/ Primorski
$t. 94 (15.538) leto LIL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.	__________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600__
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__
POSIMNA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
1500 LIR
*
EUROSAVA s.r.i. Trst Tel. 361177	«*#. '
SREDA, 24. APRILA 1996
Dober uvod m novo politiko
Vojmr Tavčar
Romano Prodi in Wal-ter Veltroni sta s srečanja s tujimi novinarji naslovila domačemu in mednarodnim trgom jasno sporočilo. Napovedala sta privatizaciji telefonskega holdinga Štet, potrdila sta evropsko usmerjeno politko in vrnitev lire v denarni sistem, predvsem pa sta poudarila umirjenost in politično Širino večinske koalicije.
Na ta naCin sta se odzvala, še pred sestavo nove vlade, na zahtevo domačih in mednarodnih trgov, ki so poudarili predvsem nujnost stabilne vlade in stroge gospodarske politike za sanacijo državnega proračuna.
Po nedeljski volilni zmagi je Oljka hotela ponoviti in podčrtati, da je njen cilj spremeniti Italijo v normalno državo, ki naj si po večletnih travmah oddahne. Od tod tudi ponudba Kartelu svoboščin, naj - kot je normalno v zreli zahodni demokraciji - prevzame predsedstvo enega od domov parlamenta in vseh parlamentarnih nadzornih komisij. To je odraz pogleda in obvez, ki jih je Oljka sprejela, pa tudi politična poteza, ki naj bi novi večini zagotovila umirjene in korektne odnose z opozicijo. V senatu ima namreč Oljka lastno večino, medtem ko je v zbornici odvisna od Stranke komunistične prenove. Korekten odnos z opozicijo, zlasti s Severno ligo in sredinskimi komponentami Kartela svoboščin, bi Oljki omogočil, da bi bila tudi v spodnjem domu manj odvisna od SKP.
Slog vladanja je povsem nov, še posebej, Ce ga primerjamo z dogajanjem leta 1994, ko je prevzemal vladno krmilo Silvio Berlusconi z zmagovitim Kartelom svoboščin. Kartel je tedaj silil v spopad, ker je računal, da bo samo na ta način ohranil kohezijske vezi, Oljka ponuja roko korektnih odnosov.
ZaCetek Romana Prodija in Oljke je dober in v skladu s tem, kar je zavezništvo obljubilo vo-lilcem. Sestava in predstavitev vlade bosta prav tako priložnost za preverjanje, ali Oljka spoštuje obveze, prvi jasnejši obraCun pa bo možen šele po sto dneh po umestitvi vlade.
Ce naj dan sodimo po zori, se Italiji vsekakor ne obeta vihamo vreme.
■ Tržaška Oljka razmišlja | o novih zahtevnih nalogah
TRST - Tržaška koalicija Oljke bo Ce se bo hotela zoperstaviti močni na današnji skupščini (ob 18.uri v in izredno dobro organizirani mest-gledališCu Miela) ocenila volilne re- ni desnici.
zultate in se zazrla v bodočnost, v Izvolitev Fulvia Camerinija v se-kateri jo Čakajo nove in zahtevne nat je nekoliko utišala razočaranje naloge. Jeseni bodo pokrajinske vo- nad neuspehom Paola Rumiza v lit ve in občinske volitve v Miljah, drugem poslanskem okrožju, kjer ga za kar bo morala Oljkapostaviti na je s peščico glasov razlike premagal noge tudi organizacijsko strukturo, desničar Gualberto Niccolini.
Na 5. strani
■ Ura nadaljuje vzpon,
I borzni posli v razcvetu
MILAN - Marka pod 1.020 lir, na še pred poletjem okrepila do take me-borzi pa poslov za skoraj dva tisoč re, da bi marka padla pod tisoC lir. milijard. To je obraCun drugega povo- Milanska borza je bila tudi včeraj lilnega dne na italijanskih trgih, kjer pozitivno usmerjena, Čeprav so in-se je z zmago Oljke zaCela prava pom- deksi po skokovitem ponedeljkovem lad. Krepak dolar in dobre povolilne porastu pridobili zanemarljivo malo. perspektive za stabilni politični po- Posli pa so bili izredno živahni, o Ce-ložaj vidno prijajo liri, ki naj bi se po mer govori njihova rekordna vrednost predvidevanjih nekaterih analitikov 1.940 milijard lir.
Na 9. strani
ITALIJA / NOVINARSKA KONFERENCA ROMANA PRODIJA IN VVALTERJA VELTRONIJA
Oljka ponuja umirjenost
Kartel svoboščin niha med dialogom in željo po spopadu - Prodi pri Scalfaru
RIM - Romano Prodi in VValter Veltroni sta naslovila prvo sporočilo italijanskemu in mednarodnim trgom. Napovedala sta privatizacijo telefonskega holdinga Štet, približevanje Evropi in prizadevanje za vrnitev lire v EDS, Italiji pa obljubila umirjenost in stabilnost.
Oljka je ponudila opoziciji predsedstvo enega od domov parlamenta in nadzornih parlamentarnih komisij. Odgovor je bil protisloven, saj bi sredinske komponente Kartela rade sprejele roko dialoga, medtem ko Berlusconi želi spopad.
Na 2. strani

Prodi o odnosih z Ljubljano
RIM - Na tiskovni konferenci za tuje novinarje je Romano Prodi odgovoril tudi na vprašanje dopisnika slovenske TV o odnosu med Italijo in Slovenijo: »Logično je,« je dejal bodoCi italijanski premier, »da si kot vlada tega vprašanja posebej še nismo zastavili. Lahko pa povem, kar mislim jaz. Sodim, da je treba problem s Slovenijo
rešiti hitro, saj gre za majhne probleme v primerjavi z veličastnim dejstvom, da smo priča sicer dobrim odnosom med Italijo in Slovenijo. Glede manjšin ni bilo dramatičnih problemov. Lahko vam povem, da smo med pogovori, ki sem jih imel v preteklosti v ZDA dobre odnose s sosednimi državami na vzhodu obravnavali
kot eno najpomembnejših zadev. Ce se noCemo spet soočati s problemi, kot so bili nedavno v Jugoslaviji je treba odnose razbremeniti, olajšati. Zagotavljam vam. da bom glede tega storil vse, kar je mogoče, seveda ob spoštovanju pravic vseh, tako Slovencev kot Italijanov. In bom zelo gledal v prihodnost, ne v preteklost.«
H NEPOTRJENE VESTI IZ MOSKVE
Čečenskega voditelja Dudajeva naj bi Rusi ubili: zvečer demantirali vest
MOSKVA - Včeraj se je razširila vest, da so ubile čečenskega voditelja Džoharja Dudajeva (na sliki) med napadom ruskega letalstva na CeCenske po-
ložaje. Vest, ki jo je posredovala agencija Itar-Tass, pa so zvečer demantirali iz Turčije: Dudajev naj bi telefoniral čečenskemu predstavništvu v Carigradu.


I
BLIŽNJI VZHOD / ASSADOVA »KLOFUTA« CRISTORHERJU
Se katjuše na Izrael, na Libanon pa bombe
TELAVTV - Hezbolaho-vi gverilci so vCeraj popoldne spet izstrelili večje število katjuš, ki so priletele v okolico sever-noizraelskega mesta Kirjat Smona, izraelsko topništo pa je spet tolklo po južnem Libanonu, kjer imajo gverilci svoja oporišča (na sliki: obstreljevanje libanonske obale z izraelskih ladij. Telefoto AP).
Francoska diplomatska pobuda zunanjega ministra Herveja De Charetteja se nadaljuje sicer s precejšnjimi težavami, medtem ko ni hotel sirski predsednik Assad sprejeti ameriškega državnega tajnika VVarrena Cri-stopherja.
Danes v Primorskem dnevniku
Srečanje sindikatov FJK in Slovenije
V	ponedeljek 29. bo na Fernetičih srečanje predstavnikov deželnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil in konfederacije sindikatov Slovenije.
Stran 3
Teden koroških Slovencev
Medtem ko se je v Gmiindu začel 4.teden koroških Slovencev, so koroški svobodnjaki začeli novo ofenzivo proti pravicam manjšine.
Stran 3
Goethe institut: 31. decembra zaprtje
Tržaški sedež Goethe instituta bodo zaprli 31. decembra letos. Tako so odločili v Miinchnu.
Stran 5
Goriški sejem Espomego
V	Gorici so včeraj predstavili sejem Espomego, na katerem bo od jutri dalje sodelovalo 20 odstotkov razstavljalcev več kot lani.
Stran 8
Danes Grčija - Slovenija za SP
Slovenska nogometna reprezentanca bo danes v Atenah odigrala proti Grčiji prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu leta 1998 v Franciji.
Stran 16
RIM / NOVINARSKA KONFERENCA PRODIJA IN VELTRONIJA
ŽE PRVE POLEMIKE
Umirjenost in politična širina temeljno sporočilo Evropi
Popoldne je bil Prodi no Kvirinalu na pogovoru s predsednikom republike
RIM - »Ko nam bo predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade, bomo pripravljeni na to nalogo. Vlada bo sestavljena v nekaj dneh.« Tako sta poudarila med novinarsko konferenco na sedežu združenja tujih dopisnikov v Rimu lider Oljke Romano Prodi (popoldne se je povzpel na Kvirinal k predsedniku Scalfaru) in njegov namestnik Walter Veltroni. Pogovor s tujimi novinarji je bil zelo konkreten, obenem pa je bil priložnost, da sta voditelja Oljke potrdila politiko umirjenosti in odprtosti ter željo po korektnih odnosih z opozicijo.
V ta okvir sta Prodi in Veltroni postavila tudi italijansko zunanjo politiko. »Mnogi pravijo, da je italijanska pohtika nerazumljiva in da nas na tujem ne razumejo. Prav zaradi tega bo v zunanji politiki prvi cilj zrušenje zidu nezaupljivosti. To je predpogoj, da bo Itahja lahko imela pomembnejšo vlogo tudi v mednarodnem okviru,« je dejal Romano Prodi. Po njegovem mnenju je »Oljka jamstvo za odnose z Evropo, saj je to ena temeljnih točk našega programa«.
Največji del pogovora s tujimi novinarji je bil namenjen vprašanju vlade. Prodi in Veltroni sta poudarila, da nameravata dobesedno tolmačiti 92. člen ustave, po katerem predsednik vlade sestavi seznam ministrov in ga predloži predsedniku republike. Na ta način sta hotela poudariti lastno neodvisnost od strank, ki so oblikovale levosredinsko zavezništvo. O imenih morebitnih ministrov sta bila skrajno zadržana in nista hotela povedati ničesar, ker »ima pred-
sednik republike pravico, da prvi zve za imena ministrov«. Tudi okoli nekaterih imen, o katerih se veliko govori, se nista hotela izjasniti. »Dini? »Bil bi dober zunanji ali zakladni minister, lahko pa bi prevzel drugačno ustavno zadolžitev. Odločil bo sam.« Di Pi-etro? »Odnosi z njim so dobri. Zadovoljna bi bila, če bi bil tokrat z nami.« Eco? »Njegova podpora je dobrodošla, vendar mislim, da bi mu bila ministrska zadolžitev breme,« je dejal Prodi.
Voditelja Oljke sta razčlenila tudi vprašanje odlo-sov z Ligo in SKP. Glasovanje za Ligo je odraz nezadovoljstva, amapk tudi želje po dobrem upravljanju. Oljka namerava prav s tem odgovoriti na nezadovoljstvo Severo-Vzhoda, obenem pa obljublja tudi krepko decentralizacijo. Kar zadeva odnose s SKP, pa je gospodartvo resnična ovira. Oljka na primer ne soglaša z zopetno uvedno premične lestvice, ki jo zahteva SKP.
Zato Prodi ne nasprotuje dialogu, ki ga je Lamberto Dini začel s sredinskima komponentama Kartela. In v ta okvir sodi tudi zagotovilo, da si Oljka ne bo prisvojila vseh razpoložljivih mest, ampak bo opoziciji prepustila predsedstvo enega od domov parlamenta in predsedstvo vseh nadzornih komisij. Zavzema se, da bi bi se tudi italijanska desnica razvila v evropskem duhu in korekten odnos je temelj, na katerem želi Oljka graditi.
Umirjenost in širina sta sporočilo, ki ga Prodi in Veltroni naslavljata Italiji in Evropi, še preden sta prevzela krmilo vlade.
Romano prodi je v ponedeljek v Bologni proslavil volilno zmago (Ap)
PARLAMENT / PO NEDELJSKIH VOLITVAH
9. maja umestitev pariamenta
Oba domova morata najprej izvoliti svoja predsednika
RIM - Trinajsta zakonodajna doba se bo uradno začela 9. maja s prvo sejo obeh domov novega parlamenta. Kot prvo dejanje morata senat in poslanska zbornica izvoliti svoja predsednika. Sejo poslanske zbornice bo vodil podpredsednik iz prejšnjega mandata, ki ima najdaljši parlamentarni staž, medtem ko bo senatu predsedoval najstarejši senator. Postopnik narekuje, naj obe zbornici imenujeta najprej začasno predsedstvo, nato se začnejo glasovanja za izvohtev dveh predsednikov, ki sta z ustavnega vidika drugi in tretji človek v državi takoj po predsedniku republike.
V poslanski zbornici poslanci volijo, dokler kateri od kandidatov ne dobi predpisane večine. V prvem glasovanju je za izvolitev potrebna dvetretjinska večina poslancev, v drugem glaso-
vanju dvetretinska večina glasujočih, od četrtega glasovanja pa zadostuje absolutna večina glasujočih.
V	senatu, ki je bil krepko prenovljen, saj je polovica senatorjev prvič v palači madama, je v prvih dveh glasovanjih potrebna absolutna večina senatorjev, v tretjem pa absolutna večina glasujočih. Če nihče od kandidatov ne dobi predpisane večine, morajo na četrtem glasovanju senatorji izbrati med najbolje uvrščenima kandidatoma.
V	poslanski zbomci morajo v roku dveh dni od prve seje sporočiti tajniku, h kateri skupini nameravajo pristopiti. Za oblikovanje poslanske skupine je potrebnih 20 poslancev. V senatu imajo senatorji nekaj dni več (sedem dni) za odločitev, samostojna skupina pa mora imeti vsaj 10 senatorjev.
Opoziciji senat ali pa zbornica? Spori na desnici
Berlusconi opozoril na možnost goljufij pri preštevanju glasovnic
RIM - Ponudba Oljke desničarski koaliciji za predsedstvo poslanske zbornice ali senata buri duhove v Kartelu svoboščin. Medtem ko so nekateri mnenja, da je treba ponudbo Romana Prodija in VValterja Veltroni j a takoj zavrniti, so drugi prepričani, da je treba o predlogu trezno razmisliti. To stališče zagovarjajo predvsem nekateri voditelji Krščansko demokratskega centra (CCD) in Buttiglionejeve stranke, za trdo linijo pa se ogrevajo znani jastrebi iz vrst Berlusconijeve stranke.
Najbolj pozoren nad ponudbo Oljke je vodja CCD-KDC Pierferdinando Casini, ki pravi, da gre za zanimiv predlog, čeprav ni vseeno če se bo ponudba nanašala na zbornico ali pa na senat. V senatu razpolaga namreč Oljka z absolutno večino, v skupščini v palači Montecito-rio pa je razmerje sil med levico in desnico nekoliko bolj mravnovešeno.
V primeru sporazuma za senat bi za predsednika te veje parlamenta skoraj gotovo potrdili Carla Scognamiglia, v zbornici pa bi lahko spet potrdili Irene Pivetti, čeprav temu odkrito nasprotuje Massi-mo D’Alema. Tajnik DSL je dan po volitvah predlagal, da bi za predsednika zbornice izvolili uglednega zastopnika Pinijeve in Berlusconijeve koalicije.
Pogajanja za delitev predsedstev obeh zbornic in posameznih parlamentarnih komisij se bodo začela v prihodnjih dneh, ko se bo nekoliko polegla volilna evforija. Kljub temu pa so se že začeli nekateri politični "mane-
vri", v katerih prednjači ministrski predsednik.
Lamberto Dini, ki računa na mesto zunanjega ministra v Prodijevi vladi, je začel vneto dvoriti nekdanjim demokristjanom iz Kartela svoboščin, naj zapustijo Pinija in Berlusconija. Premier si prizadeva za oblikovanje zmerne sredinske parlamentarne skupine, ki bi sklenila neke vrste zavezništvo s Prodijevo Oljko. Gre za poskus, ki je v bližnji preteklosti že nekajkrat spodletel, čeprav vlada prepričanje, da se bodo nekateri bivši demokristjani iz vrst desnice na nek način približali levi sredini. Dini vsekakor ponavlja, da bo v skladu s predvolilnimi obvezami lojalno podpiral Oljko.
