisra; «s s n HB5® 6&m a imsjesrr j..s mm^ m m m mm ijjmiam - T&C.4« « ftf»Sr Ki Kil—1"! Ii il f.A '■>'l mmvsaam*. mu< v ltv»- Iii TaM EMLiJ SSF1^^ I.^a F ž «p®a 2i, rnsfirnitim * ^fnaBF.iji. T » «fcoAail Hijs i&m&aut m S^mmii inm»>sm>i m T tmalaf: PSU^S. Il«'»illll> KSES^SS- iasw %k. imdbm- ŠKK 7» tni miBs« » »««-im6m vstikrJIg&t. flhferi jk « %rws»i mob36» šnsfeBP K- :» in 3mw%mt m frtasm » »M3HBMI *a«Tn»r .«»• ;>»s!%s: ■fi«r?a»B?ti»«a- Ssasask mmamnt y ; "TST!'L ?^t(»xat au>« • *ri sa Sstjmaii Z»tir£ fi » »; - smsmamme. m smj^rt saca. a um— m safE. i s «« 3Be" k sanrst pa*x a ••-•ui®*.- >•— S5 Ji.. . J III IHII HI pil IIM ASiBtt ap&iii sr*. ; tasmSat-T^i. «. s mw st« S *- ^' s.'.—:. ■ ' 1 a'-*--' -1 h-SSil iMJr-.-j am. t.:KO! «►-. S-SSjrt ffiaaEEKKsaa. tau. -^rms^m .z. z - .-sms. -b. .i AMKTSaiE. i. » JB> B«p-t -JČ_ ti. as 4f JaSKSa.SSi i: a ' I-lti.. -3'S. > ~ sasšiieegt jastassstsa juaa s.*-* «si- sar « IMS->-: * MCSB • i.*Ki jb. • šsafj «aswaai ia 5f--.• - sat:i Liiju sa&at t s ..»ir-.?«: aznaa js. I/iii»j»aisi Jt «e»aaaui''-£ b« a i en ittti-E mr-MS-Kin i^-iiii-«wHSf * ismea. IfBMmsm mt UMT -.VSI A.. r. ZiC-Tf-sa':;^- i; r it; c. » jfa Tifrrf«aca» Tnali Kinmmtez. i z-. - -ŽJP- IU mrrrn. BT^T-hs ■> I t -i iK.arv»: aaarBSBiiL t aM ^napr mssft imer ta»jf tr is aiŠBEjK. t Eanaes freafe«« taaru?. atcrsBmeigaaK iinaaši. ®t te j*®-.--, i jratema ara asaisat mmasE S miiii^ " 1»^*.»! jtnejF " ? k- ssčtme. «a sasša. e. epfa: ilss3i. 38' stiujmbff" 4«. mr sittfb« swat« aa temm ~ asB^ju!«« mr c asae»«uft šfflw9Ba»«. fe. k "-.;«nr »ffl- T AisanfiK".« tea aH«. * ns a,:i Marmrr itr*Qiiat m mr .":6ctn. t nc HUSjo« - fear aEngs. bj stts>»»i?<«t; t Jr-B-;-«;«- •ftndtst. S TifnirtMiMi šiffi. Ltr- • K m. m sam «xm : fesa *tn*~L St '•Btts. rt Sw» -fc-HB »16». WBa »»^PMIIIMt i- S^pBMevrjj«. C Tmii^Ti « Mmkm sam?- t 'C«t?- ^Jnmmšmdk jt S; ičujKct^ S ■fni*, «» '•""Nn * ssaš^r :n ' m sjhj". XjamK stuscu.. ->eq|e« » sa^ja r i. ' y «tšwi: >f »«««»««! i **»' '»n"® »ra8J2»a«*afe- j^ife ^ .n-mi« u T«, ao^-ajc ^ iad* Jj.TBSiin ®»nifii.a IfeuirajšE. » K. < TK K- V^ftBjK * r Wr!»f •51-J^r. X lit dfc' V. TVTUt T vrt, >5j_ r /l i-i/t« -i^M«« Š: ^ t-ra -- a »»»»J ': •■ v-i'v jt-iAi t--i vi-vt 'SŠ. 6*&k t Lr*f<* f- Vi- ^ ^ /r ■ •:*. Eiia&o* t-^a • • ■ - . n&tiagu. C ietc. tf-.i — t. OVJUt - Ii ru i.1 Jt r >1 s- prStii r t,.- v.«'- T JOJBEL E -■■! -'i-i. 'tl W aaa *wt.w. '.»t u ix h. a .:.a ; i'- tTc Ti K— ; 1: '--Ta.— :tui.i ta. «ta tat:— ^ : -.ji. i..:. izzft pwc»«žt»fc Pr. 'aa": rt i.;«, - tt *"/«- Pr. jBiaafcr- r-ub>- - t-.-' i ur "ran. čj-.rji tj,- - rusr: '.-ri čemu »i»» ix r a-rt ari ssraB-tva. ' .ru s r- 'A' -'iMr C. »I i»"t » SStl. B rt * I -"E H- £, t-jfc. uarvffli .»» ijtt: ~t.:!. r Zriirf -i Tii-r^i. i-.".: i...-: . .i .-t- >2.1«--. r ejr » Ir^ Srr- n ia in ti. a.-, IRT t . :, i— ia ; .L jt - J*: i . tv M t njcTt^aeiL xr«t»irxiia mcxva ;i;.>:-arpt i ? l—A i. :>i rj 3ZŽ- t m: ar *a>cti t kre-s-? i 5* t-.., . uniiiic * E«r5t«."i «♦ a-r "s j. iniur i»utrt mr sfeatraa. .--».5:«, kant-siTKr- a -:_n-_ st;ia—"žtpig.irr* < ' ■r~fcn.i» - * cjcuaar* ia.-i.ni,- j > — it* n l m sM.ua. a n.uuKiv«t. 1: -tuJ . imibiiii« c jii ns«» tiw»sta«tUBt<ši:t ■ jjj«. Mcatci »i" i X* pMJis »u ar«L cžaea.» aš BcjnKrsc. nas «adfe Kcn-ir ji il K>:» »WiSi« Brtfai. t J 'vruin ' hjrijii' » J»ift e-arr wm* » K«ar i«r* te- ,« šisu ' 3se-t«5iit ?«) asft^Ji * a. sirsE-aa. ' 'mskii "re- -mrvem ma/sz^st- s..- SHSt^T ;«r. ; ' »netrmi: T«:«?! ••sufihis« tc^čn lir •• T. utrsc^u » r.«., IJMSK ii« t JJ rsMaa.^1 >- w SK®: wsafint. i 'in*( i»»rnt ari 1—IE A'uiii t. rnrmK »s. uri. apapr-r. «: »WBBit i»r at^rmrtift TOia¬t Tr-rst-Biir ftafe VHB-I JB Ste. ianaBsžaac asrsareŠE s.- Mit «6 ražbmsBfc« ietieČB«- " ismra: ■ftemetie jr-Sr«« Ti« laiarn T'; -1"'1 sat jrrfec-^r '-"aB^Si ^cafet': »i {t;> v »rfk Bt tfaoirr». ssiiife1 SMM> » :f ' «w» »ar siianTM. Imr » »»*» - ia asos.75B3eai jsv&^hH&n. f^^smsusi irsf-' ' •' 'e irki«#?»i- »m 'ijsajm »e, rurs f3*' w aiara» JK^^MMB.' Blfci—-Sn. ic Tm * um »asastr jsa- tet ar»»ftč jr^c**. '' .7Hsša * i«Kteiw>. bet n-sa. tružfa «kw»e * irofesi. a« tc- P0^1" «bkk«IW ijmr-**. FtanjUrn žrrtežm t>£ -št ii:t attrr* ti.' m trrf »»riV.-vrs." 11 »i as »»r. stt JBJ'"» ■'tiB! To milo po ras ni prav (tli Izdatno-- motom polteno'mencatll; To t« mojemu poiilu ne mor« pripetiti I Imamo tud!,cenej!e q — moroM varčevati) svoje perilo? —'na ikodo perila/Aianj vredriaTinlla škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pele perilo temeljito in prizanesljivo! MILO JELEN \ varuj« perilo za namakanje ££N$KA HVALA skrbeti potrebno tiskovino aii pr .S'ru ali v trafiki in naj jo izpolni po navo .d' ... njenih na zadnji atiani Izčrpna nav. navaja »Upokojenec« r septembrski števil Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani d Razne stvari v vrednosti 20.000 din so odnesli tatovi iz Medenove prodajaln'1 ' Begunjah nad Cerknico. d Direkcija državnih ieleinie v So bo vendarle prenešena v Belgrad, Sul uca pa dobi y nadomestilo kontrolo dohodkov drž. železnic, ki šteje celo več uradnikov ko direkcija. d Drva se se podražila v Zagreba in sicer na 380 din m klaftro, oziroma na M dinarjev za 100 kg. d Zapiranje mesarsih obratov eb nedeljah in pravnikih ? Ljubljani, Po odredbi kraljevske banske uprave dravsko banovine bodo mesarski obrati zaprti ob nedeljah in praznikih v času od 15. septembra do 15. maja. Ce si sledita nedelja in praznik, se bo obratovalo drugi dan. Ob sobotah bodo mesarski obrati odprti do 19. ure. d AvtoisleUi Trst, Gorica-Trst, eno-, dvo- in tridnevni; Benetke-Padova, 4-dnevni, — Brzovlak: Belgrad-Opletiac (kraljev grob). — Rim-Neapeli, 12 dni po Italiji Pojasnil« rs»tonj. Uprav« »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova t. d Zakaj «« danainj« perilo tako hitro trgat Krivda je v tem, ker gospodinja itedi na nepravem mestu. Kupuje slabo ln poceni milo, toda ima zato predčasno izdatke za novo perilo. Ce uporabljate za pranje Schiehtovo Jelen milo, tedaj ste lahko prepričani, da Vam bo perilo dalje trajaio is da bo vedno kot novo. d Izredni občni abor Podrninic« Slovenskega planinskega društva v Bohinjski Srednji vasi se vrSi v nedeljo 4. oktobra 1936 ob 14 v dvorani Ob-einskefi« doma Srednja va«. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo revizije, rešitev pritožb, epre-letie pravit, volitev odbora in sklep najetja poso-l'la. - Predsedniki Hodnik. iz domaČe pomike d V dvanajstih občinah »o bile preteklo nedeljo občinske volitve. Naša JRZ je zmagala v devetih občinah, v treh pa združeni nasprotniki in sicer v Ponikvi in v obeh Lo-t!atcih. Daš! so liberalci vseh barv divjali kot tajniki, imajo v Dolenju Logatcu samo 5, v ®orniem Logatcu pa samo sedem glasov večine, kar je neverjetno csalo, ako pomislimo, da sta oba kraja ž« od nekdaj liberalna posest. K liberalni zmagi je pripomoglo državno nameščenstvo, ki je skoraj celotno glasovalo proti JRZ in s tem dokazalo, da odklanja svobodoljubno sedanjo vlado in hoče »ahnaški režim. V devetih občinah, je kakor rečeno prodrla neredko v hudih bojih s komunisti uaša stranka, tako v Planini pri Rakeku, v St. Vidu pri Grobelncm, v Bmarju, | I v Sromljah, v Mavčičah, v Tuhinju, v Dobru-! njah iu pri Dev. Mar. v Polju. d W ljudi je prišlo na shod JRZ na bravi pri Ljubljani. Udeleženci so burno I ievali govornikom gg. Smodeju, Staretu remžarju. ! d V Pragi je amrl znani srbski politik vetozar Pribičevič. Po znanem 8. januarju je moral v inozemstvo, kjer se je iz prejšnjega zagrizenega centralista prelevil v fode-ralista ia celo v republikanca. Slovenski dr-žavssi uradniki katoliškega mišljenja so za Pribičevič-Kramarjeve dobe vladanja pretrpeli marsikatero krivico. d Ob priliki smrti Svetonarja Pribičeviča je bila issja vodstva bivše Kmetsko-demokrat-ske zveze in Samostojne demokratske stranke, katerih predsednik je bil Pribičevič. Na seji je bilo sklenjeno, da izdasta vodstvi skupno osmrtnico in določeni so bili člani bivših vodstev, ki se udeleže pogreba v Pragi, Za dr. Mačka se udeleži pogreba dr. Pernar. Truplo j Svetozarja Pribičeviča zaenkrat ne bo prepeljano v domovino, temveč bo pokopano v pravoslavni cerkvi v Pragi. — Vsi jugoslovanski listi so objavili dolge članke o pokojnem Pri-bičeviču, v katerih so poudarjali njegove zasluge za ustanovitev Jugoslavije, njegovo poznejše nepominljivo stališče, a tudi njegovo osebno poštenost. d Razrešena je občinska uprava v Litiji. Do občinskih volitev bo zasedel župansko me- j sto tretji nerazrešeni član uprave Luka Biz- i jak, upokojeni skladiščnik predilnice. d Razpisane so volitve v občinah obeh j mariborskih okrajev za 25. oktobra. V okraju Maribor desni breg, ki šteje 19 občin, se bodo vršile volitve v 13 občinah in sicer v sledečih: Frani, Limbuš, Makole, Pobrežje, Podvelka, Poljčane, Ruše, Rače, Slivnica, Slov. Bistrica, Sv. Lovrenc na Pohorju in Šmartno na Pohorju. — V okraju Maribor levi breg bodo volitve v 15 izmed 21 občin in sicer: Duplek, Jakobski dol, Jarenina, Kamašca, Korena, Košaki, Selnica ob Dravi, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. Marjeta ob Pesnici, Velka, Voličina in Zgornja Sv. Kungota. d OMinske volitve v savski banovini so bile ono nedeljo in sicer v 41 občinah. Povsod so zmagali pristaši dr. Mačka. Udeležba pa je bila ponekod pičla. Volitev se je udeležilo od. 20 do 50% volilnih upravičencev. d ©Minske volitve t drlnsfci banovini bodo 8. novembra, d Občinske volitve za občine Sv. Peter na Medvedjem selu, Sv. šUfan, Zibika in Zusem bodo v nedeljo, 18. oktobra t, L Volitve za občini Kostrivnica in Slivnica pri Celju, obe v šinarskem okraju, ki so bile odreiene na dan 11. oktobra, se zaradi tehničnih zaprek preložijo na nedeljo, dne 18. oktobra t. 1. d Tošba za 50.000 Din. Državni pravobranilec kraljevine Jugoslavije je vložil tožbo proti JNS za povračilo 50.000 Din, kolikor stranka dolguje državi na račun neplačanih voznin za prevoz udeležencev na shod v Sarajevo. Tožba je včeraj prispela na okrožno sodišče v Belgradu. Predsednik sodišča Djor-dje Marinkovič je odredil prvi rok razprave za 2. oktober ob 8 zjutraj. Obtožnica navaja, da je imela JNS leta 1932 več shodov in da je dotični odbor te stranke uporabljal državna prevozna sredstva in to za najnižjo ceno. Odlok o olajšavi je izdal tedanji prometni minister Laza Radivojevič, njegov odlok pa je potrdil ves ministrski svet, katerega predsednik je bil tedaj dr. Milan Srskič. Stran v-ski shod. Dolg še do danes ni bil pla. :m. Ravnateljstvo računov je hotelo večkrat priti do plačila tega računa, toda vedno je bilo to brezuspešno, ker se je .JNS izgovarjala, da je dolg že plačan. Kakor stoji v tožbi, ta dolg priznava tudi glavni tajnik stranke Mi-hajlovič. Pred sodiščem bo JNS zastopal Mi-hajlo Zivanovič. — Ce mora kmet in drug' stanovi vse do zadnje pare plačati kar državi gre, naj to stori tudi »edino državotvorna« Jug. nac. stranka! d Minister Behmeu je na shodu v Visokem izjavil, da se pod prejšnjimi režimi ni mogel opraviti niti en državni posel, ne da bi bil zvezan s korupcijo. NESREČE d Požarov noč« biti konca. V zidanici posestnika Antona Kuharja iz Dobriča pri Mariboru je izbruhnil požar, ki je upepelil zidanico, stiskalnico in razno gospodarsko orodje. Pri kočarju Francu Zorku iz Slov. Bistrice je požar upepelil ostrešje stanova p ske hiše. — Posestniku Francu MaSatu e ogenj upepelil stanovanjsko hišo, gospodars! o