MI IN LJUBLJANA 2000
Bo Ljubljana polmiljonsko mesto ali ne?
Kakšna bo Ljubljana 2000? Pred desetletjem in pol sprejeti GUP je že začrtal nekatere stvari, ki pa so se medtem ponekod tudi bistveno spre-minjale. Dinamika razvoja je pokazala drugač-ne potrebe in tudi to, da je bil GUP sprejet kot vizija razvoja, vcndar se v to vizijo Ijudje niso bili pripravljeni vklapljati in je zato prihajalo do številnih sprememb: zaradi zahtev prebivalstva in njlhovih skupnosti, pa tudi zaradi zahtev sa-mega razvoja. V sedanjih razpravah pri pripravi dokumentov za »Ljubljano 2000« je širše vklju-čeno vse prebivalstvo in bo lahko tako sprejet načrt tudi trdnejši, saj bo imel najširšo podporo. Takšen dokument je potem lahko solidna osno-va za razvoj in sedanji delovni osnutek urbani-stičnega načrta Ljubljane, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, nudi različne možnosti. Pri tehtanju in popravljanju, dopolnjevanju in spremembah ene, druge, tretje ali četrte možno-sti, bo treba upoštevati vse težnje občanov s posamičnega področja, težnje družbenopolitič-nih skupnosti in seveda tudi možnosti, ki so omejene z energetsko krizo, naravnimi ovirami itd.
Štiri predlagane možnosti
Prva od predlaganih možnosti je model »A«, to je inačica spontanega razvoja. Po tej inačici bi v Ljubljano leta 2000 živelo 462000 prebi-valcev, deset let kasneje pa celo že 554000. Ljubljana naj bi se po tej inačici povečala letno za 7590 prebivalcev, od tega bi bilo v niestu rojenih na leto 3280, drugi pa bi bili priseljenci. Po tej varianti bi rabili v mestu čez 18 let 72.300 novih stanovanj, od leta 2000 do 2010 pa še nadaljnjih 32000. Z GUPom 80 in Urbanistič-nim planom 72 žagotavljamo v Ljubljani le 37000 stanovanj. Ker je lani manjkalo v mestti 7800 stanovanj (zaradi razlike med stanovanji in gospodinjstvi, pa zaradi odprave slabih stano-vanj) bi bile torej potrebe velike. Manjkajoča stanovanja bi morali zidati, vendar je vprašanje kje. Po trenutnih ocenah bi morali zagotoviti pri tem modelu do leta 2000 prostor za dodatnih neplaniranih 35300 stanovanj. Prav tako ni za-gotovljen prostor za 32000 stanovanj od leta 2000 do leta 2010, če se bo Ljubljana razvijala po tem modelu, torej sponfano.
V ZIL (Zavod za izgradnjo Ljubljane) so iskali v skladu s tem modelom prostorske mož-nosti za organizirano graditev in to prostor po-leg površin začrtanih z dosedanjimi načrti. Pt> teh načrtih bi bile na Viču tri zazidalne cone in ena na Rudniku. Na Viču bi bilo 4400, na Rudniku pa 2000 stanovanj. V celotni Ljubljani bi bilo mogoče na predlaganih površinah sezida-ti 15600 stanovanj in bi torej v primeru odloči-tve za to, morali najti še prostor za 19700 stanovanj. Če bo šla Ljubljana po tej poti, bo treba seveda poiskati rešitve za ta vprašanja.
Po inadici »A« bi nastajali kot sekundarni centri v občini Vič-Rudnik še Kozarje, Rudnik in Škofljica. Razmeroma najgostejša poselitev . bi bila okoli Brezovice, delno ob mestnem delu Ižanske in delno ob Dolenjski cesti. Zgostila bi se še nanaseljenost ob robu Barja - na področju Iga in v okolici.