Silvio Berlusconi pa je med včerajšnjim srečanjem z milanskimi industrije! spet namignil na možnost goljufij pri preštevanju neveljavnih glasovnic. Na to so že glasno opozorili nekateri njegovi pristaši v številnih volilnih oddajah, Berlusconi, ki očitno noče sprejeti poraza, pa je bil tokrat jasnejši. Izrecno je omenil preštevanje glasov v Emi-liji-Romagni, kjer je po njegovem sumljivo visoko število neveljavnih glasovnic. Bivši ministrski predsednik je vsekakor zagotovil, da se tudi po porazu v desničarski koaliciji ne bo nič spremenilo, vsaj dokler bo on vodil Pol svoboščin.
Severna liga je medtem dala vedeti, da bo vodila opozicijo do Prodijeve vlade, s katero pa se je pripravljena soočiti o federalizmu in o ustavodajni skupščini.
NOVICE
MILAN / PODKUPNINSKA AFERA
DVE LETI PO UMORU / POBUDA RIMSKEGA TOŽILSTVA
Obsojen odv. Guido Viola
MIT .AN - Odvetnik Guido Viola, bivši sodnik milanskega državnega tožilstva in nekaj časa tudi izredni komisar pri goriški Kmečki banki, je bil obsojen zaradi sodelovanja pri izpiranju umazanega denarja. Viola, ki so mu sodih s skrajšanim postopkom, se je s sodiščem pogodil za 22 mesecev pogojne zaporne kazne in na plačilo odškodnine prizadeti ustanovi. Viola je bil obtožen, da je pomagal klientu, bivšemu socialističnemu predstavniku Matteu Carrieri, izpirati denar, ki je bil sad podkupnin.
Po izjavi branilca Viola, ki je bil javni tožilec v zadevi Sindona in se je med prvimi ukvarjal s terorizmom, s pogoditvijo s sodiščem ni priznal krivde, ampak je hotel samo končati z afero, ki ga je zlasti s čustvenega vidika hudo prizadela.
Umaknjena zahteva po komisarski upravi v Publitalii
MILAN - Milansko civilno sodišče je včeraj arhiviralo zahtevo, naj bi uvedlo komisarsko upravo v reklamnem podjetju Fininvesta Publitalia. V arhiviranje postopka je pristalo tudi državno tožilstvo, ki je lani zahtevalo ukrep. Tožilstvo je ocenilo, da je novo vodstvo podjetja popravilo napake prejšnjega in zato prisilna komisarska uprava ni več potrebna.
Dvojni samomor
MESTRE - Patrizia Vittori in Orazio Viti sta si včeraj vzela življenje v Mestrah. Vzrok samomora ni znan, ker Vittorijeva in Viti nista pustila sporočil, s katerimi bi pojasnila vzrok usodne odločitve. Kaže vsekakor, da se je Viti krepko zadolžil.
Razsodišče svobode priznalo hišni pripor odvetniku Pacificu
MILAN - Milansko razsodišče svobode je včeraj priznalo hišni pripor rimskemu odvetniku Attiliu Pacificu, ki je bil aretiran skupaj s sodnikom Renatom Squillantejem in je obtožen korupcije sodnikov. Skupno s Pacificom in Squillantejem so istega kaznivega dejanja osumljeni Se koordinator Forza Italia Cesare Previti, predsednik Silvio Berlusconi in borzni posredovalec Giorgio Aloisio De Gaspari. Pacifico je popoldne zapustil milansko kaznilnico Opera in se odpravil v Rim v spremstvu svojih odve-| tnikov.
Razsodišče svobode je ubralo vmesno pot med stališčem milanskega tožilstva, ki je menilo, da mora ostati odvetnik Se v zaporu, ker še obstaja nevarnost uničevanja dokazov, in zahtevo obrambe, ki se je zavzela za izpustitev na prostost. Razsodišče je odredilo hišni pri-
por in odredilo, da bo Pacifico lahko imel stik samo s svojimi branilci in družinskimi člani.
V utemeljitvi sklepa je rečeno, da je odvetnik Pacifico delno sodeloval s preiskovalci in je priznal tudi mnogo srečanj s sodnikom Squillantejem. Po mnenju sodnikov je Stefania Ariosto, ki je dala povod za preiskavo, verodostojna priča, kar naj bi dokazovali izsledki milanskih preiskovalcev. Delno sodelovanje odvetnika Pacifica naj bi omejilo nevarnost uničenja dokaznega gradiva, kljub temu pa je omejitev njegove svobode gibanja še nujna, ker morajo preiskovalci preveriti še vrsto okoliščin. Zato je razsodišče odločilo za hišni pripor.
Odvetnika bi morala danes zaslišati tožilka II-da Boccassini. Zasliševanje pa so odložili, ker se je Pacifico včeraj vrnil domov.
Kmalu obdukcija llarie Alpi
Še vedno nepojasnene okoliščine umora in vloga sultana iz Bosasa
RIM - V petek bodo izvedli obdukcijo na posmrtnih ostankih llarie Alpi, Raieve novinarke, ki so jo 20. marca predlanskim ubili v Mogadišu skupaj s tržaškim snemalcem Miranom Hrovatinom. Rimski namestnik državnega pravdnika Giuseppe Pititto je odredil pregled, ki ga iz nepojasnjenih razlogov niso izvedli, ko so trupla umorjenih pripeljali v Italijo. Pititto je med drugimi že zaslišal je tržaškega sodnega zdravnika Costantinidesa, ki je pregledal truplo Mirana Hrovatina pred upepelitvijo: v Hrovatinovi lobanji je odkril metek, ki pa ga ni izstrelilo isto orožje, s katerim so ubili Alpijevo, pri kateri so odkrili delček metka v vratu. Kaže, da so novinarko ubili s strelom iz neposredne bližine, Hrovatina pa s strelom iz večje razdalje. Z obdukcijo namerava rimski preiskovalec pojasniti točne okoliščine umora, saj doslej niso Se mogli ugotoviti, kako je pravzaprav potekal umor nesrečnih poročevalcev.
V najkrajšem bo Pititto zaslišal tudi poveljnika italijanskih čet v Somaliji generala Carmela Fioreja, odgovornega družbe Shifco inž. Omarja Mugneja, ter Giancarla Marocchina, italijanskega državljana, ki stalno prebiva v Somaliji in je prvi prihitel na kraj umora ter uredil prenos trupel do bližnje italijanske postojanke. Vloge Marocchina niso
nikoli pojasnili: kaže, da je sodeloval z italijansko obveščevalno službo, zakaj pa je bil ravno na kraju umora, pa je neznanka.
Pravtako je še vedno velika neznanka vloga ladjarskega podjetja Shifco: upravljalo je ribiško brodovje, ki ga je Italija podarila Somalcem v okviru sumljivih poslov, v katere je bil vpleten skorumpirani sistem italijanske pomoči Tretjemu svetu. Poleg tega naj bi ravno z eno od ladij Schifca tihotapili orožje, po nekaterih informacijah morda tudi do Sredozemlja in celo v Jadransko morje, od koder naj bi prišlo v Bosno.
Pititto je razpisal tudi mednarodno tiralico na račun Abdullaha Musse Boga-rja, sultana iz mesta Bosaso v severni Somaliji, kjer sta se mudila Raieva dopisnika zadnje dni pred umorom in ki naj bi bil vpleten v sumljive posle ladjevja, ki je bilo svojčas zasidrano ravno v Bo-sasu. Alpijeva se je pogovarjala s sultanom, Hrovatin pa skrivaj snemal razgovor, in ni izključeno, da je ravno to stalo oba življenje, sumijo preiskovalci.
Po mnenju zastopnika staršev llarie Alpi, odv. Guida Calvija bi morala obdukcija pojasniti podrobnosti umora in bistveno prispevati k preiskavi, ki sicer že dalj časa ne napreduje tako, kot bi si želeli prizadeti, pa tudi vsa javnost.
GMUND / ČETRTI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV
TRST / FJK IN SLOVENIJA
Prispevek k zbliževanju obeh narodnih skupnosti
Prireditev je odprl koroški deželni glavar Christof Zernatto
CELOVEC - Približevati nemško govorečemu prebivalstvu izven avtohtonega naselitvenega območja kulturo in življenje slovenske narodnostne skupnosti, je glavni namen 4. Kulturnega tedna koroških Slovencev, ki ga je v ponedeljek zvečer ob navzočnosti številnih častnih gostov in domačinov v najstarejšem zgornjekoroškem mestu Gmtind otvoril koroški deželni glavar Christof Zernatto (na fotografiji).
Prvi koroški politik je v svojem otvoritvenem govoru priznal jezikovno in etnično raznolikost v deželi ter obenem poudaril, naj v prihodnosti ne ostane samo pri besedah, temveč da bi morala biti narodnostna skupnost bolj kot doslej vključena v oblikovanje življem - tudi političnega - v deželi.
Prireditev, ki so jo v zadnjih treh letih uspešno priredih v Spitalu ob Dravi, Trgu in Šentvidu ob Glinji in ki jo prireja Urad za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi skupno s slovenskim sporedom avstrijske radiotelevizijske hiše ORF ter z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev, Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo, je prvi dosežek v seriji kakovostnih kulturnih prireditev v okviru letošnje 650-letnice mesta Gmtind ob Turski avtocesti, ki velja kot nekakšna tiha avstrijska kulturna metropola, saj je mesto že skozi dobro desetletje kraj srečanja in ustvarjanja kulturnih in umetniških delavcev iz vse Evrope.
Koroški Slovenci se bodo do vključno petka, 26.
aprila v starem srednjeveškem gradu mesta predstaviti nemško govorečim so-deželanom z bogatim prikazom slovenskega kulturnega življenja na južnem Koroškem. Otvoritev so skupaj z dijaki glasbene glavne šole iz Gmtinda glasbeno oblikovali tamburaši iz Šentjanža v Rožu in kvartet bratov Smrtnik iz Obirskega, med kulturnim tednom pa bodo prebivalcem zgomj ekoroškega mesta predstavili še mladi glasbeni umetniki Gabrijel Lipuš, Toni Kemjak in Kristijan Filipič, Obirski ženski oktet, družina Blažej, mešani pevski zbor Jacob Petelin Gallus iz Celovca, dobitnika kulturne nagrade dežele Koroške za leto 1995 Florjan Lipuš in pospeševalne kulturne nagrade dežele Koroške za leto 1995 Jani Oswald, gledališčnik Marjan Hinteregger, lutkarji iz Šmihela nad Pliberkom, slikar Kristijan Sadnikar, keramičarka Mežika Novak ter Kultumo-ko-munikacijski center Slovenske prosvetne zveze v Šentjanžu v Rožu s svojo botago etnološko zbirko.
Ivan Lukan.
Haider spet napada sožitje na Koroškem
CELOVEC - Haiderjevi svobodnjaki na Koroškem spet močno motijo sožitje med nemško in slovensko govorečimi deželani, hkrati se skušajo - kot že večkrat v preteklosti - na račun slovenske narodnostne skupnosti okrepiti v medstrankarskem boju s tem, da ostalim dvem strankam v deželnem zboru očitajo preveliko naklonjenost do slovenske manjšine in tudi Slovenije.
Dokaz za novo zaostritev politične klime je (plačana) oglasnja kampanja svobodnjaške stranke (FPO) v največjem koroškem dnevniku Kleine Zei-tungu, v kateri ostro napada vodilne koroške politike drugih strank, ki so se v zadnjem času zavzemali za koroške Slovence in tudi za vključitev Slovenije v evropske integracijske procese. Tarča napadov pod geslom »Najprej Koroška«, za katero (s sliko) stojijo vodja svobodnjakov Jorg Haider, njegov zastopnik v deželni vladi Karl-Heinz Grasser in predsednik poslanskega kluba svobodnjakov v deželnem zboru Martin Strutz, so koroški deželni glavar Christof Zernatto (Ljudska stranka), nje-
gov namestnik in deželni kulturni odbornik Michael Aus-serwinker (socialdemokrat) in župan koroške prestolnice Leopold Guggenberger (Ljudska stranka) - in seveda slovenska manjšina nasploh, ki po mnenju svobodnjakov uživa preveliko podporo le-teh.
Zemattu svobodnjaška trojka med drugim očita, da želi - kot podpredsednik odbora regij v EU - »Sloveniji pripraviti pot«, ker je na neki prireditvi izjavil, da hoče Koroška pri procesu razširitve EU na jugovzhod prevzeti vlogo mostu, pri Sloveniji kot sosedu pa celo pokroviteljstvo.
Kulturnemu odborniku Ausservvinklerju in celovškemu županu Guggenbergerju pa Haider, Grasser in Strutz očitavajo, da sta SPČ in OVP »iz sredstev davkoplačevalcev« z 800.000 šilingi financirala »slovenski spomenik« (umetniško delo koroškega arhitekta Gtintherja Domeni-ga) pred Mohorjevo hišo v Celovcu, na drugi strani pa za »žrtve obrambnega boja na Koroškem ob lanskoletni 75-letnici koroškega plebiscita ni bilo mogoče urediti dežel-
no spominsko mesto«.
Tudi glede zastopstva koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru svobodnjaki očitno hočejo iztržiti politični kapital v odnosu do strankarskih sotekmecev: zvestim Korošcem in Korošicam je namenjeno sporočilo, da je Zer-nattova Ljudska stranka pripravljena koroškim Slovencem priznati »sedež z glasovalno pravico« in to celo brez brez volitev.
Koroški deželni glavar Zernatto je medtem kampanjo proti njemu osebno in vladni koaliciji označil za »korak nazaj«, glede vključevanja Slovenije v Evropo pa je poudaril, da bo tudi vnaprej podprl politiko intega-cije in da ne misli odstopati od te politike. Glede manjšinskega vprašanja pa je dejal, da nasprotuje zlorabi tega občutljivega vprašanja v strankarskopo-litične namene.
Državna poslanka Zelenih Terezija Stoj-sič pa je v izjavi za tisk kampanjo koroških svobodnjakov najodločneje obsodila kot »ščuvanje na najnizko-tnejši način in napad na solidarno sožitje med nemško in slovensko govorečimi deželani Koroške«. (I.L.)
Skrb sindikatov za sodelovanje in splošni razvoj obmejega pasu
TRST - Praznik dela -1. maj bodo sindikalne organizacije tudi letos proslavile s številnimi tradicionalnimi manifestacijami; proslavile ga bodo tudi s srečanjem v avtoportu na Fernetičih, katerega se bodo udeležili predstavniki deželnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil ter konfederacije sindikatov Slovenije. Srečanja, ki bo v ponedeljek,0 29. t.m z začetkom ob 10.45, se bo udeležil tudi predsednik deželne vlade FJK Sergio Cecotti, nanj pa so prireditelji povabili tudi krajevne župane in predstavnike delavskih kategorij.
Letošnje je že drugo tovrstno srečanje sindikatov FJK in Slovenije, ki čutijo vse večjo potrebo po sodelovanju na obmejnem prostoru za reševanje problemov skupnega interesa. Cilje, ki jih zasledujejo, so sindikalni predstavniki včeraj orisali na tiskovni konferenci, katere so se udeležili deželni tajniki Cgil Roberto Treu, Cisl Lucio Grego-retti in Uil Adele Pino, konfederacijo sindikatov 90 Slovenije pa je zasto-
pal Boris Mazalin. Sindikati bodo na omenjenem srečanju predstavili poziva italijanski in slovenski vladi, oziroma zunanjima ministroma, da bi razni sklepi, ki zadevajo razvoj tega obmejnega področja, imeli prednost pred drugimi ukrepi; sindikati bodo obenem podprli zahtevo za pridružitev Slovenije k EU. Na tiskovni konferenci so tudi izrazili prepričanje, da mora v dobrososedskih odnosih prevladovati skrb za razvoj teg območja, pri čimer bodo prav gotovo prispevali svoj delež. Ni naključje, da je bil za sedež srečanja izbran prav avtopor-to: sindikalni predstavniki poudarjajo, da postajališči na Fernetičih in v Sežani lahko odigrata važno vlogo, imeti pa morata različne pristojnosti.
Oba sindikata sodelujeta tudi pri rešavanju problemov narodnostnih manjšin, za njihovo zaščito in za utrditev njihovih gospodarskih identitet, vztrajno pa delujeta za okrepitev mednarodnih sindikalnih odborov.
Deželni svet seje poklonil spominu Jelke Geibec
TRST - Na včerajšnji seji deželnega sveta so se poklonili spominu senatorke Jelke Gerbec, ki je preminila prejšnji teden po dolgi in mučni bolezni.
V imenu deželnih svetovalcev se je spominu Jelke Gerbec poklonil predsednik Gian-carlo Cruder. Predsednik deželnega sveta je orisal Jelkin lik, predvsem pa poudaril njeno politično angažiranost in dolgoletno uspešno delo v senatu.
Tudi včerajšnja komemoracija v deželnem svetu dokazuje ugled, ki ga je Jelka Gerbec uživala pri političnih somišljenikih in nasprotnikih.
