M Številka.
V       v sobota 14. decembra lin.
XL leto.
vaaa.dan AWomr, izimii aedelje in prasnika, ter valja po posti prcjeman m oprti delete aa m teto 25 K,aa pol teta t3 K, srn četrt leta 0 K 50 h, za en mesec 2 K 30 to. Za Maftl|a»o • poslanjem na dom za vse lete
M K, za po) leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en k aiee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h,*za en mesec 1 K 90 h.    2a tale datala toliko več; kolikor znaša poštnina. — Na naročbe .-rez Istodobne vpošiljatve naročnine se, ne e sir ju   Za oiaaaHa se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat   Dopisi naj se izvole franko vati-Rokopisi se ne vračajo, r~ Sredniatve la upratmietva je v Knailovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v I4nadstr^ upravnlitvo pa vIprttKčju. — Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
elrotfalitva toleloa it M.
no Morilko po 10. a.
Opravaditva tolelon it 89.
Zopet eno mesto odjedli.
Pred kratkim se je izvršilo prav na tihem sodno imenovanje, s katerim je justični  minister dr. Klein, ponižni sluga nemške nacionalne politike, nalašč prezrl slovensko pravico in odločil v kvar pravosodja. Šlo se je za imenovanje dvornega svetnika pri najvišjem sodišču namesto v pokoj stopivšega Antona pl. Karnitschnigga. To mesto je pa eno izmed tistih, ki so reservirana za referente v slovenskih pravnih zadevah, dohaja-jočih iz okoliša graškega nadsodišča na vrhovno sodišče. Saj jih ni veliko, samo štirje dvorni svetniki so določeni, da morajo znati slovenski glede na pravosodje na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. To je zares minimalno, pravzaprav nezadostno, kajti praksa kaže, da v naših  pravdah ni izlepa pričakati vrhovnosodne rešitve, naj se »naši« dvorni svetniki še tako mučijo noč in dan. Ali določeno je tako in grof Gleispach, ko je bil še živ in vsega mogočen, je celo lisjaško operiral  s  to  »slovensko« četvorico svetnikov pri najvišjem sodišču. Dejal je: če prištejemo k tej četvorici še mesto višjega državnega pravdu i-ka in mesto podpredsednika višjega deželnega  sodišča v  Gradcu, potem imajo Slovenci šest mest V. činovne-ga razreda; to pa ni pravo razmerje za avancement Nemcev in zato je treba tudi predsednika okrožnega sodišča v Ljubim postaviti v V. činovni razred   in   dati   Nemcem nadaljnjo koncesijo s tem, da se zanje pomnoži število službenih  mest v VI. Činov-nem razredu. In tako se je zgodilo, kakor je grof Gleispach hotel. Kaka sleparija se je tu uganjala s primerjanjem slovanskih in nemških dvorno-svetniških mest, je znano. Saj je danes na omenjenih  šestih  mestih ni nobenega Slovenca, ampak zavzemajo jih sami pristni Nemci in celo taki, ki jim je slovenski narod in njegovo teženje za enakopravnostjo od nekdaj trn v peti. Kriva je naša pasje ponižna politika: zahtevali smo in se zadovoljili, da naši justični uradniki znajo kolikor toliko slovenski, pa naj si bodo naši rojaki ali ne, naši politični prijatelji ali pa sovražniki, namestu da bi tudi mi kakor Nemci uveljavljali načelo, da morajo tudi sinovi iz našega naroda avanzirati in tudi z najvišjih pravosodnih mest soditi v naših zadevah. Zato pa, akorav-no so naši zastopniki  podpiral] vse vlade, imamo zadnjih dvajset let sistem, kojega gnezdo je nadsodišče v
Gradcu in kojega posledica so, da Nemci, ki so se za silo priučili slovenskemu uradovanju, sede na važnih »slovenskih« mestih v Gradcu in u a Dunaju, dočim se slovenski sodniki, če se jih že ne more pri avancementu prezreti, odpravljajo z naslovi in značaji, samo da ostanejo na Kranjskem. To je naravnost vnebovpijoča krivica, ki se godi slovenski narodnosti v poprej GleispachovenL sedaj Pitreichovem pašaliku!
Toda vrnimo se k »slovenski« četvorici dvornih svetnikov pri najvišjem sodišču. Hoteli smo le konstatirati, da je bilo že svoje dni določenih četvero dvornih svetnikov, katerih je neizogibno potreba za reševanje slovenskih pravnih zadev iz okrožja graškega nadsodišča. Seveda ni bilo med njimi še nobenega Slovenca, kajti pot k vrhovnemu sodišču gre preko Gradca in tukaj že skrbe, da se vsakemu Slovencu pravočasno zavali na cesto dovolj velika skala. »Slovenski« dvorni svetniki so bili doslej le Nemci, ki so se, dasi večinoma zagrizeni nasprotniki slovenstva, zavoljo ljubega kruha, naučili le toliko slovenščine,da so se v slovenskih aktih spoznali. Ali tudi na to kvalifikacijo se ni vedno pazilo. Ko se je pred leti izpraznilo od četvorice mesto dvornega svetnika dra. Leitmaierja, ki je znal dobro slovenski, je bilo seveda na razpolago dovolj slovenskih, odnosno slovenščine veščih kompetentov. Dobil pa je mesto Nemec pl. Karnitschnigg, o katerem se je kmalu izkazalo, da ni kvalifikovan za to mesto, ker ni bil vešč slovenskega jezika in torej ni mogel reševati slovenskih aktov. Pravim: izkazalo se je, ker pripoveduje se, da so protektor j i pl. Kar-nitschnigga trdili, da ta kompetent zna tudi slovenski. Znano je, da je bila radi tega ostra debata v dotičnem senatu vrhovnega sodišča, kajti odlični člani so zahtevali iz ozirov na pravosodje popolno znanje slovenščine, in predlog za Karnitschnigga je obveljal le »per vota paria«. Justični minister, ki se skrbno ozira na politiko, osobito na graško, tudi v tem slučaju nervozno delujočo, je predlagal seveda na najvišje mesto istega pl. Karnitschnigga, ki je bil tudi potem imenovan za »slovenskega« dvornega svetnika. Kaj za to, da se je izkazal nesposobnega za referate v slovenskih stvareh I So pač te stvari čakale, da so jih podelali ostali trije »slovenski« referentje, saj pravosodje za potrpežljive Slovence prenaša tudi počasen »tempo«. Poglavitno je bilo rešeno in doseženo: Nem-
ci so z imenovanjem pl. Karnitschnigga zadobili posest enega slovenskega dvorno-svetniškega mesta, nepristno (»clam!«) posest sicer, toda s sodelovanjem justičnega ministrstva, najvišje pravosodne oblasti!
»Beatitudo ppssessionis« se je že izkoristila. Na mesto »slovenskega« dvornega svetnika za naslednika pl. Karnitschnigga je bil pred kratkim imenovan trd Nemec, višjesedni svetnik dr. Avgust H e s s e iz Gradca. Vse po znanem receptu. Na vrsti je bil za dvornega svetnika višjesedni svetnik dr. F o h n v Gradcu, ki je bil še lani v Ljubljani in uživa po pravici sloves odličnega sodnika, vseskozi pravičnega. Ali rojen Slovenec je, pa to je tudi vse. Nikdar ni kazal svoje narodnosti, kaj še, da bi se bil zanjo eksponiral. Le toliko se je »pregrešil«, da je službujoč poprej na Štajerskem ni hotel z neinško-nacio-nalnimi sodniki »tuliti«. In ker ni bil »waschecht«, so ga poslali na Kranjsko in ga tukaj pustili avanzirati za višjesodnega svetnika. Akoravno se je v Ljubljani dosledno izogibal slovenske družbe in dokazal popolno svojo politično indiferentnost, vendar je le z veliko težavo dosegel lani premeščen je k nadsodišču v Gradec, odkoder je mogoče avanzirati k vrhovnemu sodišču. Vsak pravičen človek je moral misliti, da tak kvalifikovan nadsvetnik mora dobiti izprazneno mesto dvornega svetnika. Toda politika je drugače hotela in tej politiki je prišlo na pomoč naključje, da je g. nadsvetnik dr. Fohn ob času kompe-tence zbolel. Visok i »gospodje so seveda to okolnost »pomilovali« in gosp. nadsvetniku dali naslov in značaj dvornega svetnika. S tem je bila »osebna« ovira odstranjena, — za stvar, namreč za to, da spada na izprazneno mesto slovenskega zmožen sodnik, se pa justični minister ni brigal, akoravno se je tudi v tem slučaju od strani vrhovnega sodišča opozarjalo na potrebo slovenskega referenta. Nasprotna stran je morala zmagati: definitivno je bilo treba število »slovenskih« dvornih svetnikov prikrajšati s tem, da se na četrto mesto zopet imenuje Nemec Hesse, in sicer tak, o katerem je celo vsak dvom izključen, da bi mogel sodelovati pri rešitvah slovenskih pravnih zadev. To je pravica, da se bog smili! To je pravica, ki baje celo nemško-nacionalnim Slovencem pri graškem nadsodišča ni všeč, kajti namesto »obolelega« dr. Fohna bi pač moral j dobiti eden  izmed njih »slovensko« i
mesto pri vrhovnem sodišču. Poniilu-jemo! Pa tak» pravica se maščuje in se bo tudi enkrat maščevala nad ju-stičnim ministrom. Naj vendar enkrat naši vladni poslanci pomislijo, da podpirajo tudi — dra. Kleina.
________ A.
Odkrito besedo.
• Iz Gradca, 12. dec.
• Kadarkoli človek sliši besedo »jugoslovanska vzajemnost«, mu zaigra lahen smehljaj na ustnicah. Nehote namreč se spomni človek pri tej besedi vseh onih visokoleteeih besed, ki so se izgovorile na rovaš temu pojmu, na misel mu predejo vse nap itn i-ce in navdušeni govori ter plamteči članki, ki so govorili o tej tako lepi, a tako zanemarjeni ideji.
V novejšem času se zdi, da dobiva ideja jugoslovanske vzajemnosti konkretnejše oblike. Prodrla je že skoro splošno misel, da same besede ne bodo nikdar rešile jugoslovanskih narodov, ampak da je potreba dela, organizo v anega dela na kulturnem, gospodarskem in političnem polju. In v to svrho so se že storili na več straneh primerni koraki.
A vendar je še en sloj, ki še ni uvidel tega, ki še vedno sanja pri penečih se čašah o raznih »brača«, v resnici pa pogosto nastopa tako, da tej »brači« ne samo ne pomaga, ampak jim še celo pokvari, kar so sami dosegli.
Čitatelji »Slovenskega Naroda« se še gotovo spominjajo zadnjih dijaških nemirov na dunajski in graški univerzi. Poročalo se je že takrat, da je bil del jugoslovanskega dijaštva tako zaslepljen — da rabim mil izraz — da je pustil slovensko in ž njim zr u že n o srbsko d i j a -š t v o na cedilu, da celo d e -s a v u i r a 1 g a j e. In kateri del je bil to? To sta bili hrvaški akade-mični društvi »Z v o n i in i r« na Dunaju in »H r v a t s k a« v Gradcu.
Ti dve dijaški društvi stojita že dolgo časa v nekakem čudnem razmerju napram drugim slovanskim akademičnim društvom.
Težke so besede, ki jih moramo izgovoriti na rovaš hrvaških dijakov teh društev, toda pameten zdravnik izreže rajši rano, kot da bi čakal, da se razširi in tako inficira še druge dele organizma.
Jugoslovansko dijaštvo v Gradcu, združeno v akademičnih društvih
»Tabor«, »Triglav« in »Srbadija«, je danes poslalo akademičnemu društvu »Hrvatska« sledečo izjavo:
Izjava,
Jugoslovansko dijaštvo zbrano v spodaj podpisanih akademičnih društvih izjavlja:
1. Društvo »Hrvatska« je kršilo jugoslovansko vzajemnost s tem, da njen zastopnik ni hotel podpisati spomenice, ki so jo izročili slovenski akademiki rektorju graške univerze ob priliki zadnjih nemirov.
2. Društvo »Hrvatska« je s tem. da je v »Tagespost« dementiralo, da je tudi ono podpisalo imenovano spomenico — kakor se je to prenaglo poročalo v »Slovenskem Narodu« — slovensko dijaštvo ne le zatajilo, temveč s svojo izjavo pokazalo nemški javnosti, da vlada med slovanskimi dijaki needinost in razpor.
3. Člani »Hrvatske« postopajo s tem, da se javno smatrajo za goste na graški univerzi, nekolegialno proti slovenskemu dijaštvu in tudi proti svojim bratom iz Istre in Dalmacije, ki so primorani študirati na tej univerzi.
4. Da vsled navedenih dejstev prekine vsak stik z akademičnim društvom »Hrvatska«, dokler ne opraviči svojega ravnanja.
Gradec, dne 25. listopada 1907. Za akad. tehn. društvo »Tabor«: Mirko Čer nič m./p., predsednik; Anton  Potočnik m./p. tajnik.
Za akad. društvo »Triglav«: Konrad Š m i d m./p., predsednik; F r. K o s t a n j e v e c m./p. tajnik.
Za akad. društvo »Srbadija«:
I Mil. Petrovič m./p., predsednik; Kost a Panajotovič m./p. za I. tajnika.
Da se ta izjava razume, hočemo podati nekoliko komentara.
Ko so italijanski dijaki demonstrirali za svojo univerzo v Trstu s tem, da so skušali preprečiti predavanja na vseučiliščih, je nemško dijaštvo nastopilo proti njim, češ, da ne pusti, da bi se na nemških univerzah zahtevalo kaj takega. Seveda se je najbolj repenčil oni del nemškega dijaštva, 'ki sicer nikdar ne vidi univerze, razun če je potreba pokazati kulturno zaostalost »viteškega« bur-ševstva. In ti ljudje so videli v tem povod, da zopet branijo »nemški značaj« avstrijskih vseučilišč. V tej ^defenzivi« pa so bili tako goreči, da so proti Slovanom stopili v ofenzivo in jih s svojimi nastopi kruto žalili. Za-branjevali so jim vstop na univerzo
LISTEK.
Spomini zadnjega Miklavža.
Večkrat se domislim onega čudovitega večera. Sam ne vem, ali se je zgodilo tako, ali je prevleklo tisti dogodek že mnogo fantazij, katerim sem se vedno vdajal. Nejasno kot da bi gledal skozi prosojno meglo, mi prihajajo spomini . . . Dozdeva se mi, da mi pripovedujejo vse to nevidne prikazni ob samotni  večerni uri. . .
Nestrpno sem pričakoval prve teme, ali ni je hotelo biti. Počasi so lezle dolge sence z bregov v dolino; z nepopisno dolgočasnostjo so se počasi ovijale hiš, dreves in travnikov. Le kadar je potegnil oster veter in vsul bel prah z mrzlega snega raz veje mrtvih dreves, dozdevalo se mi je, da je nekoliko potemnelo po vsej okolici. Videl sem vedno bolj jasno začrtane sence dreves, katere so se mi dozdevale ta dan skoro strašne ... Nebo je bilo jasno in prav tam daleč na svodu je gorelo nebroj svetlih lučic, katere je nadlegovala mrzla burja, zaganjajoča se vedno močneje, da so pomiži-kavale kakor oči malega otroka ... Veje dreves našega vrta so za ječale, pozno listje, ki se je trdovratno branilo svoji smrti, je zašuštelo ...
Bil sem popolnoma pričaran na to krasoto tako, da niti opazil nisem svoje matere, ki me je prišla iskat... Moral sem v sobo, češ, da je zunaj premraz, da bi se utegnil prehladiti. Izba je bila temna in dozdevalo se mi je pri vstopu, da gleda tam iz kota name dvoje žarečih oči, da stega ta pošast po meni svoje dolge suhe roke .. . Stisnil sem se k materi... Ozrem se po sobi: povsod ono čarno premikanje medlih senc: tu . . ., tam . .. Oči so mi begale iz kota v kot, a pred menoj je žarelo vedno dvoje velikih oči . . . Za m i žal sem, a sem jih tudi videl . . .
Napravili so luč in prikazni so izginile . . . Tedaj stopim k oknu . . . Glej, tam prihaja iz onih ognjenih oblakov na nebu svetla postava in se spušča počasi na zemljo . . . Kako žari proti zemlji . . ., že se je dotika . .. Prav kakor so mi pripovedovali moj oče povest o Miklavžu . . . Obraz mu je bil svetel, bleščeč, veličasten ... angelji ga spremljajo . . . Koliko nosi s seboj ... In nehote sem vzkliknil: »Miklavž prihaja!«
Bila je polna hiša. .. Mi otroci, jaz in moja manjša brata smo sedeli za mizo in pričakovali njegovega prihoda. Nisem si upal ziniti; dozdevalo se mi je, da bi bilo greh skruniti tak večer z navadnimi vprašanji. Molčal sem in gledal po sobi... Na vseh obrazih sem opazil neko resnobo in dozdevalo se mi je, da pričakuje vse
tako neznosno težko zaželjenega trenutka kot jaz.. . Soba je bila praznično razsvetljena; goreli sta kar dve luči, kot sicer nikdar ne. Bilo mi je tako lepo v duši, da bi si bil želel vedno tako sedeti, mirno in zaupno, ko bi le ne bilo tistega tako koprnečega pričakovanja. Srce mi je bilo s podvojeno silo..., kri mi je vrela po ! žilah... Vse, kar sem se prej naučil, da bi povedal v znak svoje pridnosti Miklavžu, mi je izginilo— Mislil sem, da bi niti ust ne mogel odpreti .. Tudi naučene molitvice nisem znal več pričeti... Vse mi je blodilo po glavi: računica, abecednik, katekizem ...
Tedaj sem začni zunaj divje glasove, strašne in grozne, da sem se zganil na stolu in da me je zazeblo po vsej hrbtenici... Zagorelo mi je v glavi in komaj sem si upal dihati... Ves šum, nečloveški glasovi so prihajali vedno bližje .. . Zaropotale so verige pod oknom, stresla so se tla pod menoj .. . Nisem se skoraj več zavedal, le oči so še gledale proti vratom, kjer se je moralo vse prikazati .. . Nekaj me je tiščalo v duši in trepetal sem, a ne vem, li vsled strahu, ali vsled vznemirjenja — Vrata se odpirajo ... in prikaže se mi tista prikazen, katero sem gledal prihajati izpod neba... Lep je bil ta Miklavž! Snežnobela obleka do tal in tam doli ob robu bele čipke...; po vrhu zlat plašč; na glavi velika zlata kapa...;
v roki je nosil dolgo palico... In angela ... in črne postave tam zadaj, časa si ogledati vsega ... Divje rjovenje in rožljanje verige me vzbudi iz teh kratkih sanj . . . Pogledam . .. Pošasti stoje prav blizu mene in vpirajo svoj dolgi pogled poželjivo name . . . Stisnem se v kot in nisem si upal niti dihati...; hotel sem vpiti, a nisem mogel... Še bližje prihaja prikazen ... Vsa črna je; dolgi kremplji na rokah, dolg rdeč jezik, moleč čez brado, ognjene oči ... In tam na vrhu glave dolgi, dolgi roglji...; na nogah pa parklje ... koš ... veriga. • Že je pri meni... Moj bratec zajoka ...
»Nazaj, pošasti!« veli Miklavž..
In vse se umika tiho, hitro nazaj ... In zopet sem se oddahnil. . . Samo hvaležen pogled svojemu rešitelju, več nisem mogel...
»Je priden,« vpraša mojo mamo t
»Da, da.«
»Se pridno učil«
»Tudi!«
Tedaj se obrne k meni in reče:* »Le priden bodi in midva bova prijatelja.« Kakšna sreča! Poskočil bi bil, da nisem videl onih črnih tam pri vratih ... In zopet nastane rjovenje, šum, ropot.. . Angel mi prinese obilo darov, a tudi palico . . . Vedel seui predobro, kaj pomeni zadnji dar in nisem se mogel iz srca radostiti nebeških jabolk . .. Pogledam po ljudeh; vse oči so bile obrnjene na me . .. Mir
je nastal za trenotek . . . Miklavž je odhajal...
Videl sem še dolgo ves dogodek pred svojimi očmi: kako sta vzdrhta-vala moja mlajša bratca, kako sta se oklenila z veselo dušo lepih darov . . . Vse, vse sem živel še enkrat!... Občudoval sem hrabrost in neustraše-nost naše dekle Minke, ki se ni prav nič bala hudobca, ko jo je stiskal k sebi ... Še smejala se je ... Oh, te ženske . . . junakinje. . .
Hiša se je izpraznila in ostali smo sami . . . Vse je odšlo za procesijo k sosedu, oddaljenemu kakih sto korakov od nas... Sedaj sem šele utegnil ogledovati svoje igrače, bogate darove predobrega darovalca Miklavža . . . Veselje je bilo na mojih licih, v srcu, v duši . . ., le šiba. da bi izginila! . . . Vse sem si ogledal dvakrat, trikrat in bil sem srečen kot nikoli pozneje . . . Vsi smo bili bogato obdarovani, le uboga dekla je dobila samo — krompir in repo . . ., a bila je tudi vesela.
, Zopet se začuje zunaj šum in rožljanje . . . Miklavž je odhajal od soseda v vas . . . Nenadno, nepričakovano mi je prihitelo mogočno hrepenenje nasproti, da bi si ogledal še enkrat vse . . . Poprosim deklo, naj me spremi ven . . . Njej sem največ zaupal, saj se ni prav nič bala tistih strašnih bitij . ..
»Pojdiva!« In šla sva!
Bila sva pred hišo! Noč je bila jasna, le tuintam se je vlačilo nekaj
in celo zahtevali od njih, da plačajo prispevke za »Schulverein« in »Siid-mark«. Na Dunaju pa se naj bi bili Slovani odkrili, ko so nemški divjaki peli »Wacht am Rhein«. Naravno je torej, da se je slovansko dijaštvo uprlo tem nesramnostim in skušalo z vsemi silami doseči, da se kaj takega več ne pripeti. Vsa slovanska javnost je odobravala odločni nastop našega dijaštva — 1 e »H r v a t-s k a« i n »Z v o n i m i r« stase k u-jala. Njima se je pridružil pozneje še častivredni »S 1 o v e n e c« .. .
Toda tudi naše potrpežljivosti je enkrat konec. »Brača«, ki nas pušča na cedilu ali nas celo izdaja, ne dela kot brat! Ce je v zmoti, naj se ga pouči, če pa v e d o m a hodi napačno potj je najbolje, če se ga čimprej otre-semo, kajti potem nas vsaj oviral ne bo. To spoznanje je rodilo izjavo, ki se je izročila »Hrvatski« od strani slovenskega in srbskega dijaštva.
Že dalj časa hodijo hrvaški akademiki čudna i^ota. Zdi se, da jih mnogo bolj vleče med nemške burše, kot med nas. Tudi glede slovenskih kulturnih zahtev imajo kaj čudne pojme. Že pred leti so se izjavili proti slovenski univerzi in ko je bilo v Gradcu v juniju manifestačno zborovanje za slovensko vseučilišče, se ga niso udeležili, češ, da so principi-alno proti naši zahtevi. Da je to izzvalo ogorčenje na naši strani, je umij ivo. To ogorčenje pa je v zadnjem času vzkipelo do vrhunca in izraz tega ogorčenja je gornja izjava.
