% 1 % Št. 90 (15.817) leto LIH._ ^jlliF ■ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. SM fVl/ifl mA* k.— rrimii _ /500 _ .... I«aiwl S 3s Comma 26, »t 2, legge 54595. Fiate d Trieste Pridi tudi ti v Zadrugo Primorski dnevnik! k____________________J SREDA, 16. APRILA 1997 Sedaj jih čaka obnova pogorišča Vojko Colja »D-day«, kot so novinarji emfaticno prekrstili včerajšnje izkrcanje italijanskih, francoskih in španskih vojakov v DraCu, je kljub naporom italijanskih medijev, vojaški masineriji in bojevniškemu scenariju izpadel kot nekaj povsem normalnega, kot navadna premestitev vojaških enot. ItaUjani niso ponovili ameriške napake ob izkrcanju v Somaliji, ko so prve marince dobesedno oslepili žarometi televizijskih snemalcev. Prvi italijanski »D-day« po koncu druge svetovne vojne je torej potekal brez pretirane retorike, umirjeno, kot se spodobi za državo, ki hoCe pozabiti, kako so jo oboroženi delavci pred 58 leti dočakali v DraCu. Včeraj razen redkih izjem so Albanci na italijanske in tuje vojake gledali kot na dobrodošle turiste, ki so za njihove pojme pravi bogataši, tako da bodo od njih vsi imeli koristi. Nic čudnega torej, da so bili v Vlori besni, ker Habjanov ni bilo od nikoder. Ob takih egoističnih ugotovitvah pa moramo poudariti, da so se pošteni Albanci včeraj oddahnili, ko so na svojih cestah videti tuja vojaška terenska vozila, tovornjake, lahke tanke in oklopne transporterje. Z njihovo prisotnostjo je Albanija od včeraj varnejša, albanske politične sile pa bodo morale opustiti dosedanje nasilne metode političnega boja, ki so Albanijo pripeljale na rob institucionalnega samomora. Navsezadnje je marsikdo v Italiji in v Evropi že pozabil, da se je vse zaCelo, ker so pa-rafinancne družbe, te po besedah predsednika Beri-she »prve rože albanskega kapitalizma«, dobesedno »oskubile albanske orle«. Osleparjene je Berisha poskušal pomiriti s policijsko in vojaško represijo, a pri tem pozabil, da so bile žrtve njegovega kapitalizma tudi policisti in vojaki. Požar splošnega nezadovoljstva je torej začel gasiti z bencinom, tako da je požar zajel vso Albanijo. Nedvomno bi lahko Italija in Evropa preprečili tak razplet, a pri tem bi morala mednarodna diplomacija jasno povedati, da tudi v sodobnem kapitalizmu obstajajo pravila igre. Tega niso storiti, da se ne bi vmešati v notranje politične zadeve in so na Beri-sho pritisniti, ko je bilo že prepozno, ko je požar zajel že vso Albanijo. Včeraj so ta požar začele s svojo pomirjujočo prisotnostjo gasiti zaščitne sile. Italijo in Evropo pa sedaj čaka obnova pogorišča, kar pa bo precej težje od vojaškega sprehajanja po albanskih cestah in mestih. MISIJA ZORA / Z IZKRCANJEM ITALIJANSKIH, FRANCOSKIH IN ŠPANSKIH VOJAKOV Albanski »D-day« Prvi dan minil brez zapletov in težav - Prisotnost tujih vojakov bo pozitivno vplivalo no varnostne razmere po več kot enomesečni anarhiji in nasilju . TIRANA - Albanija je včeraj doživela svoj »D-day«, izkrcanje italijanskih, francoskih in španskih vojakov v DraCu. V dobrih dvanajstih urah pa je bilo vsega konec, saj se je brez zapletov zaključila prva faza prihoda mednarodnih zaščitnih sil (FMP) v Albanijo. Kasneje sta v Drač prispela tudi obrambni minister Andreatta in admiral Ven-turoni, ki je napovedal, da za sedaj ne bo izkrcanja v Vlori zaradi logistiCno-po-liticnih težav. Prvih 1.300 vojakov mednarodnih zaščitnih sil bo nedvomno pozitivno vplivalo na varnostno ozračje po vsej Albaniji. Vesti o postopni obnovi reda po veC kot enomesečni anarhiji, so namreč spodbudne. Na 11. strani KOROŠKI SLOVENCI / NA TISKOVNI KONFERENCI V LJUBLJANI NSKS: Vlada ne rešuje problemov Odraz težkega položaja manjšine tudi huda finančna stiska Našega tednika LJUBLJANA - Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je v Ljubljani spregovorilo o sedanjih težavah manjšine. Predsednik Nanti Olip in podpredsednik Vladimir Smrtnik sta bila zelo kritična do vladne manjšinske politike in obtožila dunajsko vlado, da se ni lotila reševanja no: benega od odprtih vprašanj koroških Slovencev., medtem ko je o težavah Našega tednika spregovoril njegov odgovorni urednik Janko Kuhnesch. Na 3. strani Na računskem sodišču FJK tudi dvojezično zaslišanje TRST - Deželni pravdnik pri računskem sodišču za FJK Giovanni De Lu-ca je omogočil pripadniku slovenske manjšine zaslišanje v materinem jeziku. Vabilo na pogovor je bilo v slovenščini, razgovor pa je potekal dvojezično, saj je bil prisoten uradni tolmač, ki je sproti prevajal vprašanja deželnega pravdnika in odgovore zaslišanega, obenem pa tudi vodil slovenski zapisnik. Gre torej za pomemben korak na poti uveljavljanja jezikovnih pravic Slovencev v Italiji, saj se tako na računskem sodišCu postopa na enak naCin kakor v kazenskih zadevah, kjer na podlagi Cl. 109 kazenskega posto-pnika že nekaj let sodni organi vodijo dvojezične procese. Zaslišanca je zastopal odvetnik Andrej Berdon, ki je od pravdnika zahteval in dosegel dvojezično zaslišanje. Na 3. strani VOLILNA KRONIKA Tržaška občina • Danes objavljamo pogovor z županskim kandidatom Adalbertom Donaggiom, čigar kandidaturo podpirata Forza Italia in CCD-CDU. • O aktualnih političnih temah, ki zadevajo slovensko manjšino, je bil v ponedeljek govor v Društvu slovenskih izobražencev, kjer je poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri govoril o ustavnih reformah in narodnostnih manjšinah v Italiji. • Na volilnem zborovanju v Lonjerju je SKP ožigosala dejstvo, da je tržaška občina arhitektu Maksu Fabianiju namenila zakotno lonjersko cesto namesto ene središčnih mestnih ulic. Na 6. strani #*e##see*e#sseee«eee*eeeessseseees Goriška pokrajina • V Standrežu sta se predsinoči predstavila predsedniški kandidat Oljke za Goriško pokrajino Giorgio Brandolin in Livio Semolič, ki kandidira za pokrajinski svet v štandreškem okrožju. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku Srečanje o projektu Phare V Novi Gorici je bilo včeraj srečanje slovenske vlade z nosilci projekta Phare za razvoj italijansko-sloven-skega sodelovanja na obmejnem območju. Stran 4 Še živahno na šolskem področju Sindikat slovenske šole vabi k udeležbi na sobotni manifestaciji. V tržaški pokrajinski šolski svet pa so izvohh tri slovenske predstavnice. Stran? Boris A. Novak v Trstu Na Filozofski fakulteti je včeraj predaval pesnik Boris A. Novak, ki je predstavil svoje raziskave o sprejemanju romanskih pesniških oblik v slovenski liriki. Stran 8 Društvo povezuje vso vas V Jamljah so na obenem zboru podati obračun delovanja društva Kremenjak, ki povezuje res zavidljivo število elanov vaške skupnosti. Stran 12 Koroška: cilj ZOI2006 Na avstrijskem Koroškem se vse bolj ogrevajo za skupno kandidaturo Slovenije, FJK in Koroške za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006. Stran 15 VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V SREDO, 16. aprila, ob 20.30 V SEMPOLAJU prireja SKD Vigred v društvenih prostorih srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik. IN V ZGONIKU ob 20.30 v Sportno-kulturnem centru prirejajo pod pokroviteljstvom Občine Zgonik KRD Briščiki, KD Rdeča zvezda, SK Kras in Shinkai karate klub informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik. JUTRI, V ČETRTEK, 17. aprila V MACKOLJAH PD Mačkolje in KD Primorsko prirejata ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah informativni večer o Zadrugi Primorski dnevnik. IN NA PROSEKU ob 20.30 v Kulturnem domu prirejajo vsa društva in organizacije s Proseka in Kontovela informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik. V PETEK, 18. aprila V BAZOVICI prirejajo ob 20.30 v Bazoviškem domu bazovske vaške organizacije informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik, V SKEDNJU ob 17.30 v Domu Ivana Grbca informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik IN V CEROVLJAH včlanjevanje v zadrugo pred občnim zborom SKD Devin na sedežu društva ob 20. uri. V SOBOTO, 19. aprila V TRSTU včlanjevanje v zadrugo pred srečanjem s pisateljem Markom Sosičem ob 18.30 v prostorih Slovenskega kulturnega kluba v Ul. Donizetti 3. V NEDELJO, 20. aprila V MAVHINJAH včlanjevanje v zadrugo po zaključku 4. pohoda prijateljstva od 14. ure dalje. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. 2 Sreda, 16. aprila 1997 ITALIJA RIM / V PRORAČUNSKI KOMISIJI RIM / PRITISK KARTELA SVOBOŠČIN Ciampi branil korektivne ukrepe Vlada je pripravljena sprejeti popravke, če zagotovijo isti priliv sredstev - Reforma pokojnin Politična napetost pogojuje delo dvodomne komisije Volilni sistem in pravosodje morda najtrša vozla RIM - »Vlada bo kot običajno pripravljena upoštevati parlamentarne popravke pod pogojem, da bo načrtovani priliv zajamčen in v isti višini kot načrtovano.« Tako je povedal včeraj na seji proračunske komisije poslanske zbornice minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ciampi ( na fotografiji), ki je orisal poslancem vladne korektivne varčevalne ukrepe. Dodatni ukrepi, ki jih je sprejela Prodijeva vlada in M so izzvali ostre kritike podjetnikov, so začeli svojo težavno parlamentarno pot. Večina se bo morala v tem okviru spoprijeti z nelahko nalogo, saj so stranke predložile okolo dva tisoč popravkov. Največ jih je predstavila Severna liga (1.300), okoli 500 jih je izoblikoval Kartel svoboščin, 200 pa stranke večine. S svojim izvajanjem je Ciampi utemeljil vladne izbire, obenem pa skušal pospešiti parlamentarno pot ukrepom. Ciampi je dejal, da vlada ne nasprotuje popravkom, tudi če zadevajo poseg v odpravninske sklade. Priznal je, da korektivni ukrepi niso strukturni, vlada pa jih je sprejela v pričakovanju sadov, ki jih bodo prihodnje leto dale reforme državne bilance, javne uprave in celotnega davčnega sistema, skupaj z vladno obvezo, da se loti problema ura-vnovešenja pokojninskega sistema. Ob tem pa je Ciampi branil odločitev o posegu v pokojninske sklade. Dejal je, da bo breme za podjetja v letošnjem letu sorazmerno skromno, saj bo skupno znašalo okoli 200 milijard lir. Dodal je, da vlada ni imela nikoli negativnega odnosa do NOVICE Preiskava v turinskih uradih tovarne FIAT TURIN - Državni tožilec iz Trenta Pasquale Profiti je včeraj odredil preiskavo v uradih tu-rinskega sedeža FIAT. Tožilec vodi preiskavo o domnevnih finančnih in carinskih prekrških pri izvozu in uvozu avtomobilov turinske hiše. Za rešetkami sta se v okviru te preiskave znašla dva trgovca z avtomobili iz Trenta, ki sta osumljena davčnih utaj. De Benedetti spet v hudih težavah? PORDENON - V tem furlanskem mestu se je včeraj nadaljevala sodna obravnava zaradi davčnih utaj v višini več sto milijard lir. Med obtoženci je tudi nekdanji pooblaščeni upravitelj tovarne Olivetti Carlo De Benedetti. Zanj je tožilec zahteval 28 mesecev zaporne kazni in 15 milijonov lir globe. Finančni stražniki odkrili veliko sleparijo MILAN - Finančna straža je pred dnevi odkrila ogromno sleparijo, v kateri naj bi bilo vpletenih vsaj enajst oseb, ki so bile že prijavljene sodišče. Po prvih neuradnih vesteh kaže, da so usmljenci, ki so si vsi v sorodstvenih vezeh, na najbolj iznajdljive načine (prodaje neobstoječih nepremičnin itd.) osleparili več tisoč ljudi in hkrati tudi državno in carinsko upravo. Državne blagajne naj bi prikrajšali za približno 70 milijard lir. Govori se, da so prelisičili kar 11 tisoč, ljudi. . ------- . . . . _ podjetij in pri tem pikolovsko navedel vse ukrepe v korist gospodarskega zagona, ki jih je doslej sprejela vlada. Med temi je navedel ukrepe za zaposlovanje na Jugu, celoten paket ukrepov, ki jih je pripravil minister za industrijo Bersani, manjše skrbstvene prispevke za podjetja na Jugu in prispevek za obnovitev italijanskega avtomobilskega parla. Ob koncu je Ciampi zavrnil kritike Kartela svoboščin zaradi posegov v odpravninske sklade in spomnil, da je desnosre-dninsko zavezništvo nakazalo možnost podobnega ukrepa v protipredlogu finančnega zakona. V repjiki pa je minister za ekonomijo spregovoril tudi o dokumentu za gospodarsko in finančno načrtovanje, ki je uvod v finančni zakon. Dejal je, da bodo s tem dokumentom nakazali strateške smernice posegov tudi v odnosu na stanje v državni blagajni. V tem okviru je dejal, da reforma socialne države pomeni predvsem ura-vnovešenje pokojninskega sistema. Podčrtal je, da se je vlada že večkrat uradno obvezala za poseg na tem področju. Precejšnje težave ima vlada tudi s sprejemanjem ukrepov za boj proti brezposelnosti, ki jih je odobril senat. Opozicija je sicer znatno zmanjšala število svojih popravkov, kljub temu pa ni jasno, ali bo komisija za delo uspela preučiti ukrep preden se bo začela debata v zbornici. Poleg tega pa je tudi SKP napovedala vrsto pomislekov o nekaterih členih. RIM - Politična napetost zadnjih tednov se je odrazila tudi v delu dvodomne komisije. Se zlasti Kartel svoboščin skuša pritiskati na predsednika dvodomne komisije Massima D’Alemo, da bi v zameno za dogovor o reformah privolil v možnost vlade z drugačno osnovo. V tej smeri se je še najbolj angažiraj predstavnik For-za-Italia Giorgio Rebuffa, ponudba pa je prisotna tudi v govorih drugih predstavnikov sredinskih sil Kartela. To je prilo precej jasno do izraza v pododboru, ki se ukvarja z reformo volilnega zakona in kjer se zagovorniki volilnega sistema v dveh krogih soočajo s pristaši sistema, ki bi ohranil proporčno korekturo. Za večjo proporčnost volilnega sistema je zlasti Stranka komunistične prenove in odločni zagovorniki so tudi v Ljudski stranki, čeprav bi bili Franco Marini in njegovi somišljeniki pripravljeni na dialog o večinskem sistemu v dveh krogih, pod pogojem, da bi preprečili polpredse-dniško republiko. Proti volilnemu sistemu v dveh krogih (po predlogu Massima D’Aleme bi se v drugem krogu pomerile samo stranke, ki so prestopile prag 7 odstotkov glasov) so tudi Krščanski demokratski center in Buttiglioneje-va CDU, saj se vsi bojijo, da bi jih tak sistem postopno zbrisal s politične scene in jih prisilil v priključitev k večjim strankam. Volilni sistem je nedvomno eden od zahtevnih vozlov dvodomne komisije. Drugi prav tako zahteven problem je reforma pravosodja. To so jasno pokazale včerajšnje avdicije predstavnikov sodstva, ki so vsi brez izjeme izrazili zaskrbljenost zaradi nakazanih hipotez reforme in posvarili dvodomno komisijo, naj ne skdša uvesti političnega nadzorstva nad sodstvom. Svoje nasprotovanje osnutku reforme, ki ga je izdelal poročevalec Marco Boato, so pou- darili podpredsednik Višjega sodnega sveta Piero Grosso, predsednik in šef generalnega tožilstva pri kasacijske sodišču, predsednik in šef glavnega tožilstva pri računskem sodišču in drugi. Po njihovi oceni je treba ohraniti sedanje razmerje med predstavniki sodstva in parlamenta v Višjem sodnem svetu (dve tretjini sodnikov, ena tretjina »laikov«, medtem ko bi po Boato vem predlogu bila polovica sodnikov in polovica »laikov«), pristojnost za oblikovanje dnevnega reda mora ohraniti podpredsednik (po Boa-tovem predlogu bi pristojnost zaupali predsedniku republike), ohraniti je treba celovitost sodstva brez ločevanja tožilcev od sodnikov. Napetost je bila precejšnja, kot dokazuje zaključek Massima D’Aleme, po katerem »politika ne sme dati vtisa, da oblega sodnike, a tudi sodniki ne smejo vzbujati vtisa, da oblegajo parlament«. RAI / DOMENICA IN H PALERMO / PRIČEVANJE 0DV. GUZZIJA h Andreotti je poznal načrt za rešitev Sndonove banke PALERMO - Bivši premier Giulio Andreotti je bil podrobno seznanjen z načrti, ki naj bi preprečili krah zavoda Banca Privata, ki jo je vodil Michele Sindona, vendar ni jasno, ali je konkretno ukrepal za rešitev zavoda. Tako je včeraj na procesu proti Giuliu Andreottiju povedal odvetnik Micheleja Sindone Ro-dolfo Guzzi. Pravnik je podrobno obnovil okoliščine kraha Sindonove banke in poslovnežev beg v ZDA. O zadevi je govoril neposredno z Andreottijem, ki mu je dejal, da »sno že dali ustrezna navodila«. Pozneje je Guzzi pospremil k Andreottiju Philipa Guarina in Paula Raa, ki sta se zavzela za Sindo-novo usodo. »Po pogovoru sta bila zelo zadovoljna, saj naj bi jima Andreotti zagotovil, da bo posegel v zvezi z zahtevo po ekstradiciji,« je pove- Preiskovalci izsledili domnevne goljufe Tožilec zaslišal finančnega intendanta Umberta Baldinija in komercialista Angela Veglianteja RIM -Rimski tožilec Sil-verio Piro, ki vodi preiskavo o goljufiji v zvezi s kvizi med nedeljsko oddajo Do-menica in, je včeraj zaslišal finančnega intendanta Umberta Baldinija, ki bi moral nadzorovati reden potek igre, kot komercialista Angela Veglianteja. Finančni intendat in komercialist sta po pričevanju tekmovalca Marca Mastroi-annija vpletena v poskus goljufije. Mara Venier in voditelji oddaje so sumih, da s kvizi, s katerimi se končuje Domenica in, nekaj ni v redu. Zato so organizirali past in v zadnjem trenutku, ne da bi obvestili nikogar, zamenjali eno od vprašanj. V nastavljeno zanko se je v neposrednem prenosu ujel Mastroiani, ki je odgovoril na vprašanje, ki mu ga Ve-nierova ni postavila, ker je bilo zamenjano. Mastroiani je takoj priznal svojo odgovornost, nato pa so preiskovalci osumili tudi Bandinija, ki je med oddajo skušal utišati incident, včeraj pa so prišli na sled tudi komercialistu Angelu Veglianteju. Po poročanju časopisnih agencij, ki se sklicujejo na preiskovalce, naj bi Vegh-ante vsaj delno priznal krivdo. Baldini (na telefoto Ap, ko zapušča sodno palačo) se je včeraj zjutraj zglasil na tožilstvu, toda tožilec Piro ga ni zaslišal, ker je bil zaseden. Zaslišal ga je včeraj popoldne, potem ko je dobil poročilo o hišni preiskavi njegovem na domu. Po vodstvu Raia je včeraj tudi banka BNL, ki je sponzor kviza, sklenila, da se prijavi sodišču kot prizadeta stranka in zahteva povračilo škode. Odkriti poskus goljufije močno odmeva v italijanski javnosti in marsikdo se je že zavzel za to, da bi nagradne igre vsaj začasno odpravili.' ~ dal Guzzi. Dodal pa je, da je precejšnja razlika med »zanimanjem in konkretnimi posegi«, ki naj bi bili v konkretnem zelo medli. Dodal je, da se je po njegovih informacijah Andreotti zavzel zato, da bi kasacijsko sodišče preklicalo zaporni nalog za Sindono, toda moj klient je bil poražen,« je dejal odvetnik. Poleg pričevanja odvetnika Guzzija je včeraj odmevala novica, po kateri naj bi malijski morilec Giuseppe Brusca trdil, da je bil »Andreotti seznanjen z načrtom za umor gen. Carla Alberta Dalla Chiese in sodnika Rocca Chirmicija«. Toda šef tožilstva v Caltanis-setti Giovanni Tinebra, ki vodi preiskavo, je dejal, da teh izjav ne pozna, čeprav ni povsem izključil možnosti, da bi bil Brusca o teh problemih govoril z drugimi sodniki, ki so ga po njegovi aretaciji večkrat zaslišali. ŠOLA / PO POLUDARNIH PODATKIH Nad 60.000 šolnikov je že vložilo prošnjo za upokojitev RIM - S koncem letošnjega šolskega leta se bo v Italiji upokojilo od 60 do 70 tisoč šolnikov. Število ni še dokončno jasno, ker je pred nekaj dnevi zapadel rok, do katerega so imeli šolniki možnost za umik prošnje o upokojitvi. Tudi še ni povsem jasno, koliko šolnikov je prosilo za »normalno« upokojitev, ker so dosegli upokojitveno starost, in koliko je tistih, ki želijo predčasno v pokoj. Vsekakor pa bo po približnih ocenah treba s prihodnjim šolskim letom nadomestiti upokojene z vsaj 30 tisoč suplenti. Po prvih izračunih naj bi že načrtovali zmanjšanje števila šolnikov za okoli 30.000 enot, ker v to vodita demografsko upadanje in »racionalizacija« šol. Ostale pa bo morala država nadomestiti. »Ministrstvo za šolstvo se je obvezalo, da bo razpisalo nove natečaje in skušalo poiskati rešitev za nestalno zaposlene,« je menil tajnik sindikata Sism Cisl Sandro D’Ambrosio, »toda tega ne bo mogoče uresničiti že v prihodnjem šolskem letu.« Edina rešitev bo zato po oceni sindikatov pokrivanje nezasedenih mest s suplenti. To pa bo povzročilo precej težav zlasti v začetku prihodnjega šolskega leta, ker ne bo slika novih potreb jasna pred koncem maja. »Zdi se mi norost, da pošljeno domov izkušene šolnike, ki bi bili pripravljeni službovati še 4 ali 5 let, vendar so se odločili za predčasno upokojitev, ker se bojijo, da bodo morali delati vsaj deset let. Omogočimo jim s posebnim zakonskim odlokom, da načrtujejo svojo upokojitev,« je predlagal D’Ambrosio. Ministrstvo je sporočilo, da je doslej umaknilo prošnjo za upokojitev 8.633 šolnikov na skupnih 70.498 prošenj. Nekaj preklicev pa naj bi dobili v teh dneh. - .......... LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA VODSTVA NSKS ZELO POMEMBEN DOSEŽEK Olip: Avstrija naj se loti Računsko sodišče reševanja odprtih vprašanj P™010 slovenščino f ■ I F nvniR7ič:nn 7nsliš&vnni& rl&7nln&nn Orisane tudi hude finančne težave Našega tednika Dvojezično zasliševanje deželnega pravdnika - Zadovoljstvo odv. Berdona LJUBLJANA - Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani spregovorilo o razvoju manjšinskih zadev v Avstriji ter kritičnem stanju koroškega manjšinskega Časopisa Naš tednik, ki je zaradi zmanjšanja finančne pomoči zaCel izhajati v skrčenem obsegu. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je izrekel več kritičnih besed na račun skupne seje manjšinskih sosvetov vseh šestih narodnostnih skupnosti v Avstriji, ki je potekala prejšnji teden na Dunaju. Po njegovih besedah je še posebej zaskrbljujoče, ker je bila seja po njegovem vnaprej zrežirana, z avstrijske strani pa se je ni udeležil kancler ali državni sekretar, ampak le predstavnik urada kanclerja. Po Olipovem mnenju si je Avstrija izbrala predstavnike, ki so po njeni meri, saj si prizadeva za minimaliziranje zaščite manjšin. Poudaril je, da zakon o narodnih skupnostih v Avstriji velja že več kot 20 let, vendar za Slovence ostajajo številna vprašanja še vedno odprta: ni urejenega otroškega varstva, medijske oskrbe, pereč problem predstavljajo tudi televizijski pretvorniki, s Čimer je ogrožen predvsem jezik. Olip je Avstrijo pozval, naj se loti reševanja odprtih vprašanj, in poudaril pomen konkretnih zakonov, ki jih še do danes ni. Kot je povedal Olip, so na avstrijskega kanclerja Viktorja Klimo naslovili pismo, v katerem so zah- tevali odgovor na vprašanje, kaj avstrijska vlada pravi na zahteve o ureditvi dvojezičnih vrtcev, enakopravnem financiranju Slovenske glasbene šole iz koroškega proračuna in o sprejemanju signala RTV Slovenije, pa tudi odgovor glede mandata v koroškem deželnem zboru. Olip je pozitivno ocenil prizadevanja slovenskega predsednika Milana KuCana za skupno zastopstvo koroških Slovencev in še poudaril, da se te dni srečujejo s predstavniki slovenskih političnih strank. Podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik je povedal, da Avstrija zagovarja individualno politiko manjšin, same narodne manjšine pa pou- darjajo pomen skupinske zavesti. Po njegovih besedah bi morali pri zakonodaji upoštevati specifične potrebe manjšin, opozoril pa je tudi na pomembnost politične udeležbe manjšin, pri Čemer je poudaril pomen mandata v deželnem zboru. Smrtnik se je ob koncu še zahvalil Sloveniji, ki se zaveda pomena manjšine za dvostranske odnose z Avstrijo, in opozoril na besede predsednika KuCana med obiskom koroškega deželnega glavarja Chri-stofa Zematta, ko je poudaril, da nerešeni problemi bremenijo odnose med državama. Glavni urednik Našega tednika Janko Kulmesch pa je na novinarski konferenci predstavil finančne težave, zaradi katerih je zaCel tednik izhajati v manjšem obsegu - na 16 straneh namesto prejšnjih 20, prenehal pa je tudi izhajati v barvah. Tednik je po njegovih besedah velikega pomena za koroške Slovence, saj je nanj naročenih kar 3.000 ljudi. Povedal je, da se je avstrijska pomoč tedniku na podlagi zakona o splošnem pospeševanju tiska lani zmanjšala na 400.000 šilingov letno, Slovenija pa je svojo pomoč s skoraj 4 milijonov šilingov leta 1995 lani skrčila za 1, 7 milijona šilingov. Kulmesch je na odgovorne, med njimi tudi na urad za Slovence po svetu, naslovil poziv za medijsko pluralnost in novinarsko svobodo, zahteval pa je tudi sistemsko rešitev za medije. r LJUBLJANA / PREDSTAVITEV ZBORNIKA Slovenska identiteta skozi čas Zbornik uredil Dušan Nečak - V njem tudi prispevki o manjšinah LJUBLJANA - V znanstveni zbirki Historia oddelka za zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti je ob koncu raziskovalnega projekta »Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi Cas« izšel zbornik znanstvenih razprav. Uredil ga je Dušan NeCak. Temeljni izhodišči raziskovalnega projekta, ki se je s prijavo avstrijskemu ministrstvu za znanost in raziskovanje zaCel leta 1994, sta bili interdisciplinarna obdelava problematike slovenske narodne identi- tete, njenega oblikovanja, razvoja in utrjevanja v Času različnih držav, v katerih so živeli Slovenci, ter sinhrona in primerjalna obdelava naslovne problematike. V zborniku je - poleg nagovora slovenskega predsednika Milana KuCana udeležencem znanstvene delavnice 30. maja lani, otvoritvenega govora avstrijskega veleposlanika v Republiki Sloveniji Gerharda VVagnerja in pozdravnega govora predstojnika fakultetnega odddelka za zgodovina Petra Stiha - objavljenih 22 razprav slovenskih, avstrijskih in italijanskih strokovnjakov o omenjeni tematiki. In sicer so razprave prispevali: Dušan NeCak, Arnold Suppan, Andreas Morit-sch, Vasilij Melik, Janko Prunk, Peter Vodopivec, Janez Cvirn, Franc Rozman, Igor Grdina, Matjaž Kmecl, Albina NeCak Luk, Frane Jerman, Nace Sumi, Katarina Bedina, Igor Cvetko, Janek Musek, Metka Fujs, Avguštin Malle, Feliks J. Bister, Jože Pirjevec, Boris M. Gombač in Božidar Jezernik. (STA) S SEJE KOMISIJE DZ ZA NARODNI SKUPNOSTI Manjšinskim radiem in TV je treba zagotoviti obstoj LJUBLJANA- Komisija držav- RTV programov - italijanskega in RTV pobrala 16 milijonov nega zbora (DZ) za narodni skupnosti se je na včerajšnji seji lotila obravnave problematike radijskih in televizijskih programov narodnih skupnosti, ki je izredno pereča, saj se, po besedah predsednice komisije Marije Pozsonec (madžarska narodnost), od 1. januarja lani krši zakonsko določilo, ki predpisuje dnevne 30-mi-nutne oddaje v madžarskem jeziku za pripadnike madžarske narodne skupnosti, pa tudi programi za italijansko narodnost so okrnjeni. Javni zavod RTV Slovenija, ki bi moral te programe zagotavljati, se namreč ubada s hudimi finančnimi težavami in zato, kot je omenil Roberto Battelli (italijanska narodnost), varčuje tudi pri programih za narodni skupnosti, za katere mora že po zakonu skrbeti. Seje komisije so se udeležili tudi predstavniki RTV Slovenija, urada za narodnosti in predstavniki organizacij obeh narodnih skupnosti. Direktorja obeh narodnostnih madžarskega - sta uvodoma pojasnila sedanje razmere in smernice za naprej. Antonio Rocco je med drugim opozoril, da med najpomembnejše naloge v prihodnje sodijo reševanje vprašanja oddajnikov in frekvenc za sprejem signalov v obmejnih območjih, kjer živi italijanska narodnost, ter tehnološka posodobitev. Sandor Szunyogh pa je poudaril, da ima madžarska manjšina premalo možnosti za informiranje v svojem jeziku na- elektronskih medijih ter opozoril na izredno slabo tehnično opremljenost TV in radijskega studia v Lendavi. Predstavnik RTV Slovenija Igor Kadunc je orisal težave, s katerimi se ubada javni zavod in katerih posledice čutijo tudi programi za manjšine. Omenil je, da je imel javni zavod samo lani okrog 1, 8 milijona tolarjev izgube, ki je med drugim nastala tudi zaradi prenizkih naročnin, manjšega deleža dohodka iz reklam - samo ena komercialna postaja je lani zavodu nemških mark dohodka iz reklam - kreditne nesposobnosti zavoda, ker mu ni uspelo dobiti državnih garancij itd. Zaradi vsega tega so prizadeti tudi programi za manjšini, kar pa bi morali po njegovem globalno reševati oz. skupaj z državo in pristojnimi ustanovami. V razpravi so udeleženci opozorili na nujno dosego dogovora med vlado in javnim zavodom o načinu za stabilno zagotavljanje sredstev za financiranje programov narodnih skupnosti, saj jim pravico do informiranja v svojem jeziku daje ustava, ter za zagotovitev frekvenc in kanalov za predvajanje programov obeh narodnih skupnosti. Sicer pa bi morali v Času, ko se podirajo meje med državami, manjšine jemati kot povezovalce med državami in ne kot breme, je poudaril eden od raz-pravljalcev ter dodal, da bi morda v tem smislu morali spremeniti tudi zakonodajo na tem področju, ki očitno ni veC zadostna. (STA) TRST - Deželni pravdnik pri računskem sodišču za Fur-lanijo-Julijsko krajino Giovanni De Lucaje na zahtevo osebe, ki jo je nameraval zaslišati v nekem preiskovalnem