Brezovica bi po tem predlogu postala moč-nejše središče proizvodnih dejavnosti, ki bi ime-Je posamezne močnejše otoke še v samih Kozar-jah, ali na robu njih, pri avtocestnem triangel-skem križišču. Proizvodnji bi bila tudi ob koncu Rudnika ob Dolenjski cesti, delno na Lavrici in tudi na Škofljici.
Kot stanovanjska območja po letu 2000 bi se po tem predlogu razvila okolica Golega in Škrilj
in nas na meji med Vič-Rudnikom in^Grosup-ljem; od Pijave gorice proti Ločniku. Ti območji sta v celotni Ljubljani tudi edini predvideni - po tej inačici - za stanovanjska območja po letu 2000. Kakšna naj bi bila takrat zaposlenost, pa ni jasno.
Manjša Ljubljana in večja okolica         .,•.''.-¦
Druga možnost, ki jo je teoretično obdelal ZIL, je inačica »B«, to je usmerjen razvoj in to po modelu policentričnosti.
Po tem modelu bi Ljubljana z današnjih 310000 prebivalcev porasla do leta 2000 na 378000, torej razmeroma skromno v primerjavi z modelom »A«. V naslednjih desetih letih, po letu 2000, pa naj bi se ne povečalo število prebivalstva niti za človeka, skratka stagniralo naj bi pri 378.000 prebivalcih. Po inačici »B« naj bi se Ljubljana kot celota povečala do leta 2000 za 3280 prebivalcev na leto in ves ta porast naj bi bil rezultat naravnega prirastka. Priseljencev po tem modelu ne bi bilo več.
Kar zadeva reševanje stanovanjskega vpraša-nja, bi potrebovali v Ljubljani 38000 novih stanovanj, upoštevaje tudi zvišan površinski standard stanovanj. V desetih letih po letu 2000 ne bi rabili nobenega novega stanovanja. Ker z GUP in UP zagotavljamo 37000 stanovanj, bi bil po tej inačici primanjkljaj ob začetku druge-
ga tisočletja le 1000 stanovanj. Seveda bi morali v tem času pokriti tudi sedaj manjkajočih 7800 stanovanj, vendar ni jasno kako: s prenovo sta-novanj, z razvijanjem drugih središč v regiji in selitvami, ali kako drugače?
Po tem predlogu bi gradili v več conah na Rudniku do leta 2000 okoli 500 stanovanj, na Viču pa v okviru organizirane gradnje nobene-ga. Od drugih ljubljanskih občin bi zidala le še Siška in to tudi 500 stanovanj.
Občina Vič-Rudnik bo po tem predlogu po-večala svoje število prebivalcev z današnjih 77.000 (model upošteva še lanski podatek 75.000) na 101.000. Število delovnih mest pa naj bi se povečalo za več kot polovico, saj bi z današnjih 19.300 delovnih mest poraslo na 30.500. To bi bil tudi najvecji (tako absolutni kot relativni) porast delovnih mest v Ijubljan-
skih občinah. Občina Center naj bi po tem predlogu imela leta 2000 celo 5400 delovnih mest manj kot sedaj. Ljubljana bi tako torej kot celota zaposlovala, namesto sedanjih 182.700 delavcev, 205.800 delavcev. Po tempredlogu bi dobil nova.delovna mesta v glavnem Vič-Ru-dnik in bi torej zmanjšali dnevno migracijo.
Po tej inačici Škofljica ne bi imela statusa sekundarnega središča, poselitev ob Dolenjski cesti bi ostala skoraj v sedanjih okvirih, poseli-tev Škofljice tudi, Brezovica bi se malce razvila, delno tudi Kozarje, vendar precej manj kot po predlogu »A« in ob Ižanski cesti skorajda ne bi bilo novogradenj. Ta model za Brezovico ne načrtuje industrijske cone.
Na račun Ljubljane naj bi se močneje razvija-la občinska središča ob Ljubljani. Razvila naj bi se Grosuplje in Vrhnika, nova poselitvena ob-močja v okolici pa bi bila med Domžalami in Zalogom in med Škofjo Loko in Kranjem.