OKOLJE / UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV
Dvolastniki in belopeški park
Problem so tudi imena, ki so jih italijanske oblasti poitalijančile
TRBI2 - Ustanovitev narodnega parka pri Be-lopeških jezerih močno zaskrblja slovenske državljane, lastnike skoraj polovice zemljišč na tem območju. Ti ljudje, dvolastniki, so doslej brez vsake omejitve uporabljali svoja zemljišča. Nekateri so obdelovali zemljo, dugi so na njej pasli živino, tretji izkoriščali gozdove in omogočali lovcem, italijanskim državljanom, lov v svojih gozdovih.
Prav italijanski lovci (tako poroča ljubljanski Dnevnik v dopisu iz Rateč) so slovenske lastnike obvetili o načrtih deželne urpave za ureditev zaščitnega parka Belo-peških jezer. Lastnike zemljišč je seveda zaskrbelo kako bo z možnostjo nadaljne uporabe zemljišč, ko bo park ustanovljen.
Takšnih dvolastnikov je 103. V njihovi lasti je 2.373 hektarov zemlje.
Obrnili so se na domačo občino, ki jim ni znala odgovoriti. Obrnili se bodo na zunanje ministrstvo v Ljubljani, da zaradi tega vprašanja stopi v stik z italijanskimi oblastmi.
Do 1. svetovne vojne so bili ti kraji del avstrijskega cesarstva. Generali in diplomati so sklenili, da bo tam potegnjena nova meja med Italijo in državo SHS. Najbrž zaradi tega, da bi na italijanski strani ostala jeklarna znana pod imenom VVeissenfels. To je bil nemški izraz za Belo Peč. V tem kraju je poleg slovenskega prebivalstva bivalo tudi veliko priseljenih delavcev nemškega rodu, ki so tudi ustanovili svojo nemško posojilnico. Medtem ko je Kanalska dolina, ki je tudi bila prav tako prisojena Italiji, od Trbiža do Tablje, v tistem času sodila v deželo Koroško, je Bela Peč bila v
deželi Kranjski. Notranje meje nekdanjih avstrijskih dežel seveda niso bile ovira za začrta-nje novih državnih meja, še zlasti, ker jih je diktirala Italija, ki je bila v 1. svetovni vojni med zmagovalci.
Nova meja je seveda padla na glave kmetov, lastnikov zemljišč. Podobno se je zgodilo leta 1947, ko je bila potegnjena na Primorskem meja med Italijo in Jugoslavijo in ko je bilo kar čez noč na obeh straneh meje veliko dvolastnikov. Kmetje iz Rateč, ki so takrat postali jugoslovanski, sedaj pa so slovenski državljani, so lahko nemoteno uporabljali svoja zemljišča na italijanski strani meje. Sedaj se upravičeno sprašujejo, kaj bo, ko bo tam urejen zaščiten nacionalni park. Vprašanje jih skrbi tudi zaradi tolikšnih polemik doma okrog nacionalnega Tri-
glavskega parka.
Se nekaj zelo skrbi slovenske državljane. Nedovoljena sprememba njihovih krstnih imen. Nekdanji tajnik Krajevne skupnosti Rateče Jože Brodar, ki je tudi sam dvolastnik, je novinarki ljubljanskega Dnevnika povedal, da so v uradu zemljiške knjige v Tablji izvirna slovenska rojstna imena dvolastnikov (ti niso nikdar bili v italijanski državi, niti v času okupacije v 2. svetovni vojni) enostavno spremenili v italijansko obliko. Jože je postal Giuseppe, Ludvik Luigi, itd. Negle-de na nedovoljen trik kakšnega uradnika, kako bodo slovenski državljani, ki bodo prišli z izvirnim dokumentom v slovenski obliki lahko zagovarjali svojo pravico, če je v zemljiški knjigi napisan nekdo »-drug«?
Marko Waltritsch
DFS / VOLITVE
Zadovoljstvo Foiuma
Razmisliti o Trstu in o uveljavitvi SL v Benečiji
TRST- Volilna preizkušnja je pokazala, da je večinski del volilcev zaupal levosredinski koaliciji Oljke. Gre za zgodovinsko odločitev, saj se Italiji odpirajo novi, demokratičnejši scenariji, ki jih potrjujejo same izjave nekaterih najpomembnejših svetovnih državnikov.
Levo-sredinska vladna koalicija bo gotovo znala drugače in stvarneje pristopiti k reševanju dvostranskih odnosov s Slovenijo, kar bo okrepilo obmejno sodelovanje in ustvarilo prijaznejše vzdušje.
Ocena volilne preizkušnje v deželi kaže, da se je na Tržaškem ohranil politični mazohizem, ko dobršen del ljudi podpira stranke in ljudi, ki delujejo proti temu območju in še posebej v nasprotju z vsedržavnimi in mednarodnimi trendi.
Na Goriškem je položaj veliko boljši, medtem ko je premoč Severne lige v Benečiji razlog za razmislek tudi s strani naše narodnostne skupnosti, ki se mora soočati s federalističnimi in avtonomističnimi pogledi, ki jih to gibanje prinaša in ki niso le izraz volilcev Severne lige.
Osebna uveljavitev Darka Bratine dokazuje, da je Oljka znala zbrati okoli sebe veliko večino demokratičnih itahjanskih in slovenskih sil, kar zahteva podrobno analizo tudi v perspektivi notranje manjšinske organiziranosti, kjer se mora utrditi levo-sredinska logika. Le-ta mora postati vodilo v vseh pogledih, tako v dogovarjanju s stvarnostjo v Italiji kot v Sloveniji. DFS ob čestitkah vsem predstavnikom Oljke, ki so bili izvoljeni v parlament, želi posebej podčrtati uspeh senatorja Darka Bratine, za katerega upa, da bo zasedel kakšno odgovorno mesto v nastajajoči Prodijevi vladi.
OGLEDALO
	
Zgodovinski
preobrat
Ace Mermoua
Zmaga Oljke pomeni za Italijo preobrat. Ko sem v nedeljo ponoči gledal televizijo, sem se jezil na novinarje, ki so spraševali voditelje zmagovite koalicije, kako se bo pri sestavi vlade obnašala Stranka komunistične prenove. Jezilo me je, da kolegi ne najdejo temeljitejšega vprašanja. Nakazovala se je velika novost, novinarji pa so na vse načine skušali zasenčiti nasmešek zmagovalcev. Bolj realističen je bil ogromni Giuliano Ferrara, ki je ugotovil, da se bodo zmagovalci zmenili in omogočili Oljki, da sestavi vlado. Iskanje razpok je zameglilo globlja dejstva.
Zgodilo se je namreč, da sta levica in del katoličanov sklenili pogodbo ter omogočili nastanek velike koalicije. Ta koalicija je premagala desnico. Srečali sta se dve kulturi in dva pogleda v življenje, ki sta si bila večkrat navzkriž. V imenu solidarnosti, borbe proti brezposelnosti in socialne države so italijanski katoličani in levičarji vsadili oljko in drevo je obrodilo pomembne sadove. O zgodovinskem srečanju je govoril že Enrico Berlinguer, po vsej verjetnosti je ta ideja stala življenje Al-da Mora. Uresničila se je z dvajsetletno zamudo. V našem pozabljivem Času bi bilo prav, da bi se podrobneje spomnili vijugaste poti v odnosih med italijanskimi katoličani in levičarji.
Drugo pomembno dejstvo je, da bo levica prvič na vladi. Italijanski komunisti so bili desetletja obsojeni na opozicijo, Čeprav so med vojno in po vojni dokazali, da so eden izmed stebrov ita-lijanske državotvornosti. Padel je berlinski zid, svetovni zemljevid se je bistveno spremenil, KPI se je korenito obnovila, izginila kot stranka in se raz-delila v dve skupini: DSL in SKP. Vse to ni pomagalo in Berlusconi je še vedno prodajal pravljico o komunistih, ki žrejo otroke.
Finijeva MSI se je Cez noC prelevila v Nacionalno zavezništvo in bila deležna takojšnje legitimacije. Zazdelo se je, da so Italijani brez hudih težav prebavili fašistično preteklost in ponudih Almirantejevemu uCencu demokratično izkaznico. Prav je, da narod pokoplje usodne zamere in da normalizira svoje življenje. Kazalo pa je, da bo morala levica trpeti Tantalove muke zato, da ji bo priznana pravica do sodelovanja v vladi. V nedeljo se je s src in pameti odvalil velik in anahronistični kamen.
Italijani so na volitvah večkrat doka-zali, da radi verjamejo v čudeže, ko pa se nekdo dotakne njihovih osnovnih pravic, ga odklonijo. Fini in Berlusconi sta bila poražena, ker so volilci začeli razumevati, kaj je liberizem. Pol svoboščin je bil kaznovan tudi zaradi lastne arogance. Prejšnje strankokrat-ske koalicije in vlade so si lahko privoščile nadutost, vendar so njihovi voditelji "držah” veliko volilcev za grlo in žep. Ko je italijanski vohlec resnično svoboden, se težko sprijazni z oblastniškim prezirom.
Malo ah nic se ni spremenilo v Trstu. To ni novost, saj je Trst večkrat dokazal, kako mu srce bije na desno. Politologi se bodo ubadali z vprašanjem, kaj bo z Illyjevo mestno upravo. Osnoven problem pa je, da Trst tvega ponovno izolacijo, kar bi bilo pogubno. Ni nevarnosti, da bi nova vlada kaznovala mesto. Tržaška desnica pa je že imela veliko priložnosti, da predlaga za Trst nekaj konkretnih rešitev. V bistvu je vseskozi ponujala psihološko vojno s sosedi, s slovensko manjšino, z duhovi iz preteklosti in s samim Rimom, Ceš da ne pomaga mestu. Bičanje po lastnem hrbtu je pri nas priljubljen in brkati nesmiseln šport. Trst, ki ni desničarski, mora zato ohraniti optimizem, saj je to za mesto edina šansa. Ogromna večina Slovencev pripada temu drugemu Trstu. Za mesto smo soodgovorni, kot smo odgovorni za življenje Benečije in Gorice. Mesto ob SoCi in tihe doline pod
Matajurjem so namreč dokazale veliko sposobnost preobrazbe in se predramile iz sna pod železno zaveso.
Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini doživljamo prav tako veliko, morda še večjo, novost kot italijanski sodržavljani. Tega se moramo dobro zavedati. V nedeljski noči sem se najprej zjezil na televizijske kolege in potem na ženo, ki si še zjutraj ni upala verjeti, da je zmagal levosredinski tabor. Prebudila me je s podatki, ki so kazah na izenačen rezultat. Popoldan mi je prijateljica po telefonu zatrjevala, da gre za pravo zmago, ker so se v Trstu uveljavih trije desničarji. Srečal sem še kak na pol kisel obraz, ki je izdajal Čuden dvom. Tudi Slovenci moramo odložiti bic, s katerim se radi tolčemo po hrbtu. Prvič v zgodovini je v Rimu vlada ljudi, ki po kulturi in prepričanju zagovarjajo sožitje med različnimi narodi in kulturami. Doslej smo morali Slovenci računati na sogovornike, ki so nas tolerirah predvsem zaradi mednarodnih razlogov. Dvomim, da bomo dobili zaščitni zakon kar Cez noč, nikoli pa še nismo imeli tolikšne možnosti, da si z zakonom uredimo dostojno in mimo življenje. Delati bomo morah z zavestjo, da se nam ponuja izredna šansa za dosego življenjsko pomembnih ciljev. Dejstvo nalaga naši skupnosti in njenim voditeljem veliko odgovornost. Slovenci znamo biti Čudaški, kar pridno dokazujemo v teh letih po osamosvojitvi Slovenije.
Slovenci v Italiji smo se še kar dobro prilagodih spremembam v državi. Razumeli smo, da nam je desnica še vedno škodljiva in smo dokaj strnjeno volili za levosredinski tabor. Tako je bilo na prejšnjih vsedržavnih volitvah, kot tudi na sedanjih, ko smo se zbrali ob Oljki. Glasovali smo za Illyja in tudi v naših občinah je prišlo do modrega sodelovanja povsod, kjer smo uvideli grožnjo, da nas desnica odrine v kot. Istočasno se neusmiljeno grizemo, ko gre za naše "notranje” stvari. V Ljubljani bi s tamkajšnjimi pomagači drug drugega pometali s Tro-mostovja v onesnaženo Ljubljanico. V Trstu, Gorici in Benečiji odrekamo tekmecu pravico do mirnega življenja in drug drugemu režemo vejico, na kateri sedimo. Pri tem nezdravem početju so se po osamosvojitvi Slovenije izkazah predvsem nekateri vodilni ljudje, ki so bih po vojni ostri nasprotniki Jugoslavije in so odklanjali sodelovanje s takratnim vodstvom v Sloveniji. Po preobratu so mislili in mislijo, da je napotil čas, da kaznujejo tiste, ki smo sodelovali s Slovenijo. Ne trdim, da so levičarska vodstva ravnala vedno prav, vendar se mi zdi malce noro, ko moram v zadnjih letih obujati prizore s Cankarjevih Hlapcev. Po volitvah je Hvastja prisilil Komarja, da poklekne. Prej je Komar ozmerjal Hvastjo z mežnarjem, nato pa je "mežnar” zahteval od Komarja pokoro. Je za Slovence to srž politike?
Omenil sem dvojno zadržanje naših vodstev, ker je politično nezrelo. Ko nas drugi v to prisilijo, se znamo dogovarjati. Ko odločamo sami, brusimo nože. Nisem zagovornik abstraktne in nedorečene enotnosti. Zagovarjam domeno o pomembnih stvareh. Osnova domene je lahko le priznanje, da ima vsak pravico do življenja, do dela in do sredstev, ki mu omogočijo obstanek. Zato, da ne zamudimo zgodovinske priložnosti, se moramo pripraviti na zrel pohtiCen nastop. Ohranili bomo razlike med nami, vendar ne bomo kos veliki nalogi, Ce nam bo razlika pomenila sovraštvo. Tokrat se moramo sami odločiti, da stopimo pred parlament in vlado s konkretnimi predlogi. V tej odločitvi je še druga: odločiti se moramo za korektne medsebojne odnose in za spoštovanje. Če tega ne storimo, bo pomenilo, da nismo razumeli zgodovinske spremembe.
PISMO UREDNIŠTVU
Nehajmo moledovati!
Spoštovano uredništvo,
med sprehodom po Sabotinu na velikonočni ponedeljek gledam rove, jarke, vojaške spomenike, neme priče krvave prve svetovne vojne. Vse naokoh griči in hribi, katerih imena srečamo v domala vseh italijanskih mestih kot imena ulic: Sveta gora, Vodice, Oslavje; okoh njih se vije Soča. Prav po grebenu Sabotina se vije razmejitvena črta med Italijo in Slovenijo. NekoC mi je nekdo razložil, da so mejo začrtali prav po grebenu, tako da bi imela Italija prost dostop do južnega pobočja, ki je zanjo »zona sacra«.
Kar sami se mi občutki prelijejo v današnje dni, spomnim se malih in velikih krivic in ponižanj, ki sem jih tudi jaz okusil (in jih verjetno še bom) kot tržašld Slovenec, Četudi rojen po 2. svetovni vojni. Povežejo me tudi z razpravo, ki je zadnje Čase našla mesto v Ogledalu. Le-ta mi je videti kakor pogovor med naglušnimi možakarji, ker izhajajo sodelovala v razpravi iz različnih izhodišč.
Spoštovani in priznani strokovnjaki že leta na straneh P.d. zatrjujejo z dokazi in dejstvi, kako se v skupinski podzavesti raznih narodov zakorenini potreba po poplačanju za »krvne davke«, tudi Ce je od tedaj minilo celo kakšno stoletje, tudi Ce je ta občutek neporavnane krivice zgrajen na zgrešenih izhodiščih. Vsi smo videli, kako je v podzavesti srbskega naroda prisotno Kosovo polje. To je stvarnost, ni lepa niti grda, ampak doveška in zelo pogojujoča v medsebojnih odnosih že taka kot je. Razrase se pa kadar je namerno usmerjena.
Zaradi različnih dejavnikov se je italijanska država vpletla v prvo sv. vojno, verjetno da bi s posegom navzven rešila notranje težave. Kaj vse so obljubili narodu, kako so ga zavedli, da je pristal na plačilo tako visoke cene: stoti-soCi mrtvih, stotisoCi ranjenih, pohabljenih, izginulih. V zameno Rapalska pogodba, Istra, Reka. Pa zakuhajo drugo svetovno vojno in izgubi Italija skoraj vse. 2e prav, da ji ti kraji po pravici niso, ampak na neki način je narod s krvjo plačal nekaj, kar mu je bilo obljubljeno. Se dandanes visijo na steni v marsikateri hiši po polotoku slike bolj ah manj hrabrih fantov, ki so zapustih dom pred 80 leti, odpotovali v nepoznane kraje in tam izkrvaveh. V zameno so dobile družine kakšno odlikovanje, lepe besede in pokojnino, ampak podzavestno še vedno verujejo, da so bih opeharjeni. In to Času navkljub. Tudi bogatejši sloj je plačal svoje, dal je častnike, ki so mesarijo vodih in poh-tike, ki so vse to podpirah. Ni le problem v potomcih apeninskih pastirjev.
