.nina plačana v gotovini.
Cena 20.— lir
Spediz. in abb. post. I. gr..
DEMOKRACIJA
Leto IV. - Štev. 5
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Trst - Gorica 3. februarja 1950
Izhaja vsak petek
ZSUPB3M0 SASE!
Egodovina gibanj za svobodo tagžaškega ozemlja, vsaj v kolikor zadeva njeno najnovejše ob-«k*bje, je razmeroma kratka. Za-M pa ni nič manj burna, polna mpehov, neuspehov, dvomov in ▼ere, kakor je pač to vsaka »fcuga politična borba.
Prav v tem trenutku pa stopa problem dokončne uresničit-re postavljenega smotra vseh Tržačanov v svoje odločilno obdobje. Slovenci, ki vidimo v •hranitvi Svobodnega tržaškega ■emlja najprimernejši način za lastno 'ureditev problemov, ki Mtdevajo vse tu nastanjene na-»odnosti in njihove gospodarske ajterese, nismo mogli več ostati y borbi za ta skupni smoter razbiti v posamezne skupine.
Razmere so nam usodno narekovale, da moramo strniti vse »roje sile, ker bomo le na ta ■•čin, združeni kot en mož, kos t*odni nalogi, pred katero se nahajamo.
Klic usode ni ostal brez od-*tva. Kot vedno, tako je tudi danes naš narod, težko preizku-*en v zadnjih letih, dokazal, da razume svoje poslanstvo, svoje afeveze in svojo dolžnost. Iz njegove srede so zrasle skupine, katerih proglas objavljamo v maši današnji številki. Prepričani smo, da predstavlja ta pro-gias uresničenje dolgo gojene želje, prikrito a pogostoma tudi odkrito izrečene besede, ki je »enehno vedno znova nakazovala srčno misel vseth naših poštenih ljudi: Strnimo svoje sile!
Narodne politične organizacije •o ta glas poslušale in strnile so tvoje sile v borbi za dosego tega, kar je vsem skupno: za o-kranitev Svobodnega tržaškega anemija. V novi obliki skupnega sodelovanja so se znašli vsi tiati, ki so ostali zvesti mirovni pogodbi, vsi tisti, ki se zavedajo, da Trst ne sme postati drobiž, s katerim bi si svetovne velesile ali pa njegovi dve so-aodi poravnali morebitne razlike pri končnih obračunih. Trst na eni, ali na drugi strani bi pomenil samo ognjišče ireden-Uzmov, novo neizolibno vrsto krivic in preganjanj, pomenil W nasilstvo nad splošno srednjeevropsko nalogo, kateri mola naše mesto služiti.
E navdušenjem pozdravljamo a<thov Skupni nastop. Ta skupni nastop vliva vsem našim ljudem movega poguma, naj jih vzpod-bndi k tistim zadnjim naporom i* podvigom, ki so še pred nami. Ti napori so zadnji in prav zato morda najtežji. Zato moramo napeti vse svoje sile in noben posameznik, ki želi tudi v bodoče častno živeti na tem majhnem delu skupne zemlje, ■e more in ne sme odreči svoje pomoči, sodelovanja in podpore. Borba in delo za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja v reeh njegovih potankostih stopa s tem v svojo novo dobo.
!To je zgodovinski trenutek!
Do danes so se mnogi med aami nadejali pomoči od zunaj. Malo nas je, tako so mislili, in «ami ne bomo ničesar dosegli.. Toda kakor vsaka druga majhna akupina, tako so tudi Tržačani nujno doživeli težka razočaranja ▼ trenutku, ko so si predstavljali, da bo nekdo drugi vlekel njihov voz v njihovo dobro. V»aka taka zunanja podpora, posebno pa še podpora nepo-irednih sosedov Trsta, od katerih bi se vsak rad polastil njegovega ozemlja, je v odločilnem trenutku odrekla. Italija ni nikdar skrivala svojih namer, ta Tita je postal Trst manj zanimiv v trenutku ko je uvidel, 4a si ga ne more prisvojiti. Po iasopisnih vesteh in nejasnih tejavah odgovornih državnikov teh dveh držav predstavljamo neke vrste kos kruha, katerega ai je treba razdeliti.
Kdaj pa nas je kdo izmed njih vprašal za našo voljo? Na nobenih mednarodnih pogajanjih do danes prav za prav ni kilo čuti našega glasu.
Z današnjim dnem je to končano! Ne zanašamo se več na nikogar, temveč samo nase! Po delu toomo sodili svoje prijatelje, o svojih zadevah pa bomo Mml govorili! in da bo naš glas močnejši, da bo bolj vpo-»tevan, so naše demokratične politične organizacije združile ivoje sile. Združeni smo, in bomo močni! Zaupajmo vase!
Kot Slovenci in Tržačani če-ititamo vsem skupinam, ki so na tako pogumen in odločen najin v usodnem trenutku izpre-govorile zgodovinsko besedo.
Slovenci in Hrvatje Svobodnega tržaškega ozemlja!
V	zgodovini vsakega naroda so razdobja, ko stopi ideološka ali politična opredeljenost posamezt nikov v ozadje spričo predstoječe ogroženosti življenjskih koristi vse narodne skupnosti.
Tako razdobje je napočilo pri primorskih Slovencih in Hrvatih ob izbruhu druge svetovne vojne. Vsi primorski Slovenci in Hrvatje so takrat začutili, da je prišel čas, ko je bilo treba stopiti v borbo, da si slovensko in hrvatsko ljudstvo zavojuje svojo narodno samobitnost in si zagotovi vse pravice, ki mu gredo na teh tleh kot svobodnemu in kulturnemu narodu.
Ta borba se je končala uspešno in večji del primorskih Slovencev in Hrvatov se je združil v dn žavno skupnost z matičnim narodom.
Usoda je hotela, da je najzapadnejši in narodnostno najbolj izpostavljeni del slovenskega naroda ostal proti svoji volji v mejah Italije, dočim je bil del Slovencev in Hrvatov, ki so ostali izven meja matične države, vključen v meje samostojne državne tvorbe — Svobodnega tržaškega ozemlja.
Tško, v danih razmerah edino možno rešitev sta izrecno sprejeli kot obvezno tudi obe pri stvari najbolj prizadeti sosedni državi, Italija in Jugoslavija, s tem, da sta ratificirali mirovno pogodbo, ki je stopila v veljavo dne 15. septembra 1947.
To kompromisno rešitev so sprejeli tudi Slovenci in Hrvatje v mejah STOtja in do zadnjega časa ni bilo med njimi politične organizacije, ki bi postavljala v dvom njeno veljavnost in obveznost. Saj je bila s to rešitvijo prvič v zgodovini mednarodnopravno priznana Slovencem in Hrvatom kot državt Ijanom te nove državne tvorbe popolna narodna enakopravnost s sodržavljani italijanske narodnosti, saj jim je bil s to rešitvijo zajamčen neoviran kulturni in gospodarski razvoj, saj jim je ta rešitev nudila_ možnost, da končno kot polnopravni državljani samostojne državne tvorbe prevzamejo plemenito vlogo posrednikov med obema sosednima državama za dokončno pomirjenje in prijateljsko sodelovanje med sosednimi narodi. Istih misli je bil tudi velik del tukajšnjega italijanskega prebivalstva.
Zaradi skrajno opozicijskega stališča tedaj vodečih političnih krogov je prešla na enem delu Svot bodnega tržaškega ozemlja vsa civilna uprava kot monopol v roke tistih predstavnikov italijanskega dela prebivalstva, ki so si znali s primerno politično taktiko pridobiti vodilne položaje v upravi in jih sedaj izkoriščajo v revizionistične namene. Kljub temu, da je torej nova državna tvorba Svobodnega tržaškega ozemlja stopila v življenje v skrajno težavnih pogojih za Slovence, so Slovenci in Hrvatje STOtja ob* enem z velikim delom italijanskega prebivalstva gledali vedrega čela v bodočnost, zavedajoč se, da se bo končno s popolno realizacijo Svobodnega tržaškega ozemlja vendarle začeto za vse prebivalstvd tega ozemlja človeka vredno življenje.
Tu in izven meja STOtja pa so bile na delu sile, ki so si postavile za cilj, da onemogočijo popolno realizacijo te nove državne tvorbe: Svobodno tržaško ozemlje naj bi bilo kar naenkrat nezmožno samot stojnega življenja, čeprav so si bili pred komaj dvema letoma predstavniki 21 držav na podlagi natančnih izsledkov tudi na mestu samem edini v tem, da ima Svobodno tržaško ozemlje vse pogoje za uspešno samostojno življenje.
Razvoj zadnjega časa v notranjosti in izven naših mejš nam narekuje dolžnost, da kličemo naš narod k obrambi njegovih življenjskih koristi. Doživeli smo, da se celo v nekaterih slovenskih vrstah zanika možnost popolne realizacije Svobodnega tržaškega ozemlja in se hoče mimo mirovne pogodbe ret Sevati tržaško vprašanje na drugih osnovah.
Napočil je tako čas, da se, Slovencem in Hrvatom STOtja, brez razlike strank in političnega pres pričanja, pove odkrita beseda: Od obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja je odvisno vprašanje našega narodnega življenja. Vsako slepomišenje v tem vprašanju je težak greh na naši narodni bodočnosti!
Dokler je mirovna pogodba, ki je ustvarila Svobodno tržaško ozemlje, v veljavi — in mi vemo, da je v veljavi in da bo v veljavi, dokler vse države, ki so jo podpisale in odobrile, med njimi tudi Jugoslat vij a in Italija, ne prekličejo svojih podpisov, v kar ne verujemo — je pravica in dolžnost vseh državi jat nov Svobodnega tržaškega ozemlja in predvsem njegovih slovenskih in hrvatskih državljanov, da ostat ne jo zvesti svoji državi in da se za njen obstoj in popolno realizacijo borijo z vsemi svojimi silami.
Prebridke so bile nedavne in prezgovorne so tudi sedanje izkušnje, da bi mogli nasedati kakim obljubam, izraženim v kakršni koli obliki od te ali one strani; življenje Slovencev na Goriškem nam je očiten dokaz, kaj bi nas čakalo, če bi prišli zopet pod oblast Italije.
Prepričani smo, da v tej borbi ne bomo osamljeni, temveč da nas bodo spremljale simpatije tudi velikega dela tukajšnjega italijanskega prebivalstva.Zato ne dvomimo v naš končni uspeh in trdno verut jemo, da doprinašamo s svojo borbo svoj delež tudi za končno pomiritev duhov na težko prizadeti prit morski zemlji. Končna utrditev miru na tej kočljivitočki Evrope bo doprinesla tudi k utrditvi miru v svetu.
Slouenci in Hruatje Suobodnega tržaškega ozemlja!
Nevarnost nam pretil Morda je bližja, kot se to komu dozdeva. Ni več časa, da bi ga izgubljali. Ne ozirajmo se več na levo in ne na desno za pomoč in podporo. Kot že tolikokrat v naši zgodovini, verujmo v svoje lastne sile, v neizčrpne zaklade svoje narodne duše in neizmerne vire svojega narodt nega duha. Vzemimo svojo usodo v lastne roke in borimo se vsi kot en mož, vsak na svojem mestu, za naš narodni obstoj in za srečo naših bodočih pokolenj! Obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja je v net varnosti, čeprav bi morala biti njegova samostojnost nedotakljiva za vsakega, kdor veruje, da je veljav* nost in spoštovanje mednarodnih obvez pogoj za skladno sožitje med narodi.
Naj nam nihče nikoli ne očita, da v usodnih trenutkih nismo izvršili svoje narodne dolžnosti!
Z vero vase, z vero v pravičnost naših teženj naprej do zmage!
Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja
Za Stoo. krščansko socialno zoezo:	Za	Slovensko	demokratsko	zoezo	:	Za	Neodoisne Slooence:
inž. Milan Sosič Dosip Podobnih dr. Josip flgneletto dr. Fran Vesel dr. Franc Tončič dr. Josip Ferfolja Josip Terčon
’0d srede J  do sredeJ
Uredništvo »Demokracije« stavi ja s tem Akcijskem odboru za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja na razpolago svoje glasilo, ki bo tudi v bodoče priobčevalo vse njegove proglase in drugo gradivo.