postopku, omogočil izvajanje jezikovnih pravic, saj je bila dotiCna oseba pripadnica slovenske manjšine v Italiji. Na njeno zahtevo je namreč deželni pravdnik odposlal vabilo na razgovor tudi v slovenskem jeziku. Razgovor pa je potekal dvojezično, saj je bil prisoten uradni tolmač, ki je sproti prevajal vprašanja deželnega pravdnika in seveda odgovore zaslišanega, obenem pa tudi vodil slovenski zapisnik. Gre torej za nov pomemben korak na poti uveljavljanja jezikovnih pravic Slovencev v Italiji, saj se tako tudi na računskem sodišču postopa na enak naCin kakor v kazenskih zadevah, kjer na podlagi člena 109 kazenskega po-stopnika že nekaj let sodni organi vodijo dvojezične procese. Spričo vse večje odprtosti italijanskih sodnih organov do pripadnikov slovenske manjšine je toliko bolj nerazumljivo in nelogično, da je raba slovenščine še vedno deloma onemogočena v odnosih z upravnimi telesi. S hvalevredno potezo deželnega pravdnika pri deželnem upravnem sodišču nas je seznanil odvetnik Andrej Berdon, ki je pravno zastopal za-slišanca v preiskovalnem postopku in postavil zahtevo po dvojezičnem poslovanju. Berdon je dejal, da bi moral sklep računskega sodišča sedaj veljati kot zgled zakonodajnim organom, ki v Rimu pripravljajo besedilo toliko pričakovanega zakona za zaščito Slovencev v Italiji. Novi vodstvi dveh parkov TRST - Na predlog pristojnega odbornika Giorgia Mattassija je deželni odbor na svoji zadnji seji v skladu z deželnim zakonom o ustanovitvi naravnih parkov imenoval elane vod-, stvenih odborov za upravljanje naravnih parkov Furlanskih Dolomitov in Julijskih Predalp. V odboru furlanskega parka so župani zainteresiranih občin, izvedenci in predstavniki gozdnih in turističnih podjetnikov. Vodstvo Parka Julijskih Predalp pa bodo sestavljali župani Kluž Sandro della Mea, Barda Maurizio Mizza, Mužca Bruno Gar-del, Rezije Luigi Pa-letti in Na Bili An-drea Beltrame ter delegat župana Pušje vasi Sergio Petri. Poleg občinskih upraviteljev bodo elani vodstva še izvedenci Antonio Danelutto (upravljanje parkov), Dario Ga-sparo (predstavnik naravovarstvenikov), Leonardo Rizzi (predstavnik kmetijskih in gozdnih podjetnikov) in Giovanni Da Pozzo (zastopnik turističnih delavcev). Sedež vodstvenega odbora parka bo v Reziji. Predsednika odbora bodo iz svoje srede izvolili župani oziroma njihovi pooblaščenci. Dežela FJK v obrambo posebne avtonomije TRST - Deželna skupščina je vCeraj nadaljevala in zaključila dolgo razpravo o pomeni in vsebini posebne avtonomije, ki jo dežela uživa skupaj z drugimi deželami s posebnim statutom. Vsebino razprave je nato povzel predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder, ki je spomnil tudi na številne sestanke s predstavniki drugih dežel s posebnim statutom. Na teh sestankih je prišla do izraza skupna zahteva, naj dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme pri morebitnem spreminjanju sedanjega Člena 116 ustave upošteva mnenje dežel s posebnim statutom. Tu ne gre za zahtevanje nekih posebnih pravic ali privilegijev, je naglasil Cruder, paC pa za potrditev načela o posebni avtonomiji tudi v novem ustraju države, o katerem bo odločala dvodomna komisija. Ob zaključku razprave je deželni svet s široko večino odobril dva dokumenta, ki v bistvu osvajata načela, ki so izšla iz srečanj s predstavniki drugih dežel. Predstavitev knjige Slovenska Štajerska GRADEC - Pri založbi Boehlau Verlag je v zbirki O jugovzhodni Evropi izšel nov zbornik z naslovom Slovenska Štajerska s podnaslovom Izrinjena manjšina na jugovzhodu Avstrije. Kot je vCeraj poudaril izdajatelj zbornika, graški publicist Christian Stenner, politika vse bolj priznava, da ne gre za “poskuse ponovnega oživljanja” manjšine, ampak za kulturno obogatitev in premostitev med evropskimi regijami. Zbornik v dosedaj največjem obsegu interdisciplinarno opisuje mejnike ob rob potisnjene manjšine z zgodovinskega, jezikoslovnega, kulturno-antro-pološkega, politološkega in pravnega vidika. Ob predstavitvi knjige Slovenska Štajerska pa bo danes v Gradcu potekala razprava s predstavniki deželnih strank in Kulturnega društva 7. Člen. (STA/APA) Slovenske stranke za načelno izjavo o podpori vključevanju Slovenije v zvezo Nato LJUBLJANA - Večina parlamentarnih strank je na včerajšnjem sestanku v državnem zboru podprla naCelno izjavo o podpori slovenskemu vključevanju v zvezo Nato, ki jo je predlagala Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS). Razpravo bodo nadaljevali na današnjem sestanku pri predsedniku vlade Janezu Drnovšku, v Četrtek ob 12. uri pa naj bi, Ce bodo stranke besedilo uskladile, t.i. deklaracijo tudi podpisali. Tako so se na včerajšnjem sestanku v državnem zboru odločili predstavniki vseh parlamentarnih strank z izjemo Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ki se sestanka niso udeležili. SKD naj bi izjavo naCelno že podprla, je povedal predsednik SDS Janez Janša, ki je sestanek vodil. (STA) OGLEDALO mmamm Levica med vlado in novo dušo Ace Mermoua Vrsto Ogledal sem namenil narodnemu in manjšinskemu vprašanju. Tema ni izčrpana, vendar mi dogodki v Italiji narekujejo vprašanje: kako in kaj je z levico? Kaj bo z vladno koalicijo, ki ji daje levica odločilno podporo? In nenazadnje: bo levica v vladni preizkušnji ohranila dušo? Očitno je, da je v Italiji veC levic in da povzročajo razlike nemalo težav Prodijevi vladi. Razlike med DSL in SKP so izrazite in v marsičem nezdružljive, Čeprav jih ne moremo razložiti le z ugotavljanjem, kdo ni veC komunist in kdo je še. Kaj je komunizem ob koncu drugega tisočletja, je težko razrešljiva uganka, saj bi bilo nepravilno razumeti vsak družbeni in politični radikalizem s komunistično ideologijo, ki je slonela na dokaj izdelani teoretični postavki. Levica je širši pojem od komunizma ter dopušča nove in različne interpretacije, ki se morajo sooCati s stvarnostjo in v njej preveriti svoj prav. Sodobna družba, kjer se mora levica preverjati, je malo dojemljiva za ideologije z jasnimi teoretičnimi obrisi, zato so stare razpredelnice med komunisti, socialisti, reformisti in revolucionarji neuporabne. Izstopajo konkretni interesi in vprašanja, odgovori nanje pa so lahko levi ali desni. Vprašanje je, kaj narediti, da se tudi levica ne poplitvi v pragmatičnem reševanju sprotnih problemov in da ohrani sposobnost levih odgovorov. Italijanska levica sestavlja vladno koalicijo v Času, ko malokdo zagovarja globalne rešitve družbenih dilem in ko se uveljavlja metoda delnih in konkretnih odgovorov na delna in konkretna vprašanja. Družba, ki razmišlja na takšen naCin, je obenem družba, ki ne verjame v utopije in je ne spremljajo velika in temeljna naCela. Usoda je hotela, da je italijanska levica stopila za krmilo državne ladije po krizi velikih sistemov, ki sta udejanjala svoje interese v imenu idealnih družb. Kapitalistični zahod je razobešal zastavo demokracije, svobode in blagostanja, komunistični vzhod pa idejo družbene pravičnosti, proletariata in protiimperiahstiCne-ga intemacionalizma. Naše konkretne opredelitve, tudi ko je šlo za volitve v majhni občini, so odsevale ta spopad. Ko je političnim borilcem zmanjkalo konkretnih argumentov, so se lahko sklicevali na globalno konfrontacijo med dvema pogledoma na svet. Slovenci v Trstu in Gorici smo imeli še tretjo opcijo: Jugoslavijo, H se je zdela drugačna tako v primerjavi s SZ kot z ZDA. Čeprav je bila opcija med velikanoma majhna, se je zdela vendarle nekoliko pravičnejša ali vsaj manj napačna. Današnje opredelitve se dogajajo po drugačnih shemah, Čeprav ideje in vrednote niso povsem umrle. Vsekakor ima resničnost večjo kulturno in politično težo, kot jo imajo ideje in ideali. V tem je novost in hkrati problem. Zaostruje ga kriza kapitalizma, ki vzpodbuja v Evropi predvsem zanikovalne drže. V Italiji, in ne samo v Italiji, prevladuje kritično razpoloženje, ki se težko zedini v propozitivnih predlogih. Zato je vladanje mučen posel. Krščanska demokracija je lahko pragmatično urejela interese doloCe--nih družbenih slojev in pazila, da ne pride do dramatičnih razkolov med premožnimi in manj premožnimi. Svoje početje pa je podprla s tem, da se je uvrščala v svet svobode in demokracije ter svarila volilce, naj ne padejo v skušnjavo komunističnega totalitarizma. Marsikdo, ki je bil družbeno tepen, se je prepričal, da je vendarle boljša demokracija v revščini, kot pa sovieti in gulagi. Danes nimamo več globalnih referenčnih obzorij ali alibijev. Zbledeli so v Času, ko niti kapitalizem ne more veC zagovarjati idealnih rešitev, saj bi ga zlahka postavili na laž. Kdo še verjame v pravljico, da bo po zlomu komunizma svet zaživel v bogati in osrečujoči pomladi? Tega ne zagovarjajo niti tisti, ki so mislili, da bo po padcu berlinskega zidu Nemčija v nekaj letih zagotovila vzhodnim bratom delo in blagostanje. Streznitev je boleča za vse. Tudi zato sta tako italijanska kot evropska družba kritično razpoloženi. Odmiranje iluzij deluje razkrajalno. Ljudje se v postblokovskem obdobju drobimo v manjše enote, v interesne sfere, v cehe in vsakdo protestira v imenu svoje pravice in resnice. Včerajšnje opredelitve po načelnih velegrupah, ko so na primer podjetniki, trgovci, državni uradniki itd. zagovarjali demokracijo, delavci pa socialno pravičnost, je neaktualna. Danes se ob vsakem vladnem ukrepu razburi ta ali ona stran. Veliki cilji se ne zdijo vabljivi in prepričljivi, predvsem Ce se moraš zanje odpovedati delčku svojega imetja. Primer je ideja o Evropi. Nedvomno je pomemben gospodarski (na žalost ne še politični in kulturni) cilj, vendar deluje ohlapno. Celo italijanski podjetniki, ki jim je širše tržišče bodočnost, so do Evrope hladni in jih skrbi predvsem to, kako bi ohranili svoj položaj v Italiji in prispevali v skupne proevropske napore Cim manj. Prav tako se oklepajo trenutnih koristi trgovci, obrtniki in samostojni delavci. Jutri bodo dvignili glas odvisni delavci in upokojenci, ki jim bo reforma socialne države odšCipnila del prihodkov. Protesti so legitimni in jih ne gre enačiti, vendar se zdi skoraj nemogoče strniti toliko parcialnih kritik in protestov v obsežen propozitivni načrt. Zdi se, da je le ta izven našega dometa, kulture in Čutenja. Levica v vladi se torej srečuje z družbeno atomizacijo in izrazitim egoizmom. Usoda je hotela, da mora iskati izhod in vezati ljudi v široke nacionalne načrte stran, ki je bila več desetletij v opoziciji. Italijanska levica ima sicer v svoji kulturni tradiciji izdelana stališča in čut do nacionalnega vprašanja. Ob prvi vladni preizkušnji pa jo je doletela najtežja naloga: združiti v nacionalni cilj toliko drobnih koščkov italijanske družbe, ki bi se najraje izognih velikim skupinskim dejanjem in se zaprli vsak v svoj vrtiček. Takšna združevalna vloga lahko ogroža identiteto, ker zahteva potrpljenje in Cut za realnost, ne razpolaga pa z velikimi besedami in utopijami, v katere še malokdo verjame. Naloga levice je zahtevna zaradi dodatnega razloga. Danes so v Italiji najbolj kritični in najbolj razgrajevalno razpoloženi tisti družbeni sloji, ki so bili po tradiciji podporniki vladnih in nacionalnih opcij; to sta srednji in višji sloj. Njuna podpora vladam je bila največkrat molCeCa in tudi številna, danes pa se je celo »tiha večina« spustila v zagrizen boj, ko jo vodi v najrazličnejše oblike protesta in obstrukcionizma, ah pa v dogodivščine, kot je ustanavljanje Padanije. Novopečeni protestniki so bili od nekdaj nasprotniki levice, danes pa se jim zdi odveC celo enovitost držav in nacije. Težnja k razgrajevanju je nadalje očitna v kulturnem razpoloženju in v množičnih občilih. Časopisne strani in televizijske vesti naglašujejo kritike in pritožbe, malo pa je pozitivnih in združevalnih predlogov. Bralec bo imel vtis, da skušam z naštevanjem težav opravičevati napake Prodijeve vlade in njenih levic komponent. Ni tako. Tudi desna opozicija se zaveda, da je nehvaležno in volilno nedonosno reševati velike in temeljne probleme, ker je težko združiti ljudi v pozitivne cilje, ki zahtevajo določene žrtve. Nacija v tem trenutku nima veliko graditeljskega zagona, ampak se otepa bremen in razmišljanja kratkoročno. Vlada Oljke verjetno ni storila velikanskih napak. Levi kritiki ji očitajo, da ni znala uveljaviti širše družbene in nacionalne vizije, ki bi strnila ljudi za dosego določenega cilja. V tem vidijo pomanjkljivost levice. Skušal sem upoštevati težave. Levica na vladi ne more operirati z iluzornimi predstavami o bodočnosti, ampak mora združiti občutek za stvarnost, ki ga zahteva vsako vladanje, s pozitivno in združevalno idejo. V tem je problem. Se jasneje: levica naj bi dogradila idejo o sebi, si izbrisala cilje in vlogo v trenutku, ko nosi neposredno velike odgo-vonosti. V tem je težava, morda pa tudi prednost. Ko bi italijanska levica zmogla takšno dejanje, bi odigrala pomembno vlogo znotraj evropske levice. Lahko bi postala celo njen zgled. Vladanje v državi, ki ima nešteto problemov in ki se s težavo navduši za načrte, ki presegajo specifične in omejene interese pa lahko postane tehnika brez duše. Zato mora italijanska levica reševati uganko, kako tehnično dobro opraviti nalogo in hkrati ohraniti in dopolniti svojo identiteto. Za to je seveda potreben čas; koliko ga bo, bo pokazala tudi zdržljivost Prodijeve vlade. Razpletanje dogodkov pa je in bo zanimivo tudi s slovenskega stališča, ker se mi zdi levica v Sloveniji sredi gozda, iz katerega ne najde izhoda. Morda bomo Slovenci v zamejstvu videli kako izhodno stezico pri sosedih... NOVA GORIČA / MEDNARODNO SREČANJE Projekt Phare zanima 18 slovenskih občin Zastopniki slovenske vlade z nosilci projekta o pripravah na odpravo sedanjih mejnih pregrad med državama Posnetek z včerajšnjega srečanja v Novi Gorici NOVA GORICA - Kako razviti kraje na obmejnem področju Slovenije z Italijo, da bodo brez pretresov pripravljeni na odpravo sedanjih mejnih pregrad takrat ko bo, že Cez nekaj let, Slovenija vstopila v Evropsko unijo? O tem je bilo govora včeraj v Novi Gorici, kjer so se sestali zastopniki slovenske vlade in nekaterih strokovnih zavodov z nosilci projekta Phare za to območje. Za izvedbo projekta se je prijavilo veC podjetij. Med štirimi, ki so dajala najveC garancij za izvedbo projekta (angleško, avstrijsko, grško in talijansko) je bilo izbrano podjetje Aster iz Bologne. Gre za agencijo, ki preučuje tehnološki razvoj v deželi Emila - Ro-magna. V projekt je zaobjetih 18 slovenskih občin, od piranske pa do bovške, dodani sta jim še občini Kranjska gora in Jesenice. Niso pa zaobjete občine Cerkno, Idrija, Postojna in Ilirska Bistrica. Državni podsekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Ivo Piry je na tiskovni konferenci uvodoma obrazložil, kako se Slovenija pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Se zlasti so bili dobrodošli razni naCrti Phare, ki so se prvi začeli na Slovenskem izvajati že leta 1994, prav upoštevaje ustanove na meji z Italijo. Sedanji načrt o razvoju teh 18 obmejnih občin je dobil zeleno luč leta 1995. Trajal naj bi vse do leta 1999. Finančna pomoč Phare je za vsako leto vredno 3 milijone ekujev (nekaj manj kot 6 milijard lit). K temu mora Slovenija dodati pribiližno 30 odstotkov. Kot je povedal tudi direktor bolonjske agencije Aster Paolo Bonaretti, so s pripravljalnimi deli že pričeli in so sedaj v fazi podrobnega preučevanja načrta. Opirajo se na nekatere slovenske ustanove v Ljubljani, v Kopru in Novi Gorici (tu je tudi koordinacijska pisarna celotnega projekta). Pri izvedbi projekta je nujno soglasje lokalnih faktorjev, saj ni mogoče dajati direktiv od zgoraj. Poudarjeno je še bilo, da je treba na celotni projekt gledati v luCi približevanja Slovenije Evropi. Ko bo do tega prišlo, ne bo več smelo biti razlik med slovenskim in evropskim gospodarstvom, še zlasti ne na obmejnih področjih. Sicer pa, to so poudarili drugi, domači izvajalci projekta, je meja Slovenije z Italijo bila med najbolj odprtimi že pred dvajsetimi in še več leti. Slovensko podjetništvo je zelo dobro poznalo realnost onkraj meje v Italiji (in se prav zaradi tega z veliko lahkoto prilagaja evropskemu sistemu. Čeprav je načrt Phare striktno vezan na Slovenijo, prihaja do stikov tudi z odgovarjajočimi ustanovami na drugi strani meje. Marko VValtritsch V Ljubljani podpis finančnega memoranduma Phare LJUBLJANA - V Ljubljani so včeraj podpisah finančni memorandum Phare o Čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Italijo za leto 1997, po katerem bo Slovenija od Evropske unije prejela 2 milijona ekujev za projekte vzdolž meje z Italijo. Sporazum sta podpisala direktor Urada za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu Benjamin Lukman in namestnik vodje delegacije Evropske komisije v Ljubljani Pierre Borgoltz. Kot je po podpisu povedal Lukman, gre za 11 projektov, nekateri so novi, drugi se m daljujejo, katerih namen je predvsem spodbujanje malega gospodarstva ter zaščita in obnova kulturne dediščine. Borgoltz je poudaril, da EU daje velik poudarek sodelovanju med regijami Članic unije in pridruženih Članic, saj je na ta način mogoče premagati ovire, ki jih za gospodarski in siceršnji razvoj predstavljajo državne meje. Cilj takšnega sodelovanja je krepitev doborsosedskih odnosov, kar je bistveno za evropski integracijski proces, je dejal predstavnik Evropske komisije v Ljubljani. Podpisa memoranduma se je udeležil tudi koordinator za evropske zadeve v ekonomskem oddelku Famesine Ales-sandro Minutto Rizzo. Prejšnji teden so prav tako v Ljubljani že podpisali memorandum o izvajanju Čezmejnega tristranskega sodelovanja programa Phare med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo. (STA) ______PISMO PREBIVALCEV STRUNJANA_________ Oprostiti že, ne pa tudi pozabiti Pismo poslali rimskemu tožilcu Pitittu in v vednost državnim oblastem Prebivalci Strunjana so poslali rimskemu tožilcu dr. Giuseppeju Pitittu ter v vednost najvišjim italijanskim državnim ter krajevnim oblastem kot tudi strankam in medijem naslednje pismo v zvezi s tragičnim dogodkom, ki se je zgodil v Strunjanu leta 1921 in ki ni bil nikoli razčiščen. Pismo z naslovom »Lahko se oprosti -pozabiti se ne more« objavljamo v celoti: 19. marca 1921 se je zgodil v Strunjanu najbolj tragičen dogodek v njegovi zgodovini. Bilo je v poznem in mirnem pomladanskem popoldnevu. Otroci so se brezskrbno igrali na travniku sredi vasi. Mimo je pripeljal ozkotirni vlak iz Poreča. V njem je bila skupina bučnih fašistov, ki so se vraCah v Trst. Ko so se peljali mimo otrok, so nanje streljali kot na tarče. Ubili so Renata Brajka in Domenica Bartole, Antonio HervatiC in Mario Brajko sta bila celo življenje invalida. Se tri otroke so ranili. Italijanska država je prizadejala Slovencem in Hrvatom, pa tudi svojim lastnim Italijanom v Istri vse preveč grdega, da bi lahko na to pozabih. Med obema vojnama je moralo 100.000 ljudi zbežati s svojih domov. Bil je to prvi večji primer etničnega CišCenja našega ozemlja. BiH smo priča netolerantnosti, pristranskosti in pokvarjenosti fašističnega režima. Hoteli so vojno in so jo izgubih. Ob tem pa na milijone mrtvih in neskončno trpljenja. Naš narod je moral prestati koncentracijska taborišča, Rižarno, pokole, požige hiše in vasi ter potujčevanje. Spreminjali so nam priimke. Božic v Bossi, Vodopivec v Bevilacqua, Žnidaršič v Sartori itd. S kakšno pravico so nam jemah narodno identiteto? Naše samozavesti nam itak nikoli niso mogli odvzeti. Po drugi svetovni vojni, ko so se ti kraji vrnili k materi domovini, smo bili priča še zadnjim nespametnim dejanjem. TisoCe Istranov je Italija zvabila Cez mejo, z velikimi obljubami. Po vseh teh letih miru se še vedno najdejo posamezniki, ki hočejo porušiti prijateljske vezi, ki so se stkale med tu živečimi ljudmi. Če lahko rimski državni tožilec danes obtožuje ljudi za dejanja storjena med in po drugi svetovni vojni, hočemo tudi StrunjanCani zvedeti, kdo je leta 1921 pobil naše otroke. Zahtevamo od Piranske oblasti naj se primer razišče in javno objavi. In naj se enkrat za vselej zve, komu gre v naši boleči preteklosti pripisovati zločinska dejanja. ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Z Sreda, 16. aprila 1997 —r — SKLEP UPRAVNEGA SVETA ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK n Seznam članov, ki so bili sprejeti v zadrugo (3) Upravni svet Zadruge Primorski dnevnik je v skladu s statutom vpisal v člansko knjigo zadruge vrsto prijavljenih kandidatov za elane. Danes nadaljujemo z objavljanjem imen članov iz Trsta in z Opčin, v naslednjih dneh bomo objavili imena elanov iz drugih krajev in občin. Upravni svet se je odločil pri objajanju imen elanov za »teritorialni« kriterij, zato morda na doslej objavljenih seznamih ni nekaterih elanov, ki so se prijavil v zadrugo že na prvem zboru 1. marca, medtem ko so drugi, Čeprav so se prijavih pozneje. Vitez Irina Trst, 50.000 Budal Breda Trst, 100.000 Sedmak Danilo Trst, 50.000 Krasna Ernesta Trst, 100.000 Jagodic Dano Trst, 50.000 Jagodic Rado Trst, 50.000 Cossutta Vida Trst, 50.000 Jagodic Marko Trst, 50.000 Crapesi Adriana Trst, 50.000 Cergol Alexander Trst, 50.000 Ferfoglia por. Oberdan AnnaTrst, 100.000 Cok Bianca Trst, 50.000 Pisani Savino Trst, 100.000 Cevnja Andolšek Nataša Trst, 50.000 Jazbec Sonja Trst, 500.000 Foraus Alessandra Trst, 50.000 Betocchi Mattia Trst, 50.000 Betocchi Marcello Trst, 50.000 Betocchi Daria Trst, 100.000 SardoC Vera Trst, 600.000 Kosovel Sabina Trst, 100.000 Zobec Bruno Trst, 100.000 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Trst, 100.000 Faganel Olga Trst, 50.000 Barei Trošt Anna Trst, 50.000 Furlanic Dejan Trst, 100.000 Cetin Giovanna Trst, 50.000 Debeliš Andrej Trst, 50.000 Fonda Erika Trst, 200.000 Kokorovec Tatjana Trst, 50.000 Debeliš Kristjan Trst, 50.000 Albrecht Albina Trst, 50.000 Debeliš Pavel Trst, 50.000 Crevatin Valentino Trst, 100.000 Bandelj Vinko OpCine, 50.000 Berdon Andrej OpCine, 100.000 Berdon Bogdan OpCine, 50.000 Boldc por. Corradetti Miranda OpCine, 100.000 Bole Emil OpCine, 50.000 Carli Annamaria OpCine, 100.000 Corradetti Alessandra OpCine, 100.000 Corradetti Andrea Opčine, 50.000 Fonda Peter OpCine, 50.000 Fonda Rado OpCine, 50.000 Gantar Robert OpCine, 150.000 Giorgi Fabio OpCine, 300.000 Hrovatin Stanislao OpCine, 100.000 Hrovatin Giovanna Stanka OpCine, 300.000 Kalc Dušan OpCine, 500.000 Kalc Tomaž OpCine, 50.000 Kneipp Renato Opčine, 50.000 Koren Uroš OpCine, 100.000 Košuta Jandranka OpCine, 100.000 Košuta Marino OpCine, 500.000 Kralj Rosanda OpCine, 150.000 Kraus Edi OpCine, 100.000 Kraus Egon OpCine, 200.000 Kuk - Rožac Katja OpCine, 50.000 Malalan Silvana OpCine, 500.000 Milkovič Lida OpCine, 50.000 Morelj Giuseppe OpCine, 50.000 Možina Alenka OpCine, 50.000 Pahor Gabriella OpCine, 100.000 Petaros Mitja OpCine, 50.000 Prodi Maria OpCine, 100.000 RadetiC Marta OpCine, 50.000 Rožac Igor Andrej OpCine, 50.000 Seracini Paola OpCine, 50.000 Siega Boris OpCine, 50.000 Sigulin Nevia Opčine, 300.000 Simonettig Franco Opčine, 50.000 Sosič Viktor Opčine, 100.000 Sossi Zmaghizza Opčine, 50.000 Starc Jože Opčine, 100.000 Sussi Breda Opčine, 50.000 Škabar Irma OpCine, 100.000 Ukmar - Košuta Marija Opčine, 100.000 Valencie Livio OpCine, 50.000 Vremec Vladimir OpCine, 50.000 Vremez Rinaldo OpCine, 50.000 Vrsaj Egidij OpCine, 1.000.000 Bolčina Stojan OpCine, 50.000 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR OpCine, 1.000.000 Kralj vd. Daneu Giusta OpCine, 100.000 Calzi (Kalc) vd. Hrovatin Lucija OpCine, 50.000 Vremec Elvira OpCine, 50.000 Carli (Kralj) Attilio OpCine, 50.000 Dolenc Igor OpCine, 100.000 Stoka Drago OpCine, 50.000 Savrin Marija Vida OpCine 50.000 Rebula Alojz OpCine, 50.000 TavCar Zorislava OpCine, 50.000 Vavpetič Vasja OpCine, 50.000 Vavpetič Mitja OpCine, 50.000 Logar por. Vavpetič Jasna OpCine, 50.000 Vavpetič Aljaž OpCine, 50.000 Prasel por. Jeric Onorina OpCine 300.000 Danev Dragotin OpCine, 1.000.000 Jeric Alessandro OpCine 500.000 Jeric Ivo OpCine, 200.000 Cebulec Emilio OpCine, 50.000 Svagelj Anna Maria OpCine, 100.000 Starec Radojko OpCine, 100.000 Žuntar Starc Tanja OpCine, 50.000 Starc Marco OpCine, 50.000 Kac Olga OpCine, 50.000 Gregori Lodovico OpCine, 50.000 Filipčič Vittorio OpCine, 50.000 Filipčič Peter OpCine, 50.000 Berce por. Filipčič Vlasta OpCine, 50.000 Malalan Marcello OpCine, 300.000 Sosič Stanislava OpCine, 100.000 Lupine Vito (Živko) OpCine, 100.000 Kobal in Sosič Marija OpCine, 100.000 Kufersin Gioigio OpCine, 50.000 Malalan Albino OpCine, 50.000 Sossi Rossana OpCine, 150.000 Križman Alessio OpCine, 150.000 pridi TUDI Tl v zadrugo Primorski dnevnik Prijaviš lahKo: - na sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. - v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka -Doberdob, Zadružna kreditna banka -Sovodnje. Poleg tega pa zbirajo prijavnice za Zadrugo Primorski dnevnik v sledečih organizacijah in ustanovah: TRŽAŠKA POKRAJINA - osrednji sedež Zadruge v Ul. Montecchi 6 - Tržaška knjigarna - Slovensko deželno gospodarsko združenje -Kmečka zveza - Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši - Opčine (ob torkih in petkih od id. do 19. ure) - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Nabrežina - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Dolina -Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu - Dijaški dom Srečko Kosovel GORIŠKA POKRAJINA - uredništvo Primorskega dnevnika v Drevoredu 24. maja št. 1 - Katoliška knjigarna - Kulturni dom - Slovensko gospodarsko združenje - ZSKD - Gorica Ul. Malta 2 - KŠD Kremenjak iz Jamelj L J ( VIDEMSKA POKRAJINA ' - uredništvo Novega Matajurja v Čedadu - uredništvo Doma v Čedadu - Slovensko deželno gospodarsko združenje v Čedadu - Dvojezični šolski center v Spetru - Kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu V y Včlani se lahko vsak polnoletni italijanski državljan ali pa tuj državljan s stalnim bivališčem v Fur-laniji-Julijski krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom zadruge, s seboj pa mora imeti veljaven osebni dokument in davčno številko. S članstvom v Zadrugi Primorski dnevnik boš prispeval k vsakodnevnemu izhajanju svojega časopisa. Sreda, 16. aprila 1997 TRST 6 ŽUPANSKI KANDIDATI / ADALBERTO DONAGGIO »Slovenci niso več problem« »llly ni prinesel Trstu nič novega« Danes začenjamo z intervjuji nekaterih Županskih kandidatov. Prvi na vrsti je Adalberto Donaggio, ki uživa podporo »Forza Italia« ter bivših demokristjanov CCD in CDU. Vi kot gospodarstvenik bi morali najbolje vedeti, da je pogoj za ekonomski razvoj mesta predvsem njegova odprtost Riccardo Hly je ubral to pot, vi pa ga zaradi tega vseeno napadate. Zakaj? Illy glede tega ni naredil prav ničesar. Trst, ki ima kot glavno vodilo konkretnost, je to pot ubral že leta 1945. Takratni predsednik podjetja »import-export«, katerega sem družabnik, je takoj po vojni z bencinsko ročko Sel v Beograd sklepati prve posle. Dosedanji župan je le odkril to, kar je že obstajalo. To velja tudi za kulturno poslanstvo Trsta. Pogljemo slikarstvo in ustvarjalnost Lojzeta Spacala. Pred oCmi pa imejmo predvsem zunanjo trgovino. Kaj je z njo? Trst je - in to ni paradoks - odigraval vidnejšo vlogo, ko so bili splošni pogoji težji in ko je imel za sabo t.i. železno zaveso. Mesto se mora danes na novo zamisliti o svoji bodočnosti. Zupan Illy je le skočil na voz, ki se je že zdavnaj zaCel premikati; v bistvu ni prispeval nič novega, ker še nima kulture in znanja o tem, kaj je pravzaprav srednja Evropa. Treba je torej ubrati novo pot? Ne. Podjetjem je treba enostavno omogočiti, da delajo to, kar so vedno delala. V občilih smo v vseh teh letih brali neko željo po usmerjevanju, podjetja in gospodarstvo pa v bistvu ne potrebujeta takih nasvetov. Podjetja bodo, kot vedno, delala v tišini in ne bodo od nikogar sprejemala lekcij in podobno. Illyja napadate tudi zaradi znanih omejitev v mestnem prometu. Občinski ukrepi pa so vendarle omejili onesnaženost zraka... Illy je glede prometa sprejel napačne ukrepe. Zrak v mestu ni nie boljši, Občina pa je ustvarila težave ljudem, ki v središču mesta delajo. Prisilil je avtomobilista, ki mora prevoziti sto metrov, da v resnici prevozi deset kilometrov. Promet v mestu se je povečal, onesnaženost tudi. S tem soglašajo tudi strokovnjaki mestnega prometa, tudi to dokazuje miselno zaprtost, ki je označevala Illyjev odbor. In lahko bi še našteval. Poglejte primer glob, kjer smo priCa represiji, medtem ko bi morala uprava stremeti po preventivi. Zaščita slovenske manjšine je do predvčerajšnjim ostala