Ker ni naredil italijanski narod nobene resne avtokrihke (ni razčistil stvari v svojem tkivu), samodejno steguje roke na vzhod. Podzavest ga pogojuje, da Čuti svoje to, za kar je že plačal, Čeprav mu tudi zgodovina pravi, da mu ti kraji ne priticejo. Ne more in ne more italijanski narod (na srečo ne ves) s srcem sprejeti slovenskega, ker ta živi na zemlji, ki pripada njemu - Ce ne drugo zaradi žrtev. Ne gre mu v glavo, da se je slovenski narod moral upreti in se boriti, da osvobodi svojo zemljo, saj on (Italija) ni bil okupator!
Zato nehajmo vendar moledovati priznanje in jasno spoštovanje od naroda, ki je notranje razcepljen in ki se ni zavedel, da ga lastna pohtika bolj ah manj zavaja, že vsaj od zedinjenja naprej. Skušajmo raje opravih našo notranjo ka-
tarzo, Ce zmoremo, in ne lovimo lune v vodnjaku, tako da ne bomo nosih posledic zaradi kobariškega preboja kakor so prenekateri nastradah zaradi Kosovega polja. Druga svetovna vojna se je končala šele pred kratkim, nam pravijo trenja, ki prihajajo na dan v teh Časih tudi v našem okolju. Poiščimo si prej skupna izhodišča, da bomo imeh temelje, na katere nasloniti skupno stavbo. Tudi, Ce bodo razna pročelja zidana v različnih stilih nic ne de, važno je da so povezana in trdno oprijeta na skupne temelje. Brez tega so tehtne razprave še tako važnih osebnosti jalove, ker v nedogled potrjujejo zakoreninjene različne pristope k stvarnosti.
Naj italijanski narod najprej sam prebavi svoje probleme. Četudi mi nosimo posledice njihovih nerešenih laži, moramo najprej obvarovati sebe.
S spoštovanjem
Henrik Gruden
Nova psovka: patriotizem
V slovarjih, s katerimi razpolagam, je beseda patriozitem razložena kot: »ljubezen do domovine, naroda, države; ro-doljubje, domoljubje«; »sentimento d’amore, obbedienza e devozione verso la patria«; »devotion to one’s country».
Za drugačno naravnanost, ki bolj kot ljubezen do svojega poudarja sovraštvo do tujega, so v rabi besede: nacionah-zem, šovinizem, rasizem in ksenofobija. Redkejšo, vendar pri nas še prisotno lastnost sovraštva do svojega pa označujemo z odpadništvom, renegatstvom. Ce je to sovraštvo pomešano z bolestnim užitkom, se mu prilega širši izraz masohizem. Tako je pisec verzov: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet« in malo pozneje »Žive naj vsi narodi« takorekoc po definiciji patriot.
Patriotska je tudi skrb, ki je v Podobah iz sanj zapisala: »Ozri se naokoh, tovariš moj blodni, po tej lepoti, ki ji na svetu ni enake... povsod, kamorkoli se ozreš, je tekla zibka tebi, meni in vsem, ki so najinega srca, lica in imena! In pomisli, Ce je pomisliti mogoCe: vse te lepote ne bo več, nama nic več! Vstal boš nekoC iz groba, hodil križem po svetu, izpraševal ljudi: "Povejte, ljudje, pokažite mi kraj, kjer je tekla moja zibka! ” in nikogar ne bo, da bi ti povedal. Se tvojega jezika ne bodo razumeh, nikar tvoje žalosti.«
Iz povedanega sledi, da se beseda patriotizem ne more uporabljati kot psovka, žaljivka. Patriotizmu, celo tujemu, kaj šele svojemu, gre samo eno: spoštovanje.Odklon od splošne rabe besede vnaša Vaš sodelavec Sebastjan Jeretič v danku: »Za patriote se boj za grudo še ni končal« (P.d. 12. aprila 1996). Njegov zadnji stavek se glasi: »Javni splošni prezir je v družbah, ki jih označuje miselna omejenost in so še vedno vpete v miselne vzorce patriotizma, kaj stroga kazen.«
Rojaka iz ožje domovine bi prosil, da nam, tržaškim Slovencem namesto opsovanega patrioti zima svetuje kak drug, stari ah novi, levi ah desni izem ati neizem, ki bi nam pomagal preživeti kot Slovenci. To namreč želimo. Tudi zato, ker uči izkušnja, da nepatrioti med nami niso samo nehati biti Slovenci, tudi niso postati Evropejci ah svetovljani niti italijanski patrioti, ampak so se izroditi v italijanske nacionaliste in šoviniste.
S slovenskimi pozdravi
Drago Bajc
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■ Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006.
■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno
8,97%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol3.30 dne 26. aprila.
■	Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (2. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
POLITIKA / PO NEDELJSKIH VOLITVAH
ŠOLSTVO / RACIONALIZACIJA
KULTURA / ŽALOSTNA VEST
Kakšna usoda tržaške Oljke?
Danes skupščina v gledališču Mlela
Na občini srečanje o šolski mreži
Goethe Institut bo zapri vrata 31. decembra
Tako so odločili v Munchnu
Tržaška koalicija Oljke bo na današnji skupščini (ob 18.uri v gledališču Miela) ocenila volilne rezultate in se zazrla v bodočnost, v kateri jo čakajo nove in zahtevne naloge. Jeseni bodo pokrajinske volitve in občinske volitve v Miljah, za kar bo morala Oljka tudi postaviti na noge organizacijsko strukturo, če se bo hotela zoperstaviti močni in izredno dobro organizirani mestni desnici.
Izvolitev senatorja Ful-via Camerinija je nekoliko utišala veliko razočaranje nad neuspehom Paola Ru-miza v drugerp poslanskem okrožju, kjep je bil z manj kot dva tisoč glasov razlike izvoljen desničar Gualberto Niccolini. Ru-mizeva kandidatura je bila volilno povezana z
Ljudsko stranko, če bi se kandidat Oljke povezal tudi z Demokratično stranko levice bi bil izvoljen v zbornico. Na njegovem mestu pa je bil izvoljen Pordenončan Antonio Di Bisceglie. Rumiz namerava vsekakor ostati na politični sceni in se še dalje angažirati v Oljki, medtem ko se Orazio Bobbio vrača na gledališki oder.
O izkušnji Oljke in Prodijevih odborov ”Za Italijo, kakršno si želimo" v daljšem tiskovnem sporočilu razmišljata pokrajinska koordinatorja leve sredine Anna Maria Mozzi in Marino Vocci. Prodijevi odbori so po njunem mnenju tudi pri nas spodbudili nastanek Oljke in v tem sklopu ustvarili nov pristop do poli-
Canciani: škoda za peščico glasov...
Juretu Čancia-niju, kandidatu SKP za zbornico, je za las spodletela izvolitev v parlament. Zmanjkalo mu je nekaj sto glasov oziroma le desetinka odstotka, ki jo je stranka najbrž pričakovala v Furlaniji, medtem ko je na Tržaškem in na Goriškem požela lep uspeh in je prva stranka v dolinski, repenta-brski in dober-dobski občini.
Ali ste razočarani nad spodletelo izvolitvijo?
Zadoščenje nad prodorno uveljavitvijo SKP je močnejše od manjše grenkobe, ki izvira iz dejstva, da nisem bil izvoljen zaradi peščice glasov. Za mojo politično kariero bi bila to neke vrste svečka na torti. Nobenih frustracij torej, a veliko zadovoljstvo, da so me volilci tako množično podprli.
Kako ocenjujete volilne izide?
Zadovoljen sem nad vsedržavnim uspehom Oljke in nad dobro uveljavitvijo komunistov, skrbi pa me zmaga tržaške desnice, ki je izvolila v Rim svoje najbolj nacionalistične in zanikrne predstavnike.
Kako si razlagate tako prodorno uveljavitev tržaškega Pola svoboščin?
Uspeh desnice ima zgodovinske in čisto objektivne korenine ter motivacije. Prav zaradi tega bi morala tudi zmerna levica posvetiti večjo pozornost sociali ter družbenim problemom, kot sta npr. brezposelnost in mladinska emarginira-nost. Del levice prepušča ta področja desnici, ki tudi zaradi tega uživa podporo med mladimi.
Mislite, da je tudi Oljka preveč zanemarjala socialo?
Njeni kandidati so se temu gotovo premalo posvetili. Na srečo, da je bila SKP zelo aktivna pri obravnavi teh vprašanj, na katera so ljudje zelo občutljivi.
Nekateri pravijo, da je za neuspeh tržaške Oljke kriv tudi Hly. Ali soglašate s to oceno?
Dobro veste, da smo komunisti kritični do II-lyja, naše kritike pa imajo vedno stvarno osnovo. Ce bi bilo odvisno od nas, bi morala Občina pripraviti še radikalnejšo ureditev prometa, čeprav bi morala uprava paziti na nekatere stvari. Mislim npr., da je trenutno v mestu preveč gradbišč in preveč nevšečnosti za pešče in avtomobiliste. Gotovo pa je, da je desnica spretno izkoristila nezadovoljstvo nekaterih slojev, ki kontestirajo župana.
Kako ocenjujete uspeh med slovenskimi volilci?
Kot priznanje stranki, ki se dosledno zavzema za manjšinske pravice. Glede na svojo osebno zgodovino pa sem ponosen, da so mi mnogi Slovenci zaupali tudi kot Slovencu. Vse to v premislek vsem tistim, ki smatrajo SKP kot nostalgično skupino preživelih. V resnici pa smo aktivna komponenta manjšinske skupnosti. S.T.
tika, kot pričajo popolnoma ”nove“ kandidature Camerinija, Bobbia in Ru-miza. Skoda, pišeta še Vocci in Mozzijeva, da Tržačani niso v celoti razumeli teh novosti in nasprotno poslali v Rim tri poklicne politike, kot so Roberto Menia, Niccolini in Giulio Camber.
Izkušnja Oljke se vsekakor mora nadaljevati in obogatiti, zato Prodijevi odbori ne bodo položili orožja, ampak bodo še naprej kritično spodbujali levosredinske komponente, da nadaljujejo po poti, ki jo je začel Romano Prodi. Vocci in Mozzijeva se tudi javno zahvaljujeta vsem trem kandidatov leve sredine za pogum in za veliko požrtvovalnost v tej nelahki volilni preizkušnji.
Odgovornost za tako široko zmago desnice so nekatere levosredinske komponente naprtile II-lyjevi upravi, češ da je premalo učinkovita oziroma da bi morala za nekatere ukrepe (v glavnem gre za prometne omejitve) počakati po volitvah. Najbolj kritični do občinskega odbora so predstavniki Ljudske stranke, ki sicer že nekaj časa odkrito kontestirajo župana in njegove sodelavce. Nekateri iz vrst Ljudske stranke so celo namignili na možnost nezaupnice Illyju, s to potezo pa bi v teh pogojih kratkomalo izročili Občino desnici, ki na to seveda komaj čaka.
Volitve so torej tudi odprle stare in nezaceljene rane ter dale duška polemikam, ki bi znale, kot rečeno, na koncu celo ogroziti obstoj mestne občinske uprave.
Tržaška občinska odbornica za šolstvo Maria ' Teresa Bassa Poropat je pokazala veliko razumevanje do vprašanj slovenske šole, je menil predstavnik SKGZ Dušan Udovič po včerajšnjem srečanju s predstavniki šolskega odbora. Ko so člani šolskega odbora poudarili, da mora manjšina soodločati o morebitnih »racionalizacij skih« ukrepih na šolskem področju, je k temu pritrdila, dodala pa je, da razpolaga Občina z omejenimi sredstvi, zaradi česar bodo nekateri posegi v sedanje slovensko šolsko tkivo neobhodno potrebni. Zato je sogovornike pozvala, naj manjšina čim prej pripravi svoj predlog o preustroju šolske mreže, in jim tudi dala na razpolago dokumentacijo - študijo o racionalizaciji, ki jo je pripravila Tržaška univerza - iz katere je Občina črpala gradivo za svoj preure-ditveni načrt.
Srečanje z odbornico za šolstvo tržaške občine je zahteval šolski odbor potem, ko je izvedel za vsebino »dokumenta« s pripombami občinske uprave o racionalizaciji šolske mreže. Ko bi tiste predloge uveljavili, bi bil to za slovensko šolo strašanski udarec, saj je predlog predvideval ukinitev, premestitev in združitev vrste slovenskih šol.
Odbornica Bassa Poropat je elanom šolskega odbora poudarila, da se povsem zaveda specifičnosti slovenske šole, in da zanjo ne gre uveljavljati splošnih pravil. Poudarila pa je, da je
Občina zaradi finančne stiske primorana nekatere šole »racionalizirati.« Kako? Nekatera sedanja šolska poslopja naj bi Občina prodala, denar, ki bi ga iz tega izkupila, pa naj bi vložila v popravila drugih šolskih zgradb. Primera, ki ju je omenila, pa nista bila najbolj spodbudna. Slovensko šolo v Križu naj bi preselili v poslopje italijanske osnovne šole, da bi poslopje v središču Križa prodali. Solo iz Gropade naj bi pridružili bazovski šoli, Občina bi lahko tako prodala poslopje gropaj-sko-padriške šole. Menila je, da bi sedanje šolsko poslopje v Bazovici zadoščalo za potrebe otrok s tamkajšnjega območja, pa čeprav bi šola ostala brez telovadnice in risalnice...
Goethe institut v Trstu bo 31. decembra letos zaprl svoja vrata. Tako je na včerajšnji skupščini odločilo osrednje vodstvo Goethe Instituta v Munchnu. Trst bo tako izgubil svoj najtesnejši stik z nemško kulturo, 17 uslužbencev ustanove iz Ul. Coroneo pa svoja delovna mesta.
Potem ko se je razvedelo, da namerava Goethe Institut skrčiti svoja predstavništva v Italiji od sedanjih sedem na šest, in da se je odločilo prav za zaprtje tržaškega sedeža, se je v mestu začela prava solidarnostna akcija v podporo tukajšnje »izpostave« Goethe Instituta. Vse peticije, časopisni odmevi, pozivi župana
in Dežele pa niso bili uspešni. Miinchensko vodstvo je zagovarjalo zaprtje predvsem z gospodarskimi razlogi (omejitvijo stroškov), po mnenju zaposlenih pa naj bi pridala svoje tudi politična računica: Goethe Institut naj bi namreč nameraval odpreti nove sedete v vzhodnoevropskih državah, zaradi cesar je moral »oklestiti« nekatere svoje zahodne veje.
Kaj storiti? Na Goethe Institutu so tako rekoč resignirani: »Rešil nas bi lahko le poseg na najvišji politični ravni; da bi Dini telefoniral Kohlu ali zunanjemu ministru Kinklu...« To je sedaj njihova poslednja rešilna bilka.
OBISK V MIRAMARU IN NA PADRICAH
Minister gost znanstvenikov
Največ pozornosti miramarskemu Centru za teoretsko fiziko
Minister za znanstveno raziskovanje Giorgio Salvini je včeraj obiskal Laboratorij znanstvenega imaginarija, miramarski Center za teoretsko fiziko, sinhrotron in pa-driški raziskovalni center. Minister se je največ časa mudil v Miramaru, kjer je sodeloval na otvoritvi znanstvenega kabineta, ki nosi ime po En-ricu Fermiju.
Salvini se je srečal z znanstveniki in z upravitelji mestnih znanstvenih ustanov. Pohvalil je njihovo strokovnost in tudi prisluhnil njihovim problemom.
ČRNA KRONIKA / UMRL ZARADI HEROINA
KREČIČ V DSI
Zadnja, usodna doza mamila
Zasvojenost z mamili je terjala še eno smrtno žrtev. Zaradi prevelike doze mamila - verjetno heroina - je umrl 35-letni tiskar Moreno Brazzatti iz Zavelj.
Morena Brazzattija so organi javne varnosti že poznati kot mamilaša, tudi ker se mu je pred časom že pripetilo, da si je vbrizgnil prevelik odmerek in so ga le za las rešili smrti. Skušal se je sicer zdraviti na centru za zasvojence,
očitno pa zaman.
Včeraj ga je teta šla obiskat na dom v Ul. Flavia 53 v Zavij ah, kjer je Brazzatti živel sam. Vnuka je odkrila mrtvega na postelji v spalnici, zraven sebe je imel brizgalko, s katero si je po vsej verjetnosti vbrizgnil v žilo zadnjo dozo mamila.
Ranjeni prostovoljec iz Ugande že v Trstu
Trajalo je 30 ur, da so pripeljali z letalom iz
Ugande v Trst 35-letnega Maurizia Costanza, geologa organizacije prostovoljcev, ki je v nedeljo zapeljal terensko vozilo na mino. Pri eksploziji mu je odtrgalo spodnji del desne noge.