25. JANUARJA:	Zahodna nemška vlada zaupa v ameriško posredovanje glede pasarskega spora * Francozi. — Pokojnega bolgarskega državnika Kolarova so svečano pokopali ob Dimitru. — Ameriško zunanje ministrstvo potrjuje vest, da so dobili Sovjeti na podlagi tajne pogodbe s kitajsko komunistično vlado posebne pravice v severnih kitajskih pokrajinah. —
V	Franciji pripravljajo stroge m-krepe proti stavkam političnega, značaja. — Nenadoma je umrl itar lijanski pravosodni minister liberalec Grassi. — Indonezijska vlada obtožuje Holandsko, da spletkari to podpira upornike, da bi imel'a pretvezo še dalje ostati v Indoneziji. — V Tirani nadaljujejo z aretacijami Jugoslovanov. — Italijanski izgledi za emigriranje delavcev v Francijo so slabi.
26. JANUARJA: De Gasperi je sestavil svojo šesto vlado. Iz prejšnje koalicije so izpadli liberalci, ki so odklonili nadaljnje sodelovanje. — Tito je sprejel novega ameriškega veleposlanika G. Allena. — Zvezni odbor Ljudske fronte J%-goslavije je sklenil, da za volitve postavi samo po eno kandidatno listo v vsaki republiki in avtonomni pokrajini. Enako je sklenil, dm postavi samo po enega kandidate in namestnika za vsak votivni o-k raj. — Sovjetska zveza je pri znala indonezijsko republiko. — Za-padnonemška vlada bo imenovale generalne konzule v Londonu, Wa-shingtonu in Parizu.
27. JANUARJA: Predsednik italijanske republike Einaudi je potrdil novo De Gasperijevo vlado, ki se v torek predstavi obema zbornicama. — Svet za zaupno u-pravo Združenih narodov je ratificiral pogodbo o Somaliji. — T Washingtonu so podpisali dvostranske sporazume o oborožit*i članic Atlantskega pakta. Prve pošiljke orožja bodo odpremljene * enem mesecu. — V poljskih prf-staniščih se nadaljuje vkrcavanj* vojnega blaga za Albanijo. — Poljski listi označujejo Togliattija kot vodjo pete kolone v Italiji in Franciji. — Tržaški industrijski delavci nameravajo stopiti v stavko, v kolikor njihove zahteve do prihodnje srede ne bodo sprejete.
28. JANUARJA: De Gasperi je izpolnil svojo vlado. Imenovani »o bili ministri brez Ustnice (med drugim za reformo administracije!, in podtajniki. — Komunisti » Franciji so začeli gonjo proti odpremi orožja v Indokino in proti izkrcavanju vojnega materiala iz Amerike na osnovi zaključkov Atlantskega pakta. — Angleški zunanji minister Bevin je v Kairu posetil kralja Faruka in ministrskega predsednika Nahas pašo. — Tovorni promet med zapadno Nem-čijo in Berlinom na cesti Helm-stedt - Berlin se je normaliziral.
29. JANUARJA: De Gasperijev* vlada pripravlja za torek svojo deklaracijo ter nujen postopek za sprejem mandata nad Somalijo. — Bevin je odpotoval iz Kaira v Nea-pelj in Rim. — Francoska skupščina je kljub besnemu odporu komunistov z ogromno večino 401 proti 193 glasov ratificirala sporazume z Indokino. — V perzijskem zalivu je bil hud potres, ki je zahteval mnogo žrtev.
30. JANUARJA: De Gasperi je podal pred parlamentom programsko izjavo svoje vlade. — Direkcija E.C.A. ostro kritizira način uporabe dolarskih kreditov po italijanski vladi, kar utegne vplivati na odmero kreditov iz Marshallovega plana za tretje poslovno leto. — Sestanek načelnikov ameriškega vojaškega štaba v Tokyu. — Ameriški vojni minister Johnson je izjavil, da ZDA razpolagajo z zadostno oboroženo silo za preprečitev nove vojne. — Vprašanje Jeruzalema pred odborom za zaupno u-pravo Združenih narodov.
31. JANUARJA: Truman je dal nalog za gradnjo vodikove aton»-ske superbombe. — Francoska vlada zahtevala pojasnilo od Sovjetov, zakaj so priznali uporniško vlcido v Indokini. — Francoski vladni predsednik Bidault je po petih težkih glasovanjih z majhnim naskokom dobil večino in * tem zaupnico glede predloženega državnega preračuna. — Sefi ameriškega glavnega stana so prispeli v Tokio. — Jugoslovanska trgovinska delegacija v Mehiki razpravlja o povečanju trgovske izmenjave med obema državama.
Tržaški občinski svet
Seji 11. in 31. januaFja 1.1.
Na seji občinskega sveta 27. ja-»•arja je naš obč. svetovalec dr. Josip Agneletto zahteval, naj se popravijo vsi nedostatki v učilnicah na obrtni šoli v ulici Battisii, ki so bile dane začasno na razpolago slovenskim razredom iz ulice St. Frančiška. Otroci ne morejo v šolo, dokler nimajo primernih klopi ali vsaj podstavkov pod nogami in naslonjal pri stolicah. Zupan je odgovoril, da se je že na podlagi o-sebnega posredovanja dr. Agneletta dal nalog občinskemu ekonoma-tu, naj stvar uredi.
Nato je v eno in pol urnem govoru zagovarjal občinski preračun aa 1. 1950 'dbčinski odbornik dr. Jh-anzil, ki je omenil med drugim, je irka/oval preračun tržaške «bčine od 1. 1941 dalje sledeči pri-*ianjkljaj: 1. 1941 — 9 milijonov; 1. 1942 — 14 milijonov; 1. 1943 —
10	milijonov; 1. 1944 — 68 milijonov; 1. 1945 — 97 milijonov; 1. 1946
—	438 milijonov; 1. 1947 — 1799
milijonov; 1. 1948 — 2133 milijonov in 1. 1949 — 2800 milijonov lir.
■Na seji 31. januarja je vzbudil neobičajno zanimanje predlog občinskega odbora, ki ga je zastopal odbornik inž. Bonetti, naj se odda v zakup izkoriščanje smeti na smetišču pri Sv. Soboti za leto 1950 za znesek dveh milijonov lir. Proti predlogu je nastopila obč. svetovalka Delise (D.C.), ki je pri glasovanju potegnila za seboj nekaj de-mokrščanskih svetovalcev, tako da je bil predlog obč. odbora za oddajo izkoriščanja smeti odbit. To je bil prvi primer v sedanjem mestnem svetu, da je ostal občinski odbor v manjšini s svojim predlogom. Slo je seveda za neznatno stvar. Nato je bila izvoljena komisija za nadzorstvo ribjega trga; izvoljeni so bili člani, predlagani od večine z odbornikom za tržnice Geppi-jem na čelu.
Prihodnja seja bo dne 3. t. m.
Šola v ulici Sv. Frančiška in slovenska javnost
•Primorski dnevnik« je namerno ■apačno prikazoval naši javnosti
▼ Trstu vprašanje šole v ulici Sv. F«»nčiška. Ker nam ne more odgovoriti na nobeno težje vprašaje, ki smo mu ga opetovano stavili v zadnjem času, se spušča na malenkosti, kjer sodobno izživlja svojo demagogijo. Ker ni po njegovem Slovenska demokratska zveza jiapravila ničesar v zaščito koristi Baših otrok, naj nam dovoli v tem pogledu nekaj pojasnil.
Cakoj v ponedeljek 23. januarja je stopil maš obč. svetovalec dr. Agneletto v stik s šefom zavezniške šolske uprave prof. Andrijem ia mu je izjavil, da je slovensko prebivalstvo u/pravičeno ogorčeno »ad postopanjem šolskih oblastev, ki izpraznujejo med šolskim letom šolska poslopja, ne da bi pravočasno poskrbele za primerno razmestitev šolskih otrok. Postavil je prof. Andriju ta vprašanja;
t) Ali je res, da namerava šolska uprava izriniti slovensko šolo v ulici Sv. Frančiška nekam na mestno periferijo, baje k Sv. Alojzu?
t) Zakaj so se pričela popravila
▼ šoli v ulici Sv. Frančiška med ioiskim letom in se ni počakalo do velikih počitnic?
I) Zakaj hočejo, kakor se čuje, •praviti slovenske razrede v mrzla podstrešja in v dve različni šoli v ulici Biismondo in v ulici Giotto, kjer naj bi bil pouk le popoldne?
4) Zakaj ne dajo za slovensko šoto, ki ima šest razredov, na razpolago vsaj učilnice, ki bi bile na larpolago izključno za slovenske otroke, kjer bi imeli tri razredi pouk predpoldne in tri popoldne M bi bili slovenski otroci in učite-sami zase?
Prof Andri je odgovoril, da ni-Mt šolska oblast prav nobenega •amena, da bi slovensko šolo spravila ir. ulice Sv. Frančiška kam v predmestja ali k Sv. Alojziju. Je pa omenil, da ima edinole šola pri Sv. Alojziju dovolj prostora za za-iasno namestitev drugih razredov; ati da bi šolska oblast niti mislila na to, da bi slovenske otroke poslala iz ulice Sv. Frančiška k Sv. Alojziju, ker je za majhne mestne otroke prevelika razdalja. Kakor hitro bo šola v ulici Sv. Frančiška popravljena, se vrneta tja slovenska kakor italijanska šola, je pristavil prof. Andri. Dr. Agneletto je naglasil, da jemlje to izjavo s posebnim poudarkom na znanje.
Na drugo vprašanje je prof. An-pojasnil, da so bila dela v šoli tako nujna, da je občinski tehnični Mrad izjavil, da ne more prevzeti vei nobene odgovornosti za var-■ost šolskih otrok in učiteljev. Stranišča šolstva so v takem stanju, je vpda curljala skozi zid. fta-■en tega je bilo treba izkoristiti *akoj 12 milijonov lir, ki jih je dala Zavezniška vojaška uprava na razpolago za popravila po dolgem obotavljanju, ker je poslopje zasebna in ne javna lastnina. Ako »e bi bili t deli pričeli, bi bil ves Mesek uporabljen v druge svrhe i» šola bi bila ostala nepopravljena in neuporabna. Zato so morali pričeti takoj s popravili in izpraz-»ili šolo začasno.
Ifa tretje vprašanje je prof. An-«lri pojasnil, da je dobila italijanska šola za silo in s težavo nekaj učilnic poldnevno v ulici Mazzini, ki so pa neprikladne. Za slovensko ljudsko šolo, ker so učenci manjši, sta prihajali v poštev le bližnji šoli, v ulici Rismondo in o-brtna šola »Volta« v ulici Battisti. Ali praznih sob ni bilo niti tu na razpolago. Ravnatelji teh šol so se upirali sprejemati med letom v goste druge šole in spreminjati urnik. Vendar je uspelo ravnatelju g. Stublju, je dejal prof. Andri, da je pregovoril ravnatelja v ulici Rismondo, da je sprejel dva razreda in ravnatelja v ulici Battisti,
da je sprejel štiri razrede. Za slovensko .šolo so iskali prostorov tudi v zavodu Galileo Galilei v ulici Battisti, ali tam so bili prostori majhni in neuporabni. Na pripombo dr. Agneletta, ako že ni mogoče dobiti boljših prostorov, zakaj ne bi dali n. pr. v ulici Battisti tri učilnice na popolno razpolago slovanske šole, ki bi jih uporabljala predpoldne in popoldne in bi bila sama zase, ne da bi bila nadlego-vana od italijanskih učencev, ki obiskujejo predpoldne iste učilnice, je prof. Andri dejal, da je težko izkoriščati gostoljubnost, da pa je to odvisno od šolskih ravnateljev, da to med seboj urede. Na to je dr. Agneletto pristavil, da bo ena beseda prof. Andrija več zalegla pri ravnateljih šol kot vse drugo in ga je prosil, naj v tem smislu posreduje. Dostavil je še, da so baje slovenski šoli prepuščene sobe v podstrešjih in mrzle ter da ni mogoče zahtevati od slovenskih otrok, da bi obiskovali pozimi take prostore. Tudi bi bilo pravično, da bi ljudskošolski otroci imeli učilnice v nižjih in ne v višjih nadstropjih. Prof. Andri je odgovoril, da sta dva razreda v ulici Rismondo v četrtem nadstropju in štiri razredi v ulici Battisti v drugem nadstropju, da je tam predpoldne pouk za italijanske otroke, da so sobe zakurjene in da jih bodo kurili še enkrat opoldne, da ne bodo slovenski otroci trpeli popoldne mraza. Prof. Andri je še omenil, da je o stvari obveščen tudi podpolkovnik Marshall in da gre samo za začasno razmestitev, ki bo trajala največ dva meseca.. Na izrecno zahtevo dr. Agneletta je prof. Andri še dodal, da bodo imeli slovenski razredi v učilnicah svoje slike, zemljevide, omare in da je že poskrbljeno, da se jim ne bo nič zgodilo.