poslopje, pohištvo, posteljnino, obleko, kuhinjsko opremo in nekaj poljskih pridelkov, d Pežar je uničil gospodarsko poslopje pri »Grogu« ua Grabnu pri Kamniku. d Ogenj gss preganjft. Posestnika Staro-vasnika v vasi Praprotno, Sv. Primož pod Kamniškimi planinami, že nekaj let preganja ogenj. Leta 1832 mu je na Mali planini pogorela pastirska koča. Postavil je novo. Pred dvema letoma mu je požar uničil gospodarsko poslopje, nova zgradba pa ga ;if toliko stala, da se je moral znatno zadolžili Zdaj mu je pa pogorela hiša. katero je ime! 5' zavarovano za majhno vsoto. Iz gorečega poslopja niso mogli nič rešiti. d Trije por Ari. Ogromen požar je bil oni ponedeljek v Selnici ob Dravi. Gorelo je imetje trgovca Jagriča ter ie požar povzročil četri milijona škode. — Kar dva po/ara so imeli v Leskovcu pri Pragerskem. Zgoreli sia gospodarski poslopji posestnikoma Stanka Pogore.lcu in Riažu Pivku. d ln ie: p«šari. \ Slovenskih goricah je gorelo kar ns treh krajih. V Crkvenjaku pri Sv. Trojici je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Gere Zoreč Uničeno je poslopje, sv iniaki. ves inventar io dve svinji ter je škode 20.000 din — V Ivanjsken. vrhu. občina Cerkveniak je zgorela viničarija posestni,-e Podgoršek Marije. Plameni so uničili vi- I r čarsko stanovanjsko in gospodarsko po- j siopje. Škode jc 20.000 din — Tretji požar j: bil v Hercegovščaku pri posestniku Ivanu j Boroviču. Zgorelo je gospodarsko poslopje i ! v so zalogo krme. stroji itd. Skoda je 40 tisoč I dmariev. r: Lestev se je prevrnila. V Ljubljani je £ letni delavec Vojteh Pokom popravljal električne napeljavo. Ko je stal vrh lestve., je pridrdrai odnekod voz s konjsko vprego ii se po neprevidnosti zadel ob lestev l,e-siev se je prevrnila, i rije pa tudi Pokom, ki s. je pri padci; zlomil levo roko v zapestju u se tudi sicer poškodoval. d Električni u>l. je ubil rudarja Bozila Franca v Libojah pri Celju d Kri je vozil vatroneke na medenskem klancu. 2: letni Antor. Kukavica, doma iz Device Marije \ Polju, je bil uslužben kol dela vei pri Dukiču Zadnje čase te vozil v-a-pončke na medenskem klancu, kjer delaio cesto. Ko je peljal vagonček. sc mu je ta prevrnil in mu zmečka; desno roko v zapestju d Z jablane jc padel ^ Slivnir. pr: Mariboru se ie ponesreči: H4 letn dela-, er Vo-oenik ftihard Obira; ie jabolka ir pade i jablane Pri lete ie j ust na plot te: s izbi večino zol iii močne preseka' ustni-' d Ke se pastirji kurib otrenj jc prišla prebltzi Stovniknvt šti-ile.tnt hčerki, r, 'V niei pr; Marihorii Vnela s' j je obleke,;. Začela ie bežat; proti domu Beg j< plamene s' bol razvnel ir. tako ie- nesrečn otrol pribežal domov že ves o/jran Po nekaj urnem trpljenji i< dekletce umrlo Prcism te Jen je 2»ra. vodu nemške države Hitie-> mesto Numbe^c. Moč Nemi t zi Irana 'ourauo nas odpravi nrm -severnemi tečaiu ladu u zaši; me ledene skladt k sc ir zdrobiii ''oiej. Charcroi i nast< smr st- '•*• mornarjev r>amc- eoet si u resi V vsako hiš o Domoljuba1 of-omne mri:., ice tvoin pri:;iasrv m z'> - slu: a vojske ».aze naš* slika d r Ktrelif f* padel u. m- i» ui>. 1 itijj kleparst. ponurjiiiK (*vaic Mlina-n i Mj. riboru c !>'i -nirtrn in*sreei V votli; iai:i s-stnikfc MMuiit Kozn-t ir Mu»-l:i: * -•-;■< .it zeiifc posestnika z.iutri , kt je n . • i za« voot iz vodnjaka opazili v men m • > ;-pi:. .'Ii-vestiit ie tako mo/js i. o - :.:.m:r» sosedov uteMiMicfc ;-/v ieke ' ■ >- : .; t.i_ V njem ki siiozna; otK-insKept ti'-.- ,'s- neza Gatierja n Peianrev i. if m ; --; m. noč im. tiesre-neir nakitu-it ti«o«- ■::>■: n utonil — V VuKovsten • mi. s< >» a u-previdnimi. Ht letna posf-stiiu-i Mi,- ,i niu e samokresun us:re!.:t v srri ii • :: obležala nrrva C Nezciicla za n>ik;.:r,i">. k nu; ii it }Hi:>iitt i.aif H, sj n tiat. dr :zrn!> ren ; ermii! Erh«:i< L- i"' start. ).-'■ 1 " etko it' pr, v elii; N. w . kraikin pičila s s-;.on v podkoi not'i Ker ie pa ram z»nema"iii. pilo zastrupi ion k ji; ,.. jim-ih : no. — ]var '.'lomii-et. 4- le: sta* i- —•■str; i1"' Sv 1 ••liann. j. opravlja, km," i priliki ga je konj Iire.tiii \ levo nago s t« --;!o ne n,i u tf v.irirn: \ l.oensaeuj na hrib Velikanski množina kamen..- „ -urknu- v«-. *tt razdejan; m pod ra; valinam it ostali T. mrliči Srerii v i,— ,-;. i ■ iS >"«v niči Kopal gramo* v globokem vodwa»* ii"m io i- Seneko. . •«■. eca rudnika ' .«•> P«miš se mu ie nenadoma |iri<— rti--: r(lV oc sti-«rtu, nakar te Potoi-ni), tako ;; ■ ?•- !! rova K t. it že sl.ora: izstopi » rc a seje j še vsuir. e.n: nins: n Pntnftnikf. pol ona!* tl;:i( Poto.-nika se doma:- koma iZ zemlif. k'e- if dot>i tn:/.» poškodbe Noreča pa hi bila lahko ttahtevala r.love-|-e žrle*. ! fc« se je takoj, k-i so Potočnika polernf' iz i »l*ta. vsnia vdlikanakf. f>ln> gramor.t in p» j blata Tla n> ri- isfe do te nesreče se ie zi' h valit i domačim k. so ga tako n T*varni vlak srn je- r&zmesari! NiJP0-. posteje se ob železniški): progat dogajaj" | težke nesreče ravno na krnjih. kjer ee«t» I seiče to progo \ ostrem ovinkn Navadno J* j tam tudi nemogoče, da bi človek, k! x tem trenutki, nmdi n« nevarnen ltiBW»i I iniel dovolj razgled« in ie pravočasno rnogel RAZGLED PO SVETU Braiomomo Mam ie v Španiji Položaj n« Španskih bojiščih je bil pretekli ponedeljek približno sledeči: Na severni fronti so uporniki prodrli do Trubija, kjer je tovarna orožja. Ta kraj leži 15 km od Ovieda, Na zapadnem delu severnega bojišča so uporniki zavzeli Zumajo, ki leži 120 km od trdnjave Bilbao. Na vzhodni fronti so vladni oddelki oddaljeni 15 km od Teruela. Severno od Madrida so uporniki v dolini Ložoje, 65 km od Madrida. Na bojišču, zapadno od mesta Talavera se nahajajo uporniške čete polkovnika Jagve 30 km od Toleda in 80 km od Madrida. Na južnih bojiščih nič posebnega. Naj omenimo le to, da se je uporniški obroč okrog Ma-lage, ki je š® v vladnih rokah, zelo zožil, in sicer z zapada na 70, s severa pa na 40 km, in da so vladi zvesti rudarji še vedno v posesti mesta Rio Tinto, ki leži ob portugalski meji. Kakor smo že pisali, se dviga nad mestom Toledo, ki je še v vladnih rokah, srednjeveška trdnjava z imenom Alkazar. V ti veliki srednjeveški trdnjavi so se pred dvema mesecema utaborili gojenci vojaške šole v Tolcdu, ki so prestopili na stran upornikov. Ves čas do zadnjih dni so goienci vojaške šole z brezprimerno hrabrostjo odbijali vse napade rdečih polkov, kateri so hoteli za vsako ceno zavzeti to važno točko. Vladni oddelki niso mogli na noben način zlomiti odpora branilcev. V trdnjavi je bilo z ženami, otroci in starčki, kateri se niso marali vdati komunistom, okrog 1800 duš. Zato so se rdeči odločili, da ogromno trdnjavo po podzemskih hodnikih, ki so jih napravili vladni rudarji, z minami zaic.o v zrak. Tuji diplo-matie so posredovali takoj pri španski vladi, kakor pri upornikih, naj bi spravili na varno vsai starčke, žtr.e in otroke. Toda ogromna večina 1800 duš broiečeda prebivalstva Alkazarja je sklenila, da hoče umreti z vojaškimi Esenci vred jum-ške smrt;. . "ktga juira jc zletela ogromna trdnjava v zrak. Točno število žrtev ni zn&no, ie pa go-tuvo veliko. Vendar je na čudo ostalo še prejšnje število vojaških gojencev pri življenju. Kakor hitro so hoteli vladni vojaki zasesti raz- valine Alkazarja, so namreč naleteli na oster odpor junaških kadetov in so rdeči po krvavem spopadu morali zapustiti porušeno trdnjavo. Po hudem boju so vladna čete končno prisilile upornike, da ao se umaknili v kleti, odkoder so se gojenci vguezdili okrog svojih strojnic. Vladne čete so tedaj zasedle vse vhode v kleti. Nekaj rdečih je izkopalo v kletno steno zgradbe veliko luknjo in rdeči so vrgli v notranjost deset dinamitnih bomb, pa menda niso napravile posebne škode, ker so temelji zgradb« zgrajeni iz granita in so zidovi zelo debeli. Obleganje porušenega Alkazarja po rdečih vladnih četah se nadaljuje in ves svet želi, da bi uporniške čete, ki prihajajo na pomoč junaškim vojaškim gojencem, čim prej izvršile svojo nalogo. KATOLIŠKA CERKEV Katoliška cerkev. To in ono. Iz osrednje frančiškanske hiše je odšlo v juliju v mi-sijone 50 novih frančiškanskih misijonarjev v najrazličnejše dele sveta. — Na Gregorijan-ski misijonski šoli v Rimu so proglasili za doktorja misijonske znanosti tudi Poljaka Ediitunda Krausa. — Na misijonsko postajo Marango v vikarijatu Kilimandžaro v Afriki je zašel pred kratkim divji leopard. Zamorci so planili nanj oboroženi s sulicami. Ujeti leopard se je divje pognal proti prvemu zamorcu, ta pa ga je spretno ujel za prednje poge in ga dvignil kvišku. Drugi so potem potisnili v zver svoje sulice, toda leopard se ni da! kar tako odpraviti. Preden se je zgrudil mrtev na tla, je zadal trem svojim napadalcem globoke rane. — V Pasuini na Kitajskem je taborilo kakih 160 dijakov. Med njimi je 50 katoličanov. Ti so šli vsako nedeljo 9 kilometrov daleč k sv. maši, mnogi celo tošč, ker so hoteli prejeti sv. obhajilo. ITALIJA s Drobil. V noči od 14 ua 15. t. m., ko je po vsem Primorju divjal hud vihar, je gorelo tudi v rihenborškein okraju, in sicer v opaziti bližajočo se nevarnost. Tak nevaren ovinek je tudi oni ob predoru Hrastnik— Trbovlje, kjer so bili zaposleni delavci s popravljanjem proge. Tu se srečata tovorni vlak proti Trbovljam in osebni vlak, ki vozi proti Hrastniku. Dva delavca sta se sicer na opozorilo progovnega nadzornika umaknila osebnemu vlaku, nista pa pri tem opazila, da se jima od zadaj približuje tovorni. Nesreča je bila neizogibna. Tovorni vlak je podrl enega tako, da je bila vsa proga oškropljenn s krvjo. Drugega delavca pa je vrglo ob skalno steno, pri čemer je dobil težje notranje poškodbe. Smrtno ponesrečeni delavec js doma iz Trbovelj in se piše Majcen. MOV! GROBOM d Miad more, a »žar mera amreti. Na Jesenicah je umrl upokojeni delovodja Alojzi Tratnik. — v Ptuju je izdihnil trgovec Martin yrahi -- V Mariboru je odšla v več- nost Smrdel Katarina. — V Celju so pokopali posestnika Franceta Samca. — V Rečici ob Savinji so položili v grob posestnika in lesnega trgovca Franca Rakuna. — V Velikih Laščah so pokopali 80 letno Amalijo Hart-man. —■ V Muriboru je umrl višji poštni upravitelj v p. Ferdo Karis. — V Velikem Gabru pri Stični je zapustila solzno dolino učiteljica Marija Klavs. — Pri Sv. Juriju ob juž. žel. so pokopali posestnika Franca Pova-lcia od Sv. Primoža. — V Ljubljani co umrli: Anton Tominc iz Črnega vrha isad Idrijo; Vida Bibrova roj. Perhavee; soproga- pekovskega mojstra Ivanka Leskove« roj. Koblsr, vdova po nadučitelju v p. Marije Likom r roj. Gros; Frane Prosene, krojaški mojster; Simon Klimaaek, Jožef Cesar in upokojenec Avgust Ničman. Naj počivajo v miru! Človek ne mwr« Brsti s»res Boga: aH 8s« fe bog Bog, ali pn isaa kakega maiika m boga. (Schelcr.) Brijah pri Alojziju Ličatiu. Hiša se je vnela najbrž od isker iz kuhinje, ki jih je veter zanesel na streho. Pri tem so zgoreli trije otroci, ki so spali v sobi, katera je začela prva goreti. Starši, ki no z drugimi otroki spali v drugi sobi, so jih hoteli rešiti, pa jih niso mogli in so komaj sami utekli smrtL Bajta je popolnoma zgorela, revna družina je pa našla zavetje pri sosedih. — V isti noči je strela ubila 15. t. m. 13 letnega Bogomila Breliha na Bukovem pri Cerknem. Bila je namreč viharna noč in je udarila strela v hišo Franca Mavriča, ki je začela goreti, pri čemer je zgorelo tudi veliko sena in živine v hlevu. Fanta so našli čisto zoglenelega. Druge škode je nad 20.000 lir. Tudi na Jasnem pri