V tržaški bolnišnici so ugotovili, da je njegovo splošno zdravstveno stanje zadovoljivo, spet pa so morali operirati amputirano nogo, pa tudi lažje poškodovano levo nogo.
Zasedanje o permanentnem izobraževanju odraslih
Pred leti je ministrstvo za šolstvo uvedlo tako imenovane tečaje 150 ur z namenom, da bi državljanom, ki niso dokončali nižje srednje šole, omogočilo prejem potrdila o opravljeni obvezni šoli. Od takrat je minilo že precej časa, tečaje je opravilo na tisoče ljudi, potrebe so se medtem spremenile, zato se je ministrstvo odločilo za drugačen pristop k izobraževanju odraslih.
Ustanovilo je tehnični odbor za pripravo eksperimentalnih tečajev za permanentno izobraževanje odraslih, in prav o tej pobudi bo danes govor na zasedanju, ki bo na sedežu srednje šole Rismondo v Ul. Forlanini 32. Na njem bodo izvedenci deželnega zavoda IRRSAE in izvedenci iz drugih krajev Italije spregovorili o novih pristopih do poučevanja delavcev.
O bližnjem papeževem obisku v Sloveniji
Papežev obisk v Sloveniji je članom DSI predstavil mag. Primož Krečič (na sliki). Ponedeljkov večer je bil že drugi, ki ga DSI prireja v tej sezoni na temo papeževega obiska. Tokrat se je predavatelj zaustavil predvsem ob srečanju, ki ga bo papež imel z mladimi in s Primorci v Postojni. Postojnsko srečanje, ki bo soupada-lo z rojstnim dnem visokega gosta, bo - tako je poudaril Krečič - izredna priložnost za Slovenijo, saj bo mednarodna medijska pozornost uperjena v malo državo, ki od svoje osamosvojitve še ni bila deležna tolikega zanimanja s strani svetovne javnosti.
Predavatelj, ki je član glavnega pripravljalnega odbora, je poleg tega opisal še delo, ki so ga doslej opravili prireditelji, govoril je o korakih, ki jih bo treba še storiti, in o ciljih, ki so si jih zasta-
vili. Med posegom nikakor ni pozabil omeniti težav: od miselnosti ljudi do zaprek, ki naj bi jih bolj ali manj očitno postavljali javni organi. Splošna apriorna ocena papeževega obiska pa je docela pozitivna, saj dogodek »blagodejno vpliva na celotno slovensko družbo«. Postojnskega srečanja se bodo udeležili tudi verniki iz Trsta, Gorice in Celovca ter predstavniki italijanske manjšine v Istri. MG
J
Svečanosti ob 25. aprilu
Ob 51. obletnici osvoboditve se bodo v mestu in vaseh zvrstile razne spominske svečanosti. Borčevska združenja Anpi, Aned in Anppia bodo danes položile vence pred vse spomenike NOB in jih okrasile s svetjem; obenem pa vabijo vse bivše borce in deportirance, da se udeležijo ju-trijšnje manifestacije ob 10.30 v Rižarni.
VRižami
Proslavo v Rižarni prireja Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij; manifestacija se bo zadela s polaganjem vencev prefekta. Dežele, tržaškega župana, Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij. Nastopil bo zbor Zavoda združenega sveta Jadrana, sledili pa bodo katoliški, zidovski in srb-sko-pravoslavni verski obredi. Spominske govore bodo imeli pokrajinski komisar Domenico Mazzurco, tržaški podžupan Roberto Damiani, deželna in pokrajinska tajnica Uil Adele Pino, dolinski župan Boris Pangerc in ravnatelj Instituta srednjeveške in moderne zgodovine na Tržaški univerzi Giovanni Miccoli.
V	Dolini
Jutri 25. aprila, priredi sekcija VZPI Dolina, Mackolje, Pre-beneg svečanost ob 51-letnici osvoboditve. Proslava na dolinskem Taborju se bo pričela ob 17.30. Priložnostno misel bo podal Edvin Švab, pel pa bo moški pevski zbor Valentin Vodnik KD Valentin Vodnik pa bo ob tej priložnosti organiziralo že peti pohod po domačih naravnih poteh. Udeleženci se bodo zbrali jutri 25. aprila ob 8.30 v Sand. Pohod pa bodo sklenili ob 17. uri pri spomeniku NOB v Dolini in se udeležili svečanosti. Danes zvečer pa bodo dolinski, mackoljanski in prebeneški partizani počastili spomin na padle to\?arise s polaganjem vencev, in sicer ob 19.30 pri spomeniku v Madkoljah in ob 20. uri pri spomeniku v Prebenegu.
V	Devinu-Nabrežini
Jutri 25. bo občinska uprava v sodelovanju s krajevno sekcijo Vzpi-Anpi položila vence pred spomenike in obeležja v občini. Svečanosti se bodo zaključile ob 10. uri pred spomenikom padlih na trgu v Nabrežini, pred katerim bodo govorili župan Giorgio Depangher, dr. Ivan Vogrič in predstavnik Vzpi-Anpi; sodelovali bodo godba na pihala ter pevska zbora I. Gruden in Fantje izpod Grmade.
V	Zgoniku
Ob 51. obletnid osvoboditve bo zgoniška občinska uprava 30. t.m. z začetkom ob 18. uri polagala vence na spomenike in obeležja po naslednjem razporedu: Repnic (18.10), BrišCiki (18.20), Prosek - pokopališče (18.30), Proseška postaja (18.40), Gabrovec (18.50). Samatorca (19.), Salež (19.15) in Zgonik (19.30). V sodelovanju s krajevnimi družbenimi in političnimi organizacijami pa bo priredila v nedeljo 5. maja ob 11. uri v Repnicu proslavo 51. obletnice osvoboditve.
V	Miljah
Miljska občinska uprava ter sindikalne in družbene or-ganizadje bodo danes 24. od 15.30 dalje polagale vence k spomenikom Alme Vivoda v Trstu. E. Mariani in O. Butto-raza, na partizansko pokopališče, L. Maura v Starih Miljah in k spomeniku padlim v Camporah. Jutri 25. ob 8.30 bo polaganje venca k spomeniku padlim pri Korošcih, pred katerim bo zapel zbor Jadran s počastitvijo spomina N. Co-laricha; ob 9.30 bo svečanost na Trgu Marconi; po položitvi venca k spominski plošči Luigija Frausina bo zborovanje, na katerem bodo spregovoril občinski komisar dr. Pasquale Vergone, dr. Jurij Vodopivec za Društvo Sloven-scev miljske občine ter dr. Roberto Spazzali za partizansko združenje Anpi-Vzpi-Api-Interanna; ob 9.50 pa bo odhod sprevoda z vencem k spomeniku padlim v Miljah, kjer bo po pozdravu vojaške čete zapel zbor Jadran.
VOLITVE / NA RACUNAmiSKEM ZASLONU
Tižaški volilni izidi bliskovito po Internetu
Servis so uredilo tržaška podjetja Spin, Infordata in Creditdota
Trst se je pri tokratnih volitvah nedvomno bolj slabo odrezal s političnega vidika, zablestel pa je na področju informatike. S tržaške prefekture so namreč posredovali volilne izide po Internetu, tako da so bili dostopni na računalniški mreži le nekaj trenutkov potem, ko so jih sporočili z volišč. Tako so si izide lahko takoj ogledali v redakcijah časopisov, politični izvedenci, pa tudi preprosti radovedneži v Trstu ah v Avstraliji, saj je za Internetove uporabnike oddaljenost vira informacije povsem neopazna.
Slo je za edinstven servis, ki ga je prefektura uredila v sodelovanju s tukajšnjimi podjetji Spin, Infordata in Creditdata. Prvo je posredovalo povezavo z Internetom, »materjo vseh računalniških omrežij«. Na tej povezavi so bile in so še dostopne številne druge informacije iz italijanskega političnega sveta. Izvedenci Infordate so uredili potrebni hardware oz. računalnike, pri Creditdati pa so pripravili softvvare oz. posebni računalniški program. V bistvu so z notranje računalniške mreže prefekture vsakih nekaj minut sporočili zadnje volilne izide računalniku, ki je bil povezan z vstopno točko Spina, od koder so se podatki bliskovito širili po omrežju. Hitrost postopka je bila taka, da so baje z notranjega ministrstva v Rimu celo protestirali, ker so se tržaški volilni izidi pojavih na zaslonih računalnikov preden so jih iz prefekture posredovali na Viminal.
Dogovor s prefekturo so sklenili prejšnji torek, v petek je bil sistem že vtečen: na zaslonih računalnikov, ki so se povezali z elektronskim naslovom http//www.spin.it/prefettura_ts, se je od petka popoldne dalje pojavil grafični okvir, od koder so bile dostopne posamezne strani, na katerih sicer do nedelje zvečer še ni bilo podatkov, z izjemo udeležbi na prejšnjih volitvah. Od prvih izidov v nedeljo zvečer pa do zaključnih podatkov v ponedeljek zjutraj ob 5.30 so trije izvedenci (Marko Kandut za Infordato, Fabio Saitta in Miran Pečenik za Creditda-to) posredovali po Internetu najbolj sveže številke, ki so pokazale (žalostno) politično podobo Trsta.
Iz naslova, ki ga nudi tržaško podjetje Spin, so bili (in so še) dostopni številni drugi kraji, kjer so na razpolago politične informacije in volilni izidi. Kot kaže, pa je tržaška služba bila najhitrejša in najbolj učinkovita v Italiji. Dokaz uspeha je dejstvo, da so uporabniki računalnikov »pogledali« te strani več kot 30.000 krat samo v prvih dveh dneh. Nekajkrat so se povezah celo uporabniki iz VVashingtona. Kako pa je tako širok krog sploh izvedel, da nudijo podatke iz Trsta po Internetu? Po Internetu, seveda: s Creditdate so z elektronsko pošto obvestili približno 80 pomembnejših uporabnikov, od tod se je informacija bliskovito rsazširila, kot je pač značilno za Internet.
Vsi podatki o volitvah na Tržaškem ter dostopi do drugih italijanskih političnih centrov bodo na razpolago prek Spina še nekaj tednov.
ČERNOBIL / 10 LET POZNEJE
Kontaminacija na vseh ravneh
Vrsta prireditev od Barkovelj do Opčin
Z včerajšnje predstavitve pobude Černobil, man amour na sedežu ANSE (f. KROMA)
Včeraj so na tiskovni konferenci v tržaškem predstavništvu ANSE prikazali spored tridnevnega srečanja pod naslovom Černobil, mon amour, ki ga po zamisli Paola Paolina pripravljajo Skupina 85, SKD Tabor, krožka Rumena hiša in La Rupe - Ob pečini ter ARCI Nova v dneh 25., 26. in 27. t.m. Predstavniki omenjenih društev so pojasnili, zakaj so pristopih k projektu in osvetlili namen srečanja. V omenjenih dneh želijo na bolj ali manj šaljiv način pretresati zapleteno stvarnost, v kateri živimo, predvsem pa izpostaviti problem kontaminacije na vseh možnih ravneh.
Jutri bodo od 13. ure dalje nudili v krožku Rumena hiša (str. Friuli 293, tel. 43520) vsaj navidez nemogoče jedi kot kuskulaš, vol’a vapčiči ipd., ki so nastale na osnovi poznavaja raznorodnih kulinaričnih posebnosti. Izgleda, da se bodo zdele udeležencem te dogodivščine vse dosedanje kuhinjske preizkušnje z raznimi »picami« ah »lazanjami« le obrobne slučajnosti. Sicer pa bo to le šaljiv uvod v naslednji večer (26.t.m.), ko bodo v Prosvetnem domu na Opčinah R. Dedenaro, M. Košuta, B. Kravos, P. Privitera, R. Škerlj, I. Verč in M. Voc-ci prikazali pomenljiv delež, ki ga spoj
raznorodnih elementov vnaša na kulturnem, etničnem in jezikovnem področju. Izbrani datum (dan nesreče v Černobilu) daje okrogli mizi poseben poudarek in osvetlitev pozitivnosti medsebojnih vplivov pomeni vsekakor važen doprinos k novemu razmisleku o vsestranski kontaminaciji. Na zaključnem večeru, v soboto 27. t.m. bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert kontaminirane glasbe. Paolo Paolin bo s skupino I Rocciosi predstavil svoje skladbe, ki so nastale iz zavesti, da se v njem spajata dve kulturi (očetova in materina). Ta posebnost se izraža v glasbenem in jezikovnem spremesavanju, ki izhaja iz avtorjeve globoke kritičnosti do okolja. Za ta večer je Paolin priravil novo skladbo z naslovom »Total Contami-nazion«, v kateri bo izstopala raznolika plitkost tržaškosh. Zanimiv bo tudi nastop skupine The Original Klezmer En-samble z glasbo, ki je nastala ob stiku židovske kulturne tradicije (Klezmer so Židje iz Vzhode Evrope) z evropsko.
Gre vsekakor za drugačen pristop do katastrofe, ki nas je pred destimi leti spodbudila k drugačnemu pogledu na našo stvarnost.
BK
DANES V KROŽKU ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE
Koncert francoske skupine Volapiik
Res čuden trio se nam ponuja na koncertu, ki bo danes zvečer ob 21. uri v krožku škedenjske železarne, ki ima sedež v Ul. S. Lorenzo in Selva 162/2. To je skupina treh francoskih glasbenikov, imenovana Vo-lapiik. Sestavlja jo klarinetist Michel Mandel, čelist Guillome Saurel ter bobnar Guigou Che-nevier. No, prav ste prebrali, skupina Volpiik je spojitev čela, bas klarineta ter bobnov. Igrajo pa glasbo, ki jo lahko zelo težko definiramo, ali bolje rečeno etiketiramo, čeprav je danes to zelo v modi in pri srcu vsem glasbenim kritikom. Kdor se spominja izvrstnega koncerta, ki ga je imela skupina Volapiik v tržaškem gledališču Miela pred dvema letoma, se bo lahko le veselil njenega povratka v naše kraje in gotovo ne bo zamudil priložnosti, da spet prisluhne tej
čudni glasbeni zmesi jazza, rocka, etnične glasbe in ne nazadnje glasbenega raziskovanja ter briljantne improvizacije. Sami se nekako tako definirajo: basklarinet - čelo - bobni ... les - železo -elektrika; močna volja, da bi ustvarjali glasbeno govorico, ki naj bi bila čim bolj pristna. To pa je nekaka nora misel, ki je bila kot izhodišče za
ustanovitev skupine Vo-lapiik, tako nora, kot je bil Schleyer, ko se je leta 1879 domislil univerzalnega jezika brez bodočnosti.
Ob poslušanju skupine je vsekakor vsem takoj jasno, da ima trojica za seboj tudi klasični glasbeni študij. Bobnar Guigou Chenevier prihaja iz Grenobla in je najstarejši član skupine.
Sredi sedemdesetih let je igral v zelo znanih francoskih art-rock skupinah, kot npr.Etron Fou Leloublan, ter sodeloval z znanimi alternativnimi in inovacijskimi glasbeniki, kot sta med drugimi Cyril Lefebre ter Ak-sak Maboul. Glasbena kariera Cheneviera je karseda natrpana s številnimi nastopi, pisanjem glasbe in še s so-
lističnimi ter kolektivnimi načrti, vse do musi-cala ” Le Diapason u Pe-re Ubu”.
Klarinetist Michel Mandel je diplomiral na grenobelski glasbeni akademiji. Od leta 1980 do 1993 je igral v raznih skupinah ter komponiral. Najmlajši čaln skupine, čelist Guillaume Saurel pa se je prebil v glasbeno ospredje kot avtor scenske glasbe v predstavi koreografa Ma-guya Marina, ki je obšla cel svet: ”Et Qu’Est-Ce Que Ca M’Fait A Moi! ”. Saurel, Mandel in Chenevier so skupino Vo-lapiik ustanovili leta 1993.
Vsem tistim, ki jih zanimajo novi prijemi v glasbenem izražanju, se danes skratka ponuja s skupino Vo-lapiik res edinstvena priložnost.
PAN
Na sliki od leve: Mandel, Chenevier in Saurel.
HbARKOVUE / DREVI V TPK SIRENAh
Tradicionalna pokušnja domačega vina in kruha
Nocoj bo v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Bar-kovljah lepa prireditev, ki jo KD Barkovlje pri-pralvja ob tem Času že vrsto let. Tokrat bo prireditev s pokušnjo domačih vin in razstavo kruha in peciva v prostorih pomorskega kluba, ker je sedež domačega društva Se vedno v obnovi. Pridni člani domačega društva pa so kljub vsemu pripravili praznik tako, da bodo z njim zadovoljni vsi, ki se ga bodo ude-ležib.
Tako bodo lahko udeleženci poskusili vina domačih vinogradnikov in jih po svoje tudi ocenili, medtem ko je strokovna komisija svoje ocenjevanje že končala. Ocenjevali bodo črna in bela vina, ki so po prvih glasovih in mnenjih letos zelo dobra. Prav gotovo so vinogradnikom pomagali
nasveti, ki so jih bib deležni pri preteklih pokušnjah, kot tudi na srečanjih s strokovnjaki s tega področja.