Po teh zagotovilih si je dr. Agneletto osebno ogledal v torek 24. januarja dva razreda v ulici Rismondo in štiri razrede v ulici Battisti. Razredi v ulici Rismondo so sicer v četrtem nadstropju, ali drugače brez prigovora; v obeh razredih je bil predpoldne italijanski pouk. Razredi v ulici Battisti so v drugem nadstropju, prostrani, zračni in sončni, kakor oni v ulici Rismondo. Le klopi so v dveh razredih za male ljudskošolske otroke previsoke, medtem ko v dveh razredih ni klopi, temveč so risalne mize s stolčki brez naslanjača. Stranišča so v redu, za deklice je posebno stranišče. Da se odpomo-re nedostatkom glede klopi, je dr. Agneletto takoj interveniral osebno pri županu dr. Bartoliju, da se dajo slovenskim otrokom na razpolago v ulici Battisti primerne klopi ali pa popravijo sedanje klopi, tako da ne bodo otrokom pri pouku visele noge. Zupan je obljubil, da bo takoj pozval občinski ekonomat, da ukrene vse potrebno. O vsem tem je dr. Agneletto obvestil tudi ravnatelja g. Stublia. In pri občinski seji 27, januarja je dr. Agneletto še enkrat naglasil nujno potrebo, da se takoj odpravijo gori omenjeni nedostatki.
Takd tedaj stoji stvar s slovensko šolo v ulici Sv. Frančiška. Napisali smo gornje vrstice v pomir-jenje slovenskih staršev in slovenske javnosti, ki jo nekateri tako radi preko potrebe razburjajo, samo da delajo za sebe propagando. Zmerjanja in psovanja, ki jih je serviral »Primorski dnevnik« svojim bralcem na naš račun, so pač plod njegovih zelnikov in mi gremo preko njih. Smatramo, da postopanje »Primorskega dnevnika«, ki si že od nekdaj lasti monopol na zastopanje slovenskih koristi, z vsemi njegovimi pretiravanji nikakor ne bo koristilo ohranitvi za obrambo naših pravic na šolskem polju, ki smo jo dosegli šele po tolikem času.
Načelne osnove Akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja
1.
Svobodno tržaško ozemlje je bilo meddržavno-pravno ustanovljeno z mirovno pogodbo z Italijo z dne 10. 2. 1947. To pogodbo so podpisale in ratificirale le - te države: Združene države Amerike, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Avstralija, Belgija, Sovjetska republika Belorusija, Brazilija, Kanada, Abesinija, Grčija, Indija, Nova Zelandija, Nizozemska, Poljska, Češkoslovaška, Sovjetska republika Ukrajina, Južnoafriška zveza, Jugoslavija in Italija.
Z ratifikacijo te mednarodne pogodbe je na podlagi čl. 21 STO zaživelo svoje samostojno meddržavno-pravno življenje, na podlagi Začasnega štatuta STO-ja pa je to ozemlje pričelo ustvarjati svojo samostojnost. Samostojnost STO-ja je bila napram sosednim državam potrjena z raznimi ukrepi upravnega značaja, ki so dokazali med-državno-pravno samostojnost tega ozemlja kot: razmejitev, lastna zastava z lastnim grbom, ustanovitev začasne uprave v smislu Začasnega štatuta itd.
Razvoj na celokupnem ozemlju STO-ja po njegovi ustanovitvi ni mogel nič spremeniti tega obstoječega meddržavno-pravnega dejstva. Tega dejstva seveda tudi ni mogla nič spremeniti izjava treh zapadnih velesil od 20. marca 1948. Določbe mirovne pogodbe z Italijo so torej pravnoveljavne in obvezne za vse države, ki so to pogodbo podpisale in ratificirale.
2.
Slovenski in hrvatski del prebivalstva STO-ja je sprejel ustanovitev STO-ja kot kompromisno rešitev brezpogojno, posebno zaradi tega, ker mu Stalni statut STO-ja meddržavno-pravno zagotavlja polno narodno enakopravnost, za katero so se vztrajno borila poko-lenja tržaških Slovencev, v nekaterih razdobjih s prelivanjem plemenite krvi svojih najboljših sinov, posebno v krvavi borbi zadnjih let proti fašizmu in nacizmu na strani svega svobodoljubnega človeštva. Ustanovitev STO-ja so sprejeli tržaški Slovenci tudi iz spoznanja, da so s to ustanovitvijo na najprimernejši način zajamčene gospodarske koristi vsega prebivalstva Trsta in da so s tem postavljeni temelji za mirno in skladno sožitje in za uspešen razvoj tu živečega avtohtonega slovenskega, italijanskega in hrvatskega naroda. Hkrati vidijo Slovenci in Hrvatje STO-ja v ustanovitvi tega samostojnega ozemlja zgraditev mosta, ki bo omogočal trajno pomiritev sosednih držav, Jugoslavije in Italije.
3.
Razvoj po ustanovitvi STO-ja, tako notranji kot mednarodni, je prinesel poskuse, da bi se postavilo Svobodno tržaško ozemlje kot samostojna meddržavno-pravna tvorba šele v razpravljanje. Zaradi tega je vzklila iz vrst tržaških Slovencev in Hrvatov odločna volja, z vsemi zakonitimi sredstvi, zaupajoč v veljavnost in obveznost meddržavnih pogodb, stopiti v odločno borbo v obrambo samostojnosti STO-ja in za uveljavljenje vseh ustrezajočih določb mirovne pogodbe z Italijo.
V	prepričanju, da ta borba tržaških Slovencev ni nasprotna koristim in teženjem širokih slojev tudi italijanskega dela prebivalstva našega ozemlja, ki uživa in ki bo uživalo na Svobodnem tržaškem ozemlju v najpopolnejši meri vse kulturne in socialne pravice, Akcijski odbor ne dvomi, da bodo njegovo borbo pozdravili vsi pravi Tržačani in vsi ostali prebivalci STO-ja, ne glede na narodnost, katerim je pri srcu blaginja in dobrobit Trsta in STO-ja in ki se zavedajo važne vloge STO-ja za končno pomiritev narodnostnih sporov na tej občutljivi točki Evrope.
4.
Akcijski odbor se je združil le za izvedbo tega programa in pričakuje podporo in sodelovanje vseh Slovencev in Hrvatov STO-;a, brez razlike političnega prepričanja in strankarske pripadnosti.
Za Sloo. demokr. zoezo:
. Dr. J. Agneletto - dr. F. Vesel - J. Torčon Za Sloo. krit. soc. totto:	Za	neodolsne	Slovence:
Inž, Milan Sosič - Josip Podobnik	Dr.	Fr.	Tončič	- dr. Josip Ferfolja
Nova postojanka demokratske misli na Krasu
Občili zbor SDZ v Nabrežini
Rona Italijanska ulada
Po štirinajstdnevni krizi, ki je je bila za italijanske prilike izredno dolga, je sestavil De Gasperi
27.	januarja svojo šesto koalicijsko vlado. Liberalna stranka ni pristala na sodelovanje z De Gasperi-jem in je prešla v opozicijo, čeprav se njen idejni prvak filozof Benedetto Croce s tem ni strinjal. Z demokrščani so zato prevzeli novo vladno odgovornost edinole republikanci in socialdemokrati, ven-
J
dar brez Saragata, ki se bo odslej docela posvetil strankinemu organizacijskemu delu in stikom s socialistično internacionalo Uniscom. Zaman si je De Gasperi do zadnjega trenutka prizadeval, da bi si pridobil tudi osebno Saragatovo sodelovanje. Nova vlada je usmerjena z izpadom liberalcev nekoliko bolj na levo kot prejšnja, vendar je treba upoštevati, da je De Gasperija pustilo na cedilu derno-krščansko levo krilo pod vodstvom Dossettija in Fanfanija, kar pred-
stavlja resno grožnjo za trdnost in enotnost demokrščanske stranke. Sforza, ki je ptretrgal vse stike z liberalci in se kot nadstrankar naslonil na republikance, je poleg Scelbe, Gonelle in Pacciardija ena najvidnejših osebnosti v novi vladi.
Uradni seznam nove vlade je naslednji: De Gasperi (DC), vladni predsednik; Sforza (PRI), zunanji minister; Scelba (DC), notranji minister; Piccioni (DC), pravosodje; Vanoni (DC), finance; Pella (DC), zakladni minister; Pacciardi (PRI), obramba; Aldisio (DC), javna dela; Gonella (DC), prosveta; Marazza (DC), delo; Segni (DC), poljedelstvo; D’Aragona (PSLl), promet; Simonini (PSLl), trgovska mornarica; Spataro (DC), pošta in brzojav; Togni (DC), industrija in trgovina; Lombardo (PSLI), zunanja trgovina; Campilli (DC), minister brez listnice; Cotelessa (DC), visoki komisar za zdravstvo.
Urtrt za zaupno upravo Somalija
Predlagani dogovor, po katerem naj 'bi Italija prevzela desetletno zaupno upravo svoje prejšnje kolonije Somalije, je pripravljen. Odločanje o tem dogovoru je ena glavnih zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja sveta Združenih narodov za zaupno upravo, ki se vrši v Ženevi. Dogovor, ki ga je sestavil odbor za 'zaupno upravo Somalije, je sestavljen iz 24 členov in priloge, ki vsebuje 10 členov ustanovnih določil.
Dogovor in priloga imata za cilj, da bi Italija tako upravljala to področje, da bi njega prebivalci po končani zaupni upravi lahko dosegli neodvisnost in samovlada. Prvi člen osnutka ustavne priloge poudarja, da »pripada suverenost
ozemlja prebivalstvu in da jo je treba izvrševati v njegovem i-menu«.
Dogovor o ‘zaupni upravi naj bi postal veljaven, ko ga odobri Glavna skupščina Združenih narodov in
ratificira Italija. Do tedaj pa naj bi Italija prevzela začasno upravo, potem ko bosta Svet za zaupno u-pravo in Italija pristala na pogoje zaupne uprave. Ozemlje bo postalo »suverena in neodvisna država« po preteku dobe desetih let, katera teče od dneva, ko bo Glavna skupščina odobrila dogovor o zaupni upravi. Po določilih dogovora, ki ga je sestavil odbor, bo u-pravljajoča oblast pospeševala razvoj »svobodnih političnih ustanov in razvoj prebivalstva ozemlja za
Vsestransko zanimanje za občni zbor Slovenske demokratske zveze v Nabrežini so pokazali pristaši SDZ, ko so se zbrali v tako lepem številu v nabrežinski kinodvorani
31.	januarja t. 1.
Navzoče člane in prijatelje SDZ je pozdravil predsednik začasnega odbora SDZ za nabrežinsko okrožje g. Terčon Josip; posebej pa je pozdravil tajnika SDZ za STO dr. Vesela iz Trsta.
Predsedniško poročilo
G. Terčon je v svojem predsedniškem poročilu poudarjal, da ima občni zbor predvsem namen seznaniti zborovalce z dosedanjim delam SDZ za nabrežinsko okrožje.
Nato je prikazal ogromne žrtve Slovencev, ki so jih pretrpeli pod fašizmom, njihovo zatiranje in preganjanje ter junaško borbo vsega našega ljudstva za svobodo. Kdo bi se čudil, ako je naše ljudstvo v prvem trenutku radostno sprejelo osvobodilno armado, toda kmalu po tem je doživelo veliko razočaranje, kajti ugotovilo je, da je s to armado prišel k nam komunizem in hotel izkoriščevati primorsko ljudstvo za svoje politjčne namene.