Zastopnik »Hrvatske« ni hotel podpisati memoranda, ki ga je podalo slovensko dijaštvo rektorju graške univerze. Izgovarjal se je na različne načine in se postavil sploh na popolnoma nasprotno stališče z nami. In ko je pozneje »Slovenski Narod« in po njem »Tagespost« prinesla vest, da je tudi »Hrvatska« podpisala imenovano spomenico, je »Hrvatska« hitro to vest dementiraia. Svoj dementi pa je objavila v »Tagespost«, kar kaže na nekako čudno zvezo med »slovansko« »Hrvatsko« in nacionalno »Tagespost« ... S svojim preklicem je »Hrvatska« javno izjavila, dajini za nas, da ji je vse eno, če dobimo svoje pravicealine, samodaosta-nej o odnosaj i med »H rvat-s k o« in »Tagespost«, oziroma nemško javnostjo neskaljeni... V koliko se ta korak strinja z zatrjevanjem o »bratski ljubavi«, to naj nam »Hrvatska« sama pojasni! Zdi se mi pa, da je to nam navadnim zemljanom tako nerazumljivo, kakor so nerazumljive Šuster-šičeve »taktične poteze«.
In koliko nam škoduje stališče hrvaških dijakov, ki zatrjujejo, da so »gosti« na graški univerzi in v tem krepe nemško dijaštvo v njegovih namišljenih predpravicah! Tako stališče zavzemati še zdaj, ko so celo nemški profesorji prišli do zaključka, da »gostje« več ne eksisti-rajo — ampak polnopravni cives aca-demici, je pač več kot preveč. I n t o se mora enkrat javno okrcati!
Šebolj pa semora ožigosati indolentnost onih h r v a-škihdi jakov, kivkljubsvo-jim mnogobrojnim semestrom še ne vedo, daslovan-ski dijak na noben način ne sme podpirati »S u d m a r k e« in »Schulverein a«. Vsak dan se namreč vidi, da hrvatski »bratje« rabijo »S iidmarkine« vžigalice, da, nekateri so celo ugodili pri zadnjih nemirih zahtevi pri vratih stoječega burša in plačali za
»Schulverei n«, da so si tako kupili vhod na vseučilišče! Take sadove rodi »jugoslovanska vzajemnost po ume van j u graškega hrvaškega dijaštva! In tu naj sodi javnost! Hrvaška javnost naj pritisne na one hrvaške akademike, ki tako delajo in naj jih prisili, d a ali javno stopijo na našo stran ali pa na stran naših sovražnikov. Aut — aut! ter-ti mu non datur. —
Povedali smo to, ker želimo, da se izgubljeni sinovi povrnejo. Spoznajo naj svojo napako in jo popravijo! Ako svojo »politiko« v prihodnje spremene Jugoslovanom v prid, bodo društva »Tabor«, »Triglav« in »Srba-dija« zopet s »Hrvatsko« vred nastopala odločno za interese jugoslovanskega dijaštva na akademičnih tleh.
H koncu še nekaj!
Za zdaj imajo vso odgovornost za varovanje interesov jugoslovanskega dijaštva v rokah imenovana tri društva. Skrbno naj pazijo, da bodo vedno skupnonastopalain naj zapode od sebe one elemente, ki pri vsaki priliki iz same zagrizenosti rušijo slogo in s svojimi neslanimi opazkami in napadi odbijajo od skupnega dela polovico slovenskega dijaštva. Dejstvo, da si moramo sami iz vo je vati svoja prava, naj nas združi v krepko falango. Le tako bomo kaj dosegli. Sloga jači — a nesloga tlači! Y.
Strah m hinavstvo puljske komore.
Iz P u 1 j a , 13. dec.
Glasilo puljske kamore »Giorna-letto« je priobčil odprto pismo na tržaškega namestnika kneza Hohenlo-heja. V tem pismu se zrcali pravo hinavstvo in strah gospodujoče klike. »Giornaletto« milo apelira na namestnika, naj že vendar enkrat napravi v Pulju red,ker pod takimi raznimi kot sedaj vladajo, »dobri in zatirani Italijani« več ne morejo živeti. Zahteva odstranitev okrajnega glavarja barona Reinleina in pozivlje vlado, da zaveže jezike in uklene roke vsem onim, koji delajo med »dobrim italijanskim meščanstvom« razdor, segajoč po tuji lastnini. Na to je prinesel kot odgovor »Polaer-Tagblatt« odprto pismo na namestnika, v kojem dokumenta-rično našteva in dokazuje grehe in goljufije vladajoče kamore. — V četrtek je pa imenovani list prinesel pod naslovom: »Kakšen odgovor bi si želel »Giornaletto« od namestnika« — tako le zafrkacijo: »Giornaletto« je naslovil na namestništvo odprto pismo, polno pretresujočih in obupnih klicev. Ako imajo »tam gori« le količkaj pravicoljubja, se mora odgovor glasiti sledeče: »Velemogočni Giornaletto! Ti, poklicani tolmač belo-rdeče-zelenega ljudskega glasu in patriotizma! — Tisočera Ti hvala, Ti plemeniti, da si mi vendar enkrat odprl oči. Konec naj bode hlapčevstva uboge kamore, proč z nje nasprotniki, s tisto vražjo »ekonomično stranko«! Roko v roki nočeva zanaprej hoditi s Teboj in pred Dantejevim spomenikom pevati himno »Lega nazionale«. — Cuj predragi, moje odredbe: Mestna volitev bo potrjena, avstrijsko mislečim, mornarici prijaznim in drugim takim elementom bo za bodočih 200 let odvzeta volilna pravica. Mestni svet bo za 20 članov pomnožen, koji se imajo izbrati iz vrst »Giovine Pola«; mestnim očetom bo priznana dnevna dijeta 20 K, katere se imajo izterjati od »ptujih« davkoplačevalcev. — Državna policija se ne uvede,
temveč bode mestna policija iz okrožja Milana in Vidma pomnožena za 200 mož. Uradniška mesta na magistratu in pri vseh mestnih podjetjih se podvojijo. Prednost na ta mesta imajo v prvi vrsti oni, ki se vsak večer z gotovimi »nameni« shajajo ob znanih mestnih oglih. — Mestnim uradnikom se plača za 50% poviša, sredstva za to se ima zahtevati od »ptujih« davkoplačevalcev. — Glede izdatkov občinskega denarja ni potreba voditi nikakih računov. — »Pol.-Tagblatt« in »Luce« bosta prepovedana in njih uredniki izgnani v Sibirijo, a »Giornaletto« dobi 100.000 K državne subvencije. V pomorski arsenal, kakor tudi v vse mornarici pripadajoče zavode in urade se bodo od sedaj sprejemali edino z »Giornale-ttom« čuteči mladeniči. — V morna-rično-Častniški oziroma uradniški kor se bodo sprejemali edino le oni, kojim se dokaže, da so vsaj trikrat vrgli petardo. — Bombemetalci bodo imeli predpravico do imenovanja za štabne Častnike. — Admiralska palača in ar-senalsko obzidje se ima belo-rdeče-zeleno prebarvati, a Tegetthoffov spomenik se ima nadomestiti z onim Garibaldija. — Vodilni krogi vojne mornarice na Dunaju in v Pulju bodo kasirani in nadomeščeni z onimi v pouličnih demonstracijah izkušenimi člani iz »Giovine Pola«. — Baron Reinlein, Dukič, Covač in Schrott bodo odpuščeni brez penzije in nadomeščeni s členi iz »circolo academico.« Za guvernerja v Pulju z neomejeno oblastjo čez vse v Pulju nameščeno vojaštvo, bo imenovan »Signor« Pasi, kakor hitro odsedi kazen v Italiji. — »Signor« Pasi ima biti slovesno vsto-ličen, pri koje j slavnosti imajo sodelovati vse puljske vojne čete in ima pred belo-rdečo-zeleno zastavo priseči zvestobo in udanost. — Vse druge priprave se pripuščajo na razpolago zvestemu društvu »Giovine Pola«. — Evviva Pola romana! Trieste, 1. aprila 1908. Principe Altafiama. Luogo-tenente.
Obrtni vestnik.
Malokdaj je v kupčijskih krogih toliko soglasja, kakor pri zahtevi po zakonu v obrambo proti nelojalni konkurenci v trgovinskem poslovanju. Leta in leta se ponavlja že ta postulat pri vseh stanovskih shodih in zborovanjih. Ni le dejstvo, da imajo na Nemškem nekaj let že tak zakon, ki se pa obrača le proti nekaterim naj markantne jšim oblikam nelojalne konkurence, in da se na Francoskem že sto let s pridom in uspehom poslužujejo sodišča določb splošnega državljanskega zakonika o odškodnini v boju proti nerednemu ravnanju umazane konkurence, odločilno za zahtevo po enakem ali podobnem obrambeuem sredstvu v Avstriji. Sila razmer, čim dalje hujše in brezobzirnejše počenja-nje nečednih elementov v trgovini vseh vrst z raznimi triki in novimi »zistemi« navaja reelne trgovce in obrtnike do izpoznavanja, da je takemu ravnanju zastaviti pot mogoče le z dobrim zakonom. V spominu bo še, da je vlada potem ko so gospodarske korporacije imele že priliko precizirati svoje stališče glede takega zakona, predložila še staremu parlamentu načrt zakona o obrambi proti umazani konkurenci. V oni naglici, s katero je razpravljal stari parlament o raznih važnih predlogah zadnja tedna svojega obstanka, ni bilo več časa dovolj, da bi se bila spravila pod streho vladna predloga, o kateri govorimo. V gosposki zbornici je ostal ta zakonski načrt. Škoda je tem večja, ker sedaj, kakor razmere stoje, ni upanja,
da zlepa dobimo tak zakon, mimo tega pa se ne more vedeti, kakšen bode zakon, kadar ga končno dobimo, ali bo ugajal dejanskim potrebam ali ne. Tudi zategadelj je obžalovanja vredno, da je posta voda j ni stroj odpovedal, ko je bilo odpraviti zadnjič predmetno predlogo. Zakon je bil dober in bi bila brezdvomno njega določila uspešno sredstvo zoper izrodke nepoštene konkurence. Zakon je imel namreč poleg določil proti glavnim tipom nereelne konkurence, kakor so izdajanje kupčijskih in obratnih tajnosti, zloraba reklame, grdite v in obrekovanje konkurenčnega podjetja, tudi splošno določilo, ki dopušča preganjanje vsakega ravnanja, katero se izkaže kot umazana konkurenca. Za tako splošno klavzulo se je vlada odločila še le potem, ko so razne trgovske zbornice dokazale, kako malo koristno bi bilo, narediti zakon, ki prepoveduje le nekatere oblike umazane konkurence. Iznajdljivost nepoštenih elementov je čudovita, prav v kratkem bi se bili »vdomačili« v novem položaju ter ognivši se prepovedanim oblikam začeli delati v novih nečednih formah.
Kakor omenjeno, sedaj tudi, ce bi vlada takoj predložila tako postavno predlogo, ni upanja, da bi prišla v parlamentu kmalu na vrsto. Premisliti in presoditi je zategadelj, ali in kako bi se dalo nastopiti proti umazani konkurenci za enkrat brez takega zakona. V tem pogledu je vzeti v po-štev določila novega  obrtnega reda, ki govore o   namenih   in delokrpgu obrtnih zadrug; razume se, da veljajo te norme tudi za trgovske gremije, ki so prav tako zadruge v smislu obrtnega reda. V § 114. namerimo na odstavek, ki pravi, da je dolžnost zadrug med drugim: sklepati o tem, kako naj se odpravijo navade, običaji in novotarije, ki ovirajo reelno konkurenco med zadružnimi člani. To je po naši sodbi določilo, ki je prav dobro rabi j ivo in katerega se je tudi trgovskim organizacijam brez odloga oprijeti. S pomočjo tega določila in opirajoč se na to določilo se  da marsikaj odpraviti in onemogočiti mnogokate-re nedostojne manipulacije, kakor se žalibog tudi že širijo na našem ljubljanskem trgu.   Pri tem ni puščati v nemar dejstva, da je   mogoče posameznim zadrugam   sklepati obvezno le za svoje člane. Razume se, da bi tudi sklep, potrjen od   vlade, vezal le o:ie trgovce, ki so po pravilih zadrugi - njeni člani. V gremiju trgovcev a-Ljubljani so članice le protokolirane trgovske firme. Njih število ni veliko, vsekakor števila 200 še danes ne bo preseglo.  Vsi ostali mali trgovci, kramarji, branjevci so pa   še izven vsake organizacije, dasi obrtni red predpisuje ustanovitev takili zadružnih organizacij.   Organizacija v zadrugah   je prisilna.   Treba je torej pred vsem, če se hoče z uspehom poslužiti važnega sredstva za pobijanje umazane konkurence, popolniti trgovsko organizacijo v Ljubljani in sicer na ta način, da se osnuje za neproto-kolirane trgovce vseh   vrst posebna zadruga; če se pri tem smatra v prizadetih krogih za umestne j še, da se izvede   organizacija   po strokovnih skupinah, na primer tako, da se združi male trgovce z živili v   eno, kra-marje pa v drugo zadrugo, je ta izb on v stvarnem obziru po naši   sodbi še boljši.   Ob ustanovitvi in posvetovanju o pravilih naj se pa ima pred očmi zlasti tudi širjenje umazane konkurence na ljubljanskem trgu, ki se je zanesla k nam pravzaprav šele v zadnjih letih po raznih tujih naseljencih. Kar se pa gremija trgovcev tiče, nastane zanj itak potreba, da izpremeni svoja pravila tako, da bodo v skladu
z novim obrtnim redom. Pri tej priložnosti mu bode vsekakor treba misliti, da sevobrambo važnih interesov protokol i ranih trgovcev posluži više navedene določbe obrtne novele glede odprave in odstranitve umazanega kupčijskega poslovanja. Predno se stori končne sklepe, bi vsekakor kazalo, ugotoviti vse tiste praktike, ki so se še nekako vgnjezdile \ našem mestu; potem bo hitro jasno, kaj vse je treba iztrebiti brez pardona. O tem, da je mnogo nezdravega in gnji-lega, se more prav zlahka vsakdo preveriti. Jasno pa je, da tako umazano ravnanje tudi konzumentom in občinstvu ni v korist.
V dobo pomočniške v porabe se pri rokodelskih obrtih po določilih obrtne novele smejo všteti tudi ona leta vojaškega službovanja, katera se je kakšnega vojaka, ki je prišel v vojake kot pravilno tftu&en rokodelec, uporabljalo za profesijo-nista, kakor krojača, čevljarja. Pri odhodu od vojakov izdajala bodo odslej vojaška oblastva posebna potrdila takim vojakom, ki se jih je vpo-rabljalo za profesijoniste. Ta potrdila imajo isto veljavo, kakor delavska izpričevala.
_ J. K.
Oh razpustu hrvaikeea sabora.
V Zagrebu, 13. dec.
Včerajšnji dan ostane v neizbrisnem spominu za vsakogar, ki ga je preživel v Zagrebu.
Kriza, ki je trajala več mesecev, ki je bila polna borbe, neprilik in ne-izvestnosti, je včeraj mahoma prestopila v drugi tir. Hrvaški sabor je raz-puščen! Sedaj je torej težišče situva-cije preneseno na Hrvaško.
Na volišču se ima ustvariti nov temelj, na katerem bo mogoče znova poskusiti, da se uvede nova pogajanja za rešitev težkega konflikta med Hrvaško in Ogrsko.
Že pred otvoritvijo hrvaškega sabora se je vedelo, da je zapečatena njegova usoda, a obenem tudi usoda bana R a k o d c z a y a.
O stališču hrvaško-srbske koalicije ni bilo nobenega dvoma; vedelo se je, da bo koalicija, ako ji bo le mogoče v znatnem številu priti iz Pešte, z vso vehemenco navalila na Ra-kodezava.
Ker pa se je sodilo, da delegacija ne bo smela zapustiti bojnega polja v Pešti in da bo morda morala prepustiti sabor Starcevieancem in ostankom madžaronske stranke, se*je naravno vse zanimanje obračalo napram tema dvema skupinama, kakšno stališče bosta zavzeli napram Rakoci-czavu.
Ko so se širile v tem oziru najrazličnejše kombinacije, je naenkrat počil glas, da je ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e povabil k sebi vodjo Starčevičancev dr. Franka ter ž njim konferiral p e t ur!
Starčevićanska stranka je po svojem programu državnopravno radikalna: ona ne priznava zakonitosti hrvaško-ogrske nagodbe iz 1. 1868., ne priznava sedaj veljavne ustave in vsled tega tudi ne da voliti v peštan-ski parlament.
Glede na to svoje načelno stališče bi bila ona obsojena na politično pasivnost ter bi morala čakati na tisti čas, ko bo ves hrvaški narod želel veliko, zedinjeno Hrvaško. Tako je v »načelih«, v teoriji, tako odkritosrčno je mislil ustanovitelj stranke Ante Starcevič. Toda tako ne more misliti
(Dalje v prilogi.)
raztrganih in sajastoumazanih oblakov na nebu. Luna je gledala radovedno iznad gore in se pomikala vedno hitreje po nebu . . . Ostra burja mi je zanašala nežne snežinke v obraz ... Cul sem razločno govorico, govorico ljudi . .. Rjovenje je ponehalo . .. Toda zopet se čuje jo živalski glasovi . . . »Sami kozli so«, sem si mislil... Strah me je hotelo biti, prijel sem se dekli za roko ... »Teleta tudi« . .. Govorica se tudi čuje ... Že jih vidim na oglu ... Miklavž, angela zraven njega ... Toda ni bilo Ljudi ni bilo videti ..., toda govorica je človeška, kako tol Že čujem ... »Ali se ne zaderem prav tako kot te--let« ... Glas mi je bil znan in ves strah mi je zginil nenadoma. Kot bi govoril moj stric... In zopet govori drugi glas: »France, jaz posnemam prav dobro kozla« ... Zapazili so naju ... Sem se zažene cela druhal... Sirota Minka, sem si mislil, ko se te črne pošasti vsule okrog nje ... «Po^-di z nami!« Potegnejo jo za roke, a se jim izpuli in uteče v hišo... Smejali so se robato tam za plotom... Jaz pa sem šel v hišo brez strahu ...
e
Na mojem obzorju pa je vshaja-lo solnce resnice in bil je dan, ki me je oropal vseh Miklavževih darov v poznejših letih ...
J. R.
Francosko iosnlkorstvo.
(Pismo iz Pariza).
n.
Francosko časopisje se deli dandanes na tri skupine: na informacijske liste, na polemične liste in na tiste male liste, ki izhajajo brez potrebe.
Napačno bi bilo misliti, da so veliki informacijski listi kakor »Figa-ro«, »Matin«, »Journal« in »Temps« čisto brezbarvni. Nikakor ne, le svoje barve ne pokažejo radi. »Figaro« je v bistvu še vedno klerikalno- konservativen, »Journal« nacijonalističen, »Temps« vladen, toda ta tendenca pride samo pri posebnih, pri izrednih prilikah na dan. Vobče pišejo ti listi kar mogoče objektivno o javnih pojavih, dobro vedoč, da s tem povečujejo svoj vpliv in število odjemalcev.
Kako daleč sega objektivnost, priča dejstvo, da je »Figaro«, dasi je nasprotoval ločitvi države od cerkve, vendar priobčil več člankov za to ločitev. Seveda so jih spisali odlični politiki. A »Figaro« je hotel, naj izvedo njegovi čitatelji tudi mnenje nasprotnikov in naj spozna javnost, kako daleč sega njegova objektivnost.
Kdor vzame danes kak velik pariški informacijski list v roke, zapazi pred vsem, da ne prinaša polemičnih spisov. Na prvem mestu je članek
vedno mirno in spodobno pisan, ki je časih aktuvalen, največkrat pa čisto splošen in neaktuvalen.Potem pa slede različne rubriko, polne samih informacij in samih novic. Vmes so vpleteni kratki politični komentarji k dnevni dogodkom in kratke noveli-stične črtice ter — reklamni spisi.
V listku izhajajo izključno samo romani. Nekateri listi prinašajo obenem po dva in celo po tri romane. Nekdanji feljton je popolnoma odpravljen; roman je stari feljton izpodrinil. Dober, zanimiv roman je postal največjega pomena za časopisje. Za dober in zanimiv roman se redakcije kar pulijo. Noben založnik ne plačuje romanov tako dobro, kakor časniki. Vsled tega se je udomačila navada, da dajo tudi najuglednejši pisatelji svoje romane najprej časopisom v ponatis, potem šele jih izdajo kot knjige. Zolov »Germinal« je obenem izhajal v štirih francoskih, treh angleških in dveh nemških dnevnikih, potem šele je bil izdan kot knjiga. Ni čuda, da je postal Zola milijonar.
časopis brez romana je v Parizu nemogoča stvar. To ima svojo dobro in svojo slabo stran. Na eni strani imajo vsled tega vsi količkaj talentirani literatje priliko kaj zaslužiti, na drugi strani pa pripelje to med romanopisce mnogo talentov, ki bi na kakem drugem polju lahko vstvarili
znamenita dela. »Revue Bleu« sodi, da so romani časnikov še bolj kot gledališča krivi, da nima francoski narod sedaj skoro nič pesnikov, da pišejo mladinske spise skoro samo ženske in da se s populariziranjem znanosti že nihče več ne bavi. Časopisje in gledališče sta potegnila nase najboljše moči.
Časih so francoski listi posvečevali literarnemu življenju veliko pozornost. Prinašali so vedno lepo pisane ocene o novih knjigah in o novih igrah in kritika je slovela kot najboljši del francoskega časopisja. Kje so ti časi? Ocene izhajajo še, a te ocene morajo preskrbeti založniki sami in za sprejetje plačati običajno takso 25 frankov od vrste. Noben list ne omeni nove knjige, pa bodi še tako znamenita, če ne plača založnik takse. Kritike ni več v dnevnikih; na njeno mesto je stopila reklama.
Sploh je reklama glavni vir dohodkov francoskega časopisja. Kar ni v interesu listu samega, to se sploh ne omeni, če prizadeti ljudje ne plačajo insercijske pristojbine. Inseratov imajo francoski časopisi razmeroma prav malo, ker je inseriranje silno drago. »Figaro« zahteva 10 frankov od vrste za inserate. Taki inserati, ki veljajo v Ljubljani 25 kron, veljajo v Parizu 2000 frankov in še več. Spričo temu se pač ni čuditi, da ljudje malo inserirajo.
Reklame pa se poslužujejo ljudje prav pridno. Založniki, krojači, par-fumerji, zlatarji, modistke vse plačuje listom znatne svote za reklame, ki izhajajo v uredniškem delu med političnimi, družabnimi in dnevnimi novicami.
Zastonj ne priobči noben francoski list niti ene reklamne vrste. Tudi društvena naznanila, koncertna ali gledališka naznanila so vedno plačana. Tisto naravnost nesramno izkoriščanje listov za koncerte, veselice itd., ki je na Slovenskem v navadi, je na Francoskem čisto nepoznano. Na Franeoskem bi listi takih stvari časih niti za denar ne priobčili, kaj še zastonj, kakor se godi na Slovenskem. Francoski listi sploh skrbno pazijo, da ni reklama pretirana, vedoč, da čim bi prišlo občinstvo na sled, da so reklame pretirane ali naravnost laž-njive, bi se nihče več zanje ne zmenil. Tudi slovensko časopisje bi dobro storilo, če bi pri reklamah za društveno in druge priredbe — plačanih reklam slov. časopisje ne pozna, kar mu je samo v čast — postopalo rigorozneje, kakor doslej. Vsak časopis mora pred vsem skrbeti, da uživa zaupanje pri občinstvu in v lastnem interesu ne sme pustiti, da bi se mu to zaupanje izpodkopavalo s pretiranimi ali celo lažn j i v im i reklamami za različne priredbe.
1. Priloga »Slovenskemu Narodn" št 290., dne 14. decembra 1907.
vodja takšnega kova, kakor je ur. Frank. On stremi za tem, da bi čim najpreje prišel do čim največje moči, zato vodi tudi docela praktično politiko in je pripravljen za vsako spletko. V teoreji sicer on sam piše in govori, da z Madžari ne smemo imeti nobene skupnosti, a on sam je že često skočil v Pešto, da tam konferira z madžarskimi politiki, zlasti s Polo-nvijeni. Enako pa je tudi spletkari 1 v Pešti.