Kot vedno bosta pokušnja in nagrajevanje vin povezana z razstavo domačega kruha in raznega peciva, ki ga bo v glavnem, kot vsako leto, pripravila domačinka Savina Nibrandt.
Pokušnja in ocenjevanje vin, podelitev nagrad za najboljša vina in pokušnja raznih vrst kruha in domačega peciva bo tudi tokrat povezana z družabnostjo, ki tej prireditvi vedno sledi.
2e prihodnji teden bo srečanje s strokovnjaki, ki bodo vsem udeleženim vinogradnikom povedali se ma-sikaj koristnega in jih tako vzpodbudili pri njihovem delu s trtami in vinom.
Neva Lukeš
________SDGZ / GOSTINSKA SEKCIJA_____
V ponedeljek gostinski izlet
Pester program potovanja z ogledom tovarne sladoleda Šanson
Kot je tradicija, prireja gostinska sekcija SDGZ v tem Času strokovni izlet za vse gostince, njihove sodelavce in prijatelje. Spored enodnevnega potovanja, ki bo z avtobusom v ponedeljek, 29. aprila, je zelo pester: obiskali bomo tovarno sladoleda Šanson v kraju Colognola ai Golli, na avtocesti pred Verono. Po ogledu bo kosilo v restavraciji Daha Rosa Alta v kraju San Giorgio di Val-policella (VR), kjer bomo okusili značilno krajevno kuhinjo in vina (tri sorte). Sledil bo obisk kleti Speri v Pedemonte, S. Pietro in Cariano (VR), kjer bodo predstavili znana vina Valpolicella Classico Su-periore, Amarone Riserva in Reioto della Valpolicella.
Program:
1)	odhod z avtobusom:
-	ob 6.45 OpCine - trg pred tramvajsko postajo;
-	ob 7.00 Nabrežina -trg pred knjigarno TerCon;
-	ob 7.15 vhod na avtocesto pri MoSCenicah (Lisertu) - za goriške gostince;
2)	tovarna Šanson - od 10.30 do 12.30 (ogled proizvodnje);
3)	restavracija Dalla Rosa Alta - od 13.15 do
16.00 (kosilo);
4)	klet Speri - od 16.15 do 18.00 (ogled in pokušnja vin);
5)	vrnitev - predvidena ob 22. uri.
Vsi ste lepo vabljeni! Zaradi Časovne stiske vas prosimo, da se vpišete
Cimprej v organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040/362949) ali pri predsedniku goriških gostincev SGZ Avguštinu Devetaku (0481/882488) za goriške gostince. Na ista naslova lahko kličete tudi za informacije.
2d ublažitev posledic omejitve prometa
Predstavnika SDGZ, tajnik sekcije za trgovino ne drobno Egon Meden in organizacijski tajnik Davorin Devetak, sta se udeležila ponedeljkovega tehničnega srečanja na Občini Trst za reševanje posledic, ki so prizadele tržaško trgovino po uvedbi omejitve prometa. V posebni spomenici je Združenje izreklo potrebo po takojšnjih ukrepih: razširitev dovoljenja za vožnjo po drevoredu D’Annunzio do Trga Garibaldi; vsaj začasna ureditev parkirišč za avtobuse in avtomobile ob železniški - avtobusni postaji in na območju pristanišča; čimprejšnja postavitev informativnih smerokazov in posebna promocijsko-reklamna akcija za tuje kupce, v kateri bo navedeno, da je Trst »odprto« in ne »zaprto« mesto, kot izjavlja protireklama prodajnih centrov zunaj tržaške pokrajine.
Okrog teh pobud je bilo doseženo načelno soglasje med Občino in trgovci, ki so zajamčili aktivno sodelovanje, npr. pri nudenju parkirišč klientom z onstran meje. Odbornik za gospodarstvo Neri je pri tem omenil kot posebno koristen predlog SDGZ, da bi preverjah ob mejnih prehodih in dostopih na avtocesto Število vozil, ki se napoti v nase mesto in onih, ki nadaljujejo pot proti prodajnim centrom v Furlaniji in Venetu, razmerje med kataliziranimi in nekataliziranimi vozili ipd. S taksno anketo bi lahko prišli do stvamejSe slike o spremembah v pritoku kupcev in tako pripravih ustrezne protistrategije.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA, 24. aprila 1996 VERON
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 1.06.
Jutri, ČETRTEK, 25. aprila 1996 DAN VSTAJE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,7 stopinje, zraCni tlak 1023,2 mb naraSCa, veter jugozahodnik 15,5 km na uro, vlaga 61-od-stotna, nebo oblaCno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: France-sca Alzetta, Lorenzo Moro, Elena Trevisan, Sa-mantha Save.
UMRLI SO: 80-letna Celestina Zennaro, 83-let-ni Pietro Favretto, 87-let-na Maria Reich, 66-letni Romano Puzzer, 87-letni Michele Pozzari, 67-letni Arcangelo Giuffrida, 85-letni Guido Steidler, 30-letni Roberto Madrau Can-tarutti.
; I LEKARNE
Od PONEDELJKA, 22., do SOBOTE, 27. aprila 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziane Ve-cellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 (639042).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - »Festa di cinema«: 16.15, 18.15,
20.15	»Arrivederci ragaz-zi«, r. Louis Malle; 22.15 »Thafs Amore - Due im-probabili seduttori«, i. Jack Lemmon, VValter Matthau, Sophia Loren;
24.00	»Carosello napoleta-no«, r. Ettore Giannini, i. Sophia Loren.
EKCELSIOR - 17.30, 19.40, 22.00 »Decisione critica«, r. Kurt Rusell, Števen Seagal.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15,
22.15	»Toy Story«, prod. VValt Disney.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Copy-cat - Omicidi in serie«, i. Sigourney VVeaver, Holly Hunter.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals.
POSLOVNI PROSTOR V SEŽANI
oddamo v nadstropju blagovnice M-Nanos, Partizanska 52, Sežana, v velikosti 680 m2, s posebnim vhodom. Namembnost prostora ni določena. Ponudbe in inf. do 30. 4. 1996.
SKUK d.o.o.. Cerknica, tal.: 061/791-117
Anuiteti
OBVESTILO PORABNIKOM
Podjetje sporoča, da je prejelo več reklamacij, tudi od Združenja za zaščito potrošnikov, zaradi višine zneskov na računih, ki se nanašajo na predvideno porabo metana za stanovanjsko ogrevanje, ki so višji od dejanske porabe plina.
ACEGA se oprošča za nastalo nevšečnost, ki je nastala zaradi minule zimske sezone in zaradi spremembe načina obračunavanja predvidene porabe in novega preverjanja števcev na vsake štiri mesece.
ACEGA, v dogovoru z Združenjem za zaščito potrošnikov, sporoča, da v kolikor predvidena poraba na računu bistveno presega dejansko porabo, ima porabnik možnost vrniti napačen račun in prejeti novega na podlagi podatkov, ki jih sam navede.
Interesenti, ki nameravajo izkoristiti to možnost in ki še niso plačali, naj vrnejo nepravilen račun s priloženimi podatki o porabi plina, najraje po pošti, v roku 20 dni od prejema.
Za porabnike, ki so že plačali račun ali na katerih ni bistvene razlike med zaračunano in porabljeno količino, bo podjetje poravnalo avtomatično na naslednjem računu, na podlagi dejanske porabe.
Trst, 20. aprila 1996


Mr
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gojmir Lešnjak-Gojc Boris Kobal
DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA
Glasbeni kabaret o prehrani Človeka
Danes, 24. t. m., ob 16. uri in ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
OSTALI ABONENTI LAHKO IZKORISTIJO DODATNI KUPON!
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV.ANE
vabi vse demokratične organizacije
SAMO NA POLAGANJE VENCEV ALI CVETJA
jutri, 25. t. m„ ob 10. uri
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mary Reilly«, i. Julia Roberts, John Malcovich.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Anal selvaggio«, poru., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
18.50, 21.45 »Brave Heart - Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdo-ne, i. Veronica Pivetti, Claudia Gerini.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.15 »Jane Eyre«, r. Franco Zeffirelli, i. Wil-liam Hurt.
3 OBVESTILA
ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE vabi vse elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 24. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Alpini 18.
EKONOMSKI KROŽEK organizira 16. maja letos ogled tržaške luke. Zainteresirani naj se javijo še danes, 24. t. m. (zaradi birokratskih razlogov) v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije. Vabljeni!
SEKCIJA VZPI-ANPI KRIZ vabi jutri, 25. t. m., ob 10. uri na polaganje vencev.
ODBOR zadružnega pašnika v Bazovici vabi vse elane na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Bazoviškega doma. Dnevni red: poročilo glavnega odbora, poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilance, diskusija in razno.
VZPI - ANPI OpCine, Bani, Ferlugi, PišCanci - V soboto, 2.7. t. m., ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah OBČNI ZBOR sekcije. Toplo vabljeni vsi, ki se sklicujejo na vrednote NOB.
TABORNIKI RMV vabimo otroke od 9. do 12. leta,da se nam pridružijo na TABORNIŠKEM DIRENDAJU ( med dvema, poligon, razne šaljive igre), ki bo potekal v soboto, 27. t. m. od 14.30 di 18.30. Zbirališče ob 14.30 na trgu v Repnu.
SEKCIJA VZPI-ANPI Kriz vabi v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na sekcij-ski kongres v Ljudskem domu v Križu.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 28. t. m. v sodelovanju z občino Devin-Na-brežina, vaško skupnost Gorjansko in občino Komen TRETJI POHOD PRIJATELJSTVA MAVHINJE-GORJANSKO za odprto mejo. Zbirališče v Mavhinjah pred gostilno Al Carso, ob 10. uri.
Odhod ob 11. uri. Vljudno vabljeni!
ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju v ponedeljek, 29. t. m., v drugem, pa v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo in odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razno.
PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red:	poročilo
upravnega sveta, obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996, razrešnica nadzornega odbora in razno.
\M PRIREDITVE
SKD BARKOVLJE prireja POKUŠNJO KRUHA IN VINA danes, 24. t. m. na sedežu TPK Sirena z začetkom ob 20.30. Tudi občinstvo bo sodelovalo pri izbiri in nagrajevanju prvo uvrščenih vin.
SKD TABOR, SKUPINA 85, Krožek ARCI Rumena hiša, Krožek “La Rupe - Ob pečini" - Opčine, ARCI Nova - teritorialni odbor Trst - CERNOBVL -MON AMOUR - ob 10- letnici tragičnega dogodka jutri, 25. t. m. ob 13 uri Navzkrižni okusi v naših loncih - kosilo s “kontaminiranimi" edmi in pijačo - Rumena Hiša, Strada del Friuli 293 (tel. št. 43520), v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na OpCinh - Kaj vse ima nečisto kri- drezanje v jezik, umetnost in kulturo (razprava) ter v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah - KANTAMINACIJA!! Baštardizmi v muziki -Paolo Paolin e I Rocciosi The Orginal Klezmer En-samble (koncert).
NADALJUJE se škotski dan v Boris sports clubu -športni center BrišCiki. Se veliko nagrad na razpolago. V petek, 26. t. m., ob 21. uri vrhunec tedna z navdušujočo irsko glasbo skupine The Gwen. Obvezen obisk!
V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo v petek, 26. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Bakala Blues Band.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 27. t. m. na srečanje s pesnikom VLADISLAVOM STRESOM, ki bo sam izvajal multime-dialni recital svojih pesmi. ZaCetek ob 18.30. Vabljeni vsi!
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 - Spoznavajmo Rezijo z reziansko skupino ROZE MAJAVE. Predstavile nam bodo svojo dolino s poezijo, s pesmijo in z diapozitivi v nedeljo, 28. t. m., ob 17.
uri . Vljudno vabljeni!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI ter Založba D.Z.P.-PR.A.E. -
Prosvetni dom v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 okrogla miza ob izidu zbornika NA OBROBJU-ALI JE PRIMORSKA KLONILA. Sodelovali bodo Andrej Berdon, Miloš Budin, Aurelij Juri, Marko Kosin, Klavdij Palčič, Stojan Spetič. Vabljeni!
KD V. VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu na tradicionalno razstavo, ki jo prirejamo v okviru vsakoletne Majen-ce. Za prijave in informacije kličite na tel. št. 635626 (Damiana) ali 227037 ( David od 17. do 19. ure). Prvo srečanje s postavljanjem del bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v galeriji Torkla v Dolini. Vabljeni!
KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA IN MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA organizirajo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v Ba-zovskem domu otvoritev razstave barvnih fotografij “Štiri letni časi" in diapozitiv iz Bazovice Janka Kovačiča. V torek, 30. t. m., ob 21. uri kres pri “kaki" in ob 22.30 10. noCni pohod na Kokoš. Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 95/96 TRŽAŠKI OKTET-Slavnostni koncert ob 25-letnici v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PODARIM psička majhne rasti mešane pasme, križanec. Tel. št. 040/231670.
RAZNOVRSTNO pohištvo: sobe, dnevne sobe. otroške sobe, sedežne garniure, kuhinje prodam po zelo ugodnih cenha. Tel. št. 54390/575145.
HIŠO ob škedenjski šoli, oddana lokala, en poseben prostor v pritličju, prazno stanovanje v nadstropju prodam. Tel. št. 815340 -pozno popoldne.
PRODAM Mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. St. 637560 od 8. do 13. ure.
EDINI lastnik proda WV Golf GTI 1800 k.c. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040/814242.
DRUŽBA v likvidaciji ugodno proda pisalne mize, omare, stole, kompju-terje in tiskalnike. Informacije na tel. št. 0481/537386 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
URADNIKA/CO išče podjetje. Ponudbe, pisane
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUESI-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
lastnoročno, poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Uradnica".
GOSPA srednjih let z veliko potrpežljivostjo in izkušnjo z bolniki išCe delo na domu. Tel. št. 040/576116.
MLAJŠA upokojenka, Slovenka, prevzame gospodinjstvo in je za dmžabnico starejši osebi. Tel. št. 0038666/65338.
ODDAM v najem malo stanovanje v Gorici, po želji tudi že opremljeno. Tel. v večernih uah na št. 0338/364067.
OSMICO ima odprto Alojz Milič, Repen 49.
OSMICO sta odprla Anica in Renato v Sama-torci št.l.
ŠKRK v Praprotu ima odprto osmico.
OSMICO sta odprla Maksi in Rosana Komar, Log 243. Točita črno in belo vino, vitovsko ter nudita domačo slanino.
OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in Črno vino.
25-APRILA se v Be-
“Val lovi val“ smo pred leti peli, zdaj pa vsi veseli, ko se je
Val
pridružil Stojanu in Tadeji.
zbor Jacobus Gallus
netkah praznuje “Dan zaprte vrtnice". Tubi mi bomo na ta dan ponudili vsem gospem in dekletom eno vrtnico. Zato Vas vljudno vabimo v gostilno pri občini Dolina. Priporočamo se!
PRISPEVKI
V	spomin na mamo Antonio, brata Antona in moža Stankota Ferluga daruje žena Carmela z družino 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na OpCinah.
Namesto cvetja na grob Milke Vodopivec vd. Štolfa daruje družina Zerjul
50.000	lir za MoPZ RdeCa zvezda.
V	spomin na pokojnega očeta Josipa Zafred darujeta hčeri Miranda in Romana z družinama 100.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja in
100.000	lir za 2PZ Ivan Grbec.
V	spomin na Gigliolo Leban daruje Angelo Rebula 25.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Mirota Petelin daruje Angelo Rebula
25.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na ženo Valerijo daruje Vincenc Pauzin
25.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačanju članarine daruje Alma Pertot 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Mirota Petelina darujeta Alekseja in Primož Možina
50.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Zafred darujejo Mici Furlani, Giorgina Verh, Maria Flego in Giorgio Farneti 100.000 lir za Združenje »Starši skupaj«.
V	spomin na pokojnega Josipa Zafred darujejo MePZ Skedenj in Člani Doma Jakob Ukmar 230.000 lir za Združenje »Starši skupaj«.
Namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Zafred darujeta nečaka Mirko in Marcela z družinama
250.000	lir za Združenje »Starši skupaj«.
V	spomin na pokojnega Josipa Zafred darujejo hci Romana, zet Sergio ter vnuki Franco, Mariella in Alessandra 200.000 lir za Združenje »Starši skupaj«.
V	spomin na Alda Babica in na Valerijo Zuccoli daruje Lina Cuk 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina senatorke Jelke Grbec daruje Minka Pahor 50.000 lir za Sklad za dvojezičnost.