Govornik se je dotaknil tudi vprašanja sodelovanja v javni u-pravi, ki so ga sedanji komunistični voditelji odklonili, ker bi mora-
li	deliti oblast z drugimi strankami, kar pa niso hoteli, ker je bil njihov namen vladati brez kontrole zaveznikov. Ta velika napaka je prinesla našemu ljudstvu ogromno škodo, katera se še danes maščuje nad ljudstvom tsga ozemlja. Naši ljudje, četudi brez služb, se v strahu pred komunisti niso upali sprejeti nobenih, čeprav še tako neznatnih mest v javnem življenju. Sprejeli pa so jih zato Italijani, ki imajo sedaj v Trstu prvo besedo. In sedaj se mi čudimo, ako se godijo našemu narodu krivice?
Vsi so videli' načelne napake komunistične partije, ali nihče si jih ni upal kritizirati; pač že leta 1947 se je našla skupina mož v Trstu, ki je določno videla, kam bo pripeljala naš narod taka politika. Zbrali 'so peščico korajžnih ljudi, ki so ustanovili demokratično politično organizacijo, to je Slovensko demokratsko izveao, ki naj bi združila vse protikomunistične Slovence. Akcija demokratičnih protikomunističnih Slovencev je neverjetno razsrdila komuniste, kateri so nas pričeli silovito napadati. Zavedali pa smo se, da nam je mesto kot zvestim in /zavednim Slovencem le v SDZ, ker edino v tej lahko svobodno in brez strahu delujemo za koristi in dobrobit našega naroda.	_	’
Zavedajoč se naloge, katero smo sprejeli, ko smo stopili v vrste naše ljudske in demokratične organizacije, smo začeli tu v naši vasi in v vsem nabrežinskem okrožju prepričevati in zbirati ljudi. Priznati moramo, da je bilo naše delo v začetku težavno, pa tudi nevarno, saj so nam komunisti na vsakem koraku grozili, vendar je sčasoma tudi strah jel kopneti in tudi v Nabrežini je vznikla organizacija SDZ. Vse delo je bilo opravljeno iz čistega idealizma brez sebičnih ali drugih namenov in brez kakršnih koli »dolarjev«.
Naloga novega odbora bo najprej, da ustanovi prosvetno organizacijo za nabrežinsko okrožje in tako nudi demokratičnim Slovencem možnost kulturnega izživljanja. Nadalje ustanovitev podružni-
dosego neodvisnosti«, kakor tudi gospodarski in socialni razvoj ter samopreskdbo.
Upravljajoča oblast se bo morala ravnati po določilih splošne izjave o človečanskih pravicah, ki jo je sprejela Glavna skupščina leta 1948.
Osnutek dogovora določa tudi, da bo morala Italija dati prebivalstvu Somalije popolno svobodo govora, tiska in zborovanja brez razlike na raso, spol, jezik ali vero.
Predlagana ustavna priloga določa med drugim, da bo morala u-pravljajoča olast imenovati teritorialni svet, ki ga bodo sestavljali prebivalci področja, s katerim se bo morala posvetovati v vseh zadevah razen tistih, ki se tičejo obrambe in zunanjih zadev.
Ustavodajno oblast naj bi imel upravnik ozemlja, ki pa bi se moral posvetovati s teritorialnim odborom, dokler ne bo izvoljena u-stavodajna zbornica.
Nek drug člen osnutka priloge predvideva, da bo morala upravljajoča oblast podvzeti potrebne korake za ustanovitev sodnega sistema, ki bi »jamčil popolno neodvisnost sodstva«.
Na papirju je torej vse lepo in v redu, podobno kot tržaški statut. Kako bodo vsi ti paragrafi izglodali v resnici, nam bodo pa povedali šele Somalci.
ce Slovenskega dobrodelnega društva, da posveti posebno skrb počitniškim kolonijam za slovensk* šolsko deco.
Na kraju je g. Terčon poudaril, da je polje delovanja demokratičnih Slovencev tako ogromno, zaradi česar je treba pogumno pristopiti k delu, ker zasluženi uspeh ae bo izostal.
Pozdravne besede dr. F. Vesela
Zastopnik SDZ iz Trsta dr. Visel je s svojim treznim in zanimivim izvajanjem navdušil zborovalce in jim dal velike nade v uspeh Slovenske demokratske zveze.
Tajnik SDZ dr. Vesel je mett drugim dejal;
»Trenutek, v katerem izpolnjujete vašo organizacijo, je silno resen iza usodo Slovencev in Hrvatov Svobodnega tržaškega ozemlja.
Domači komunizem, prej enote« in sedaj razklan v dva dela, je i*-dal svojo prvotno' politično linijo obrambe mirovne pogodbe in s tem neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja.
Vidalijevci iščejo »boljše rešitve«, ki naj bi obstojala najprej t imenovanju guvernerja, kasneje p« v odstranitvi okupacijskih čet hočejo končno dospeti do plebiscita, ki bi ga seveda organizirali revizionisti, kateri imajo vso oblast v rokah, in ki naj bi sankcioniral prehod Svobodnega tržaškega o-zemlja pod Italijo.
Na drugi strani so babičevci, ki so iz ust svojega voditelja Brank« Babiča uradno izjavili, da je ver* v realizacijo Svobodnega tržaškega ozemlja iluzija, izaradi česar je treba iskati nove kompromisne rešitve z Italijo — mimo mirovne pogodbe. Kot osnova za to novo rešitev tržaškega vprašanja naj bi služil sporazum Tito-Togliatti, s katerim je odgovorni državnik Jugoslavije svojčas ponudil Trst Italiji v zamenjavo za Gorico. Seveda ne gre danes več za Gorico, ker je Italija ne bo dala iz rok, temvei za razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Pas A naj prapade Italiji, pas B Jugoslaviji. Z drugimi besedami: oni hočejo Trst in s tem tržaške Slovence prodati Italiji.
Ko so komunisti leta 1945 i> 1946 na najbrezvestnejši nažim kompromitirali naše ljudstvo in posebno delavski sloj, bi ga hoteli sedaj, samo da se še nekaj časa obdržijo na p»vršini in na oblasti ter da na nek način opravičijo svoj bedni obstoj, izdati na naj-sramotnejši način svoje tovariše v borbi s tem, da prodajajo edini a-dut, ki ga imajo še v rokah, namreč podpis na mirovni pogodbi e Italijo.
Tako smo ostali mi, skupaj z velikim številom lojalnih Tržačanov
—	Italijanov — edini, ki branimo neodvisnost naše državice, našega Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ta obramba bo uspešna — in mi ne dvomimo, da bo uspešna —, če bomo vsi Slovenci združeni in odločno stopili v obrambo našega o-zemlja.
Z velikim zadovoljstvom vidim vas pogumne in zavedne Nabrežin-ce na delu, da izpopolnite vašo organizacijo, ki predstavlja osnovo za vsako uspešno delo in uspeh.
V	tem za našo usodo in bodočnost tako resnem trenutku, združite vaše sile, ker samo v edinosti je naša rešitev!«
Tajni&ko porodilo
Tajnik začasnega odbora SDZ na-brežinskega okrožja g. ravnatelj Ščuka je nato v obširnem poročilu prikazal različne momente političnega delovanja demokratičnih Slovencev. V izvlečku podajamo njegove misli:
»Na volivnem sestanku, ki ga je za časa volivne borbe priredila SDZ v Nabrežini, sem dejal: Pod okriljem SDZ smo pristopili k delovanju med narodom za narod — ‘in narod naj nas sodi!
In narod nas ie sodil: sodba J* sledeča: 752 glasov v nabrežinski občini nam je reklo: smo z vami!
Vprašam Vas, kdo od vas si je pred tremi leti predstavljal, da se bo upalo v naši občini 752 politično zrelih ljudi samo dve leti polne je zakričati: dovolj nam je komunistične linije!?
Sledečim faktorjem se moramo zahvaliti za našo zmago:
Zdravemu razumu našega ljudstva,
politični zrelosti našega naroda in narodni izavesti,
žalostnim izkušnjam, ki jih je naše ljudstvo preživelo, kakor tudi napakam in grehom komunističnih voditeljev,
jasnemu programu Slovenske demokratske zveze, predvsem pa vaši požrtvovalnosti.
Bili smo res golih rok, a obrnili smo se do vas: pomagajte! Pomagali ste in žrtvovali vsak po svo-
(Konec na 4. strani)
Žalostna dediščina
in njena logikam
Najbolj brezobziren, čeprav po svojih kvalifikacijah ne najbolj a-»oralen članek je izšel v »Giorna-le di Trieste« dne 15. jan. pod naslovom »Scuola e lingue d’uso nel-It zone di confine«.. V tem članku jkuša pisec odgovoriti »nekemu slovenskemu tržaškemu listu«, ki je v svojih stolpcih napadel odlok italijanskega prosvetnega ministrstva, s katerim se je otrokom slovenskih staršev optantov v Gorici prepovedalo obiskovati slovenske *ole. Ne vemo, na koga prav za *rav člankar meri. Ker nam ni jnano, da bi že ddbil »dispenso« za šitanje »Primorskega dnevnika«, ki ga katoličani ne smejo več brati, jte pač odgovor verjetno namenjen *am. Ako si pa kaj takega samo >#omišljamo, prosimo, pisca, naj um oprosti. Smo pač pretenko »erili njegovo vest. Prizadeti smo *a v enem in drugem primeru. Za-■*o se tudi oglašamo.
Iz članka namreč jasno izhaja, kakšno naj bi bilo postopanje, katerega se imamo nadejati, ako naj 'hi bilo naše i mesto tretjič po tej •vojni ponovno »osvobojeno«. Za •urbonce, francosko vladarsko aodibino v času francoske revolucije, je v zgodovini obveljal izrek, da se v svojih ponovnih emigracijah in po ponovnih izgubah »nitidar niso ničesar naučili, niti niso ničesar videli«. Nekaj takega opajamo na žalost tudi pri naših ita-Hjanskih someščanih.
Iz polpretekle dobe jim je ostal •» glavi zvok gesla »Lo Stato ha sempre ragione«, samo da danes več tistega diktatorja, ki je te-*aj državo predstavljal in zanjo Mislil, temveč je na njegovo me-tbo stopila nova strankarska oligarhija, ki se pa iz podedovane aaentalitete nikakor ne more izkopati.
Kaj svoboda poedinca in svoboda državljana!, «... če pade očetu, Italijanu po državljanstvu, narodnosti, občevalnem jeziku itd. na jjimet, da bi vpisal svojega otroka o šolo, ki ni italijanska po jeziku« je dolžnost države, da intervenira Ib da prepreči, da bi »njeni sinovi ječali skromne vrste majhnega jtovenskega naroda«. Ce se slučajno kak Italijan poroči s Slovenko, HOtem mu mora biti preprečeno, 4a bi lahko pošiljal svoje otroke •* slovensko šolo. To so glavne pi-lleve ugotovitve in tem ugotovitvam se mora pokoriti prebivalstvo abmejnih krajev.
Radovedni smo, ali je pisec prav tako odločen tudi pri obratnem *rimeru: ali sme Slovenec, ki ,ie poročil Italijanko, pošiljati svoje **roke v italijansko šolo? Ali sme-
lo	po njegovem sploh slovenski ajlarši pošiljati svoje otroke v italijanske šole? Tu naj pokaže svo-fo kratkonogo doslednost! Ker je id, zato je to enostavna diskriminacija manjšine v korist večine! Pravica ni več za obe strani «taaka...
In vendar so prav na obmejnih »odročjih taki primeri prav pogosti in še nihče, razen pretiranih nacionalističnih gibanj, nastalih po prvi svetovni vojni, ki pa še danes poganjajo v »Giornale di Trie-
ste« tako bujne poganjke, ni videl v mešanih zakonih ter v sledečem prebivanju prebivalstva nič slabega. Demokracija vendar priznava poedincu pravico, da se duhovno svoboden samostojno odloči, po kateri poti bo hodil in kam bo u-smerjal svoj zarod. Od tega prelivanja so imeli večino koristi samo Italijani, ki so brez nasilnih ukrepov po lastnih trditvah uspešno izvrševali asimilacijo Slovencev v svoje vrste.