Vedno bolj se namreč kaže, da hoče starčevičanstvo pretvoriti v legalno avstrijsko ali dinastično lojalno klerikalno stranko.
Zato politikov ni iznenadila pet-urna njegova konferenca z \Vekcrle-jem. Vsakomur je bilo jasno, zlasti so to potrjevali madžarski listi, da si TVekerle in Frank nista samo pojasnjevala svoja »načelna« naziranja, marveč da sta se tudi praktično pogajala, saj sta oba stara praktika.
Wekerleju, madžarski vladi in Dunaju gre v prvi vrsti za to, da bi iz novih volitev ne izšla ojačena hrva-ško-srbska koalicija, ki je na Dunaju stigmatizovana kot protidinastična, ker je jugoslovanska, v Pešti pa kot delotvorna opozicija madžarski premoči.
Wekerle in Frank sta torej raz-govarjala o šansah bodočih volitev. A to je priznal Rakodczav sam v svojem intervie\vu z urednikom »N. P. Journala«, ko je naglašal, da bo po razpustu sabora dobila njegova zveza s Starčev i čanci konkretnejše oblike.
Kakor je bilo v Avstriji dvoru mi tem ležeče, da zmaga pri volit vali v novi parlament konservativna, klerikalna večina, isti interes veže sedaj tudi Dunaj in Pešto, ki sta si sicer nasprotnika.
Toda Frank sme svojo spletkar-sko vlogo igrati samo do gotove meje: vsaj dokler je v manjšini, se mora skrivati po načelnih formulah. Zato Rakodczav ni mogel pričakovati od njegove stranke, da mu odobri indem-niteto, kakor si je morda to v svoji naivnosti mislil.
Druga njegova nada so bili ostanki bivše vladajoče m a d ž a -r o n s k e stranke. Teh je bilo v razpuščenem saboru še 23.
V slučaju, da bi izmed koalicije ne prišel noben član v sabor, bi to število bila večina! Xo, splošno prepričanje, da so Rakodezavn radi njegove nespretnosti in žiga izdajstva, ker je sprejel bansko čast, ko se je z železničarsko pragmatiko kršil temeljni zakon, šteti dnevi, je tudi madžarone odvrnilo od Rakodczava.
Madžaroni so na svoji konferenci v sredo sklenili, da podado v saboru izjavo proti pragmatiki, napram vladi pa da puste svobodne roke poslancem.
Tako se je včeraj o tvoril sabor, od katerega je nameraval Rakodczav zahtevati indemniteto in pred katerim je hotel razviti svoj program.
Xa njegovi strani so bili trije prazni stoli, ker še nima svoje vlade, kakor sploh nima na svoji strani niti enegaposlancavvsem saboru.
Za Rakodczava se včeraj ni dvignila v saboru niti ena roka.
Za to je imel v žepu pripravljen reskript za razpust sabora. To je bil edini njegov program.
Ali ne samo da ni imel v saboru niti enega pristaša, marveč on ni mogel kot ban, ki je bil usiljen, spregovoriti niti besedice. Moral je poslušati obsežno obtožnico, ki jo je nepričakovano vložila koalicija in v kateri se ga žigosa kot izdajalca domovine in naroda ter se predlaga, da se da pod obtožbo.
Ko je hotel govoriti, je koalicija povzročila tak silen hrup, da mu ni preostajalo drugega, kakor da je izročil saborskenm predsedniku v zaprtem kuvertu kraljevi reskript.
A šele, ko je spremenil svoj kostum ter čez nekaj časa stopil v zbornico kot kraljev odposlanec, je mogel s tresočim glasom prečitati reskript.
Rakodczav je bil torej včeraj poražen do kosti, zanj sedaj ni več rešitve.
A prav tako uspešno pa je koalicija pobila tudi stranko dr. Franka in s tem onemogočila vse madžarske načrte, da bi Starčevičanci spravili s kakim svojim predlogom v nepriliko koalicijo.
Ko je bila naša koalicija gotova, da bo za četrtek zadostovalo 12 delegatov v Pešti, da zadrže v primernem tempu razprave, je sklenila, da naj vsi ostali člani (26) odidejo v Zagreb.
To je bil že prvi vdarec za frankovce, ki so se nadejali, da bo od koalicije prisotnih samo nekaj članov iii da bodo tako oni dominirali. Splošno se je naravno, vedelo, "da bo to edina seja, zato je bilo obema skupinama (koaliciji in Starcevičancem) največ ležeče na tem, da v zadnjem času pred volitvami čim najuspešneje izvedo svojo taktiko.
Starčevičanci so predložili 3 nujne predloge za splošno volilno pravico,   za   spremembo   poslovnika in
protest proti železničarski pragmatiki.
To so sami takšni predlogi, s katerimi se direktno ne pobija Rakod-
czavja.
Kako so bili torej iznenađeni, ko se je jel čitati prvi nujni predlog koalicije, ki zahteva, da se da Rakodczav pod obtožbo.
Tak predlog povsem odgovarja razpoloženju v narodu.
Frankovci, ki so bili sprva silno presenečeni, so najprvo skušali z raznimi medklici omalovažiti ta predlog, a na to pa so zagrešili še večjo taktično napako.
Svoj že preje pripravljeni predlog, naj se izvoli odsek, ki bi imel preiskati imenovanje Rakodczava za bana, so vložili nato kot protipredlog obtožbenemu koalicijskemu predlogu !
Naša »najradikalnejša« stranka torej ni bila zadovoljna z obtožbo, marveč je hotela to vprašanje odstopiti odseku, da bi šele ta raziskava 1 zakonitost Rakodczavjevega imenovanja, da si se je vedelo, da je to prva in zadnja seja tega sabora.
Koaliciji vzpričo takemu položaju ni bilo več ležeče na tem, da podaljša življenje tega sabora.
Rakodczav je bil poražen, v .drugem oziru pa razkrinkan Frankov »radikalizem« ter s tem pridobljeno izvrstno agitacijsko sredstvo za volitve.
Izvrši vsi tako spretno svojo nalogo v Zagrebu, se je koalicija zopet vrnila v Pešto, ker trajajo mandati delegatov, dokler se ne skliče novi hrvaški sabor, ki ima izvoliti nove delegate.
Tako uživajo koalicijski poslanci imuniteto tudi v času volilne borbe.
Volitve bodo morda že ta m e s e c , da bi novi sabor že pred novim letom odobril indemniteto za novo vlado.
Mogoče pa je, da bodo volitve šele kasneje, ker je sedanja situvacija preugodna za koalicijo.
Po zakonitih predpisih bi se volitve morale vršiti tekom treh mesecev. _
Poštansko zbornico. m
X a D u n a j u , 13. dec.
Zbornica je danes z veliko večino sklenila, da začne specialno debato o nagodbi. V zadnjem trenotku je spreletela vlado bojazen, da nastanejo nove težave. Celo o novi ministrski krizi se je govorilo, ker češki in nemški agrarci nečejo glasovati za nagodbo, dasi imajo v kabinetu dva ministra. Razburjenost se je nekoliko polegla, ko je bil sprejet prehod v specialno debato.
Začetkom seje je posl. Hribar interpeliral zaradi stavbnega vodstva za osuševanje ljubljanskega barja in zaradi prezidave južnega kolodvora v Ljubljani.
Pri debati o nagodbi je prišlo najprej do ostre kontroverze med dr. Benko vičem in Markloo. Slednji se je namreč z veliko arogan-co zavzemal za nemško uradništvo na Spodnjem Štajerskem, nakar mu je Benkovič dobro odgovoril. Vmes je prišlo do burnega prizora med Mar-klom in Muhitschem. Ta je nemškemu sodniku Marki u vrgel v obraz očitanje, da ga je iz političnega sovraštva vedoma po krivem obsodil.
Prehod v specialno debato je bil sprejet s 226 proti 140 glasom.
V specialni debati je govorilo več poročevalcev manjšinskih predlogov. Razprava se bo jutri nadaljevala.
Razdelitev?mandatov za delegacije.
Dunaj, 13. decembra. Pogajanja za razdelitev delegacijskih mandatov še niso končana, vendar je že sedaj znano, da dobe Nemce manj mandatov, kakor so jih imeli dosedaj. Kakor v parlamentu pride tudi v delegacijah slovanska večina do veljave. Težave dela razdelitev po krono-vinah. Socijalni demokrat je bi v razmerju svojih poslancev morali dobiti šest delegatov, dobe pa le tri ali kvečjemu štiri, ker imajo po kronovi-nah manjšine. Na Nižje Avstrijskem, kjer imajo 16 mandatov izmed 64 jim krščanski socijalisti ne prepuste niti enega mandata v delegacijah. Na Češkem morajo Nemci in Cehi odstopiti po en mandat socijalistom. Na Morav-skem obdrže Čehi tri mandate zase, Nemcem prepuste le enega. V Šleziji si lastijo edini delegacijski mandat Nemci, a Slovani sklenejo najbrže kompromis o socijalisti ter si tako mandat zagotove. V Bukovini so se zvezali Malorusi in Rumuni, ki si mandat zamenjajo vsako leto med seboj. Tržaški mandat pripade socijalistom. V Galiciji se vrše zaradi sedmih mandatov še pogajanja med Poljaki in Malorusi, ker so Malorusi po novi volitvi reformi pridobili toliko poslancev, da se nikakor ne marajo zadovoljiti le z enim mandatom kakor
dosedaj. Cesar otvori delegacij sko zborovanje v petek, dne 20. t. m. s prestolnim govorom. Pri tej priliki bo šel prvič zopet na dvor. Običajnih nagovorov na poslance letos ne bo. Ako bo zbornični predsednik dr. Weiskirchner izvoljen v delegacije, izvolijo ga najbrže tudi tam za predsednika, ne pa poslanca dr. F u c h s a.
Hrvaško - madžarski konflikt.
Budimpešta, 13. decembra. Pri ustanovitvi podružnice neodvisne stranke je rekel minister K o s s u t h: Sedaj smo izvedeli, kdo so na Hrvaškem pravi naši sovražniki. Dosedaj smo mislili, da imamo na Hrvaškem prave prijatelje. Ravno nasprotno se je pokazalo. Hrvatje ne branijo svojega jezika, temuč preganjajo madžarski jezik. Žalostno, da je moralo priti tako daleč. Ogrska ne misli in tudi ne more misliti na to, da bi spremenila službeno pragmatiko, ker nočemo omajati enotnosti železnic.
Madžarsko časopisje se bavi z razpustom sabora ter prorokuje različne posledice. »Pesti Naplo« naglasa, da je razpust sabora znak moči in oblasti Ogrske. »Pesti Hirlap« piše: »Ako se Hrvaška da zakonito vladati, vladala se bo tako, sicer pa pokaže Ogrska svojo moč. Žalostno bi bilo, ako bi ne mogli Hrvate in narodnosti kratkomalo ugnati.« Nekateri listi prorokujejo, da se izvrši v banski palači prav kmalu sprememba.
Državni zbor je sprejel danes po-oblastilni zakon v tretjem branju ter začel nato razpravljati o kvoti. Posl. Roje je dokazoval, da je dogovor o kvoti za Hrvaško škodljiv; zato je predlagal, naj se zakonski načrt odstavi z dnevnega reda, vladi pa se naroči, naj začne z novimi pogajanji.
Protipoljsko nasilstvo v pruskem deželnem zboru.
B e r o 1 i n , 13. decembra. V današnji seji komisije je izjavil minister v imenu pruske vlade, da smatra sicer neomejeno razlastitveno pravo za edino pravo pot pruske politike, vendar je pripravljena se ozirati na pomisleke strank ter pritrditi omejitvi takega prava. Vlada je vsled tega znižala svojo zahtevo od 400 na 275 milijonov mark ter se zadovolji z razlastitveno pravico za dve večji naselbinski pokrajini, in sicer eno na Po-znanjskem, eno pa^vJZapadni Prusiji.
Boji najjčrnogorsko-turški meji.
B e 1 g r a d , 13. decembra. Na turško-črnogorski meji se spopadi in boji ponavljajo že par tednov; vsled tega so tudi odnosa j i med obema državama napeti. Turška vlada je brzo-j a vila svojemu poslaniku v Cetinje vsa poročila, ki jih je poslal mejni poveljnik ter naročila poslaniku, naj ukrene pri črnogorski vladi V6e potrebno, da bo konec nemirom. Zadnje dni je položaj ob meji čimdalje resnejši. Turki imajo baje zbranih 14.000 mož. Črnogorci pa 4000.
Umor Sarafova in Garva-nova.
Sofija, 13. decembra. Med prebivalstvom narašča čimdalje bolj razburjenje zaradi zavratnega umora Borisa Sarafova in njegovega zvestega tovariša in pobratima Garvanova. Bati se je, da bo umor imel za posledico strašno krvno osveto med pristaši umorjenih in četami Sandanskega, kateri pripada morilec Panica. Umor ima podel Judežev značaj. Morilec se je hlinil Sarafovu cele mesece, užival njegovo gostoljubnost ter dobil od Sarafova na dan umora 3000 frankov, da si osnuje četo. Za odhodnico je priredil Sarafov posebno bogato večerjo, a v zahvalo je po večerji Panica ustrelil gostitelja in njegovega pobratima. Sedaj je znano, da je morilca poslala Sandanskega skupina, da izvrši nad Sarafovom smrtno obsodbo. Vsak pravi Slovan se sramuje tega podlega bratomora, veseli se edino Turčija, ki je že davno razpisala na Sarafovo glavo 2000 piastrov.
Zarota proti sultanu.
Sofija, 13. decembra. Iz Aten je došla vest o veliki zaroti proti sultanu Abdulu Hamidu. Turški npliti-čni beguni v Atenah so bili zapleteni v zaroto z nekaterimi visokimi državnimi funkcionarji v Carigradu, da odstavijo sultana. Neposredno pred izvršitvijo zarote so jo v sultanovi palači razkrili. O aferi se strogo molči ter tudi ni znano, kaj se je zgodilo z zarotniki.
Nemiri v Perziji.
London, 13. decembra. V Si-rasu so nastali resni nemiri. Množica je napadla angleškega ravnatelja on-dotne banke ter ga hotela ubiti. Ravnatelj je ušel, zato pa je bil angleški konzul nevarno obstreljen. Anglija bo zahtevala zadoščenje ter interve-
nirala tudi z orožjem, ako ne dobi zlepa popolne satisfakcije.
Roosevelt ne kandidira več.
London, 13. decembra. Na razne vesti, ki so se zadnje čase raz-našale o Rooseveltovi zapetni kandidaturi za predsednika, naznanja Roosevelt formalno, da zdržuje svojo izjavo pri zadnji izvolitvi ter nikakor ne misli več sprejeti eventualne zo-petne izvolitve.
Dnevne vesti,
V Ljubljani. 14 decembra.
— Poslanec Hribar je dobil s Poljskega še tele zahvale:
KjF a k o w , 12. decembra. Občinski svet kraljevega mesta Krakova je sklenil izraziti gospodu poslancu najiskrenejšo zalivalo za odločni in moški nastop v parlamentu proti nečloveškemu nasilstvu pruske vlade na prirojenih pravicah poljskega naroda in na državnopravne temelje evropske kulture. — Mestni župan dr. L e o.
GrodekJagielloriski, 8. decembra. Jasni, velemožni gospod Hribar, državni poslanec na Dunaju. Narodni shod v Grodku dne 8. decembra je sklenil 1. odločno protestirati proti brutalnemu zakonskemu načrtu, predloženemu pruskemu deželnemu zboru, o razlastitvi Poljakov pod pruskim žezlom, kateri zakonski predlog je v nasprotju s temeljnimi pojmi o morali in družabni etiki; 2. izreči goreče simpatije in sočutje bratom, nahajajočim se pod pruskim žezlom, ter jim zagotoviti svojo pomoč v njihovi pravični borbi; 3. izraziti priznanje poljski delegaciji na Dunaju za njeno dosedanje postopanje v zadevi predloženih barbarskih zakonskih načrtov ter jo pozvati k nadalj-ni energični akciji proti nasilstvu pruske vlade; 4. izraziti čast in priznanje vsem drugim državnim poslancem, ki so stopili na stran zatiranega poljskega naroda ter nastopili proti pruskemu nasilstvu. Predsedstvo shoda: Franciszek B o b o w sk i, predsednik, Rudolf C h o j e k , tajnik.
— Naslov profesorja sta dobila Kuno Kočevar v Kočevju in Jos. Reisner v Novem mestu.
— Pomaknenje v višji plačilni razred. Z novim letom se izvrše med našim učiteljstvom sledeče spremembe. V prvi razred prestopijo: Terezija Strle, Ivan S m r e k a r , Fran T r o s t, Fran Scheschark, Viljem Gebauer, Jakob Dimnik, in Julij Flis; v drugega: Frančiška Illeschitz, Karel Simon, Rajko Justin, Fran Gregorač, Fran Rus, Karel T r o s t, Avgusta Kolnik, Srečko Malenšek, Robert Ziegler in J osip S e d 1 a k; v tretjega: Anton G e r m e k , Amalija K o b a u, Leopold F e r j a n, Hedviga Schwick ert - Lehman n , Mihael Salberger, Roža Salberger-Merva, Leonti-na Murgel, Marija Benedek, Alojzij Novak, Marija Gantar, Ivan Ž a n , Fran E r k e r , Marija Vider, Anton Lenarčič, Marija Peče, Josip L a p a j n e , Evgenija P a d a r , Alojzij Ponikvar, Terezija Bole, Mihael Novak, Gabrijela Erker-Jereb, Valentin M i k u ž , Ana Božič, Ernestina Zaje, Ana Berce-Kopač in Dragotina Damianovič.
— Imenovanje med učiteljstvom. Imenovani so: za Suhor Kornela Koncilja; za Dovje Amalija Jeglič; za Sostro Uršula M a zfi; za Predoslje nadučitelj Rudolf Zore; za Vrhniko Amalija Ko-m o t a r; za K o č e v j e Ivan K r e n; za B a n j a 1 o k o N. B a j e c in za Studeno Bogomir F e g i c.
— Slučaj učitelja in mučenika Germeka se je po dolgem cincanju in odkladanju vendarle rešil v deželnega šolskega sveta seji dne 12. decembra t. 1. Gospoda Germeka hudobije sorskega kaplana niso mogle ugonobiti. Vse, kar se mu je očitalo, se je izkazalo kot podla laž! Obenem je bil g. G e r m e k imenovan za šolskega voditelja na trirazrednici v Komendi pri Kamniku. Njegova soproga, gospa Antonija G e r m e k je bila imenovana za učiteljico v Sori, pa se je iz službenih ozirov obenem premestila k šoli v Komendi pri Kamniku.
— Za učitelja v Sori je imenovan g. Pianeckv.
— Učiteljica Amalija S e d 1 a k je upokojena.
— Za nadzornika za nemške šole na Kranjskem sta imenovana B e 1 a r in P e r z.
— Philippijeva ustanova se je podelila učiteljem: K nap Antonu, B i ž i n Antoniji, Labernik Ignaciju, K e r m e 1 j Franu, W e b e r Ivanu in Mihelič Josipu.
— Občinske volitve ▼ it. Jer-
nefn. Z Dolenjskega se nam piše: Tisti dan po sv. Miklavžu, ko so Sentjernejoi rekli, da so po Kosta-
njevčanih „mušteru vzeli, je odsvo-nilo farovški komandi tudi tej prijazni vasi. Govorila je šentjernejska dolina ; najlepSa ravan na Dolenjskem. Trden in dober kmet živi tukaj. Bavi se ponajveč z živinorejo, izreja lepe konje. Zato slovi Šentjernej zaradi svojih velikih semnjev preko mej domače dežele. Vendar je v tej vasi doslej imel prvo besedo farovž. Zadnji kaplan je imel večjo oblast, kot prvi možje v občini. Sedaj se je iz-premenilo. „Blagoslov" pleterskik ku-tarjev se je prikazal v vsi svoji dobroti. Kmet je uvidel, kam so ga spravili njega osrečevalo; iz .stranke ljudskih sleparjev.u Zadnji čas je hotel g. župnik Lesjak spraviti na županski stolec klerikalnega gospoda is zelene Štajerske. Vel ko se je trudil s svojim ljubljencem, toda zaman. Nečemo farovške komande, so rekli kmetje in so se kar med sabo pomenili. Volili so odločno v lastno korist in zmagali v vseh treh razredih tako sijajno, da mora od srca veseliti vsakega poštenega moža. Slava ti, zavedni dolenjski kmet, ki si bil nekoč tlačen od grajske in farovške gospode, katera zadnja ti je poleg posvetnega blaga uničevala tudi duševno silo, da bi ostal omejen, nje orodje na večne čase. Častno so se držali tudi domači šentjernejski obrtniki in posestniki; slava torej njim in g. Volovcu, ki so šli kmetom na roko. Veselje je bilo gledati zastopnike podobčin, ki so razen Grubeljčanov vsi volili kmečke kandidate. Samo Grubeljčanje so delali zg8g° ter P° večini glasovali s faj-moštrom in ž njim propadli. Sedaj tarnajo, ker nimajo nobenega „možau v odboru. Bo pač morala lončarica Kraševka napraviti Grubeljčanom lončenega „možau, ki bo stal sredi vasi in strašil vrabce. S tem bo posebno potolažen Černe Janez, ki se je hudo pehal za tajmoštrovo kožo in bo dobil rpenzjonu, ker ni več v odboru. Upam, da bo g. župnik toliko hvaležen in mu „penzjonu preskrbel. Gosp. Novoselcu bodi povedano, naj ne posluša v nadalje gospodov iz fa-rovža, ker po taki tovaršiji vedno glava boli, kar se je g. Novoselc sam lahko najbolj prepričal. Kar so napravili 7. t. m. Šentjernejci, je povsem hvalevredno in moško delo; naj bi jim sledile Še druge občine po Dolenjskem in dolenjski kmet bo kmalu sam svoj gospodar, kar je za napredek naše lepe domovine v prvi vrsti potrebno. Te vrstice sem napisal zato, da dam zasluženo čast Šentjernejskim možem, ki so brez strahu sledili koraku svojih sosedov Kostanje vičan o v in se docela otresli farovškega vpliva.
Kmečki prijatelj. — Srednjeveški odlok, okrajni šolski svet v Krškem deluje v smislu, kakor ga določuje prečastita duhovščina: vero je treba vbiti v človeka, potem je pa dobro. Ako starši pravijo, da ne puste, da bi se njih otroci udeleževali nepotrebnih eksercioij, spusti nanje ta šolski svet srednjeveški odlok. Železniški uradnik v pok. gosp. Fran Hrastovčan v Krškem ima rej en ca Leopolda Hrastovčan a, kateremu ni pustil udeleževati se eksercioij letos aprila meseca, kar je naznanil okrajnemu šolskemu svetu. Ta je vsled tega 9. nov. t. 1. dal tole modrost od sebe: V smislu § 1 zakona z dne 14. maja 1869 državni zakonik št. 62 ima ljudska šola nalogo, da ne razvija le duševnega delovanja otrok, ampak da jih vzgaja tudi nravno-versko. Že zaradi nravno-verske vzgoje se je s § 3 zakona z dne 2. maja 1883 drž. zakonik Št. 53 določil tudi veronauk kot učni predmet splošne ljudske Šole. Obenem smejo učenci v smislu § 21 imenovane novele šolskega zakona izstopiti iz ljudske šole le, Če imajo za ljudsko šolo predpisano zadostno znanje is veronauka, branja, računanja in pisanja. Glede verskega pouka pa ni dovolj, da si pridobi učeneo potrebnega znanja, ampak se mora udeleževati tudi duhovnih vaj. Zato (!) je predpisano učencem udeleževanje duhovnih vaj njih verskega izpove-danja s § 63 odredbe naučnega ministrstva z dne 29. septembra 1905 št. 13200 drž. zakonik št. 159. Ker ste Vi 6. aprila 1907 izjavili, da se učeneo fieopold Hrastovčan, ki je v Vaši varuški oskrbi, ne bo veČ udeleževal duhovnih vaj, naroča se Vam n a j -strožje z ozirom na § 71 imenovanega šolskega in učnega reda, po katerem se imajo otroci v Šoli ne le nravno-versko vzgajati, ampak jih je tudi navajati k strahu božjemu ina ozirom nato, ker Vaše postopanje lahko vzbuja pohujsevanje (!) pri drugih učencih krške ljudske šole — da odslej naprej silite (!) učenca Leopolda Hrastovčana, da se redno in točno udeležuje verskih vaj. O tem se z rešitvijo svoje izjave z dne 6. aprila t. 1. obveščate s pripombo, da se proti temu odloku v 14. dneh lahko pritožite na dež. šolski svet v Ljubljani potom rekurza, ki ga je vložiti pri podpisanem okr. šolskem svetu. Proti temu odloku, kije vzgled izrednega poznanja zakona in logike, se je seveda vložil rek ur z in smo radovedni, kako bo rešen.