Razvoj Ljubljane ob vpadnicah
Tretja možnost razvoja republiškega središča do drugega tisočletja je inačica »C«, ki predlaga usmerjen koridorski razvoj, torej razvoj pred-vsem ob obstoječih vpadnicah. Razvoj bi šel potem v petih smereh: proti Grosuplju, Vrhniki,
Škofji Loki,'Domžalam in Litiji. Ljubljana naj bi se torej razvijala kot nekaka zvezda, kjer med kraki ne bi bilo nič, ali ne dosti novega. Površine med kraki bi tako lahko bile prehrambeno in rekreacijsko zaledje mesta.
V primeru tega modela bi živelo v Ljubljani čez 18 let 400.000 prebivalcev in deset let ka-sneje že 450.000. Letno bi se mesto povečevalo za 4500 prebivalcev, od tega bi bilo 1220 prise-Ijencev, drugo pa bi bil naravni prirastek. V tem primeru bi potrebovala Ljubljana do leta 2000 okoli 50.000 novih stanovanj, od leta 2000 do leta 2010 pa bi morali sezidati še dodatnih 25.400 novih stanovanj. Po tem modelu ni upo-štcvajoč razvoj, ki ga je začrtal GUP in UP, bi bilo mogoče zagotoviti površine za 32.000 sta-novanj, zmanjkalo pa bi prostora za 18.000 stanovanj. Za stanovanja po letu 2000 gre za 25.400 stanovanj - po tem predlogu danes še ni prostora in bi ga morali poiskati. Nekaj rešitev v tej smeri inačica »C« že ponuja. Prostor so našli že v predlogu za 18.000 stanovanj. Na Viču naj bi bila za organizirano gradnjo ena cona z 2700 stanovanj, na Rudniku pa tri cone, v katerih bi sezidali 2300 stanovanj.
Po tern modelu bi število delovnih mest na Viču naraščalo še hitreje kot pri modeiu »B« in bi se povečalo do leta 2000 za skoraj dve tretji-ni. Tako bi bilo leta 2000 zaposlenih v občini Vič-Rudnik 33.900 Ijudi, namesto današnjih 19.300. Vse občine bi v tem času povečale
število zaposlenih, vendar Vič-Rudnik največ, precej več bi bilo delovnih mest tudi v občini Moste-Polje.
Pozidava bi bila po tem predlogu redkejša kot po predlogu »A«, vendar gostejša kot po pred-iogu »B«. Skofljica bi se razvijala in bi bila sekundarni center, precej pa bi zidali tudi na Lavrici. Kozarje bi ostalo bolj nedotaknjeno kot pri spontanem razvoju »A«, vendar bi tudi tam zraslo precej novih stanovanj. Po letu 2000 bi začeli z velikim zidanjem na Brezovici. Prostor ob Ižanski cesti bi ostal po tem predlogu v obstoječih mejah.
Novi področji, kjer bi stale tovarne oziroma proizvodne dejavnosti, bi bili Brezovica in Škof-ljica. Po tem predlogu bi bilo v obeh krajih precej novih delovnih mest, na Brezovici toliko kot po modelu »A«, na Škofljici pa celo več.
Sintezni model treh inačic
Kot četrto možnost razvoja republiškega sre-dišča do leta 2000 predlaga ZIL usmerjeno inačico razvoja in sicer možen sintezni model, imenovan »S«. Ta model združuje elemente vseh treh prejšnjih in skuša brzdati spontano širjenje in obenem preprečiti uokvirjen razvoj, ki ga načrtuje inačica »B«. Ohranja določene elemente koridorskega razvoja ob vpadnicah, vendar z omejitvijo na štiri smeri: Dolenjska, Notranjska, Litija in Gorenjska.