Cerknem je ta čas gorelo v hiši Jožefa Zajca, pa na Zgornji Kanomlji pri Ivanu Močniku. Oba imata ogromno škodo zlasti na senu. — V isti noči je v Istri požar uničil nad 10.000 kvadratnih metrov gozda med Vodnjanoin in Perojem v puijskem okraju. V Peroju je ogenj uničil več Bena kmetu Ivanu Matiču. — Tudi na Stari gori pri Gorici je gorelo pri Francu Hrovatinu. Ogenj j« uničil skoraj vso hišo ter ogromno množino sena; škode je nad 25.000 lir. Pa tudi v številnih drugih krajih so požari napravili večjo ali manjšo škodo. — Karabinerji so zaprli na Slapu pri Vipavi 67 letnega Franca Kosmača, ker so v njegovi hiši našli nekaj dl-namita. ČEŠKOSLOVAŠKA s Kako Čehoslovakt I« kako mL V Bes-gradu bodo zgradili veliko pristanišče na račun skupnih državnih sredstev. V Čehoslovaški delajo to nekoliko drugače. V okviru programa o gradnji novih pristanišč na plovnih rekah je uprava pomorstva in rednega prometa dn« 1. julija začela graditi pristanišče v Prahovu. Čeprav je bila zadnja leta zaradi prevoza materij ala v borski rudnik letna uporaba pristanišč ogromna, so v Prahovu leta fe leta pristajale ladje ob prirodnem obrežju. Zato j« uprava pomorstva in rečnega prometa začela graditi novo in moderno pristanišče na Donavi. Gradi se iz posebnega cestnega fonda prahov-ske občine. Proračun znaša 2 milijona din. Dolžina keja je 175 m. Pristanišče je urejeno za potniški in tovorni promet. Pristaniški del se gradi v dve nadstropji, za nizko in visoko vodo. Dela za to novo pristanišče bodo, tako računajo, gotova prihodnje gradbeno leto. V zvezi z gradnjo pristanišča v Prahovu bodo preuredili tudi železniško postajo. AVSTRSJA a Razno. V Slovenjem Plajberku so umrli 84 letni Gregor Travnik, 87 letna Terezija Mavrer ter bivši dolgoletni župan, 81 letni Laussagger. —- Ogenj je uničil Rotar jeva gospodarsko poslopje v- Pogrčah. — V Bilčoval so pokopali Miklavževo mame Marijo Ogris. Med česanjem vnukinje jo je zadela kap. — Ped Jerbergom pri Vrbi so djali v grob kmeta Mihael« Roteja pd. Tavčarja. V »oči ko je umri Tavčar v celovški bolnišnici, J« začel1 njegov »vesti konj v domačem hlevu strašno rezgetatl, da so se domači vsi preplašili. — V LogEveai «o pokopali 5® letnega Franc« Selaudra ia Loga ln mlado mater Uršulo RonuMich pd. Mltiisureo na Jeoerei. — Romarska eerkev v Lokavi praimuje letos svojo 400 letnico. — Cesto čoz Veliki Klek jo letos obiskalo domala 1 milijon potnikov, 71' Torej so bo splačala, če bo tudi naslednja leta enako visok obisk. — V celovški lovarni Neuner se je smrtno ponesrečil delavec .la-ner. Duller. Odpovedala je zavora pri dvigalu. — Na cesti pri Dolini se je razlil cel sod vrelega teta na delavca Alojza Mikliča iz Tinj; delavec je zelo nevarno ožgan. — V Celovcu se je policiji posrečilo prijeti vrsto nevarnih vlomilcev. Mod drugimi je za zamreženimi okni tudi Blaž Korenjak, ki ima velike grehe na vesti. — V Rožeku je umrl Kupnibov oče. — V Borovljah so položili k večnemu počitku Barbaro Čemer. — V Blatu je zaspal v Gospudu CrnČev oče Mihael Cer-nič. — V brzovlaku Dunaj—Trst je na Sem-meringu eksplodiral peklenski stroj. Ensk atentat je bil tudi na dunajskem zapadnem kolodvoru. Uradno poročilo pravi, da človečkih žrtev ni bilo, da pa je materijalna škoda precejšnja. Oblasti sumijo, da gre za komunistični atentat. — Za avstrijske srednje šole je prosvetni minister določil enotno šolnino v znesku 48 S za polletje (doslej 40 S). Znižani* se bodo dovoljevala v enakem razmerju ko doslej. — Kancler Schuschnigg je obiskal na Dunaju se mudečegs angleškega kralja Edvarda. Kralju je bivanje na Duntju tako ugajalo, da ga je podaljšal za par dni. — Prezident Mikias je odpotoval z letovanja v Vrbi. — V vabilu na Heimatbundovo prireditev v Olinjah beremo tale stavek: Prireditev. ki se vrši v nemškem Rožu. torej na zgodovinskih tleh, bodi dokaz zvestobe za nedeljeno Koroško! (Kot da je ne bi z >nem-škim« Rožem že razdelili?) — V minulem letu je bilo v deželi 263 požarov, skupna škoda nad dva milijona šilingcrv. Po številu požarov prednjači celovški okraj, nato sledi šentvidsbi in za njim velikovški. Vsa koroška gasilska društva štejejo skupno nekaj nad 21.000 članov. I Martin, ki zahteva pravico prehoda čez bri-j Unsko posest za blaga za »iste kraje v Abesi-I ni]i, ki so še samostojni. Cesar je dejal, da ima i tvjh dni de! Abesini/e pravico oskrbovati se z orc.žjem, municijo in »sem kar potrebuje. Na vprašanje o svojih po,etinih r.amerah je cesar odgovoril nedoločno: rV .i je, da bi njegovo bivri.je na Angleškem stegnilo trajati tudi dalj« časa. PALESTINA d Nemirov noče biti konec. Angleži so nad Palestino zopet proglasili obsedno stanje in razne druge izredne mere. Poslali so nad uporna arabska plemena, ki hočejo nasilnim potom preprečiti naseljevanje Judov v Sveto deželo, tudi več vojaštva. V zadnjem času so Arabci poostrili boje z angleškim vojaštvom. Na več mestih so pobili angleške čete z častniki vred, Angleži pošiljajo nad razjarjene upornike vojna letala. FRANCIJA A BE SINU A s Pred odločilnim preokretora v notranji poiitiki7 Časopis »Echo de Pariš«, ki velja za glasilo francoskega generalnega štaba, odločno zahteva, da ministrski predsednik Blum odstopi. ker ni sposoben rešiti zavoženega francoskega gospodarstva. V isti številki prinaša list poziv člana francoskega generalnega štaba generala De Castelmaua. naj vsi francoski državljani, ki jim je mar domovina, organizirajo samoobrambno fronto proti razdiralnemu delu ljudske fronte. General pravi, da se je to v južni Franciji že zgodilo, in da so se tam vsi miroiiubni ljudje brez razlike strank zedinili v obrambi proti komunistični propagandi. Komunisti so se tem umaknili, kakor povsod, kadar nalete na organiziran odpor. Vsi ti dogodki pričajo, da stoji Francija pred odločilnimi preokreti v svoji notranji politiki s Prizadevanje abesinskega cesarja Haile Selasia. Cesar Hailc Selas' je nekemu dopisniku rekel med drugim, da pojde v Ženevo šele tedaj, ko bodo prebrana poročila abesinskega odposlanstva, če bo sploh šel osebna v Žinevo, ker se za to še ni dokončno odločil Toda če b. se pokazala potreba poide sam v Ženevo. Dopisnik je nato omenil predlog, Iti ga je podal britanski vladi Vi.-cincki poslanik dr NEMČIJA Iz Španije: Letalska bomba je padla v boic.*s:co Rdečega križa. POLJSKA s Uradniki, člani prostozidarskih organizacij, Ugabe službo. Nemški notranji minister Frick je izdal odlok, da se morajo odpustiti iz službe vsi uradniki, ki so člani prostozidarskih društev. Izjema velja le za one uradnike, ki so si pridobili izredne zasluge za hitierizero ali ki so že pred nastopom hitlerjevske vlade izstopili iz framazonskih lož B*' .aapu v frsucsp. V 8' MarM,,UU 80 "'mezde."'118" kov"mu Uclatci' 1»' °»scgii klovne s Prva šola brca verske vzgoje. V poljski Varšavi so nedavno odprii prvo šolo brez pouka ▼ veri in brez verske vzgoje. Sola je kajpada zasebna ter je v upravi Poljske zvez« tvobodomislecev, plačujejo p« jo »ociaiistične organizacije. To je nekaj novega za Poljsko, ki doslej takšne iole ni imela. Ljudstvo ic ne mara, zagrizeni marksisti na Poljskem pi bi radi posnemali svoje marksistične brezbožni-ške bratce v Rusiji. DROBNE NOVICE Romunski kralj pojde menda v Rim na političen obisk Abesinska kraljica je cdpoiovaU iz Jeruzalema v London. 25 japoeskih častnikov je šzgnbilo življenje, ker je vlak med Harbinom m Vladivo-stokom v Sibiriji skočil s tira 500 komunističnih skladišč orožja imajo francoski komunisti v Parizu. To bo še jo;. Za malarijo ie zbolel albanski krali 130.000 bivših bojevnikov jc korakalo te dni za procesijo katoliškega shoda v francoskem Lurdu. 40.900 ljudi se ie udeležilo protiboliševi-škega katoliškega shoda v francoskem Strass-bourgu. 42.500 dijakov k« je vpisalo letos na »se-učilišča v ameriškem Ne*»'yorku 15 milijard bodo žrtvovali za javsa dela Čehi. Trocki se hoče preseliti v špan.cko Barcelono. Bo moral kmalu bežati tuui od tam! Ženske «dvnk«te predvideva nov načrt to-zad evneg* '/1: k c r: r. v Turčiji. 7f««te proti predsednike Sptfinš?« A*a«t je odkrila madridska vlada. V aekesn dunajskem zdravilišču ie preminul 79 letni bivši predsednik grške republik* Zaimis. IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ (Misli k načrtu o pospeševanju kmetijstva.) Pri načrtu za pospeševanje kmetijstva je gledati v prvi vrsti na to, da se zboljša gospodarski položaj kmeta, ki je postal nevzdržen. Kmečki stan |ivi v velikem mrtvilu in je vsako pospeševanj« kmetijstva enostransko ln malo uspešno, ie se predvsem ne zboljša gospodarski položaj kmeta in 8e mu s tem ne omogoči, da z dohodki iz svojo kmetije more kmetijo zboijševati in urejat!. Nujno je torej: Pa centralna vlada ustvari pogoje, pod katerimi se bo moglo gospodarsko stanje kmetovo čim prej Izboljšati, in sicer s tem, da omogoči znosno sorazmerje med cenami kmetijskih pridelkov in cenami potrebščin, ki jih mora kmet kupovati. V ta namen naj poskrbi za dobre trgovske pogodile, da bo mogel kmet svoje produkte, zlasti živino in les, pod ugodnimi pogoji izvažati. Poišče naj trge, kjer bo mogoče za naš izvoz doseči primerne cene. Izvoz naj pospešuje, no ovira, z dobro ureditvijo denarne izmenjave z inozemstvom in i ugodnejšimi železniškimi tarifami. V ogromno Škodo kmetijstvu je to, da se industrija preveč šfiti ravno na škodo kmetijstva! Carine na uvoz kmetijskih potrebščin (umetnih gnojil, strojev) se morajo odpraviti ali pa vsaj zelo znižati. Naše skromno gospodarstvo sedanjih carin ne prenese. Centralna vlada naj oživi obtok denarja in orno-goči denarnim zavodom redno poslovanje. Izdela naj nov davčni zakon, da se bo mogel poiskati denar tam, kjer je (velekapital, industrija itd.), mesto da se stiska iz ljudi, ki nič nimajo. Omili naj se takoj davčna praksa napram kmetu. Vlada naj pospešuje kmetijsko zadružništvo in ustanovitev kmečke zbornice, da bo mogel tudi kmet svoje koristi uspešno braniti In zastopati. Vlada naj, ce hoče prav zaščititi kmečki stau, upošteva, da je gospodarske krize krivo predvsem to, da je kmečki stan, ki je najštevilnejši v državi in ki je bil glavni odjemalec industrije, trgovine tn obrti, radi prenizkih cen kmetijskih pridelkov izgubil svojo kupno moč. S tem ja izgubila industrija, trgovina in obrt glavnega kupca in zato tovarne, rudnike itd, zapirajo in delavce pošiljajo na cesto. Z Izboljšanjem gospodarskega položaja kmeta bi se izboljšalo vse gospodarstvo. To povsod vidimo. Tehnično izboljšanje kmetijstva oziroma kmečke produkcije, njene kakovosti in način vnovče-vanja, Je v naših razmerah še toliko bolj potreben, ker imamo mala posestva. V tem oziru bi k načrtu za pospeševanje kmetijstva, ki ga bo sesta-viia banskn uprava s sodelovanjem kmetijskih odborov, organizacij in ustanov priporočali sledeče: Kmetijska pospeševalna služba naj se preuredi tako, da bo prenešena čim bolj na de*.elo in da bodo strokovnjaki v stiku s kmetom. Sreskim kmetijskim referentom naj se dodele pomočniki oziroma Inštruktorji za posamezne panoge, katere naj se zboljšujejo po natančnih in preizkušenih načrtih. Vse naše šolstvo potrebuje temeljite reforme. Sola — posebno na deželi — mora učiti to,, kar SLOVEJSIEC IE VODslMI SLOVENSKI KATOLIŠKI ©NEVNIK. PIŠE V OUS1U UTOU^U AKCIJE STANI NA MESEC 25 DIN. PlilTI, OA VAM POŠUBO NEKA! ŠTEVILK BREZPLAČNO NA ©SLED. NASLOV: »SLOVENEC«, UUBUANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA. ssBffiaaRaasBsaa^ssBaisiasgmsgisassiH