izven volilne kampanje, Nacionalno zavezništvo pa je potem poskrbelo, da je problem odjeknil tudi v predvolilnem soočenju. Kaj menite vi o tem? Mislim predvsem, da to ni noben problem. Prepričan sem, da je Trst dokončno - na obeh straneh - prebolel zgodovinske rane, sicer nekateri veC, drugi manj. Mladi pa si teh vprašanj ne postavljajo veC, saj živimo v miru in ramo ob rami. Ne gre pa samo za problem Slovencev, ki ni problem; z nami živijo npr. tudi Srbi, Albanci in vsi, ki so sestavni del pisane tržaške stvarnosti. Mnogi menijo, da so razhajanja v Polu svoboščin (dva županska kandidata) le navidezna. Kaj pravite o tem? Pol svoboščin se bo v drugem krogu gotovo spet zedinil. Gre vsekakor za strateške razlike. Mi verjamemo v politiko dialoga in mislimo, da lahko le zmerna evropska sredina učinkovito kljubuje levici. Drugi na desnici mislijo drugače in se ne zavedajo, da tako le odpirajo pot Illyjevi zmagi. SREČANJE V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Caveri: Oljka izkazuje pozornost manjšinam Mladi poslanec iz Doline Aosta je bil gost SSk Poslanec »Union Val-dotaine« Luciano Caveri je predsinoCnjim v Društvu slovenskih izobražencev, kjer je bil gost SSk, posredoval zadnje informacije v zvezi s parlamentarnim postopkom za zaščito naše manjšine. Gost, ki ga je predstavil Peter Močnik, je spregovoril tudi o dvodomni parlamentarni komisiji za ustavne reforme. Koalicija Oljke, ki se srečuje z znanimi objektivnimi težavami, je po Caverijevem mnenju pokazala pozornost in občutljivost do narodno- Posl. Luciano Caveri stnih manjšin, kar ji priznavajo tudi Južni Tirolci, Predstavnik UV je mi-Ladinci in Valdostanci. mogrede, ker zadeva ne V tem tednu (najbrž že zasluži pretirane pozor-jutri) bo v okviru poslan- nosti, ošvrknil tržaškega ske komisije za ustavna kolego Roberta Menio, ki vprašanja formalno usta- ga je prav na dan tržaške-novljena ožja delovna ga obiska grobo napadel skupina, ki bo vzela v v Piccolu. Kulturna ra-pretres zakonski osnutek ven poslanca NZ je zelo (prvi podpisnik Caveri) o nizka in prepojena z na-zašCiti Slovencev. Po- cionalistiCno retoriko, ki roCevalec bo Domenico je vse bolj tuja tudi v sa-Maselli (poslanec Oljke mi Finijevi stranki, je iz Lucce, sicer prote- dejal gost iz Aoste, stantski pastor), ki bo v Caveri je pozval Slo-zelo kratkem Času pova- vence, naj pozorno spre-bil na avdicije zasto- mljajo delo dvodomne pnike manjšine. komisije o ustavnih re- Caveri je glede tega formah, kjer bo gotovo vprašanja v stalnih stikih tekla beseda tudi o po-s podtajnikom za zu- ložaju narodnih in je-nanje zadeve Pierom zikovnih manjšin. V ko-Fassinom, pred kratkim misiji, ki ji predseduje pa se je o tem pogovarjal Mas simo DAlema, sedi-tako s predsednico zgo- ta tudi senator UV in po-raj omenjene komisije slanec Južnotirolske Roso Russo Jervolino ljudske stranke (SVP), ki (Ljudska stranka), kot s bosta sproti obveščala predsednikom zbornice manjšine o opravljenem Lucianom Violantejem. delu. Slednji je že nekajkrat V poslanski zbornici (tudi med nedavnim obi- bodo v kratkem ustano-skom v Ljubljani) izrazil vili samostojno parla-željo, da bi parlament mentarno skupino pred-Cimprej uzakonil zaščito stavnikov narodnih Slovencev. manjšin. VOLILNA KRONIKA Danes predstavitev slovenskih kandidatov DSL V Prosvetnem domu na Opčinah bodo danes ob 20. uri predstavih javnosti kandidate DSL (Usta Oljke) za občinski svet in še posebno slovenska kandidata Nadjo Debenjak in Igorja Dolenca. Predstavili se bodo tudi kandidati za vzhodnokraški rajonski svet. Tudi na teh volitvah se Hrast predstavlja pod simbolom Oljke. Volilno srečanje SSk Na sedežu Slovenske skupnosti (Ul. Gallina 5) bo drevi ob 20. uri srečanje s slovenskimi volilci iz mestnega središča. Navzoči bodo kandidata za mestno skupščino Peter Močnik in Andrej Berdon ter kandidatka Oljke za rajonski svet Katja Dolhar. Jutri pride Bossi Na Trgu Sv. Antona bo jutri ob 19. uri volilni shod Severne lige, na katerem bo sodeloval tudi vsedržavni voditeljh Umberto Bossi. V Ul. Carducci bo danes ob 17. uri govorila županski kandidat Lige Federica Seganti. Maroni v Lipici PredsinoCnjim se je na predvolilnem obisku mudil v Trstu poslanec Lige, bivši notranji minister Roberto Maroni. Po shodu se je v Lipici (hotel Kompas) srečal s somišljeniki, med katerimi je bila dobro zastopana ligaška sekcija »Kras«. Nekdanji notranji minister v Berlusconijevi vladi se je med drugim pozanimal o krahu Tržaške kreditne banke in ocenil kot škandal dejstvo, »da je vlada izdatno pomagala pri sanaciji Banco di Napoli, medtem ko skoraj ni migala prsta za rešitev slovenske tržaške banke«. Pivettijeva podpira lllyja Bivša predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti je pozvala tržaške somišljenike, naj 27. aprila podprejo Riccarda Illyja. Pivettijeva, ki sedaj pripada gibanju »Italia federale«, je bila med včerajšnjim tržaškim obiskom dokaj kritična do Prodijeve vlade. SKP o Albaniji Ob 18.30 bo na sedežu federacije SKP v Ul.Taraboc-chia 3 govor o vojaški misiji v Albaniji. Navzoč bo elan vodstva Marco Consolo. Županski kandidat Stranke komunistične prenove Jacopo Veni er bo med 10. in 12. uro sodeloval na volilnem shodu pri Sv. Sergiju. Takšna bo glasovnica POIMENOVANJE CEST / LONJER »Skrita« Fabianijeva ulica Ogorčenje domačinov - Protest na volilnem shodu SKP Mestna uprava je pred kratkim poimenovala cesto (domačini ji pravijo Vrzela), ki povezuje Lonjer s kamnolomi po znanem arhitektu slovenskega rodu Maxu Fabianiju. Postavila je tudi nekaj tabel le v italijanskem jeziku, na slovenščino pa je pozabila. O tem je tekla beseda na predsinoCnjem predvolilnem shodu Stranke komunistične prenove (vodil ga je Stojan Spetič) na sedežu društva Lonjer-Katinara, na katerem sta sodelovala županski kandidat Jacopo Venier in nosilec kandidatne liste za občinski svet Igor Canciani. Poimenovanje ceste po slovitem arhitektu - so poudarili domačini - ni žalitev za Lonjer, pač pa je obsodbe vredno, da so Fabianija mestni upravitelji pravzaprav izrinili iz mestnega središča. Spodobilo bi se - je poudaril Spetič - da bi Občina poimenovala po Fabianiju del Filzijeve ulice ob nekdanjem Narodnem domu (hotelu Balkan), ki ga je projektiral prav slovenski arhitekt. Očitno ga je hotel nekdo skriti v Lonjer. Lonjerci so tudi precej jezni, ker jih nihče vprašal za mnenje o poimenovanju vaških ulic in cest. Pred časom so me- stni upravi predlagali poimenovanje cest p° krajevnih ledinskih imenih, zahteva pa je naletela na gluha ušesa. Odločitev je sedaj, kot vidimo, padla na Fabiani]3 (v Lonjerju so istočasno poimenovali so še neko drugo krajevno cesto), k1 bi se res zaslužil drugačno in gotovo vidnejšo namestitev. r TRŽAŠKI OBČINSKI SVET POKRAJINSKI SVET POKRAJINA / OPOZICIJA OCENJUJE PRVIH 100 DNI Regulacijski načrt končno pred ciljem? Razpravo pozno v noč Razprava o regulacijskem naCrtu Občine Trst je, kot kaže, prišla do cilja. Mestna skupščina (odbor je zastopal podžupan Roberto Damiani) je sinoči imela na dnevnem redu glasovalne izjave predstavnikov strank, nakar bi moralo priti do sklepnega glasovanja. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, je vsekakor razprava še v teku. Načelniki svetovalskih skupin so se sporazumeli, da se bo občinski svet sestal Se enkrat pred predčasnimi volitvami 27. aprila. Na izredni seji bo vzel v pretres načrt za globalno preureditev mreže bencinskih črpalk v mestu in pred- mestju, ki je bil že predmet nekaterih glasnih polemik v rajonskih svetih. Soočenje o regulacijskem načrt (zadnja globalna revizija je bila leta 1969) je bilo dolgo, mestoma dolgočasno in polemično. Svetovalci so preučili in izrekli o več sto popravkih občanov in raznovrstnih združenj in organizacij. Po odobritvi bo regulacijski načrt spet romal na Deželo, ki je pristojna za njegovo uzakonitev. Stopil bo v veljavo po objavi v deželnem uradnem listu, kar se bo najbrž zgodilo sredi poletja. Seveda, če ne bo medtem prišlo do novih zapletov. Proti racionalizaciji, kakršno predlaga šolsko skrbništvo Codarin za združitev Odbora za odporništvo z Oborom zo fojbe »Codarin dela malo in slabo« Odbor noj ne bi imel jasnih ciljev Problem racionalizacije šolskega omrežja je sinoči odjeknil tudi v tržaškem pokrajinskem svetu. O tem žgočem vprašanju sta bila predložena dva osnutka resolucij. Enega je predložila desno-sredinska upravna večina, drugega pa levosredinska opozicija. Večinski osnutek je obrazložil svetovalec Tamaro. Zavzemal se je za ohranitev sedanjega šolskega omrežja v pokrajini. Zanimivo je, da je omenjal vse italijanske šole, ki bi jih racionalizacija prizadela, slovenskih pa ne. Opozicijski osnutek pa je predstavila svetovalka Pino. Zavzemala se je za zamrznitev sedanjega stanja in za osnovanje omizja, ki naj bi pretresel možnosti preureditve šolskega omrežja. Posebej pa je omenjal, da je pri tem treba upoštevati specifičnost tržaške stvarnosti zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Proti racionalizacij-skim predlogom šolskega skrbnika, je pokrajinski svet, z glasovi upravne večine, odobril resolucijo večine z nekaterimi popravki, v katerih je tudi poudarjena specifičnost tržaške stvarnosti, a ne da bi bila omenjena slovenska manjšina. Tržaški pokrajinski svet je sinoči seveda obravnaval tudi druge točke na dnevnem redu. Med odgovori na vprašanja, je predsednik Codarin, med dragim izrazil namero, da bo v bodoče preOdlagal združitev Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih institucij z Odborom za proslavljanje žrtev fojb. V svojih prvih 100 dneh vladanja se je Codarinova desnosredinska pokrajinska uprava izkazala bolj slabe. Premalo je aktivna, poleg tega pa še vedno nima jasnih upravnih pojmov, ni si izdelala jasnih programskih stališč. Tako so včeraj povedali na tiskovni konferenci predstavniki opozicij v tržaškem pokrajinskem svetu, in sicer Dino Fonda (DSL), Giovanni Cola (PPI), Adele Pino (TS 2000), Vladimir Vremec (SSk-TS 2000) in Denis Visioli (SKP). Po mnenju predstavnikov levosredinskih opozicij bi morala redna pokrajinska uprava po daljšem obdobju komisarskih uprav napraviti izredni napor, da bi tako rekoč ujela korak s pokrajinsko stvarnostjo, v resnici pa ne zmore niti kvalitetnega rednega upravljanja. Tako bi npr. Pokrajina morala prevzeti dejansko koordinacijo ustanov in uprav, ki se na Tržaškem ukvarjajo z gospodarsko problematiko, in sploh začeti izvajati sklepe 3. pokrajinske ekonomske konference. V tem smislu je bila v pokrajinskem svetu tudi soglasno odobrena resolucija. V resnici pa ni pokrajinski odbor ničesar konkretnega ukrenil. Pokrajina Trst razpolaga s precejšnjim nepremičninskim premoženjem. Za njegovo racionalno upravo bi morali natančno poznati potrebe na teritoriju in stanje nepremičnin. Codarin in sodelavci pa so doslej zmogli le nekaj bolj ali manj improviziranih posegov. Do podobnih ugotovitev bi lahko prišh, če bi vzeli v pretres problem okolja, zaščite teritorija, poljedelstva itd. Kot je posebej poudaril Vremec, bi se morala pokrajinska uprava zavzeti za uresničevanje globalnega načrta za razvoj kmetijstva, ki ga je po njenem nalogu izdelala tržaška univerza, a stvari tudi v tem primeru stojijo. Fonda, Cola, Pino, Vremec in Visioli so med drugim dejali, da se je v prvih treh mesecih Codarinove uprave večkrat izkazalo, da ima več iniciative levosredinska opozicija. Tako se je npr. pokrajinski svet začel ukvarjati s problemom namestitve spornega plinskega skladišča Seastock v Zavij ah v miljski občini na osnovi resolucije, ki so jo predlagali svetovalci opozicij. ZGONIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA Soglasno o albanskih beguncih in varianti regulacijskega načrta Zgoniški občinski svet je predsinočnjim soglasno odobril resolucijo v podporo dosedanjemu delovanju odb ira v zvezi z morebitno začasno namestitvijo skupine albanskih beguncev v vojašnici pri Briščikih. Pogoj pa je, da izpolnijo zahteve, ki so jih svojčas pisno posredovali tržaškemu prefektu, in sicer, da je namestitev časovno omejena na 60 dni z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 30 dni, da je največ 200 beguncev, da ne bodo bremenili že tako kritičnega finančnega stanja občine, da zagotovijo varnost krajanov in nemoten potek vsakdanjega življenja občanov. Svet je v svojem dokumentu izrazil prepričanje, da je v kritičnih trenutkih potrebno udejaniti vrednote, kot so pomoč, strpnost in solidarnost, in da je treba iskati rešitev albanskega vprašanja v neposredni in vsestranski pomoči, ki se začenja uresničevati prav te dni. Zato je svet soglasno podprl delovanje občinskega odbora, ki ga vodi županja Tamara Blazina, in se z glasovi večine, pa tudi svetovalcev Slovenske skupnosti in Pola obvezal, da bo aktivno spremljal nadaljnje dogajanje ter po svojih močeh prispeval h krepitvi kulture odprtosti in razpoložnjivosti med tukajšnjim prebivalstvom. Na predsinočnji seji so izglasovali tudi ugovore k občinskemu regulacijskemu načrtu - bilo jih je približno 70. V glavnem so jih zavrnili, ker so predvidevali povečanje zazidljivih površin, odobrili pa so one ugovore, ki so težili k splošnemu izboljšanju urba- nističnega stanja v občini in predvsem k razvoju kmetijskih dejavnosti. Po razpravi in glasovanju o posameznih ugovorih je svet odobril celotno varianto; tudi v tem primeru je bil izid glasovanja soglasen. Prihodnja seja zgoniškega občinskega sveta bo najkasneje do 10. maja, ko bo na dnevnem redu finančni obračun za prejšnje leto. Medtem so v Zgoniku v teku priprave za praznovanja ob skorajšnji obletnici osvoboditve, pa tudi za občinsko razstavo vin, ki bo konec maja. ŠOLA /’OB NAPOVEDANIH KRČENJIH POKRAJINSKI ŠOLSKI SVET Poziva Sindikata slovenske šole Šolnike vabi na sobotni protestni shod in ponedeljkovo stavko Izvolili so tri slovenske predstavnice vseh občin Ukinjanje samostojnosti pedagoškega liceja A. M. Slomšek (in ne zaprtje, kot se je govorilo) še vedno razburja duhove in se uokvirja v splošnejšo napetost glede reforme šolskega sistema, zmanjševanja števila razredov in orga-nika šolskega osebja. Na eni strani se najavljajo novi in odločni protesti, tako dijakov kot šolskega osebja, s katerimi zavračajo vsedržavne smernice ministrstva za šolstvo in napovedani predlog šolskega skrbnika o »racionalizaciji« sistema na Tržaškem, v okviru katere bi učiteljišče Slomšek postalo oddelek liceja Prešeren, pri italijanskih višjih srednjih šolah pa zavod za geometre Max Fabiani oddelek industrijskega zavoda A. Volta. Na drugi strani se tudi v okviru samih sindikatov, pa tudi v političnem svetu (včeraj n.pr. v pokrajinskem svetu, o čemer poročamo na drugem mestu) in v javnosti nasploh razvija razmišljanje o perspektivah šolskega sistema. Glede specifičnega vprašanja slovenskih šol oz. pedagoškega liceja tudi »Slovencem naklonjene sile«, kot je primer šolski sindikat CGIL in Oljka v osebi sen. Camerinija, ugotavljajo, da imajo slovenske šole poseben pomen in da jih SCitijo mednarodni sporazumi, in da je zato treba pristopiti k reformi teh šol v okviru splošnejšega vprašanja zaščite manjšine, torej brez »rezanja korenin« slovenskega šolstva po hitrem administrativnem postopku, ki ni sprejemljiv, a tudi brez vnaprejšnjega odklanjanja vsakršne oblike prenovitve in posodobitve šolskega sistema s kriteriji večje učinkovitosti, strokovnosti in ne nazadnje tudi privlačnosti, kar pa bo sprjemljivo le v dogovoru z manjšino in v okviru splošnega zaščitnega zakona, kot je v ponedeljek javno poudaril tržaški senator Fulvio Camerini. Za soboto napovedujejo protestno manifestacijo, ki so jo napovedali dijaki učiteljišča. Včeraj se jim je pridružil Sindikat slovenske šole, ki »poziva pouka prosto šolsko osebje, da se v soboto, 19. aprila 1997, pridruži protestnemu shodu dijakov pedagoškega liceja A.M. Slomšek ob 10. uri na Trgu Ober-dan.« Kot smo že poročali, se bodo nato v sprevodu podali po mestnih ulicah do prefekture. Sindikat slovenske šole poziva šolsko osebje tudi, da v ponedeljek, 21. aprila 1997 »stavka prvo uro vsake izmene proti krčenju števila razredov in delovnih mest ter proti združevanju šol, za didaktično in upravno samostojnost D.U. A.M.Slomšek, za spoštovanje mednarodnih in ustavnih obvez do slovenskega šolstva v pričakovanju zaščitnega zakona.« Včeraj so na volitvah veh treh tržaških šolskih okrožij, ki so potekala v sejni dvorani tržaške občine, izvolili predstavnike občinskih uprav v pokrajinskem šolskem svetu. Izid glasovanja je bil nepričakovan in zelo ugoden: vseh 6 občin tržaške pokrajine bodo zastopale tri slovenske predstavnice, in sicer Vera Tuta Ban (iz devinsko-nabrežinske občine), Sara Burolo (iz dolinske občine) in Loredana Guštin (iz repentabrske občine). Tako bo odslej v pokrajinskem šolskem svetu kar 9 slovenskih zastopnikov. Sporazum o industrijski coni Jutri ob 10. uri bodo na sedežu pokrajinske uprave podpisali sporazum med Pokrajino, tržaško, dolinsko in miljsko Občino, upravo Industrijske cone in Pristaniško upravo za urbanistično obnovitev industrijskega območja. Protokol spada v okvir programskega dogovora na deželni ravni in meri k izboljšanju okolja in proizvajalne funkcije tržaške industrijske cone. Kitajci na Trgovinski zbornici Včeraj je bila na obisku na tržaški Trgovinski zbornici kitajska delegacija, ki jo je vodil svetnik veleposlaništva Zu Quinshun. S tržaškimi podjetniki so preučili možnosti večjega vključevanja Trsta v trgovanje s Kitajsko. Financarji zaplenili pašteto Financarji so na carinski postaji pri Proseku odkrili v madžarskem tovornjaku, s katerim so prevažali meso, 16 kilogramov gosje paštete, ki jo je voznik skušal uvoziti v Itahjo, ne da bi plačal carine. Pašteto v vrednosti 250 tisoč lir so financarji zaplenili, voznika pa prijavili. NOVICE Biosenzor za analizo vin, moštev in grozdja V laboratoriju Polytech v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah so izumili biosenzor za analizo vin, moštov in grozdja. Kot beremo v tiskovnem poročilu Centra, gre za izredno praktično in učinkovito napravo manjših dimenzij, ki jo bodo zlahka uporabljali vinogradniki in vinarji. Z njo bodo v hipu lahko določili nivo etanola, glukozija in fruktozija v vinih, moštih in grozdju. Dali so ji ime »PerBacco«. Deluje na baterije, stroški delovanja pa so smešno nizki. Za njeno komercializaijo bo poskrbela družba Biofu-tura. Predstavitev Odprte meje V prostorih MTS Kompas na mejnem prehodu na Škofijah (čez mejo) bo danes, 16. aprila, ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili manifestacije, ki jih bodo priredile tri prijateljske občine v okviru spomladanske izvedbe Odprte meje 1997 in ki bodo na programu v dneh 18., 19. in 20. aprila. Srečanje z Mitjo Volčičem V novinarskem krožku na Korzu bo jutri ob 17.30 srečanje z Mitjo Volčičem ob izidu njegove zadnje knjige Est. Tudi samemu srečanju, ki ga prireja Združenje Orizzonti za F-Jk v sodelovanju s Charta 2002 in Radioattivita, je ime Est. Kdor se želi udeležiti srečanja, mora dvigniti vabilo v knjigami Italo Svevo. Vabila so omejena, vstop pa je seveda brezplačen. Prekinitev razdeljevanja bencinskih kartic Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bodo jutri, 17. aprila, kot že najavljeno iz tehničnih razlogov prekinili razdeljevanje magnetnih kartic za nakup bencina po znižani ceni. Kartice bodo spet dobavljali v petek, 18. aprila med 8.30 in 21. uro. Obvestilo devinsko nabrežinske občine Obveščamo, da je Uprava občine Devin Nabrežina sklenila razpisati selekcijo za pridobitev poklicnih curriculomov za obnovo Kolegija preglednikov računov, glede na skorajšnji potek triletnega mandata tega organa, ki je predviden v skladu s 57. členom Zakona 142/1990 in ki ga sestavljajo trije člani, izbrani med redno vpisanimi člani Seznama uradnih preglednikov računov (predsednik), Zbornice komercialistov in Kolegija računovodij. Za revizorje maksimalno predviden honorar je natančno opredeljen v skladu z določili M.O. z dne 4.10.1995 (U.L. z dne 18.10. 1991, št. 245). Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo najkasneje do 12. ure dne 5. maja 1997. Za dodatne informacije poklicati občinsko finančno službo (tel. 6703322) od 8.30 do 14. ure vsak dan od ponedeljka do petka (samo ob ponedeljkih in sredah je predviden podaljšan službeni urnik do 17.30). 8 Sreda, 16. aprila 1997 TRST NIZ PREDAVANJ O SLOVENSKI POEZIJI Boris A. Novak včeraj na univerzi Predstavil je svoje raziskave o sprejemanju romanskih pesniških oblik v slovenski liriki CENTER ZA FIZIKO / NATEČAJ Slikarstvo med naravo in znanostjo Nagradili zmagovalce Včeraj popoldne je na Filozofski fakulteti predaval eden najuglednejših sodobnih slovenskih književnikov Boris A. Novak (foto KROMA). V okviru Oddelka za mediteranske literature in književnosti oz. Odseka za slovansko filologijo je predstavil svoje raziskave o sprejemanju romanskih pesniških oblik v slovenski liriki. Z znanstvenikom -pred nedavnim je pri mariborskih Obzorjih izšlo njegovo obsežno znanstveno delo o slovenskem verzu in pesniških oblikah - je seveda nastopil tudi pesnik, saj je Boris A. Novak predvsem poznan po svojem pesniškem snovanju. In tako je včeraj zbranim v predavalnici Filozofske fakultete prebral tudi nekaj svojih poezij. Uglednega gosta je predstavil tržaški pesnik Marko Kravos, ki ima na tukajšnji slovenistiki v letošnjem akademskem letu niz predavanj, posvečenih slovenski poeziji od 1945 do 1995. Prav v okvir tega niza je sodil tudi včerajšnji Novakov nastop na Filozofski fakulteti. Sinoči so v zborni dvorani Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru slovesno nagradili zmagovalce prvega slikarskega natečaja, ki ga je priredil sam Center na temo »Narava in znanost v Miramaru« (foto KROMA). Slovesnosti so se med drugimi udeležili ravnatelj Centra prof. Mi-guel Virasoro ter člani ocenjevalne komisije, ki so jo sestavljali dr. Giulia-na Garbi, prof. Maria Mas-sau Dan, prof. Sergio Mo-lesi, prof. Livio Schiozzi in prof. Giuseppe Zigaina. Natečaja se je udeležilo 124 slikarjev s 158 deli, kakor tudi dijaki višjih srednjih šol Carducci, Dante, Max Fabiani, Ga-lilei, Nordio, Oberdan, Petrarca in Sandrinelli. Med slikarji se je uvrstil na prvo mesto Marco Del De, na drugo Bruna de Fabris, na tretje pa Mas-simo Medica. Med dijaki so bili trije najboljši Te-resa Gasperutti (Dante), Massimo Venier (Sandrinelli) in Martina Camoz-zi (Galilei). Ocenjevalna komisija je poleg tega izbrala 38 izmed vseh predstavljenih del, ki bodo občinstvu na ogled v prostorih Centra vsak delavnik do 20. aprila od 17. do 20. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 17. ure. Informacije nudi tel. 040-762667. VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 16. aprila 1997 VENO Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.24 - Luna vzide ob 12.03 in zatone ob 1.33. Jutri, ČETRTEK, 17. aprila 1997 DOLFE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1013 mb pada, veter 11 km na uro severovzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aliče Da-nese, Luca Bignozzi, Anna Germani, Daniel Longo, Davide Nigri, Urška Ravbar. UMRLI SO: 85-letna An- COL / KULTURNO DRUŠTVO KRAŠKI DOM Štiri letni časi z amaterji iz Repna Komedijo pretvorila v nerečje Stana Milič, režiral pa Drago Gorup V soboto je amaterska dramska skupina iz Kulturnega društva Kraški dom iz Repna uprizorila komedijo Vinka Modemdorferja z naslovom Štiri letni časi. Igra se odvija v hiši nekega ministra, ki je osumljen korupcije in se priprvlja na hišno preiskavo ter vsa družina nestrpno pričaka prihod stražnikov. Za priredbo v narečje je tudi tokrat poskrbela domačinka Stana Mihe. Delo pa je zrežiral Drago Gorup, ki že veliko število let dirigira repenski oder. Za luči in glasbo je poskrbel Emil Punč. Nastopah pa so: Vesna Guštin, Valter Purič, Nataša Škabar, Silvana Škabar, Sonja Lazar, Renzo Taučar, Gianni Sobani ter Uroš Grilanc. Nabito polna dvorana in navdušena publika sta dokazali, da so tovrstne prireditve zelo priljubljene ter da se ljudje ob igranju domačinov ter ob zvoku narečja še radi od srca nasmejejo. Vse tiste, ki jim ni uspelo se udležiti sobotne predstave ah bi si jo radi ogledali obveščamo, da bo ponovitev v nedeljo zvečer ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. Program bo popestril nastop mladinske pevske skupine iz Skednja pod vodstvom Aleksandra Sluge. Iztok Lonjersko društvo poskrbelo za dobro počutje najmlajših Poskusni otroški popoldan, ki ga je preteklo soboto priredilo na svojem sedežu KD Lo-njer-Katinara, je nadvse uspel, tako da bo načrt, ki so ga sestavile lonjer-ske animatorke, stekel dalje. Otroška popoldanska srečanja se bodo namreč nadaljevala še vse prihodnje aprilske sobote, namenjena pa so predvsem otrokom iz otroških vrtcev (ti so na sobotnem srečanju številčno prevladovali) in pa otrokom iz prvih dveh razredov osnovne šole. Otroška domišljija in dobra volja, ki sta ob prvem srečanju spremenili otroke v Indijance, lonjersko društvo pa v pravi indijanski tabor, igrata na pomladanskih popoldnevih glavno vlogo. Vodita namreč v ustvarjalnost in igro, tako da sta zabava in smeh zagotovljena. Srečanja se bodo torej odvijala še 19. in 26. aprila in pa 2. maja v lonjer-skem društvu, od 16. do 17.30. Ta pobuda, ki je sicer namenjena najmlajšim, sodi pravzaprav med zadnje dejavnosti pred novim občnim zborom lonjerskega kulturnega društva, ki bo konec aprila. JPč tonia Moratto, 74-letni Livio Sartori, 75-letna Albina Pertot, 79-letni Attilio Cri-nella, 90-Ietna Marcella Marala, 88-letni Antonio Pertot, 83-Ietna Elsa Pinter, 77-letni Marco Piuca, 88-letni Pietro Protti, 76-letna Lida Ghersi. LEKARNE Od PONEDELJKA, 14. do SOBOTE, 19. aprila 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK - (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK - (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Za dostavljanje zdra- vil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.00, 20.00, 22.15 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche, VVillem Dafoe. EKCELSIOR - 17.20, 19.50, 22.15 »Lhmpero col-pisce ancora«, i. Irvin Ker-shner, George Lucas. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Širine«, i. Geoffrey Rush. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dante’s peak, la furia della montagna. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’om-bra del diavolo«, i. Harrison Ford, Brad Pitt. NAZIONALE 2-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Uno sbirro tuttofare«, i. Eddie Murphy. NAZIONALE 3 -16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »M.D.C. - Maschera di cera, r. Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le donne del peccato -Animals«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.00 »Guerre stellari«, r. George Lucas. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Kamasutra« r. Mira Nair. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »FESTIVAL«, r. Pupi Avati. a PRIREDITVE KLUB PRIJATELJSTVA vabi člane in prijatelje na koncert mlade violinistke Raffaelle Petronio v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizet-ti 3 danes, 16. t. m., ob 17.30. Na klavirju jo bo spremljala prof. Beatrice Zonta. Vstop prost. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi na otroško urico »SREČANJE Z LUTKO« v petek, 18. aprila. Ob 16. uri se bodo zbrali otroci iz otroških vrtcev, ob 17. uri pa otroci iz osnovnih šol. Srečanje bo v knjižničnih prostorih (za gledališčem Prešeren). S seboj naj vsi otroci prinesejo blazinico. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 19. t. m., ob 19. uri na srečanje s pisateljem MARKOM SOSIČEM ob izidu njegove tretje knjige »Balerina, balerina«. Avtorja in delo bo predstavila profesorica Neva Zaghet, kratek recital pa bo izvajala gledališka skupina SKK. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na ogled komedije »CHAR-LEVEVA TETA« v izbedbi dramske skupine DPD Svoboda iz Starega trga pri Ložu. Predstava bo v soboto, 19. aprila ob 20. uri v dvorani doma Albert Sirk v Križu. TFS STU LEDI prireja v soboto, 19. aprila, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu NADJI V SPOMIN - ob 5. obletnici smrti Nadje Kriščak. Na spordu: predstavitev knjige NADJA, ljudske viže, pesmi in plesi s skupino TOLOVAJ MATAJ, pevkami in plesalci TFS STU LEDI. Vstop prost. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO in SKD TABOR vabi v soboto, 19. aprila, ob 20.30 in v ne- deljo, 20. aprila, ob 17. uri v Prosvetni dom na Opčine na gledališki dogodek Eduarda De Filippa »Filu-mena Maturano«. V glavnih vlogah: Miranda Caha-rija in Livio Bogateč, dramaturška priredba in režija Mario Uršič, izredno sodelovanje Alojz Milič. Sodelujejo Suzi Bandi, Tanja Pečar, Deva Pincin, Mitja Kalc, Tomaž Kalc, Miha Ravbar-Vidmar, Andrej Rupel, Mattia Armani (za tehnično vodstvo). SKLAD »MITJA CUK«, KD SOVODNJE in DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE vabijo na gledališko predstavo »NEKOGA MORAŠ IMETI RAD«. So- deloval bo zavod Janko Premrl - Vojko iz Vipave. Kultrurni dom v Sovodnjah v nedeljo, 20. aprila 1997 ob 18. uri. DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM vabi na ogled igre Vinka Modern-dorferja »Štirje letni časi«. Sodeluje mladinska pevska skupina iz Skednja pod vodstvom Aleksandra Sluge. Predstava bo v nedeljo, 20. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Colu. POMLADNO GLASBE- NO SREČANJE v Rojanu -nedelja, 20. t .m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul Cordaroli 29. Vstop prost. Nastopili bodo mladi italijanski in slovenski glasbeniki iz Furlanije-Julijske krajine ter Trio Slovenske Glasbene akademije iz Ljubljane s pianistko Tatjano Ognjanovičevo. Prirejata Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in slovenska glasbena šola - Koncertna pobuda Rojan. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst vabi na predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA«, ki bo v ponedeljek, 21. aprila ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20. Govorila bo Damiana Ota, sodeloval bo gojenec Glasbene Matice, harmonikaš Adam Selj. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM - Koncertna sezona 96/97 - V torek, 29. aprila ob 20.30: SLOVENSKI KVINTET TROBIL (A. Grčar, S. Arnold - trobenta, V. Trampuš - rog, S. Vauh - trombon, D. Rošker - tuba). Na sporedu: Purcell, Clarke, Fursyth, Barber, Bizet, Bach, Merku, Gershvvin, Crespo. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom. s______________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na Holandsko od 20. do 25. aprila 1997. Vpisnine sprejemamo na uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072. SK DEVIN obvešča, da bodo potekali treningi na snegu na visokogorskem Kaprunu v Avstriji, 25., 26. in 27. t. m. Istočasno se bodo vršili tečaji za manj izurjene smučarje z lastnimi učitelji. Prijave v tajništvu na tel. 2916004 do 23. t. m. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - Opčine, vsak ponedeljek ob 20. uri. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh 26. junija do 1. julija t.L. potovanje v bivšem zloglasnem taborišču Raven-sbriick. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in Norimbergo. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Crispi št. 3 H-nad. - Tel. 661088. Uradni umik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE William Shakespeare KRALJ RIHARD TRETJI Režija MILE KORUN danes, 16. t.m., ob 20.30 Red D jutri, 17. t.m., ob 20.30 Red E v petek, 18. t.m., ob 20.30 Red A v soboto, 19. t.m., ob 20.30 RedB v nedeljo, 20. t.m., ob 16.00 RedC V Zagradcu praznuje Pepko svojih 60 let. Vse najboljše mu iz srca voščijo Danila, Andrej, Magda in Janez z družinami Danes praznuje Pepko svoja okrogla leta. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva mu želijo ponočni ptici in vsa klapa iz Repna Ob Sestdeset-letnici Alojza Debelisa predsednika kmečke zveze, mu iskreno čestita upravni in nadzorni odbor ter delavni kolektiv Kmetijske Zadruge v Trstu □ ČESTITKE Danes praznuje svoj 5. rojstni dan naš dragi Erik. Vse najboljše mu želijo bratec David, mama Klara očka Robi, noneti Marica in Franco ter Anica in Giorgio. Naša draga Federika ima že štiri leta. Vse najboljše in da bi zrasla v pridno deklico ji želijo Marta in Bruno z družino. Cujte, Cujte prjatli vsi, naš Gicko v šestdeseta leta hiti. Dosti lepih in srečnih let mu želimo vsi na svet, posebno Giusto in Paola. Našemu bratrancu Alojzu Debelisu, ki danes slavi šestdeset let polnega in poštenega dela, mu želimo bratranca Giorgio irt Marcello z družinama ter teta Slava, vse najboljše! Danes praznuje 17. rojstni dan naša draga Martina Samez. Veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter izpolnitev vseh skritih želja ti želijo tvoje sošolke in sošolci 3. razreda pedagoškega liceja. MALI OGLASI tel. 040-7796333 KNJIGOVODJA, vešča vsakega uradniškega dela z večletno prakso išCe službo part-time. Tel. 812309. IZOBRAZENKA dobi službo v Rimu, kot voditeljica Hotela Emona. Ponudbo poslati na Palače Hotel, Corso Italia 63 -Gorica. KOSIM TRAVO po vrtovih. Tel. 228547. LETO STARE koze prodam. Telefonirati na St. 226649 ob uri kosila. KMETIJA MILIC vljudno naproša vse udeležence »Partizanskega praznika«, ki je bil pred približno 20. leti v Zagradcu za morebitno fo- tografsko gradivo. Tel. 229383. RESTAVRACIJA na obalni cesti išče izkušeno natakarico. Tel. 224214. IŠČEMO NASLEDNJE profile sodelavcev: vzgojitelje, animatorje in koordinatorja, z italijanskim državljanstvom. Ročno napisane prošnje poslati na PD, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »solidarnost«. V PEVMI na trgu prodamo večstanovansko hišo s trgovino in vrtom. Cena po dogovoru, tel. 040/811863. V GORICI, ul. Transal-pina prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040/811863. PRODAM OPEL KA-DETT 1300S-GL, rdeče barve, 5 vrat, letnik 88, 120.000 km, v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 382474 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni »vespo Piaggio«, letnik ’90 z električnim vžigom v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/78080 po 20. uri. V CENTRU NABREŽINE prodajamo novo zgrajeno hišo, 280 kv. m., z vrtom (možnost izbire podov). Cena od lit. 490.000.000 dalje. Telefon 040/212267 SAMOJEDO, mladiča samca z rodovnikom, po zelo ugodni ceni prodam. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 229213. NUJNO. Za dokaz protislovenskega vzdušja v Trstu zbiram slike oziroma podatke o lokaciji protislovenskih napisov, vklučno z morebitnim časovnim razdobjem leteli. Tel. 228779. IZGUBILA SEM zlato verižico z obeskom iz kristala na Opčinah (med banko in Prosvetnim domom). Poštenemu najditelju dam nagrado, tel. na št. 220680 ob uri kosila. ŠPORTNO DRUŠTVO, ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji interesi-ranimi za eventuelno reklamizacijo firme ali sponsorizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo na tel. št. 212289 ali fax 214335 (ob uradnih urah). POČITNIŠKI DOM za strejše in invalide odpiramo v Ankaranu, ob morju v zelenem parku, zdravniška oskrba zagotovljena - telefonirati 00386-66-281848 po 20. uri. ZAGOVORNIKE NARAVNE MEDICINE in naravnih metod zdravljenja vabimo na seminar INTERNATIONAL RESOURCES v Gradišče ob Soči, v nedeljo, 6. aprila. Za nadaljne pojasnila pokličite na tel. 040/393473. OSMICO je odprl Alojz Milič. Toplo vabljeni! KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO sta odprla Milko in Nevenka v Sa-ležu - Bajta 73. Vabljeni! OSMICO ima Frandoli v Sli vnem. Točijo odlično belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. . 229383. OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ier nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina. OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. H SOLSKE VESTI LICEJ FRANCE PRESERJEN obvešpča, da bo roditeljski sestanek za trienij znanstvenega liceja jutri, 17. aprila 1997, ob 18. uri. DRŽAVNI TRGOVSKI ZAVOD IN ODDELEK ZA GEOMETRE ŽIGA ZOIS obvešCa, da bo roditeljski sestanek 24. aprila 1997, na podružnici ob 17. uri za vse razrede obeh smeri. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. H3 OBVESTILA MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja jutri, 17. aprila, z začetkom ob 20. uri na sedežu v Ul. Galli-na 5/III, predavanje na temo »Priznane pravice slovenske manjšine«. Predaval bo prof. Samo Pahor. Vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na napredni (avan-zato) tečaj salsa-meren-gue, ki bo potekal v društvenih prostorih. Prva vaja bo jutri, 17. aprila ob 21. uri. Za informacije telefonirati na št. 572595. KRD DOM BRISCIKI vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 18. aprila ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju v društvenem sedežu. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Opčine. V petek, 18. aprila, ob 20.30 predstavitev kratkega romana marka Sosiča »BALERINA, BALERINA«. Uvodna beseda Saša Martelanc, odlomek bo prebrala gledališka igralka Miranda Caharija. Vabljeni! <- ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA v sodelovanju s KD S. ŠKAMPERLE vas vljudno vabi v petek, 18. aprila 1997 ob 18. uri na Stadion 1. Maj (Sv. Ivan, Vrdelska cesta 7 - Trst) na predstavitev in ogled videokasete »Mi z vami - voi con noi«, ki je nastala po petletnem sodelovanju med italijansko osnovno šolo Largo Isonzo iz TržiCa in slovensko osnovno šolo O. Zupančič iz Gorice. ODPRTA MEJA 1997 -Petek, 18. aprila v gledališču Prešeren v Boljuncu ob 19.30 otvoritev razstave kiparja Jožeta Lisaca in razstave o kočevskem pragozdu; ob 20.30 večer posvečen ODLIČJU PRIJATELJSTVA. Sobota, 19. aprila v parku Gornji Plehnik v Prebenegu ob 10. uri uradni del ODPRTE MEJE in prehod čez državno mejo v Osp. Nedelja, 20. aprila prost prehod mejnih prehodov v Botaču, Prebenegu, Gročani in Dragi. V soboto in nedeljo bo potekal 3. EX TEMPORE SASA OTA. TABORNIKI RMV vabijo mlajše člane (osnovnošolce in srednješolce) na ŠPORTNI DAN v soboto, 19. aprila 1997. Zbirališče ob 16. uri na trgu v Repnu. Pomerili se bomo v krosu, tekmovanju z gorskimi kolesi, v igri »med dvema ognjema«, poligonu ter vlečenju vrvi. V slučaju slabega vremena bodo tekmovanja v repenski telovadnici. FOTOGRAFSKI KROŽEK FOTO TRST 80 in fotografski študijski krožek ZAREK iz Sežane prirejata v soboto 19. in nedeljo 20. aprila 3. FOTOGRAFSKI EX TEMPORE »SASA OTA« na temo »tri prijateljske občine« ob odprti meji med občinami Dolina, Hrpelje-Kozina in Koper. SK DEVIN obvešča člane, da so na razpolago klubske trenirke. Zainteresirani naj kličejo tajništvo na tel. 2916004, najkasneje do 20. t. m. SDK CEROVLJE-MAVHINJE in vaška skupnost GORJANSKO v sodelovanju z občinama DEVIN-NABREZINA in KOMEN organizirata v nedeljo, 20. aprila 1997, »4. POHOD PRIJATELJSTVA« Gorjansko Mavhinje z odprto mejo. Program bo sledeči: ob 10. uri zbirališče v Gorjanskem, ob 11. uri odhod, ob 12.30 kratka prireditev na kmečkem mejnem prehodu in govori županov občin De-vin-Nabrežina in Komna, ob prihodu v Mavhinje vas bo Čakal topel obrok, po kosilu bodo razni govori in kratek kulturni program, sledil bo ples z ansamblom Kraški kvintet, ob 20.30 tombola. Za vse udeležence pohoda bo od 8.30 dalje na razpolago avtobus za pravoz z Mavhinj na Gorjansko in nazaj. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 21. aprila, na predavanje dr. Draga Ocvirka na temo »ČLOVEK PRIHODNOSTI: SUPERMAN, FRANKESTEIN ALI KAJ TRETJEGA?«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča obiskovalce, da bo zaprta od 21. aprila do 16. maja zaradi nujnih preureditvenih del v skladišču. V tem času bo delovala izposoja na dom in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 14. ure. PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 22. aprila 1997 ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 v Trstu. Sledila bo predsra-vitev publikacije »Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evropaski uniji«, prisoten bo avtor Bojan Brezigar. PREDAVANJE Z ZAKONSKO, družinsko in vzgojno problematiko v Slomškovem domu v Bazovici bo v torek, 22. aprila ob 20.30. Gosta bosta zakonca Lisjak iz Kopra. Žena je zdravnica in mati štirih otrok, mož pa odvetnik. Skušala bosta odgovoriti na vprašanja: Koliko je danes ljubezni med zakonci? Kako naj v ljubezni rastemo? Kako si jo posredujemo v družini? Zakaj se mnogi zakoni razbijejo? Nekateri sploh ne utečejo? Kako naj se mladi perd poroko spoznajo in kje naj se na zakon pripravijo?... Po predavanju diskusija in prijateljsko srečanje. Lepo vabljeni! KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK vabi na predstavitev obsežne knjige mag. Egona Pelika- na »ENGELBERT BESEDNJAK V PARLAMENTU«, ki v slovenskem in italijanskem jeziku prinaša uvodno študijo in besedila poslanskih nastopov dr. E. Besednjaka v letih 1924-28. O njej bosta spregovorila dr. Drago Legiša in avtor. Srečanje bo v sredo, 23. aprila, ob 18. uri v Vilfanovi dvorani, Ul. Gallina 5 v Trstu. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi svoje člane na redni Občni zbor, ki bo v sredo, 23. aprila t. L, ob 18. uri v I. sklicanju in v četrtek, 24. aprila ob 18. uri, v II. sklicanju na sedežu društva, v Trstu, ul. Mazzini 46,1. nadstropje. SKD VIGRED vabi vse, ki bi se radi naučili Country plesa na prvo vajo tečaja, ki bo v sredo 23. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju. SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na teCaj latinskoameriških in standardnih plesov, ki se vrši vsako sredo ob 18. uri v prostorih KD S. Škamperle (Stadion 1. Maj). Za informacije tel. 360072. KMEČKA ZVEZA ob- vešCa, da bodo njeni uradi do 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu -ul. Cicerone 8 - mednad-stropje - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak četrtek od 8. do 12. ure. OSHO MEDITATION CENTER »ANANDITA« v Briščikih št. 2, organizira od petka, 2. maja popoldne do nedelje 4. maja zvečer, weekend za boljše počutje v svojem telesu in duhu. Bivanje v šotorih in ribiških hišah v samotni laguni blizu Bibione-ja. Informacije na tel. št. 040/327488. KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah Zreče od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka. Tel. 360072 v uradnih urah. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. junija na vrtu openskega Marijanišča pod geslom POJ, PLESI IN IGRAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave na telefonski številki 211258 (Nadja Perini) in 215367 (Majda Danev) v večernih urah do torka, 15. aprila zvečer. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSO- VEL - Trst (Ul. Ginna-stica 72, tel. 573141) sporoča, da je za letovanje na Medvedjem Brdu v Času od 30. 6. do 10. 7. 1997 za otroke od 6. do 12. leta na razpolago samo še nekaj prostih mest. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja tečaj igranja mandoline z diplomiranim profesorjem. Tečaj se vrši v popoldanskih ali večernih urah v društvenih prostorih. Zainteresirani se lahko javijo osebno v prostorih SKD F. Prešeren (Boljunec 507) v ponedeljkih od 20.00 do 22.30 ali naj telefonirajo v večernih urah na št. 228781 (Pavel). RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni! PRISPEVKI V spomin na Karla Cuka darujeta Justina in Milko Cibic 50.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na strica Karla Cuka darujeta Dorka in Ivanka z družinama 300.000 lir za Skupnost Družina Opčine. N.N. daruje 1.600.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob 30. obletnici smrti Marija Slavca darujeta hčeri Vida in Vera 100.000 lir ter Giorgio, Marta in Edvin 50.000 lir za dolinsko cerkev. V spomin na Albino Tavčar vd. Živic daruje Jožica Guštin 30.000 lir za SK Kras. Boris in Norma Bogateč darujeta 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Josipa Kalca darujeta Oskar in Milena Grgič Mirno je zaspal naš predragi Slavo Čuk (MARIO) Pogreb bo jutri, ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga na pokopališče na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena Franka, hci Tatjana z Lucianom, in vnuk Miloš Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene. Bani, 16. aprila 1997 Ob težki izgubi dragega očeta Sava Cuka sočustvujejo s Tatjano kolegice in kolegi slovenskega uredništva RAI 20.000 lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Josipa Kalca darujeta Marija in Viktorija (Bazovica) 30.000 lir za KD Slovan. V spomin na Josipa Kalca daruje Marta Kocjan 20.000 lir za KD Slovan. V spomin na bratranca Josipa Kalca daruje Gizela Žagar Fonda 25.000 lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Ivana Sedmaka darujeta kulturno društvo in ženski pevski zbor Ivana Grbca 100.000 lir za Združenje starši skupaj. Namesto cvetja na prerani grob Franka Lukovca daruje družina Dobrigna 50.000 lir za SD Breg. V spomin na sestrično Žito Kante darujeta Giu-lio in Milko 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Tiho nas je zapustil naš dragi oče Pietro Protti Pogreb bo v petek, 18. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sinova in hčerka, snahi, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Trst, 16. aprila 1997 t Potem, ko je vse svoje življenje posvetil družini in delu nas je nenadoma zapustil Anton Pertot Pogreb bo jutri, četrtek 17. aprila ob 12. uri iz mrtvašnice na pokopališču v barkovljah, v barko vij ansko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Elsa, sinovi Walter, Mariano in Silva, snahi Alda in Anna Pia, vnuki Elisabetta s Fabriziom, Antonella, Alessandra, Alberto in Gabriele, brat Stojan z Almo in ostalo sorodstvo. ' Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 16. aprila 1997 (Pogrebno podjetje ul. Torrebianca) Ob bridki izgubi dragega strica Karla Cuka se ga Pia z ljubeznijo in hvaležnostjo spominja in sočustvuje z Magdo, Ado, Dragom in sorodniki, ki so ga negovali s tako veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo. CERKNO / V NEDELJO VIDEM / MONOLOGI IN PESMI GABERJA IN LUPOR1NIJA Le zaključek Primorske poje '97 V nedeljo se je s koncertoma v Cerknem in v Tem zaključila letošnja zborovska revija Primorska poje. Na pevskem popoldnevu v Cerknem so nastopili: vokalni skupini iz Portoroža (zborovodja Miran Bržan) in Odmevi iz saleža (Matjaž Scek), ženski zbor Dmštva upokojencev iz Nove Gorice (Julica Faganel), dekliški zbor »Mavrica« iz Postojne (Ana Fajdiga), mešani zbor Košana (Damjana Morel), moški zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela (Miran Žitko) in mešani zbor Sedej iz Steverjana. Vsak zbor je - kot običajno -odpel po pet pesmi. Na prireditvi v Cerknem je v imenu organizatorjev spregovoril podpredsednik Z draženja pevskih zborov Primorske Rudi Simac, priljubljeno zborovsko revijo namreč prirejata omenjeno združenje in Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji. Simac je najprej predstavil ugledna gosta, in sicer Janeza Podobnika, cerkljanskega župana in predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, ter Marjana Podobnika, podpredsednika slovenske vlade. Poudaril je važnost revije, kot je Primorska poje, ki je letos združila preko 140 primorskih zborov; izpostavil je njeno letošnjo posvetitev Lojzetu Bratužu in na kratko povzel lik tega goriške-ga zborovodje in glasbenika. Navezal se je tudi na nadškofa Frančiška B. Sedeja, ki je v letih najhujšega fašizma služboval v Gorici. Mešani zbor Sedej iz Steverjana zato ni bil »Cisto slučajno« prisoten na reviji v Cerknem, saj se je tam rodil nadškof Sedej. Ob zaključku se je Simac tudi zahvalil vsem pevcem in zborovodjem, da posvečajo svoj prosti Cas pevskim vajam. Pevce in zborovodje so organizatorji tega večera pogostili v bližnjem Hotelu Eta. Na družabnosti se je župan Podobnik tudi zanimal za izmenjavo števerjanskega zbora s cerkljanskim, glede na to, da oboje veže spomin na pokojnega nadškofa Sedeja. Janez Podobnik je namreC zatrdil, da sta »kultura in petje višja od vsake politike.« V.H. Navdušenje za odlično predstavo Gaber 9697 Drevi se začenja niz predstav v avditoriju Concordia v Pordenonu Kantavtor? Sodobni trubadur? Komično-ironični pisec in interpret? Kolikor toliko natančna in odgovarjajoča opredelitev Giorgia Gaberja je sila težavna naloga, nadvse umestna pa je pripomba, da je trenutno (spet) med najbolj prodornimi kritiki sodobne italijanske družbe. To svojo nalogo, ki jo občuti kot temeljno državljansko dolžnost, Gaber seveda opravlja na gledališkem odru z monologi (predvsem) in pesmimi (bolj kot dodatek povedanemu), ene in druge pa izvaja nadvse prepričljivo. Njegov nastop na odru je nabit z energijo in kljub tudi ostrim kritikam na račun politike in določenih družbenih pojavov pa ne izveni pesimistično. Prej kot poziv vsem, naj svojo usodo vzamejo v lastne roke kot zavedni elani širše skupnosti. In prav občutek za pripadnost skupnosti je danes po presoji dvojice avtorjev predstave v italijanski (in ne samo) družbi skoraj povsem zamrl. Giorgio Gaber se je po lanskoletni odpovedi (iz zdravstvenih razlogov) vrnil v našo deželo z vrsto koncertov v videmski in por-denonski pokrajini. Ustanova ERT je Gaberje-vo predstavo, ki nosi sila enostaven naslov Gaber 96-97 - pesmi in monologi Giorgia Gaberja ih Sandra Luporinija, uvrstila v več gledaliških abonmajev in Čeprav je bilo predvidenih veliko ponovitev so razpoložljive vstopnice za videmske koncerte v kratkem pošle. Sicer pa se drevi začenja niz predstav v Pordenonu (do vključno nedelje popoldne), v torek, 22. aprila pa bo Gaber nastopil še v Hu-minu. Veliko povpraševanje po vstopnicah je bil že prvi dokaz, da je »levičarski oporečnik« - oznako gre brati dvosmerno, in sicer, da je Gaber levičar, istočasno pa zelo kritičen do včerajšnje in tudi današnje levice (z vsemi pripombami na veljavnost takšnih opredelitev) - ponovno izredno priljubljen. In tudi spet izredno vitalen in ustvarjalen po nekajletnem bolj »sivem« obdobju, v katerem nje- gova svojstvena ironična žilica, toplo človeško obarvana, ni prišla do pravega izraza. Sicer pa tudi tokratna predstava ni absolutna novost, saj gre kot pri ostalih, ki jih je ustvarila dvojica Gaber-Luporini, za nadaljevanje teme, ki je bila zastavljena že v prvi iz sedaj že precej dolgega niza. Tokratna se še posebej naslanja na predstavo E pensare che c'era il pensiero, ki jo je Gaber uprizarjal v prejšnjih dveh sezonah. Avtorja sta iz omenjene predstave povzela predvsem pesmi, ki jih Gaber izvaja ob spremljavi zelo dobrega petčlanskega ansambla, medtem ko so monologi novi, včasih jih avtorja sproti dodajata oz. vsaj »premečeta«. In nedvomno je tekstovni del najveCja odlika predstave, ki jo je težko opredeliti, Gaber ji na kratko pravi Teatro Canzone, kar pove, da gre za sožitje petega in govorjenega. 2e uvodni monolog predstave La sedia da spostare (Stol, ki ga je treba premakniti) razkriva globoko ost ironije obeh avtorjev, ki sicer dobrodušno, vendar neprizanesljivo bičata slabosti današnje dražbe. Izredno posrečeno in enakopravno posuto z bodicami na raCun obeh spolov je poglavje posvečeno ženski: v monologu Secon-do me la drama (Po mojem ženska) Gaber pove vrsto duhovitih zbadljivk, ki temeljijo na nekaterih veCnih resnicah. Zelo občuteno se je dvojica avtorjev tokrat lotila odnosa do Amerike (Ko ne bi bilo Američanov, bi danes mi bili ... Evropejci), monolog pa se zaključuje s precej pikro pripombo, Ceš da je Amerika zelo ponosna na kip svobode, vendar pa ne občuti pomanjkanja po malem skromnem kipcu enakopravnosti (v tem je zaobjeta tudi kritika na raCun precej razširjenega pojmovanja svobode kot pravice do vsega brez vsakršnih obveznosti). Monologu sledi ena izmed redkih lepih (tudi v glasbenem smislu) novih pesmi I barbari (Barbari). Izredno toplo videmsko občinstvo pa si je po dolgi (triurni) predstavi zaželelo še nekaj ponovitev iz prejšnjih: Giorgio Gaber mu je rad ustregel in odpel tudi izbor pesmi, s katerimi je -takrat predvsem kot kantavtor - zaCel svojo uspešno umetniško pot. (bip) POPRAVEK V včerajšnjem članku o koncertu Komornega zbora Ave se je vrinila napaka, ki je spremenila smisel avtorjeve ocene o izbranem programu, ker je glagol »Črpati® spremenila v »krpati*. Za tiskarskega škrata se opravičujemo. SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA / STALNO GLEDALIŠČE VENETA Prijetna narečna komedija V okviru sezone gledališča La Contrada gostuje ta teden v tržaški dvorani Cristallo Stalno gledališče dežele Venete, ki ima med lastnimi institucionalnimi cilji tudi ovrednotenje krajevnih avtorjev. Tako je Giulio Bosetti, ki že nekaj let vodi gledališko hišo, posegel po delu Se no i xe mati, no li vole-mo (Če niso nori, jih nočemo), ki ga je leta 1926 spisal Gino Rocca. Avtorjevo ime je danes skoraj neznano, Čeprav je bil med obema vojnama znana in pomembna osebnost. Pisal je pesmi, romane, gledališka dela, vodil je dnevnik Gazzet-tino, bil je med prireditelji prvega gledališkega festivala v okviru beneškega Bienala. Zlasti so bile priljubljene njegove komedije, ki so jih uprizarjale pomembne italijanske gledališke skupine. •Komedija Se no i xe mati, no li volemo, je bila njegov najveCji gledališki uspeh. Po njej so posneli celo dva filma, zadnjega leta 1941; istega leta je Rocca umrl zaradi posledic rane na fronti med prvo svetovno vojno. Spisana je v soCnem narečju, kakršnega so govorili na začetku stoletja na kopnem, kot bi temu rekli prebivalci vodnih Benetk. Dogajanje je postavljeno v podeželsko mestece; glavni junaki so trije priletni prijatelji, zadnji še živeči elani druščine mladostniških razgrajačev, ki si je nadela ime I nove mati (Devet norcev) in ki jim je bogat tovariš ob smrti pustil dosmrtno rento. Novi in mladi predsednik dobrodelnega društva, ki je glavni dedič bogataševega premoženja, bi jim rad odvzel dohodek, Ceš da ne spoštujejo pravil, ki jih je druščina zapisala v lastni statut: vsaj enkrat na teden morajo prirediti pojedino, med katero morajo popiti vedro žganja, redno se morajo napiti, po možnosti plačati vsaj eno globo zaradi razgrajanja - kdor se ne vede po teh pravilih, je nemudoma izključen. Da ne bi izgubili prepotrebnega dohodka, se trije starci spet lotijo norčij iz mladih let; popivajo dolgo v noC, razgrajajo, nadlegujejo someščane. Veseljačenje po sili jih drago stane, eden umre, dru- gi doživi živčni zlom, od katerega si ne opomore, tretji se sooCi s svojo osamljenostjo. Tej izvirni in zabavni zamisli, ki nosi v sebi trdo jedro grenkobe, je avtor dodal še osebno dramo enega treh nesrečnih pajdašev, Momija Tamberlana, ki mu ni nikoli dovolj denarja za neprivlačno hčerko in zlasti ne za mlado drugo ženo: spoznanje, da mu je nezvesta, ga dokončno stre in zastor pade ob njegovem odhodu v bolnišnico za duševno bolne. Režija Giulia Bosettija, ki v komediji tudi nastopa, je povsem realistična in sloni na igralcih, ki s skrbno natančnostjo ustvarjajo žive like s polnim značajem. Tako je Bosettijev Momi Tam-berlan ganljivo naiven in ihtav, nebogljen v svoji nesreči. Zelo zabaven je Antonio Salines v vlogi zajedljivega in sitnega Bor-tola Cocija, medtem ko je Gianni Bonagura spravljivi Pietro Scavez-za. Franco Santelli dognano podaja vlogo starega služabnika Slorije, a tudi ostali člani uigranega ansambla so povsem prepričljivi v svojih vlogah. Predstavo dopolnjuje učinkovita scena Nicola Rubertellija in primerni kostumi San-tuzze Gali. (bov) Premiera filma Ekspres Ekspres Drevi bo v ljubljanskem kinu Komuna premierna predstavitev filma Ekspres Ekspres (na sliki prizor iz filma), prisotna bo tudi filmska ekipa. Ljubezenski "rail-road" movie, kot so ga poimenovali ustvarjalci, je delno prikaz ljudi med potovanjem z vlakom, delno pa ljubezenski film, poln nemih dialogov. Ni zapleta in ni razpleta. Rahlo negotovi, opazno plašni, sramežljivi, vase zaprti, asocialni mladenič, igra ga Grega Bakovič, nekega dne sede na vlak in odpotuje. Brez cilja, samo da se giblje. Ljudje prihajajo in odhajajo, vstopajo in izstopajo, mnogi pogledi se sprožajo, iščejo, dotikajo in božajo, ritualno združeni v prižiganje slik, ki drvijo mimo. Vlak tem ljudem dviguje samozavest. Vstopi mladenka, igra jo Barbara Cerar, kratkolasa, nevsiljiva in atraktivna. Jo je mladenič prižgal s pogledom? Je mar ona njega prižgala s svojim? Ni razloga, da bi se razšla, dokler ne zvesta, kaj se je zgodilo, a kaj se je zgodilo, ne moreta zvedeti, dokler se vlak ne ustavi. Poleg dveh glavnih igralcev se v filmu pojavljajo še Grega Čušin, Andrej Rozman, Lojze Rozman, Peter Musevski, Cole Moretti, Štefka DrolCeva, Pavle Rakovec, Pavle Ravnohrib, Nataša Konc-ZupanCiC in drugi. Za masko je poskrbela Gabriela Fleisch-man, kostumografinja je bila Vesna ČrneliC, za ton je poskrbel Marko Tajic, za oblikovanje zvoka je odgovorna Hanna Preuss, direktor filma je bil Janez Jauh, za montažo je skrbel Stanko Kostanjevec, scenograf filma je Matjaž Pavlovec, direktor fotografije je Valentin Perko in za glasbo je poskrbel Mitja Vrhovnik-Smrekar. Scenarij sta napisala Matjaž Pograjc in Igor Sterk. Režiser je Igor Sterk in produ- cent A.A.C. Productions. Film je bil posnet s subvencijo Filmskega