Tako demokratsko mišljenje pa za pisca omenjenega članka nima nobene veljave. Pred njim je samo Država - bog, pred katero poedi-nec popolnoma izgine in kateri se mora poedinec brezpogojno podrediti. Smatramo za potrebno, da podčrtamo to avtokratsko in statistično totalitarno naziranje vodilnega italijanskega dnevnika v Trstu. Danes smo sicer šele pri tem, da se prepoveduje poedincu, italijanskemu državljanu, da bi se na narodnostno mešanem področju svobodno narodnostno opredeljeval in izživljal. Toda taka mentaliteta nas je po prvi svetovni vojni dovedla do tega, da se je končno prepovedalo ne samo narodnostno, temveč tudi vsakršno politično in kulturno udejstvovanje, ki ni bilo ljubo takratni fašistični stranki. Italijansko javno življenje se je končalo v enostrankarski fašistični diktaturi. Ce pogledamo nekoliko globlje v tako vidno prinešena pi-ščeva izvajanja o pravici šolanja, bomo pa tudi danes spoznali, da nas samo še pičel korak loči od podobnega vistosmerjenja in enostrankarske diktature, pred katero nas že delj časa opozarjajo desni, levi in sredinski glasovi italijanskega javnega mnenja. Tako močno podčrtavanje gesla »Lo Stato ha sempre ragione«, kot sledi iz omenjenega članka, diši preveč po žalostni preteklosti, nikakor ni v čast demokratičnemu ugledu tukajšnje demokraščanske stranke.
Toda vse to bi še nekam prenesli in se v stvar ne bi vtikali, ako bi šlo pri tem samo za prave Italijane. Smatrali bi, da je to pač njihova interna stvar. Nimamo nobenih zavojevalnih namer in smo daleč od tega, da bi želeli načrtno in sistematično razširjati svoje narodnostno ozemlje in pripravljati bodoča zavojevanja, kakor nam to skuša med vrsticami podtakniti pisec omenjenega članika. Toda način, po katerem sodi pisec, kdo je Italijan, in način, kako je o tem sodil avtor doti&ne ministrske odredbe, je končno dovedel do tega. da so z novimi ukrepi prizadeti samo Slovenci in ne Italijani. Tu pa postaja stvar drugačna. Tu ne gre več samo za ukrep, ki naj bi preprečil državljanom, po narodnosti Italijanom, da bi uhajali v drugo narodnost, temveč za ukrep, ki naj prepreči žrtvam sedanjih povojnih razmer, da bi ostale to, kar so bile. V tem pogledu pisec ni bil dovolj jasen, kot bi hotel nekaj prikrivati.
Pisec ima prav, ko pravi, da gre pri tem za italijanske državljane, saj so (Jptirali. Prav ima, ko trdi, da gre pri tem v mnogih primerih
za italijanska imena, saj mu je menda znano, kako so bila poitalijančena. Prav ima tudi, ko trdi, da so morali za ohranitev svojega prejšnjega državljanstva in za možnost nastanitve na svoji zemlji formalno izjaviti, da je njihov občevalni jezik italijanski. Toda kljub temu ti ljudje še vedno niso Italijani po narodnosti. Piscu je znano, v kakšnih okoliščinah so bile te izjave podane. V takratnih razmerah je bilo upanje v demokratično in z izkušnjami obogateno Italijo še veliko. Danes pa je prav ta Italija tista, ki je te nesrečnike razočarala, ker ni do njih poiskala druge poti, temveč se je zopet zatekla k nasilnim UTadflim ukrepom, s katerimi jim ukazuje, da morajo postati remegatd. Sklicevanje na formalnosti in zunanje oko' liščine nima prav nobene vrednosti v tem primem, ko gre za najgloblja notranja čustva. To je enostav no izsiljevanje!
Kako naj danes sodimo pisca, ki pravi, da se mora presojati narodnost in iz nje izhajajočo obvezo o prepovedi obiskovanja slovenskih šol 'iz imena, občevalnega jezika in državljanstva? Moderne teorije pa pravijo, da je glavno narodna zavest! Te ,pa pisec ne mara priznati, podobno kot ne mara priznati svobode odločanja poedinca v trenutku, ko bi prišel v nasprotje z naziranjem mišljenja, katerega pisec zastopa. Danes zahteva navidezno za določanje narodnosti še vse tri naštete elemente, toda marsikje se je zadovoljil samo z enim: z opcijsko izjavo. Jutri se bo drugje zadovoljil samo 6 priimkom, katerega bo pred tem morda še sam primerno poitalijančil! In ‘prizadeti poedinec bo potem zaman klical, da je Slovenec in terjal svojo pravico. Uradni odgovor se bo glasil: ti si naš državljan, ali pa, ti imaš italijanski priimek in zato smeš biti samo Italijan! Kljub temu pa ga ni sodnika nad človeško vestjo, ki naj bi odločal o tem, kaj poedinec čuti, kaj je in kaj hoče biti. Tako vsaj pojmujejo svobodo vsi tisti, ki jim nista ti dve besedi samo kulisa, za katero skrivajo od časa do časa svoje prave koristi.
Ni ga sodnika, ki bi nas prisilil da smo drugačni kot smo, razen države, ki se ravna po zamislih pisca tega klavrnega članka stare totalitaristične miselnosti, ki je izšel v tržaškem glavnem glasilu de-mokrščanske stranke v času, ko se po svetu vrše kongresi, ki naj v bodoče onemogočijo diskriminacijo narodnih manjšin in ko se UNESCO ibori iz vso mednarodno podporo za svobodo pouka, vesti in znanosti. Zato je toliko bolj bedno njegovo zavijanje resnice, iz kater rega pa kljub temu iz vsake vrstice izhaja bistvo nasilja, ki je s tem člankom dobilo svoje prvo u-radno potrdilo. To brezobzirno odkrito priznanje svojevrstnega pojmovanja odnosov poedinca in države je njegova edina zasluga.
Naj bodo totalitaristične in narodnostno nestrpne besede obravnavanega članka vsem prizadetim pojasnilo, nam pa opomin!
ECA odobrila 7,7 milijard lir za tržaško industrijo
Tržaška misija Uprave za gospodarsko sodelovanje je obvestila Zavezniško vojaško upravo, da je prišlo iz Washingtona uradno sporočilo, ki dovoljuje uporabo 7,7 milijard lir za industrijski obnovitveni program v Trstu. To nakazilo velja kot nakazilo za drugo leto Marshallovega načrta, ki obsega čas od julija 1949 do junija t. 1.
Glavna in najvažnejša postavka v tem programu je nakazilo denarja za zgraditev dveh novih 13.000 tonskih modernih potniško-tovor-nih ladij za tržaški Lloyd. To bo zagotovilo nadaljnjo zaposlitev v glavni tržašlki industriji, to je v ladjedelnicah in tako bo število modernih potniških ladij, zgrajenih tukaj za tržaški Lloyd znašalo pet. Tri ladje enake tonaže so začeli izdelovati v ladjedelnicah sv. Marka.
Druga važna postavka je modernizacija jeklarne ILVA. S pomočjo tega daljnosežnega načrta bo imela ta važna tržaška industrija večjo konkurenčno sposobnost.
Na novo bodo opremili tudi strojno tovarno pri sv. Andreju, da bo imela tudi ta važna tržaška indu strija moderno tehnično podlago.
Medtem ko so ti načrti, ki bodo izčrpali znatni del razpoložljivega protivrednostnega fonda, že v zaključnem stanju, pa se preučujejo tudi drugi načrti, ki so prav tako znatno pomembni za tržaško gospodarstvo. Sem spada pomoč obstoječim manjšim in srednjim industrijam ter ustanovitev novih ma-nufakturnih podjetij. Ti načrti, za katere so bili v načelu odobreni fondi, bodo sporočeni javnosti takoj, kakor hitro bodo odobreni tehnični načrti.
Lirski protivrednostni fond je bil dosežen iz prodaje surovin in živil, ki jih je poslala Uprava za gospodarsko sodelovanje kot darilo Trstu. Izkupiček iz teh prodaj dajejo ob stran kot posojilni fond katerega potem uporabijo za delno kritje raznih obnovitvenih načrtov Ti načrti so pi“av tako delno odvisni od izvestnega odstotka naložb domačega kapitala.
Britanski laburistični poslanci na obisku v Jugoslaviji
Slovensko dobrodelni društva v Trstu
priredi v soboto, 4. februarja ob 20.30 uri
predpustno zabavo s plesom
Igral be godbeni kvartet. Na sporedu so tudi čeiki narodni plesi.
Prireditev bo v vseh prostorih v ulici Machiavelli št. ZZ-Ii nad.
Poskrbljeno bo za dobro pijačo in razine prigrizke ter za izvrstno pustno zabavo. Vstop je prost in brez posebnih vabil!
Slovenci! Udeležite se lepe predpustne prireditve! Poleg zabave boste s tem prispevali k človekoljubnim namenom Slovenskega dobrodelnega društva!
Pred kratkim je obiskalo Jugoslavijo 11 laburističnih poslancev. Ta obisk je zelo podoben svoječa-snem obisku Titovih laburističnih gostov, ki so opazovali jug. volitve 29. novembra 1945; takrat so britanski laburistični poslanci ugotovili, da so jug. tragikomične volitve lep primer svobodnih in demokratičnih volitev. Angleška vlada se je teh Titovih slavospevov odrekla z izjavo, da so zanjo merodajna uradna poročila britanske ambasade v Beogradu.
Svoj obisk so sedanji gosti hitro končali, ker se jim je zelo mudilo na volivno propagando; volitve v -Veliki Britaniji so pred vratmi! Pred svojim odhodom so se pa še oddolžili gostoljubnim domačinom in Titovemu ministrstvu za propagando.
To je namreč sklicalo tiskovno konferenco za tuje in domače časnikarje 9. januarja zvečer in po prijetni večerji so gospodje razložili svoje vtise.
G. Stanley Tiffaney, ki je bil nekak predsednik grupe, je zelo hvalil obnovo v Jugoslaviji in med drugim dejal:
»Popolnoma brez vsakih ovir in preprek smo hodili povsod, kjer smo hoteli, šli smo, kamor smo želeli; videli smo vse, kar smo želeli; kar smo videli, nam dokazuje velik napredek in razvoj v Jugoslaviji. Vsi smo zelo presenečeni z vašim napredkom.«
G. Tiffaney pri tej priliki ni o-menil, ali zna naš jezik, kakor tudi, kdaj je predhodno obiskal Jugoslavijo, da tako prepričano primerja.
Da bi pa dal svojim besedam zvok večje resničnosti, je g. Tiffa-ney dodal:
»Nihče od nas ni komunist; nobenemu od nas ni komunistična partija simpatična in mi se vsi borimo v Veliki Britaniji proti komunistom. Mi vsi smo člani laburistične stranke, ali mi moramo priznati, da je velika razlika v gospodarskem razvitku Velike Britanije in Jugoslavije. Gospodarski razvoj vpliva, kar je razumljivo, tudi na politični razvoj v Jugoslaviji. Gospodarski pogoji Jugoslavije pa nam tudi kažejo svoje tendence bližanja demokraciji v veliko večji meri, kot pa je to primer na Zapadu.«
Drugi govornik g. Norman Dodds pa je dejal, da nikjer niso opazili preganjanja manjšine (ni znano, ali je mislil pri tem na opozicijo ali pa na narodne manjšine); nato je dodal, da ne odgovarjajo resnici trditve, da je vsa oblast popolnoma koncentrirana v Beogradu.
Z navdušenim tonom teh izjav pa ni bil zadovoljen edino g. Arthur Allen, ki je rekel, da čuti, da je kritika v Jugoslaviji škodljiva stvar, vendar je on dodal: »Naša oblika demokracije (zahodna) ni mogoča v tem delu sveta; jaz bom vsekakor mrtev preje, nego bo mogoče uresničiti demokracijo v tem delu«.