človek v življenju potrebuje. Vidimo pa, da se posebno v srednjih in višjih šolah, kjer se vzgajajo ljudje, ki naj narod, torej predvsem kmečki stan, vodijo in mu pmagajo, prav ti ljudje trapijo ln mučijo z masami nepraktične tvarine, dočim se res potrebne stvari vse premalo upoštevajo. Predvsem vetje to za učiteljišča, kamor je treba namestiti primerno število strokovnjakov in vpeljati več pouka o kmetijstvu in gospodinjstvu, 'rudi ostali profesorji naj bi dobili mesta na učiteljišču Seie todaj, ko bi že nekaj let službovali med narodom, da bi se tako seznanili r. življenjem in potrebami naroda, kateremu je treba vse šolstvo čim bolj približati, ne pa odtujevati, kakor se to sedaj dela. Kar se tiče pospeševanja živinoreje in prašičereje, je preskrba dobrih plemenjakov še vedno zelo pomanjkljiva, kljub temu, da daje kmetijski odbor precejšnje vsoto iz proračuna v ta namen. Poleg podpor, ki jih daje banska uprava za napravo gnojničnih in gnojnih jam, kar je vsekakor najboljše obrnjen denar, naj bi so podpiralo tudi izboljšanje oziroma zidanje hlevov in svinjakov. Gradnja silosov, ki se na dolenjski strani razveseljivo Siri, naj se raztegne na vso Slovenijo. Pospešuje naj se zboljšanje travništva in pridelovanje silozne krme. Prav tako je treba proučiti, katero vrste domačih obrti bi bile še donosne, da se vpeljejo na malih kmečkih domovih, ker je nujno vprašanje, kako zagotoviti obstoj družinam na malih posestvih. V pogiedu sadjarstva naj banska uprava napne vse svoje sile, da spravi to panogo gospodarstva na višino, kajti sadjarstvo je pri nas zaostalo, kljub temu, da je ravno ta panoga ena izmed tistih, ki bi donašala velikfe vsoto denarja, če bi bila organizirana ln pravilno pospeševana od oblastev. Gozd je rezerva, ki naj služi za izboljšanje ostalih panog, za investicijo v kmečkem gospodarstvu in za kritje drugih izrednih izdatkov na kmetiji. Zal mora služiti v teh časih dostikrat za kritje tekočih izdatkov in večkrat se pri današnjih razmerah zgodi, da še teh ne more pokriti. Banska uprava naj pospešuje pogozdovanje. Ker naši gozdni posestniki, ki so po večini majhni, ne zmorejo izdatkov za gozdne sadike, je potrebno, da banovina nudi gozd. posestnikom v naprej zadostno število gozdnih sadik na razpolago. V poljedelstvo je treba vpeljati moderno poljsko orodje. Umetna gnojila so nujno potrebna, zahtevati je samo odpravo previsokih carin na uvoz gnojil oziroma surovin za gnojila. Tudi čebelarstvo po večini krajev Slovenije ni rarfirjeno toliko, kot je potrebno za zadostno opra-šenje poljskih rastlin. Ker jo z vpeljavo Znidar-šičevega panja postalo čebelarstvo bolj donosno, ne bo težko čebelorejo dvigniti do potrebne višine. Potrebni so praktični tečaji na vzornih čebelar-stvih. Kar se kmetijsko-gospodarskih organizacij tiče, je pri težkih gospodarskih prilikah skoraj ne- Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) »Jaz se lako zelo bojim za te!« »Moj sklep je storjen,« je odvrnil suho Mark Avrelij. lavstina je povesila glavo v znamenje, da «e vda tej neizogibnosti. •Tvoja volja,« je rekla, »je vsakemu Rimljanu. ne izv/emši žene, najvišji zakon. O, da M bo Rovi hranili tvoje sveto življenje in okrasili tvoj triumfalni voz z najuglednejšimi ujetniki1! Nekaj čase je stala, kot zatopljena v misli ln se grizla v spodnjo ustnico. Tedaj se je neprijetno zabliskalo v njenih očeh in nadaljevala je: »Upam, da . boš storil, kar bo mogoče, da dobiš onega izdajalca živega v roke, onega "pomika, ki ie povzročil ta vojaški vihar nad mtso državo. Rada bi ga videla vklenjenega v verige p<>d kolesi tvojega zmagoslavnega voza!« J'i govoriš o Serviju?« '(■ovorim o oni kači, ki grize v roke svojega dobrotnika, kateri jo je gojil na svojih P«!". Ako bi to pošast prišla v tvoje roke, iz-°i'i jo meni iu kaznovala bom njegovo ošab-"°st tako, da bo zavidal najbednejšega med »emi bednimi. Bo namreč služabnik moje najraje služkinje, njen ubogljiv pes, njeno za-icevano orodje, dokler se ne zaduši v svojem ™lču.« »A/i »i osebno poznal« tega upornika?« je Jirasal Mark Avrelij, začuden nad sovraštvom, Je sikalo ir. glasu njegove žene. 1'avshna je bila v zadregi. Njena rdečica tiA,U| ,Ptt7nemu cesarjevemu' očesu. Ker ne je oieia izogniti, je odgovorila: j Njegovo ime jrazna in sovraži danes vsaka Riinljanka!« Nato je naglo odšla. Ko sc je zagrnila za njo vratna zavesa, je zaigral bridek nasmeh okrog Markovih usten. To je bil torej vzrok, zakaj se ji je zopet povrnila govorica in nežnost davno minulih let. Ta ponosni barbar je z njo pokvaril... »Dal ti ga bom v oblast,« je mrmral cesar sam s seboj, »kajti tudi najstrožje sodišče ga ne bo krutejše kaznovalo kot užaljeno samo-Ijublje strastne ženske.« Zaploskal je z rokami in ko se je pojavil na te znamenje pretorijanec na pragu, je vprašal: »Ali še ni šel božanstveni Lucij Ver danes nič iz palače?« »Božanstveni vladar je obedoval danes doma,« je odgovoril vojnk od cesarsko telesne straže. »Ako bi prišel slučajno senator Fronto, mu reci, naj me počaka,« Mark Avrelij si je sam oblekel togo in odšel v oni del palače, kjer je prebival njegov brat. 25. Lucij Ver je počival po obedu v stebrišču na zlati postelji pod škrlatnim baldahinom. Motna bledost je pokrivala njegov obraz, prepoteni bujni lasje so se mu neurejeno vsipali po čelu. Popolnoma mirno je počival, roke so mu mrtvo visele na obeh straneh navzdol. Od časa do časa je vsrkaval zrak, kot iz vode potegnjena riba. »Utihnili ste, jaz pa zahtevam od vas svojo zabavo,« je jecljal, ko ga je požiranje diišilo. Nihče ni utihnil, ampak ko so njegovi gosti videli, da ima zadosti vina, so odšli drug za drugim iz palače, ker so ravno tako potrebovali počitka, kot on sam. Samo osebni zdravnik in dva neločljiva tovariša »ta ostala pri njem: Mark Kvin&iilij in senator Muci j »Bojim se samo, da bi me drugič ne napadla,« je rekel tiho zdravnik, ki sc je sklonil nad cesarja. »To bi bil začetek konca, škoda bi bilo tako dobrega gospoda!« »Pije brezmerno,« je pripomnil komornik, »in zdrži vedno manj. Nekaj časa sem izgublja zavest že po prvem vrču falernca.« Zdravnik je drgnil »božanskemu« pijancu gornjo ustnico in senca z arabskim oljem, in mu vtaknil v usta gobo, namočeno z Gatenovim zdravilom. »Jaz se ii božanska stvar,« je jecljal Lucij Ver in se nepotrpežljivo zvijal. »Smrtniki! žrtvujte mi!.. Muhe brne in nadlegujejo boga.. Zapodite muhe ven!« Hotel je dvigniti desnico, da bi odstranil gobo iz ust, a roka mu je omahnila. »Ne maram vašega nektarja, pa tudi ne vaše ambrozije!« je na pol v spanju jeclja! in se tresel. »Hočem nazaj na zemljo... na Olimpu nimate dobrega vina ... Stari Jupiter, osel, nima pojma o dobri pijači!« Končal je stavek z novim krohotom. Od one strani palače, kjer je stanoval Mark Avrelij, so se bližali hitri koraki v smeri proti stebrišču, kjer je počival Lucij Ver. »Starejši imperator!« je zašepetal Mark Kvinktilij in se skril naglo z Mucijem za vodnjak, zasajen z inozemskimi rastlinami. Ko je videl Mark Avrelij v kakem stanju se nahaja njegov brat, je osramočen povesil glavo. Tolikokrat je bij že priča takih primerov in vendar se še ni mogel navaditi na pogled sramotnih posledic pijanosti. »Lucij!« je zaklical in položil roki na. mrzlo bratovo celo. »Nočem!,.. Pustite me!« je jeclal «Lucii Ver. »Mati Juno je stara in grda baba... Vaš Olimp je navadna egiptovska beznica ... samo stare pokveke!« »Luciji« je ponovil Mark Avrelij in prijel brata za obe rame in ga tresel. »Zbudi se! Barbari so pred Oglejem!« mogoče vzdrževati vsa kmečke organizacija. Treba je na tem mestn korenite izpremembe in revizije, kajti sicer se zna zgoditi, da bo kmet vsled »prevelike organiziranosti« na vse mogože načine, ki Imajo videz gospodarskih organizacij. 5e huje zabredel. Potrebno je, da resno razmišljamo o tem, kako poenostaviti naše organizacijsko delo s tem, da se r.ajda prava oblika gospodarske organizacije. Danes smo dobili že to obliko v Kmečki zvezi, ki ima ie svojo lepo zgodovino in katere slavni namen je pomagati kmetu tam. kjer ga Čevelj najbolj tišči. Predvsem pa je zahteva vsega slovenskega podeželja po čim prejšnji ustanovitvi kmeč-ke zbornice — zastopnice izfr[>anega in obnemoglega kmečkega prebivalstva in njegovih tetenj. Kmečki tabor vta Brezovici dne 4 oktobra 1956. V nedeljo, dne 4. oktobra bo na Brezovica pri Ljubko ni kmečki t obar za okraj Ljubljano—oko-hca. Tn kmečki tabor naj pokaže na ent strani močno in organizirano stanovsko misetnost, na drugi strani pa naj bo izraz naše volje, da smo mipravtjeni. izraz noših gospodarskih stremtjeni. Ko zunai naj ta tabor pokaže vsem in vsakomur, de je Kmečka zveza tista, ki je v današnjih časih edino sposobno, da vodi in pripelje kmeta v boliše čase Nič vesdiačenia in popivamo! Brez veselice in plesne godbe bomo pokazati, da so naši cilji višji m resnejši. "nbor sc bo pričel z mašo na Brezovici ob 9 .'.jutrai. Pred cerkvijo na Brezovici te hidi zbirališče toborjanov. Po mnši bo krem! sprevod proti zbornemu prostoru z godbo na čelu. Vsi, ki malt slovenske narodne noše ali zelene obleko. se vanje napravite, do bo na ta način sprevod in tabor tem pestrejši in da bomo tudi na zunaj pokazali «ijaj in moč naše mlade organizacije. Kot siavnositni govorniki bodo nastopni tisti dan sami naši najboljši in najzaslužnejši možje: predsednik Kmečke zveze lonez Brodar, načelnik okra me Kmečke zveze SubeH in dr. Vor-šič iz LjubHane. Tsfcor bo na prostem ob lepem vremenu, v sločeiu po, da bi deževalo. bomo zborovali v lepem in prostornem prosvetnem domu i>a Brezovici. Udeležba na tem tabor« je zo vse člane kra- jevnih organuaoi v bubkBMfcca okraju strogo obvezna. Tudi tz ostalih kr«)ev Sloven»,e nB « člani Kmečke zveze isdcležc tabora DoiW vsake fefatevne organizacu« «e. da po»e na tabor vsaj močno zastopstvo. Udeleže naj se tabora ne samo moški, temveč ludi ženske, predvsem pa glejte, da bo udeležbo mladine v c laka. 7a kritje stroškov tabora bomo nn taboru prodajali posebne znake, katere naj taborinni kupijo Cena teh znakov bo zeto nizka. Vsaka krajevna organizacije Kmečke zveze v okrnili Ljubljana-okolica naj se nemudoma sestane k seji in po svojih močeh vpfcva na to, do bo udeležba čim večja Iz pisarne Kmečke zveze V zadnji številki »Domotjuba« smo pomotoma objaviii, da bo plenarna seja vseh odbornikov Kmečke zveze dne 27. septembra. K« so glavni ftmkciionarii Kmečke zveze zo ia dan zadržani z nrodJoikrvam delom drugod, plenoma seia ne bo mogla biti omenjenetja zato smo io preložili nu nedoiočesi čas. Vse krajevne Kmečke zveze, ki raso prejete okrožnice št 3, prosimo, da So takoj javijo pis^mi K7., Miklošičeva cesto. Vrotemna zavarovalnic«. Okrožnica je programatične vsebine, zato je prav, da ima noimanj po en izvod vsaka krajevna organizacija. V kratkem izide nova okrožnica. ki bo obsegata ceioien program Kmečke zveze V nedetio. dne 27. septHnbra bo seia odliora Okrajne kmečke zveze ze okraj Ijobfeno—okolica Obravnavi*! se bo poleg drugih stvari pred-vsem kmečki tabor no Brezovici. Nujno opozarjamo vse odbornike Okrajne kmečke zveze, da se te seje gotovo udeleže Predvsem prosimo odbor Krajevne kmečke zveze na Brezovaei, noj bo na seir potnošfevitno zastopan Seši bo v posvetovalnici iajnišiva Kmečke zveze na Miklošičevi cesti v novi palači Vzajemne zavarovatalce ob 11, tuj dopoldne. V petek, dne 25. septembra r>b f*. uri pot>ol-dne se bo vršite v prostorih ksiroštv« v Vzajemni zavarovalnici sejo javnega odbora Kmečke zveze. ★ V nedeljo, dne 20 septembra se ie ustanovila podružnic« Kmečke rveze tudi na Boria vri i^nte-liani. Obe sobi gostilne Štete sta bili po*»i zt»-rovaleev, ki so pozorno »led* iz v »ornem za- stopnika Olavneao odboia dr. Vorijča. Izvoli«, bil sofllasno odbor. knleretnu nočetjuje Edvard. 