— Narodnost iufijskib klerikalcev. Protest proti nemškemu govoru o. kr. rud. nadsvetnika Billeka v našem poročilu o seji idrijskega občinskega odbora imenuje idrijski „Slovencev" dopisnik nesramen napad na tega o. kr. uradnika. To je pač višek narodnega izdajstva! V aro vali smo slovenski značaj idrijskega občinskega odbora, a „ Slovenec" smatra to kot nesramen napad na rud. predstojnika. Kaj takega zamore storiti pač le tako korumpirana stranka, kakor je idrijska klerikalna. Stranka, ki ne pozna načel, ki izdaja sedaj delavske, sedaj narodne koristi. Kaj je bolj naravno, kakor da tako stranko rabi erar in jo zato tudi podpira. Rudniški erar daje klerikalcem za neznatno najemščino celo poslopje, v katerem ima vsa klerikalna idrijska organizacija svoje udobno zavetišče, navzlic temu, da primanjkuje erarič-nih delavskih, pazniških in uradniških stanovanj. Rudniško ravnateljstvo protežira klerikalne delavce, paznike in nemškutarske učitelje in učiteljice. Nič čuda torej, da se je brezznačajna idrijska klerikalna stranka usužnila c. kr. erarju in mora nastopati kot hraniteljica tega ter opravljati jude-ževa dela. Mi pa imamo napram erarju popolnoma prosi e roke in se večkrat si bomo dovolili primerno osvetiti v javnosti vsako njegovo nepravilno ravnanje, pa naj je na čelu rudniškega ravnateljstva Billek ali kdo drugi, c. kr. uradnik je, nič več in nič manj. Klerikalci pa so pokazali svojo narodnost zopet enkrat v pravi luči.
— Pravičnost italijanskih socijalnih demokratovi Našim socijalnim demokratom so italijanski so-drugi vedno v vsem vzor in „RdeČi Prepir" vsak Čas zagovarja njih delovanje. Kakšni so ti ljudje napram Slovencem, nam dokazuje občinski zastop v Miljah v Istri. To je namreč v istrski deželi edini občinski zastop, ki je v socijalistiških rokah. Za Legino šolo v Kolumbani so dali miljski obČ. očetje 100 kron, dočim okoliški Slovenci, ki tvorijo večino občine, zaman prosijo za slovensko šolo, za katero se je izrekla tudi šolska oblast. Na poziv te oblasti je odgovoril socijalistični obč. zastop, da bi se morali v okolici ustanoviti dve šoli, slovenska in italijanska. Seveda, če bi se ustanovili, ne bi maDJkalo pritiska in strahovanja staršev v namen, da bi pošiljali otroke v italijansko šolo. Kmalu bi bila „dokazana" nepotrebnost slovenske šole i a za slovenske otroke bi ostala samo italijanska šola. Da bi se to res zgodilo, dokazuje, kar se je izvršilo v miljski obč. seji glede slovenskega sela Škofje. Tu sta prav po želji italijanskih so-cijalistov slovenska in italijanska Šola. ObČ. očetje so pa stresali jezo nad učiteljem slovenske šole, ker je tamošnjim slovenskim staršem svetoval, naj vpisujejo otroke v slovensko Šolo. Učitelj slovenske šole bi moral agitirati za italijansko šolo! In taki ljudje so vzor Etbinu Kristanu!
— Iz justične službe. Sodni kan -celist g. Mihael Lužnar je premeščen iz Kranjske gore v Kranj.
— Iz davčne slnibe. Davčni ofl-cijal g. Anton Burgerje premeščen od davčn. urada Ljubljana okolico k davkariji za mesto Ljubljana. Davčni oficijal g. Božidar L a p p a i n v Kostanjevici je vpo-kojen.
— Imenovanje pri poštL Poštni asistenti Rudolf M a y e r w e g, Renat Lorinsich, Oristid Tamanini, Fran Ficko, Alojzij R a bus in, Dragotin Mikschiczek, Aristid ¥urmbrand, Herman Maver v Trstu, Friderik Brumat, Anton Piccinini v G-orici, Matej Rothl, Josip Zentrich v Ljubljani, Just Peschle v Pazinu, Rudolf Wrus in Adolf Lunaček v Opatiji so imenovani za poštne orlcijale.
Iz gledališke pisarne. Jutri,
V nedeljo popoldne (nepar) se uprizori kot dijaška in ljudska predstava ob znižanih cenah tretjič in zadnjič v sezoni G-rillparzerjeva „Pra-babica", („Die Ahnfrau"). Zvečer (par) se prvič ponovi P ar m ova opereta „Nečak".
Slovensko gledališče. Gerhart Hauptmann velja v literarnem Jsvetu za največjega sodobnega nemškega dramatika. Tudi naše občinstvo že pozna nekatera njegova dela, kakor „Haniee pot v nebesa" in „Potopljeni zvon", dve simbolistiški igri bajnega značaja, ter „01go", sanjsko dramo, ki se je lani uprizorila z nepričakovanim vnanjim uspehom. Snoči pa nam je naša intendanoa dala videti novo Hauptmannovo delo, natura-listiški igrokaz „R o z o B e r n d". Z nepopolnim uspehom bo dali to igro prvič leta 1903 v berolinskein nemškem gledišču, a pozneje je redno polnila pozornico večer za večerom, dasi so se oglašale tudi neugodne kritike o ustroju dejanja samega. Pred vsem je zabredel Hauptmann v hibo dolgoveznosti: to se je Čutilo tudi pri nas, posebno v prvih treh dejanjih. Značaji so tako minuciozno orisani v najimtimnejših potezah in
poet porabi ravno v to svrho preveč pozornosti, v tem pa zanemarja dra-matiški razvoj dejanja. Že v 1. prizoru 1. dejanja lahko slutimo, kakšen bode konec. Vsa dramatika igre je osredotočena  v  5.   dejanju: usoda nesrečne Berndove hčere hiti z neizprosno brutalnostjo k neodvratni katastrofi.   Roza Berndova,  to brhko kmetiško  dekle,  zapade  brez prave tragiške krivde bridki usodi. Lepa je, življenja se veseleča; vsi moški is vasi,   so   vedno   za  njo.  Ljubi jo, bolje:   ljubimkuje  z njo veseljaški graščak Krištof Flamm. Krepak mož je še to in si išče  zabave drugod, ker mu je ne more dati doma bo-lebna žena, že več let navezana na kolesni  stol.   Oba, Roza  in Flamm uvidita,  da  morata  nehati s takim življenjem, da morata   narazen. Pri ljubimskem sestanku ju zasači vaški don Juau mašinist Streokmann. S tem prizorom se dejanje prične, sproži se kamenček, ki potegne za sabo usodo več življenj. Streckmann brutalno izrablja svojo tajnost, hoteč Rozo prisiliti, da bi so tudi njemu vdala. A nato vendar ne molči, bana se celo s svojim  uspehom.   Pride  do pravde, Roza si ne zna več pomagati. Kakor spehana srna išče izhoda in rešitve, a je nikjer ne najde. Strah pred sramoto, pred očetom in ženinom, dobrodušnim Keilom jo dovede do tega, da pred sodiščem po krivem priseže. Na poti domov porodi in zadavi svoje dete, ki ga je bila spočela v ljubezni s Flammom.   To je nje tragični konec. — Kljub robatemu naturalizmu je znal pesnik vdihniti drami toliko nravno resnih, v srce segaj očih momentov,   da  vse   Čuti  z nesrečnim bitjem    Nekaj grozovitega je, kako to preprosto kmetiško dekle po prvem padcu zapade krivdi in pogubi. Kakor da bi odmeval iz dalje klic:   Ne sodite!   Bodite usmiljeni! — Pri nas se je vprizorila   igra   ob najugodnejši priliki.   Saj smo snoči pozdravili  na   domaČem   odru preljubega gosta,   d onega našega rojaka-umet-n»ka g. Ignacija Borštnika. V torek še je slavil pred oduševljenim hrvaškem   občinstvom  na zagrebški pozornici petindvajset'etnico svojega umetniškega delovanja. B l je to pravi triumf za našega rojaka in vsak pošten« Slovenec je vesel in ponosen, da se vsaj drugod našim nadarjenim ljudem daje priznanje, ki mu ga hvaležna domovina tako  pogosto rada odreka. Vendar se oglasijo včasi tudi v nas trenotki, ki nas dvignejo nad dušečo, topo vsakdanjostjo, da si damo duška sicer prttajevanemu Čuvstvovanju m res iskreno čestitamo moža, ki zasluži priznanje in hvalo. Težko pot življenja nameri slovenski igralec: doma ne najde pravega umevanja, ne moralne, ne gmotne zaslombe, drugod ga sprejmejo izprva kot tujca. Šele, ko  s svojim znanjem in s svojimi zmožnostmi premaga vse predsodke, — in to je posebno v gledališkem svetu težko delo —, tedaj šele stopi na trdna tla.   Tisto iskrenost, tisto razigranost, s katero smo pozdravili ljubega nam umetnika na domačem odru, čestitajoč mu z burnim ploškom na njegovem slavju, je motila edino zavest, da Borštnik ni več popolnoma naš.   Naj mu  bodi usojena doli pri naš h ljubih  bratih v Zagrebu še dolga vrsta let umetn škega življenja! Nastopil je v vlogi Flamm a. V tem ko večino dejanja zavzema vloga Roze, ki obrača napeto pozornost vseh nase, je Flamm ona možka oseba, ki takoj od početka daje smer ravnanju Rozine mu. Gosp. Borštnik ga je kreiral s tistim naravnim umetniškim umovanjem,  ki je  njemu lastno. Krepak mož, ki hoče še kaj imeti od življenja, si utrga svežo cvetko, ne da bi pomislil, kake posledice utegne to zanj imeti.   Svoje dejanje hoče in mora prikrivati   pred   svojo   ženo, pred Avgustom in Berndom  in tako živi brezskrbno dalje, ne vedoč, kako se trgajo  nitke  v  srcih Roze, njenega ženina in očeta.  Po prvem aktu mu je  občinstvo   živahno   aplavdiralo in vročili so mu vence in Šopke, svež spomin na gostovanje pred slovenskim občinstvom.  Nekaj  izrednega pa je bila   snoči   gospa   Danilova kot Berndova Roza.  Nočemo se igrati s superlativi, a tu bi bili umestni, če bi hoteli primerno označiti njeno igro. Vse je živelo v njej, drhtelo in trpelo : gnev,  ogorčenost, gnus  nad življenjem, ljubezen in bojazen, ponos in sram, vse te čute je tako neprisiljeno predočevala, da ji mora kritika iskreno čestitati. Pač ena najlepših vlog, kar jih je kdaj igrala, če ne najboljša.  Kakor da bi bila nje umetniška sila rastla od dejanja do dejanja, v zadnjem je bila naravnost občudovana! Se štiri osebe so, ki tirajo in   ovirajo   dejanje. Najprej Streckmann, ki ga je dal g. D ragu ti novic.  Želeli bi si mlajšega, ne s tako častitljivo brado. Po našem mnenju je bolj širokousten bahaČ ko lokav spletkar. Dva posebna značaja sta stari Bernd in ženin Rozin, knjigovez K!eil. Prvega je prav dobro pogodil g. Danilo: vseskoz resen, veren protestantski starina, ki neomajno veruje v poštenost svoje hčere,
roko bi sanjo vtaknil v oganj, a ko
zve o njenem zločinu, takrat (v 5. dej.) se v njem vse poruši. Avgusta Keila je igral g. Nučič, Kdor pozna oder, ve, kako lahko dobi taka pobožna in pohlevna figura, kakor je Keil, poteze smešnosti.  To je mladenič, prevzet krščanske ljubezni do bližnjega, potrpežljivosti in krotkosrčnosti; tak je, da bi ti ponudil levo lice, Če ga udariš na desno. G. NučiČje dobro podal ta značaj. Naj ga nikar ne moti smeh, ki ga je moral  čuti o prvem nastopu. Sploh pa, mimogrede omenjeno,  ljudje, ki niso godni, da bi na dostojen način brez  neumestnega,   motečega smeha prisostvovali resni predstavi, naj ostanejo rajši doma pri knjigah in igračah: nihče jih ne bode pogrešal. — Simpatična je bila gospa Borštnikova kot Flammova žena. Nekaj ve-iikosrčuega je v njej,  nič zagrenjenega, kar je običajno pri dolgoletnih bolnikih;  nekaj  gorkega žari iz nje, kot  izkušene žene  in matere; jasen pogled ima za človeške slabosti, hitro sodbo,   a ne pozna obsodbe,   le odpuščanje. Gospa Borštnikova je kreirala to vlogo s finim umevanjem, le malo preagilna ae nam je zdela, sedeča na vozičku. Tudi gospa Krei sova kot Martica, naivna kmetiška deklica, je igrala  po našem okusu. Sploh je bila jgra dobro naštudirana; ensemble v 3. dejanju se je prav dobro posrečil in bi morali vse pohvaliti, kakor so napisani na gledališkem listu. Samo trajalo je predolgo; mogoče se  bo  dalo za reprizo vendar kaj črtati. Hiša je  bila seveda razprodana,  saj je  velial Častni poset našemu Borštniku, odličnemu slovenskemu rojaku. Zato pa  si ne znamo dobro tolmačiti, da so bile reprezen-tacijske lože prazne. Lvnkeus.
Koncert „Zveze moravskih učiteljev" dno 29. decembra. Da bode slavno občinstvo videlo, kako so bili slavljeni in čislani pri zadnjih koncertih češki pevci, ki pridejo 29. t. m. tudi v Ljubljano, podamo nekaj kritik prvih nemških listov. „Neues MiinchenerTagblatt" z dne 23. aprila 1906 piše: „V sredo smo imeli priliko slišati „pevski zbor moravskih učiteljev". Na veselem velikonočnem potovanju so se ustavili tudi v Monakovem, da nam pokažejo, kaj da znajo. Za tako namero je treba nekoliko poguma. Kajti znano je, da je Monakovo z moškimi zbori dobro preskrbljeno, bodisi za kvantitativno ali kvalitativno. Če bi torej ti pevci ne nudili nekaj posebnega, znalo bi jim biti slabo. A šlo je d o b r o. Teh 50 veselih pevcev z Moravske je imelo bleščeč zaslužen uspeh. Prinesli so pred vsem krasen glasoven materijal s seboj; sveže, čiste tenorje, krepke, doneča base. Imajo nadalje izbornega dirigenta, prof. Vacha, ki jih razumno vodi. Njihova izborna disciplina kaže se že pri nastopu; v nekakem svečanem sporedu prihajajo na oder in med predavanjem stoje kot pribiti na svojih prostorih, kot da bi ne bili v dobrodušni Avstriji, marveč na kakem pruskem vežba-lišču izvežbani. To so vsekakor le zunajnosfci; ali vkljub temu — izgleda lepo. Note so ti gospodje pozabili v svojih kovčekih — pojovsena pamet; že samo to je pri tako obširnih deloma jako težkih programnih točkah nekaj posebnega. In ta zbor je profesor Vaoh tako izbojrno izšolal, da ga lahko stavimo za vzor, ne priča samo o njegovi en erzi j i, temveč tudi o njegovem finem muzikaličnem razumevanju. Osupli smo, ko slišimo kaj on iz svojega zbora izvablja. Tu se kar blišči in iskri samih najlepših barv, vsaka pesem zase je prelepa „glasbena slika". BVse je ritmično interesantno, vse izborno niansirano in pri vsem tem poj© gospoda brez hibe sigurno in čisto. Po jo večinoma v Češkem jeziku, ki se posebno skladbam prilega."
„Bajka o nemški davčni moJi na Kranjskem11. Ta Članek, ki ga je priobčil naš list preteklo soboto, so v izvlečku reproducirali tudi „Narodni Listy". Češki list pripominja z ozirom na podatke, navedene v imenovanem članku: „Prevelika skromnost ni bila nikdar napaka Nemoev in v tem oziru so si enaki Nemci na Kranjskem in pri nas na Češkem".
Silvestrov večer. Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani priredi 31. t. m. v „Narodnem domu" običajni Silvestrov večer z izbranim raznovrstnim sporedom.
Občni zbor akad. ter. društva „Save" v Ljubljani bo 23. t. m. v „Narodnem domuu (restavracija) ob 8. zvečer. Člani se poživljajo, da se ga polnoŠtevilno udeleže. Gg. starej-šine dobrodošli.
Umrl je po kratki, mučni bolezni, šele v 25. letu starosti g. cand. med. Ernest Zupane, sin c. kr. dež. vlade svetnika in zdravnika dr. Franca Zupanoa. Pogreb bo jutri popoldne v Kranju.
Simon Sroforčlčevo lavno kejlžnloo In čitalnice v Vegovih ulioah št. 2 je obiskalo tekom pre-
teklega tedna, t. j. od 7 deo. do 13. dec. skupno 666 čitatelje v. Povprečni obisk je znašal po 95 oseb na dan. — Iz knjižnice se je izposodilo od 31. oktobra do 6 decembra 1293 knjig.
Nadležni berači Prišla je zima. Ptice so nas zapustile, priklatili so se pa vsakovrstni vrani, ki lazijo dan za dnevom po hišah, in nadlegujejo ljudi tako, da se jih ni o d križa ti. Reči se mora, da postopa deželna vlada naravnost brezvestno, ko dovoljuje tolikim menihom in nunam da beračijo. Ti ljudje so tako nadležni, da se jih ni odkrižati. Celo bolnikom ne prizanašajo. PreteČeni teden sta „fehtali" na Selu dve nuni. Koj za njima pa je prišel neki menih. Ta je kar ukazoval, koliko mora kdo darovati. Pri neki stranki je ponuđeni dar kar zavrnil, najbrže ker je bil premajhen, zakaj prevelikega daru ne zavrnejo taki ljudje nikdar. Kaj ni nobene pomoči zoper tako nadlogo? — Op. ured : E lina pomoč je, da ostanejo ljudje trdni. Ne dati, ničesar — to bodi vodilo in kmalu bo bolje
Nemškutarjenje na pošti pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Na tej pošti se s strankami uganja najhujša nemškutarija. Vložne knjižice poštne hranilnice se izdajajo izključno nemške in se vse vanje vpisuje v blaženi nemščini. Mislimo, da gdč. voditeljica tega urada nima prav nobenega tehtnega vzroka, da bi se slovenskim strankam ne vpisovali zneski v slovenščini v dvojezične vložne knjižice poštne hranilnice.
Izredni poštni promet o Božiču. O božičnem času se bodo od 21. do 24. t. m. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji pošiljate v vozne pošte in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka sprejemale pošiljat ve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastno korist, kakor tudi g ede na to, da poŠti olajša njeno težavno nalogo, nujno povablja, da prinese kolikor mogoče že o dopoldanskih urah ali vsaj kmalu popoldne poši-ljatve na pošto, ako želi, da se še isti dan odpošljejo. Priporoča se tudi v pošiljatev prideti še drug naslov, ker je potem, ako se odpre, pošti mogoče dostaviti jo, tudi Če bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da bi ga ne bilo možno več brati. V svrho hitrejšega dostavljanja došlih pošiljatev se posamezne stranke kar najvljudneje prosijo, dostavljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro in nemudoma odpraviti, t. j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. Na poŠiljatve, katerih vsebina je podvržena užitninskemu davku, se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je užitninski davek vpeljan n. pr. v Trst, v Gradec, na Dunaj, v Prago itd. priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnioi označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad) ki služi za podlago pri določevanju užitnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo ustrezati sem in tia izraženi želji strank, da se jim poŠiljatve zavijo, ter da se mora vsaka na pošto prinesena, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti.
Učiteljstvo ljubljanske okelice naj voli v komisijo za cenitev osebne dohodnine tovariša g. Lavtižarja Članom, g. Poklukarja pa namestnikom. Glasovnice s poverili vred naj se takoj odpošljejo volilnemu komisarju višjemu davčnemu nadzorniku gosp. Zajcu v Ljubljani.
„Sokol" V Šiški priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 5 pop. z javno telovadbo spojeno tekmo naraščaja. — Vstopnina: sedež 80 vin., stojišče 40 vin.
Da se zgradi nov most čez
Savo pri Tacnu, bo v ponedeljek dopoldne na licu mesta vodnopravna obravnava.
Šolski dečki — pretepači. V
Notranjih goricah v ljubljanski okolici sta se na poti iz cerkve domov sprla in stepla 121etna Alojzij So-jar in Franc Novak. Sojar je Novaka sunil z nožem v roko in ga težko poškodoval, da je moral v bolnišnico.
Državna subvencija, Mlekarska zdruga v Mengšu je dobila 1500 kron državne podpore za pokritje stroškov za opravo.
Radeckega veterani. Človek bi ne verjel, da živi Še toliko Slovencev, ki so služili pri vojakih še pod maršalom Radeckim. Zdaj se nam poroča, da živi v Kandiji pri Novem mestu mož, ki je morda najstarejši izmed Radeckega veteranov. Ta mož, Florjan Kotar, je bil rojen v Vavti vasi 1. 1817. Potrjen je bil 1. 1838., se udeležil bitk pri No vari in pri Kustoci ter dobil že 1. 1850. „abschied".
0 »Svobodni misli11 ln „mrtvi roki11 je predaval v Idriji urednik „9. M.M Lenart Lotrič v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v veliki dvorani „Narodne čitalniceu.
Predavanja sta bila izborno obiskana,
udeležilo se ju je povprečno do 500 oseb. Za vseskoz zanimiva predavanja je bilo poslušalstvo predavatelju izredno hvaležno
„Russkij kružok11 v Idriji namerava zopet pričeti svoje delovanje in sosebno se bo v najkrajšem času ustanovil ruski učni tečaj. Oglasila na vstop v društvo sprejema tajnik J. N o v a k.
Most čez Nanoščico pri Zagonu pri Postojni se zgradi prihodnje leto in bo stal 5600 K. — Istotako se bo gradil nov most čez Sušico med Košano in Novo Sušico, ker je dosedanjega zadnja povodenj razdejala. Stal bo 4940 K.
Nezgoda Jožef Čeč, posestnik iz Brinja na Notranjskem, je bil na ► semnju v Postojni, kjer se ga je nekoliko preveč nasrkal. Domov grede je skoraj gotovo zašel v vodo Na-noŠČico. Dosedaj ga še niso našli.