Kakor vidimo g. Tiffaney posebno hvali obnovo države; ogromna dela so ga presenetila. Svet se danes z zanimanjem in občudovanjem ogleduje egiptovske piramide in kitajski zid. Istočasno pa vsak zelo dobro ve, da so pred tisočletji ta ogromna dela gradili sužnji
pod najtežjimi pogoji. Samo za Titove piramide se danes očividec g. Tiffaney ni vprašal: kdo jih gradi in pod kakšnimi pogoji? On je gledal in ni videl 15 in pol milijonov sužnjev.
Trditev, da je Jugoslavija nasprotna Kominformi, je popolnoma točna. To pa zato, ker je Kominfor-ma komunistična institucija, jug. narodi pa so sovražni vsakemu komunizmu, Stalinovemu in Titovemu, doma in na tujem. Mi nismo kot g. Tiffaney, ki nasprotuje komunizmu samo doma, hvaii pa o-nega na drugi strani plota, posebno če je pri tem mogoče še kaj zaslužiti, kot na primer na Kitajskem, kjer so priznali komunistično vlado, da bi rešili 300 milijonov funtov. Za nas je zlo zlo, pa naj bo na tej ali oni strani meje.
G. Tiffaney je v kratkem čas« par dni ugotovil, da so titovci i grškimi otroki dobro postopali; ni nam pa povedal, zakaj Tito teh o-trok še ni vrnil Grkom.
Prijateljstvo in odnosi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo so r resnici prisrčni. Pri tem mislimo na jugoslovanske narode, ne pa na Titov režim. Jugoslovanski narodi so to dokazali 27. marca 1941, ko so po besedah g. Churchilla »našli svojo dušo«. Da so gledali samo svoje interese, kot dela Anglija, bi verjetno druga svetovna vojna potekala drugače.
G. Tiffaney-a so Titove piramide v novem Beogradu tako presenetile, da primerja jug. razvoj z napredkom Anglije. Ni p« videl, da napredna Jugoslavija nima šivank, sukanca, zobnih ščetk, glavnikov, pašte za čevlje in dru-gih najosnovnejših potrebščin. Ce pa je videl, po tem pa najforže misli, da je umazanost, raztrganost in škuštranost sestavni del naših narodnih šeg in običajev.
Zelo smo hvaležni g. Arthuru Allen-u, da je imel hrabrosti izdvojiti svoja opažanja. Zamerjamo mu pa, da misli napačno, da v Jugoslaviji ni mogoče ustvariti demokracije. Današnje stanje v tem pogledu ni napredek, temveč nazadovanje za par sto let, ki ga je povzročil komunistični režim. Jugoslovani so imeli demokracijo in jo dobro poznajo, za demokracijo ili svobodo so se borili, ne samo za svojo, temveč vsega človeštva. Demokracijo in svobodo so izgubili brez lastne krivde zaradi napačne politike velikih zaveznikov v času druge svetovne vojne, med katerimi se nahaja v prvi vrsti tudi Velika Britanija.
Čudno, da se gg. laburistični poslanci niso vprašali, zakaj je na. zadnjih volitvah Jugoslavija glasovala totalitarno z 99 odst. za protisovjetsko politiko in socializacijo Titovega režima, na volitvah v letu 1945 in 1947 pa prav tako 89 odst. za pro-sovjetsko politiko Titovega režima?
Kot njihovi tovariši v letu 1945, tako so gg. laburistični poslanci tudi sedai nasedli odlični režiji Titovega režima in služili brez svoje volje kot orožje v rokah Titove propagande. Opozarjamo britanski narod na to mistifikacijo. V kolikor pa g., poslanci s prepričanjem trde in iznašajo svojo simpatijo za komunistični režim, naj si pa izberejo za to svoje volitve 23. februarja.
I
^inmiiiaiuinuiiiiiUiMiniiiiiiuiimuiHiuMMMiiiiuuuuiMK!
luiiiiiiBMiiiiuiuiumiuiiuiiiitffltMtmmiiiiiiiaNsunramiiiUAum^
S)urja " ^Revma -(giornale di^riesfe \
Naša kraška burja je polna raznih muhavosti. Tržačani smo se z MO v dolgih stoletjih, odkar so se Miših kraških gozdov usmilili Benečani, in trdo kraško hrastovino »bili v svojo lagunsko močvare, te nekako pobotali. V dnevih nje-gtega divjega sproščenja po trža-«rih ulicah takoj ločiš Tržačana «d tujca. Pravemu Tržačanu je na-0h burja vihravo dekle. Stisne jo *Dd pazduho, skrbno povesi glavo •»d ovratnik in že jo mahneta v jdoskočnem ritmu če,? trg ali cesto. OSržačan s pravim in nepotvorje-«Bm nagonom ugane, kakšne vrste plesov »i burjica sproti izmišlja in Me vsak njen kapric odgovarja z Mrcumevanjem popolnega kavalir-|a. Netržačan je v tem pogledu pravo te«lo in temu primeren je *Wdi postopek vihravega dekliča. Ketržačan obleži na trebuhu, kolenih ali sedalu brez pokrivala in z ■etržaško psovko na odprtih u-•tih. Kaj bi bilo, če bi pristni Tržačani ne bili tako usmiljenega sr-«a in ne bi sproti pobirali svojih nepovabljenih gostov po cestnem Uaku! Koliko bi bilo manj južnja-kov v Trstu!..
Ce bi na anagrafskem uradu gospodarili Tržačani in ne južnjaki, bi bilo vprašanje tržaških rezidenc •bo najbolj enostavnih vprašanj. Rrosilca ali zahtevnika za reziden-
co bi enostavno poslali preteklo nedeljo čez Veliki trg in preizkušeni anagrafski izvedenci bi takoj neizpodbitno in pravično ugotovili, ali je prosilec Tržačan ali ne. Seveda bi taka preizkušnja naravnost katastrofalno vplivala na italijanstvo našega mesta, če bi pri zadnjih tržaških volitvah izbirali volivne upravičence po gornjem nasvetu in ne po predpisih zaupne 'uprave, ki ji uradno pravimo »Lega Nazionale«, po domače pa »Lega mangiaslavi«...
Z burjo pa bo tudi svojevrstni križi. Burja in revmatizem sta si najmanj tako zvesta prijatelja, ka-r kor komunizem in diktatura; drug brez drugega ne moreta živeti. Ko se komunizem z »narodnimi pridobitvami« dokoplje do oblasti, mu sede diktatura na vrat, kakor kl6pi našemu Sultanu ab Kresu. Prav tako ti stopi v telo revma v trenutku, 'ko zapiha tam od Opčin. Revmo zdravi pristni Tržačan v gostilni, kavarni ali v baru, kakršno je pač mesto, kjer se je spak ugneizdil...
Za gležnje in kolena je trešet in briškola najuspešnejša kura, S teranom ali istranom, pa tudi 2 rebulo potiskaš pri tem nesnago navzdol, dokler ti na prelukljanih podplatih ne izleze med čike na podu. Iz kolkov preženeš revmatič-
no ščipalko z vročim punčem in mrzličnim izpopolnjevanjem tiskovin za »Totocalcio«. Pri tem seveda ne smeš sedeti, pač pa moraš čim hitreje v zapovrstnem kolebanju zibati najprej levo, nato desno polovico sedala. Pri tem ti sproti padajo kakor iz razodetja: x, 1, 2. Ko si izpraznil vsaj pol ducata kozarčkov punča in se znebil vsaj 600 lir zp »Totocalcio« ter se je tako tvoj tisočak srečno preselil k barmanu, sta kolka zopet ozdravljena, vsaj za čas, dokler ne stopiš zopet med burjine svate na ulico...
Ce ti je revmatični zlomek stopil v križ, je kavama edino tvoje zdravilišče. Klin s klinom je treba Izbijati, pa uspeh ne bo izostal. Zlorrtka si se nalezel v kavarni pri oknu, če se ga hočeš znebiti, se vsedi nasproti vratom, naroči ekspresno kavo in »Primorski dnevnik«, »L’Unitž« ter »II Lavoratore«. Po nekaj minutah progresivnega branja, te bo stisnilo v trebuhu, križ se ti bo upognil, kakor pristna fratelančna kletvica. Vrata se bodo odprla — pravi Tržačan jih nikoli ne zapira, ker je kavalir, kakor smo že omenili in daje burjici širokoodprto prednost — in križ se bo zravnal, kot se zravna Ju-stek pred Vidalijem. Ce vzdržiš 30 minut dremljanja v progresivni tisk in so bila medtem vrata vsai pol ure na stežaj odprta, ti bo križ postal elastičen kot Babičeva tržaška politika, in zlomek bo izginil z burjo vred — vsaj do novega refola...
Tako sem tudi jaz, ubogi Tržačan, po gornjih nasvetih romal kar v vse tri sanatorje proti revmatizmu: v oštarijo, v bar in v kavarno, ker si je spak izbral kar vsa tri
gnezda mojega telesa, ki ima po vrhu še to smolo, da ga je rodila slovenska mati. V oštariji sem izgubil tri trešete in tri briškole, iz-pil tri kvartine rebule; v baru sem posrkal 8 punčev, ki so dišali po gorilnem špiritu ter mi pošteno razorali grlo, in tudi rimski volkulji sem položil na žrtvenik 20 stolpcev iksenadvojk. Z burjo sva se pri prečkanju ulic po vseh teh zdravilih kar izvrstno razumela. Gležnji so nekam prestopali rumbo, angleški valček, sambo in kaj vem še kaj. Kolena in kolki so tudi pri »lo spiru« še nekam držali takt, a-
li	križ, z njim je bil pravi križ. Ampak »pravi Tržačan tudi s trdim križem in stodvajsetkilometrsko spremljevalko doseže »Fabris«. Za zdravje gležnjev, kolka in križa žrtvuje Tržačan vse, tudi razbit nos in polomljena rebra. Resnična bolezen v Trstu je samo revma...
Tako sem se vsedel nasproti vrat; tu je stala tudi edina prazna mizica. Naročil sem dvojni ekspres in poleg predpisanih treh prospektov svetovnega komunizma še »Delo« in »Avanti«, ker imam že po naravi volovski želodec. Zaman, ves progresivni tisk je bil v rokah številnih revmatičnih pacijentov in moj dobri prijatelj natakar, ki me že od nekdaj kar očitno protežira, mi je obupno dopovedoval, da do polnoči ni upanja, da se previdim s progresivno injekcijo. Zato me je postregel s pravnim in idejnim naslednikom obeh nesmrtnih tržaških siren »II Piccolo« in »II Popo-lo di Trieste«, z vpijočim klicar-jem fašistovske puščave »Giornale di Trieste«..;
»Hudič v sili muhe žre!« sem si mislil. Saj smo se v zadnji vojni naučili najrazličnejših nadomest-
kov, zakaj bi jih v sedanji hladni vojni zametovali. Na križ skoraj nisem več mislil v svojem divjem hrepenenju po zdravju, zato sem segel kar po najvažnejši strani zadnjega dučejevega neumrljivega zvestobarja. Ta najvažnejša stran je — kakor ste pravilno uganili — »Cronaca della cittš«. Tu izveš vse! Tu je najvernejše smetišče tržaških zdrah. Semkaj prinašajo klepetulje, opravljivke in klevetnice, ki drobijo po tržaških ulicah sicer v moških hlačah, svoje možganske proizvode na javno razstavo. Pa da bi ja kdo ne mislil, da nimajo tržaške rezidence! Kakšna zmota bi to bila, imele so jo že takrat, ko so s culico v rokah kupovale vozni listek — »per Trieste«...