2in. Preteklo nockijo se « tudi v fcj vei,|. oluncini župniji, ki se že od nekdoi odlikuje ao zavednosti in naprednosti našiti kmečkih ustunovtlo Krajevna kmečka zveza. U stanuj občni zbor je bil po ram maši v šok. V imenu w, prtivlialnega odbor« te navzoče pozdravil gospod Demšar ter jim prasnil potrebo stanovske hm. nizacije Kmečke zveze. Zostoprak glavnega odboru Benko srn ie v svojem govoru obrazio-žil program Kmečke zveze, in kako si Kmc&a zveza zamišlja rešitev pereč*h gospoduj skih vW4. šani, pred kaSciimi stoji naše kmefcisivio. Cio-vornikova izvajanja so poslušalce zeio zadovoljila. Zu tiačrinika Krajevne kmečke z veze k bil izvoljen posestnik Potočnik ne rJobračevern ostala odporniške mesta so zause0«. inoljubovi« povesiš. Pošilia: Kušar Tone, Rr-t** 5t. 20. p. Skofta I.nk« n izgubirena je bita R. septembia na poti r,1 Rakovnika do Trebeljevega liidnica i vetja rmld denarja ln raznimi listinami. Pošten najditelj as| listnico z denarjem vrne proti nagradi lastnika: Skoda Francu, delavcu. Reka-G« ' 21 p. Litija alf jo izroK ot>? nradn Trebeljev, >. Litija n Zorka fr»ioTw: SaTe nagrobni?« za uioiki zbor. Bt 1. Vae na svetu mine. SL 1 Oo»dl{ je U zelen (Prijatelju ob domu). Cena •waki partitort 8 din, pri veijens narottlu popoat. Nasios-: Prel». vec, Ljubljana. Dre iahki. peanl nagrobnlri. kt liosta zborom dobroitošli n Vrhnika. Veliko zanimanje *!a.ia za noti igro. ki jo pripravlja naše druHvo f&k- pOili, ►Prasnit nftottk »efmj«. Pt^sjlr.oau nore kulis* bodn potivijale oderako oarafja. Prva pršuta ti bo * eotioto 3B. »ep« ob a «»ef«r v Hokoilaltkea domn. Nabavite »atnpr.ice v pre^Jpro-Jaji pri J«-»erlku! Predstave bodo še t nedeljo 27 «ep« rk 8. zvečer in v nedeljo 4. okt pol 4 pOfr.iriM. Vstopnina je kltub rellkfm atroikom običajna. »Oglej?« je izgovarjal Lucij Ver in odprl avoje zmešane oči »Oglej je tifoma?no gnezdo, •aj nima niti poštenega cirkusa « »Zbudi sel« je klicat Mark Avrelij, »ali te bo spravilo k zavesti kričanje Markonianor. ko bodo oblegali rimska rrat&.< »Markomani!... izvrstni vozniki... ižborni borci.« Mark Avrelij je opazoval svojega brata žalostno in očitajoče. »ln vi« — se je obrnil po daljšem mcuku k zdravniku in kotnorniku — »ridva bi lahko boljše pazila n« svojega gospoda Cez tri dni tki nitel božanstveni Lucij Ver i menoj v Oglej. Ako bi nastala radi njega kaka zamuda, Taiu bo mamertinska ječ« spomnila vajinih dolžnosti.« Potem »e je prezirljivo ozrl proti vodometu in z močnejšim giasom kot navadno, je zekli-cai: »Zastonj se skrivaš pred mojimi očrai. Mark Krinktilijl V tvojih žilah *e pretaka kri ustanovitelja Rima. a osramote te osvobojeaci ln eutnji. ki »eč atore, kadar |e domovina » nevarnosti. Sramota na tvojo glavo!... O Rimljani. o Rimljani!« Tako je govoril in odšel. »Oh. lokaj nisem bi! rojen za časa prvih konznlor!« je rekel sam sebi med potjo. »Saj «e ne izplača umreti za tako izgubljeni narod... In vendar mu mosaia biti za ščit. . moram ga braniti do zadnjega diha. Vladar se ue sme vdajati obupu.« • Ko je starejši imperator odšel, sta Mark in Mucij zopet stopila k ležišču mlajšega, ki je po!s»ostBs safei zsveda-ti. »Lepo te je pozdravil!« je ,-ekcl Mucij smehljaje Markn. »Sedaj boš mora! obleči železno tuniko in pokazati na bojiSča. kaj si se naučil od učitetier bojevanje. . saj si -redno dobro rihiet meč in mliro. Zdravniki tudi zatrjujejo. da sprememba Hrljenja šn kraja zt-lo poživljajoče vpliva na take potiabljence kot smo mi. Jaz sem pripravljen poizkusiti delovanje takega načina, ako grei z menoj.« Mark je molčal. »Pomisli tudi to,« »e je norčeval Mucij dalje, »v glavnem mestn l>o postalo strašno dolgočasno, kakor hitro odrine v boj božanski Lucij Ver s svojim dwrom in bodo poklicani tndi Tožniki v cirkusu, kakor tudi gladijatorji pod prapore. Stara turobnost žene rse * boj. Kaj bomo potem začeli brez cirkusa ia arnfi-teatra, brez plesalk in pevk božanstvenega I u-cija. Saj bomo sami turobni od dolgega ča*a t Mark še zdaj ni nič odgovoril. »Ti se že zdaj držiš kot prava sova.'« se je smejal Mucij. »Vidim, da ti ;e Livija osladna življenje na vse načine. Ljubeznivo bitje. Kako lepa ic vabljiva... brrr' Najraje bi se pred njo skril v deželo senc.« »Tudi tvoja žena ne bi dobila jabolka pred Parisovim sodnim stolom.« je sedaj odvrnil Mark . »Kaj pa to tebe briga? Ako samo plača moje dolgove, pa si lahko že dve grbi kupi ns brhet m še cao škilasto oko. Torej, kaj bo?... Ali greva v vojsko? Prememba nam bo v zabavo. Ha pa koli bari«rov lahko zadenejo n;i*e glave v tem p* ni nič strašnega. Saj si Kvinktilijee. Bale, zkwn!jenjn in različne poškodbe teles« niso v vašem rodu nič novega...« »Vode!« je naenkrat zakiical I,n;ij Ver. Zdravnik mu jc hitro podal zlat vrč. . »smešno!« ie rekel drugi imperator in po-zeljivo pil vodo. »Slcoro nc bi človek verjel, da tndi roda nun »»« .,. Zakaj? Razložite mi to, ti kovali modnh besedi brez vsebine'« S pretirl^rim očesom je iskal filozofov »Pobrali so jo.{ ie mrmral. »Častilci Niča' kU i ", uničenja. Tulili lE^J » n I U W ho pograt.il 7 ra tdnik ,n poterni! r svoje žreio « Zardehal je. ae iztegnil ter pljunit - | »Nič pametnega ni padlo t glavo bogovom, ! prijatelji, ko so ustvarili zemljo in Hudi . tt Tečna enakost!« »Božan-tveni Mark Avrelij si je i/milili z« te presenetljivo izpremr-mbo.« se je oglasil Mucij. »Ali je bil lu*« je živahim Tpraial Lucij ver. »No. kaj je bilo* Ali jp bil vesel, ko mt je videl?« »O, da, na svoj način!« »Solze je prelival a ».i taojo propalostjoN »S seboj le vzame v vojsko « »Imenitno!« je zakričal Lucij Ver v veliko začudenje drugih. »Med vojsko s Parti vem «« zelo rloliro. naravnost izvrstno zabavni jn bivanja v glavnem mestu sem že davno sit. Nova okolica, novi utiai!... Torej bosso Sb na vojsko! v-daj »a. prijatelji, pustite me samega f Morfejem. Tudi ram bo malo spanja koristilo, da boste Docoj pri Lidiji popolnoma sveži.« * Že ie bilo ntbo na Vzhodu rožno uadah-njeno, ko je prestopil Mark Kvinktilij svoje hiše. t spremstvu številnih sužnjev. Zaspani kouioraik ga je hotel sloči, »>a P* mu je t robo aaUrami in rekel: >N"i treba " pustile me samega. Glasnik naj čnje.« SlužjibništTO se je brez hrupa odstranilo. Njihov gospodar se je zieknil v »prejemnici n» zofo in gledal t nemirno loč svetilke, ki I* razsvetljeval« piramido afrikanskib cvetlic. Mark Kvinktilij je prišel od ene onih P^ jedin. ta katere sn reveži zavidali bogatine-Siknlstci kuhar je nndovoljeval izbirčne sls«*"' snedeže, izbrAna vina so tekla v potokih miz« so se skoraj lomile pmd težo nenavadne vsebuj Nastopale so p!es»Jke ia peške. Ltdij. pr" 1 "2 jjenec velikomeatnih visokih go<=p«dor, je.«'; bci, d« je zabaval svoje gosta s svojo »alj'v0" stjo in brezobzirnosijo. JSlev- 39 ___________________»DOMOLJUB«, dne 23. septembra 1936. PO DOMOV INI Proti razširjevalcem vznemirljivih vesli Iz banske upravo smo prejeli: Izpraznitev tekstilnih tovarn v Kranju po oboroženi sili dne 16. t. m., do katere je moralo priti, ker enodušna intervencija vseh strokovnih delovnih zvez. ni imela uspeha, poziv oblastva pa je delavstvo odbilo, se je fzvrSila brez Škode za življenje ali zdravje evakuirani!; delavcev; žandar-tnerija in policija nista uporabili niti hladnega niti strelnega orožja. Nepoklicani in neodgovorni vodje stavke, ki bo delavstvo zavajali s nespametnemu mnenju, da 1)0 prej prišlo do pogajanj o kolektivni pogodbi, če delavstvo vztraja v tovarnah, no izgubili ves svoj upliv in vso svojo moč, ko je delavstvo vi-| delo, da so ne pogajanja dejansko pričela v trenutku, ko so bile tovarne izpraznjene. Da bi popravili svoj položaj, ae ti hujskači sedaj poslužujejo druge taktike. Razširjajo vesti, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju večje ali i.ianjše število ilelavcev ubitih in ranjenih. Nerazsodno prebivalstvo naseda takim govoricam in jih razširja dalje tudi Se potem, ko se je v bolnišnicah i 11 pri pokopališčnih upravah, pri zasebnih zdravnikih in ambulantah moglo uveriti, da nihče ničesar ne ve o kaki smrti ali rani v zvezi z izpraznitvijo tovarn v Kranju dne 16. t. m. Da bi se preprečilo to novo beganje delavstva, ki sc vodi s prosojnim namenom, da se v delav-I stvu omaja zaupanje do oblastva kot zaščitnika I delavskih interesov, je banuka uprava naroČila j vsem okrajnim načelnikom iu predstojnikom mest-i nili policij, da razširjevalee neresničnih vznemir-i Ijivili vesti brezobzirno kaznuje po banski uredbi i i dne 1«. julija 1882, Službeni list št. 510-59. Po zmagi Preteklo nedeljo, dne 20, septembra je bil za občino Dev. Marijo v Polju velepomeniben dan." Imeli smo občinske volitve in po srditem boju, kakor ga ne |H>z.na zgodovina naše tare in občine smo pritisnili zaenkrat boljševizem in njegove pomočnike k tlom Tisti, ki so računali a slabo ubdeležbo, so se to pot zmotili. Na obe volišči je prišlo 62% fantov in mož, od katerih je dobil naš KebCr 508, marksist škrjanc pa 426 glasov. Te glasove pa brez-verskemu marksistu niso dali samo marksisti in komunisti, temveč tudi precejšnje število na žalost — tako z glasovanjem kakor z neudeležbo delavstva .Jugoslov. strokovne zveze. Za marksistično listo so glasovali tudi mnogi, zlasti mlajši Sokoli, ki so z marksisti vred za to listo tudi na vso moč agitirali. Torej ao delovali tudi za ljudi, ki zavračajo kraljevske prestole. Za rdečkarje so se pehali in za nje prav z zagrizenostjo glasovali številčni železničarji, posebno progovni delavci. Ti in še drugi, ki so ostali doma, so tako izročili nezaupnico svojemu delodajalcu pač v prepričanju, da s sedanjo vlado nočejo imeti stika in da jim bo poslej marksistični poljski županski kandidat preskrbel boljše službe. .IRZ vzema nezaupnico na znanje in se bo brez usmiljenja po nji ravnala. Nedeljske volitve so pokazale, kako daleč smo že zašli zlasti na ozemlju zaloškega volišča. Tu ne gre več za zakonito dovoljeno strankarsko gibanje, ampak za čisto nekaj drugega. Zato pričakujemo od IRZ, da zgrabi takoj z vso neizprosnostjo za veliko metlo in pomete od Ljubljanice mimo zaloške šole, železniške postaje in še tja dalje proti in za njim z vsem, kar hoCe ovirati pošteno delo sedanje vlade in tako hote ali nehote pripravljati z nekimi frontami tla vsesplošni boljševiški zmagi. Pričakujemo od 25 občinskih odbornikov v načelu z vrlim županom Kebroni odločnih dejanj in jim iskreno čestitamo k lepi, zasluženi zmagi, h kateri je pač v prvi vrsti pripomogla neustrašenost in brezprimema požrtvovalnost naše, oii marksistov in liberalcev tako zaničevane katoliške mladine. Fantje, Bog plačaj! Trudimo se vsi vsak po svojih močeh, da dobi pošteno delavoljno delavstvo delo in vsakdanji kruh, zaposleno po trudu odgovarjajoče plače in tudi več globoke prave socialnopolitične vzgoje. ALI STK ZE I'LA<:AU NARODNO ZA »DOMOLJUBA « ? Jenkova proslava v Cerkljah Tole nedeljo smo io na vso moč slovesno praznovali. Videli smo, da Jenkove skladbe niso samo za kakšno prisiljeno parado, kakor marsikdaj nastopijo pevci s pesmimi kakšnega sklada-velja, da enkrat [»kažejo, kakšen je bil Jenko; Jenko ie pa še vedno živ. Njegove skladbe se še •lan'- dan m. .lin- . I-) v., ko: i tokrat po jo in isrnt-jo: Bože pravde, Blagor mu, Naprej, zastava Slavel in drugih vse polrio. 