V	spomin na Marcelo Pahor daruje Minka Pahor
50.000	lir za KD Ivan Grbec.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
Ob pretresljivi smrti male vnukinje sočustvujemo z naSo učiteljico Jožico uCenci, učiteljice in starsi
OS »Fran Venturini«
GORICA / JUTRI ODPRTJE SEJMA ESPOMEGO
PRAZNIK OSVOBODITVE
RAZSTAVA / V LOCN1KU
Letos 20 odstotkov več razstovljalcev
Gianni Orzan o načrtih sejemske ustanove
Predsednik Sejemske ustanove G. Orzan (desno) in ravnatelj M. Tripani (foto Bumbaca)
Jutri ob 11. uri bodo na sejmišču pri loč-niškem mostu otvorili letošnjo izvedbo sejma Espomego. Sejmišče bo letos odprto razmeroma več dni, tja do vključno nedelje 5. maja. Razstavljale!, ki se jih je prijavilo dobrih dvajset odstotkov več kot lansko leto, so napolnili vse tri velike paviljone in vsa razpoložljiva mesta na prostem: razstavnega prostora je vsega skupaj 25 tisoč kvadratnih metrov, razstavljalcev pa bo letos 150. V glavnem so to Italijani, prihajajo pa iz raznih krajev severne Italije. Prisotni bodo, tako kot v prejšnjih letih tudi Slovenci in Korošci, predvsem s svojo turistično ponudbo. Korošci bodo imeli svoj dan v četrtek, 2. maja.
Tudi letos je na sejemskem prostoru strpano
vse kar sodi v splošni sejem, od pohištva do gradbene opreme, od televizorjev do športnih rekvizitov in tistih za rekreacijo, od vrtnarstva do tovornjakov. Razstavljalci seveda upajo, da bodo sejmišče obiskali ljudje iz naše pokrajine kot tudi iz sosednje Slovenije.
Novost v letošnji sejemski ponudbi bodo večerni koncerti domačih orkestralnih in glasbenih skupin. Program so izdelali pri Radiu Gorizia 1. Na prostem pod šotorom se bo zvrstilo kar nekaj skupin, takšnih, ki so še na pozornici kot tudi takšnih, ki so v našem okolju delovale pred leti.
Novi predsednik go-riške sejemske ustanove Gianni Orzan je včeraj ob predstavitvi sejma imel prvi stik z novinarji. Z ravnateljem Mauriziom Tripanijem sta povedala
tudi, da bodo prav na sejmišču predstavili letošnjo novost, t.j. Goriški sejem, ki bo v juniju prvič letos v Novi Gorici. Rečeno je bilo tudi, da so splošni sejmi sicer že preživela oblika sejemske dejavnosti in da je vse stvari treba koordinirati tudi v deželnem merilu. Že sedaj potekajo priprave za dva jesenska sejma Mittelmoda in Vite & Po-ma. V prihodnjih dneh bo novi predsednik skušal najti sporazum z lastnikom podjetja, ki prireja jesenski sejem motorjev. Prišlo je namreč do nesporazumov, zaradi katerih je nekaj nevarnosti, da bi avtomobilskega sejma v Gorici ne bilo. Pogajanja tečejo tudi z Informestom v želji, da bi se na sejmišču ponovila uspešna poslovna prireditev.
Marko VValtritsch
Spominske
svečanosti
Danes prva polaganja vencev in miting v Kulturnem domu
Kraška narava v delih slikarke Sabine Milanič
Ogled še do konca tedna
Polaganje venca k spomeniku deportiranim v nacistična uničevalna taborišča na pobudo združenja deportirancev ANED na trgu pred go-riško železniško postajo bo danes ob 9. uri uvedlo v dolg niz komemoracij ob praznovanju dneva oborožene vstaje zoper na-cifašizem in 25. aprilu -dnevu osvodobitve Italije.
Danes v prvih popoldanskih urah bodo tudi polaganja vencev, ki jih prireja Slovenska kulturna gospodarska zveza. Delegacija zveze bo ob 14. uri položila venec k spomeniku deportirancem pred železniško postajo, ob 14.15 bo komemoracija pred partizansko grobnico na glavnem pokopališču, ob 14.45 pa še pred obeležjem ustreljenim na go-riškem gradu.
V današnji spored se uvrščata še dve pomembni prireditvi: 7. Miting za sožitje, mir in razvoj, ki bo ob 17.30 v Kulturnem domu in večerna slovesnost v Gabrjah. Miting prirejajo goriški odbor VZPI in Kulturni dom v sodelovanju z organizacijami AVL, ANED, ANPPIA ter SKGZ in ZSKD. Program zajema najprej filmski projekciji o odporništvu in tragedijah v nacifašističnih taboriščih, nato pa otvoritev likovne razstave ruske slikarke Olge Samarine “Iz Rusije v Sredozemlje”. Slovesnost pred spomenikom v Gabrjah bo nocoj ob 20.30 na pobudo društva Skala, Občine So-vodnje in Zveze borcev. Pela bosta zbora Skala in Miren-Bilje-Orehovlje.
Dolg je tudi seznam svečanosti, ki bodo pred spomeniki padlim jutri
dopoldne. V sovodenjski občini bodo slovesnosti ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Rupi, ob 10.40 na Peči in ob 11. uri v So-vodnjah s priložnostnim kulturnim sporedom in govorom župana.
V	Doberdobu bo ob 10. uri maša za padle v NOB, zatem pa polaganje vencev v Dolu (10.45), Jamljah (11.00) in Doberdobu (11.15). Osrednja slovesnost bo ob 11.30 na Poljanah, s povorko od gostilne Peric do spomenika, kjer bo govoril Ace Mer-molja, kulturni spored pa bosta izvajala godba Kras in moški pevski zbor Jezero. V okvir prireditev ob 25. aprilu sodi tudi orientacijski pohod, ki ga prireja KD Kremenjak in ki se bo pričel ob 8.30 v Jamljah.
V	Pevmi bo na pobudo rajonskega sveta in VZPI svečanost s kulturnim sporedom pred spomenikom ob 9.15. V Podgori bo komemoracija pred spomenikom, ki je bil v zadnjih mesecih kar štirikrat tarča vandalskih napadov, ob 10. uri: govorila bosta Igor Komel in Silvino Poletto, zapeli bodo pevski zbori. V Standrežu bo svečanost s kulturnim programom na pobudo borcev, društev in rajonskega sveta ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB. Ob isti uri bo spominska slovesnost tudi v kočniku na pobudo združenja AVL.
V	Steverjanu posebnih komemoracij danes in jutri ne bo, pač pa pripravljajo večjo slovesnost 30. aprila, ko bodo odkrili spominsko ploščo partizanskemu poveljniku Radu Klanjščku.
V prostorih občinskega centra na Trgu San Giorgio v kočniku je še ves teden na ogled razstava del slikarke Sabine Milanič iz Doberdoba. Razstava obsega kakih petdeset slik predvsem na tematiko narave ter favne in flore Krasa, kjer umetnica črpa navdih za svoje stvaritve. Ogled razstave je možen ob delavnikih med 17. do 19. uro, ob praznikih pa od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Na sliki: eno od razstavljenih del kraške umetnice
- TV PRIMORKA / NOV NIZ ODDAJ -i
P. Vencelj o manjšini
Z njim se bo pogovarjal Rudi Pavšič
Televizija Primorka že drugo leto vsak teden redno prenaša oddajo o zamejcih “Med Sočo in Nadižo”, ki obravnava našo manjšinsko stvarnost. Velika večina oddaj - teh je bilo nad 80 - je bilo namenjena manjšini iz vidika samih manjšinskih predstavnikov. Kako pa iz osrednje Slovenije gledajo na zamejstvo? Voditelj oddaje Rudi Pavšič bo v tem smislu pripravil serijo pogovorov z osebami, ki so zaradi funkcije, ki jo imajo, vezane na manjšino. Prvi gost TV Primorke bo dr. Peter Vencelj, državni sekretar v zunanjem ministrstvu in odgovoren za Slovence po svetu. Polurni pogovor z Vencljem bo izpostavil najpomembnejše teme na relaciji matica-zamejstvo, od kritike glede “popravljanja starih krivic”, do težav v gospodarstvu in bančništvu, odnosa do dveh osrednjih organizacij, strankarskih interferenc iz Slovenije v zamejstvo ter o samem delovanju urada pri zunanjem ministrstvu. Pogovoru z dr. Vencljem bomo lahko sledili jutri ob 21.10 na TV Primorki.
NOVICE
PRAZNOVANJE / PO VOLILNEM TRIUMFU
SKGZ
KINO
Koncert mladega violinista
Dane se bo v Komorni dvorani SCGV Emil Komel ob 19. uri predstavil na samostojnem koncertu mladi violinist Matej Santi, učenec prof. Jagode Kjuder na glasbeni šoli Marij Kogoj v Trstu. Ob klavirski spremljavi Tamare Raseni bo igral skladbe G. Tartinija, L.M. Škerjanca, D. Šostakoviča, F. Schuberta, D. Kabalevskega. Na koncert so vabljeni predvsem njegovi sovrstniki z naših glasbenih šol.
“Part-time” v javnem sektorju
Sindikat javnih uslužbencev Cisl obvešča interesente, da 30. aprila zapade rok za predložitev prošenj za prehod iz polnega delovnega umika v “part-time” razmerje. S tem v zvezi opozarjajo, da je letos z novo pogodbo dovoljen odstotek “part-time” razmerij v vsaki krajevni upravi do največ 25 odstotkov vsega osebja.
Gledališka predstava odpade
Napovedana gledališka predstava “II maresciallo Butterfly” v ponedeljek, 29. aprila, v goriškem Kulturnem domu odpade oziroma je prenesena na kasnejši datum (predvidoma jeseni). Prireditelji ita-lijanske gledališke sezone v Gorici pa potrjujejo, da bo v torek, 7. maja, v Kulturnem domu, zaključna prireditev letošnje sezone, na kateri bo nastopila skupina gledališčnikov iz Gradeža s posebno predstavo prilagojeno po Pier Paolu Pasoliniju.
Vozni red APT za praznike
Pokrajinsko avtobusno podjetje APT sporoča, da bodo jutri, 25. aprila vatobusi na medkrajevnih progah na Goriškem peljali po običajnem prazničnem voznem redu, medtem ko 1. maja voženj ne bo.
Slavje aoriške Oljke
Po dolgi noči najprej napetega pričakovanja in potem sprostitvenega veselja zaradi izidov tako na vsedržavni kot še posebej na krajevni ravni so se goriški somišljeniki Oljke predsinoči zbrali na praznovanju volilne zmage v Primožičevi gostilni na Drevoredu. Ob “profesorjih”, ki bosta zastopala Goriško v parlamentu, senatorju Darku Bratini in poslancu Ma-
riu Prestamburgu, so se zbrali krajevni voditelji Oljke, predstavniki strank in gibanj, ki so pristopih v zavezništvo, in številni somišljeniki, ki so pomagafi v volilni kampanji in čutijo to zmago kot svojo. Vzdušje je bilo na višku, čestitk je bilo na pretek pa tudi voščil, da bi bilo parlam-netamo delo izvoljenih čimbolj uspešno, (foto Bumbaca)
Uspeh Oljke daje nov polet naši
skupnosti
Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško izraža tudi v imenu neposrednih in posrednih članic veliko zadovoljstvo ob izidih političnih volitev na državni ravni in posebej na Goriškem.
Prepričljiva izvolitev Darka Bratine in uveljavitev Maria Prestambur-ga sta dejavnika, ki zagotavljata v naslednjem petletju pravično zastopstvo slovenske manjšine in Posočja v rimskem parlamentu in dajeta nov polet organiziranosti in ustvarjalnosti naše narodne skupnosti.
GORICA
CORSO 18.00-21.30 »Casino«.
ES ČESTITKE
Danes praznujeta 25 let skupnega življenja DANILO PELERIN in NATAŠA PAULIN. Se na mnoga leta v zdravju in veselju jima iz vsega srca voščijo sin David, hči Maja, zet Marce in vnukinja Nikol
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANOM, Raštel 65, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341.
POGREBI
Danes: 8.00, Angelo Zampar iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 9.30, Gui-do Garavello iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče; 10.10, Adriano Comarin iz splošne bolnišnice v Tržič; 11.00, Luciano Salvador iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefe in na glavno pokopališče; 12.30, Giuseppe Marchi iz splošne bolnišnice v Podgoro.
■FARGO.
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAZ 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOmiMA®
COSMETICS 1TALV

Sreda, 24. aprila 1996
fARCO.
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAZ 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
TRGI / PO VELIKI EVFORIJI PRVEGA DNE PO PARLAMENTARNIH VOLITVAH
Lira se še krepi, na borci rekordna vrednost poslov
Marka zdrsnila celo pod 1.020 lir, veliko tujih investitorjev na borzi, kjer so bili posli vredni 1.940 milijard lir
MILAN - Lira je včeraj nadaljevala svoj vzpon, milanski borzni sestanek pa je bil v znamenju sesedanja, vendar so bili posli rekordno veliki. Dopoldne je marka na denarnem trgu padla celo pod 1.020 lir, po tečajnici Banke Italije pa je bila vredna 1.020,83 lire, medtem ko je dolar glede na ponedeljek izgubil nadalnje tri lire (1.551, 66 proti 1.554, 94 v ponedeljek). Marka in z njo vse valute, ki gravitirajo v njenem območju, so v dveh povolilnih dneh izgubile kar dva odstotka vrednosti v menjavi z liro, usmerjenost italijanskega bankovca pa ostaja pozitivna tudi po zaslugi krepkega dolarja.
Predsednik Forexa Ernesto
Paolillo je'včeraj napovedal, da bo marka do konca poletja padla pod tisoC lir, kajti po volilni zmagi levega centra italijanska ekonomska gibanja niso vec pod negativnim pritiskom politične negotovosti. »Trgi se končno lahko naslonijo na realne ekonomske temelje, kar jim je bilo doslej onemogočeno zaradi nezanesljive politične situacije,« je dejal Paolillo in dodal, da je zdaj mogoCe vrednost lire v celoti navezati na ekonomske temelje, povrhu pa trgi že stavijo na Čimprejšnjo vrnitev bankovca v Evropski monetarni sistem. Kar pA zadeva samo vrednost lire, je predsednik Forexa prepričan, da ima
lira že nekaj časa potencialno možnost, da potisne marko pod tisoč lir, Čeprav bo treba za dosego tega rezultata počakati na gibanje inflacije in na javnobilanCni manever za znižanje primanjkljaja. Lira se bo lahko okrepila tudi do dolarja, je dodal Paolillo, ali pa bo kvečjemu ostala pri sedanjem razmerju, ker se bo zeleni bankovec še naprej krepil v razmerju do vseh ostalih valut.
Milanska borza je danpo moCnem povolilnem napredku včerajšnji sestanek izrabila za utrditev doseženega zaslužka, vendar je zabeležila še en nov rekord: posli so dosegli skupno vrednost 1.940
milijard lir. Zelo aktivni so bili posebno tuji investitorji, medtem ko so borzne indekse zavirale predvsem izgube nekaterih glavnih industrijskih delnic, v prvi vrsti Fiatovih in Montedisonovih (prve so izgubile veC kot 4, druge pa vec kot 8 odstotkov). V zameno je bilo veliko povpraševanja po telefonskih delnicah in po vrednostnih papirjih Štet, ki jih je moCno poživila Prodijeva napoved, da bo javni telekomunikacijski holding prvi na seznamu privatizacijskih postopkov. ObraCun borznih indeksov je naslednji: MIB se je povišal za 1,74 odstotka, Mibtel za 0,19, Mib-30 pa za 0, 23 odstotka.
LIRA
SRE ČET	PET	PON TOR
1574,2 1570,9 156570 1554,9 1551,7
Aprila zastoj v proizvodnji
RIM - Po podatkih študijskega centra Confindustrie se povpeCna dnevna industrijska proizvodnja v aprilu ni povečala, nasprotno, v primerjavi z enakim mesecem lani je nazadovala za 0,1 odstotka. V zameno se je tendenčna stopnja rasti povečala za 7,9 odstotka, vendar je treba upoštevati, da sta bila v letošnjem aprilu dva delovna dneva veC kot aprila lani. V prvem štirimeseCju letos se je tako stopnja rasti glede na enako obdobje 1995 povečala za 5,2 odstotka.
SEJMI / MEDTEM KO SE JE KONČAL VIDEMSKI HOBBV
Jutri se začne cjoriški Espomego, v petek pa sejem radioamaterjev v Pordenonu
GORICA - V naši deželi odpirajo v teh dneh kar dva sejma, vrata tretjega pa so se pravkar zaprla. Jutri, 25. aprila, bodo odprli sejem Espomego v Gorici, v petek pa se bo zaCel sejem radioamaterjev v Pordenonu.
Espomego je najstarejši sejem v Gorici. Gre za splošni sejem, na katerem bo letos veC kot 150 razstavljalcev. Svoje izdelke bodo razstavljali na 25.000 kv. metrih pokritih prostorov kot tudi na prostem. Trajal bo kar enajst dni, tja do vključno nedelje, 5. maja. Na sejmu bo mogoCe najti vse, od stanovanjske opreme do športnih rekvizitov kot tudi opremo za vrtove in dvorišča ter tovornjake. Vsak večer bodo na sejmišču koncerti goriških in tržaških glasbenih skupin, predvidena pa je tudi predstavitev Goriškega sejma, gospodarske prireditve, ki bo letos prvič v sosednji Novi Gorici. Na Espomegu bodo razstavljali tudi Slovenci in Korošci.