.Ni čuda, če se mi je oko ustavilo na kurzivu »La solita storia«. Strina od »Giornale di Trieste« — v hlačah seveda — ni mogla zaradi burje, ki avtomatično prikuje trepetajočega južnjaka na stolico, v gostilno, bar ali kavarno, že zato ne, ker bi se neizpodbitno Izkazalo, da je njena izvirna rezidenca — Nabule. Ali burja je obsedla tudi nio, ni si sicer izbrala gležnjev, kolen, kolkov ali križa, pač pa ji ie pošast zlezla naravnost v možgane. Niso pa samo Tržačani iznajdljivi v umetniakarstvu šintari-je, tudi napolitanske hlačaste kle-petulie niso od muh. Možgansko revmo najlaže odpraviš po predpisih 2000 letne kulture tako, da zmečeš v svoj možganski kotel odstotke Slovencev v Trstu tako, da jih razredčiš z žavbo slavokomuniz-ma. ki ga za to priliko preleviš v italokomunizem in se tako izogneš zamotanemu štetju, ki je za vsakega kuharja nerodna zadeva. Kot pristni Napoletanec si seveda tudi
poliglot, saj obvladaš kar sedem italijanskih dialektov, pa bi tega ne vedel, da tržaški Slovenci govorijo čisto drug jezik, kakor pa jim ga slovenska književnost predpisuje. Ali ni Duče spremenil tržaško italijansko govorico v najslajšo toskanščiino? Pri tem naj te ne moti, da uporabljajo v italijanski vojski posebne tolmače, da prevajajo sedem dialektov v italijanski književni jezik; Slovenci talcih tolmačev na Tržaškem še ne poznamo, pa si jih bomo gotovo nabavili pri »Giornale di Trieste«. Nerodno je samo to, da je za te poliglote vsaka govorica, ki ni laška, pač turška. Naši kmetje v Škofijah, Repentabru in v Bazovici se bodo še vedno lahko sporazumeli, četudi bi morali po gorečih željah klepetulj pri »Giornale di Trieste* izgubiti svojo materino govorico, gorje pa klepetuljam, če bi se jim kaj podobnega zgodilo, marali bi bevskati kot domači kužki,,
Križ se mi je »pocajtal« ob kotlu mineštre' gg. c/koli »Giornale di Trieste«, izrezal sem modrost, čeravno to ni dovoljeno, plačal še 20 lir za škodo, da bi me ne dolžili tatvine in poslal umotvor na UNESCO kot recept za narodne pravice Italijanov na Malti, v Tunisu in tudi v Italijanski Afriki, ki so jo zapravile podobne klepetulje, kot one, ki vasujejo pri »Giornale di Trieste«.
Dvomim, da je tudi klepetulja pocajtala svoj možganski revmatizem. četudi sije danes pravo pomladansko sonce in o burji ni nobenega sledu več. Tudi brez burje bo še vnaprej skrbela za dobrobit Slovencev v Trstu v strahu, da je ne pošljejo »per šub« v domačo občino, med brezposelne...
Hoca postojanki SDZ na Krasu
(Nadaljevanje s 3. strani)
jih močeh. Tako, da je bilo v naši •bčini zbranih okrog 65 tisoč lir, ki smo jih porabili skoro izključno za volivne lepake.
Dosedanje delo je bilo v glavnem v rokah tako zvanih »starih«. Držali smo trdno, ker smo hoteli pripraviti naši mladini gladkejšo pot. Vi nam bilo dovolj, da smo imeli pri volitvah tak uspeh, hoteli smo le več! Hoteli smo priti do svojega #oma, do svojega sedeža, kjer se liomo nemoteno shajali, učili in pripravljali ;za novo delo. In ori-Ai smo tudi do tega!
Z današnjim dnem odstopa začasni odbor in v roke zborovalcev polaga izvolitev prvega rednega •dbora. Predvsem vabi mladino, da »udi odboru pomoč s svojimi mladimi in svežimi močmi. Zborovalcem priporoča, naj izvolijo ljudi, ki imajo dobro voljo do dela in re*en namen zidati in ne podirati, kar smo z ne malim trudom in žrtvami zgraditi.
Blagajniško poročilo je podal Magajnik začasnega odbora SDZ
g. Kralj iz Slivnega; iz poročila je razvidno, da je ibilo dohodkov okrog 67 tisoč lir in izdatkov skoraj isto. Navzoče najtopleje naproša, da še nadalje gmotno podpirajo organizacijo.
G. Terčon Josip je tedaj prekinil za pet minut zborovanje zaradi sestave list novega odbora.
Predloženi sta 'bili dve listi. Predlagatelja sta se nato sporazumela iin sestavila sledečo skupno listo:
Predsednik: Terčon Josip, tajnik: Ščuka France, blagajnik: Pertot Stanko, odborniki:	Floridan	Egon,	Gru-
den France, Milič Karol, Caharija Zdravko, Venier Ivan, Caharija Stanko in Okretič Milko.
Delegati v okrožni odbor:	Ter-
čon Josip, Ščuka France, Pertot Lambert in Pertot Adolf.
Lista je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta.
Pri slučajnostih je najavil tajnik ravnatelj Ščuka, da bo na koncu tega meseca javno zborovanje SDZ
v	Nabrežini, na katerega poziva vse navzoče.
iS tem je ,bil dnevni red izčrpan in predsednik Terčon je zborovanje po kratkem nagovoru zaključil.
Vesti s Tržaškega
Koncert SPM v Boljuncaa
Dne 5. februarja bo v Boljuncu prva glasbena prireditev! Zasluga ea ta velik kulturni dogodek gre Slovenski prosvetni matici v Tr-»tu in vsem njenim sodelavcem. V#e narodno zavedno prebivalstvo leipega Brega in tudi narodne glaske ter pesmi željne Tržačane vabimo v nedeljo popoldne v Boljunec. ■pored koncerta bo javljen na dru-Sem mestu. Avtobusi vozijo iz Tr-*ta ob 13.25 in 15. uri.
SPM ▼ Tretu
, Odbor SPM v Trstu vabi člane m prijatelje na filmski kulturni večer, ki bo v torek 7. t. m. točno «b 20. uri v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. Na spo-reidu so filmi o zadnjih novostih v »vetu, o življenju v New Yorku in kulturni barvni Walt Disneyev film. Po filmskem delu bo kratek literarni spored. Vstop prost.
• • •
Dne 17. t. m. je v okviru predavateljskih večerov SPM predaval univ. prof. A. Dabinovič o carici Eoe Paleologinji in njeni vlogi pri »a«tanku ruske velesile.
V	prijetni srbohrvaščini nam je predavatelj prikazal vzorno sliko tedanjega stanja v Bizantinski državi, njeno propadanje in končno propast ter beg Bizantincev v Grčijo, Italijo ter dalje na zapad in tudi na vzhod.
S seboj pa so ti ubežniki prina-žali in posredovali Evropi kultur-m. bogastva iz zakladnice zmano-*ti in umetnosti starega Bizanca.
Med temi begunci so bili tudi poslednji Paleologi, ki so se nastanili v Rimu, od koder se je princesa Sofija naselila v Moskvo, ker ge je poročila z ruskim velikim knezom Ivanom III.
Ta ženitev naobražene bizantin-«ke princese z vladarjem Moskve je bila usodna za nadaljnji razvoj fluske države.
S svojim nastopom je bila namreč utrdila in poglobila vpliv pra-vailavne cerkve na vzhodu ter preusmerila bistveno tudi državno pplitiko ruske velike kneževine v njenih odnosih do Tartarske vladavine.
' Moskovska velika kneževina je bila dotlej podložna tartarskim kanom in jim plačevala davek. Po ijenem vplivu pa je ruska velika kneževina odpovedala nadaljnje plačevanje davka, kar je imelo sicer za posledico dolgotrajno vojno t Tartari. Na vojnem polju pa Tar-tari niso mogli izsiliti odločilne zmage. Ker pa jih je vojna izčrpala so slednjič odnehali in resig-nirali na davek. To pa je pomenilo ca Rusijo pridobtev polne suverenosti In Rusija je v posledici prevzela dediščino »Zlate horde« in se teVeljavila kot velesila.
Mavhinje
Na&a vas je med vojno zelo trpela. Razvaline, ki so še vedno vidne, kljub izvršenim delnim obnovitvenim delom, dokazujejo vso Baio stisko. Mnogo stanovanjskih in gospodarskih poslopij čaka na popravilo, če že ne na novo gradnjo. Se vedno smo brez primerne vtavbe za otroški vrtec, ker so jo IJtemci požgali v strahotnem dnevu, ko so do tal porušili našo leipo vas.
Pred nekaj tedni nas je razveselila vest, da »o vsa potrebna gradbena dela že oddana na nalašč za to oklicani dražbi in prizadeti brezdomci so se že veselili, da se bodo kmalu vrnili pod lastno streho. Vznemirjeni pa smo danes, ko ču-jemo vesti, da ZVU nima trenutno na razpolago potrebnih sredstev ca našo vaško gradbeno obnovo in da bomo morali zato čakati še nekaj časa!
Apeliramo na našega župana in
osrednja finančna ter gradbena oblastva, da uvidijo veliko stisko naših brezdomcev - vojnih Pogorelcev in da jim nujno priskočijo na pomoč.
Stavka v Trsta
Ker ni prišlo do sporazuma, je
v	sredo izbruhnila stavka, ki je zajela vso tržaško industrijo. Vsi industrijski obrti mirujejo, vzdržuje se samo še oskrba mesta z vodo in električnim tokom.
Iz solidarnosti so stopili v stavko tudi stavci tiskarn, v katerih se tiskajo dnevniki, tržaški tramvaj pa postopoma krči obrat.
Razlog stavke je menda v zahte-
vi	delavstva po zvišanju družinske doklade v izmeri, kakor je bila povišana v Italiji, čemur se pa upirajo delodajalci. Zanimivo je zadržanje vodeče italijanske plasti. Kadar ji odgovarja, je za izenačenje prilik z onimi v Italiji, kadar ji pa to ni v korist se temu seveda protivi!.. Postopa pač vedno tako, kakor ji bolj kaže.
Opčine
Dne 22. t. m. sta se v openski farni cerkvi poročila Saša Hrešča-kova iz znane narodne bistriške družine in Dušan Lajovic. Mlademu paru želimo obilo sreče na no-
vi	življenjski poti!
Iz Repentabra
»Primorski dnevnik« piše v svoji štev. 23 z dne 27. januarja t. 1. pod naslovom: »Neuspeli manever proti županu« med drugim naslednje:
» . . . Zato ne bodo zalegle laži nekaterih pisunov v Trstu, še manj pa kokodakanje »možaka«, ki je dolgo let zvesto nosil črni fes in bil najožji konfident in prijatelj fašističnega hierarha Graziolija. Ni nam treba pisati njegovega i-mena, ker ga vsi prav dobro poznajo iz časa fašističnega terorja.«
Javnio mnenje repenskega prebivalstva ni zadovoljno z načinom, kako »Primorski dnevnik« kamenja izza plota; zato ga poziva, naj objavi ime »možaka«, ki je bil najintimnejši zaupnik hierarha Graziolija.
List, ki hoče veljati za doslednega branika demokratičnih koristi, bi moral imeti tudi toliko poguma, da bi opozoril naše ljudstvo na morebitne sovražnike, da bi se pred njimi lahko branilo. Zato naj odgovorni urednik »Primorskega dnevnika« pogumno navede ime tega konfidenta!
s	'c
Sv. Križ pri Trstu
V	visoki starosti 84 let je umrla gospa Ivana Tence vdova Tence, sestra znanega kriškega trgovca in vnetega zagovornika slovenske demokratske misli g. Dominika Ten-ceja. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Razdelitev zimske ponoči
is-
Prvi sestanek odbora za zimsko pomoč, ki je bil nedavno imenovan, se je vršil 27. januarja. Na tem sestanku bodo sestavili načrt za razdelitev sklada za zimsko pomoč, ki so ga zbrali v letu 1949-1950. Leta 1949 so zbrali skupen znesek 13,500.000 lir.
Znesek, ki ga bodo zbrali letos, bodo objavili ko se bo zbirka končala.
Na čelu odbora je conski predsednik, ostali člani odbora pa so predstavniki Delavske zbornice, E-notnih sindikatov, Urada za delo, finančnega oddelka in oddelka za socialno pomoč ZVU, občinske u-stanove za skrbstvo in Zavoda za socialno skrbstvo.
Konceri SPM v Boljuncu
Slovenska prosvetna matica v Trstu priredi dne 5. februarja ob 15.30 koncert narodne glasbe v Boljuncu v prostorih Sancinove kinodvorane Sodelujujejo: orkester SPM pod vodstvom Milivoja Slaaniča in solisti sopranistka Milena Čekutova, bariton Marjan Kos in tenor Rei>at Kodermac. Na klavirju spremlja Ludvik Klakočer.