Z Notranjskega se nam piše: Na svojem veleposestvu v Gorici pri Pregradi na Hrvaškem je preminol naš rojak Anton Kavčič. Rojen je bil 1. 1838 na Razdrtem. Nemila usoda ga je pognala v službo, ki jo je nastopil kot grajski oskrbnik. Posebna nadarjenost, žilava vztrajnost in vedno napredovanje v poljedelski stroki — to ga je spravilo na tako gmotno stališče, da si je nakupil sveta in postal vlastelin na Gorici. Nas vse, ki smo ga poznali, je pretresla vest o njegovi smrti. Kako smo ga bili vsi veseli, ko smo se zopet združili ž njim pri odkritju Miroslavovega spomenika v Postojni. Bil je Čil in krepak in ob pogledu na njega oživeli so stari spomini na minole čase. Pokojnik je bil za svoj čas izredno izobražen poljedelec. Vedno je imel knjigo ali časnik v roki, da ni zapadel v duševno otop-ljenje, ki prav dostikrat pohabi naše mladeniče, ko zapuste šolo in ostanejo doma. Tudi muziko je gojil in našel za to Časa še do zadnjih let, ko ga je starost jela objemati. Ko se je začelo narodno prebujenje, je bil Tone vedno med buditelji in posebno s pokojnim Miroslavom Vilharjem sta si bila vdana prijatelja. Pogrešali smo ga, ko ga je od nss pregnala sila, ki je ni on zagrešil, toda pozabljen ni bil nikdar in tudi sedaj ne bo, ko nas je zapustil za vselej. Zapustil je ženo in Čvrste otroke, katerim naj bo kažipot vedno možato postopanje njih očeta in nam nepozabnega rojaka. — Prijatelj.
Motor le povozil v Trbovljah 191etnega premogarja Fr. Z a j c a iz Celja. Odtrgalo mu je levo roko.
Slavna slovenska zmaga* Občino Vuzenico na Dravi na Štajerskem so 12. t. m. vrli slovenski kmetje iztrgali Nemcem popolnoma iz rok. Ogromno veČino so dobili v HI. razredu, v H. se Nemci volitev še udeležili niso, v I. pa združili na svoje kandidate največ 3 glasove. Nemoi so hoteli voliti za mrtve, pripeljali so na volišče človeka, ki je bil pred kratkim kaznovan in o katerem so vedeli, da ne more voliti. Blamirali so njega in sebe. Seveda je tudi Južna železnica morala biti med tistimi, ki so pogoreli. Velikansko narodno navdušenje vlada med Vuzeničani nad sijajno zmago.
Ali je to tudi rodoljubno? V
Mariboru so ustanovili „rodoljubi" in zadružni strokovnjaki dr. Verstovšek, dr. Korošec, Hohnjec in dr. Matek duhovniško posojilnico, ki ima namen uničiti ali vsaj oškodovati staro narodno slovensko mariborsko posojilnico. To osnovanje, ki se je zgodilo zgolj iz političnega stran -karstva in sovraštva do slovenstva v Mariboru, je vredno najstrožje obsodbe.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se ustanovi v Gornji Savinski dolini. Vsa čast vrlim Gornjesavinčankam! Slovensko ženstvo širom slovenske domovine, posnemaj jih !
Pozor, slovenski zdravniki in medicine!! Vsi nemški listi poživljajo nemške zdravnike, da se naj nastani v Pliberku (Bleiburg) na Koroškem kak slovenščine zmožen zdravnik, ker je dosedanji tamošnji zdravnik imenovan za distriktnega zdravnika v Velikovou. Res je, kar trdijo nemški listi, da so dohodki zdravnika v Pliberku jako veliki. Mi pa poznamo mnogo zdravnikov v slovenskih krajih, kjer ne dosežejo niti polovice teh dohodkov, kakor jih ima zdravnik v Pliberku, ki mora biti slovenščine zmožen. Torej pozor, slovenski zdravniki, dokler je čas!
Ogenj. V Št. Petru pri Celovcu je včeraj pogorelo stransko poslopje Kellerjeve tovarne stolov. Velika nevarnost je bila za vso tovarno. Škoda je precejšnja.
Črepinja le počila 34letnemu sprevodniku drž. železnice Matevžu VičiČu, ko ga je na postaji Sv. Lu-oija pri Gorici pritisnil tovorni voz k vagonu. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, a ne bo okreval.
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 290, dne 14. decembra 1907.
S svetilnim plinom sto se za-
v Trstu 771etni hišni upravitelj Ivan P a d u a n i in njegova 60-letna žena Klara. Pozabila sta ponoči zapreti petelina pri plinu in zjutraj so ju našli mrtva.
Srce fe počilo v Trstu 44letni kuharici Ani Ju van iz Trebnega pri Beljaku. Bila je takoj mrtva.
Ponarejale! denarja. K lito-grafu Honigu na Reki je prišel bivši gostilničar iz Spljeta Fr. Duioh ter predlagal, naj mu proda litografski stroj, kar pa je Honig odklonil. V par dneh je prišel Duich zopet k njemu ter mu predlagal, naj prevzame tiskanje bankovcev po deset, dvajset in petdeset kron, za kar mu priskrbi plošče. Honig je ponudbo navidezno sprejel, a ko je Duich prinesel plošče, so ga tajni policaji prijeli. Ponoči je policija preiskala neko alaboglasno gostilno ter zaplenila mnogo ponarejenega denarja in plošč.
102 leti stara le umrla na Reki Roza d' Andre. Pokojnica je imela 21 otrok in okoli 100 nečakov. Njen mož je bil Francoz.
Slovanski umotvor, ki uživa v resnici svetovno slavo, je velika slika znamenitega jugoslovanskega slikarja Paje Jovanovića, pred-stevljajoča boj petelinov, kakor je v navadi v južnem dalu črne gore. V tej sliki je z mojstrsko dovršenostjo upodobljen prizor iz intimnega narodnega življenja na črnogorskem jugu. Ljudski tipi, zbrani okrog vojskujočih se petelinov so nad vse karakteristični, kakor je tudi izborno pogojen izraz različnih obrazov in sploh ves milje. Ta slika je svoj čas vzbudila največjo senzacijo, koderkoli je bila razstavljena, a zlasti na Francoskem, kjer je bil slikar za ta svoj umotvor odlikovan z zlato svetinjo. Zdaj je ugledna tvrdka Peter Nikolić v Zagrebu izdala kar možno najfiaeje izdelano reprodukcijo v barvah tega velikega umotvora. Kdor je videl original, kakor pisec teh vrst v Monakovem, se ne more načuditi, kako lepo in točno je v vseh nijansah izvedena ta reprodukoija, ki bo v najlepši okras vsakemu salonu. Brez okvira je si ka široka 95 eno visoka 63 cm. Okvir, ki je nnopozlačen, je 13 cm širok. Cena je izredno nizka. Slika velja samo 50 K, plačljivih v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dobi celo za 45 K. Kdor hoče svoj dom okrasiti s slovanskim umotvorom, naj si nabavi to sliko. Z izdajo te reprodukcije si je firma Peter Nikoli c, ki si je z izdajanjem reprodukcij slovanskih umotvorov pridobila velikih zaslug, zopet v znatni meri povišala svoj renome.
Ukradel je v Karlovcu trgovcu Burmbaumu steklarski pomočnik 7000 K. Nato je pobegnil.
Kinematograf Edison na Dunajski eesti nasproti kavarni „Evropa11 ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Razne fantazije fantastično). Tvornice za slamnike v Florenoi (po naravi). S težkočami spojena zapuščina (komično). Enodnevna ljubezen (drama). Silno važno pismo (zelo komično). T torek sodeluje pri predstavah ljubljanski sekstet na lok.
Cinematographe-theatre iran-cais na Turjaškem trgu (Katolički dem) naznanja, da jutri, 15. decembra ne bo nobene predstave, ker niso pravočasno došle slike.
Panorama - kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno ka-
vara*" nam kaže od jutri naprej Sardinijo in Korziko.
Na policijskih oglasih je razstavljena slika 1 kletnega slikarskega pomočnika Venceslava Spatine z Dunaja, ki je sumljiv, da je dne 9. t. m. v Budapešti s svojim prijateljem 211etnim Kasperjem Gregusom ^iz Handlove delavca Vegha Inousna roparsko umoril. Odvzela sta mu vso zlatnino in obleko, ter neznano kam pobegnila. Spatina si nadeva tudi ime Venceslava Kovacsa Kjer bi se lopova pojavila, naj ju takoj naznanijo varnostnemu oblastvu.
Nesreča. Ko je šel snoči v Bohinjski Beli stanujoči, oženjeni delavec Jožef Malovic, ki je oče dveh otrok, skozi blejski predor mesto čez hrib domov, da si s tem prikrajša pot, ga je na progi v predoru zgrabil za desno nogo železniški stroj in mu jo na spodnjem delu zdrobil. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico.
Pes le ugriznil snoči v Prešernovih ulicah raznašalca gledaliških lepakov Josipa Bednarika in ga na desni nogi lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je is Amerike pripeljalo 42 Slovencev in 50 Hrvatov. 18 slovenskih tesačev se je povrnilo iz ogrskih Šum, 32 Hrvatov pa iz Prusije.
Izgubljene ln najdene reči.
Posestni ca Uršula Novakova je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 5 K denarja. — Zasebniea na. Adrijena JKaudelova je izgubila zlato zapestnico, vredno 30 K. — Pravnik g. Anton Tomino je našel žensko ročno torbico, v kateri je bila
mala denarnica brez denarja in dva
ključa.
Izkaz poaredevalniee slovenskega trgovskega društva „Merkur*1 v L jubilant. V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 3 knjigovodji in korespondenti, 1 magaoi-ner,   6 pomočnikov mešane stroke,
2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galater. stroke, 1  kontori8tinja,   3 blagajničarke, 3
3 prodajalke, 6 učencev. —Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 knjigovodji, 3 potniki, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železum^ke etroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 16 konteristinj, 8 blagajniČark, 5 prodajalk, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
Jugoslovanske vesti. Občni
zbor „Društva bolgarskih publicistov". V nedeljo je imelo „Društvo bolgarskih publicistov" v Sofiji svoj letni občni zbor. Predsednik St. B obče v je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo je imelo 81 Članov. Občni zbor je razpravljal o predlogu, naj se prihodnje leto priredi kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev vLjubljani, in o nasvetu, naj bi društvo pristopilo k „ Zvezi časnikarjev vsega slovanstvau v Pragi. Občni zbor je pooblastil odbor, da glede teh vprašanj ukrene, kar se mu bode zdelo potrebno. V odbor so bili voljeni S. S Bobčev, predsednik; D. Kranov, podpredsednik; D. Jo-c o v, tajnik; J a k i m o v, blagajnik; G. NaČevič, Popov, dr. Petkov, dr. Vatev in A. Drandar, odborniki.
— Nova drama Ivana Vazo v a. Znani bolgarski pisatelj Ivan Vaz o v je spisal novo zgodovinsko dramo v petih dejanjih „Nizdol v propast". Drama se je prvič vpri-zorila v bolgarskem narodnem gledališču pretekli Četrtek z velikanskim uspehom.
Ljubljanski sekstet na lok
konoertuje danes v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost.
„Druitvena godba ljubljanska " koncertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8. zvečer.   Vstop prost.
* Drobne vesti. Rum unski kralj Karel je precej nevarno zbolel ter mu želodec ne prenaša skoraj nobene hrane.
— Za metropolita v Sarajevu je imenovan dosedanji metropolit v Banjaluki Evgen L e t i c a. k
— Za predsednika novoustanovljeni penzijski zavarovalnici privatnih uradnikov je imenovan bivši poljedelski minister grof A u e r -s p e r g. Zavarovalnica se aktivira prihodnje leto.
— Visok sneg je zapadel po Južnem Tirolskem ter zametel prehode čez gorska sedla. Na Severnem Tirolskem imajo najlepše vreme.
— Banket brez natakarjev. V Budimpešti so priredili somišljeniki ministru Kossuthu banket. Ko so natakarji — sami socialni de-mokratje — izvedeli, da pride Kos-suth na banket, so vsi takoj odšli. Banket se je mogel vršiti le na ta način, da so si gostje sami stregli.
— Rooseveltova hči gospa Longworth je nevarno zbolela na slepiču ter so jo morali operirati.
— Obdačenje države. Nekateri poslanci imajo že dalje časa posvetovanje o tem, naj bi se tudi državi naložili občinski davki v prvi vrsti za trafike.
— Pobegli župan. Iz Dola-tyna pri Stanislavu je izginil župan Wiernicki. V pismu je priznal, da je poneveril mnogo občinskega denarja.
* Posledice   zakonske nesloge.
Sodišče v Charleroiu obravnava dogodek, ki ima nekaj dramatičnega, a tudi nekaj komičnega na sebi. Pred dvema mesecema sta se ločila zakonska Dembert. Žena je odšla k svojim staršem ter odnesla s seboj moževe prihranke kakih 4000 frankov. Dokler sta še živela skupaj, je zahajal v hišo k njima neki Barbiaux. K temu je sedaj prišla ločena žena Dembert ter ga prosila, naj ubije njenega moža, za kar mu je obljubila 1000 fr. Barbiaux si je izgovoril par dni pomisleka. Med tem ko je razmišljal o zapeljivem predlogu, prišel je k njemu sam Dembert ter mu predlagal, naj ubjje njegovo ženo ter ji vzame onih 4000 frankov, ki si jih bodeta kot dobra prijatelja delila. Barbiaux je zopet odgovoril, da si mora par dni pomisliti. Posledica razmišljanja pa je bila ta, da je šel k policiji ter ovadil Demberta in ženo, ki so oba zaprli.
* Iz  življenja  kralja Oskarja.
Ravnokar preminuli švedski kralj Oskar je bil v mladosti drzen jahač, izboren lovec in   varen turist. Kot
mladega princa ga je odlikoval Napoleon III. z zlato svetinjo za zasluge, ker je v Niči zgrabil   dva splašena
konja, ki sta hotela skočiti v morje z vozom, v katerem je bila neka dama z dvema otrokoma. S svojima mišiča-stima rokama je princ konja na mestu obdržal. — V kadilnici odličnega hotela v Wiesbadnu sta se nekoč prepirala dva mlada gospoda, kateri način vladanja je najboljši. Mlajši je posebno ognjevito zagovarjal republikansko vladno obliko. V bližini je sedel star gospod, ju poslušal, toda molčal. To je razjezilo mlajšega debaterja, da ga je izzivajoče vprašal: »Gospod, ali bi mi mogli vi navesti tehten razlog za monarhistično vlado?« »Seveda«, je odgovoril mirno stari gospod. »Celo več razlogov bi lahko navedel. Prvi razlog je ta da sem kralj Švedske in Norveške.« — Kralj je znal govoriti in pravilno pisati osem jezikov.
* Najmlajša republika na svetu je mala planjava Salanfe na franco-sko-španski meji. Prebivalci so le pastirji in komaj 100 delavcev v malem rudniku. Kraj ni imenovan v nobeni evropski pogodbi, zato pa prebivalci tudi ne priznavajo nobenega gospodarja nad seboj. V tej mali republiki nimajo ne orožnikov, ne uradnikov, pa tudi davkov ne. Upravo vodi starešinstvo štirih občin. Nedavno so se ti očetje tudi posvetovali o tem, ali ima katera država vrhovno oblast nad njimi, toda vprašanje so pustili nerešeno ter so v bodoče sploh ne bodo več brigali za svetovno politiko.
* Poljaki za svoje šolstvo. Nedavno je imela poljska »Šolska Matica« v Varšavi občni zbor. O velikem pomenu, ki ga ima Matica za poljski narod pričajo sledeče številke: Do 1. julija 1906. je imela Matica šele 98 podružnic. Leto dni pozneje je bilo že 686 podružnic, a danes deluje uspešno 781 podružnic s 116.341 člani. Na Matičnih šolah je bilo 36.000 učencev. Članarina in prispevki so presegali 1 milijon rubljev. Razun tega zdržuje Matica še posebej 31 srednjih šol, za katere tudi izdaja nad milijon rubljev na leto. Potemtakem plačujejo Poljaki prostovoljnega davka za šolstvo nad 2 milijona rubljev na leto. Dosedaj je Matica ustanovila 651 šol, a do konca prihodnjega leta bo imela 1247 svojih šol.
* Ženske v kaznilnicah. Tudi ženske, ki so obsojene v dosmrtno ječo ter ne vidijo drugega moškega bitja, kakor svoje stroge paznike, se ne morejo odreči prirojeni ničemer-nosti. Pavla Lambroso, hči slovečega kriminalista pripoveduje o tem več slučajev. Ker je vsako lišpanje v kaznilnicah strogo prepovedano, žvečijo kaznenke omet z zidu, da dobe na ta način belo pasto kot nadomestilo za puder. Neka kaznenka si je vsako jutro rdeče namazala obraz. Dolgo easa so pazniki zaman preiskovali njeno celico. Končno so le prišli na sled barvilu. Ničeniernica si jepulila iz spodnjega krila rdeče niti, jih čez noč namakaia v vodi ter se s tako vodo zjutraj pobarvala. Največji ideal vseh kaznenk pa je steznik. Neka mlada kaznenka se je nalašč dala zapreti v temno celico, ki je imela mreže na oknih. Iz mreže je z veliko težavo izpulila debele žice ter si napravila iz njih steznik.
* Pes za 240.000 K. V kristalni palači v Londonu so otvorili nedavno 52. razstavo psov. Svoje pse so poslali na razstavo najbogatejši krogi. Najdražji pes je bil neki PekinČanin, ki so ga cenili na 240.000 K. Tudi kralj Edvard je poslal svojih 50 psov na razstavo. Med eksotičnimi psi je vse občudovalo samojedske in afganistanske pse, ki še niso bili dosedaj na nobeni evropski razstavi.
Književnost
— „Čez trnje do sreče". Ta
povest, ki je pred kratkim izhajala v podlistku „91o venskega Naroda" je izšla sedaj tudi kot knjiga. 183 strani obsežna knjiga velja samo 1 K 20 v, s pošto 20 v več. Knjiga je izšla v založbi „Narodne knjigarne".
— Koledar za kmetovalca 190S je ravnokar izšel. Ta koristna in praktična gospodarska žepna knjižica, ki jo je strokovno sestavil mlekarski nadzornik J. L e g v a r t, se je vsem naprednim posestnikom, trgovcem in kmetovalcem zelo priljubila kar kaže veliko zanimanje za ta III. letnik. Vsebina letošnjemu koledarju je selo raznovrstna: Koledar, poštne določbe, živinoreja, mlekarstvo, umno perutninarstvo, vinoreja, kletarstvo, sadjereja, živinozdravni-štvo, različne kmet. postave, prerač. v kile in funte, orale, hektarje, merjenje lesa, beležke in še veliko drugega za kmetijsko vedo važnega. Knjižica je jako okusno in močno v platno vezana in je cena 1 K 60 v. s porto 1 K 80 v. Naroča se kot navadno pri Ivanu B o n a č u v Ljubljani.
Tae tn naznanjene knjige ln list! se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Izpred sodfičiL
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Zaradi psovanja patra frančiškana Alberta Pirea, kateheta v Sp. Šiški, je tožen 161etni gostilničarski sin Hostnik iz Spodnje Šiške, ki je že večkrat predkaznovan. Pater Pire je sel k Povsetovim v Spodnji Šiški obiskat bolnega otroka. Pri tej priliki je zaklical obtoženi Hostnik, da so vsi lahko slišali: Hudičev far, ali si
že dol prišel. K.....! Obtoženec se
zagovarja, da je bil precej pijan in ne more zaradi tega nič potrditi. Na vprašanje sodnikovo, če bi se stranke morda poravnale, izjavi zasebni toži-telj, da n e , da zahteva strogo obsodbo, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali. Zaslišijo se torej razne priče. Priča Miha Huba, hlapec pri Pov-šetovih, pravi, da je gospodinja Pov-šetova sama poslala po kateheta, ker je bil njen otrok bolan. Obtoženec je patra brez vsakega povoda opsoval: »Prokleti far; zdaj ko je on umrl, gre pa ta nanjo.« Priča stražmojster Karel K o f 1 i c izpove v bistvu isto. Mož ge. Povšetove Fr. Povše je umrl. Obtoženec je zaklical: »Zdaj ko je stari umrl, zdaj gre pa ta gor. Prokleti k.....!«   Priča gdč na. Ivanka
C e n č i č izjavi isto, kakor prejšnje priče. Toženec je kričal: »Kaj da so začeli ti prokleti farji v Povšetovo hišo hoditi. Ali je prišel k stari, ki je vdova.« Govoril je pri tem še več takih stvari, in sicer na glas na dvorišču, da smo vsi slišali. Vse, kar je govoril, je merilo na spolno občevanje. Obtoženec na vprašanje sodnikovo, kaj pravi k vsemu temu, ali to vse prizna, izjavi, da ne ve ničesar, da ne more čisto nič reči, ker je bil pijan. Sodišče ga je obsodilo na tri tedne zapora, poostrenega s postom vsak teden in v plačilo vseh kazenskih stroškov.
Tatvine obdolžena je bila Marija Anjola z Viča. Sodnik: Vi ste obdolžena, da ste v neki hiši pod Trančo otroško obleko vzela. Tožen-ka: Jaz nisem prav ničesar vzela. Sodnik: Od česa pa živite? »Štrikam« in tudi tako dosti denarja dobim. Sodnik: Ali ste bila že kda jkaznovana? Toženka: Seveda sem bila. Sodnik: Zakaj pa, ste morda že kdaj kaj ukradli? Toženka: O ne! Kaznovana sem bila, ker sem si parkrat sama izposodila. Sodnik: Torej povejte mi odkrito, kako je bilo s tisto stvarjo 28. novembra kod Trančo ;kaj ste pa delali v tisti hiši? Toženka: Vejo, gospod sodnik, jaz vam vse po pravici povem. Imam majhnega psa, luštnega kužka, »Flokej« mu je ime, imam ga že dolgo let in ga tudi sedaj ne denem proč. Vzamem ga zmiraj seboj in tudi tisti dan sem ga vzela. Tedaj pa mi je všel v tisto hišo pod Trančo in zato sem stopila v vežo in ga poklicala: »Flokej, pojd\ bova šla«. Torej vidijo, gospod sodnik, da sem se čisto slučajno znašla v tisti veži. Sodnik: Torej niste nič vzela? Toženka: Bog ob var i, jaz nisem ničesar vzela, to prisežem, glejte Kristusa, g. sodnik, pri tem Kristusu prisežem, da nisem ničesar vzela. Priča S i m o n V., ljubljanski stražnik izpove, da je videl, kako je, zagledavši ga, nekaj za vrata vrgla, in bila je to rdeča otroška obleka. Toženka: Gospod stražnik, vi ne govorite resnice, jaz nisem ničesar vzela, prisegam. Sicer pa še jaz vas lahko tožim, g. stražnik, ker ste rekli, da imam jaz psa za — »to«. Gosp. Sodnik, jaz nisem nič vzela. Ker je manjkalo pozitivnih dokazov, da bi bila kradla, jo je sodišče tudi oprostilo.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Zaradi prodaje pokvarjenih živil. Kot prvi je sedel na zatožni klopi Jožef Keber, mesar na Selu. Dne 18. oktobra t. 1. je poslala uradnikova soproga Marija Remic svojega sina v Kebrovo mesnico v Bohorčičeve ulice po meseno klobaso. Obdolženec je prodal dečku klobaso za 30 vin., ki je bila pa očividno pokvarjena. Slučaj je bil naznanjen tukajšnji policiji, ta je konfiscirala devet takih klobas, ki so bile obešene nad prodajalno mizo. Zdravnika sta izrekla, da so klobase močno gnile in neužitne in človeškemu zdravju škodljive. Keber pravi, da ni vedel, da so klobase spridene. Obsojen je bil na 2 meseca strogega zapora, poostrenega z enim postom in trdim ležiščem na teden, obenem pa je sodišče tudi izreklo, da se ta razsodba razglasi v tukajšnjih dnevnih listih.