2e dopoldne nam je Miha Jenko lepo pridigal o cerkveni umetnosti in glasbi. Dr. Lukman, v?e-učiliški profesor, nam je kot predsednik Prosvetne zveze niaševal v čudno imenitnem spreminja-slem zlalozelenem plašču. Na koru so nam pa pevci: zaloški, labovški, brniški in cerkljanski, dve Jenkovi tako zapeli, da takega petja cerkljanska cerkev še ni slišala, kar stoji. Stolni dekan dr. Kimovec vas ni zastonj mučil dolge dolge ure.1 Drugo smo pa vsi skupaj peli Oh, kako je tako ljudsko peije lepo, ko so vsa grla, pa tudi vsa srca eno! Ko je nazadnje zapel še mogočni moški zbor, se nihče ni ganil, vsi smo čakali, da so pesem do konca speli; pa bi jih bili še radi po1-elušali. Popoldne smo imeli najprej pete litanije. Vsi smo peli, da smo kar orgle topili I Nato je ob zvokih naše godbe prišel sprevod: odbori, šolska mladina, društva z zastavami pred spomenik, ki so ga obdajale čete gasilcev. Kranjsko okrožje Pevske zveze je z nepričakovano popolnostjo zapelo Jenkovo »Molitev«. — Predsednik odbora dr. Kimovec je pozdravi) odlične goste: zastopnika kralja polkovnika Jakliča, zastopnika kr. vlade podbana dr Majcna, senata niin. Hribarja, vojnega ministra podpolk. Pauno-viča, divizijonarja kapetana Golubiča, srbske akademijo znanosti in umet.: vseuč. prof. Ramovša, paratment: posl. dr. Šemrova, vseučilišča: prof. dr. Kosa itd. Slavnostni govornik nam je prav z domačo besedo razložil veliki pomen Jenkov. Kdo 1 Davorin Jenko, največji sodobni slovenski skladatelj, je bil rojen 0, nov. 1835 pri Podjedu v Dvorjah pri Cerkljah. Umrl je 22. nov. 1914 v Ljubljani. ' Kadar bo v Cerkljah kakšna večja slovesnost, morate vsi pevci zopet skup potegniti. Zdaj vemo, kaj znale, če se lotite. \ sc je liilo tu — rn/.en veselju. Lucij Ver jc /dclial, Mucij molčal, drugi gostje so pa gledali vstik hip na vrata, kot pri skopem go-stifeljii, čigar neprijazni pogledi neprestano |M«li ii> gostu iz sonc. In on — Murk sam. katerega so še vedno na/.ivnli veselega preiorja? On jc že tolikokrat užival take stvari, iste plese gledal, slišal isti- speve in šale, da se ni nili vpraševal, kake občutke jc imel pri tem. Ali se je dolgočasil, uli zabaval? Niti eno niti drugo. Vesolje pri mizi, vrču in ljubezni mu jc poslalo mrzko. Okušal je duhovite iznajdbe najrazličnejših kuhinj v Rimu tako rekoč na pninel in neštetokrat je hi! pijan od najboljših vin. Njegovo staro ime, precejšnje premoženje, njegovu mladost, lepota, veselost in živahnost, "i mu povsod n u stežaj odpirale vrata zeinske-{•» raja in omogočile, da je črpal iz. studenca • InveSkc blaženosti /. obema rokama. On je pa tudi zajemal, pograbil in vzel vse, nu čemer jc imel dopadenje, s poželjivostjo svojega strastnega južnega značaja — dokler st- ni nekega jutra zbudil in se začudil, tlu mu je to, kar ga je včeraj še ogrevalo in vabilo, danes mrzlo, pulilo, ne lepo in prašno. Najboljše jed: ga niso vabile, nujizbranc jše vino se mu je uprlo, zde-nal je v gledališču, v cirkusu, pri predavanjih retorjev in pesnikov. Nekaj časa je mislil, dn je ta otopelost ne govih čutov, posledica prenasičenja, ki ga bo minula. Odtegnil se je torej iz kroga svojih plemenitih prijateljev in se izročil slavnemu ''»ravniku v nudi, du bo okreva! in se lio lahko Povrnil v navade svojega prejšnjega življenja, ker pn ni daljši odmor v vabljivi vili pri Ne-aPl.|u, niti. morske kopeli, niti boren je moglo vzbuditi strasti njegove krvi, se je sicer zopet vrgel v vrvenje velikonicsinega uživanja, a hrcz užitka. Celo svoje življenje jc užival čez mi i'o in bil jc ža vedno prenasičen Z njegovo mladeniško živahnostjo pa je izginilo tudi krepko zdravje. Pojedine so ga utrudile, nobene neprespane noči ni več prenesel, vsako razuzdanost, vsak nepremišljen korak je moral težko plačati. Vedno bolj redko je zapuščal hišo. ker mu ni dovoljevalo zdravje Vrč življenjskega uživanju je bil torej popolnoma izpraznjen. Niti kapljica ni več ostala zu nadaljnja leta! Mark pa ni niti najmanj obžaloval svoje preteklosti in se ni pritoževal nad svojim stanjem. Pred se in za seboj je gledal z očesom skeptika. V preteklosti in prihodnjoeti je iskal samo še kakega dražila za nadaljnje življenje na zemlji. Ko je videl za seboj zapravljene milijone, hrupne pojedine, lahkožive žene in nesramne deklice, mu ie iz bodočnosti grizlo življenje nadležnega prepira in duhomornega dolgočasja, in — najhujše od vsega — Livijina neizogibna navzočnost. Te druge polovice njegovega življenja ni razsvetljeval niti en žarek upanja. Vse je bilo sivo brez vsakršnega bleska. Otrok ni imel, dela ni poznal, niti prenesel, nedosežene časti niso nikdar pregnale spanca z njegovih oči, za zaklade se je malo menil, v posmrtno življenje in bivanje bogov ni veroval, zasluga mn ni bila nič vredna —- razen sebe je prav za prav zaničeval vse ljudi. V' nekaj pa je veroval. Na dnu njegovega bitju je spala neka moč, ki bi mu lahko dala veselje do življenja. Ako ga je Livijina sko-post do dna žalil« in odvračala, tedaj se je vzpenjal kot plemenit plemenski konj, ki Sfl je treba z bičem krotili. Grozil je z ločitvijo in s tem, da bo poiskal kalto službo v provinci. Kmalu pa se je umiril, pozabil je na svoje moške sklepe in se čudil svoji razdržljivosti. Ko pa jc slišal prve vrsti o porazili, ki so jih doživele legije od barbarov, mn jc močno bil osrce rimskega domoljubja. Bil je odločen, da pohiti pod kraljevske prapore, kot so storili njegovi očetje. Drugi dan je pa že izginilo njegovo domoljubje in prišel je do zaključka, da se bo vojska ravno tako začela, ako se je on udeleži ali ne. Kaj je hotel v taboru — mož, katerega so že slabo zložene gube svilene tunike tiščale, ki ne bi trpel na svoji obleki aH obuvalu niti trohice prahu! Bi! bi le v napotje in surovim vojakom samo v posmeh. Tako je večkrat vstal kot lev, a padel takoj nato kot muha. Telesna propalost zaradi njegovega načina življenja, duševna propalost zaradi njegovega dvomljivega pojmovanja, so uničile njegovo voljo in v njegovih očeh pomočile vse v blato, kar je človeštvo nezivalo veliko, vzvišeno in sveto. Samo sramežljivosti še ni izgubil. Ko ga je včeraj Mark Avrelij razžalil, je čutil, da mu je vsa kri udarila v možgane. Ponižanja ni poznal in tokih mučnih primerov bo vedno več, čim starejši bo postajal Mark je še enkrat hitro pregledal svojo preteklost in se ozrl v brezbarvno in neveselo bodočnost. Nato je zazdehal in rekel glasno: »Zadosti imam! Vrata so odprta vsakomur. Samo bedaki ne gredo, ako se dolgočasijo!« Zaploskal je z rokami. »Kopališčnik naj mi takoj pripravi toplo kopel z orijentalskimi olji,« jo ukazal, ko je vstopil k ličar čez prag. »Zbor atenskih pe vk naj tedaj, ko bom v kopeli, zapoje zraven t dvorani nekaj veselili pesmi... Čakaj!« je rekel, ko je hotel suženj oditi. Po daljšem premišljevanju je pristavil: »Računovodje naj takoj pridejo k meni. Nadzornik sužnjev naj zbudi moje gladi jato*je in voznike in jili pelje v stebrišče. Toda pomni: samo moje; elužabništva Livije Fnbije ne maram videti. Sedaj pojdi!« . Klicar je izgini! za travno zaveso Murk pa je vzel z mize tablico iz slonove kosti, prevlečeno z. voskom in pisal na njo /. zlutim držalom. os it »i. ni h nui.i nuBiC m » < »r. nujna, v - -M- ±i' saslaniiiiui. ft&ttitt dr i ia««'«. fi .i* ?>; šainnut «rr* «•;» * f-STili "-'1 «n« 3 SII"'*«KI>!in Eti-fOUl nfti. ,,, j&nhi* Mm * ;; -oairif i sfciiinrifi 5 «r»'<>ij s smstouk. r.' fnrira, ra*:ttt. nriui-ju ima»sa.-«*i! SOT>.~ » *»BC <-;.*». fi « ar msj u r» on« hejrjfit asannt sf-j?aa »vintradu- i..nBntM» .«* nimater žbnof&i - teti? »»i-sar* ^araasE -Uit -« nuL busi«. t »r h Oftii®!t urmii«:' r. "-.Mm V uJirtTit stiim-s ;««ifcr«r EM&en w«rr I-!.;«SCJ sr-^ ff jsmeteau saj*:. >?aui lun*, a >-j.?»> Ttfti: Ar Sa«a«n* tef.u* s »HaJi"*;.««. — • In da; še rjstf «'i«!S:r"-rt i^jiJj j. iii wi s sntini-i J- s jadram* 3*rwr-tanKja ?a' b k a»r aMu« rvaja «mf « « taiMffl jrUiU tušr n* V/eti mt« ** srar pnnaai.. «raru> »Ki arfesni p»>y ir nraB»3.- i£JS a £Bt JBMt SffiJ® iiS&T » f* rex SSfMm » laCTffa:. ttl—irf ji ifiiflf knOB» v. nun ii i* H te-tlkt ti pefc. il—jj-L Xiiiiš# .» tete. ka nac šrai r*»B£ paBttttE t r«iv d»«t. « * •ij.:>rj_.ir t« tbsai aiifcr sjBfCi. fBte n vs«te>-rrscsrf imsnapf it «- jicsil. Š3 pt biwo ^.v , , i^ fc- T? V. r P? T Sr. rKTr^- — V - ^; *'Ti fTTTiS TA-i-tri ?.:ism prossjisssii aJfe v MJta^ 8t» sti .'f ue Ta .«r>?>štS rs auu.-t*--*-? f-- k- v (ihsbjč ^jtsjis v-ij ( r-. i-zrffi-. «-r->f Tsrrstifssie Ljatepft. ts-.^-J w ijrfa Mit; S>r|«i pefstri. — Prt-MdrijD itT J» to : ~:.4 t TiLTBsi- rft.rtr: ši:-ri&rr» f-iijT« s ;-»t»»ai. y--» -rr^- > V-1- igr? -■ StAn m IZ Jb-tl C. % « V?*?*a H-tjri jt a!»i Sisfii barjt Prr žt-' r»cil»!tje iVs* 'o «r-T" 9U »r trn- at * Ointr »o. 5:wn«r aa rr^ijSki TO- tor * stžaeaKai prffef»J» sšt E*?f«ffiji st^oBim' farfBattrskean SaaeK." afcca a SJ.—xi lito! v jOTt^S t tjoKaiBtii tesi- irSrasit, -»št 1» j? :.« * rinpcrt M- aatetsirial »» •» tia. t h: , teran* »posti le JsK^-e «-1*. j* »s«-;« » »pet »epa riacnnto aa-K^ata 5««6 Jtisn je tej ir>e< Saa jatiF-r« ©rf rs ijsipr. h » s t«l "tto pn« enlc^;, »fan^ * »MB. 4» i T- r fV^^f*^:-«- pi- f rad; trv-t- ži IL 5r-> 'v i— ^kf.. ^ »v .vv i. t V- * i * ? : T >J * jf k! 'jsarofeii >|ViM!«|ieka( Pe>»»5ii je tel f«ar Vi .o" - - i— —^j f^oc. — ^ V ■ ^ — --> ts —ti* Btae si 4»: tv-še: astri D«sa&ta Xri**»T%. Si Vit'-i ksarea je Hi te peri w i roasa»iu K e »»• »r:. j ! pr. tioasil««- Cenorse ram«- s', a v.ir*.: V.tr,- • k«r so ■j i*, ^ te ffMff' • ■»Tkvni k i* »?•« otrt^H aa Manjša kip - j.-.-tcjaj«* » »ara© ters:..-^ frei. 1 -iti:.-. « >» «la*;5 T aal: eerk-.. -st, y r".'-t: teii reR * kijnlaTjsiaMia r.roki d» • -,-.Vr".' zjMrnte*k pri vaKkcta aHaij«. bo s*i»j «tlJ! 2 it fsJfcia tako tmmiu •ii p na T»i«E Ttoo:il« a« »a. :.» Do!(nL :n-njo pn ttitrma cat.rt,- -£p|,. u-.jv. — } te odJetete ta jo?, Pa irtii eori liCjr«.! ogBjl SMta»ki ofc gwp<>;i.n.-. po,^ jtft p» » • lioiee® » kor-ia — V of. aejjs. 13. «ef*WBte« pr; s« uae.. o-.racj noj rta■■' Nsiisli^i «0 te *jif*,wti » Man,ta met. _ ZvBfer i",, »eptembra je od kaj« »i-t umri „, Raki Mte feteta. FoSsojsd i« b3 tej odbornik bramlsi«. Od kar es je »ti oitrii fctt. k je amakail b }a»s.af« firljes.^ :a Ti saS tsii it dk'.j£>i krar*- te.«« pt . 4« ta itios* epoiftijc Dimotetaii-i ii.erg tea pcasboral: ob pr.ij„ tecaaa^a xa roi^-- • - j t ds./i. 4. c&sc&ra. ta. te te Karwiano -.ije pet »-.pet po£«iia. >.- r* s. te 38 »f --- - —i «r-r. r.? -t i* «.— »--.-.i T -»gr f? * »Teoa m »■anotr« * a-srete trdfc«. n— vnr»f 1.-rr^. e-Orr crmrd T'>r"-': »Ce rroar. e .rror f :< v: r. V sU-v p* te r-»-' »sn.st tt»:» ia»c K vjbt .- teae nr> Sc v. _ 5 r-i-iirT-e .f? - r z iT .-i: y *>: ©jacar*^ se r»e sr-.e TKC-eat- ok. « «*:»" jm ja »Mine- r»;a:s. »ata« st: t«-^arnasi. aaB«. Oiitazsa « ttei« jc- s«t ie»o-u- sst'em t m išK r6rx».wicaK :t:t«ra.aiš.ra. se EK-eae \znanr>K. Sre-ocane ir>aci3 atrare^anfe «s-3?cir> se ie >;>ir>i>:- •» rossle.f.