sklada Republike Slovenije in s pomočjo Slovenskih železnic. Koproducent je bil Umetniški program TV Slovenija z urednikom Jaroslavom Skrašnyem. Na muzejskem vlaku Slovenskih železnic, na poti v Novo mesto so pred dnevi ustvarjalci filma Ek- spres Ekspres režiser Igor Sterk in glavna igralca Gregor Bakovič in Barbara Cerar predstavili njihov širok promocijski naCrt, ki bo Ekspres Ekspres pognal s polno paro med slovenske gledalce. V Novem mestu so zatem v kinu Doma kulture predpremierno predvajali omenjeni film, ki je na letošnjem januarskem Portoroškem filmskem maratonu prejel šest nagrad. Dobitniki nagrad za Ek- spres Ekspres na letošnjem filmskem maratonu v Portorožu so bili s strani žirije filmskega maratona Igor Sterk za najboljšega režiserja, Hanna Preuss za oblikovanje zvoka, Matjaž Pavlovec za najboljšo scenografijo, Valentin Perko za najboljšega direktorja fotografije in s strani žirije revije Stop Gregom Bakovič za nastop v filmu. (STA) SVET Sreda, 16. aprila 1997 ALBANIJA / Z IZKRCANJEM ITALIJANSKIH, FRANCOSKIH IN ŠPANSKIH VOJAKOV Italijani za sedaj ne bodo šli v Vloro - Zadovoljstvo vseh albanskih političnih sil - Zaskrbljenost Berisheve stranke zaradi orožja v rokah civilistov, ki pa jih tuji vojaki ne bodo razorževaii Mirovne misije italijanske vojske RIM - Ko bodo v Albaniji razporedili ves italijanski kontingent (2.500 vojakov in oficirjev), se bo v tujini pod okriljem Združenih narodov nahajalo kar 4.490 pripadnikov italijanskih oboroženih sil. V seznamu niso navedene posadke pomorskih eskader, ki prav tako sodelujejo v mirovnih misijah OZN. IZRAEL (Jeruzalem) Misija UNTSO Italijanski kontingent sestavlja 9 oficirjev (8 pripadnikov kopenskih sil in eden iz mornarice), ki so zadolženi za nadzorstvo izraelsko-arabskega premirja. Misija se je začela junija 1948, zapadlosti pa Se niso določili. PAKISTAN (Srinagar) Misija UNMOGIP V italijanskem kontingentu je 8 oficirjev kopenskih sil, ki nadzorujejo premirje med Indijo in Paki-stanom.Misija se je začela januarja 1949, zapadlosti pa še niso določili. LIBANON (Nakurah) Misija UNlllL V italijanskem kontingentu je 52 vojakov (10 oficirjev in 20 podoficirjev kopenskih sil, 2 oficirja in 4 podoficirji mornarice ter 1 karabinjer), ki so zadolženi za nadzorstvo umika izraelske vojske iz Libanona. Misija se je začela marca 1978 in bo trajala do konca prihodnjega julija. IRAK (Umkasir) Misija UMIKOM V italijanskem kontingentu je 7 oficirjev kopenskih sil in 1 oficir mornarice, ki so zadolženi za nadzorstvo iransko-iraškega premirja na meji med obema državama.Misija se je začela aprila leta 1991, njene zapadlosti pa Se niso določili. IRAK (Umkasir) Misija UNISCOM Častnik kopenskih sil ali mornarice občasno sodeluje pri preverjanju spoštovanja resolucije OZN St. 688, ki je Iraku ukazala odpravo orožja za množično uničenje. Misija se je začela junija 1991, njene zapadlosti pa še niso doloCih. ZAH. SAHARA (Laajoin) Misija MINURSO Italijanski kontingent sestavljajo 4 oficirji kopenski sil in dva oficirja letalstva, ki naj bi pazih na potek referenduma o neodvisnosti Zahodne Sahare od Maroka. Misija se je zaCela septembra leta 1991 in bo trajala do konca prihodnjega maja. SARM EL SEDC Misija MFO V italijanskem kontingentu je 88 pripadnikov mornariških in kopenskih sil, ki v sinajskem Sarm el Seiku nadzoruje spoštovanje campdavidskega sporazuma. Italija v tej misiji občasno sodeluje tudi s svojimi vojnimi ladjami. Misija se je začela aprila leta 1982, njene zapadlosti pa še niso doloCih. NEKDANJA JUGOSLAVIJA Misija ECMM Italijanski kontingent Šteje 24 vojakov (oficirjev in podoficirjev letalskih in kopenskih sil). Leta 1994 so v napadu letal JLA na helikopterje opazovalne misije za nadzorstvo premirja med Hrvaško in ZRJ življenje izgubili 4 Italijani. Misija se je začela leta 1991, podaljšali pa so jo do leta 1998. BOSNA IN HERCEGOVINA Misija SPOR Italijanski kontingent šteje 1.700 mož, ki so zadolženi za spoštovanje daytonskega sporazuma. Poleg tega Italija sodeluje s pomorsko eskadro in s 25 letalskimi oporišči. Misija se je začela decembra lani, predtem je Italija sodelovala v misiji IFOR. IZRAEL (Hebron) Misija TTPH 2 V italijanskem kontingentu je 31 karabinjerjev, ki so zadolženi za vzpostavitev varnostnega ozračja med Palestinci in židovskimi priseljenci v Hebronu. Misija se je pričela letošnjega januarja. TIRANA - V dobrih dvanajstih urah se je brez zapletov zaključila prva faza prihoda mednarodnih zaščitnih sil (FMP) v Albanijo. »D-day« se je začel eno minuto po polnoči, ko se je tudi uradno začela misija »Zora«. Ob 4.15 je pomorska eskadra z ladjami Vittorio Veneto, San Marco, Orage, Castilla in Cortes prispela pred pristanišče Drač in Čakala na ukaz, da izkrce-valne ladje zaplujejo v pristanišče. To se je zgodilo ob 6., ko se je k operativni obali privezala francoska izkrcevalna ladja Orage. Istočasno so obnovih letalski most med Italijo in tiranskim letališčem. Za Francozi se je privezala italijanska izkrcevalna ladja San Marco, nato še obe španski ladji, medtem ko bo križarka Vittorio Veneto ostala v albanskih ozemeljskih vodah kot zaščita mirovnim silam. Celotna operacija je potekala brez zapletov in ob navideznem nezanimanju krajevnega prebivalstva, ki pa je v izjavah novinarjem skoraj soglasno izjavljalo, da se sedaj Čuti bolj varno in da bo prisotnost tujih sil po- zitivno vplivala na obnovo razpadle države. Kasneje sta v Drač prispela tudi obrambni minister Andreatta in admiral Venturoni, ki je napovedal, da za sedaj ne bo izkrcanja v Vlori zaradi logistično-političnih težav. Vlorsko pristanišče ni ograjeno, v njem se nahajajo barake civilistov, tako da ne morejo zajamčiti varnosti. V Vloro bodo torej skoraj gotovo prispeli po kopenski poti, a to kot kaže, ko se bo politični položaj v tem južnoalban-skem uporniškem mestu razjasnil. Italijani bržkone Čakajo, da bo vlada narodne enotnosti Bashkima Fina vzpostavila nadzorstvo tudi v tem mestu. Skoraj gotovo pa bodo v Vloro še pred Italijani in to že danes prispeh grški vojaki z ladjo Samos. VlorCani so bili seveda razočarani, ker so po zagotovilih obeh premierjev Prodija in Fina Italijane Čakali že danes. Prvih 1.300 vojakov mednarodnih zaščitnih sil bo nedvomno pozitivno vplivalo na varnostno ozračje po vsej Albaniji. Vesti o po- stopni obnovi reda po vec kot enomesečni anarhiji, so namreč spodbudne. Specialnim oddelkom albanske policije je namreč pri Gramshu uspelo zapleniti tri vojaške tovornjake s tovorom oropanega orožja in vzpostaviti vsaj navidezen red v tem južnoalban-skem mestecu, ki se je v zadnjih dneh spremenilo v pravi trg z oplenjenim orožjem. Prav orožje v rokah civilistov povzroča preglavice tako mednarodnim zaščitnim silam, kot Beri-shevi stranki, ki se boji, da ji brez razorožitve prebivalstva ne bo uspelo prevzeti prejšnjega nadzorstva nad prebivalstvom. Novi vodja vladajoče Demokratske stranke Pollo je včeraj ponovil, da je treba prebivalstvo razorožiti pred junijskimi volitvami. Kdo naj bi to storil, pa ni jasno. Generalni sekretar OZN Koli Arman je vCeraj v Rimu poudaril, da to ni v pristojnosti večnacionalnih zaščitnih sil. Finovi socialisti nasprotujejo nasilni razorožitvi in navajajo, da bodo ljudje prostovoljno izročili orožje šele po volitvah, ki so jih izsilili prav z orožjem. V Albaniji prevladuje prepričanje, da bodo ljudje sedaj skrili oropano orožje, ker še ne zaupajo osrednjim oblastem. Medtem pa so vse albanske politične sile pozdravile prihod tujih šil. Seveda je to šele zaCetek, ker bo morala sedaj Evropa Albaniji pomagati, da obnovi svoje inštitucije, tako da bodo lahko zaščitne sile po volitvah zapustile pomirjeno državo. Humanitarna pomoč je navsezadnje še najmanj pomembna. 2e res, da je anarhija državo pahnila na rob lakote, a vsi poudarjajo, da je obnovitev državnih inštitucij (policija, sodstvo, šolstvo, zdravstvo) pomembnejša od pošiljk moke in fižola, ki je včeraj z grško ladjo Emmanuel Stauros iz Trsta prispela v DraC. Seveda je ta pomoč dobrodošla, a z njo se ne smejo okoristiti le nekateri kot leta 1991, prav tako bodo morali paziti, da ne bo pomoC še stopnjevala pomanjkanje delovnih navad in apatičnost med prebivalstvom. RIM - Generalni sekretar OZN Koti Annan se je včeraj javno zahvalil predsedniku italijanske vlade Prodiju za vlogo, ki jo je imela italijanska vlada pri zaščitni misiji v Albaniji (Telefoto AP) Andreatta tarča napadov opozicije BRINDISI - Desnosredinska opozicija nadaljuje s svojimi kanonadami proti obrambnemu ministru Andreafti, ki ga obtožuje »nesposobnosti«, »odsotnosti« in »nepoznavanja« vojaških vprašanj. Očita mu predvsem, da ni upošteval poročil vojaške tajnoobveščevalne službe SISMI o položaju v Albaniji. Včeraj pa je Andreatta po izročitvi bojne zastave poveljniku misije Zora in pred svojim obiskom v Draču novinarjem povedal, da je vlada do potankosti upoštevala poročilo tajnoobveščevalne službe o poslabšanju položaja v Albaniji, a zaradi nasprotovanja tiranskih oblasti ni uspela ukrepati. Omenil je tudi dva dolga telefonska pogovora Prodija s predsednikom Berisho, v katerih je italijanska vlada Berishi odsvetovala uporabo sile pri reševanju albanskega zapleta. Ge je torej albanska vojska razpadla ob prvem poskusu uporabe sile, tega ni kriva Prodijeva vlada. Vsekakor pa je Andreatta napovedal, da bo vso zadevo pojasnil v parlamentu. Razbitine bodo poskušali dvigniti BRINDISI - Namestnik državnega pravd-nika iz Brindisija Leone De Castris, ki vodi preiskavo o brodolomu na veliki petek v Otrant-skem prelivu, je ukazal pregled razbitin potopljene albanske vojaške ladje, tako da bi proučili možnost njenega dviga. Sodnik je obenem za 29. april sklical vse prizadete, ko bo poveril izvedencem »neponovljivo ekspertizo«. Ta sklic bodo objavili tako v Uradnem listu kot v treh dnevnikih: La Gazzetta del Mezzo-giorno, La Repubblica in Gazeta Shqiptare, ki jo italijanska založniška hiša Edisud tiska v Albaniji, tako da bodo obveščeni tudi svojci žrtev, ki so v Albaniji. Leone De Castris upa, da bodo televizijski in fotografski posnetki razbitin na dnu Otrantskega preliva pojasnili marsikatero skrivnost o brodolomu, predvsem pa, da bi televizijski roboti preverili možnost dviga razbitin. Obstaja namreč upravičena bojazen, da se je trup ob trčenju z dno razbil na več delov. Sreda, 16. aprila 1997 GORICA JAMLJE / OBČNI ZBOR KD KREMENJAK Vsa vaška skupnost povezana v društvu V petih letih obstoja je društvo razpredlo široko in bogato mrežo kulturnega delovanja Člani pred petimi leti ustanovljenega Športnega in kulturnega društva Kremenjak v Jamljah so se v petek zbrali na občnem zboru. Sklicali so ga predvsem z namenom, da spremenijo nekaj določb v statutu in ustanovno listino prilagodijo predpisom. Do tega pa ni prišlo. Na predlog predsednika društva Silvana Semoliča so to točko črtali. V pripravi je namreč nov zakon o društvih in vsedržavna zveza ARO svetuje, naj bi s prilagaj-najem statutov društva počakala. Tako so naredili tudi Jameljci na petkovem občnem zboru, kjer smo prisluhnili poročilom predsednika, tajnice in blagajničarke. Predsednik je ob omembi najpomembnejših pobud, ki jih je društvo uresničilo v zadnjem obdobju - v to vsekakor sodi organizacija mednarodnega pohoda med Jamljami in Sela- mi - podčrtal potrebo, da po prvem petletnem obdobju delovanja stopijo za krmilo drugi ljudje. Za to bo sicer priložnost na prihodnjem občnem zboru. Društvo združuje približno 180 članov, kar je za tako majhen kraj, kakor so Jamlje, zelo veliko. Tudi v zadnjem obdobju je z organizacijo številnih športnih, kulturnih in glasbenih pobud dokazalo, da zna biti ustvarjalno in organizacijsko uspešno. Odmevna je bila, poleg mednarodnega pohoda, tudi prireditev Diaton 97, priredili so kar nekaj predavateljskih večerov, sodelovali ob različnih komemoracijah in pobudah v občini, priredili kresovanje, novost pa je vsekakor pustna prireditev s sodelovanjem na sprevodu v Sovodnjah in zaključkom v Jamljah. Tajniško in blagajniško poročilo sta prebrali Julka Oretti in Danila Milič. V krajši razpravi so bila nakazana nekatera vprašanja in poudarjena potreba po večjem usklajevanju med raznimi pobudami v kraju. Udeležence občnega zbora sta pozdravila Bernard Florenin v imenu KD Skala Gabrje in Karlo Mučič v imenu SKRD Jadro iz Ronk. Mučič je izpostavil pozitivne izkušnje ob organizaciji skupnega izleta in predlagal, naj bi se ta oblika sodelovanja upoštevala tudi v prihodnje. V drugem delu večera so se člani občnega zbora seznanili s pobudo ustanavljanja Zadruge Primorski dnevnik in se po-razgovorili o številnih vprašanjih dnevnika. Kar lepo število Jameljcev je že na četrtkovem srečanju pristopilo v zadrugo. Na sliki (foto Bumba-ca): občni zbor je bil tudi priložnost za pogovor o Primorskem dnevniku in včlanjevanje v zadrugo SOVODNJE / OBISK IRSKIH IN VAL12ANSKIH UČITELJIC Projekt Comenius zbližuje evropske šole Lepa izkušnja omogoča učencem širjenje obzorja Evropska unija si na področju šolstva prizadeva, da bi zbližala študirajočo mladino iz držav članic. Tako financira različne pobude in daje možnost izmenjave študentov z raznih univerz (projekt Erazmus). Projekt Comenius pa želi omogočiti zbliževanje, spoznavanje, sodelovanje med šoloobveznimi otroki “pobratenih” šol, ki so vključene vanj. Ob začetku letošnjega šolskega leta je tak prijekt Comenius zaživel tudi v našem prostoru. Vanj sta vključeni tudi dve slovenski šoli: osnovna šola Peter Butkovič - Domen iz Sovodenj in tržaška nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda. Povezani sta z večjo “irsko govorečo” šolo iz Dublina (300 učencev) ter manjšo tri-razrednico (54 otrok) iz VVallesa (Velika Britanija), točneje iz kraja Chvvillog. Projekt naj bi predvidoma trajal tri leta, a se lahko po potrebi tudi podaljša. Predvideva in omogoča sodelovanje med učenci, učitelji, ravnatelji omenjenih šol, pa tudi med starši otrok. Učenci si izmenjujejo pisma s slikami, kasete, raziskave in podatke o vremenu, običajih, praznikih, prehrani, televizijskih programih, okolju, naravi, kulturi. Vsaka šola pripravi tudi video posnetke o svojih dejavnostih in okolici ter gradivo posreduje ostalim. V pripravi je nadalje posebna knjižica, ki bo vsebovala originalne pripovedke iz am-bienta vsake šole z izvir- Gostujoče učiteljice na srečanju v sovodenjski osnovni šoli (foto Bumbaca) nimi ilustracijami učencev. Pripovedke bodo objavljene v jezikih manjšin, irščini, wa-ližanščini' in slovenščini ter v prevodih. Glavni koordinator Gomeniusa je irska ravnateljica gospa Brenda, vsaka šola pa ima še svojega koordinatorja. Za šolo v Sovodnjah je to nalogo porevzela učiteljica Egle FrandoliC, ki je bila pobudnik, da se je ta naša, sicer vaška šola vključila v evropski projekt in se tako odprla navzven - v Evropo. Zamisel o povezavi omenjenih štirih šol pa se je porodila na preteklem srečanju Evrošole v Gorici. V tednu pred veliko nočjo sta obe slovenski šoli gostili nekaj kolegov učiteljev iz Irske in VVallesa. Obiskali sta nas dve mladi irski učitelji- ci, ki sta v službi na pobrateni dublinski šoli ter osebje (ravnatelj - učitelj in dve učiteljici) šole iz VVallesa. Gostje so preživeli samo po en dan na vsaki šoli, a so ga zelo intenzivno in domiselno izkoristili. Med poukom so učencem prikazali svoje ljudske pesmi in plese. Seveda so se jih naši otroci z veseljem in lahkoto naučili. Gostje so tudi odgovarjali na številna in zanimiva vprašanja naših šolarjev. Srečanje je bilo zelo sproščeno, veselo in živahno, učenci pa navdušeni. Zlasti so se zabavali, ko je ravnatelj Edward obul lesene pastirske cokle in zaplesal ob poskočni vvaližanski glasbi. Z VValižani smo si kot Slovenci posebno blizu, saj imamo med drugim NOVICE Tri predavanja o Soškem parku Krožek “Legambiente - Terra” ter goriške sekcije WWF, CAI in LOPU prirejajo niz treh predavanj o Soškem parku. Prvo bo danes ob 21. uri na sedežu CAI" v Ul. Rossini 13. Načrtovalka parka arh. Luisa Codellia bo predstavila načrte za ureditev, zaščito in boljše koriščenje bregov reke na ozemlju občine Gorica in še posebej na območju Livade in Pevme-Stmavra. Naslednji predavanji bosta prav tako ob sredah, 23. in 30. aprila. Socialno koristna dela za brezposelne prosilce z univerzitetno diplomo Pokrajinski urad za zaposlovanje obvešča interesente, ki so vložili prošnjo za izjavanje ti. družbeno koristnih del, da je na sedežu urada v Gorici, Vico-lo del Molino 3, objavljena lestvica prosilcev za tovrstno zaposlitev. Gre za družbeno koristna dela v okviru projektov zavoda INPS, ki so namenjeni univerzitetnim absolventom. Pri Rupi financerji prestregli štiri romunske pribežnike Finančni stražniki so v ponedeljek ponoči pri Rupi prestregli skupino štirih romunskih pribežnikov.. Odkrili so jih med rednim nadzorstvom vzdolž mejnega pasu. Romuni so se skušah skriti med gostim grmičevjem, vendar zaman. Financarjem so izjavili, da so se z avtobusom pripeljali iz Romunije na Madžarsko, nato s taksijem v Slovenijo. Končno so pri Rupi skrivaj prkoračili državno mejo, namenjeni pa naj bi bili v Benetke iskat zaposlitev. Četverico so pospremili v urad za tujce na kvesturi, kjer so odredih njihov izgon z državnega ozemlja. ŠOLSKI IZLET / DIJAKI PEDAGOŠKEGA LICEJA S. GREGORČIČ Pretresljiv obisk Dachaua Kot vsako leto je tudi letos Pedagoški licej Simon Gregorčič iz Gorice pripravil izlet, in sicer v Miinchen z obiskom taborišča Dachau. Za ogled tega mesta smo se dijaki s profesorji odločili že v začetku šolskega leta in smo zato na šoli do sedaj med učnimi urami obravnavali tudi problem taboriščne tematike. V tem sklopu smo gledali razne filme, prebirali knjige, ki opisujejo to tragedijo in imeli smo razna predavanja. Izpred šolskega centra smo »štartali« v nedeljo, 23. marca zjutraj. Prvi daljši postanek je bil v Salzburgu, kjer smo si ogledali Mozartovo rojstno hišo in mesto nasploh. Iz Salzburga se je naša pot nadaljevala proti Miinchnu, kjer smo imeli prvi ogled mesta in nato nastanitev v hotelu. Drugo jutro smo obiskali nemški muzej tehnike v mestu, kjer se nekateri nismo mogli načuditi človeški sposobnosti in inteligenci. V tej ogromni stavbi je toliko razstavljenih predmetov, da za ogled vseh bi potrebovali dva tedna. V muzeju imamo razne prostore, ki so namenjeni kemiji, fiziki, astronomiji, glasbi, itn. Videli smo tudi razne poskuse na področju elektrike, npr. delovanje strele z vsemi možnimi posledicami. V popoldanskih urah je sledil ogled Miinchna in sicer Stolne cerkve, občinske palače, Karlsplatza. Poleg tega smo imeli tudi dovolj prostega časa za nakupe. Tretji dan smo si ogledali taborišče Dachau, kjer se nahaja muzej, ki obiskovalcem prikaže tudi zgodovino nacizma in grozote taborišč. Na voljo smo imeli tudi polurni video posnetek v italijanščini. Presenetljiv je bil ogled barake, v kateri so ujetniki morali spati, dvorišča, kjer so imeli dvakrat dnevno zelo dolge in mučne apele. Na koncu taborišča stoji še danes krematorij, kjer so nacisti v pečeh sežigali trupla taboriščnikov in kapela, kjer so ujetniki molili v upanju na odrešitev. Obisk taborišča je nas dijake še posebej presunil, saj je v njem umrlo tudi veliko Slovencev. Na žalost pa so se nekateri nemški dijaki nesramno in arogantno obnašali; smejali so se pretresljivim slikam ujetnikov, skakali na lesene postelje v baraki, plesali ob spomeniku in se krohotali ob ogledu počečkanih, pori-snaih, popisanih peči. S temi dejanji so pokazali, kako velika je njihova nezrelost. Popoldne smo preživeli v olimpijskem mestu, kjer so se leta 1972 odvijale olimpijske igre, ki so bile tudi prizorišče tragičnega umora štirih izraelskih tekmovalcev. Zelo zanimiv je bil razgled Miinchna s 190 m visokega stolpa. V sredo, 26. marca, smo se po neprespani in vsekakor napeti noči (vsaj za nas fante) odpravili proti domu. Z avtobusom smo prišli do jezera Chiemsee in od tam smo z ladjo odpluli do otoka, kjer se mogočno dviga kraljevska palača Ludvviga II. Bavarskega. Kasneje smo obiskali rudnik soli v Salz-bergwerku. V rudnik smo se odpeljali z vlakcem, najlepši pa je bil spust po lesenem toboganu v globino. Ob izhodu iz rudnika je vsak dobil v dar nekaj soli. V Gorico smo dospeli pozno zvečer. Ob koncu smo se še zahvalili prijaznemu šoferju ter spremljajočim profesorjem in ravnateljici, ki so nam omogočili krasen izlet. Matjaž Pintar, 5. r. podobne probleme zno1 traj države, v kateri že stoletja dolgo živimo. Tudi angleška oblast nima dovolj posluha za te svoje manjšince, ki so sicer prvotni prebivalci VVallesa. Gostje iz VVallesa so med drugim povedali, da je njihov jezik v javnosti zapostavljen. Na boljšem so sicer kakor mi, ker lahko npr. na poštnih uradih in za pošiljke uporabljajo svoj jezik, enako za izpolnjevanje čekov. Ljudje na ulici pa, ki vvaližanskega jezika ne znajo, se pogo-stoma obregnejo, češ kaj pa ti govorijo... Na angleškem centralnem radiu se perfektno naučijo izgovarjati tuja imena: Jelcin, Netanijahu (saj bi drugače dobili kup protestov!), ne znajo pa (ali nočejo) pravilno izgovarjati waližanskih imen. Tudi tam so bili razni “Samo Pahorji”, ki so se aktivno in dosledno borili za svoje narodnostne pravice in večkrat to svojo angažiranost plačali tudi z zaporom. Zgleda sicer, da se stvari polagoma le izboljšujejo, VValižani pa kažejo veliko zavednost in ljubezen do svojega jezika in kulture. VValižanski in irski gostje so v dneh bivanja med nami obiskali tudi Ljubljano, Benetke in naše kraje. Stanovali so pri tukajšnjih kolegih učiteljih. Navdušeni so bili nad lepotami in zanimivostmi naših krajev, nad prijaznostjo in gostoljubnostjo. Zelo so bili presenečeni nad Ljubljano, kjer je ravnatelj Edward kupil tudi veliko slovensko zastavo. Rekel je, da bo plapolala na drogu njihove šole skupaj z vvaližansko zastavo, ko jih bomo sovodenjski in tržaški kolegi obiskali konec aprila, v maju pa ravnatelji. Ob koncu lahko rečemo, da je obisk odlično uspel in da take pobude ustvarjajo prijateljske vezi ter resnično združeno Evropo.T. S. GORICA Sreda, 16. aprila 1997 ŠTANDREŽ / PREDSTAVITEV SEMOLIČA IN BRANDOLINA (OLJKA) Za Slovence ni vseeno, katero koalicijo volijo Semolič: Leva sredina dokazuje odprtost Liga in desnica pa volilni oportunizem - Brandolin predstavil svoj program Kandidata Oljke za predsedstvo Pokrajine Giorgio Brandolin in za pokrajinski svet v okrožju Gorica 6 (južni del mesta in Standrež) Livio Semolič sta se predsinoCi predstavila slovenskim volil-cem v Standrežu. Namesto sen. Bratine, ki je bil zadržan v tujini, je večer uvedel poslanec 01jk"e Mario Prestamburgo. Podčrtal je potrebo, da Gorica stopi v Evropo, da začne snovati sodobne razvojne projekte in se otrese preživelega asisten-cializma, ki se še vedno uteleša v zahtevah desnice po kasarnah (zgleden je primer financarske šole). -Parlamentarca Oljke lahko veliko prispevata, potrebujeta pa dialog s krajevnimi upravami, ki ga Goriška občina vztrajno zavrača. Nujno je zato, je zaključil, da se na Pokrajini uveljavi Oljka in tako zagotovi Gorici homogenost in dialog z deželno in državno vlado. Livio Semolič je poudaril dvojno raven opredeljevanja slovenskih vo-lilcev. Po eni strani jih kot državljane zanimajo vsi problemi, po drugi pa še posebej stališča strank do specifične manjšinske problematike. Čeprav so slovenski kandidati prisotni skoraj na vsaki listi, je dejal, ni vseeno, koga izberemo. Kar zadeva Slovence so programi leve sredine in tudi dejanja iz preteklosti dokaz resnične pozornosti, drugi pa slovenske kandidate izrabljajo zgolj oportunistično, saj upravna dejanja Lige na Pokrajini in Pola svoboščin na Občini jasno kažejo njihov pravi obraz. Semolič je omenil finan- carsko šolo in širjenje av-toporta, ki ju desna sredina hoče vsiliti v Standrežu, pa tudi popolno neobčutljivost slovenskega kandidata Severne lige, ki bi slovensko zemljo in JeremitišCe razprodal samo zato, ker so odškodnine nekoliko večje kot v preteklosti. Jasna je tudi ločnica v obmejni politiki: desnica je s podtajnikom Caputom in njegovimi veti Sloveniji poglabljala razkol, leva sredina je s Fassinom v nekaj mesecih uspešno postavila pogoje za sodelovanje s Slovenijo, kar je za Goriško še kako potrebno. Inž. Giorgio Brandolin se je predstavil kot človek, ki je “posojen” politiki. Kandidaturo je sprejel, da bi skupnosti dal na razpolago izkušnje, ki jih je nabral v družbenem življenju in zlasti na športnem področju. Kot Furlan je poudaril pomen ovrednotenja različnih kultur na teritoriju, kjer Slovenci zaslužijo posebno pozornost. Ostro je kritiziral vase zaprto in nesposobno upravo Marco-lini, ki pušča za sabo pravo upravno rezdejanje. Pokrajina se bo morala odpreti sodelovanju z občinami in družbenimi silami, pri Čemer je Brandolin nakazal model sodelovanja, ki ga je uresničil na Čelu CONI-ja. Na račun kandidata desne sredine Devetaga pa je dejal, da je naravnost zločinsko špekulirati z nadaljnjimi delitvami tako med Gorico in Tržičem kot tudi med Slovenci in Italijani, kot to dela Devetag, ki ne zamudi priložnosti, da bi zlorabljal fojbe in druge probleme, ki ustvarjajo umetne kontrapozicije. »Oljka se ni združila, da bi upravljala pokrajino proti nekomu, temveč ZA nekaj.« V razpravo, ki jo je zaključil koordinator Oljke Franco Miccoli s pozivom volilcem naj podprejo resnost in stvaren program Brandolina in Oljke, sta posegla tudi predsednik ZSSDI Marko Lutman in rajonski predsednik ter tajnik sekcije SSk Božidar Tabaj. Prvi je podčrtal, da Brandolin zasluži podporo tudi zaradi velike odprtosti, ki jo je na čelu CONI-ja pokazal do slovenskih športnih organizacij, Tabaj pa je opravil z volilno konkurenco: od Marcolinijeve ni mogoCe zahtevati ničesar, kot je obilno dokazala v teh letih, Devetag pa je skrajno nezanesljiv in so vsa slovenska društva, ki so imela opravka z njim kot občinskim odbornikom, spoznala, da sploh ne spoštuje dane besede. »Četudi bi bil pristaš Pola, bi za tako dvoličnega kandidata res ne mogel glasovati.« Na sliki (foto Bumbaca) z leve: Livio Semolič, Giorgio Brandolin in poslanec Mario Prestamburgo VOLILNA KRONIKA Tajnik LS Franco Marini v Tržiču v podporo Brandolinu in Persiju Vsedržavni tajnik Ljudske stranke Franco Marini bo danes ob 17.30 sodeloval na volilnem shodu na Trgu republike v Tržiču. Z njim bosta spregovorila kandidat Oljke za predsedstvo Pokrajine Giorgio Brandolin in Adriano Persi, županski kandidat DSL, LS in gibanja “Ottadini” v Tržiču. Giorgio Brandolin bo nocoj imel volilni srečanji tudi v občinskih dvoranah v Marianu (ob 20. uri) in Slovrencu (od 21. uri). Sodelujejo posl. Prestamburgo, tajnika LS Bergamin in DSL Pizzin in kandidat Oljke v okrožju Alessandro Fabbro. SSk prireja srečanje v Števerjanu Slovenska skupnost vabi jutri ob 21. uri v Sedejev dom v Števerjanu na predstavitev kandidatov Oljke za Pokrajino. Sodelujejo predsedniški kandidat Giorgio Brandolin, kandidatka v okrožju, ki zajema Steverjan, Roberta Demartin in poslanec Mario Prestamburgo. Kandidata Severne lige v Standrežu Severna liga vabi na srečanje s kandidatoma za obno-vo goriškega pokrajinskega sveta. Srečanje bo danes ob 19. uri v gostilni Turri na Trgu sv. Andreja 11. Sodelujeta Boris Tanko Pausic in Boris Gombač. Zeleni in Oljka: forum o odpadkih Zeleni prirejajo v okviru volilne kampanje Oljke okroglo mizo o problemu odpadkov. Govor bo o določilih dekreta ministra Ronchija za zmanjšanje uničevanja in povečanje predelave odpadkov. Srečanje bo jutri ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani. Sodelujejo Michele Boato, deželni svetovalec v Venetu in odgovorni za vsedržavni “Forum risorse e rifiuti”, kandidat Oljke v okrožju Gorica 3 Renato Fiorelh, predsedniški kandidat Oljke Giorgio Brandolin in drugi. KRONIKA / KRAJA V ŠPORTNI HALI Drese kradli igralci Karabinjerji prijavili šestnajst mladincev Avtorji odmevne kraje telovadnih copat in dresov košarkakrskega kluba Dinamica niso bili nihče drug kot mladinci, ki igrajo košarko pri istem društvu. Do tega zaključka so prišli karabinjerji, ki so po štirih dneh raziskovanja izsledili in prijavili sodstvu šestnajst mladincev starih od 16 do 18 let: devet med njimi je mladoletnih, ostali pa so pred kratkim dopolnili 18. leto. Zadnji, najodmevnejši podvig so opravili 8. aprila ponoči, ko so vlomili v skladišča športne palače v Ul. Grappate in odnesli kakih štirideset parov čevljev in veC desetin dresov z napisi sponzorja. Pred tem je iz istih prostorov in slačilnic že izginilo nekaj športne opreme. Vrednost blaga znaša desetine milijonov lir. Karabinjerji so takoj pomislili na košarkarski ambient. Opreme tatovi nikakor ne bi mogli prodati, saj gre za drese s prepoznavnimi napisi, povrhu pa so tako oblačila kot obutev primerni za dvometrske orjake. Tako so prišli na sled storilcem in med hišnimi preiskavami našli večji del blaga od zadnje in od prejšnjih kraj. Mladi so se skušali opravičiti, da gre le za pobalinsko dejanje, v družinah pa je prihod karabinjerjev seveda povzročil prave šoke. DOBERDOB / NA POBUDO VZPI Odporništvo v šoli Po zanimvi učni uri tudi natečaj KRČENJE ŠOL Valenti pisal skrbniku Problem racionalizacije šolske mreže povzroča skrbi tudi v italijanskih osnovnih šolah. V prejšnjih dneh so vesti o načrtih združevanja in zapiranja nekaterih osnovnih sol na podeželju povzročila ostre reakcije ne le staršev in Solnikov, temveč tudi občinskih upraviteljev, saj bi v nekaterih krajih zaprli edino tam delujočo šolo. Goriški župan Gaetano Valenti je s tem v zvezi včeraj pisal šolskemu skrbniku dr. Ugo Manni-niju in ga zaprosil za nujno srečanje, na katerem naj bi vzeli v pretres stanje v Gorici in načrte skrbništva za racionalizacijo šolske mreže v občini. Valenti opozarja, da je treba preprečiti avtoritativne posege in morebitne probleme reševati sporazumno, zato da se čimbolj omejijo reduktivni Posegi in da se prepreči izbruh nezadovoljstva. Predstavniki borčevske organizacije VZPI-ANPI iz Doberdoba so prejšnji teden obiskali dijake srednje šole Ivan Trinko v Doberdobu. Do srečanja je priško po dogovoru med Zvezo borcev in porofesorji, ki poučujejo na oddelku v Doberdobu ter seveda ob soglasju ravnateljice Rozalije Lojk. Predavanje je pustilo dijakom zelo občutene vtise. Pet priletnih vačanov (Andrej Ger-golet, Jožef Ferfolja, Karel Černič, Evgen Ferfolja in Stanko Ger-golet), ki so na lastni koži preizkusili grozote druge svetovne vojne, so s svojim Čustvenim pripovedovanjem prikazali dijakom, kaj je vojna, kaj vse so Do-berdobci doživeli v tistih štirih letih, koliko ljudi je moralo v izgnanstvo in v taborišča, kako so bili laCni, premraženi, prestrašeni. »Doberdobska občina je prispevala visok krvi davek za svobodo«, so dijakom povedali stari borci. »Prav zato morate vi mladi, s pomočjo vaših profesorjev preučiti, kaj je fašizem, nacizem, odporništvo. Ti pojmi ne smejo biti zgodovinsko preseženi in ne smejo soditi v preteklost. To, kar smo mi doživeli, ne sme biti pozabljeno.