Pokvarjene salame. Mestni tržni paznik Karel Pintar je našel dne 19. oktobra t. 1. na stojišču Otona in Frančiške Hartman v tukajšnjem šolskem drevoredu štiri pokvarjene salame ter jih konfiskoval. Tudi tu sta zdravnika konštatovala, da so salame smrdljive, žaltove in neužitne ter zdravju škodljive. Oton Hartman je naglašal, da jih je sam jedel, ne da bi mu bile škodovale. Enako se je zagovarjala Frančiška Hartman. Sodišče je obsodilo vsakega na 10 dni za-
pora, poostrenega z enim postom in trdim ležiščem in tudi v tem slučaju izreklo, da se ta obsodba razglasi v tukajšnjih dnevnikih.
Telefonsku h Brzojavne ponfllUo
Pnlj, 14. decembra. Snoči so se vršile tu velike demonstracije proti kamori. Kamora hoče — proti vsej draginji, ki tu vlada — povišati občinski davek na vino itd. Najprej se je vršil obhod Hrvatov izpred »Narodnega doma« pred palačo okrajnega glavarstva in od tod po vsem mestu. Pred magistratom se je odpela »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Tu je bil grozen vriše proti kamori. V sprevodu je bilo preko 1000 ljudi. Pred »Narodnim domom« je bilo naposled okoli 2000 naroda. Z balkona je na množico govoril advokaturski kandidat Škaljer. Takoj za tem se je vršil obhod socialistov. V socialističnem sprevodu so bili tudi nekoji člani »Giovini Pola«, ki so pred »Narodnim domom« žvižgali.
Dunaj, 14. decembra. Zbornica je danes popolnoma zapuščena, v dvorani je navzočih jedva 64 poslancev. Poslanec dr. C h i a r i in drugovi so vložili nujni predlog glede prvega čitanja proračuna za leto 1908. Za-eno s proračunom bi se naj razpravljalo o proračunskem provizoriju. Nato se je nadaljevala debata o nagod-benih predlogah. Prvi je govoril član »Jugoslovanksega kluba« dr. Matko L a g i n j a. V svojem hrvaškem govoru je izrekel svoje priznanje hrvaški delegaciji v Pešti na junaški obrambi v zakonu zajamčenih pravic hrvaškega naroda ter naglašal, da si bode dr. \V e k e r 1 e preje dobro premislil, preden bo prisilil, da Hrvati posežejo po najskrajnejšem orožju v obrambo svojih pravic. Govornik je povdarjal, da bo borba hrvaških poslancev končala z zmago pravične hrvaške stvari in da bo v kratkem napočil čas, ko bo Hrvaška svobodna. Dr. Laginja je obžaloval, da ostale slovanske stranke niso hotele podpirati gigantske borbe hrvaške delegacije v Pešti, zlasti pa je izražal svoje ogorčenje, da so se celo med slovenskimi poslanci našli elementi, ki so hladnokrvno odrekli svojo pomoč svojim hrvaškim bratom onkraj Sotle. (Dr. Laginja je s tem mislil slovenske klerikalne poslance). In vendar je usoda Slovencev tesno združena z usodo hrvaškega naroda. V nemškem delu svojega govora je dr. Laginja kritizoval nagodbene predloge. Za Laginjo so govorili dr. K oz 1 o w s k i, P a c h e r in K o 1 i s c h e r. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 3. popoldne.
Dunaj, 14. decembra. Predsednik poslanske zbornice dr. W e i s s -k i r c h n e r se ne bo dal voliti v delegacije. Vsled tega odpade konkurenca med njim in dr. Viktorjem pl. F u x o m , ki je sedaj edini kandidat za predsednika avstrijske delegacije.
Dunaj, 14. decembra. Delegacije se sestane j o 20. t. m. Cesar sprejme delegate 21. t. m. Običajni cerkle to pot odpade.
Dunaj, 14. decembra. V ministrski krizi je nastalo premirje. Za sedaj še P e s c h k a ostane v kabinetu. Čisto gotovo pa je, da se takoj p o k o n-č a n e m parlamentarnem zasedanju umakne. Kdo bo njegov naslednik, se še ne ve, ker je preveč aspirantov.
Budimpešta, 14. decembra. Dalmatinski deželni odbor je poslal predsedniku hrvaško-srbske koalicije dr. Medakovičuz ozirom na njegovo postopanje v peštanskem parlamentu in v saboru brzojavni pozdrav. Brzojavko je podpisa] namestnik deželnega glavarja S i m i č.
Budimpešta, 14. decembra. Ogrski konvedski minister J ekelfa-lussi je odstopil. Za njegovega naslednika bo najbrže imenovan sek-cijski načelnik v skupnem vojnem ministrstvu   general Hoffmann.
Pariz 14. decembra. Znani poljski romanopisec Henrik Sienkiewioz je sprožil v francoskih listih predlog, da bi se sklical mednarodni kongres, na katerem bi se naj razpravljalo o barbarskem postopanju pruske vlade napram poznanjskim Poljakom
Solila 14. decembra. Policija je aretovala veČu<Jr l";h revolucionarjev. Preiskava je dogmu«, da je bil Panioa potom žreba od skupine Sandanskega določen, da umori Sarafova. Pogreb umorjenega Sarafova bo v nedeljo popoldne. Pri pogrebu bodo po de-putaoijah zastopane razne makedonske revoluoionarne organizacije; tudi armenski revolucionarji iz Kavkaza pošljejo svoje zastopstvo. — Državni pravdnik je uvedel preiskavo tudi proti poslancu StraŠimirovu, ki je obdolžen, da *e vedel za komplot proti Sarafovu. Pri raztelesenju Ša-' rafova se je dognalo, da so tehtali DJegovj možgani 19J.0 gramov.
Sottfa 14. decembra. Policija do sedaj še ni mogla zasačiti Sarafovega morilca P a n i c e in njegovih sokriv-
cev P a ni c o so zasledovali do nilskega samostana, tn pa seje zgubil vsak sled. V samostanu se je baje pri godila velika eksplozija dinamita, ki je porušila velik del samostana.
Petrograd 14 decembra. Pri obravnavi proti S t o s slu je general Kuropatkin naglašal, da mu je Slonel poslal osebno porodilo o bitki pri Ktaočavu, dasi se je osebno udeležil. Siossel ie odvrnil, da dotičnega poročila ni sestavil on, marveč Jenki n, ki ga je poslal h Kuropatkinu. Sod-šče je sklenilo, Jenkina zasbšati. Tudi danes se je Kuropatkin naravnosti uničujoče izrazil o generalu F o c k u.
Poslano.
Na znanje.
Povodom otvoritve najine filijalke v Kranju se širijo po mestu vesti, da namerava opustiti najino glavno trgovino v Ljubljani, na Stare u trgu št. 21, kar pa m resnica. Izjavljava torej, da bova tndi zanaprej in  še v večjem
obsegu vodila trgovino na Starem
trgu Št. 21. Najvdaeejse se Bab valju jeva za dosedanjo naklonjenost ter se priporočava še za nadaljui obilni obisk.
Vmko in Alojzija V vod roj. Mozetič
modna trgovina ter salon za damske —————— klobuke -
V Ljubljani, Stari trg 21. 4176
Razširjeno domače zarsvio. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano an ti revmatično mazilo. V steklenicah po K 19O. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom 4 16—17
KaN»j»Joei naj bero inse at o THY-MOMEL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Preizkušeno dobro domače zdravilo,
ki je prestalo preizkušnjo časa in se že izza 50 let čimdalje bolj rabi, je zaslovelo praško domače zdravilo iz lekamice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker učinkuje antiseptično bolest tolažeče in hladeče, je postalo nenadomestljivo in neu-trpljivo mazilo za raznovrstne rane. Praško domače mazilo se dobiva tudi po tukaj-snih Iekarnicah in jih imajo tudi v domačih lekarnicah mnogih tvornic za stroje, špirit, sladkornicah in steklarnicah, fužinah i. t d., ter bi ga ne smelo manjkati v nobenem gospodinjstvu. 1
Bliža se Božič! Skrivno delovanje se prične v družinah in mati zakašlja opazno, predno stopi v sobo, kjer hčere pridno izdelujejo božična dela. Stari, lepi običaj obda-renja nam je ostal in nam ostane najbrž za vse čase. Med tem ko ženske pri izbiri daril gledajo na lepoto, pazi oče bolj na koristno in obenem lično. Že dolgo pred Božičem premišlja, kaj naj bi poklonil najprimernejšega. Znabiti mu lahko svetujemo Ako naj bo kaj res dobrodošlega, od česar bo imela dobiček vsa družina, naj  kupi izbiro lepo
zavitih Maggijevih izdelkov. Njih koristnost se pokaže takoj o praznikih. Maggijeva znana zabela bistveno izboljša juhe, omake, sočivja itd in prihrani mnogo dela. To velja tudi od Maggijevih juh v tabletah, ki dajo, kuhane samo na vodi, v prav kratkem času izvrstne
juhe. Izkratka: izbira Maggijevih izdelkov napravi veselje. — Vesele praznike!
Dobivanje zob
povzroča otrokom mnogo neprilik. V olajšilo jim je Scortova emulzija Scott pospešuje tek, donaša moč in zdravje in deci daje
bele in možne zobčRe
Scottova emulzija je tako dobra in sladka, da jo vsi otroci uživajo z zadovoljstvom in veseljem, uravnava prebavo, miri živce in otroci kakor odrasli po nfej mirno spe. ju
Izvirna steklenica
2   3K   SO vin.
Pristna satno s to znamko — ribicam — kot jam-itfSBla znanom Scottovega ravnanja!
Naprodaj po vseh lekarnicah.
Poslano.
Ako imate občutljive noge, kupite svetovno-znane gorke 338o-9
zimske čevlje
podšite s flanelo in ko-žuhovino v c. kr. mnihov-graški zalogi čevljev pri Henriku Kenda, Ljubljana, Mestni trg št 17.
Po vseh kulturnih državah registrirana
srajci •vratna* li niitn
M-Joss&Lowenstein
o lab.asfw<ilaittil|i    «flg» J
Zahtevajte
Uuatrovan cenik
gasolinovih svetilk
Ijetja za žarnice
„Ideal"
I, VI. ttallnuse 84.  Hugo Pollak
Cena, lepa svetloba brei nevarnosti; vsaka svetiljka se lahko rabi zase; nič inštalacije popolno nadomestilo za plinovo luč. Za plinove in električne lestence laa-t nega isdelka posebni katalogi.        3931 - 4
OblastvMi varovani 1
129-49
Vsako ponarejanji kaznivo! Edino pristan |s
Thierryjev balzam
s zeleno varstveno znamko ■ nuno. 13 majhnih ali 6 d voj-natih steklenic ali velika specialna steklenica t patentnim
saklopom K 6'—.
Thierrvjevo centifolijska mazilo
aa rte, ee tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 9 lončka K S60. Pošilja ee samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači  edravili sta kot najboljši splošno inaul  in siMroslavnl.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Ihierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto
Proti zoDoooiu m gnilooi zot
izborno deluje dobro snsns
antiseptična
Meluaine ustna in zobna vođa
ki otrdi dlesno in o de tr sanjaj«
neprijetno sapo tz umU t ■ telil en le s* m sa« vodo na 1
BI gorodnemu gospoda M. Levstika, lekarnarja v Izubijani.
Vafia izborna Melasine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Sangl, mestni tajnik.
Metlika, 94. aprila 1906.
Dol lak&rna MiL UutUkg, i LJubljani; tosljm cisti il 1
»les novozgrajenega Pran JoSeiovegs
iabti. mosta 13—50
Darila.
Upravništvu našega Usta so poslali: Za družbo av. Cirila In Metoda:
Gospa Ana Jakše v Gorici je nabrala v veseli družbi 9 K; gospa Marija Terček v Ljubljani K 10*44, ki so se nabrali pri zabavnem večeru dne 7. decembra v hotelu »Štrukelj*. — Gospod Pavel Magdtć, tu, 2 K, katere so darovali gg. Seydl, Dietrich, Hus in Magd i d, vsak po 50 h. — Skupaj K 21-44.  Srčna hvala!  Živeli I
V zadnjem izkazu se ima pravilno glasiti, da je darovala 15 K prijetna družba pri sestanku pri g. B. K. m. ph. in ne: C. K. m. ph.
Zahvala.
Zahvaljujem se vsem tistim, ki so mi čestitali k 25letnici mojega delovanja, pri kateri priliki sem bil odlikovan od ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva z zaslužno svetinjo. Zahvaljujem se vsem, ker mi ni bilo mogoče se zahvaliti ustmeno ali pismeno. Zlasti se zahvaljujem g. načelniku Striceljnu, dalje pa izrekam posebno zahvalo za častitko g. učitelju Bergantu in njegovi soprogi, gospodični Heleni Kažarjevi in go-spici Prajerjevi s Turjaka.
Anton Pritekali
ognjegasec.
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne 9. grudna: Marija Kramar, želez, čuvaja vdova. 35 let. Vsled opeklin.
Dne 11. grudna: Ivana Cecelič, posest, žena. 29 let.
V hiralnici:
Dne 12. decembra: Mihael Toman, delavec, 43 let, j etika. — Neža Cukjati, usmi-ljenka, 44 let, srčna hiba
rteteoroiojltno ponoia
*YXMm nad esnssn SOS.   Srednji sračnl slak TISO mum
1	Os* vanj s	Stanj« barometra v mm	« • h	Vstrsvt	Nese
IS.	9. av.	7281	44	bresvetrno	del. Jamo
14	tm tj.	7842	8*1	i bresvetrno	megla
•	1 sat.	7189	66	■r. Jasa.	del
flrtdaja v
ml    14 —
eermjinjs tsapstatars:   6'1C ser
00
flroend in nooenke! Ne zttolte dražbe sv. Orila In Metodo 1
tsorzna poročila.
„Kreditne banka v L]ubl|anl".
Uradni kuni dan. bon* 14. ducnbn 11KJT
naioiDcm papirji.
4'2°/0 majska renta. . . •
4*2'70 srebrna renta   .  . •
4°/0 avstr. kronska renta . .
4fl/0    -   zlata       m   . .
4°/0 ogrska kronska renta .
4°/.
zlata
4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/f°/0 posojilo mesta Spljet 4V.7«, - » Zadar 41/i°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°/0        n n .        *• Q.
4l///0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . .
4Vi°'o Pešt- kom- k- °- 2 10' pr......
IV,*/, zast. pisma Inneisi. hranilnice.....
4Va°/o zast- Pisma °gr- ^entr. dež. hranilnice .  . .
47a°/o z- pis. ogr. hip. ban.
47s°/o obi. ogr. 1 o Kalnih železnic d. dr. ...
4l/8°/o obl. češke ind. banke
4°/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel. .
3°,0 prior. juž. žel. kup. Vi Vi
4l/i°,0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 18607,  .  • • „    od 1. 1864 ....
a tizske......
m    zem. kred. I. emisije
m n »      II- »
. ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne „ ...
Inomoške „ ...
Krakovske        „ ...
Ljubljanske        , ...
Avstr. rdeč. križa m ...
Ogr.     „      „    a     .   . •
Rudolfove „ ...
Salcburške        „ ...
Dunajske kom.   m ...
Delnice.
južne železnice . . . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ .       • •
Zivnostenske „ • . Premogokop v Mostu (Briixj Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke .......
Sovereigns.......
Marke.....*•  . .
Laški bankovci . . *. . . Rublji
Dolarji.......i
"Deaa* \   Me (O	
»6 80    t6 60	
»8-40	98-60
96-66	9676
1148	114-66
98 86	9806
110 70	110-90
97*70	89 76
10-40	liO 6 J
90-90	i:o-86
9810	99 20
V6S6	97 2\
i 6-36	»7-86
j 89-	99 5'j
loi-eo	t 260
97	98-
97 —	98 -
98*26	99 26
98*60	99*60
9960	100*—
101 —	102 —
	v97ft
195 26	297 25
98 76	«9*76
147 76	161 76
&62 6"	256 60
141-76	14 76
272 —	278--
274-60	280 50
246 76	2&176
102C0	108 50
T9 60	180 60
20*8^	22*86
446 -	4f6 —
91 —	96 —
98 -	1C4-
ea-fo	69 60
48 76	6075
16 ib	28 26
66-	70 -
86 -	89-
180 90	18190
160-40	161-40
670 —	671 —
1774-	1784 —
6Sl'2i	632 25
749 -	750 —
189 —	730 60
724- —	726 ~
68175	582 76
2854 —	364 —
614*	615 —
246*-	246 —
450 —	462. -
T47-	149-
1186	1141
1916	191«*
28*61	28*68
24-10	2416
117 67	t!7 87
S 5 90	9610
2 62	2*3
4-84	&
Žitne cene t Budimpešti.
On« 14. decembra 1907.
Termin.
Pšenica aa april .... za 60 "kg K Pšenica aa oktober . . . sa 50 kg K RŽ sa april . . . . za 60 kg K Koruia sa maj 1908 . . aa 60 kg K Oves sa april .... sa 60 kg K EfVletlv.
Nespremenjeno.
1318
11- 17
12- 87 7*44
8-58
Dr. Franc Zupane, c. kr. dež. vlade svetnik in Marija Zupane
naznanjata v svojem in v imenu svojih otrok Franca, Viktorja in
Mire pretužno vest o smrti svojega ljubega, dobrega sina, oz. brata
Ernesta Zupanca
cand. med.
ki je 13. t. m. ob petih zjutraj, po kratki, mučni bolezni, v 25. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, preminul.
Pogreb bode v nedeljo, dne 15. t. m. ob treh popoldne iz po-kopalttcne kapala v Sranfn na ondotno pokopališče. 4:77
V Ljubljani, 13. decembra 1907. (Brez posebnega obvestila.)
Razglednice
umetniške/.
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
jmofei n a. 3.
Poslano.
P. n.
Ker mojemq sina Adolfa Wa-gcnpfeila pred 2 leti ni bilo mogoče opustiti trgovine, ker za ostanek blaga ni dobil kupca, pa vendar boče zapustiti Ljubljano, sem jaz prevzel v SO njegovo zalogo in likvidiram trgovino popolnoma
Da bom kolikor moči najmanj blaga primoran prevzeti v svojo celovftko trgo
vino, prodajam od danes do 2 februarja vse blago daleč pod kopno
GOno m prosim p. n. občinstvo, da se prepriča o nizkih cenah.
Tudi vse, za predstoječo božično sezijo pri različoih tvorničarjih naročene
novosti se takisto prodalo Izrodao
cenOf na kar se nsojam posebno opozarjati.
Vsakomur je s tem dana prilika, da za majhen denar pride do samo pristnega! solidnega nakita ali pa si nabavi tllo, (edilnega orodja in ▼sok lo mogočih upor a bilo) h predmetov lz pravega srebra ali klna-arehra.
froda se tudi notranja trgovinska oprava z blagajnico vred.
Vabim p. n. občinstvo vljudno, naj se prav izdatno po«la£aje ie redke prilike, in zoamenjam
z velespoštovanjem
Juri VVagenpfeil
dragotinar
Celovec, Krnmerleve ulice štev. 11.
K
Poslano.
P. n.
Z izvršitvijo likvidacije poverjen od g. Jnrja Wagenpfeila, se nsojam, Vas ie enkrat opozarjati na v gorajš njem pismu obsežene koristi, ki si jih lahko naklonite ob tej priliki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist ♦prepričate o nizkih cenah.
Samo resnično dobro in solidno blago morete kupiti Izredno ugodno.
Pripominjam, da d o L februarja 1908 prevzemljem vsa nova dela in pa vsa popravila ln graviranja, n znamenjam pričakujoč Vaših cenjeuih n ročil 3967 -9
z velespoštovanjem
Adolf VVagenpfeil
dragotinar
Ljubljana, Čevljarske ulice štev. 2.
Za 8 gld. mesečno se tako} odda vi i i1 i
8 posebnim vhodom. Vpraša se v Oradaških ulicah št. 8. 4143-1
Pozor I    Pokop !
Najlepše in najcenejše vizitke, voščila, vabila za veselice in
druge merkantilne
tiskovine
::  ::  ::  dalje najlepše  ::  :: ::
božične in novoletne
lisgiiiiiit
od 2 kr. naprej
se dobe edino le pri
L. PEVALEKU
LJubljana, Židovske uL 4.
akcidenčna tiskarna in trgovina s sapirjen.
4091 4
Za
božična in# # novoletna
darila
::  ::  ::  :: priporočam ::  ::  s" ::
f Ilir O* Brsgorčl6, Jurčič, Lev« reolllalef • stik, Prešeren. Na bronit papirju, v velikosti 50: 68 cm, z modernim okvirjem vred a K 22'—. f Ahn Imoa Gregorčiča, mode-iUUU Ural gosp. Repi č, velikost 49 cm, K 8. 41«—1
f nhf Prešerna ln Vodnika, v
JUHI isti velikosti, a K 7.
Doprsne kipe ^r^^
■tik, Prešeren in Slomšek a K 3.
Zaboji se računajo za lastno ceno.
Jernej Bahovec
v LjubiJanL
Poleg Prešernovega spomenika.
□
K
K IH G
Trgovina
Že več let obstoječa trgovina % mešanim blagom 4038—6
se da v najem.
Kje, pove uprav. »Slov Naroda41.
Mlad
trs. pomočnik
špecerijske in ielezninske stroke ieli svojo službo tekom 6 tednov premeriti. 4116—3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Spretnega
4109—3
stenografa
veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme dr. Josip Furlan, odvetnik v LJubljani.
«1
se vzamejo na hrano in stanovanje na Mestnem trga št. 25,1. nadst.
3967—4
T a Iz o J sa proda
brivski obrt
na prav dobrem prostoru, kamor prihaja mnogo tujcev. 4115—2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Osebni kredit
zo uradnike/ častnike, učitelje iti
Samostojni hranilni in posojilni konzorciji Uradniškega društva dajo po zmernih pogojih tndi proti dolgoletnim vračilom osebna posojila.
Agenti izaJjučeni. iJ6rfJJ— 7
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno Centralno »odelvo Uradnleieiesjrse društva, Dunaj, Wipplingerstrasse 25.
mas
Dvorski trs it. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 15. decembra do 21. decembra 1907.
SnTdinijnin Korziko
popolnoma novo serija.
HOTEL „ILIRIJA"
Jutri, v nedeljo, 15. t m.
KONCERT
Ljublj. draštveae godbe. Začetek ob poluosmin.    Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
4169
FBIC NOVAK
hotelir.
Kašljajočim
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki s najboljšim uspehom
THYM0MEL SCILL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločuje sles, ublažuje doseči kašelj in pomirjuje sopilne težko?e ter odstranjuje njih pogostost. - Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Thvmomela »elllfie pri dušečem kašlja in dragih vrstah oslovskega ka&lja.
03T Prosim, vprašajte zdravnika. "E4
Steklenica 2*20 K, po pošti franko, če se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 stek., če se pošlje denar naprej 7 B. 10 steklenic, če se
pošlje denar naprej 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
8477     c in kr. dvorni dobavitelj. 0 Presfrss III.,  »trv. «0». Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazita na lata izdelka, izdelo-
strano
793537
IO kn p L — Kje, pove upravniŠfvo .Slo?. Naroda". 4133 _j
Takoj sprejmem enega ali dva
in plačam delo po dogovora. -Jakob Valant, kija Salo* carski mojster Ha Prulah št. 6, LJubljana. 413«-2
Hiša
-m /inetilnri v Liubllani» pripravna X yUollll IU za vsako obrt, s* ceno proda Vprašanja pismeno pod „A. B. 2500",
aia upravništvo BSlov. Naroda".       4088 —2
Kaaaaaaaaaiiii ■..........mmmmmEammmMMM**
Sodi
v dobrem, močnem stao j a, veliki in
majhni, stari in novi so naprodaj.