SPORED:
1) FUCIK JULU: TRIGLAV (koračnica; izvaja orkester) ;
2) Narodna: GOR CEZ IZARO
»	:	N A TUJIH TLEH
(poje tenor Renat KODERMAC);
3) HALLECKER - BRADIC: OD SPLITA DO D U -BRROVNIKA (venček hrvaških dalmatinskih pesmi; izvaja orkester),;
4) EMIL ADAMIČ: RIBCE POVODI PLAVAJO, Narodna: POJDEM V RUTE
(poje sopranistka Milena ČEKUTOVA);
5) SCHOENHERR M.: IZ SLOVANSKIH KRAJEV (valček; izvaja orkester);
6) FRAN GERBIC: POJDEM NA PREJO,
ZORKO PRELOVEC: SPOMLAD PRAV LUŠTNO J E
(poje bariton Marjan KOS);
7) MUSER JOSIP: JUGOVI NA (venček južnoslovanskih narodnih pesmi; izvaja orkester).
Vstojmina: 150 L za odrasle in 100 L iza otroke. — Avtobusi odhajajo z avtobusne postaje ob 13.25 in 15. uri.
Vesti z Goriškega
Vpralanje zaščite naše manjšin« v Italiji
Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo prihodnji teden podrobnosti o razgovoru, ki so ga zastopniki SDZ imeli s prefektom v Gorici v zadevi zaščite slovenske manjšine v Italiji.
Beguncem!
V	IRO sprejeti begunci, ki računajo, da ne bodo emigrirali v dveh mesecih, ali pa ki ne mislijo ali ne morejo emigrirati, naj se takoj javijo na uradu Centra IRO-NCWC, Riva Piazzutta 18, da napravijo prošnjo za podporo, če jim ta še ni bila napravljena. Urad Centra
Nakaznice za izdelke UNRRA
Pokrajinski urad za mednarodno pomoč (U.P.A.I.) na prefekturi v Gorici je začasno ukinil Izdajo na-kazilnic (bonov) za nakup volnenih izdelkov Unrra, ki so že v razprodaji. Ko se bodo boni v Gorici začeli zopet izdajati, bo javljeno v časopisju. Občinski uradi v podeželju naj čimprej pošljejo Pokrajinskemu uradu (U.P.A.I.) se-aname vseh onih oseb, ki želijo nakazilnice za nakup izdelkov Unrra.
Poroka
\
Zadnjo nedeljo 29. jan. sta se poročila v Gorici v cerkvi sv. Ivana gdč. Cvetka Brecelj iz Zapuž pri Ajdovščini in g. Peter Miche-lin iz Turjaka pri Tržiču. Obilo sreče!
Plešivo
Zopet je legel v grob mož stare korenine: v nedeljo 29. januarja je pri nas umrl obče spoštovani posestnik iz Medane Franc Keber v visoki starosti 82 let. V torek popoldne smo ga v velikem številu spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Krmin. Ko je sprevod odhajal od hiše žalosti, so zazvonili rajnkemu v slovo tudi zvonovi iz Medane, njegove bivše fare. Vsem je bilo milo pri srcu. Zavedni naš mož naj počiva v božjem miru, spoštovani družini pa iskreno sožalje!
V	čast sv. Fračiška Šaleškega - pa rona novinarjev
Za god sv. Frančiška Šaleškega v nedeljo 29. jan. je daroval gori-ški nadškof v Marijini kapelici pri »Brezmadežni« sv. mašo, katere so se udeležili številni časnikarji in tiskarji. Nadškof je v kratki pridigi poudaril, naj bi čednosti, ki so odlikovale sv. Frančiška: pravico-ljubnost, resničnost in krščanska ljubezen bile tudi vrline vseh, ki se bavijo s časnikarstvom.
Proces proti „Soči“ preložen
Zadnji petek 27. jan. je stal odgovorni urednik »Soče« g. Damir Feigel zopet pred goriškim sodiščem. Tokrat je bil tožen zaradi članka, ki ga je napisal za novoletno številko »Soče« od 29. d£c. 1. 1. znani komunistični prisklednik »tovariš« dr. Andrej Budal pod naslovom »Pojdite in učite vse narode v italijanščini!« Proces Pa ni bil zaključen, temveč je bil prelor žen na nedoločen čas. Koj ob začetku razprave je državni tožilec namreč predlagal, naj se obtožba raztegne tudi na prof. Budala kot
pisca inkriminiranega članka. Sodni dvor je predlog sprejel in razpravo preložil.
Razveseljiv obisk
Z Doberdoba nam pišejo: Zadnjo nedeljo so obiskali našo vas ljud-skošolski otroci iz Gorice. Priredili so prav prisrčno predstavo za naše otroke, a so tudi nam odraslim napravili veliko veselje. Skoda, da je mrzlo in burjasto zimsko vreme mnoge zadržalo in se niso naužili zdrave zabave med našimi malčki. Upamo pa, da bomo imeli še priliko videti nastope naših šolskih otrok. Saj jih je nastop malih Goričanov močno navdušil in že sklepajo, da se bodo naučili lepo igrico in z njo vrnili obisk mladim goriškim prijateljem.
Nov bogoskrunski zločin
Izza železne žice smo zvedeli, da je bila pred priliono 14 dnevi bogoskrunsko poškodovana kapelica M. B. na Dednem pri Kojskem v Brdih. Kapelica je zidana in je branila kip Matere božje z Jezu-ščkom. Nekega dne so prestrašeni sosedje opazili, da je iz kapelice izginil Marijin kip. Ko je pa nek-
ZAHVALA
Sorodnikom, in znancem sporočamo, da nas je zapustila dne 21. m. m. v Sv. Križu pri Trstu
Ivana Tbrgb vdova Tence
v starosti 84 let.
Tem potom se zahvaljujemo za darovane vence, cvetlice in spremitev na njeni zadnji poti.
Žalujoče hčere; zet je, vnuki in vnukinje, brat in sestre.
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO
Via S. Giulia, 32 - Via Guastalla, 12
specialist za oditranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje: »Spoštovani a. H. BECCHI!
S tem pismom Vam izražam svojo hvaležnost za ozdravitev svoje obojestranske kile, ki je po tolikih letih, in tolikih poskusih s pasovi in z drugimi načini popolnoma uspela s pomočjo Vaše posebne priprave in Vašega stalnega prizadevanja.
LAMBERTINI ARISTIDE Castelmaggiore (Bologna)« Ortopedik »prejema:
v GORICI: v nedeljo 5. februarja v hotelu »Posta«; v TRSTU : v ponedeljek 6. in v torek 7. februarja v hotelu »Abbazia«; v TRZICU: v sredo 8. februarja
v hotelu »Lomfoardia«
do šegi po vodo v bližnji vodnjak, je v svoje neprijetno presenečenje opazil, da je plaval po vodi v vodnjaku mali kipec .Te-zuščka. Podrobnejša preiskava je takoj dognala, da je ležal Marijin kip v vodnjaku. Zločesti brezbož-niki so se iz bogoskrunskih namenov polastili Marijinega kipa, z njim najibrž surovo ravnali, da se je odkrušil drobec z Jezuščkom in potem vse skupaj vrgli v vodnjak. Ljudstvo se zgraža nad toliko po-surovelostjo in se z gnusom odvrača od komunizma, ki slovesno zatrjuje, da ni proti veri, njegovim učencem so pa še pobožna verska znamenja napoti in jih zato skrunijo in onečaščajo.
TEČAJ ANGLEŠČINE
Vse vpisane obveščamo, da bo v torek 7. t. m. ob 19. uri začetek angleškega tečaja v prostorih ONDM v ulici Machiavelli 22-11.
Darovi za Slov. dobrod. društvo:
Družina Danev daruje 500 lir v počastitev spomina pokojnega Karla Simoniča.
N. N. daruje 10 tisoč lir za nakup postelj za slovenske počitniške kolonije.
Družina Marc daruje 500 lir namesto cvetja in v spomin na tragično preminulo Marjanko Bitežni-kovo.
Namesto cvetja na grob pokojne gospe Marije Panjek daruje družina Puhalj 5.000 lir.
P.Z.S. daruje v dobrodelne namene namesto cvetja 1.000 lir.
Vsem darovalcem se društvo prisrčno zahvaljuje!
V	počastitev spomina svoje sestre Ivane Tence, daruje Dominik Tence iz Sv. Križa L 2.000 Dobrodelnemu društvu.
Govore nam: ena država, en narod mora voditi. Naj bo: toda kot prvi med enakimi, ne nad ostalimi. Organizacija Evrope mora biti demokratska, ne aristokratska.
(Masaryk - »Nova Evropa«)
Radio Trst II
(MOJ m — #32 Kc-sekJ
Dnevne oddaje:	7.15	-	8.30, 11.30 -
14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah: S.00 - 24.00.
Poročila dnevno: 7.1S (iavaemši «e-delj), 12.45, 14.00 (izvzemši nedelj), 19.45, 23.15.
Dnevni pregled tiska:	14.18 (ie-
Tzemii nedelj).
Nedelja, 5. 2.1950: 8.45 Slovenske narodne pesmi izvaja na harmoniki Marij Sancin. — 12.15 Qi melodije do melodije. —	16.3*
Nicolo Paganini - Vražji goslai (ponovitev). — 19.00 Pogovor It ženo. — 21.00 Z domače knjižne police. — 22.30 Nočne plošče.
Ponedeljek, 6.2.: 13.00 Iz češkeg« glasbenega sveta. —■ 19.00 Evroj*-ski obnovitveni načrt. —	20.lt
Vokalni kvartet. — 21.00 Verdi: Otelld, opera v štirih dejanjih.
Torek, 7.2.:	13.00 Glasba po že-
ljah. — 19.00 Angleščina po radiu. — 21.00 Prešernova proslava. — 22.00 Lahka glasba. — 22.4* Večerne melodije.
Sreda, 8.2.:	13.00	Iz	angleškega
glasbenega sveta. — 18.45 Operetna glasba. — 19.15 Glasba rae-nih narodov. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 22.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 9.2.: 13.00 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet. na harmoniki spremlja Marij Sancin. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —• 20.00 Iz slovanskih oper. —	21.00	Radijski	oder	-
Pugliese: »Junak«, igra v 3 dej.
Petek, 10.2.: 13.00 Glasba po željah. -— 18.40 Šramel kvintet. —
20.00 Vokalni koncert Renat« Kodermaca. — 20.30 Tržaški kulturni raizgledi. — 21.00 Mojstri besede. —■ 22.00 Berliotz: Simfonija »Romeo in Julija«.
Sobota, 11.2.: 13.30 Kvintet Pao-chiori. — 18.30 Oddaja za naf-mlajše:	»Trije zlati lasje deda
Vseveda«. — 21.00 Sobotni večer - »Stopinje« - napeta zgodba.
22.00 Baletna glasba. — 23.00 Plašče za lahko noč.
r
POZOR
ZRrznarstvo - ^pelliccevia
ALASKA
Trst, ulica S. Lazzaro 13-1 - tel. 56-58
Kupuje kune zlatice in belice - nudi lepo izbiro krznenih plaščev, ovratnikov, plavih, srebrnih, platinastih ter drugih lisic.
I____________	CENE ZELO UGODNE
£ovci, pozor /	|
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE za direkteo etapo** ▼ Ameriko PLAČA NAJBOLJ« po dnevnih cenah
<777. Jischer
TRST, VIA PIEIA’ 24 (Telefon 93,134)
Mizarji | kmetovalci V podjetniki «
Ko/e za Irte, deske s mre* kooe, mačet snooe in tr» dih lesov, trame, pari kete in droa nudi najugodneje
CALEA
TEL. --------------
90441 TRST
Vial« Sonnino, 2 4
NECCHI novi model B U
za verenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakajte šive. Vsa dela se izvršujejo brest okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
n d n n ir r trst - «1. C. battisti št. 12 ■ M U D K U K t Tel. 65-38 — T R Z I C , na Korzu
Največjo izbiro
ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelllne)
po brezlconlcurenčniln cenah.
dobite pri
Magazzini del Corso
Trst - Corso, 1
Tržaško krznarstvo - Pellicceria Triestina
TRG SV. IVANA (Piazza S. Glovaani) St. 4 - III. nadstropje
SEZONSKA RAZPRODAJA