-ist kake pri •are, i-iaea jt iic. ste naJiac cnat. sšrs. Za6p r šs e-otsr £saec afcra4aoe-i i š^cr, ae te nssteBu. os nsčri nsoačesr. s-? se i: a t* riti*- iire^s il. »L b-. m. S Tiasarc# alseh ča»:ai. itemsi fc stefsise r«--£ »o >'it Wi»er m Zatrifesa ae sše a.s. or an JpeJc naswoe tn eoctaSe sb jonarč "s te wr »rtr«« mmntc' : r^šart? T'-r_?rircrr: ^rzt ie- ^cve-ir* .712 ^.il»r-r 1- re ■ ffis^naa siaRtu «a' »r- raftiiae 1» iefer: is sir«* SW3K> ie jteat -že b>#a jeafiiSi. te» sajfc- as«- ae aaemane. hmrw- S taror kMes « i»i-*(» 4s n> jmeš: ie Jas saten as je rs- tafeai aiic* »s tater Sletf tesr »j «r s? i»t v taborjčs. agrab« is crože c so voefo peiče-kovaš eatece. T. >s ~/e-.d: 7 s^e ia" ns kreeU: so rrr-.vi:-—.5 i: s.^^ers jrot tslMrS&s -.^sr. is se > uSat o-\io s*, -no- johi toec.« vatifcjie, 4». 1 trsa: »»'jSHff« au"o-tii t-sue ncsčs^t^« — >\ ;r^'."e ijobflocsi fcator * > :t«aks.t od»T?e Sfti- »Osiste ser at to ™.3w«Te. »>: «-e_ - -e ss^t '»T \-rr- >e ioiit. r a; "«t»rc 5 *esn »sme:, ta r-x_e. s;.-.: z'-.-:,Tr. < s? « tacs a*, r is rImm "jds ^e r-vr % -ev»a šren»r lejoere-. -.v • . r as a w n • vs.s»-.» >&: Je rj artnsBL le&e»a sroa sr se >:«šs idaf * »čast« r i,c ie s^rce 1 t- %-ecem. ,-e'-" 1 -e- rrer nešr-ee*? sr se sooe? v k.? s-? mimm^ d* rsbo-iv. s? i-.i? »is- les® >:: rniia^t še rs is- Sjda. fVteiKafca nm< rte«.: > ~x4orc s? lrjc»ie-r Lezah _*r »re^c •Oepai sest »asr v:ers, «e sSrsjci ateaaeai tmsi. -3o»-caps r-r, m -. s.tt *9 isies ■£■>-1-sisre s »»»te c Vate. - ^ -^e * M v Us-. r^e. * r: o^čdc«. vj j.eja S? f»srrf:ar«šš. ce r" t- e^- ns ^s »ftai: oi apsr.e K-e sem hd! jiar srtt. »j -.e ra r-omsa ane«« % j« -Miaaeai 5r t vsk« Tažs »se®e! »e vjoi« m. lak rUtJ'!16«2 V?" ' rafct hti m«af. Tnf ve5a. ialdM ,e ^ teaa t>:e 3 ris:- »so t--o c-teefe . * r • s> a >e •ess. As sr® sc Rekie-i Fc^e. Vi.-. Vv-s? V^rsž^s r i«.: rr.» - vsr. «•» k ra e ^-e- - sr MK3«» tr.«2is. aa te e.5Šrm-i bere 'r * orrs ate. šs.j trtw« s^sr-^st-S-aoi-s Fshr«s šesT-srsli rrrrri Ass. * ■iT P>osabd -e -»se w«* *" r>* očetovera r Vs f e »e dar jrec > e-Jcra. • i: bi se "o ssn. k <0 e ».aes v ."•*"■ Si.. reSat. r.s mane fei- t:\ s> z vrvV" r■ 1 rrors»e »s:, r .»:to -,.,rtešicar : 's*® Jake dobro -sa v zače* »s :r pcfeai m» »is taor«. nerad nttei. ker s? se are^ res.s s^'* rocvsri \iedateJ1 od JK?1; S: sckv"' KKSJI U; SO še bateže •.••'-ere. » srsr».^e v ^orri rs*-s: ves.jt aljjfc soraote. ra^te^fcv: > fSi iaw Sartev. « >e Si« aoto« -ačofaie".'-"«• ■ • ttofeeoa sitateč isosn-e- »o. brat ». iteftoc r apofe s^-"' r" ..a res se «e >».artec.. da wea. Vo »>r s»K«a*r se na^evše sc •3ša«l>e s»i'»K5inrs. ti! : r • eČW!M .b« r K - . ofefe1 - o e c-i" vj| m s r o - r-n* 1 M te ^ oisa»r s s-Mnanr atfcafJniK ted^rr > jjj-' ds^se \b? st ^.Knsjadc r »" * ' aftf dh^jt Kv:* cržiei« ter se dei>.' r , \(ed "f*a 8Pai»? se «e ^^ hi" ns s coar:>-f< nizkega rodu. Moj oče po je bi! sirog mož. Ko »c ie njegova bolečina nekoliko polegla, pokliče Mustafo pred se in mu pravi: »Tvoja neumnost "n je uropota kstežbo moje starosti in veselje mo-rih oči Zgubi se, proč s teboj za vedno izpred ln<>iega obličja, preklinjam tebe in tvoje potom-v0 in ie, če mi zopet pripelješ Fohno, bodi prost ""'love kletve.« lega moj ubogi brat ni pričakoval; že poprej ?c je bil namenil, do poišče sestro in njeno pri-loieljieo, hoiel a jc sedaj ie sc izprosili očetovega blagoslova nn pot, zdaj pa ga spremlja njegova kJelev v svet. Toda kakor go ie prej ona žalost potrta, tako ga jc sedaj zvrhana mera neteče, ki je sii zaslužil, iiavdeJa z neukročenim pogumom. Sel je k ujetemu roparju in ga vpraša!, kam lf njeflova ladja namenjena; izvedel jc, da se Boj za naše občine Grosuplje. Že zadnjič snio pisali o veselici naše gasilske čete ln pa o iumparijt, kt se je dogodila na nji. »MaŠnlka« ln pa oba strežnika jo orožništvo ugotovilo. Hkratu |c ugotovilo orožni-šlvo tudi pretepače. Tudi ti ne uidejo zasluženemu plačilu. Koliko je znašal čisti dobiček veselice, tega pa še sedaj ne vemo. Vsaj gasilci bi morali vedeti, pa tudi ti ne vedo. Mar je to taka skrivnost? Na dan z računi I Cemu ta strah? Pri tej priliki bi si usojali vprašati, če je res, da je vino nšlo iz soda in če je ušlo, zakaj, koliko in na čigav račun. Mi hočemo imeti čiste račune in ne bomo mirovali poprej, dokler jih ne dobimo. To pa zahtevamo zato, ker ne smatramo gasilsko četo za kakšno zakoino društvo, ampak je društvo nas vseh občanov, katere straži imetje nas vseh. — Od nas je prestavljen učitelj g. Cuk. Že 1. 1034 se je 64 staršev šoloobveznih otrok obrnilo s prošnjo na šolsko oblast, da gA prestavi. Imenovani je bil 1. J933 predsednik volivne komisije na Grosupljem. Takrat smo »volili« sedanji občinski odbor. Predstavnika, naše liste Adamiča Toneta so dan pred volitvami zaprli, njegovega namestnika Dremlja Toneta so pa orožniki že zjutraj na dan volitev odgnali z volišča in ga segnali v njegovo rojstno vas Mlačevo, Zraven so mu dali še opo-•min, da bo takoj zaprt, kakor hitro se prikaže na Grosupljem. To je zgodilo takrat, ko je bil učitelj g. Cuk za predsednika volivne komisije in ko je bil sedanji župan prvič in zadnjič izvoljen za župana. G. Čuku vsi podpisi ne bodo pomagali, da ne bi šel na svoje novo službeno mesto. Račna. Našo občino je nasilni režim JNS leta 1933 proti ljudski volji razbil in jo pridružil grosupeljski občini. Pa je to tudi razumljivo. Po ogromni večini smo bili v vrstah bivše SLS in občina je bila v naših rokah, kateri je načeioval ljudski župan. Zato je morala naša občina izginiti, da smo prišli pod oblast par grosupeljskih ma-gnatov in zvestih priganjačev protiljudske JNS. Ni čudno, da se danes po naših vaseh razlega klic »proč od Grosupljega« in pa »doli z grosupeljskimi magnati«. Njihove gospodarske talente čutimo na svoji koži ter bomo o njih že govorili. Sedanja vlada, k: je z»«' .pnica ljudske volje, nam hoče je njenega. Lahko je bilo umreti, njemu, kajti umrl je v zavesti, da jib mnogo sledi njemu po njegovi zaslugi. bavijo s trgovino s sužnji in da jih prodajajo navadno no velikem sejmu v Bailsori. Ko je zopet prišel domov, do bi se pripravil za na pot, se je menda očetove jeza nekoliko polegla, kajti poslal mu je mošnjo zlata za pomoč no potovanju. Mustofa pa se ic jokaje postavil od staršev Zoraide — tako se je imenovala njegova nevesia — in odrini! proti Balsori. Mustafo je potoval po suhem, ker ni tedaj nobena ladja plula od našega malega mesto v Bol-soro. Mora! se je torej zelo podvizati na poti, da ne bi prišel v Bolsoro prepozno zo morskimi roparji. Toda ker je ime! dobrega konja in ie bil brez prtljage, ie upa.!, da doseže mesto koncem šestega dne. Na večer četrtega dne po, ko je sam samcat jezdil svojo pot. ga nenadoma zaskočijo trije možje. Ker ie videl, da so dobro oboroženi in močni in da jim je več za njegov demir in konjo kakor za njegovo življenje, jim ie zaklicat, do se vda. Razjohalš so in mu zvezali noge pod trebuhom njegove živali, potem po so ga vzeti v sredo; eden izmed njih pa ie prijel njegovega konja za uzdo in spustili so sc z njim v nagel dir, ne da bi besedo spregovorili. Mustafa se ie vdajal mrkemu obupu; očetova kletev se ie očitno že sedaj izpolnila nad nesrečnikom. Kako naj še upa, da bi rešil sestro in Zo-rsjdo, če pa more, vseh sredstev oropan, zastaviti samo svoje revno življenje za njuno rešitev? Mustafa in njegovi nemi spremljevalci so jezdili celo uro, nato pa so zavili v majhno stransko dolino. Dolinico so obrabljala visoka drevesa, mehka, lemnozelena trata in potok, ki je tekel po sredi, sta vabila k počilku. bi res je bilo videti tam kakih petnajst do dvajset šotorov; ob iotor-nih kolcih so bile privezane kamele in lepi konji, iz nekega šotora je donela vesela pesem dveh lepih moških glasov ob spremlievanju na citre. Mojemu brar. Udeležba js bila prav lepa. Po pozdravnem nagovora se je predsednik zahvalil vsem, ki so med letom tako pridno sodelovati. Nalo je na kratko očrta! današnje naloge Prosvetnih društev: pomagati Cerkvi v njenem težkem boju proti brezboštvu, Člani naj spoznajo vsa 3odobna socialna vprašanja, ki jih komunizem ne bo rešil. Društveno življenje je bilo v preteklem letu prav živahno. Imeii smo več prireditev in predavanj. G. dekan iz Kamnika nam je blagoslovil sliki Kristusa Kralja in Marijino, ki zdaj krasita naš Dom. Tudi Krek in Baraga nas pozdravljata s prenovljenih sten. Prav vzgledno sta se udejstvovala oba odseka: fantovski in dekliški. Navzoči so z zanimanjem poslušali, kako sta oba odseka skrbela za duhovni dvig svojih članov-članic. Verna, idealna mladina je naša bodočnost. Z blagajno smo zadovoljni. Kljub skromnim dohodkom in raznim izdatkom za popravila in nabave izkaže blagajna prebitek. Bilo je treba umno gospodariti, da leta nismo končali z — dolgom. Knjižničar si želi več novih knjig. A knjige so drage, denarja pa malo. Zato bo treba potrpljenja. Sledila je volitev novega odbora. Poleg odbornikov fantov in deklet sta se na predlog tajnice še pritegnila zastopnika mož in žena, da bo zanimanje za društvo še večje. Razšli smo se po lepo uspelem občnem zboru z željo, da bi Bog blagoslovil naše delo. št Jarij pri Grosupljem, V nedeljo, 27. sept bo ob 7 zjutraj občni zbor našega Prosvetnega društva, na katerem bo govoril dr. Capuder iz Ljubljane. Popoldne ob 15 bo športna prireditev in medsebojno tekmovanje fantovskega odseka na- šega društva: tek na 100 m, skok v višino in v daljavo, križna in krožna štafeta, ki bo tekla od St Jurj* skori Malo vas, Pece. Bič;« In Pod-gorico nazaj St Jurij, kolesarska dirka in polževa dirka. Hato bo v prosvetnem domu razdelitev nagrad in prosta zabava. Z občinske deske Občinski statuti. Dne 20. julija je bila razglašena v »Službenem listu« dravske banovine nova uredba o občinskih uslužbencih, ki je stopila v smislu fl. 16& uredbe ta dan v veljavo. Po čl. 153. uredbe mora vsaka občina v šestih mesecih po uveijavljenju uredbe izdati nov statut po § 90. zakona o občinah, s katerim se ustanovijo občinska službena mestu ter uredijo ostali službeni odnosi, kolikor niso urejeni že s uredbo. Novi statut stopi v veljavo, ko ga odobri ban, dotlej pa velja stari statut. Dasi je skrajni rok za izdajo novih občinskih statutov 20. januarja 1937, je vendarle dobro, če občine sklenejo statut čimprej, in to zlasti o prevedbi občinskih uslužbencev v smislu ČL 155. do 157. uredbe šele tedaj, ko bo odobren novi občinski statut. Ker se nova uredba o občinskih uslužbencih od prejšnje bistveno razločuje, bo treba tudi nove občinske statute znatno preurediti. Nova uredba ne predvideva ii/lite vzornega osnjlka po kr. banski upravi. Da se pa občinam delo olajša, je sestavil banovinski sekretar dr. Vladimir Kukman pri ljubljanski banski upravi z odobritvijo banske uprave vzoren osnutek občinskega statuta s potrebnimi pojasnili. V interesu občin je, da si preskrbe navedeni osnutek s pojasnili v potrebnem številu. Kakor svojčas tako je treba tudi sedaj kr. banski upravi predložiti osnutek občinskega statuta v Štirih izvodih v odobritev: er.ega za občino, Booolliili najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. enega za zbirko statutov pri okr. načeUtvu, dva pa za uporabo kr. banske uprave. Ker se mora osnutek obravnavati in o njem sklepati na seji občinskega odbora, zato je potrebno, da ni oWine narofe najmanj po pet oziroma šest (šesti izvod naj bi tvoril sestavni del sejnega zapisnika) iz. vodov. Dobro bi pa še bilo, da si morda na roži občina še en rezervni 'zvod, ki jI ho služil, če se pri sestavljanju kak izvod pokvari, šest izvodov stane 20 Din. RADIO PR0GKA3? RADIO UUBUANA cd 24. septembra do 1. oktobra. Vsak dam: 12 Plošče. 12.45 Poročila, vreme. 13 Cas, spored. 13.15 Plošče aH orkester. 