IVAN BUGGENIG, LJubljana, Cesta na Rudolf ovo železnico št. 5.
Blagajne, !l
4U4-2
izucen trgovec
25 let star, zmožen slovenščine in nemščine, prosi sluibe prodsJslnUksga slags aH
kakršnegakoli mesta. — Prij. ponudbe pod „sluiba" na upravništvo .Slov. Naroda*
"° prodoj le panoramo
iz orehovega lesa. za Z5 sedežev la
4 do 5 serij.
Ogla« ti se je pri pri Petra Strelu, Krakovski nasip it. 28, LJubljana-
4161—1
.*. Gena .*. 2400 K.
gostilna
v LJubljani »e iS če v najem event. oa račun. V najem se vzame tudi gostilniška koncesija.
Ponudbe pod „ Gostilna" na uprav
4C61 5
ništvo nStov. Naroda*.
4!4U 2
proti požara in \lomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko dradtvo, Zagreb, Ilica 22.       3 m—so
1
Izplačanega
kurjača
sprejme parna žaga in lesna stražama Jos. Oberstar v Sodražici.
Prednust imajo iznčeni kovači ali ključavničar}]. Nastop službe 1. Januarja 1908. 4134 2
Ceno češko
posteljno perle!
^^^-TržSgfl 5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznu na Češkem. 4146 1
Iščem
dacarja
ki labko nastopi službo 1 Januarja 1808-
Jtaton Kajfež
veletrgovina z vinom v Kočevju.
V stavbno pisarno se išče za knfigo-' vodstvo ——■—
si
d
katera mora biti zmožna tudi nekoliko korespondence v slovenščini in nem--ŠČiui.-
Ponudbe naj se pošljeio pod „za-nesljiva" na uprav. JSL Nar.tt  4il0—3
Najboljša
in
.'. za božični nakup po globoko znižanih cenah
je v
konfekcijski trgovini za dame, gospode, dečke in deklice.-:
A. LUKIC
Pred škof jo it 19.
Zimski vrt
v Angleškem skladišču oblek v Ljubljani
na Mestnem trgu št. 5.
4176
Božična izložba
v odprti protfajolnltl u nedeljo, 15. t. m.
Ta dan se ne prodaja! =z=z^=
Pač pa bo v
22. decembra velik prodajalni dan.
O. BERNATOVIĆ.
I «
I I
II
3336
Ravnokar došle I
J krasne kravate, najnovejše bluze, *^1
fina vrhnja in spodnja krila
-aa priporoča po znano nizkih cenah tvrdka
jI. Oivod-Jffozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trg. ter salon za damske klobnke.
--Filijalka v Kranju, Glavni trg. -
I I I
li
Gospodična
z absolviranim trgovskim ftečajem. vešča slovenskega in nemškega jezika, aali alaiha kot alaarlaa na stroj ali kot alaealalsarfci. Ponudbe naj se blagovolijo poslati posta mL 10, LJablfaaa. 4ie*
Sposobne m zanesljive osebe
kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trata«
rstrijski
katere želijo krajevni o z in slata« kot potniki pri prvovrstni avstri
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod lt> 15*305 Oraa««, poste restante 12. 1-dz a*
Avtom, pasti na veliko.
Za pod«;«ne fl. 2—, za miši fi. 1*20 Ujame se jih brea nadzorstva v eni noC do 40, daha ne ostane, nastavlja se samo „E«llpse>", past mm aeurlie, ki jih
o jame v eni noči na tisoče. Stane fl. 1*20. Povsod najDolji uspeh. Rizpofiijapo povzetja
J. Schiilhr, Dunaj II, Kurzbauergassi 4/30
Premnogo zahval in priznani 971—4
4153
Panorama Mernatioial
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 15. decembra do vštete sobote 21. decembra 1907.
Špansko.
Malaga, Kadiz, Kordova.
MOTORJI
na bencin ali plin
od 2—50 konjskih sil, po najnovejši in izboljšani sestavi, dober pripomoček kmetijstvu in obrtnikom, delujejo 30% ceneje kot parni ali elektirični stroji, zelo trpežni in lahko priučljivi. Postavljam jih pod ugodnimi pogoji, po zmerni ceni in s strogim jamstvom ter pošljem proračun, če se mi naznani, za katero rabo in za koliko konjskih sil. Priporočam se tudi za nakup in k izvršitvi vseh strojev za kmetijstvo, mlinov, žag, opekarn s potrebnimi transmisioni in lesenimi kolesi, (Holzriemenscheiben). kakor tudi stroje za mlekarstvo, štedilne kotle, najnovejše pumpe za gnojnico itd. Dopisuje se slovensko ali pa - nemško. -
Josip Bcžič
v Dolini, poita OrabstanJ, (Graf en-Steln), KoroAko. 4163
a nje zbujajo
NIA p' r
stroji munqe trt
m lik*1."?..
V tretjini časa proti prej se s tem opere perilo ob največjem varovanja snelno-belo. Vsak otrok labko vrti stroji Pranje zabava. Perice n kakor ni treba. Prihrani 75°/0 mila is kuriva. Vsak stroj se danapoiskainjo. Cena od K 55*— naprej — VaMalnlca za perilo, vse ii kovanega, ieleaa % vahci is trdega lesa. Cene od
B 40— do K 100.-. Nhtrst Jasah*. Prospekti, lepaki, ispričavala sistonj. ISfteJo se zastopniki.
Tvornice Titania
weia, - .ur
4148 1
'Učenca
sprejme ta kol v trgovino i mol. ntaiosn Alojzij Jcrancie, Karlov-sna oeotn it 8 v LJubljani. Stan > vanje in brano dobiva prosto.   4»66-1
Gostilna
V LJubljani, nasproti topničarske vo-jafičnice nn D onaj eni ceetl it. 69
.'. se z&radi boleauosu gosp darjeve /.
=da takoj v najem=
gostilnlčarln s kavcijo. 4166 Več se izve v noattlnl ravuotam.
Čudno!!
lepe, znamenite, pitano in tolste
4C84—4
ter
nežne, tolsto
ptice
razpošilja za prihajajoče praznike m za celo sezono po nizkih cenah
Botumlr Hude TepiteoKo"Ilce'
Mlad
trg. pomočnik
želi premeni ti svoje mesto v kako drago trgovino v Ljubljani sli na deželi. Obi§koval je trg. solo v Ljubljani. Naslov v nprav. „SI»v. Naroda".
Rl
popolnoma izurjen modne j manufakturne tor stroke s platnom in drobnim blagom, spreten prodajalec, dobi trajno službo.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, z navedbo zahtevane plače in s fotografi<n, naj  se naslavljajo na
firmo Fran Bendeković v Karlovcu na Hrvaškem. 4112-3
= Fotografski aparat
13 x 18
z vsemi pripadki in najboljšo optiko, povsem   nerabljen,   dalje kompletna krasna izdaja
„Weltall und Menschheit"
se zaradi bolehnosti za primerno ceno
- proda. -
Ponudbe pod „Priloinoatni kup
27" na upravmštro .Slov. Naroda".
Dobro poznati kar p i ižanske graščine bodo v bogati izbiri dne 24« decembra na tukajšnjem (ljubljanskem) ribjem trgu v poljubni množini naprodaj. 4147
Išče se kot
prodajalko
gospodična iz boljSe rodbine, zmožna slovenskega in nemškega jez ka v besedi in pisavi. Imeti mora trgovski tečaj.
Vpraša naj se v tvornici pohištva Ji Mathian, c. in kr. dvorni založnik ▼ LJubljani. 4ieo-i
Stara trgovina v Ljubljani
—— išče ——
do najpozneje Mnnuarin 1908
enersičnesa in zaneslllvesa
poslovodjo
Slovenec ima prednost.
Ponndbe pod šifro „Poraben" na
uprav. „SIov. Naroda" 4)58
Tvornica E. Karaman a Cie parketna tvornica v Splitu (Dalmacija) namerava ponudbenim potom oddati
dovažanje surovega blaga
od postaje Dernis do žage v Mucu (34 kilom.),
zanje počenega
iz žage v Muću na postajo Dernis Sinj (14 kilom)
Vsak mesec bo prevoziti okoli 4000—5000 metrskih centov leaa.
Vožnja se bo oddala za eno leto in se vozi lahko z navadno konjsko vprego ali pa z avtomobilnimi tovornimi vozovi.
Na željo se morebitna pojasnila dajo rade volje. 4141—1
Odprle se bodo ponudbe 20. dec. 1907.
Dražbeni oklic.
Na prostovoljni dražbi, dovoljeni vsled prošnje trnovske farno cerkve ¥ LJubljani, kot dedinje zamrle JflarJJe Kopač v Ljubljani, Cerkveno ulice it. 9, se bosta prodali
dne 17. decembra 1907 ob 9. uri dopoldne
v pisarni Aleksandra Hudovernika, c. kr. notarja v Ljubljani kot sodnega komisarja v zapuščino Marije Kopač
spadajoči posestvi:
1. pod vi. Št. 11 k. o. Trnovsko predmestje, obstoječi iz parcele št. 39, — hiia it. 9 v Cerkvenih ulicah a hlevom In drvarnico — ter iz parcele Št. 12 vrt. Izklicna cena 4345 K
2. Pod vloi. št. 758 iste k. o., obstoječe iz njive pare. štev. 1080/95; izklicna cena 500 K*
Ponudniki so vezani s ponudbo takoj, prodajalka pa šele po odobrenju upraviteljstva cerkvenega premoženja, odnosno nadzorstvene oblasti.
Vsak ponudnik ima položiti v r ke sodnega komisarja kot varščino pred začetkom dražbe glede prvega posestva znesek 435 K — glede drugega posestva znesek 50 K.
Knjižnim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno neprikrajŠane.
Natančnejši dražbeni pogoji in druga pojasnita se poizvedo v pisarni Aleksandra Hudovernika, c kr« »notarja v LJubljani 413?-
C. kr. okrajno sodišče v LJubljani,
oddelek I. dne 11. decembra 1907.
POKORNEGA
PELIHKOVEC
HnJbolJil želodčni liker sveto.
Od    zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoČ ~
Osti btUnl destilat.
Eksponira se na vsa kraje sveta.
Odlikami « SO slanami, trmlsnl in častnimi kolaiaamL
Dobiva se povsodL
Zastopnik za Kranjsko:jg
FRAN REMIC, Ljubljana.
¥ MS ;-5
!! Opomba!!
Izvrsten glas našega eli-zira „ Pelinkovca4* dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom slabše — čoetO zdravja Škodljive — pijače.   Radi tega  pazite na
našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte
izrecno ; 529—27
Pelinkovac PoRorny.
Vso ostalo naj ae kot
Edini proizvajalec:
Kralj.DOvl.dion.tvornica likera
preje FRANJO POKORNY,
Ustanovljeno 1863.
39
46
BB
45
A4
Uporabno leta in leta. HfJMvtfi* ll-
■a|dfca< ttavntftk* iriMittiM
Kos stane K S*—, 3 kosil t.—, i ,, ■  Prospekti zastonj, i
ftaipoSilialalca, ])tt»a», XOMi, Schvlgatst 3, 1 «a*et, It. ms t
m»«»   ■•dkis^amssia  taa em«~«»fw«a*ll;
wa»«Jsa   *ne3ske~ls*  1 se«*«* stisnjen  lam isb1*<
M. GELBHAUS
Inisnir In saprlseienl patentni posrednik na
VII. Slebenaterngaaae 7, nasproti o
62-60
C
H RI-STO i:LE
Jedilno m namizno orodje
Božična priložnostna
■usT* Silno znižane cene! "M
Čez 1000 nanovo dospelih plaščkov za dame, gospode deklice in dečke od gld. 3'— naprej. Bogata zaloga najfinejših damskih paletotov, zimskih raglanov, jopic iz gladkega in stisnjenega pliša in kožuho-vinastih koljejev. Največja izbira najfinejših moških oblek, zimskih sukenj. double-paletotov, kožuh, sako od gld. 10*— .-. naprej. Izprehodni in popotni kožuhi..-.
Primerna božična darila!
»ANGLEŠKO SKLADIŠČE OBLEK"
O. BERNATOVIČ
4101 5
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
JVenavadna prilika!
Za božični nakup^
posebno znižana cene! 1
Vse vrste perila za dame in gospode, posteljne in namizne oprave, vse izdelano v -- lastni šivalnici. -
Sifon, platno, vezenje, nogavice, kravate in mnogo drugih predmetov.
Sv. Petra cesta štev. 8.
4119 8
Knjigarna Ig.pl.Kleinmayr & F. Bamberg v Ljubljani
priporoča naslednje slovenske knjige:
= Novosti  1907. =
*c£5!£e:r Med Plazovi.
Povest tirolskega gorskega župnika. Vez. K 260.
Andreje kov Jote:
Žalost in veselje.
Povest. 90 v.
Aškerc Anton:
Jadranski biseri.
Balade in romance. Broš. 3 K, vez. 4 K 50 v.
Kette Drag.: Poezije.
2 ilustr. izdaja. Br. 4 K, vez. 5 K 50 v.
Lah L: Vaška kronika.
Broš. 1 K 70 v.
Cankar Ivan:
Aleš iz Razora.
Povest. 1 K 50 v.
Cankar Ivan:
Hlapec Jernej in njeg pravica.
Broš. 1 K 40 v, vez. 2 K. Cankar Ivan:
Krpanova kobila.
Bros. 4 K, vez. 5 K 50 v. _
Cooper I. T. i VohllD.
_Broš. 1 K 60 v._
nandet A.:
Tartarin iz Tarascona.
_Broš. 1 K 20 v._
Dostojevsklj t. M.:
Ponižani in razžaljeni.
Roman v štirih delih in z epilogom. Poslov. V. Levstik. Br. 3 K, vez. K 420.
Liplč r rani o:
Strahovalci dveh kron
I. in II. 2 K.
Medved Anton:
Za pravdo in srce.
Vez. 3 K 50 v.
Prus Bolesla: Straža.
Povest. Bros. 2 K 40 v, vez. 3 K 40 v.
Šanda Drag.: Poezije.
Bros. 2 K 40* t, vez. 3 K 50.
Sardenko Silv.: Roma.
Poezije. Broš. 2 K, vez. 3 K 20 v.
Dostojevskil F. ■.:
Zločin in kazen.
(V tisku.)
Znamenje štirih.
(Londonska povest.) Vez. 1 K 80.
Gregorčič 9., ilvllonlepla,
Spisal Ant. Burgar. 1 K.
SafeU Iv.: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I.
Kros. 2 K.
Senoa:
Zadnja kmečka vojska
Zgod. pov. iz L 1573. Br, K 1*60, v. 260.
Sienklewicz Henrik:
Jernač Zmagajoč.
Povest. Poslov. Fr. Virant. Vez. 1 K 40 v.
i£r«r. Novele in črtice.
Vez. 3 It 60 h.
TolstojL.: Tri povesti.
80 v.
40"» 8
Turgsn je v:
Stepni kralj Lear.
Povest. (Hiša ob Volgi.) Broš. 1 K 20, vez. 2 K 20 v.
n*J*mUe jieai-ati-eiis. NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, PO-SODE zs OMAKE, KAVNI In 6AJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino iissatitai za trm snbri.
•Specialni predmeti as hotele, restavracije ia kavarne ter aa pen-etose, mešale itd   »9 2 A C. Ia kr. dtctml dobavitelji
CHRISTOFLE i Cle.
DUNAJ I . OPERNRING 5
(HE1NBICH8HOF). Iln*trov«iit cenovnih BMittoiiJ.
Po vseh mestih ztstopniki-predijalci
Z* jamstvo pristnosti i osiio vsi irdeiki poleg atuječo tvorni*«o »nsm ko in polno ime
mm\-------------
STOFLE.
SUKNA
in modno « nuno zo obleke
priporoča llraui
Karel Kodan
l^ernlaka]
Vzorci banke.
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
v 203—60
Boriskei vinotočn
Stari trg 13.
o
Ki
S
M
ju
©
O.
a
>
S
o. e O«
solite in fleMe
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
14»l»l|Mntt Pred Skotijo 19, SUH trfj 4,
Prešernove nltea 4.       5 )
Albume
vsake vrste zlasti za razglednice ::
Poeziiske knlije
v usnju in pliSu
Primerila božična darila
kakor
4174-1
Borz prizdmska poljska kukala
dalje gledališka lnikala, zlasti nanoanlkl in očala
so na ogled, ne da bi se koga sililo, da kaj kapi, v o  optižkem zavoda  o   o   o   o   o o
o   o   o o
JOS. PH. GOLDSTEIN, Pod Trančo 1.
i !
Vabilo.
Še mnogo let se oproščajo blagotjoritelji
čestitanja ob nouem letu in ob godouijj
5 tem, da si jemljo oprostne listke na k°rtst mestnemu ubojfnemu Zakladu.
Jfa to hvalevredno navado s* usoja mestni magistrat tudi letos stavno občinstvo opozarjati j dostavf^om, da so raspečavanja oprostnih listkov drage volje prevzeli gg  trgovci jjenedi^t
v Prešernovih  ulicah  ter J(. j>, J(amanu in  U a so Petričič na
cestnem trgu.
Vrhu tega bode v sm/j/i/ obstoječega ukrepa občinskega Sveta rajnašat mestni sluga tudi letos oprostne listje po hišah.
2a vsaf( oprostni listek bodisi ja novo teto ali 30 god, je ^a/^or doslej poiojiti eno f^rono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vjetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja,
Jmena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
W[egi5trcit deželnega jtclnega me^ta
v Ljubljani, dne       decembra t907,
Župan: Juan J{ribar.
^
esssssssslC^
Ces. kr. avstrijsko     f^jf     državne železnice.
izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne \. Odkod Is Mnbllane fni. zaLi
/-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
a*oe pred po ld ne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
H-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž, žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
•oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
s.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga.
'•tO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
r se zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 po no 61. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel.. Trst drž. tel.. Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod li L|nbljans dri. kolodvori
"28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. ?-06 popoldne. Osebni vlak v Kamnik r tO zveoer. Osebni vlak v Kamnik o so ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam« ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta
Dokod v L|nbl|ano j ni. ieLi
8-68 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jufc, žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
11*18 predpoldne. Osebni vlak Iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-se popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čer Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta dri. žel. Jesenic.
e-SO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca. Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Topiic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-4B zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel. Jesenic.
11 00 ponosi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) '! - -.t*. drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dobod v L|nblfano dri. kolodvor 1
«46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika
iO-59 predpoldne. Osebni vlak Iz Kan s ff- O zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika. 9*09 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sams ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.^
(Odhodi In dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C.     ravnateljstvo državnih železnic v Trstu,
Zastonj
se vsako leto milijoni razmečejo za zdravljenja, pri čemer gotovo nobeno prerazliČnih zdravilnih načinov kakor kopeli, masaža, mazanje ni ostalo nepoizkušeno, samo oni zdravilni način, s katerim so zlasti poslednja leta dosegli precej velikih uspehov, namreč »električno zdravljenje« v največ slučajih v veliko škodo bolnikov opuščajo in sicer zato, ker največ trpečih ničesar ne ve, da obstoja tako pripravno in učinkujoče domače zdravljenje.
Da bi srečonosni zdravilni način med bolniki in trpečimi zlasti med takimi, ki jih muči ti m o/.iioki, n«-« noMien IJu, revmatleem, boleči ne in v ttrtžu, Kfloden*- lit *r«»% cmii« I&oI*-m>I. it»«**» nlaboat, oliro-mtloMti I»■!. In t«f»l<»ti m v*>«»«<I ^Mttkc * mie napravili zna"0 in pristopno, razpošiljamo na željo in proti vpošiljatvizdolajšnjega kupona »i»iif*»*»J «»«atMlnr» prosto svojo 64 strani obsegajočo s premnogimi slikami in koristni nasveti opremljeno
brezplačno knjigo
4137
EleKtroterapeutiika ordinacija
na Donelo, I, Neuer Markt 14, L nadat r
Kupon za brezplačno knjigo. 1S/XU °7-
7 Na
£   Elektrotei*apertliko oi*dinael(}o *5 na Dnnaln, Nener Markt 14, L nadstr.
jy Prosim, pošljite mi knjigo „Eine Abhan dlung fiber moderne
[ N Elektro -Theraphie- gratia in franko pod saprto koverto.
Ime
Naslov:
Tl"~"i   ^ '
Tovarna za stole
Fran Švigelj
no Breso, pošta Borovnico
izdeluje vsakovrstne stole od priprostih do najfinejših brez vsake konkurence.
Cenik na zahtevanje zastonj In franko.
3420 33
41 8—3
Izmed
najfinejših in najslastnejših
«cnjnllif znflfflR-le ■
CALAHDA
cejlonskt čaje
Dobro srečo!
Namesto 10 gld. — samo        I gld. 80
stane lepa ,,G!oria" srebrna s plombo 30 urna anker - remontoirna žepna ura, prima kolesje z lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaČ.
posrebr. verižico z obeskom, natančno idoca, za samo 1 gld. 80 kr. Datfe ponujam po zlačeno, urno, (veleprima Švicarsko kolesje) remontoirno uro z jepo pozlačeno verižico za samo 2 gld. 75 kr. Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
IZVOZ UR HOHAME
Vjepr* Za neugajajoče denar nazaj. 4156 BOf" Mnogi so naročili po dvakrat.
Triumph-štediina ognjišča
sa gOBpodinj-ctva, ekonomije i. t. dr. v vaakorSni izpeljavi Ze 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši lnnaj-
trpe£nej5i izdelek- Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne
i dr. Ceniki in preračuni na razpolago. Glavni kataiog franko proti doposiani znamki 1738 3o
Tovarna za itedilna ognjišča „Trlumpb"
&• G^ol(Ifichmidt sin
TJradnc dovoljena Se 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. PLUX
Gosposke ulice it 6 4154
priporoča in namešea 1« boljše
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko In gostilniško osobje za Ljubljano in zunaj. Potnlna mkiij« Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
i
Najprimernejše
V ■ M
SO
ki jih ima v veliki .*. izbiri na prodaj .*.
Mi
um
Glasovito moderno urejena tvornica
G. Skrbić
v Zagrebu, mu Stev. 40
priporoča svoje na glasu solidne in cene 41
žaluzlje
f lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
in okna in proda-jslnlce in prosi, da čim več pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
Vodovodi
konalfticiie, kopališke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdlri (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastom).
Inženir - hldrotekt
8664—14
Konrad Lachnik, Ljubljano
BcettiovBDOve olice Jtev. 4.
Brzojavi: Lachnlk-UabllaniL
S
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman' -cigaretni papir ali strojnice
IV 896 6
Kinematograf »edison
41   Dunajska cesta
nasproti kavarne .Evropa'
V sredo in soboto x*o
i& SS<
4163
Dobra l^tiF>ariea
je izšla je izšla
t zaloMšM Lav. Scbfentnerja t Ljubljani
Dobiva se samo vezana; cena 6 I, po pošti 6 K 55 b.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno t platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica ■ svojega Btrokov-njaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega lahko umevnega jezika, flna dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varena gospodinja zaradi njene  cene, ker ni  nič dražja, nego
znane nemške kuharske knjige.
— Bg B7
85?? ostankov
:: 40 metrov i
zefira, barhenta, flanele, voala in dragega pralnega blaga, lepo razvrščeno v kosih po 1 do 8 m pošilja po povzetja in poštnine
prosto za 8 gld. 50 kr.
slavnoznana izvozna trgovina 4067?
V. J. HAVLIČEK
Patent
JCatschek
ternitov
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavao zastopstvo za južne dežele: 900-20
Portlandcementne tvornice delu. dr. Dovje, Trst.