« Na tem srečanju so predstavniki ANPI tudi ponudili dijakom možnost, da sodelujejo na natečaju za najboljši spis na temo »Pričevanje vaščanov o drugi svetovni vojni«. Tri dijake, ki bodo predstavili najlepši spis o odporništvu, bo borčevska sekcija nagradila s knjižnim darilom. Razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev bo 25. aprila. K. S. GLASBA / V CENTRU E. KOMEL Svet Bele Bartoka Predstavila ga bo pianistka Damjana Bratuž Damjana Bratuž, priznana goriška glasbenica, ki je dolgo let delovala v Kanadi, se je letošnjo pomlad spet oglasila v Evropi, kjer jo čakajo različni angažmaji. V mesecu marcu je predavala na univerzi v Helsinkih, kjer je imela tudi klavirski recital. Prejšnji teden je bila gost različnih kulturnih in glasbenih ustanov v Italiji, kjer je predstavila izsledke svojih raziskav s področja semiotike v glasbi in pa svoje življenjsko delo o Bartoku. Predavala je na klavirski akademiji v Imoli, na konservatoriju v Pešam in na umetnostni akademiji v Bologni. Bratuževa se je za krajšo dobo ustavila tudi v Gorici in predavala pianistom, ki obiskujejo Dvoletno klavirsko šolo za pedagoge. Na povabilo Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel bo Damjana Bra- tuž oblikovala eno od letošnjih Srečanj z glasbo. Goriškemu občinstvu bo danes, 16. aprila, ob 19.30 v komorni dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž predstavila svet Bele Bartoka. Na sliki: pianistka Damjana Bratuž Slavka slovenskih šolnikov Tudi slovenski šolniki se bodo v ponedeljek pridružili enourni stavki sindikatov šolnikov. Razloge za stavko utemeljujejo v sledeči izjavi: »Sindikat slovenske šole - tajništvi Trst in Gorica - poziva šolsko osebje, da v ponedeljek, 21. aprila 1997, stavka prvo uro vsake izmene proti krčenju števila razredov in delovnih mest in proti združevanju šol, za didaktično in upravno samostojnost Državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek, za spoštovanje mednarodnih in ustavnih obvez do slovenskega šolstva v Italiji v pričakovanju zaščitnega zakona.« KINO GORICA VTITORIA 1 16.00-19.00-22.00 »11 paziente inglese«. Rež. Anthony Minghella, igrajo Ralph Fiennes, Kristin Scott Thomas, Juliette Bino-che. Dobitnik 9 oscarjev. VTITORIA 3 Spored Vit-toria off: 16.15-18.15-20.15-22.15 »Riccardo Ul«. Rež. Al Pacino, igrajo Al Pacino, Wi-nona Ryder, Kevin Spacey. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Fuga da Los Angeles«. I. Kurt Russel. ti PRIREDITVE ZSKD V SODELOVANJU Z OBČINSKO UPRAVO DOBERDOB IN KSD KREMENJAK IZ JAMELJ vabi v petek, 18. aprila, ob 20.30 v občinsko sejno dvorano v Doberdobu na Kraški večer -predavanje s prikazom diapozitivov. Sodelujejo župan dr. Mario Lavrenčič, arhitekt Daijel Jarc (kraška arhitektura), prof. Marinka Pertot (flora in favna), predsednik KGS Ivan Sirca (Kraški park), dekliški zbor Jezero. Diapozitivi: Karlo FerletiC in Zdenko Vogrič. Razstavo pripravili člani KSD Kremenjak. SKRD JADRO vabi v petek, 18. trn., ob 20.30 na planinsko predavanje z diapozitivi Narcise pod Golico in slovenske gore. Predaval bo Vlado Klemše. Ob priložnosti se bo mogoCe včlaniti v Zadrugo Primorski dnevnik. SKLAD MITJA ČUK, KD SOVODNJE in DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE vabijo na gledališko predstavo nekoga moraš imeti rad, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 20. aprila, ob 18. uri. Sodeloval bo zavod janko Premrl - Vojko iz Vipave. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Marka Sosiča Balerina, balerina, ki bo v četrtek, 17. aprila, ob 18. uri. Roman bo predstavil Saša Martelanc, iz njega bo brala Miranda Caharija. Prisotna bosta avtor in urednik založbe Marij Maver. s_____________IZLETI SPDG obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 20. t.m. (Platek in Risnjak) odpeljal ob 6. uri iz Rožne doline. Prostih je še nekaj mest. Pijave danes (11.00-12.00) in jutri (19.00-20.00) ria sedežu. Prijavljeni naj poravnajo obveznosti. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v LJUBLJANO v petek, 25. aprila. Interesenti naj se čimprej javijo na sedežu Združenja v Ul. Roma 20 (telefon 537386). KD OTON ZUPANČIČ obvešča, da je še nekaj mest za izlet v Emilio Romagno, 19. in 20. aprila. Prijave pri članih društva. Pohitite! ■] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338 POGREBI Danes: 10.55, Katerina Jamšček vd. Zuri iz splošne bolnišnice na Jazbine. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev.________ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE Industrijska proizvodnja v Italiji še vedno upada RIM - Podatki o industrijski proizvodnji v Italiji so še vedno negativni, saj so pokazatelji za februar letošnjega leta zabeležili 3,8-odstotni padec v primerjavi s februarjem lanjskega leta. Sicer pa se sta-tistild tolažijo z dejstvom, da je bil v lanskem februarju en delovni dan veC, zaradi Cesar bi lahko za pokazatelj ocenjevali celo kot pozitiven. Padec so še zlasti zabeležili v sektorjih mehanskih dtrojev, obdelave nekovinskih rudnin, proizvodnje kovin in strojam, medtem ko so na nekaterih področjih, predvsem v tisku in založništvu, zabeležili znaten prirastek. Siemens sklenil pogodbo o prodaji sistema mobilne telefonije v ZDA MUNCHEN - Nemški koncem Siemens bo kot prvi evropski proizvajalec zaCel v ZDA graditi mobilno telefonsko omrežje po standardih GSM, ki so običajni v Evropi. Siemensovo področje javnih te-leekomunikacijskih onmrežij bo ameriškemu operaterju Digiph PCS s sedežem v zvezni državi Alabami prodalo tehnologijo GSM v vrednosti 130 milijonov nemških mark, so sporoCih iz podjetja. Tehniko GSM (Global System for Mobile Communica-tion) po vsem svetu uporablja že prek 30 milijonov lastnikov mobilnih telefonov. (STA/dpa) Coca-Cola povečala dobiček ATLANTA - Ameriška družba Coca-Cola s sedežem v Atlanti je v prvem Četrtletju poslovnega leta 1997 povečala dobiček za 38 odstotkov na 987 milijonov ameriških dolarjev. Hkrati se je prodaja povečala za devet odstotkov, medtem ko se je prihodek s 4,1 milijarde nekoliko zmanjšal, so sporočili iz podjetja. V Coca-Coli nižji prihodek pojasnjujejo s prodajo hčerinskih dražb - polnilnic v Franciji, Belgiji in na vzhodu Nemčije. Tudi moCan dolar je negativno vplival na poslovni rezultat. (STA/dpa) Indija bo prejela pomoč od ADB NEW DELHI - Indija bo kmalu prejela 820 milijonov ameriških dolarjev pomoči od Azijske razvojne banke (ADB) za leto 1997, kar je precej veC od 592 milijonov, ki jih je prejela lansko leto. Novico o pomoči je objavila indijska predstavnica v ADB Shideko M. Asher na seminarju v New Delhiju. Asherjeva je dejala, da bo banka 250 milijonov dolarjev namenila izključno za pomoč razvoju stanovanjske gradnje v indijskih urbanih območjih. (STA/Xinhua) Izvoz iz Indonezije upada DŽAKARTA - Indonezijski prispevek k skupnemu izvozu deset vodilnih industrijskih proizvodov, brez nafte in plina, upada zaradi zmanjšanja konkurenčnosti in razpršenosti. V mesečnem poročilu ministrstva za industrijo in trgovino piše, da je v letu 1996 deset proizvodov - tekstil in tekstilni izdelki, usnjeni čevlji, lesni izdelki, elektronika, hrana, papir, guma, ribe, rastlinska olja in igrače -predstavljalo 83,63 odstotka celotnega indonezijskega izvoza industrijskih izdelkov. Leta 1995 je izvoz omenjenih izdelkov znašal 84, 31 odstotka celotnega izvoza. Povečal se je le izvoz elektronike, in sicer z 2,493 milijarde dolarjev v letu 1995 na 3,256 milijarde v letu 1996. (STA/Xinhua) POPRAVEK V včerajšnjem članku o obisku Slovenske gospodarske zveze iz Koroške pri Slovenskem deželnem združenju v Trstu se je vrinila napaka glede datuma obiska; ta je bil v petek, 11. aprila in ne 14. aprila, kot navedeno v članku. Bralcem se opravičujemo za napako. _______OECD / KRITIČNO O ITALIJANSKEM SKRBSTVENEM SISTEMU_________________ Preveč za pokojnine, malo pa za socialno varstvo RIM - Organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj (Oecd) je zelo kritična do italijanskega sistema socialne varnosti, ki je kriv za »Cmo luknjo v italijanskih javnih računih«. Oecd sicer priznava, da ni strošek sorazmerno večji od.drugih držav Evropske unije, vendar je njegov porast v zadnjih treh desetletjih zakrivil 3/4 italijanskega deficita. Se zlasti negativna je po mnenju izvedencev Oecd nesorazmerna porazdelitev sredstev v korist pokojninskega sistema. Reformo iz leta 1995 ocenjujejo kot prepočasno in preveč previdno, saj predvideva, da se bo strošek veCal vse do leta 2035 za nadaljne 4%. Zdravstveni sistem, ki v Italiji terja 7,7% javnega proračuna, je s.količinskega vidika povsem v sozvočju z drugimi evropskimi sistemi, ugotavljajo pri Oecd, vendar bi ga bilo treba vseeno prenoviti zaradi neučinkovitosti in potratnosti. Po drugi strani pa Oecd ugotavlja, da je premalo investicij v pravo socialno skrbstvo, saj italijanski sistem teži predvsem k zagotavljanju pravic zaposlenih, manj naklonjen pa je do onih, ki so na obrobju dražbe in proizvodnje, tako da je v Italiji 2 milijona družin oz. 7 milijonov posameznikov pod mejo revščine, kar je sorazmerno nad evropskim povprečjem. Stanje javnih financ v EU še daleč od zadovoljivega FRANKFURT - Evropski denarni institut (EMI) je Članice Evropske unije vCeraj pozval, naj v luCi bližnje uvedbe skupne evropske valute okrepijo napore za trajno sanacijo javnih financ. Predsednik EMI Alexandre Lamfalussy je ocenil, da je stanje javnih financ Članic EU daleč od zadovoljivega, čeprav so članice unije že sprejele nekatere ukrepe za izboljšanje položaja. Njihovi rezultati še niso vidni, je povedal predsednik EMI, in opozoril, da tudi ob morebitnem trenutnem izboljšanju položaja napori ne bi smeh popustiti. EMI je v poročilu pozdravil zmanjševanje javnega dolga v letu 1996, kritiziral pa je naCine za njegovo zmanjševanje. V letih 1994 in 1995 se je javni dolg zmanjševal zlasti na račun omejevanja porabe, leta 1996 pa se je zgodila sprememba, saj je bil poudarek na naraščanju prejemkov na račun gospodarstva. Lamfalussy je ocenil, da to ni naCin za trajno sanacijo javnih financ. EMI je na osnovi začasnih državnih statistik Članic EU izračunal, da je razmerje med javnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom lani v povprečju znašalo več kot 4 odstotke (leta 1995 je znašalo 5 odstotkov), to pa je raven, ki še naprej vzbuja skrb. Primanjkljaj se je povsod razen v Nemčiji zmanjšal, maastrichtska določila pa so spoštovale le Danska, Irska, Luksemburg in Nizozemska. (STA/AFP) Danes bo v nizu Radia Trst A »V središču pozornosti«, ob 11.45 oddaja o nedavnem izobraževalnem potovanju Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Kalifornijo. Sodelovali bodo udeleženci, ki so obiskali slovito Napa Valley, San Francisco in Los Angeles: ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, predsednik gostinske sekcije Lino Doljak, trgovec z vinom in pijačami Igor Rogelja in podjetaik Aleksander Jeric. Gostje urednice Nataše Sosič bodo spregovorili o kakovostni vinski proizvodnji, ki so jo imeli priliko spoznati in tudi o podjetniško - poslovnem okolju Kalifornije. Jutri, v Četrtek, 17. t.m. ob isti uri, bo na istem sporedu pogovor z mladima vodilnima kadroma iz zamejstva, ki sta zaposlena v slovenski tovarni z mešanim, tudi italijanskim kapitalom YULON. Gre za tržaškega knjigovodjo Damjana KosmaCa in go-riškega inženirja Andreja Sirka, ki po raznih delovnih izkušnjah v Italiji in tujini zasedata odgovorni mesti v finančni službi oz. operativi ljubljanske tovarne najlonskih vlaken, ki jo je pred kratkim obiskal predsednik italijanske vlade Prodi. Mlada so-govrnika bosta podala svoje poglede na dinamično dogajanje v novi slovenski gospodarski stvarnosti. Oddaji bosta s svojimi izzivalimi in navzven vprtimi temami zanimivi tako za gospodarske kot tudi mlade ljudi, ki se zavedajo, da je vsak razvoj odvisen od sposobnosti in predvsem volje do soočanja z drugimi uspešnimi vzorci. KOROŠKA / JUTRI OTVORITEV »Prosti čas V?« poln dopustniškega vzdušja 600 razstavljolcev iz dvanajstih držav CELOVEC - NajveCji koroški spomladanski sejem za vso družino »Prosti Cas«, ki bo prihodnji Četrtek, 18. aprila odprl svoja vrata v središču koroške prestolnice, bo tudi letos poln dinamike in dopustniškega vzdušja. Sejem bo trajal do vključno nedeljo 20. aprila. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavili obširen obsežno razstva-no ponudbo sejma »Prosti Cas ’97«, zaCensi od številnih zabavnih prireditev do turističnih zanimivosti. Obiskovalci sejma bodo mdr. lahko izbirali med turističnimi ponudbami iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Tune-zije, Grčije, itd. Okvirni program pa ustreza v celoti aktualnim trendom, npr. na področju live-športov (odbojka na mivki, streetball, rolkanje), nadalje sejem prezentira najhitrejši električni Čoln na svetu, Aquawatt 715, najnovejše avtomobilske mode. Skupaj z ugledno plesno šolo VVankmiiller pa podjetje »Koroški sejmi« kot prireditelj sejma »Prosti Cas« išCe tudi koroškega »kralja valjčka«. Zmagovalni par dopi vstopnico za svetovno znani Operni ples ’98 na Dunaju vključno s poto- vanjem in dvema nočitvama. Poskrbljeno je tudi za vse, ki gradijo, obnavljajo ali predgradujejo hišo v lastni režiji. VeC kot 200 razstavljalcev bo predstavilo obsežno paleto svojih proizvodov na temo narCrtovanje, gradnja, stanovanje, oprema, energetika in financiranje. Seveda pa bo letos odprt tudi veliki zabaviščni park. Kot sta na novinarski konferenci še sporočila predsednik in direktor sejma VValter Dermuth in Hans-Jorg Pawlik razstavlja na letošnjem sejmu 600 raz-stavljacev iz številnih evropskih držav, Amerike, Azije in celo Avstralije. Največ razstavljalcev je - poleg avstrijskih - iz Italije in Nemčije, napram lanskoletnemu sejmu pa se bistveno povečalo tudi ševilo razstavljalcev iz Slovenije in Hrvaške. Organizatorji sejma »Prosti Cas ’97« pričakujejo približno 55.000 obiskovalcev - od tega nekaj tisoC iz Furlanije-Julijske krajine in predvsem iz Slovenije. Sejem pa bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, zabaviščni park pa do 2. ure zjutraj. Ivan Lukan 15. APRIL 1997 V URAH SE' rA < . CD n valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1680,00 1725,00 nemška marka 971,00 991,00 »21 o japonski jen 12,97 13,87 avstralski dolar 1268,00 1338,00 m r rfh madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 15. APRIL 1997 VLIJ 1AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1682,00 1720,00 nemška marka 974,00 992,00 francoskjfrank 287,00 297,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 46,81 48,61 funt šterling 2711,00 2791,00 irski šterling 2575,00 2670,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,06 6,66 kanadski dolar 1194,00 1229,00 švicarski frank 1143,00 1168,00 avstrijski šiling 137,21 141,71 slovenski tolar 10,60 11,00 MILANSKI BORZNI TRG 15 APRIL 1997 INDEKS MIB-30: +2,297» delnica cena var. % delnica cena var. % 15. APRIL 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1702,990 EKU 1922,160 nemška marka 982,800 francoski frank 292,180 funt šterling 2774,170 nizozemski gulden 874,400 belgijski frank 47,639 španska pezeta 11,664 danska krona 258,070 irski funt 2628,050 grška drahma 6,252 portugalski eskudo 9,826 kanadski dolar 1217,810 japonski jen 13,490 švicarski frank 1157,870 avstrijski šiling 139,650 norveška krona 243,320 švedska krona 221,750 finska marka 328.790 Alleanza Ass. 12.330 +3,47 Bca di Roma 1.258 +2,86 Bca Fideuram 4539 +2,62 Benetton 21.720 +0,10 Comit 3.661 +4,80 Credit 2.389 +0,54 Edison 9.136 +0,35 Fiat 5.797 +3,16 Gemina 656 -0,18 Generali 30.211 +1,99 Imi 15.153 +1,16 Ina 2.329 +0,56 Italgas 6.033 +1,97 La Fondiaria 6.547 +1,66 Mediaset 7.122 +0,74 Mediobanca 10.913 +5,00 Mediolanum 15.847 +2,50 Montedison 1.160 +1,93 Olivetti 545 +1,26 Parmalat 2.606 +2,43 Pirelli Spa 3.821 +2,22 Ras 15.084 +1,68 Rolo 16.608 +2,82 Saipem 8.315 +1,65 San Paolo To 11.820 +1,65 Sirti 10.649 +0,28 Štet 7.897 + 1,50 TIM 4.915 +1,19 Telecom Ita 4.470 +1,38 ŠPORT Sreda, 16. aprila 1997 KOŠARKA / FINALE EVROPSKEGA POKALA ZOI / SKUPNA KANDIDATURA TREH DE2EL Real Madrid zanesljivo premagal veronski Mash Italijani solidni lev 1. delu - luzzolino je razočaral Promocija »Iger brez meja« na Koroškem v polnem teku Korošci bodo o kandidaturi odločali oktobra Real Madrid -Mash Verona 78:64 (36:30) REAL MADRID: Bodiroga 17, Angulo 1, Laso 3, Ar-lauckas 18, Antvmes 4, Santos 2, Morales, Herreros 19, Oren-ga 13, Smithi. MASH VERONA: Capelli, Bullara 2, Boni 11, luzzolino 6, Dalla Vecchia 8, Jerichow 10, Galanda 2, Londero 13, Keys 12. Sodnika: Rems (Slo) in Pit-silkas (Gre). Prosti meti: Real 17:25; Mash 11:19. Pet osebnih napak: (38) Boni, (39) luzzolino. Meti za tri točke: Real 3:10 (Bodiroga 0:1, Angulo 0:1, Laso 1:1, Antunes 0:2, Herreros 2:5); Mash 3:19 (Bullara 0:4, luzzolino 1:5, Dalla Vecchia 1:2, Galanda 0:2, Londero 1:2, Keys 0:4); Gledalcev: 2.500. NIKOZIJA -Košarkarji Real Madrida so sinoči v Nikoziji na Cipru že trinastič segli po naslov v enem od mednarod-nili tekmovanj stare celine. V finalu evropskega pokala so namreč prepričljivo premagali veronski Mash. Za madridsko moštvo je to že peta zmaga v tem pokalu, tem uspehom pa je treba še prišteti osem zmag v nekdanjem pokalu prvakov, sedanji evroligi. V Nikoziji je večja mednarodna izkušenost Madridča-nov povsem prišla do izraza, saj se je jim je »mala« Verona srčno upirala, vendar je bila dejansko v podrejnem položaju. Mash, ki v italijanskem prvenstvu slovi kot moštvo z izrazitim smislom za met na koš, je sinoči v napadu povsem odpovedal. V metih za tri točke je dosegel skromen 3:19, izredno slabo pa je zaigral prav najboljši strelec Veronča-nov, Američan Mike luzzolino. Bivši igralec NBA lige je iz igre dosegel en sam koš (v 28. minuti), skupno je prispeval samo šest točk, že po prvih dvajsetih minutah pa si je na- bral štiri osebne napake, od teh dve v napadu. V prvem polčasu je Mash po slabem začetku (9:0) s koši Bonija in Dalla Vecchije še nekoliko držal korak z boljšimi (ne pa tudi nepremagljivimi) Spanci, pri katerih je zlasti blestel Her-rero (16 točk v prvem delu), ki je bil na koncu tudi imenovan za najboljšega igralca finala. Real je bil sicer skoraj vedno v vodstvu, a največ za osem točk. Povsem drugačna pa je bila slika drugega dela. Mash je popustil v obrambi in dovolil Realu, da je z Arlauckasom, Bodirogo in Orengo dosegel celo vrsto lahkih točk s podajami pod košem. Skupno si imeli Spanci dvajset asistenc. Pomagala ni niti conska postavitev. Vodstvo Reala je kmalu naraslo na štirinajst točk (52:38). Po napaki Herrerosa je Mash zmanjšal zaostanek na osem točk (58:50), toda Obra-dovičev Real je kmalu zatem vzpostavil prejšnjo prednost in zlahka obvladal položaj, tudi zato, ker so se Verončani prepozno odločili za presing in namerne osebne napake. Izbira sedeža finala ni bila najbolj posrečena. Zbralo se je samo 2500 gledalcev (100 iz Italije), Dvorana je bila na pol prazna, ozračje pa zelo hladno. IZJAVE PO TEKMI Andrea Mazzon (trener Masha): »Met, ki je naša najboljše orožje, nam nikakor ni šel od rok. luzzolino je bil očitno psihično preobremenjen, vendar fantom nimaj kaj očitati. Sandro Boni (najboljši igralec Masha): »Napovedi so se uresničile, zmagal je močnejši. Željko Obradovič (trener Reala): »Po zmagi Verone v prvenstvu proti Stefanelu sem pričakoval težjo tekmo. Ključ je bil naša obramba proti njihovim trem branilcem.« Dejan Bodiriga (arhivski posnetek) je po treh porazih s Stefanelom končno dosegel »evropsko« zmago [H NOGOMET h Trapattoni hoče ostati BERLIN - V teh dneh se veliko govori o povratku Giovannija Trapattonija v Italijo, omenjajo pa ga zlasti v zvezi z Romo. Toda italijanski nogometni strokovnjak je včeraj dal razumeti, da bo ostal v Miinchnu. »Bilo bi zelo neumno, ko bi sedaj zapustil Bayem,« je v intervjuju za neki munchenski U-st dejal Trapattoni, ki je izrazil željo, da bi vsaj še nekaj let ostal pri nemškem prvoligašu. Bayern vodi v bundesligi, Trapattoni pa ima. veljavno pogodbo do leta 1998. rl NOOOMETj-i V Trstu Italija ■Slovenija Na štadionu Rocco v Trstu bo danes popoldne, s pričetkom ob 15. uri, prva tekma nogometnega turnirja »Mi-rocup« za državne reprezentance igralcev do 20 let med med Italijo in Slovenijo. Italija bo nastopila z najbolj perspektivnimi igralci, ki nastopajo v C ligi. Med temi je nekaj že uveljavljenih nogometašev, kot na primer Miccoli. ki je s Casara-nom letos že dosegel osem zadetkov. Poleg Italije in Slovenije na turnriju nastopajo še reprezentance Hrvaške in Avstrije. CELOVEC - Koroška, ki skupaj s Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino resno načrtuje kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2006, vse bolj ofenzivno zastopa idejo »Iger brez meja« tudi v deželi sami. Po predstavitvi načrta parlamentarcem Sveta Evrope pretekli teden v Strasbourgu, se je v ponedeljek zvečer začelo lobiranje tudi za kandidaturo na Koroškem, kjer bodo prebivalci predvidoma oktobra letos na referendumu odločali o morebitni kandidaturi. Politični vrh dežele na čelu z glavarjem Chri-stofom Zernattom, referentom za šport Aus-servvinklerjem ter referentom za gospodarstvo in turizem Grasserjem je v ta namen v ponedeljek zvečer vabil na prezenta-cijo ideje »Iger brez meja« najvišje predstavnike t.i. »opinion-makerje« iz gospodarstva, kulture, politike itd. Častna gosta predstavitve pa sta bila glavna organizatorja ZOI 1994 v Lillehammerju Sigmond Thue in Petter Ronnin-ger. Oba sta poročala, da je do svoje kandidature popolnoma neznan kraj na Norveškem z izvedbo zimskih iger pridobil na vseh področjih. Število nočitev se je v zadnjih štirih letih od 400.000 • podvojilo na preko 800.000, v regiji je bilo samo zaradi ZOI ustanovljenih nad 14.000 novih delovnih mest, nenazadnje pa Lilleham-mer danes razpolaga z najsodobnejšo infrastrukturo na področju te- NOGOMET / PO ODSTAVITVI V RIMU KOLESARSTVO / PO BERGAMAŽKEM Bianchi kritiziral razmere v Italiji PARIZ - Odstavljeni trener nogometnega prvoligaša Rome Carlos Bianchi je v intervjuju za francoski »France foot-ball« izjavil, da ne bo treniral vsaj do finala svetovnega prvenstva v Franciji leta 1998. Bianchi je v dolgem pogovoru pojasnil vzroke za odhod iz Rima in kritično spregovoril o razmerah v italijanskem nogometu. »Roma ni dovolj spretno moštvo in ne zna obdržati rezultata. Proti Reggiani in Udineseju smo na primer izgubili točke v zadnjih sekuin-dah. V zelo izenačenem prvenstvu, izjemi sta Ju-ventus in Parma, je vsaka točka pomembna. Poleg tega je v Italiji zelo važen odnos s tiskom. Spoštovala sta nas samo dnevnika La Gazzetta dello Šport in II Corriere dello Šport, medtem, ko nas je rimski tisk kritiziral ob vsakem koraku. Prisotnost velikega števila tujih trenerjev mi ni bila v pomoč. Ni naključje, da je v A ligi od šestih odstavljenih trenerjev kar pet tujcev«, je pojasnil Bianchi, ki pa je hkrati tudi priznal, da je naredil napako, ko je prevzel v roke moštvo, ki ga ni dovolj dobro poznal. »S sabo sem pripeljal samo Vele-zevega branilca Roberta Trotto,« je dejal argentinski trener, ki je italijanski nogometni svet obtožil, da uporablja dvojno mero pri ocenjevanju dela trenerjev. »Ancelotttija povzdigujejo v zvezde, čeprav je prevzel v roke izkušeno in prekaljeno moštvo z osmimi reprezentanti, za Hodgsona pa pravijo, da mu je spodletelo, čeprav je z eno nogo že v finalu pokala Uefa, v prvenstvu pa je tretji« je še povedal Sensi, ki je izrazil prepričanje, da bi z Romo dosegel uvrstitev v pokal Uefa,, ke bi ostal v Italiji. Bianchi je tudi prepričan, da ga je predsednik Sensi odstavil izključno pod pritiskom javnosti in tiska. Čeh Jan Svorada z zmago v drugi etapi prevzel vodstvo URAGO D’OGLIO - Jan Svorada iz Češke je zmagal v drugi etapi 27. mednarodne kolesarske dirke po Bergamaškem in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku dirke. Med tekmovalci, ki nastopajo za slovenske ekipe, je bil najboljši član Krke Telekoma Mi-chele Bedin, ki je bil 11., Igor Kranjec (Radenska Rog) pa je bil 27. V skupnem seštevku je Krkin kolesar Andrea Zatti 13. Zaradi slabih cest je bilo v drugi etapi veliko okvar. Dvakrat je moral svoje kolo popravljati Gorazd Stangelj. Nekaj časa je vozil z rezervnim kolesom. Na dveh od treh gorskih ciljev se je Bedin uvrstil na drugo oziroma tretje mesto. Petnajst kilometrov pred ciljem se je kolo pokvarilo tudi Borisu Premužiču. Počakala sta ga Igor Kranjec in Kristijan Mugerli. Trojica je imela veliko težav, da je ujela skupino, ki se je že pripravljala na zaključek dirke. Prvih petdeset kilometrov etape, ki je bila sorazmerno lahka, je minilo v enakomernem ritmu. Sledil je pobeg petih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi lanski zmagovalec Tonkov in član Krke Zatti, ki je bil na letečem cilju tretji. Šestdeset kilometrov pred ciljem je glavnina ujela ubežnike in o zmagovalcu etape je ponovno odločal ciljni sprint, v katerem je prišlo do množičnega padca, v katerem pa ni bilo na srečo nobenega Slovenca. Tretja etapa bo veliko težja, saj je tehnično zelo zahtevna, potrebno pa bo premagati 1500 metrov višinske razlike. Lani je ta odsek dodobra razredčil kolesarsko karavano. lekomunikacije na Norveškem ter z najsodobnejšimi športnimi objekti v tem delu Evrope. Vrh tega so ZOI 1994 prinesle čisti dobiček v višini 100 milijonov nemških mark (približno sto milijard lir), je še dodal Petter Ronninger. Zernatto, Ausservvink-ler in Grasser so poudarili, da se bo koroška politika v naslednjih tednih in mesecih osredotočila na promocijo iger na Koroškem. Cilj je ustvariti pozitivno vzdušje za skupno kandidaturo in skupne igre in seveda pozitiven izid referenduma oktobra letos. Kot veliko prednost kandidature so koroški politiki poudarili izvedbe iger v zgodovinsko zrasli regiji na stičišču treh dežel s tremi kulturami in tremi jeziki, vrhu tega je 80 odstotkov za izvedbo iger potrebne športne infrastrukture na Koroškem, v Sloveniji in v Furla-niji-Julijski krajini že na razpolago. Vse tri regije imajo nadalje velike izkušnje pri organizaciji in izvedbi velikih mednarodnih športnih tekmovanj. Glede finačne plati organizacije in izvedbe ZOI 2006 pa je bilo poudarjeno, da delitev stroškov na tri dele seveda bistveno zmanjša finančno obremenitev, poleg tega bi prišlo do pomembnih gospodarskih kooperacij v tem centralnem prostoru področja Alpe-jadran. Ivan Lukan NOVICE Amoroso podpisal do leta 2002 VIDEM - Brazilski nogometaš Marcio Amoroso dos Santos je podaljšal pogodbo z Udinesejem do leta 2002. Dogovor z njim je bil po trditvah odgovornih pri videmskem prvoligašu dosežen že davno tega, včeraj pa so ga tudi že vložili v pristojnih uradih »Lige« v ratifikacijo. Po zelo dobrem nedeljskem nastopu proti Juventusu je bilo precej govora o tem, | da se bo Brazilec preselil v eno od italijanskih ah | angleških enajsteric. Toda Amoroso je izjavil, da z zadovoljstvom ostane pri Udineseju pod pogojem, da se izboljšajo finančni pogoji njegove pogodbe. Očitno so pri Udineseju to njegovo pripombo upoštevati... Roethlisbergerju doživljenjska prepoved sojenja _ ŽENEVA - Na sedežu Evropske nogometne zveze (UEFA) so potrditi doživljenjsko prepoved sojenja švicarskemu sodniku Kurtu Roethlisbergerju, ki so mu dokazati izsiljevanje in krojenje nogometnih izidov v evropskih pokalih. Celotno zadevo je UEFA obravnavala konec prejšnjega tedna, vendar je pri tolmačenju kazni prišlo do različnih dezinformacij, zato so se pri UEFA odločiti, da na jasen in jedrnat način sporočijo svojo odločitev. (STA) Rally: Po Kataloniji v vodstvu Liatti LLORET DE MAR - Po trinajstih od osemnajstih hitrostnih preizkušnjah relija po Kataloniji, ki velja kot peta preizkušnja za svetovno prvenstvo, sta v vodstvu Italijan Piero Liatti, ki vozi subaro impre-zo, in pa svetovni prvak Finec Tommi Makinen (+ 3 sekunde) na mitsubishi lancerju. Na tretje mesto se je z zaostankom h minut in pol prebil Francoz Gilles Panizzi s peugeotom, medtem ko je Škot Co-tin McRae s subarujem imprezo četrti in za vodilno dvojico zaostaja 3 minute in 32 sekund. Pred včerajšnjo etapo je bil McRae drugi, svetovni prvbak Makinen pa tretji. Izidi, po 13. od 18 hitrostnih preizkušenj:!. Piero Liatti/Fabrizio Pons (Ita/Subaru Impreza WRC) in Tommi Makinen/Seppo Harjanne (Fin/Mitsubishi Lancer Evo. IV) 3:03.56; 3. Gilles Panizzi/Herve Pa-nižzi (Fra/Peugeot 306 Maxi) +2:30; 4. Colin McRae/Nicky Grist (Škot/VBr/Subaru Impreza VVRC) + 3:32; 5. Angelo Medeghini/Barbara Mede-ghini (Ita/Subaru Impreza) 3:37 itd. Težave Beckerja TOKIO - Nemec Boris Becker je uspešno začel z nastopi na mednarodnem moškem teniškem turnirju v Tokiu z nagradnim skladom 1, 06 milijona dolarjev. Kljub uspehu pa je imel 29-letni Becker jj kar precej težav v dvoboju s Kanadčanom Seba-stienom Lareaujem, ki ga je premagal šele po treh nizih s 6:2, 4:6 in 6:2. Uspešen je bil tudi drugi nemški tekmovalec, osmi nosilec David Prinosil, ki je bil s 7:5 in 6:1 boljši od Francoza Jerama Golli marda. Zenske pa na turnirju v Tokiu igrajo za 164.250 dolarjev. Izmed postavljenih igralk je bila v 1. krogu uspešna 3. nosilka Američanka Arni Frazier, ki je gladko s 6:1 in 6:2 premagala Japonko Yoko Hosoki. (STA) JADRANJE / ZA CONSKO IN DR2AVNO PRVENSTVO Izredna udeležba na »Pokalu Sirene« za laserje in evrope V organizaciji Tržaškega |omorskega kluba Sirena je Bila v nedeljo na sporedu ra najlepših in za to kate-Sorijo (laser in evropa) naj-hoij množičnih jadralnih ‘'..