11 Vreme, borza. 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored. — Četrtek, 24. sept.: 18 Kmečki trio. 19.30 Nai-. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Oktet »Ljubljanskega Zvona«. 21.15 Plošče. 22.20 Instrumentalni dueti. — Petek, 25. sept.: 18 Radijski orkester. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Ženska ura. 20.30 Operetni napevi. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 26. sept.: 18 Radijski orkester. 18.40 Ob 150 letnici prvega vzpona na Montbianc. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.1(1 Zunanja politika. 20.30 II. idrijski večer. 22.20 Kadi jski orkester. — Nedelja, 27. sept: 8 Koncert zbora Narod, čitalnice iz Šiške. 8.45 Cas, poročila, spored. 9 Radijski orkester. 9.45 Verski govor, 1» Prenos cerkvene glasbe. 1130 Promenadni koncert vojaške godbe. 13 Cas, spored. 13.20 Plošče po željah. 17 Kmet. ura: O brezalkoholnih sadnih pijačah. 17.20 Narodne ruske pesmi. 18 OtroSka ura. 18.40 Plošče. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pesmice. 20.30 Koncert Brandlovega komornega tria. 21.30 Plošče. 22 Izaeljeniški večer. —■ Ponedeljek, dne 28. sept.: 18 Proslava sv. Vaclava. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Program naše postaje v novi sezoni. 20.30 Nar«i;.* pesmi. 21.15 Radijski orkester. 22.20 Koncert. — Torek, 29. sept.: 18 Radijski orkester. 19.30 Nac. ura. 19.50 Foersterjev ven-ček narodnih. 20 Glasbeni spored naše postaje v novi sezoni. 20.10 Zmagovalci z letošnjega nagradnega tekmovanja harmonikarjev. 21.15 Konrert moškega zbora »Sloga«. 22.20 Radijski orkester. — Sreda, 30. Bept.: 18 Radijski orkester. 19,30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Spored za mladino v novi sezoni. 20.10 Po Bolgariji. 20.30 Pevski koncert. 22.30 Citre solo. Močnega je storila, da je v velikem, čudnem skoku zlele! skozi vrata. Ko je mali izginil, so postavili oni trije možje Mustafo pred gospoda šotora, ki se ie med tem vtegel na blazine. »Tu smo ti pripeljali Nega, ld si nam ga zapovedal ujeti.« Poglavar dolgo gleda ujetnika in pravi nato: »Paša" iz Suiieikel Tvojo lastna vest ti bo povedala, zakaj stojiš pred Or-bazano«n.« Ko bral to sliši, se vrže pred njim na tla in odgovori: »O gospod, ti se gotovo motiš. jaz sem ubog nesrečnik, nc pa paša, ki ga iščeš!« Vsi v šotoru so ostrmeli pri teh besedah. Gospod šotora pa pravi: »Malo ti bo pomagalo tvoje skrivenje, zakaj pripeljati h hočem ljudi, ki ie dobro poznajo« Zapovedal jc pripel Kiti Zu-Seimo. Pripeljali so v šotor staro žensko, ki »e na vprašanje, ali ne spozna v mojem bratu pašo iz Sulieike, odgovorilo: »Seveda! In pri prcrofco-vem grobu prisežem, cki je to paša in nihče drugi.« — »Vidiš ti, iiičvrecrii si grize ustnice in sc ozira po svojem bodalu. Ce hočeš še eno noč živeli, pojdil« Vprav ko so ropar« hoteli odpeljati brate iz šotora, srečajo fri druge, ki so gneii ujetnika pred sebej. Vstopni so z njim v šotor. »Tu smo pripeljali pašo, kakor si nam ukazal,« so dejali tn postavki ujekriJ,a pred Močnega Medtem,- ko " Naslov visokih državnih ia vojaških dostojanstvenikov v Turčiji. y se je to godilo, je ime! moj bral priložnost, do si je ujetnika naJančrto ogledal in tedaj je res vide4, keko zelo mu je bil ta mož podoben; samo temnejšega obraza je bil m bolj črne brade. Videlo se je, da je bil Močna zelo začuden, ko je zagledal drugega ujetnika: »Kateri izmed vaju pa je pravi?« je dejal in gledal zdaj mojega laaila zdaj onega drugega moža. »Če misliš pašo iz Suii-eike,« je odgovoril ujetnik ponosno, »sem to jazi« Močni ga je dolgo gledal s svojim resnim, strašnim pogledom, potem pa je molče mignil, naj pašo odvedejo. Ko sc je to zgodilo, je pristop.: k mojemu bratu, mu z bodalom porezal vezi in mu nticuiH, naj se v sede k njemu nn blazino. »Zai mi je, tujec,« lotru; pred zaveso po tc slišal več glasov in zdelo sc mu je, da govorita gospodar šotora in mati iemnorjavi mož. Prisluškoval je nekoliko kt se nemalo prestrašil, ko je slišal, keko mojj sili v onega, na« tujca usmrti, zakaj če ga izpust, lahko vse iz«fci. Mustafa ie spozn-al, da mu je mali sovražen, j ker je bil on vzrok, da se mu je včeraj tako slabo j godilo. Močni te nekaj irenutkov premišljeval. »Ne,« ie dejal, on je moj gosi in q. ostrmei je zaradi velikodušnosti svojega 9°5,in'?Vh ga prijatelja, zakaj v mošnji ie bito mnogo ziai j Zahval se je Alahu za re&iev, priporočil I*«"'^ nifega roparja njegovi milosti in poleni ves ubiral pot v Balsoro. Lezah jc obmolknil in vprašisočc Ahmeto, štetega trgovca. »No, če je tako,* ie ial le-la, »rad popravim svojo sodbo o zanu, kajii resnično, s tvojim bratom l" ra lepo.« frsnjo Neubauer: Anton Martinu Slomšku Blavil Ja Tw>J giaa cadolfeiostl kra«, ki v srcu mladostnem cvete lin delite, a mraz ga ti« vzame nobene noči. Proslavljal si čednost in lepo krepost le pravo učil si življenja modrost Tvoj sgled nam je kazat ln svetli primer, naj greh ae ne dela nikdar in nikjer. Pokaži nam jasni svetniški obraz in stopi na naše oltarje pred nas! f Shvmrčm Mam jan državne davka. Povečane banovmske doklade po mestih, ki še bodo sama vzdrževala šole, sa ne bodo pobirale. — Prav jej da se je vzelo občinam neznosno Šolsko breme, vendar naj bS država odstopila banovinam za vzdrževanje šol tudi kakšen finančni vrelec, l ako naj bi se n. pr. banovinska trošarina, nabrana v nažl pokrajini, vrnila Sloveniji v celoti, pa bi banovina novo šolsko breme že lahko vzdržala. Japonci se pripravljalo na ®Umpijado Trideset velikih hotelov že sedaj zidajo v japonskem glavnem mestu Tokio zaradi olim-pijade, ki bo aa Japonskem leta 1940. Priprave se vrše po celi državi. Japonci hočejo bolj kot fe Nemčija, izrabiti olimpijado v svoje propagandne namene. Japonska vlada je v ta namen ie dala pet milijonov jenov. Olimpijski stadion bo veljal 15 milijonov jenov in bo lahko sprejel 120.000 ljudi. Umirajoče mesto Transwaalska prestolnica Johanesburg v južni Afriki obhaja 50 letnico obstoja. Julija 1856 j« zagledala svet kot mala vasica ali prav za prav taborišče iskaloev zlata. Zdaj pa je največje afriško mestj v nebotičniki, parki, muzeji in enim milijonom prebivalstva. Število belokožcev znaša 300 tisoč. 300 tisaž izmed 700 tisoč Črncev dela v zlatih rudnikih. Klato |« tudi ustvarilo mesto. Pustolovec George W*tlker j© nekoč jahal skozi raasu-šeuo, g grmovjem poragisaio stepo na tem kraju. Konj je slučajno razbil s kopitom kamen na cesti. Notri je zagledal jahač rumeno kovina. To j® bilo prvo v Južni AMki najdeno zlato. Kakor vedno, je umrl tudi Walker v revSčini. A 15 let pozneje je že izbruhnila vojna med Buri in Angleži aa ta ;,!»ta polja. tUM Ko tmM M, DM, UlgflB*BVMii Ni, M t**«*««*, Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. naksznioe DOBRO cm/o k Umna reja domačih sajeev. Spisala sta knjižico strokovnjaka dr. A. Jenko in A. Inkret. Založila Jugoelov. knjigarna v Ljubljani, stane ae-vezana 16 Din ter iron 39 strani, Kunčjereja jo postala v teh težkih časih, ko si navaani delovni človek s težavo »skrbi dražjega mesa, jako važna panoga našega gospodarstva. Iz te zadrge po ga reži tajčjereja, ki se da Rojiti t malimi stroSki. V teku enega leta prirediš z latrkoto celo čredo te koristile hektara, prostovoljno po nizki cen: naprodaj. Pojasnila: M. Grošelj Ceš-njevk št 2, p. Trebnje. pu- aa 3 nate kamnov ■Bil s sekaj aentlje so odda v najem. Naslov v spravi lista št 13784. Rlssss Pridnega ta zanesljivega, ki ae razniae tudi aa poljska dela, sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod it. 13879. fnSii lis z 1 ha zemljišča. Marija Ti: rek. Breg ob Temenici (V« ara od postaje Radohovavas). Utirata! ipiiiiii izdeluje najceneje Matej Joško, kamnosek. Krško, poleg bolnice. Banan ^'^v dobrem stanju s sta-novanjem. - Naslov v upravi lista podšt.14014 Sssts kmetskega do riSig ig let starega, pridnega in poštenega, vajenega živine la poljskega dela, sprejmem takoj. Plsča po dogovoru. Črna vas 187. B!,,., sprejmem ta-BlsOM |f0 j prvega in drugega. Gostinčar, Kleče 4, Dol pri Ljublj. iSansIi prodam. Remec Metija. Pod-smreka 17, p. Dobrova pri Ljubljani. Ifalnkt sprejme ši-BfljSaBI vil ja. Proti plačila' hrana in stanovanje v hiši. V račun viamem tudi poljske pridelke. - Sattler-Le-sjak, Florjanska 1. FiibfiBS kaifi k"P0ie T vsalri množini Zdravit, /ainvs BecB Ljubljana, trgovina usnja in kož divjacin, prej Florijanska nlica, zdaj Stari trg nasproti kavarne Zalaznik. Cena kakor je blago. k A. Jobst; tri sagrobaice za moški zbor »o izšle. Pesmi so melodijozne in zelo pevne. Cena je 5 din, naročajo se pri skladatelju v Žireh in v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Rpinlp prvovrstno, novo blago dobite MMB. SB«|«, v Javnih skiadUčib pn tvrdki FRAN POGAČNIK d. i o. LJUBLJANA T-jrieva (Dunajska) cesta it 33. Na svetu je okreg 309.689 eiganev in dobra tretjina teh Sivi na Poljskem. Poljski cigani imajo s»ojo ustavo, svoje posebne zakone in svoje sodnike, so pa izventega podvrženi še ustavi in zakonom države, imajo tudi svojega kralja, ki ima «vo| prestol v Varšavi in je voljen za pet let, V tokratn £ia volilnem boju i.i kosala za prestol dva bratranca. Pravice ciganskega kralja med cigani so jako dalekosežne in se jih kralj kuj rad posluži. Pri vstopa v simšbo. Oprostite gospod moieter, je dejai novi pomočnik, nekaj vas moram še vprašati; Kdaj pa je pri vas poldne; kadar prične ura biti ali kadar neha? ,Dh3*58 OpoMrtuso Sitateljs B»5«i* lista, d« |s Apoteka Mr. Bahovec v Ltabljani stavil« v promet znaai »Plasiaka« iii tudi v manjiih omotih in sicer: veliki paket D™ 20 —. poloTič-ai Dm 12'—, poskusni oasot Din 3'SO. S tem i« asUežeoo željam široke publike, tabo da Ukfco vsakdo kupi originalni »Piaaiska« čaj Mr. Bahovec, n« dn !ii »J srsoral posluževati nadomestkov. Klebek i* glava. Saj ta klobuk je vendar prevelik za vašo glavo! — Ni prevelik, moja glsva j® premajhna zanj. ........... Erinfe in roasiite xa žgaajeluibo oddaja po ugodni ceisi tvrJka Kvoil I«SaCta, EJublJona, Aškerčeva t Mkar se je avsdte take rraa* »jam gedbe ia ples, je poteklo ravno 18 let. Način te godbe j® posnet po zamorcih, ime ps izvira iz indijanščnie. v u&šmm, da sš izbereta najlepši ziraski plašč. Vam nudi la&jss aafiioljša m^msm iilllM ismii&m - nos«. Ob »»kupu se Vam ob predložitvi vos. listka povro* vozniaa 3. razreda oseb. vlaka od vsake i«L postaja v Sloveniji do Ljubljane. Teiis iahira. Sfofičck, svetuj mi, katerega otroka naj vzamem danes na izprehod, da se bo ujema! i mojim kožuhom? F. 1.68fiKftl - m Stiiki UsStijasa, Sv. Pstra cesti 29 se pripore*« vsem svojim cenjenim odjemalcem za jesenski nakup. Na zalogi velika izbira blaga za moške in ženske plašče in obleke, za jesensko perilo, deke, kovtre, razno trikotažo, pletenine, dežnike i. t. d Na zalogi tudi damski Hubertu s plašči od Din 349*—( otroški Hubertus plašči za Šolsko deco od Din f —• Vse vrste blago za nevestine opreme po jako ugodnih cenah. Pri nakupu nad Din 100'— primeren nameček, ako se sklicujete na ta inserat v »Domoljubu«. J! JtfJI JEi E. OBAlEM za žgaoiakuho ijsmm zopet po najnižji ceni v zalogi KJublfranai, Moste iftflSSllfllf • P®^*1«^ ■*» J*««*®« fPcUNHNI . m ssfi!rsti*5e» gr«ltoro dobit« v ssjboijdi kmkovosii pri Hrdki ttrm.m S»o©at„ ,„i„„_____;„ . .. , . ... Prostor ene drobne ^ Dfa. - NnUi^ K ^ f, Izdajatelj. Ur. UreKonj Pečjak. _ Urednik: Jože Košiček. - Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.