ZsilogrsL  In zastopstvo v KTiciolfoveaaa.: JOSIP KOŠIĆBIC
Vprašanja na založnika Teodorja K orna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
(triko),
Gostilna
pri ,J(rajncit'
nasproti kolodvora v Št. Petru na Krasu s 7 sobami za prenočevanje tujcev, z letnim prometom 40.000 K, se zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji iz proste roke
takoj proda.—
Pojasnila v Št Petru na Krasu, gostilna „Krajne11 4123-3
FT1
Nedosežno
i
Ustanovljeno 1.1870
SER UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benaue
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski oesti štev. 73
nasproti topiilčarslce -vojašnice
== (telefon štev. 273) '
1726 SO
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkon«, grobne spomenike itd.  Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo,
cementne cevi (rore) z vloženo iicno pleteuino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalioue) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoar jih itd. Prevzetje
betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
1 1
I. HalnoueHa ame-j." rlšRa Iznajdba T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. Patent Gld. 2-30.
Čez t miljona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. Gld. 1*30.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 25 kr. več, edina prodaja
-I. B. A D E R, tvornice za gu- J. I -masto blago.-I
Dunaj IX/2, Nussdorferstr. 3—0.
primerne za
v ■ v
božična darila
se dobivajo v
Narodni knjigarni.
Podružnica u Splletu. f9 Ljubljanska Kreditna bankn v
Podružnica v Celovcu.
I
99
I
Stritarjeve ulice »t,
priporoča
Promese ua kreditne srečke a kron 18'— žreloa.i3je 2. januarja,, m
n srečke regulacije Donave a   „   10'— „       2. „
n zem. kreditne srečke    k   „    5*50 „       7. „ 99
Vse tri promese skupa] samo 32 kron.
Obrestuje vloge na knjlilce in na tekočI račun od dne vloge do dne vzdiga po #1|a°|o9 Trloere na tekočI ra.cia.xi proti trldesetdnevnl odlpoTred.1 po &0|o«
11
32—144
99 99
99 99
Delniška družba Združenih piVOUOren Žalac in Laški trg
—- prlpo)i-o)«ai SFofo      r   '■    1, —=   6peelalltetat 1
izborno pivo. črno pivo f JnlBfltor".
B3T   Zaloga v Spodnji Siikl. — Telefon itev. 187.  "Si l4M_M
Zaloga v Spodnji Sliki. — Telefon itev. 187. 1
Polili atee um Um apre|eata reatavratar mmm. S Srilialk »Maredai dem", L|ubl|aaa (itev. telefona 82)
63
35
IzdslovatsIJ vozoy
FRANC VISJAH
UDbOtu. IlaHu! cesto ft«. 11
priporoča svojo bogato zalogo ooilfc mm Sš rolMiMrill 154—to
ozo
Št. 2021
14149—1
v Radečah pri Zidanem mostu,
cenjeno na 15.000 E. — Kupci si poslopje lahko vsak dan ogledajo in kupne cene pismenim potom nudijo podpisanemu^ županstvu; občinski odbor bode v seji določil, kateremu ponudnika se poslopje proda.
Županstvo Radeče pri Zidanem mostu
dne 8. grudna 1907.
N
M N
tel
Karboline] Auenarlus Mavec (Gyps)
(od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
orste olja in mazila za stroje
olje proti prahu
Adolf Hauptmann, Ljubljana
M tovarna oljnatih barv, Hrneia, laka in klela. aisi 50
kakor tudi
priznano
najboljše
priporočam po tvorniskih cenah
Ivan Jax in sin
vsv  M^fsaMfamsm* |
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj j bogato zalogo__
voznih koles.
oo!
o
Šivalni stroji
mam m-*»clB»*amo Ih obrt
Brezplačni kuni za vezen|e v bišL
ji ADLER'.
U
fait
Oblastven« —wmwmm
najlepi! kras božičnega drevesca,
U M sO«;ss*ia pogrešati nobaaa krščanska družina, je noje!iztoljsaM
Briljantno angel, zvonilo za božič, drevo
Iz kovine t BIpozlač. asgolcl, SO ca rlstko. Garantira sa za faikcijoiiraiji.
Pritrdi se lahko takoj na nsjrečje ali najmanjša drevo ■ preprostim nassgsnjem. Postavljeno na mizo m rabi lahko tudi aa namizno rronilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi bres priaganih s rac.
Gorki srak treh priaganih rveč Trti gonilno kolo, nanje pritrjeni Izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje ironcev in blagosročno, irebrnočigio aronenje ssdoni, mlado in staro prestavljajoč t božično blaženost. Kos stane s kartonom in na-odilom vred K 1.50. tm%
8 koal K 4 25 4 „ , 5 5© 6 kosov „   S-—
86 kosov
*> , 100 .
i
0 kosov K 12 —
«     n       n IS-
24   . as—
4S50
OS — 112-—
Št. 9. Bavnotisto angelsko svo-nilo sa božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino po-nikljano, a sukanimi stebriči aa svonoe in tremi prekrasno žareči mi srebrnimi lamettaatimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2 — K.
8 kosi K 5 50 • - s 7 25 6 kosov „ 10-50
86 kosov
60 „ 100 .
^ kosov K 15 50 12 „ „ 20 25 »4 ^ „      , SS50
"k*57-50 ,   T7 50
n   154> —
X»Jno vej si
stekl. nakit za božično drevesce
pristna Boskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega sistema a masivnim solidnim švicarskim kolesjem na sidro in saščito aa gonilno
vzmet, pristno ni kij »sto okrovje s varstveno plombo in iarnirskim pokrovom, ovalnim robom, 86 ur idoča (nel gre samo 12 ur), okrašeni in I pozlačeni kazalci, najnatano-l nejie   reguliranje  in Sletni garancijski list, komad 5 K, S komadi 14 K. S sekundnim kazalcem S k, 8 kosi 17 K.
Bogata izbira v mojem glavnem kataloga.
12 kosov sortiranih, skrbno savitih v karton, po velikosti in izvršitvi po K —'40, —-SO, —•70, —St, 1 — ISO, 1-50, S.—. 6 kosov v kartonu, po velikosti In izvriitvi po K —-75, —-SO, 1 —, 1 20. Lame t ta, angelski lasci, srebrni ali alati, kuvert K —>10, žica aa orehe 100 kosov K —*SO verižice is steklenih kroglic, 1 in pol do 8 metra dolge, po velikosti kroglic K — SO, — 95, 1 SO, 1-40. Svečice 24 kosov t kartonu K —-SO, večje, 16 kosov v karton, K — 58, držajci aa sveče, tueat K — SO.
Vsak "p. n. kupec, ki od 1. septembra do 80. novembra pismeno naenkrat naroči nffrnsmj 40 K blaga, dobi zastonj aa božično nagrado alarmno budilko it. 4848 a po noči svetlečim se sesalnikom in pa koledar aa leto 1808. . . _jgsiasVyšwt^aHlđenmrCfsgeev^tereJ frree rimUtm t mW^r* 1896 16 Pošilja se po povzetju~ali denarfnaprej, "Najpripravneje se naroča na odresku poštne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povsetju ali Če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je t korist vsakemu naročiteljn, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15 ker pošta po 16. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako *
Božična nagrada.^
Št. '7223.* Denarnica is enega kosa, svetlorjava, saflan mnogo prostora sa drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, iriMjarte sunanja zapora, 9 cm dolgosti, 6 cm iirokosti K 1-50.
Št. 7202. Oena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, Ia zaklopci is govedine, 4 predeli in vizitjč, 8 aapore, 8 cm dol., 6 cm šir. K 1*S5. Boljše denarnice po K 1 85, S-IO, S SO, 810, S SO, S SO, 4 SOJin vlsa.
Pratisi, zahtevaite katalof.
Naslavljajte naročbe zatorej
hitro, kakor ob navadnem času. na naslov:
Jan Konrad č$ ih*.*.
*Y]£mhtevmfU mej narnovtf*i{glatmilkaUdog s 3000
9*
v Hada tt. 1t44 aa Čaftas.
^aaaaaaaaaiiaaiaaaaaaaaaaaj
A. KUNST
JbldLoTrmlmzm ulice*-4.
Velika zaloga obuval
finega izdelka aa slamo« gospoda bi otroke Jo vodno na moro.
Ia so siski ssaL Vas jsjo ia ssssamsssjojo. — Pri sussajih saro&n* aaj as blagovoli
mmmmm
JOS. RE1CH
Edini zavod
ia kemllno Siljenje oblaka ter zasto»j*v, barvarija in likanja sukna
Poljanekl naelp —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidni cim.
=iiiiiiiiiiii ninaiimiiimiimiiiiiiiniiiitiiuimiiiiiHiiitiiimiimu
oblik 86,
tjl«3 tišči iiA želodeoA priporoča v oajvoeji isbsri
JUojzij Persch«
v LJubljani Pred škofijo it. 21.
m m m m m m
« « «
S!
m
i
Pekarija
slaščičarna
in
kavarna
a J. ZALAZNIK
Stari trg St 21.
— ftUJatk«: =
Glavni tig 6 Sv. Petra cesta 26
m m m m m m m m m m m
'M
m m m m m m
Važno!  mm Važno!
pipaliiji, lrpwi ti iivinonjei.
Najboljša h lajemjit patratbi
sadrogvs, ksmlksllj«, islIMa, ov.lj«, korenin, itd. tud po Kn.ippu, u.tn. ved« In aobnl prat.k. rlbj. olja, ra-dlln. In po.lp.ln« mek« s« otrok., dliav«, mil« in sploh v.« to.l«tn« pr.dm.1., f«t.graB«n« »P »»•»»• m a.tr..Uln*> klrurglčn. obv«-sila vsak« vrata, aredatva sa dartn-l.kollo, voaak In past« «a tla Itd. — Velika ■alofs n.Jtln.Jš.g. ium in nantlafeva, — Zaloga av«ilh ml-■•nTlmlM        In soli) aa kopal.
Okltttv. koDcts. sdoaja strupov.
Ksa šlvl«op«lc«
poaobn«- prlporoSljivo: grenka aol, dvolna aol, aolKer, enojan. kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naroSUa ■a smSiOsjo tooso tat solidno.
-m Drogrerljn h- 50
Anton Kano
Uubijana. Židovske ulice št 1.
Ho« vctetntllskl crtme za dri.
Najaovejfea isaajdba is prirodnih pridelkov. Rszvitek in obnovitev prti. Raakoien stas. BaM ae aame znnanle. ZdravniSko preiz-kiišeiio. Lonček i navodilom stane K 3*— in K 5*—, poitnioa 70 h. stoj lopotllni cr&me Lilie daje koli mladostno sveiost. delnje s uspehom proti pegam in vsem nečistostim koze. Lonček stane Kl*—I milo —#70, puder K 1*—. — Prodaja in razpošilja gospa Katke« na mhuala, xviii« Soknlgaaae 3, L nadatr. 1L } Znamke vseh detela se sprejemajo, m,-*    Q|ssi7—23
OOGNAC
4(91- S
1L
* CZUBA-DUROZIER & C
francoska tvornica konjaka Promontor.      lisah I v«      s» «»%•««» d.
l«t»noTlJen«
Razglas.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Liubljani z dae 5. decembra 1907 opr. itev. A I. 820/6/118 se bo na prosojo ml. Franelske in Ivano Orešek. ix Ljnbliane vršila v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljnbljani,
Sedailsks ulice štsv. 8,
dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne
prostovoljna javna dražba
njihovega posestva pod hiš. Št. 44 ob Sv. Petra cesti vlož. Štev. 120 kat. obč. Petersko predmestje I. del. Vzklicoa cena znaša 10.000 hrOD| dražbeni pogoji leze v navedeni notarski pisarni med navadnimi uradnimi urami na vpogled; le način plačevanja najvišjega ponudka se bo določit sporazumno s kupovaici šele na dan dražbe. Kot varščino mora vsak kupovale c založiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja znesek 1600 kron vtnzemski gotovini, pupilarno varnih vrednostnih papirjih, katerih vrednost se izračuna po dunajskem borznem kurzu predidočega dne ali v hranilnih knjižicah kake hranilnice, pri kateri se lahko nalagajo denarji nedoletnikov. 4105—3
Dr. Tfarel Schtnidinger
c. kr. notar kot sodni komisar.
tunuiiuainaMMintsf*^
Mestna
hranilnica ljubljanska
s
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah'štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3« do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnlh otrok in varovancev* 124—12
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 45 4° 0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da zna-|     iajo obresti In to odplačilo ravno 5°,0 Izposojenega j J     kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol ] t     let*   Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi j
vreL ja primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto L   6% Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo A \\ dano« svoj dolg tudi poprej poplačati. M\
A Poaoja aa tudi na menico in na vrednostne mL m papirje. m
5515
S VETO VNOS LAVNI
M8 8*
FERNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRAN CA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva aa v vaaki boljši delikatesni
trgovini in v vaaki kavarni.
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupnji Anton Koleno v Celju.
647 46
tCathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego čarobnih prsi. Kathe voda za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron poštnine proste.
Diskretno  pošilja  po povzetju z3l8~23
KatheMenzel na DunajuXVIII
achulgasse 3, L nadstr. 11.
pri nakupu v
na blizu 40 let obstoječo rvrdko
R. HIKLAUC
tjubljana
50
Stritarjeve (Spitalske) ulice stev. 5.
oa- Na zahtevo se dopoftljelo vzorci.
J. Grobelnik v Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
S- od ponedeljka 2. decembra do Božiča
po iznenadno znižanih cenah.
Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
POSebnO damske* bUgov?  .\   s. Mlfit ROVOSfl
radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tndl 4 88—8
praktična   božična  d«i?ila. kakor
preproje,       znjrlnjalD, anileške plede,
jarniture,      krojne šerpe In rate,   odele, volnene in štepane.
Belo bla»o (platno, Schrollol Sifoni).       Namizno perilo In robci.
psT* Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike!
Službe
ali kakega drugega zaslužka išče mlad moški, zmoten slovenskega in nemškega jezika. Posebno veselje ima aa potovanje.
Pisma se prosijo pod „J. JBL 47" poste restante LJubljana. 4i8' -S
Svarilo.
Podpisana tem potom izjavljam! da niaem plačnica za d >ig)ve, ki bi jih naredil brez moje vednosti moj mož Jakob al kilami ali kdorkoli dragi.
4189-z    Marta Walland.
35 največja in najcenejša Izber
reklamnih
koledarjev
kot trgovska novoletna darila.
Lepi In ceni vzorci.
Dobe ae z torbico ali brez torbice z tiskano firmo.
Velika zaloga
lepih molih In oerjlli Jaslic
od 10 vin. naprej. Vzorce dopoiljem na ogled.
Se vljudno priporoča      9483 ld
Ivan Bonač
trgovina papirja
v Ljubljani
4102-
2   v £)ubl]ani9 na 3(ongresaem trgu it. 8
priporoča bogato zalogo najfinejših in slastnih
obeskov za božična drevesca
bonbonov, francoskega sadovja, čokolade, čajnega peciva, pt cijene, kompota, vin, ruma, čaja, likerjev itd., lepih atrap, kešaric, pokalnih bonbonov.
S praznikom
različne potice, prežce. pince. šartelj itd.
Tukajšnja in zunanja naročila točno.
■s.
Število otrok
znižati na 2 ali 3 je p»metno ia prihraai maogo denarja Zanesljivo navodila sa to, sa kar je došl i več tisoč zahvalnih piaein, poSlje tajno sa 00 k :/,v avstrij.  zaamkah gospa A  KAl« A,
Berlin S. w. 320, Lin-denstrasse 60.
4 :*
a Stor
Največja zaloga noskih, danskih In efreikh čevljev, čulje. za lawn-tenni$ In pristali
goisserskib prstih čevlje?.
Elegantna
In      2"26 27
jako skrbna Iz vri I to v po vseh cenah
1
na j*
-M
Otvoritveno naznanilo.
Gospodom  trgovcem ljubljanske  okolice in dežele vljudno Daznan am, && gem 0tV0ril
na kongresnem trgu št. 14
1010
s pleteninami vsake orste,drohne$a In modnega blasa.
Vabim gospode trgovce za osobni obisk, kakor tudi sa pismena naročila, katere bodem vsikdar točno in po motnosti najcenejše izvrševal
Priporoča se z velespoštovanjem 4050—4
LUD. DOLLENZ.
£: it
Domača tiskarna.
Vsakdo avoj lastni tiskar I
/i nastopqo navedenimi zbirkami vsakdo labko takoj    tiska posetnice,
naslovnice, naznanila , okrožnice, nradna povabila povabila k shodom it . Z enkratno sestavo se lahko natisne na tisoče odtisov. Gene s vsemi
65 črk 90 „ 1*0 „ 14J n
211 . V elegantni
pritikliaami:
K 1 — . 140
„ 2-
. 4'
255 črk K 3^4   „ ,
8-09   . -
4-80 6 — 7£0 1U — 12- -še trajna
kovinasti omarici je odti-*kovalna blazinica, kov i o as to držalce sa 4024    '        Arke n klešcice.
J.  LEWIMS01t, tvornica za pečatnike. Telefon 1JJ179. Dunaj Adlergasse 12.
Išče i o se zastopniki. Cenovniki zasteni,
Iztel Je težko pričakovani
t^oledar
I  I 4142—1
za
■ kmetOTalca 1308. ■
fl*nfll1f)1flll 1,011011110 ,nI-s nrecejšnjo prihranitvijo HCEIylBnU Petroleja daje neki prašek.
Cena 30 vinarjev —
o  o  o  o  o  o   zn 20 litrov petroleja   o  o  o  o  o o
Dobiva se samo pri kemiku Mr. Ph. Mardetschlagerju
Orlova lekarna jj
o   o   v Ljubljani na Kranjskem. Jurčičev trg.    o T
Reklamne [koledarje
zo trgovsko novoletno' darila
preskrbi po najnižjih cenah
-NARODNA KNJIGARNA".
II
uredil dež. m. nadzornik J L e g v a r t
III. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine in prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila Sadjereja. Zivinozdravnistvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile. orale In hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno platno. Cona s pošte B 1-SO, in se naroča pri Iv. Isasia v Hnnl.aaL
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
1
L
Vožnja traja ^V^— — t - ? - mmmm
dni 6 dni   f ,^na Pn|iHa2a polo^fn oslane
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliKan^mi pernici
fojasnila daje zastopnika ff*QcUHiG
Hubljana J^loawr6H?ulicešrv'28
^Odhod tzjjubljane vsakj ponedeleK.loreK in čeHeK^v tednu.
_
praktični gospodinji pripravi še najhitreje zaloga staropreizknšene Maggijeve zabele. Juham, omakam, sočivju
daje presenetljivo krepko blagoslast in ob vladajoči draginji pomaga hraniti.
EMIL DOBRIČ
LJUBLJANA,
Prešernova vilice 3 poleg o. kr. glavne pošte
priporoča svojo na novo usejeno
trgovino igrač
galanterijskega blaga
parftimerii, steklenih in porcelan, reči, damskih torbic, denarnic, razglednic itd.
Zaloga svetovno znanega brezovega seka za lase.
(Drale's Birken-Haarwasser.) 4 *S—3
IMIoie cene Trzfb-u^sijo pczomp^t.
Književna novost: v s
i biseri.
Balade in romance slovenskih morskih ribičev.
Aškerc je 8 plete 1 iz snovi, ki jih je nabral med slovenskimi morskimi ribiči v Barkovljah, v Kontoveljn, potem pri Sv. Krizu, na Brciini, na ProBeku, v Devinu in drugod v tržaški okolici poetičen venec, obsegajoč 53 izvirnih balad in romanc, ki morajo zanimati vsakega ::   ::   ::   ::    ljubitelja slovenske moderne poezije.    ::   ::   :: ::
Cena: Broš. K 3*—, po pošti K 3 10, eleg. v platno ::   ::     vezano K 4 50, po pošti K 4*70.     :: ::
Založništvo L. SCHvVENTNER
68-77 O CjnMJMi, Prešernova nlica it«*. 3.
CHAN D ON
JE ŠAMPAN3 EC = NA7VIŠ3Ec3A
DVORA
IN
=aristokracije:-ustanovljeno
-1743-
Glavno zastopstvo :
W Lepa
iDOžlčnainBOTDletna darila.
i Uellhn, pogatn zaloga?
i -======^^- i
* V«led velike konkurence prodajam po 1
I       IW najnižjih cenah
S tako, da morem vsakega zadovoljiti.    ::   ::   ::   ::   :: ::   :: ::
m         Vljudno vabim  na ogled,  ia se priporočam za obilen obisk,
jj                  z velespoštovanjem 3091 27
* FR. ČUDEN, urar in trgovec
vvCjubitani, nasproti frančiškanskega samostana.
:: Ceniki a koledarjem zastonj in poštnine prosto.
m
sa novorojenčke
otroško perilo
▼ zalogi sa vsako starost priporoča znana trgovina s perilo«
C, J. HAMANN
Perilo lastnega Izdelka. 187*3 Vmtmnovijimm 1979.
-----nersrio
T»SI p>red mko aenafo
ker m po tej lahko rsaka tudi najmanjim nni navil* ▼ selo hudo, teiko osdrerJjiTO rano. Že 40 let se je Iskazalo mečflno Tlačno mašilo, tako imenoTano praiko dema«« mamilo kot sa-
nealjiro aredatro ea obreao. To obraruje rane, olajšuje vnetje in bolečine, hladi  in poapeinje
saceljenje.
§3T B**»po»llJ» ae vumm        . T£2»
I cela pušica 70 t, l/i pušice 60 ▼. Proti predplačilu 3 K 16 v po polti se pošiljajo 4 p ulice, proti
predplačilu 7 K 10 puSic poštnine prosto na ▼•ako postajo erstro-ograke monarhije.
Val deli enibalaie Imaje aa\aio»ilao <le>-
Prvovrstni, avstrijski izdelek. —
Kieinoscheg Derby sec
SI napravljen: Iz francoskih! vin.
ssfnHPt s
Kl&iooschei Mmli
napravDen Iz domačih vin.
Jfanrodaj povsod. tm ,
fBffgay-ffl i - - ;aalr- ai 3|sa agoisi of*£od &5 n
Za Božič!
ponotano ▼mratvreno saasmalco.
——   #2 lavni* /aloaja —_
B FRA6NER, c. kr. dvorni dobavitelj
Irksrns ,,prl erneni orlu«
t ife»s~smflrsa      1477 12
Mali otrane, ogel Nerudove ulice
ftllSI f ttsTIsS šlllll Q|llil
V LJubljani ee dobiva pri gospodih lesarjih * Trnk6czy, *
Melis
l
I epe
O. Plccoll, U.
Stari trg št. 21,
co
a
<1>
K/5
<D
4023- 4
Velika izbira
božičnih in novoletnih daril
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega In tvorničkoga Izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — v zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnim! vini in raznimi likerji.
fini ttirinsk« pelinReuee.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šartelf, pince in drago pecivo, v pekarni pa fin domač rien krah.
— t) kavarni ——
vsak čas črna m fina bela kaua ter Izboren ča].
Jak. Zalaznik
:. slaHlbrno, bovama in pehanja.:.
m
tj
2L
CD
O CD
HL 3"
2£ o
Sokotenic (gamaš) iz usnja In s uleti J 8 za ^8 ^0pe*D °*ro^e* —
Turistovskih $ov»jiev ,., Ameriških   čevljev <«™**>»-
9 9 kakovostih po
Otroških čevljev ===
- sf
ČsvIJi
Pro in največja zaloga čevljev na Kranjskem
SZsititncr
falenbursooe ulice 3 * UftDUano * Jelenbarsooe ulice 3
Zunanja naročila točno proti povzetju.
M
iadajstelj in odgovorni uradnik: Basto Pust oel emšek.
; ai   na in tisk v li srodne tiskarne*,