-prireditev, kar jih je bilo do-• ' slej v Tržaškem zalivu. Za .vPokal Sirene se je pomerilo j 27 laserjev standard, 14 laserjev radial in 24 evrop. Tekmovanje laserjev je veljalo kot druga preizkušnja za državno prvenstvo istočasno pa tudi za consko prvenstvo, medtem ko so se jadralci in jadralke v razredu evropa merili v uspešne na Goriškem Odbojkarice openske nižje srednje Sole Kosovel so včeraj v Ro-mans dTsonzu dosegel lep uspeh. V tekmi medpokrajin-ske faze Mladinskih iger so z 2:0 premagale dijakinje go-riške šole De Torre in se uvrstile v meddeželni finale, kjer se bodo pomerile z zmagovalcem skupine s šolskimi šesterkami iz Trovi-sa, Benetk in Pordenone. Danes bo šola Kosovel zaposlena še na dveh frontah. Na Videmskem bodo namreč nastopili rokometaši in rokometašice, ki se bodo prav tako potegovali ua uvrstitev v meddeželno fazo, nik (na sliki) in Miran Guštin zasedla četrto oziroma peto mesto med evropami, Cupina jadralka Johana Križnič pa je bila sedma, toda tretja med dekleh. Pri laserjih je bil med starejšimi (standard) naš najuspešnejši jadralec Aleš Omari (Sirena), ki se je še posebej izkazal v tretji regati, ko je osvojil drugo mesto. Tudi pri mlajših (radial) zasluži pohvalo član Čupe Erik Masten, ki je bil sedmi, vendar pa bi bila njegova uvrstitev še precej boljša, če ne bi v prvi regati osvojil samo 12. mesta. REZULTATI Evropa: 1. Marta Seculin (YCA; uvrstitve v posameznih regatah: 1, 5, 1) 7 točk; 2. Chiara CaUigaris (Nautila-go UD; 2, 1, 6) 9; 3. Nicola Baldas (LNI, Gradež; 4, 2, 4) 10; 4. Andrej Močilnik (Si- rena; 6, 7, 2) 15; 5. Miran Guštin (Sirena; 3, 6, 10) 19; 7. Johana Križnič (Cupa; 8, 8, 8) 24; Paolo Tomšič (Sirena; 11, 10, 13) 34; 15. Gerta Meucci (Cupa; 10, 11, 22) 43; 19. Dario Cossutta (Sirena; 19, 16, 22) 57; 23. Janja Del Linz (Sirena; 24, 22, 22) 68. Laser standard: 1. An- drea Nevierov (SVOC; 9, 1, 1) 11; 2. Giorgio Stefani (SVBG; 5, 3, 3) 11; 3. Giuho Tarabocchia (YCA) 2, 2, 9) 13; 5. Aleš Omari (Sirena; 7, 8, 2) 17; 8. Mitja Buzan (Cupa; 12, 6, 5) 23; 11: Ivan Zidarič (Sirena; 3, 10, 14) 27; 20. Kristjan Kovačič (Cupa; 21,16,19) 56 Laser radial: 1. Larissa Nevierov (SVOC; 1, 1, 2) 4; 2. Giuho Fomasaro (SVBG; 3, 3, 5) 11; 3. Enrico Zenna-ro (CNC; 2, 4, 8) 14; 7. Erik Masten (Cupa; 12, 6,4) 22. KOŠARKA / JADRANOVI KADET! KONČALI Z NASTOPI V ostri konkurenci vsaka tekma dragocena izkušnja Trener Furlan zadovoljen s sezono, meni po, do bi lahko ekipo bolje treniralo - Fantje noj odslej igrajo tudi med člani in je bila zato prav vsaka tekma koristna. Se bolj pa bi bil zadovoljen, ko bi fantje pokazali boljši odnos tudi do treniranja. Upam, da bo večina teh fantov v prihodnji sezoni imela priložnost, da igra tudi na članskem nivoju, saj ne bo pri njih nobenega pravega napredka, če bodo nastopali samo v prvenstvu mladincev. Skrajni čas je, da članska moštva pomladijo svoje vrste. Odločitev pa je seveda stvar vodstev,« je ob koncu prvenstva misel trenerja Luke Furlana. Nepopolni končni vrstni red: UBC**, Dinami-ca in Don Bosco* 36, Ge-nertel 34, Carnia in Sta-ranzano 22, Zoppola 18, Libertas 12, Bicinicco, Arte*, Jadran in Cervi-gnano 10. (*tekma manj) Jadran - Cervignano 75:73 (45:36) JADRAN: Stefančič 2, Paoletič 5, Bukavec 2, Smilovich 13, Bogateč, Guštin 27, Valente 21, Mura, Fonda, Krčalič, Hrovatin 5. Trener: Furlan. TRI TOČKE: Smilovich in Valente 2, Paoletič, Guštin in Hrovatin 1. prvi preizkušnji za prvenstvo XI. jadralne cone za Fur-lanijo-Julijsko krajino. V zelo lepem vremenu so bile na sporedu tri regate, ki so bile vse zelo zanimive. Tudi veter je bil jadralcem naklonjen, saj je s stalno hitrostjo 3 do 4 metrov na sekundo pihal vedno v isti smeri, le med tretjo regato je nekoliko spremenil smer, da bi se nato spet obrnil v smer, v kateri je pihal ves čas. Konkurenca je bila precej dobra, v njej pa so se razmeroma dobro odrezali tudi naši tekmovalci. Tako sta člana Sirene Andrej Močil- g—| MLADINSKE IGRE[—, Odbojkarice Kosovela KOTALKANJE / DEŽELNO PRVENSTVO V PIERISU Maja Bera in Monica Suaggiato na DP Obe sta si nastop zagotovili v prostem programu - Tudi Mateja Milic solidna Konec tedna je bilo v Pierisu deželno prvenstvo v kotalkanju za začetnike in deželno kategorijo. V obeh kategorijah so nastopile tudi kotalkarice SD Polet in KD Vipava. Njihov nastop lahko ocenimo pozitivno, saj si je Maja Berzi, ki je sicer tekmovala nekoliko slabše od pričakovanj, zagotovila nastop na državnem prvenstvu deželne kategorije v prostem programu, v katerem je osvojila 2. mesto, isto pa je s sedmim mestom v prostem programu med začetnicami dosegla Monica Quaggiato (Vipava). Državno prvenstvo bo sredi junija v Rimu. Za las pa je bila ob nastop na DP poletovka Mateja Milič, ki je sicer v prostem programu pri začetnicah zbrala enako število točk kot Quaggiatova, vendar pa jo je en sodnik postavil za mesto niže, kar je na koncu odločilo o sedmem oziroma osmem mestu in s tem tudi o nastopu na DP, kamor se je uvrstilo prvih sedem tekmovalk. Rezultati Začetnice, prosti program: 1. Francesca Trezza (Videm), 2. Aliče Ventin (TS), 3. Elisa Seba-stianutti (Videm), 7. Monica Quaggiato (Vipava), 8. Mateja Milič (Polet), 21. Mateja Piccini (Polet); kombinacija: 1. Trezza, 2. Francesca Populin (PN), 3. Bebastianutti, 10: Quaggiato, 14. Milič, 20. Piccini. Deželna kategorija, obvezni liki: 1. Valentina Pascolutti (TS), 2. Elisa Pelosa (Videm), 3. Angela Palma (Tržič), 11. Maja Berzi (Polet); prosti program: 1. Pascolutti, 2. Berzi, 3. Cinzia Pascolutti (TS); kombinacija: 1. V. Pascolutti, 2. Pelosa, 3. Berzi. V nedeljo poletovke v Novi Gorici V nedeljo bo v Novi Gorici mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v počastitev 50-obletnice mesta Nove Gorice. Na tekmovanju bo sodeloval tudi Polet s 15 tekmovalkami. Med njimi bo tudi Tanja Romano, za katero bo to prvi letošnji nastop po lažji poškodbi gležnja, zaradi katere tudi ni nastopila na pokrajinskem prvenstvu. S peto prvenstveno zmago si jadranovci (na sliki) prav v zadnjem kolu dohiteli na lestvici Cervignano. Zmaga združene ekipe je bila tokrat povsem zaslužena, saj so od 5. minute stalno vodili. Boljše so igrali v prvem polčasu, medtem ko je v drugem delu obramba prevečkrat dovolila nasprotnikom, da so neovirano prodirali proti košu. Minuto in dvajset sekund pred koncem so imeli jadranovci šest točk prednosti, vendar je Cervignano stanje izenačil štirideset sekund pred koncem (73:73). V naslebndjem napadu se je Martin Guštin pogumno odločil za samostojen prodor in iz težkega položaja, obkržen z nasprotniki, dosegel odločilen koš, saj gostje zadnjega napada niso znali izkoristiti. »Ne glede na končni rezultat je bil nastop v tem prvenstvu za fante izredna izkušnja, saj je bilo kadetsko prvenstvo letos izjemno kakovostno KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Naraščajniki Kontovela izgubili odločilno tekmo Letos so imeli tudi veliko smole s poškodbami - Bor A tudi blizu vrha - Prvi poraz Borove propagande NARAŠČAJNIKI Superbasket - Bor B Autocarozze-ria Boris 46:87 (28:36) Bor: Mirceta 4, Lombardo 13, Miloševič 9, Dedagjč 11, Premru 33, Pi-tacco, Družina 2, Veni 4, Sunjerga, Scarcia 2, trener: Jogan; SON: 20 Proti Superbasketu so borovci B ekipe dosegli drugo prvenstveno zmago. Domačini so bili v prvem polčasu povsem enakovredni Joganovim varovancem, ki pa so po odmora končno zaigrali tako kot znajo in zanesjivo zmagali. Za ta uspeh lahko pohvah-mo celotno ekipo predvsem pa Julija Premraja, ki je bil neustavljiv v napadu in zanesljiv v skoku. (Niko) Intermuggia - Kontovel 90:55 (37:27) KONTOVEL: Sibelja 2, Rogelja 3, Doglia 10, Hrovatin, Kocjančič 9, Nabergoj 2, Žagar 10, Gregori 19; trener Meden.; 3T: Rogelja 1 Kontovelci so izgubili odločilno srečanje za drugo mesto, ki še vodi v naslednjo fazo. Na žalost je treba ugotoviti, da so imeli letos precej smole, saj sta Rebula in Šušteršič že dalj časa poškodovana, njima pa se je dan pred tekmo z Miljčani pridružil še Semec, ki si je zvil gleženj. Tako je imela Intermuggia veliko lažje delo, kot bi bilo normalno. Kljub temu pa je Kontovel zdržal en polčas in tudi na začetku dragega se je približal na 7 točk, ko je moral iz igre zaradi 5 osebnih napak Doglia. Takrat so domačini odločno prevzeli pobudo in zanesljivo slavili. Kljub porazu pa pohvalo zaslužijo Matija Gregori, Denis Doglia in Vasilij Kocjančič. Do konca so sicer še tri kola, toda težko je verjetno, da bi Miljčani, ki imajo tekmo manj, na koncu zapravili prednost, ki so si jo priborili na sobotni tekmi. Don Bosco B : Bor A Ediauto 64:85 (45:46) BOR: Pison 2, Tolentino 4, Gabur-ro 11 (2:4), Stokelj 38 (8:10), Košuta 13 (3:6), Krmec 3 (3:8), Lovriha 14, trener: Krečič; PM 16:28; SON: 15, 3T: Gaburro 1. Proti eni izmed slabših ekip v prvenstvu so se morah borovci pošteno namučiti preden so slavili. Predvsem v prvem polčasu so zaigrah resnično slabo. Naši so se tokrat predstavih z močno okrnjeno postavo, kar pa ne more biti opravičilo. Od vsega začetka so v obrambi igrah slabo in po dvajsetih minutah so imeh le točko prednosti. V nadaljevanju so se Krečičevi varovanci le nekoliko bolj potrudili v obrambi in to je pravzaprav zadostovalo za zanesljivo zmago. V soboto bodo borovci gostili drugouvrščeni Inter iz Milj. (Niko) Ostah izid: Libertas - Don Bosco A 65:95 Vrstni red: Don Bosco A 36, INter-muggia, Kontovel in Bor A Ediauto 28, Dlf 18, Libertas 16, Don Bosco 14, Santos in Servolana 8, Bor B 4, Superbasket 0. DEČKI Bor-Santos 73:31 (35:17) Bor: Mirceta 2, Floridan 25, Kemperle 3, Miloševič 12, Premru 8, Krča-hč 7, Družina 10, Sunjerga 6, trener: Jogan; SON: 11; 3 T: Sunjerga 1 Borovci nadaljujejo s serijo pozitivnih nastopov v tem prvenstvu. Tokrat pa niso imeh proti šibkemu Santosu nobene težave za zmago. Solidno so zaigrah bodisi v obrambi kot v napadu, tako da je bilo tekme konec že po prvih dveh četrtinah. Vidno vlogo v napadu je tudi tokrat odigral Iztok Floridan, z borbenostjo in uspešno igro v obrambi pa sta se izkazala še Krčalič in Sunjerga. V prihodnjem kolu čaka Mirceto in soigralce proti Li-bertasu pomembno srečanje za četrto mesto. (Niko) Kontovel - Servolana 65:51 (31:15) KONTOVEL: Rogelja 11, Cemjava, Zavadlal, Budin 2, Alex Matiačič 27, Nabergoj 18, Emili, Kosmina, Sossi, Stoka 2, Andrea Matiačič 5. Kontovelovi dečki so brez večjih težav premagali skromno Servolano, ki je samo v tretji četrtini pokazala nekaj več in zaostanek zmanjšala na 8 točk. Toda v zadnjih minutah so se Kotitovelci spet zbrali in pod spretnim vodstvom Alexa Matiačiča, ki je bil z 27 točkami tudi najboljši strelec, srečanje mirno pripeljali do konca. Tokrat za dober skupinski nastop zasluži pohvalo tudi vsa ekipa. Ostala izida: Don Bosco - Libertas •103:49, Poggi - Barcolana 105:81. Vrstni rad: Don Bosco 28, Polet 24, Poggi 22, SGT 20, Libertas in Bor 18, Kontovel, Barcolana in Dlf 8, Servolana 2, Santos 0. PROPAGANDA BOUSA SKUPINA Bor Dentalex - Don Bosco 53:64 (28:25) Bor: D. Požar 7, Floridan 20, Kemperle, Peric 10, L. Požar 4, Jevnikar 4, Dolhar 2, Kralj 4, M. Rebula, Zanon 2, Madonnia, J. Rebula, Novak, trener: Corbatti SON: 24; PON: Kralj. Borovci so v tem kolu doživeh prvi prvenstveni poraz, saj so po slabi igri morah priznati premoč ekipe Don Bo-sca. Naši so se enakovredno upirali gostom v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so povsem popustili v obrambi in zaigrali nepovezano v napadu, tako da je zmaga upravičeno pripadala nasprotnikom. Poraza seveda ne gre jemah tragično, saj je pot do pokrajinskega naslova še dolga, toda res je, da so si Svetoivančani s tem spodrsljajem zapravih prvo mesto na ' lestvici. (N. S.) Ostah izid: SGT B - DLF 73:51. Vrstni red: SGT A in Don Bosco 6, Bor Dentalex in SGT B 4, Dlf in Poggi Basket 0. Obvestila ŠKKRAS sklicuje v petek, 18. aprila 1997, 34. REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v športno kulturnem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Upravni odbor se priporoča vesm članom za prisotnost. SK DEVIN sklicuje v petek, 18. aprila, REDNI OBČNI ZBOR, ki bo na društvenem sedežu v Cerovljah ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni čalani in prijatelji. SK BRDINA organizira trening in šolo smučanja na Kaprunu od 24. do 27. aprila. Informacije na tel. št. 212859 ob večernih urah. SK DEVIN obvešča, da bodo potekali treningi na snegu na visokogorskem Kaprunu v Avstriji, 25., 26. in 27. t. m. Istočasno se bodo vršili tečaji za manj izurjene smučarje z lastnimi učitelji. Prijave v tajništvu na tel. 2916004 do 23. t. m. SD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane in prijatelje na zaključni večer, ki bo 20. aprila ob 18. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Poleg tradicionalne družabnosti bo pregled opravljenega dela, podelitev priznanj najuspešnejšim tekmovalcem v letošnji sezoni in začrtanje programa za naslednjo. SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Nevej-skem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem številu. Prijave in informacije na tel. St. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila. ZSSDI obvešča, da je goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. SK DEVIN obvešča člane, da so na razpolago klubske trenirke. Zainteresirani naj kličejo tajništvo na tel. 2916004, najkasneje do 20. t. m. ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM ODBOJKA / NARASCAJNICE 0 napredovanju borovk v D ligo bo verjetno odločala zadnja tekma 2. ŽD: slogašice že prve v skupini V derbiju gladko premagale žilavi Breg, ki je odpravil Sgt Kontovel, Sloga A in Breg so si kolo pred koncem že zagotovili nastop v končnici Kontovelke nepričakovano izgubile set. Sloga A pa tekmo - Prva zmaga Sloge B - Točki za Sokol Tri kola pred koncem se za napreodvanje potegujeta le Se Bor in SanfAndrea. Plave imajo dve točki prednosti in rahlo boljšo set razliko (33:3 proti 31:4), med sabo pa se bosta tile Sesterki pomerili prav v zadnjem kolu 11. maja. Kontovel - Bor 3:0 (13:15, 6:15,3:15) KONTOVEL: Čeme, Stoka, Švara, J. in N. Milic, Batigelli, Bukavec, Gollia, Vitez, L in V. Sossa. BOR: J. in Z. Miličevič, Bogateč, M. Flego, Rogelja, Ma-cho, Sadlowski, Virgiglio, Stemad, Ažman, Faimann. Začetek derbija je bil presenetljiv, saj so se Kontovelke z borbeno igro odlično upirale favoriziranim borovkam in zasluženo povedle s 13:8. Tedaj so gostje reagirale, Kontovelke pa so popustile na vsej Črti in se do konca tekme niso veC pobrale. Do izraza je prišla fizična premoč borovk tako na servisu (zlasti z Maro Bogateč) kot na mreži, kjer je gospodarila Saška Ažman. Breg - S ant’ Andrea 0:3 (7:15.5:15,12:15) BREG: D. in M. Zeriali, Sturman, S. Sancin, Carboni, U. Pettirosso, Laurica, N. Can-ziani. V okrnjeni postavi so brežanke spet klonile proti drugouvrščeni ekipi Sant’ Andrea. Začetek ni obetal nic dobrega, saj so gostje takoj povedle 5:1 in večino točk dosegle kar na servisu. Dragi set je bil do stanja 3:3 izenačen, nato je Breg spet popustil in zaCel igrati Sele na koncu, ko pa je bilo že prepozno. V tretjem setu je prvi povedel Breg z 8:3, nato pa so naSe igralke začele igrati zmedeno in neučinkovito v napadu, tako da so gostje prevzele pobudo in brez večjih težav osvojile tudi tretji set. (Lela) Ostala izida 11. kola: Palla-volo Trieste - Virtus 0:3, Kil- ljoy-Juha 3:0, Vrstni red: Bor 22, Sant’Andrea 20, Killjoy 14, Breg 12, Kontovel 10, Pallavolo Trieste 6, Virtus 4, Julia 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Skupina A Izidi 9. kola: SanfAndrea -Area A 3:0, Altura - Orna 3:0, Area A - Altura 3:0. Vrstni red: Prevenire 14, SanfAndrea 8, Altura 6, Orna in Area A 4. Skupina B Sloga - Breg 3:0 (15:6, 15:10,15:12) SLOGA: Canziani, Cuter, Ferluga, Gregori, Kuferzin, Sossi, Strain. Breg: Kalc, Slavec, Bet, Žerjal, Rodella, Kosutta, Min-got, J. I. in M. Sancin. Tudi povratni derbi se je končal z gladko zmago slo-gasic vendar je bila tokrat tekma le nekoliko bolj izenačena kot v prvem delu. Ge izvzamemo prvi set, v katerem je Sloga ves Cas visoko vodila, so se mlade Brežanke odločno upirale boljšim domačinkam. V tretjem nizu je Breg celo visoko povedel s 7:1, vendar mu prednosti ni uspelo obdržati. Slogašice so izkušenejše, kljub temu, da so Se mlade, in se niso pustile presenetiti. (Inka) Area Immobiliare B - Sloga 0:3(6; 15,14:16,4:15) SLOGA: Canziani, Cauter, Ferluga, Kufersin, Sosič, Strain. V zadnjem kolu se je v soboto Sloga v svojem zadnjem nastopu pomerila z najslabšo ekipo prvenstva in osvojila gladko zmago. Slogašice tokrat niso zaigrale najbolje, kar velja zlasti za drugi set, v katerem so bile domačinke že na pragu velikega presenečenja. Vsekakor je bila pomembna le zmaga, ki so jo naše igralke tudi osvojile in s tem tudi doknčno potrdile prvo mesto v skupini. V play-offu, ki bo odločal o napredovanju, se bodo pomerile z drugouvrščeno ekipo iz skupine A. (Inka) Breg - Sgt 3:2 (7:15,15:13, 3:15,15:3,6:15) BREG: Kalc, Bet, Žerjal, Rodella, Irina, Jelka in Martina Sancin. Brežanke so po dobri igri dosegle svojo tretjo zmago proti nasprotniku, ki je imel na lestvici štiri točke več. Tudi v tevvžkih trenutkih tekme, ki jih ni manjkalo, so Brežanke stalno verjele v zmago in so z borbeno igro naposled strle nasprotnice, zato si zaslužijo pohvalo. Popustile so samo v tretjem setu, ko so se še veselile težko priborjene zmage v drugem setu. (Noemi) Vrstni red: Sloga 12, Sgt 8, Le Volpi in Breg 6, Area B 0. Kolo pred koncem rednega dela prvenstva naraščaj-nic so si nastop v končnici za naslov priigrale že tri slovenske šesterke. To so Kontovel v B, Sloga A v C in Breg v D skupini. Skupina A Sloga A - SGT 3:0 (15:1, 15:7,15:4) SLOGA B: Dessi, Gantar, Kralj, Malalan, Sossi, Šinigoj, VVerenfenning. V predzadnjem kolu prvenstva so mlade igralke Sloge osvojile prvo gladko zmago in to s tako razliko v posameznih nizih, da ne gre dvomiti o razmerju sil na igrišču. Slogašice so takoj začele zelo odločno in presenetile nasprotnice, ki so jih v prvem delu prvenstva že premagale. Z dobro igro so nadaljevale tudi v preostalih setih in niso popustile tudi, ko je bilo že jasno, da so boljše. Nepopisno veselje po osvojenih treh točkah pa je tudi najboljši dokaz, da so si zasluženo zmago mlade slogaSice res želele. (Inka) Vrstni red: Virtus 19, Area A 15, Altura 7, Sloga B 6, Sgt 4. Skupina B Area B - Kontovel 1:2 (1:15,3:15,15:12) KONTOVEL: Sossa, Starc, Guštin, Kocjan, Vitez, Prašelj, Hrovatin. Kontovelke so objektivno šibkejšemu nasprotniku prepustile zadnji set, kar je glede na potek prvih dveh absolutno nedopustno. Potem ko so v prvih dveh setih pustile Arei le Štiri točke, so v tretjem že vodile z 12:6, set pa kljub temu izgubile zaradi podcenjevanja. Vsekakor je treba reči, da je Area edini nasprotnik, ki je v povratnem delu pokazal napredek v igri. Sokol - Azzurra 3:0 (15:3, 15:6,15:3) SOKOL: Milkovič, Pic-ciola, Gruber, Kodrič, Zužic, Šemi, Lansetti, Košuta. Skupna ekipa Kontovela in Sokola je tokrat spet zaigrala solidno. Delala je malo napak, lepo je gradila igro in zmagala brez težav. Ostali izid: Virtus B - Altura A 0:3. Vrstni red: Kontovel in Altura 25, Area B in Sokol 14, Virtus B 3, Azzurra 0. Skupina C Sloga A : Ricreatori A 1:2 (11:15,13:15,15:4) SLOGA A: Calligaris, Co-retti, Hrovatin, Maurel, Simeone, Udovič, Žagar. Sloga A je doživela svoj drugi letošnji poraz. Tretjeu-vrščena ekipa Ricreatori je sicer solidna, vendar smo imeli vtis, da se je Sloga vdala v poraz že pred samo tekmo. Kapetanka Cvelbarjeva zaradi poškodbe še vedno ne more igrati in njene _________ODBOJKA /VI. MOŠKI DIVIZIJI_______________ Kljub zmagi Sloga A verjetno out Že kvalificirana Sloga B danes na Opčinah proti Virtusu Skupina B Old Oats - Sloga A 1:3 (6:15,14:16,15:12, 12:15) SLOGA A: M. Maver 0+0, Veljak 8+14, Pertot 2+2, Miot 7+18, Danieli 5+4, Furlani 0+0, Jadodic 3+2, Volčič 7+4, A. Maver 3+3, Spetič, Glavina, Michalessi. Servis (9/14) Slogaši so z zmago na drugem mestu na lestvici dohiteli sobotnega nasprotnika Old Oats, ki pa ima zaradi osvojenega seta boljši količnik v nizih. V prihodnjem kolu Old Cats verjetno ne bo izgubil seta, tako da je Sloga A v bistvu že izločena iz plav-ofia. Sobotna tekma je bila izredno pomembna, zato sta tudi obe ekipi dah vse od sebe in odigrali lepo in napeto tekmo. Prvi set je gladko pripadal gostom, ki so povedli 11:3 in nato z zagrizeno igro sovojili set. Drugi niz je bil izredno izenačen, ekipi pa sta se izmenjavah v vodstvu. Old Cats je imel tudi zaključno žogo, ki pa so jo slogaši izničih in osvojili še drugi niz. Tretji set je tako postal odločilen za obe ekipi. Stanje je bilo izenačeno do desetice. V razburljivi končnici pa so bili gostitelji boljši, tudi zato ker je slogaše s dvema odločitvama oškodoval sodnik, ki je sicer na začetku seta oškodoval domačo ekipo. V četrtem setu je Old Cats povedel s 6:1, nakar so slogaši reagirali in zmagali. To je bila najboljša letošnja predstava slogašev, posebno pa se je tokrat izkazal Samo Miot. (A.M.) Ostala izida 9. kola: Rigutti - Volley club B 3:0, Sgt - Prevenire 2:3. Vrstni red: Rigutti 18, Old Cats in Sloga 12, Prevenire 8, Sgt 4, Vol-ley club B 0. Skupina A Izidi 9. kola: Area - Volley Club A 2:3, Le Volpi - SanfAndrea 3:0, Sloga B - Virtus bo danes ob 21. uri na Opčinah. Vrstni red: Area Immobiliare in Sloga B 14, Le Volpi 10, Vol-ley club A 8, SanfAndrea 6, Virtus 2. soigralke je prava ta odsotnost pogojevala bolj od moCi gostij. Tretji set je bil tudi najboljši dokaz o tem, da je naša ekipa absolutno boljša. Slogašice so zaigrale le nekoliko bolj odločno v obrambi in so Ricreatori povsem nadigrale. (Inka) Ostah izid 9. kola: Oma B - Virtus C 2:1. Vrstni red: Area C in Sloga A" 17, Ricreatori 11, Oma B 5, Virtus C1. Skupina D OMA A - Breg 3:0 (15:3, 15:7,15:10) BREG: Gregori, Zerjul, Benedetti, Koren, Capponi, Pletersek, Spetič, Zobin, KriZmančič in Kapič. Dolg premor očitno ni koristil Brežankam. Poraz je bil sicer pričakovan, saj je OMA boljša ekipa, a tako slabe igre, kot so jo pokazale plavobele, ni nihče pričakoval. Upajmo, da si bodo naša dekleta zavihala rokave in trdo delale, da bodo že od naslednjega kola pokazala boljšo igro. (A. M.) Sant’ Andrea - Bor 2:1 (2:15,15:9,15:4) BOR: Bandino, Bevilac-qua, Ciacchi, Furlani, Husu, Stanič, Derganc, ZompD chiatti, Desco Po gladko osvojenem prvem setu so Borove na-raščajnice popustile in tako izgubile proti ekipi, ki so jo v prvem delu premagale. Plave so začele zelo dobro, pridno so gradile igro in izredno malo grešile. V naslednjih dveh setih niso igrale zbrano, nasprotnice pa so se izkazale z izredno požrtvovalno obrambo in se tako tudi s pomočjo samih borovk oddolžile plavim za poraz iz prvega dela. Za dober nastop zasluži pohvalo Dergančeva. (T. G.) Vrstni red: Oma A 20, Breg 12, Bor 10, SanfAndrea 9, Ricreatori 3. r NOGOMET / MED NARAŠČAJNIKI IN NAJMLAJSIMI LE SE ZAOSTALE TEKME n Zarja je še lahko tretja Gaja potrdila premoč NARAŠČAJNIKI Zarja - Olimpia 1:1 (0:1) Strelec za Zarjo: Manzin. ZARJA: Jaš Gregori, Zomada, Jan Gregori, Batti, Longo, KriZmančič, Berce, Kariš, Primosi, Spazzapan (Škerl), Manzin. Rdeči karton: Zomada. Derbi zadnjega kola med Zarjo in Olimpio, ki je odločal o tretjem mestu, se je zaključil brez zmagovalca. Slo je za srečanje enakovrednih, ekip, ki sta zasluženo na tretjem in četrtem mestu, če pa bo Zarja v nedeljo v zaostalem srečanju premagala Chiarbolo, bo Olimpio dohitela na tretjem mestu, kar bi bil za našo združeno ekipo, po ne preveč dobrem prvenstvenem startu, že lep uspeh in ponovitev lanskega dosežka. Tekma je bila borbena in privlačna, ekipi pa sta dah vse od sebe, da bi zmagah. Gostje so pokazali nekaj več v prvem polčasu in že po prvem resnem strelu na vrata povedli. Vsekakor je bil drugi polčas zanimivejši, zlasti potem, ko je Manzin izenačil. Naši fantje so imeli tudi priložnosti za vodstvo, toda najprej je oster strel Jana Gregorija vratar Olimpie odbil v kot, nato pa se je Križmančičev strel z glavo odbil od vratnice. Tudi gostje so v dvakrat resno zaposlih našega vratarja, tako da so bile zadnje minute še bolj vroče, saj je moral predčasno zapustiti igrišče branilec Zomada. V nedeljo čaka zarjane še zaostala tekma s Chiarbolo, medtem ko je prvenstvo osvojila ekipa Ponziane, drugi pa je lanski prvak Opicina. (d.gr.) Ostali izidi: Domio - Costalunga 0:1, Ponziana - Zaule 3:0, Esperia - CGS 3:0; Chiarbola - Opicina 1:1. Vrstni red: Ponziana 53, Opicina 48, Olimpia 43, Zarja 40, Montebello Don Bosco 30, Esperia 29, Costalunga 24, Chiarbola 22, CGS 11, Domio 10, Zaule 8. NAJMLAJSI Ponziana B - Gaja 0:4 (0:0) Strelca: Zomada, Giraldi (3) GAJA: Furlan, Zomada, Cauter (Kapun), Švara, Guštin, Grgič, Merlak (Gabrovec), Giraldi, Pavletič, Cemjava (Tul), Martini (Vitomir KriZmančič). Končalo se je pokrajinsko prvenstvo najmlajših, gajevce pa čaka v nedeljo še zaostala tekma proti ekipi Montebello Don Bosco in slavje, ki bo za naše prvake v nedeljo v Bazovici še toliko večje, če bodo dobili tudi zadnjo tekmo. Ce jim bo to uspelo, v kar nihče ne dvomi, bodo postavili svojevrsten rekord: osemnajst prvenstvenih zmag v osemnajstih kolih! To je tudi veliko zadoščenje predvsem za fante same, trenerja in ves naš mladinski nogomet. Tudi PonzianB ni bila dorasla našim fantom, ki so slaviti s štirimi goli razlike, ki so jigh vse dosegli v drugem delu, saj se je Ponziana v prvem polčasu dobro branila in uspela ohraniti mrežo nedotaknjeno. V nadaljevanju je naša združena vrsta pokazala pravo moč in potem ko je Zor-nada prebil led in zadel v polno, so se vsi razigrali, še najbolj pa Giraldi, ki je dosegel kar tri gole. (d.gr.) Ostali izidi: Montebello Don Bosco -San Luigi 2:5, Esperia - CGS 1:1, Zaule -Chiarbola 0:4. Vrstni red: Gaja 51, Chiarbola 41, Esperia 37, Montebello Don Bosco 35, Costalunga, San Luigi in Zaule 23, Ponziana 13, CGS 9, Altura/Muggia 4. ODBOJKA / NARAŠČAJNIKI___________________ Ekipa Multinvest je sad sodelovanja med Slogo in opensko šolo Kosovel bilo sreče. Poleg tega, da so se morati otepati treme, so naši fantje naleteti na premočna nasprotnika. Prvi je bil Prevenire, ki je igralce Multinvesta že fizično krepko prekašal. Ekipo sestavljajo igralci šole Bergamas, ki so osvojili pokrajinski naslov v mladinskih igrah. Kljub temu, da niso osvojili veliko točk, so naši igralci kar solidno zaigrali in ostaja jim zadoščenje, da je moral tudi v tretjem setu nasprotnikov trener poslati na igrišče najboljšo postavo, da je lahko Prevenire slavil s 3:0. Drugi Multin-vestov nasprotnik ekipa NPT je nastopila s šesterko, ki je igrala v isti zasedbi tudi v prvenstvu dečkov in je bila za našo absolutno premočna. Izidi: Prevenire - Multinvest 3:0 (15:4, 15:4, 15:11), Virtus - Pallavolo Trst 1:2, Multinvest - NPT 0:3 (0:15, 4:15, 6:15), Pallavolo Trst - NPT 0:3, Prevenire - Virtus 3:0. Multinvest: Jerman, Jevnikar, Križ-mančič, Pavlin, Peterlin, Picini, Stopar, Suc. Lestvica: NPT in Prevenire 6, Pallavolo Trst 2, Virtus 1, Multinvest 0, VoIley 80 je^nočival. (Inka) Začelo se je še zadnje letošnje odbojkarsko prvenstvo, in sicer prvenstvo naraščajnikov. Formula tekmovanja predstavlja pravo novost, saj so pri odbojkarski zvezi odločili, da bodo tekme strnili v šest tekmovalnih dni, v vsakem pa bodo odigrali pet tekem, saj je prijavljenih ekip šest in vse se morajo med seboj dvakrat pomeriti. Od naših društev je prijavljena samo Sloga V uradnih prvenstvih odbojkarske zveze lahko nastopajo samo ekipe društev, ki so v zvezo vključena. V resnici pa gre tu za lep dokaz o sodelovanju med šolo in društvom. Ogrodje ekipe namreč sestavljajo dijaki openske šole Kosovel, ki se z odbojko ukvarjajo le med urami šolske telesne vzgoje in je tako njihovo odbojkarsko znanje le sad šolskega dela. Tem se je pridružilo še nekaj mlajših slogašev in skupaj bodo v prvenstvu nastopali pod imenom Sloginega pokrovitelja podjetja Multinvest. Ekipa je zelo mlada, zato tudi ni pričakovati večjih uspehov. Za naše fante bo predstavljal uspeh že vsak osvojeni set. Na prvem tekmovalnem dnevu ni 18 Sreda, 16. aprila 1997 PRIREDITVE Bergen: poklon Jakcu in domačinu Saeverudu V Bergnu na Norveškem bodo jutri odprli muzej, posvečen življenju in delu velikega norveškega in evropskega skladatelja Haralda Saeveru-da. Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan pa bo v okviru svojega dvodnevnega obiska na Norveškem - spremljal ga bo tudi minister za kulturo Jožef Skolc - istega dne v Bergnu odprl razstavo likovnih del skladateljevega prijatelja, slovenskega slikarja in grafika Božidarja Jakca; norveški kustosi so za to priložnost iz stalne zbirke Jakčeve galerije v Kostanjevici in nekaterih drugih zbirk izbrali veC kot 80 platen in grafik. Skladatelj Harald Saeverud je bil rojen pred sto leti (umrl je pred petimi leti), Z Božidarjem Jakcem sta se spoznala leta 1922 v Berlinu. O tem, kako močan vtis je Norvežan s svojo sugestivno in izbrano pojavo naredil na slikarja, priča dejstvo, da je ta naslikal njegov portret skoraj neposredno po njunem srečanju, v samo nekaj dneh, in to v olju, kar je pomenilo za grafika precejšnjo izjemo. Ta Jakčev portret, naslovljen Beli človek, še danes velja za eno njegovih ključnih umetnin in antologijsko delo slovenskega portretnega slikarstva. Govori tudi o slikarjevem občudujočem odnosu do glasbe ter Skandinavije, še posebej Norveške, od koder je izšel tudi Jakčev največji likovni vzornik - grafik Edvard Munch. Se več je duhovnih vzporednic med zgodnjim slovenskim ekspresionizmom, ki sta mu pripadala Jakac in družba njegovih somišljenikov iz Novega mesta v obdobju po prvi svetovni vojni, in med takratno umetnostjo skandinavskih dežel. Literatura Jensa Petra Jacob-sena, Bjoernstjerna Bjoersona in Knuta Hamsuna jih je navduševala s svojo psihološko prodornostjo, sposobnostjo izraziti najsilnejša doživetja z najbolj skromnimi sredstvi ter s posluhom za skrivnosti narave. Jakac je ustvarjalne pobude za svoje slikarstvo tudi sicer v veliki meri črpal iz literature, glasbo in ples pa je najbolj cenil - kot najčistejši izraz duhovnega zanosa in pot za stik s kozmičnim. Znani so njegov motiv Kurenta z violino, razumevanje podobe dirigenta kot simbola stvarnika, ki ustvarja svet, značilni sta ritmičnost in čustveni zanos njegovih linij ter "melodično" poudarjanje mehkobe dolenjske pokrajine, ki je kot v zemeljsko valovanje ukrojena glasba. Glasbeni in kakorkoli z glasbo povezani motivi sodijo prav v jedro ustvarjalnosti Božidarja Jakca, poudarja slovenski umetnostni zgodovinar MilCek Komelj, ki se je še posebej ukvarjal tudi s slovenskim ekspresionističnim slikarstvom in delom Božidarja Jakca. Srečanje s Sae-verudom, ki je bil s svojo prefinjeno fiziognomijo živa podoba ustvarjalnega duha pa še Skandinavec povrhu, je tako skoraj samoumevno preraslo v prijateljstvo, njuna vez, ki se je poglabljala med mnogimi srečanji, obiski in skupnimi potovanji, pa je hajala vse do konca njunega življenja. Se junija leta 1922 je spremljal Jakac Saeveruda na njegov koncert v Leipzig. Leta 1926 sta bila skupaj v Parizu in Tunisu, kasneje sta se srečala v Benetkah in tudi v Ameriki. Saeverud je z Jakčevo grafiko seznanil njegovega vzornika Edvarda Muncha. Leta 1936, ko je Jakac obiskal skladatelja na Norveškem, se z Munchem nista uspela srečati, potovanje pa je opazno vplivalo na slikarjevo delo. Po vrnitvi domov je ustvaril vrsto pokrajinskih motivov Norveške (risb in pastelov), tudi portret skladateljeve matere. Ob drugem Jakčevem obisku Norveške, leta 1964, ko je kot slikar z novo zavzetostjo odkrival severno pokrajino, pa je nastala vrsta risb in skic norveških fjordov; motiv s skrivnostnim slapom se pozneje pojavlja tudi v njegovih grafikah. Prijateljstvo obeh ustvarjalcev je vplivalo tudi na poznavanje in prijateljstvo obeh narodov. Ob napadu Nemčije na Jugoslavijo aprila 1941 je Saeverud posvetil Jakcu svojo Simfonijo upora, ki jo je kasneje v Slovenski filharmoniji tudi dirigiral. Norveški skladatelj je po vojni na Jakčev predlog postal član SAZU in pri nas dobro znana umetniška osebnost. Saeverud je bil v Sloveniji še tudi leta 1975, ko je obiskal Kostanjevico. Takrat je nastal znani "dvojni prijateljski avtoportret" obeh mož. Muzej v Bergnu, ki bo nosil ime skladatelja Haralda Saeveruda, bo jutrislovesno odprl norveški kralj Harald V., predsednik RS Milan Kučan pa isto popoldne razstavo del Božidarja Jakca. Več kot 80 del, ki so jih za to priložnost izbrali norveški umetnostni zgodovinarji, največ iz stalne zbirke Galerije B. Jakac, zbirke v Jakčevem domu ter po nekaj iz zasebne zbirke Tatjane Jakac in izmed del, razstavljenih v novomeški Studijski knjižnici, je prerez Jakčeve ustvarjalnosti s poudarkom na njegovem odnosu do Saeveruda, drugih umetnikov in glasbe. Norvežani so med drugimi izbrali Jakčeve podobe Novega mesta in dolenjske pokrajine, portrete staršev, mladostnih prijateljev in sodobnikov, podobe Prage, kjer je umetnik študiral, nočni pogled s Saeverudovega balkona v Berlinu ter seveda motive Norveške... slike, ki povezujejo dokumentarno in poetično razsežnost, ter pričajo o temeljnem značaju Jakčeve ustvarjalnosti. Kronološko pa izbrana dela obsegajo obdobje od Jakčevih realističnih začetkov med prvo svetovno vojno, prek ekspresionistične faze 20. let, do poznejše realistične umirjenosti in ljubeznive liričnosti. Žanrsko so to portreti, krajine, ilustracije literature (Mirana Jarca), podobe velemest, koncertnih dvoran, plesišč in cerkva..., častno mesto pa poleg portreta obeh prijateljev zavzema prvi portret Jakčevega Norvežana iz leta 1922, ki je na slikarjevo temno platno vstopil kot bela svetloba z mističnega Severa, dodaja Milček Komelj. (STA) Slovenci na bienalu mladih ustvarjalcev v Tumu Od 17. do 23. aprila bo v Turinu potekal osmi bienale mladih ustvarjalcev Sredozemlja in Evrope, na katerem bodo sodelovali tudi slovenski umetniki, in sicer s področja likovne umetnosti, arhitekture, stripa, filma, vizualnih komunikacij, industrijskega in modnega oblikovanja, fotografije, literature, rock glasbe, scenskih umetnosti in urbanih intervencij. Po izboru programske koordinatorke projekta Alenke Pirman in več strokovnih sodelavcev se bodo v Turinu predstavili Damijan Kracina (likovna), Igor Kebel (arhitektura), Matjaž Bertoncelj (strip), Amir Mu-ratovič (film), Irena iA/oelle&PDP (vizualne komunikacije), Toni Koncilija (industrijsko oblikovanje), Sanja Grcič in Tomaž Jastrobnik (modno oblikovanje), Jure Breceljnik in Simon Stojko Falk (fotografija), Aleš Steger in Aleš Car (poezija in proza), rock skupina Heavy Les Wanted, Fourclor (scenske umetnosti) ter na področju urbanih intervencij Matjaž Andraž Vogrinčič, Vuk Cosič in prijatelji: Le Coco Fruitivear. Bienale mladih ustvarjalcev Sredozemlja in Evrope je festival, ki združuje mlade umetnike z vseh obal Sredozemlja, predpisuje 30 let kot starostno mejo udeležencev in predstavlja najnovejše dosežke mladih ustvarjalcev. Pivi bienale je bil leta 1984 v Barceloni, nato pa so se kot gostitelji zvrstili še Solun, (Bologna, znova Barcelona, Montpellier, Valencia in Lizbona. Član Mednarodnega komiteja bienala je od leta 1992 tudi društvo SKUC iz Ljubljane, s pomočjo katerega se je na minulih bienalih predstavilo že kar nekaj mladih slovenskih ustvarjalcev. Na turinskem bienalu - ob robu katerega bodo potekali številni seminarji, delavnice in strokovna srečanja, junija in julija pa bo predstavljen še v Helsinkih - bo SKUC ponudil tudi publikacijo z naslovom Prispevki k tipologiji in topologiji slovenskega mediteranskega umetnika, ki so jo izdali v sodelovanju z Raziskovalnim inštitutom za geo-umetniško statistiko Republike Slovenije. Omenjeni inštitut je skupaj z mednarodnimi strokovnjaki med drugim zasnoval teorijo o slovenskem umetniku, predlagal pa je tudi uvedbo nove mednarodne merske enote Slovenski mediteranski meter (SMM), izhajajoč iz dolžine slovenske obale (46, 6 kilometru). Namreč: 1 SMM= 0, 466 metra. In še nekaj določil slovenskega mediteranskega umetnika: "Slovenski umetnik dela sam, ne govori z drugimi slovenskimi umetniki, ne bere, malo ve, močno zamuja, ni radoveden, živi sto let nazaj, se boji kritika, ima rad denar in udobje, potuje, rad kopira, se ne briga za družbo in ljubi publiciteto, zato naj bodo vsa besedila kratka." (Luther Blisset, Uartista sloveno). (STA) V Sežani v petek srečanje s Francetom Bernikom V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo v petek, 18. aprila ob 18. uri srečanje s predsednikom slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Francetom Bernikom ob njegovi 70-letnici. Knjižnica želi ob jubileju opozoriti na pomembno in znanstveno delo dr. Franceta Bernika. France Bernik je po rodu Ljubljančan in bo 13. maja praznoval svojo 70-letnico. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko in se po zaključku študija posvetil znanstvenem delu. Doktorial je leta 1960. V letih 1951-57 je bil asistent na Filozofski fakulteti, zaradi ideoloških razlogov pa je bil z univerze odpuščen. Kasneje je sodeloval pri filmu Sava, bil je urednik mnogih knjižnih izdaj, odgovorno je opravljal mesto tajnika Slovenske matice, od leta 1972 pa vodi na literarnem inštitutu SAZU sekcijo za literarno zgodovino. Na znanstvenem področju ima vrsto pomembnih funkcij ne le doma, ampak tudi v tujini, saj je elan mnogih uglednih tujih akademij in mednarodnih organizacij. Kot znanstvenik predava tudi na mnogih tujih univerzah. Njegove znanstvene prispevke pa lahko zasledimo ne le v domačih ravijah temveč tudi v tujem pero-diCnem tiskom. Kot liteami zgodovinar je raziskoval slovensko literaturo od romantike do sodobnosti, s težiščem na novejši prozi z vojno tematiko. Obsežno delo je posvetil Simonu Jenku, Francu Levcu in Ivanu Cankarju. Bil je med prvimi literarnimi zgodovinarji, ki so se že v petdesetih letih odmikali od tradicionalne pretežno pozitivistične usmeritve in uvajali v stroko interpretiranje mnetniškega besedila. Sistematično je preučeval doslej manj obdelane problemske vidike slovenske Modeme in njene sopotnike. Med pomembnim znanstvenim delom ne smemo prezreti dolgoletnega uredniškega dela, saj je od leta 1981 glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Ko se poskušamo ozreti po tako obsežnem kulturnem in znanstvenem delu dr. Franceta Bernika, so pred nami še obsežna samostojna dela, Id jih je napisal: Lirika Simona Jenka, Cankarjeva zgodnja proza, Simon Jenko (Znameniti Slovenci), Problemi slovenske književnosti, Tipologija Cankarjeve proze, Ivan Cankar, Slovenska vojna proza, Študija o slovenski poeziji, itd. V knjižnici bo o njegovem vsestranskem delu govoril akademik Jože Faganel, v kulturnem programu pa bodo sodelovali še: gledališka igralka Maja Blagovie in Vladimir Jurc ter glasbenici Klavdija Sedmak in Tamara Tretjak. a.n. FURLAN IJA-J D LUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 16. t. m., ob 20.30 (red D): W. Shakespeare »Kralj Rihard tretji«, predstava v ko-produzkciji SSG in PDG. Režija Mile Korun. Ponovitve: jutri, 17. t. m., ob 20.30 (red E); v petek, 18. t. m., ob 20.30 (red A); v soboto, 19. t. m., ob 20.30 (red B); v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri (red C); v ponedeljek, 21. t. m., ob 16. uri (red I); v torek, 22. t. m., ob 20.30 (red F); v sredo, 23. t. m., ob 16. uri (red H): v četrtek, 24. t. m., ob 16. uri (red G). Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 V torek, 29. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Rossinijeve opere »Šiviljski brivec« (II barbiere di Siviglia). Direktor Julian Kovat-chev. Ponovitve: sreda, 30. t. m., ob 20. uri (red B); petek, 2.5., ob 20. uri (red C); v soboto, 3.5., ob 20. uri (red L); v nedeljo, 4.5., ob 16. uri (red G); v torek, 6.5., ob 20. uri (red E); sreda, 7.5., ob 20. uri (red F); četrtek, 8.5., ob 20. uri (red H); v soboto, 10.5., ob 17. uri (red DS); v nedeljo, 11.5., ob 16. uri (red D). Pri blagajni Dvorane Tripcovich (urnik 9-12, 16-19) je v teku predprodaja vstopnic za vse predstave. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 TS Festival V soboto, 19. t. m., ob 21. uri Giorgio Pana-riello »Boati di silenzio«. Predprodaja vstopnic je že v teku. Od 28. maja do 8. junija: Stalno gledališče F-JK »Irma la dolce«, režija Antonio Ca-lenda. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 16. t. m., ob 20.30: gostovanje gledališča Teatro stabile del Veneto Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no li volemo«, režija Giulio Bosetti. Nastopajo Giulio Boset-ti, Antonio Salines in Gianni Bonagura. Contradina sreda: danes, 16. t. m., ob 18. uri srečanje z izvajalci komedije »Se no i xe mati no li volemo«. Vodi Paolo Quazzolo. Vstop prost. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 16. t. m., ob 20. uri »Življenje s Picassom«. Jutri, 17. t. m., ob 17. uri medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. FURLAN1JA-JUL1JSKA KRAJINA BOLJUNEC Kulturni dom France Prešeren: v soboto, 19. t. m., ob 20.30 »Nadji v spomin«, spominski veCer na Nadjo Kriščak in predstavitev knjige »Nadja«. GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: jutri, 17. t. m., ob 20.45 »A comedia de Deus«, r. Joao Cesar Monteiro; v Četrtek, 24. t. m., ob 20.45 »Haut bas fragile«, r. Jacgues Rivette. KOROŠKA CELOVEC Evropska hiša: danes, 16. t. m., ob 19. uri predavanje »Izkušnje s sosedi«, referent inž. Vlado Indjic-Sušanj. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 18. t. m., ob 20. uri »Zukunft ist, ...wenn man sie trotzdem hat«, kabaret Christiana Hoflerja. BILČOVS Avla ljudske šole: v soboto, 19. t. m., ob 20. uri vigredni koncert: MePZ in MoPZ Bilke, dekleta Luneschnig, Danica Hanuna-Certov in trobentaši Glasbene šole. RADISE Kulturni dom: v soboto, 19. t. m., ob 20. uri veseloigra »Zveza za vse življenje«. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: v soboto, 19. t. m., ob 20. uri »Sem in tja - Hin und her«, gostuje gledališka skupina SPD Danica. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Kulturni dom V torek, 29. t. m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Clarke, Forsyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershvvin. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista Stanislava Bunina. Na sporedu van Beethoven in Chopin. Gledališče Miela V soboto, 19. t. m., ob 20.30 koncert »Eine Kleine Nachtmusik« (La serva padrona). V nedeljo, 20. t. m., ob 21. uri koncert irske glasbe s skupino Kay Mc Carthy. Marijin dom pri sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27) V petek, 18. t. m., ob 20. uri dobrodelni koncert za Sklad Mitja Čuk: nastopata Ilaria Vi-vian (harfa) in Giovanna Nardin (flavta). MIUE Gledališče Verdi V petek, 18. t. m., ob 21. uri »Glasba brez meja«, ki jo prireja Helm Musič Company. Nastopili bosta skupini Nocturna in Xi’An. GORICA Kulturni dom Jazz srečanja: v sredo, 23. t. m., ob 21. uri koncert Davida Murray in AH Takase. V ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Clarke, Forsyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershvvin. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 Danes, 16. t. m., ob 19.30 koncert Damjane Bratuž - Svet Bele Bartoka. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 19. t. m., ob 20.30 za ciklus »Con-taminazioni« koncert The Terem Kvarteta. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušica. Urnik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, H jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, poHajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8); razstavlja kipar Nane Zava-gno. Knjigarna In der Tat (Ul. Venezian 7): do 19. t. m. je na ogled razstava Elde Carboni »Giochi e trasparenze«, risbe na steklu. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 29. t. m. razstavlja Maria Punzo »Konje«. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Goart Online. KOROŠKA_____________________J CELOVEC Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. . Na univerzi: razstavlja Simon Veratschmg »Skandinavske impresije«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 11. maja razstavlja Alfred Hrdlicka. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. TINJE Galerija Tinje: do 30.4. je na ogled razstava Marka Jarca »Na bregu Ljubljanice«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) . Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik © RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Ste- fano Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo. (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Tarzan in India (pust., ZDA ‘62, i. Jack Mahoney, Simi) Aktualna- oddaja: Verde-mattina Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Skrivnost v Borbey Mouse (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Aktualno: Test (vodi Se-bastiano Somma) Dok.: Kvarkov svet -Prekrasne mačke, Shin-galana (6. del) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Sefio), risanke Heidi, Aladdin Nan.: Lassie, 17.30 Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia se- ra - Italija zvečer Variete; Luna Park (vodi Carlo Conti) Vreme in dnevnik Šport Aktualna tema: 11 fatto Variete: La zingara Variete: Sanremo Top (vodita Mike Bongiorno, Ambra) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai Educational Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori F RAI 2 Variete: Scanzonatissima Variete za najmlajše Nan.: Lassie lo serivo, tu seri vi Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perchfe? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in Tv-Ieri, oggi... e domani 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Oddaja o izletih in poto- vanjih: Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Dok.: Spomin - Pričevanja preživelih Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik in vreme, knjige, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Nočni šport lo serivo, tu serivi - Jaz pisem, ti pišeš ^ RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Mesojedci in hudiči Film: Tempo di villeggia-tura (kom.. It. ’56) Rai educational Dnevnik Rubrika: Telesogni Rai educational Deželne vesti, dnevnik, 14.40 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik, 15.05 Fratelli d' Italia Športno popoldne, vmes kolesarstvo, košarka Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi man da Raitre (vodi L. Necco) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer Aktualno: Italians Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: IP v biljardu ® RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 6.50 8.50 12.45 13.30 14.00 14.15 15.35 17.45 18.55 19.30 20.35 22.35 Nad.: Angelica Film: Caccia al delitto Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Mi-lagros, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Aktualna odd.: Es 1’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze TV film: Rapita (dram., ZDA ’91, i. M. Follows) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Domini uomini uo-mini (kom., It. ’95) Film: Trappoola d’ amore (dram., ZDA '93, i. R. Ge-re, Sharon Stone), 0.30 pregled tiska |g| CANALE 5 6.00 ' 9.00 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 23.00 23.15 1.30 Na prvi strani, vremenska napoved Dok. oddaja o naravoslovju Galapagos TV film: Disperatamente Giulia (dram., It. ’88, i. Tahnee VVelch, Fabio Testi, Dalila Di Lazzaro) Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Aktualna odd.: Amid di sera - Prijatelji zvečer Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani 6.10 9.15 11.20 12.20 12.55 13.30 14.30 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.30 20.45 22.45 0.45 0.55 2.00 Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nam: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.L, 11.30 Mc Gy-ver Aktualno: Planet Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Nam: Happy Days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke, 14.25 Telepanzane Variete: Colpo di fulmine Nam: Baywatch Variete za najmlajše in risanke, 17.25 Bartroberto Nam: Primi baci, 18.00 Kari ne in Ari Odprti studio in vreme, 18.50 Šport studio Nam: Flipper (Števen Ford, i. C. Flyrm) Variete: Edizione straor-dinaria (vodi E. Papi) Odprti studio Film: Countdovvn (krim., ZDA ‘96, i. J. London, L. Petty, J. LeGros) Film: Classe 1999 (fant., ZDA ‘90, i. B. Gregg, M. McDovvell) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nanizanka: Star Trek S TELE 4 16.45, 19,30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Verde a nord-est Oddaja o Živalih Dok.: Universita Aktualne teme: Zoom Aktualno: II supplemen-to Film: Fiori di zucca jfcgk Zoom 3 Nanizanke Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Vesoljska policijska postaja (15. epizoda) Ciklus filmov Louisa Bu-nuela: Lepotica dneva Dok.: Bitka za Reko - Pat položaj (1916, 2. del) Poročila TV igrica: Kolo sreCe (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Teater Paradižnik Poljudnoznanstvena serija: Kronika afriških živali (7. del) EP Videostrani Obzornik Otroški program: Kviz -Male sive celice Po Sloveniji Pomurski se"jem - Megra TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka Dnevnik, vreme Šport Drama: Politikova žena (VB, zadnji del) Made in Slovenia Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport Nan.: Posadka (ZDA, 9. epizoda) Film: Samo enkrat se živi (ZDA, 1937, r. Fritz Lang, i. Sylvia Sidney, Henry Fonda, Bartom MacLane, Jean Dixon) Made in Slovenia (pon.) Videoring Videostrani 9.00 .11.50 12,50 13.30 14.00 14.25 15.15 16.00 17.00 17.30 17.50 18.50 19.25 19.50 19.55 20.00 21.30 21.35 22.35 23.25 Euronevvs Tedenski izbor: Svet poroča, 12.20 Volja najde pot Dokumentarna oddaja: Irvvini Šepet iz naslonjača Nanizanka: Hudson Street (ZDA, 2. epizoda) Japonska dokumentarna serija: Življenje na zemlji Studio City Nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (Nemčija, r. R.W. Fassbinder, i. G. Lamprecht, H. Schygulla, B. Sukovva, G. John) Avstralska nanizanka: echo Point (56. epizoda) Ameriška nanizanka: Moesha (i. Brandy i Norvvood, VVilliam Allen Young, 2. epizoda) Razvedrilna oddaja: Karaoke Domače obrti na Slovenskem: Piparja (Gorjuše) i Avstralska nanizanka: Echo Point (57. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri DP v rokometu: 2. tekma ! finala končnice Dobro je vedeti Karmin-A ob 10-letnici zenskega zbora Rotovž Tok Noe Tok - TNT DomaCe obrti na Slovenskem: Piparja (ponovitev) §1! Koper (•) MONTECARLO 12.15 10.30 13.15 14.00 15.55 20.10 20.30 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Due come voi Variete: Strogo osebno Film: Ghe cosa hai falto quando siamo rimasti al buio? (kom,, ZDA ’68) Variete: Tappeto volante Aktualno: Check Point Film: Furia cieca 16.00 15.00 16.30 17.00 17.20 '18.00 18.45 19.00 19.25 Slovenia magazin Euronevvs Pogovorimo se... Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru) | Vesolje je... Program v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanemo prijatelji Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Baba Malti 20.00 20.30 21.50 Sredozemlje Koprska kinoteka: Luci velemesta (kom., ZDA ‘31, r.-i. Char-lie Chaplin, Virginia Cherill) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme 22.05 Piranski glasbeni večeri Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7,50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Izberite pesmico; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Stanje gozdov v svetu; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. •pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 22.00 Poročila; 8.05 Glasba;!0.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov, koncertov; 20.00 Radio-teka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na rešeto; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb, odd, z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Dekla Ančka (F.S. Finžgar, r. G. Turk); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Irv termezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12,40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Slovenski melos; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna. 8.00, 9-00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govori-,mo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin- Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik* BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500LIT-60SIT Poštni ti. PRAE DZP SL 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Sreda, 16. aprila 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI J, . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 6 66 dV SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA X VREMENSKA SLIKA Po prehodu oslabljene hladne fronte se je območje visokega zračnega pritiska iznad zahodne Evrope razširilo nad Alpe in severni Balkan. Nad nase kraje doteka od severa precej hladen in razmeroma vlažen zrak. 1020 1010 0 hi |jHPp 'l028 1020 M £$} 1030 Z 1020 1010 / HELSINKI -4/3 OSLO STOCKHOLM fk ' '0/3 ° -2/9 o 6 ^ KOBENHAVtl . ' T/^ ° - „ 1010 MOSKVA -1/6 0 5\ m DUBLIN o' - " -LONDONo 4/12 BERLIN 3/0 7/15 ___ —' oBRUSEU oPARIZ 5/13 6/18 6 VARŠAVA-1/7 o o KIJEV /- LIZBONA 15/27 .o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. MADRID 7/25 o 8 DUNAJ 3/13 o LJUBLJANA 1/10 ° BEOGRAD 4/11 o SPLIT -/- osoFIJA 1/5 —SKOPJE o RIM ./. , N4J7 ^ v ' — DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 13.21. f LUNINE MENE Luna vzide ob 12.03 in zatone ob 1.33. PLIMOVANJE - Danes: ob 2.08 najnižje -4 cm, ob 6.25 najvišje 5 cm, ob 12.52 najnižje -25 cm, ob 20.00 najvišje 28 cm. Jutri: ob 2.22 najnižje -13 cm, ob 7.35 najvišje 11 cm, ob 13.37 najnižje -29 cm, ob 20.21 najvišje 34 cm. DANES TRBIŽ 'E| CELOVEC O *V7 S GRADEC 1/7 S M. SOBOTA O 1/6 O KRANJSKA GORA --5/6 O TRŽIČ -3/7 O S. GRADEC -3/6 MARIBOR o 2/7 O PTUJ ČEDAD^n^