nega in knjievnega ivljenja ukrajinskega naroda. im se je ruska vojska polastila vzhodne Galicije, je zaela kruto preganjati Ukrajince tudi tukaj. Zaprla je vse ukrajinske ole, za-branila izhajanje ukrajinskih knjig in asopisov, oplenila in pogala ukrajinske knjinice in muzeje, tako da se je zdelo, da je napoila zadnja ura ukrajinskega naroda. Edini ukrajinski asopis je izhajal v tej dobi na Dunaju pod naslovom Vistnvk vyzvolennja Ukrajinv (Vestnik osvoboditve Ukrajine) in je prinaal tudi spise ukrajinskih pisateljev. Na bolje so se obrnile razmere ele po razpadu Rusije in Avstrije. Za kratko dobo se je vse ozemlje, kjer prebivajo Ukrajinci, zedinilo v samostojno ukrajinsko republiko, ki pa je po krutem boju postala plen ruskih bolje-vikov in Poljske. Vzhodna Galicija je prila pod poljsko oblast in je nehala biti ukrajinski Piemont. Vzhodna Ukrajina pa je po odcepitvi od Rusije bila skoraj tri leta torie strane dravljanske vojne, dokler ni komunistina ukrajinska vlada s pomojo boljevike Moskve zlomila odpor ukrajinske vasi. Tako nastanejo tukaj ele leta 1921. ve ali manj redne razmere in s tem tudi ugodneji pogoji za razvoj lepe knjievnosti. Sredie ukrajinske knjievnosti je v zaetku Kijev, a kmalu nato Harkiv, glavno mesto ukrajinske sovjetske republike.
Velika revolucija, ki je imela v Ukrajini v zaetku izrazit narodni, a ele pozneje socialni znaaj in ki je do temelja poruila dotedanji dravni ustroj in socialni red, ni ostala brez vpliva na knjievnost. Nazori o razmerju literata do drube in o nalogah in ciljih lepe knjievnosti so se tako temeljito spremenili, da pri ocenjevanju sodobnega ukrajinskega slovstva ni mogoe mole iti mimo njih. Te nazore je mogoe najbolje spoznati vse do 1. 1921., ko se je utrdila boljevika vlada, iz literarnih asopisov in zbornikov. V tem kratkem pregledu ni prostora, da bi se natanneje bavili z njimi; zato jih hoemo v glavnem samo omeniti.
asopisi in zborniki.
Takoj po izbruhu ruske revolucije 1. 1917. je zael zopet izhajati Literaturno-Naukovyj Vistnvk (Literarno znanstveni vestnik), ki je izhajal meseno do 1. 1919. Ker ni znal najti prave literarne in politine smeri in je omalovaeval povojne moderne knjievne struje, je zaelo izhajati mnogo novih asopisov. Tako se je ob koncu L 1917. pojavil asopis ljah (Pot), ki je dal prostora tudi mlaji pisateljski generaciji. Dravljanska vojna mu je e 1. 1919. zadala smrt. Velikega bibliografinega pomena je bil asopis Knyhar (Knjigarnar), ki je izhajal od 1. 1917. do 1. 1919. in je prinesel ve lankov o mladih pesnikih. L. 1919. je zael izhajati tednik Mvstectvo (Umetnost), ki je zbral okrog sebe komunistine pesnike, ki so se postavili v slubo proletarske revolucije. Izlo je samo pet tevilk. Sledil mu je 1. 1921. v Harkivu mesenik ljahy mystectva (Pota umetnosti). Propagiral je idejo proletarske umetnosti. Prispevali so vanj pe-
Willi Geiger, Ilustracija k Dostojevskemu
sniki in pisatelji, ki jih je potisnila v ospredje boljevika revolucija. L. 1923. ga je zamenjal mesenik ervonvj ljah (Rdea cesta), glasilo komunistinih knjievnikov. Izdatna vladna podpora ga je tudi moralno postavila na trdne noge. Od 1. 1925. pa izhaja v Kijevu v istem duhu pisani mesenik yttja i revolucija (ivljenje in revolucija), namenjen podeelski polinteli-genci, bolj izobraenim kmetom in delavcem.
Za razumevanje te dobe politinih in idejnih prevratov imajo e veji pomen zborniki ali almanahi, ki dajejo jasno sliko nazorov mlajih povojnih ukrajinskih knjievnikov.
Kroek Mladi pesniki in pisatelji je zael 1. 1918. izdajati Literaturno-krytynyj almanah. Lepota je nekaj absolutnega, umetnik je duhovnik te absolutne lepote, tako proglaajo v uvodu. Geslo umetnost radi umetnosti smatrajo za obe veljavno resnico. Zbornik Muzaget, ki je izel 1. 1919., pa strastno brani naelo narodne umetnosti, kajti ni nikake tvorbe razreda, ljudske mnoice ali drugih kolektivov, ampak obstoja samo narodna tvorba. Muzaget visoko ceni individualno tvorbo in tvorno individualnost. Umetnost smatra za silo, ki e sama v sebi obsega svoj cilj, kateri je neodvisen od duha asa, odklanja pa geslo umetnost radi umetnosti.
K omenjenemu almanahu stojita v ostrem nasprotju dva zbornika, ki sta zbrala okrog sebe boljevike knjievnike. Sta to ervonyj vinok (Rdei venec), ki je zael izhajati 1. 1919. v Odesi, in Zytky borotjby (Zvezki borbe), ki je izel 1. 1920. samo v prvi tevilki. V njih navduujejo revoluni pisatelji k aktivnemu ivljenju, k boju, k tvorbi.
18*
275
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si