Po sinteznem modelu bi bilo v Ljubljani leta 2000 okoli 400000 prebivalcev, leta 2010 pa 450000. Letno bi se mesto povečalo za 4500 prebivalcev, od tega bi bilo 1220 priseljencev. . Glede na predviden razvoj prebivalstva, kot pri modelu »C«, bomo v Ljubljani leta 2000 potre-bovali 50000 standvanj. Od leta 2000 do teta 2010 pa 25400. GUP in UP zagotavljata v okviru tega modela razvoja 37000 stanovanj, torej bi jih zmanjkalo 13000. Za katere so v sinteznem modelu poiskali rešitve v devetih co-nah za organizirano gradnjo. Na Viču po tem predlogu ne bi bilo nobene nove cone, kar pet con pa bi bilo na novo na Rudniku. Na Rudniku bi sezidal 3500 novih stanovanj. Največ novih stanovanj bi po tem modelu sezidali za Bežigra-dom in to v dveh conah 5500 stanovanj, med-tem ko bi druge občine zidale manj kot naša. Od leta 2000 do leta 2010 pa bi zidali v šestih conah še manjkajoča stanovanja, torej 25400.
Sintezni model naČrtuje povečanje števila za-poslenih v Ljubljani s sedanjih 182700 na 228000. V občini Vič-Rudnik bi se po tem predlogu število delovnih mest skorajda podvo-jilo. Namesto sedanjih 19300, bi jih bilo potem 35700. To bi bil največji porast v Ljubljani, čeprav bi tudi vse druge občine zaposlovale več. Občina Moste-Polje ne bi dosti zaostala po šte-vilu novih delovnih mest za Vičem, saj bi zapo-slili 11000 novih delavcev.
Model »S« vidi gostejšo pozidavo na Škoflji-ci, delno Kozarjah in na Lavrici. Ob Ižanski cesti tudi tu ni načrtovana obsežnejša gradnja, je pa zato nekaj več gradnje na Brezovici in nekaj manj v Kozarjah, kot bi bilo zidavc pri spontanem razvoju.
Po letu 2000 bi se po tem predlogu razvijali področji Golo in Škrilje, pa mejno področje med Grosupljem in Vič-Rudnikom, od Pijave gorice proti Ločniku. Stanovanjska območja bi bila po letu 2000 še na Brezovici in na področju proti Dobrovi, od avtocestnega triangelskega križišča ob cesti na levi in desni strani proti Dobrovi. Nekaj pozidavanja bi bilo še tudi za Dobrovo.
Cona za nova delovna mesta na Škofljici je po tem predlogu malce okrnjena, vendar ostaja še vedno znatna. Ostaja velika cona proizvodnih dejavnosti na Brezovici, precej delovnih mest pa bi bilo tudi na Rudniku in ne Lavrici, Kot pri vseh modelih bi odpirali nova delovna mesta tudi v conah ob triangelskem avtocestnem križi-šču ob koncu Tržaške in na robu Kozarij.
Upoštevati želje in možnosti
Pri odločanju za razvoj po tem ali onem mo-delu, ali dopolnjevanje enega od njih, ali pa celo izdelovanje povsem novega, mora upoštevati želje in možnosti. Nesmiselno je namreč sprtje-mati načrt, ki ni v skladu z možnostmi (energet-
skimi in dfugimi), obenem pa je nesmiselno tudi sprejemati načrt, ki bi bil sicer, s strokovnega stališča odličen, ljudje pa ga ne bi sprejemali, ker ne bi bil skladen z njihovimi željami. Nes-kladje med načrtovanim in željenim namreč pripelje do razlik med teorijo in dejanskim sta-njem. To pa lahko povzroča niz težav. Eno od njih smo .dodobra spoznali v teh letih: čme gradnje. Ne glede na načrte, ki so bili lahko še tako lepi, so ljudje pri pomanjkanju stanovanj in prostih površin pač zidali kjerkoli in ustvarjali s tem ne le socialne napetosti, temveč tudi veli-ke probleme pri zidanjo novih objektov, pri napeljevanju komunalnih naprav itd. Razvoj mora upoštevati torej želje ljudi, vendar v še vedno racionalni obliki. To je treba v sedanjih razpravah uskladiti.
MILOVAN DIMITRIČ