Pordenonski sejem radioamaterjev, hi-fi in informatike bo tokrat doživel že 31. izdajo. Sejmišče bo odprto le tri dni, od petka do vključno nedelje. Tudi tu bo na voljo 25.000 kv. metrov raz-stavneg prostora, razstavljalcev pa bo 150. Lani je sejem privabil 40.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo 1.500 tujcev (Slovenija, Hrvaška, Avstrija in Madžarska). Prvotnemu delu sejma, ki je bil namenjen radioamaterjem, so v zadnjih letih dodali še oddelek za informaitko, ki ponuja kar veliko novosti. Na sejmišču bodo v dneh sejma tudi nekaj posvetov.
V Vidmu se je medtem pravkar konCal letošnji 17. sejem Hobby, šport in prosti Cas. Tudi to je sejem splošnega značaja, namenjen predvsem rekreaciji, zato se je na njem zvrstila cela vrsta tekmovanj, od navadnih balinarskih
do padalskih. Program je bil vsak dan natrpan, obiskovalci pa so na sejmišču našli športne rekvizite, opremo za počitniške domove, vojaško razstavo in razstavo znamk ter starega denarja itd.
Posebno velik poudarek so dali turizmu. Svoje naravne lepote so ponujale nekatere avstrijske dežele (Koroška, Solnograška, Štajerska) ter vrsta italijanskih, tja do Sicilije in Kalabrije. Slovenci so prikazovali svoje naravne lepote, od Soške doline do naravnih zdravilišč. Seveda sta se sejma udeležili tudi igralnici iz Nove Gorice in Por-torža, ki so jima obiskovalci namenili še najveC zanimanja. Svoje turistične lepote v Istri in Dalmaciji so ponujali Hrvati, ki se po koncu vojne nadejajo, da bodo letos iztržili od turizma veliko več kot v prejšnjih letih. Zato so tudi na tem sejmu, kot na drugih podobnih v severni Italiji, namenili veliko denarja za reklamiranje svojih obmorskih letovišč.
Posebnost na videmskem sejmu so bile tudi naravne lepote naše dežele, za prikaz katerih so poskrbele predvsem gosrske skupnosti, od karnijske do Na-diških dolin. Stojnice so bile zelo lepo in okusno urejene. Videli smo naravne lepote Karnije, Kanalske doline in Rezije (Rezijanska folklorna skupina je tudi nastopila s svojim značilnim plesnim programom) ter Benečije. Tu velja omeniti še novo pobudo gostilničarjev Nadiških dolin, saj to pomlad in poletje ne bodo ponovili uspelih mesecev tipičnih kosil, ki so jih premaknili na jesen, ampak so si zamislili nekaj veC: vikend pakete, v katere so vključena prenočevanja in tipično kosilo ter možnost izleta v razne kraje teh dolin tja do Čedada. Pobuda je zares posrečena.
Marko VValtritsch
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1996 in zapadlostjo 1. oktobra 2003.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 8,82%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. aprila.
■	Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. aprila; ob vplačilu (2. maja) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
		23. APRIL 1996	v LIRAH	
	=2 S	valuta	nakupni	prodajni
	9 ?	ameriški dolar	1533,00	1570,00
		nemška marka	1013,00	1038,00
	|	francoski frank	298,00	307,00
	II E -S.	holandski gulden	902,00	929,00
		belgijski frank	48,80	50,80
	g g	funt šterling	2312,00	2383,00
	<55 O)	irski šterling	2388,00	2461,00
		danska krona	262,00	276,00
	i$	grška drahma	6,20	6,80
		kanadski dolar	1123,00	1157,00
		japonski jen	14,30	14,90
	§3)	švicarski frank	1245,00	1283,00
	11	avstrijski šiling	143,40	147,80
		norveška krona švedska krona	235.00 228.00	242.00 235.00
	$ Jj,	portugalski escudo	9,80	10,20
	:=	španska pezeta	12,10	12,70
		avstralski dolar	1206,00	1248,00
	§	madžarski florint	11,00	14,00
	1	slovenski tolar	11,30 .	11,80
	3	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
23, APRIL 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1537,00	1567,00
nemška marka	1017,00	1035,00
francoski frank	297,00	307,00
holandski gulden	900,00	925,00
belgijski frank	48,98	50,78
funt šterling	2308,00	2388,00
irski šterling	2382,00	2477,00
danska krona	261,00	271,00
grška drahma	6,23	6,83
kanadski dolar	1121,00	1156,00
švicarski frank	1249,00	1274,00
avstrijski šiling	143,11	147,61
slovenski tolar	11,50	11,85
			
23. APRIL 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1551,660	—
ECU	—	1918,940	—
nemška marka	—	1020,830	—
francoski frank	—	301,880	—
funt šterling	—	2346,270	—
holandski gulden	—	912,530	—
belgijski frank	—	49,685	—
španska pezeta	—	12,284	—
danska krona	—	264,630	—
irski funt	—	2424,000	—
grška drahma	—	6,407	—
portugalski escudo	—	9,963	—
kanadski dolar	—	1139,670	
japonski jen	—	14,560	—
švicarski frank	—	1261,310	—
avstrijski šiling	—	145,120	—
norveška krona	—	237,400	—
švedska krona	—	230,880	—
finska marka	—	322,480	—
avstralski dolar		1224,730	
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt šterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski Irank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
SSG / KULTURNI DOM
DVOJEZIČNA PESNIŠKA ZBIRKA
V Kulturnem domu so prišli včeraj mladi na svoj račun. Slovensko stalno gledališče jim je v okviru abonmajske sezone ponudilo glasbeni kabaret Domovina, ljubezen moja avtorja in interpreta Gojmirja Lešnjaka (ki mu je pri oblikovanju predstave »priskočil na pomoč« Boris Kobal). Na satirični in zabavni predstavi o človekovi prehrani
imajo glavno vlogo modema glasba, ki jo izvaja rock skupina D’Hamrs, petje, ples in seveda zbadljive puščice, ki jih vsestranski umetnik Lešnjak spušča z odra med gledalce. Včerajšnja predstava je bila namenjena dijakom z Obale, ki so si jo množično ogledali.
Predstavo bodo ponovili danes, in sicer dvakrat, ob 16. uri in ob 20.30.
unsKen
Priznanje v ital svetu za slovensko pesnico
Tatjana Rojc: »Zemlja. Rdeča in neskončna«
Decembra lani je izšla dvojezična pesniška zbirka Tatjane Rojc, mlade pesnice (rojene 1961. leta v Nabrežini) in sodelavke Radia Trst A. Ko smo brali, da se je udeleževala (in to uspešno) raznih pesniških natečajev v Italiji, si nismo mogli kaj, da ne bi za hip pomislili na to, da je v našem kulturnem ozračju najbrž le nekaj neprivlačnega.
Avtorica (na sliki) se je tudi lani udeležila natečaja za nagrado Nossi-de, ki nosi ime po grški pesnici Nos-side (iz 3. stoletja pr. n.š.). Organizira ga Studijski center Bosio iz Reg-gio Calabrie v okviru večetničnih, nepridobitniških in kulturnih akcij, s katerimi želijo vzpodbujati in ohranjati ustvarjanje v italijanskih narečjih in jezikih narodnih manjšin. Lani se je tej pobudi pridružilo podjetje The Body Shop z razpisom posebne nagrade za poezijo The Body Shop - Nosside. To podjetje proizvaja in prodaja naravi prijazne proizvode za nego las in kože in je skladno s svojo ekološko naravnanostjo seveda postavilo še razpisni pogoj, da morajo pesmi vsebovati motive iz narave. Tatjana Rojc je torej prejela lani to nagrado, ki je v tem, da so ji natisnili poslane pesmi v drobni zbirki (izšla je pri Corriere di Reggio). Vse to je kajpada hvalevredna pobuda obeh organizatorjev in lepo priznanje za slovensko pesnico. Treba je omeniti še to, da gre
za resen natečaj, kar je razvidno iz ponatisa kratke, a temeljite analize pesničinih pesmi, ki jo je napisal predsednik žirije Giuseppe Amoro-so z Univerze v Messini.
Pesmi Tatjane Rojc dihajo z naravo: s krasom in morjem. V njih ponekod začutimo Kosovelov vpliv, vendar ga je verjetno treba pripisati prej sorodnosti doživljanja (vsaj v nekaterih segmentih) kot posnemanju. Pesniška govorica Tatjane Rojc je povsem samosvoja in zares prepričljiva. Pesniški subjekt je včasih poisten z naravo (Misli / duhtijo kot / lovor./), a zdi se, da se od nje
tudi že odmika, kadar ga preplavljajo čustva (ljubezni, tesnobe, osamljenosti, groze). V naravi je skrit pomen večnosti in človeško bivanje v njej je lahko le stvar trenutka. Tako se pojavljajo vzpo-rejanja med velikim in majhnim, med posameznim in splošnim. Nekaj grenkega in zamolklega je v pesničinih verzih. Kot da z vsakim verzom izreka začudenje nad izgonom iz raja (nedolžnih in nevednih) ter nemoč svojega hrepenenja po vrnitvi vanj. Vse je tudi v teh pesmih, kar smo kdaj brali že drugod: morje, ruj, mošt, grozdje, borjač, a vse je povedano na nov način. Kot da je pesnica našla ključ, ki vedno na novo odklepa vrata poezije. Iskrena je in pristna, in besed ne zlorablja, zato so ji poslušne.
Ob tem bi se lahko razpisali o ureditvi zbirke, ki zaradi natisa italijanske in slovenske variante - včasih kar dveh pesmi - na eni sami strani nekako ne pušča, da bi pesmi zaživele, kakor bi zaslužile. (Motijo tudi strešice, ki so obrnjene narobe, in to ne zato, ker smo sitni, ampak zato, ker takšnih strešic slovenski črkopis ne pozna.) V razmislek se nam ponuja tudi vprašanje moči in nemoči dvojezičnosti in seveda tudi tega, ali bo knjižico mogoče kupiti v naših knjigarnah. Gre pač za pojav novega pesniškega imena.
Ivanka Hergold
POGOVORI Z ILUSTRATORJI GALEBA / KLAVDIJ PALČIČ
Kako posredovati otrokom sproščenost, humor, fantazijo
LIKOVNA RAZSTAVA
Prepričljiva izpoved
n
iladega Pavla Kralja
V petek so v prostorih trebenskega društva odprli prvo samostojno razstavo Pavla Kralja, mladega ustvarjalca iz Sliv-nega. Ponuja nam desetletje doživetih slikarskih izrazov, ki so se rodili kot osebna potreba po izpovedovanju preko barve in oblike in to vzporedno z leti študija, prav tako usmerjenega v likovni svet, po zahtevni poti zlatarskega oblikovanja, ki združuje tehnično strokovnost s spajanjem estetskih vrednot in namenskosti. Naj povem, da je obiskoval za to posebno Solo v Valencii Po. Njegove zlatarske unikate smo lahko občudovali na različnih skupinskih razstavah. Trenutno dokončuje arhitekturo v Milanu, kar predstavlja važno dopolnilo in pripomore k globljemu doživljanju prostora in rasti na kulturnem področju.
Iz prvotne, figurativne interpretacije prehodi postopoma evolutivno pot, ki je bila lastna slavnim mojstrom moderne od Picassa, Mondriana, do naSega Černigoja. Začenši z orisovanjem zunanjih atmosfer impresionizma v prvih krajinah, ki jih pa že preveva lirična interpretacija,
do bolj emotivno nabitih, ekspresivnih portretov, kjer barva močno označuje izraznost. Motiv bark na morskem obrežju dovoljuje zračnost potez, da kompozicijsko svobodno zaživijo v iskanju simbolične sinteze, a tudi osebnejSe likovne izpovedi. Vsebolj se uveljavlja dinamična prostorska struktura, ki prestopa v abstrakcijo: odločnost v nizanju potez in živahno členjenje prostora omilijo barvne igre, svetlobni utrinki, ki tako močno pritegujejo opazovalca in ga vodijo znotraj slike v prerojeni svet umetnikove duše.
Pavla Kralja vodi radostni splet bogate pripovedi znotraj slike same do uglaše-nosti in harmonije, ki ju zna spretno, intuitivno ustvariti in posredovati gledalcu na eleganten in dostopen način. Neposredni sporočilnosti konstruktivizma zna vtisniti tisti kvas mediteranske kulture in tržaškega biti, ki ji daje svojstven pečat in se nam zarise v srce, čutimo jo kot del našega ustvarjalnega prostora, s ponosom smemo otvarjati prvo, a že umetniško izoblikovano razstavo.
Jasna Merkti.
Šavrinsko ljudsko izročilo
Serijo pogovorov z ilustratorji, ki sodelujejo pri mladinski reviji Galeb, zaključujemo z intervjujem, v katerem bo nas sogovornik Klavdij Palčič. Njegova likovna dela pozna SirSe občinstvo, tako odrasla publika kot otroci, ki so njegovo ime in značilne poteze junakov izpod njegovega čopiča spoznali že v Šolskih učbenikih za osnovno šolo.
Kdaj se je likovnik pravzaprav začel ukvarjati z otroško ilustracijo?
»Tega pa res ne bi znal povedati tako natančno. Risanje se vleče skozi vse moje življenje, začel sem že kot otrok. Prva zahtevnejša stvar je nastala na nižji srednji šoli, ko je profesor italijanščine spodbudil vse nas, naj ilustriramo Odisejo. Potem sem začel svoja dela tudi objavljati, sicer bolj na spodbudo drugih kot pa iz lastnih vzgibov. Tako, po predlogu urednikov, so nastale tudi ilustracije v Galebu, knjigah in v šolskih učbenikih.«
Prav sedaj naj bi bili tik pred zdajci dve knjižni izdaji z vašimi ilustracijami...
»V zadnji fazi tiska je knjiga, ki jo je napisal Marko Kravos, jaz pa sem poskrbel za ilustracije. Besedila in risbe so bili delno že objavljeni prav v reviji Galeb. Ta knjiga bo, mislim, izšla v kratkem. Druga knjiga, ki
pa je šele v pripravi, je zbirka otroških poezij Miroslava Košute.«
Omenili ste svoje delo za Šolske učbenike, kar najbrž pomeni, da te izobraževalne pripomočke dobro poznate. Kaj menite o učbenikih, ki jih uporabljajo na slovenskih šolah v zamejstvu?
»Poznam v glavnem le tiste, ki sem jih sam ilustriral; drugi mi pridejo pod roko le slučajno, ko recimo brskam po torbi svojega vnuka - prvošolčka. Opožam, da uporabljajo v šolah kar nekaj knjig iz Slovenije, ki so zelo dobro pripravljene. Ilustracije tistih knjig, ki so izšle pred leti, pa seveda nosijo pečat svoje dobe.
Prvo knjigo sem ilustriral pred... tridesetimi leti in človek danes takoj ugotovi, da je to knjiga drugih časov: že zaradi starih modelov avtomobilčkov, na primer. Zdi se mi, da bi morali učbeniki hitreje slediti razvoju časa in svetu otrok, ki se razvijajo.«
Kako spremlja želje otroka vaSa tehnika in tematike vaSih del?
»Tehnika je glede na tip dela različna. Običajno najprej izrišem figuro, nato po uporabljam akvarele ali druge barve, včasih mešano tehniko. Za Martina Krpana sem uporabil anilinske barve, ki se “razlijejo” na papirju in dajejo vtis spontanosti. Približujejo se
otroškim delom, na katerih se barva razleže, ker otroci še niso vešči v tehniki slikanja, so pa polni svežine in iskrenosti.
Otroci - to so posebna publika, ki potrebuje nekaj, kar bi upoštevalo zakonitosti njihovega sveta, njihove potrebe. To ni lahka stvar. Meni osebno gre za to, da v svojih risbicah ujamem čimveč sproščenosti, humorja, fantazije. Otroku je treba omogočiti, da svoji domišljiji doda še to, kar mu nekdo drug
nudi. Ilustracija ne sme biti golo naštevanje predmetov. Dobro je, da se mladi bralci zabavajo, ko vzamejo v roke knjigo. In včasih je to mogoče doseči prav z ilustracijo: otroci bodo raje prebrali tekst, če jih bodo privlačile oblike, barve, junaki risbice...«
MG
Na sliki: Palčičeva ilustracija k mladinski pripovedi Marka Kravosa Zlati rog, ki jo po poglavjih objavlja revija Galeb, v kratkem pa ho izšla v knjižni obliki.
Založba Devin je pretekli teden v Ljubljani predstavila zbirko istrskih ljudskih pesmi »Ljudske iz šavrinske Istre« (Založba Devin, Trst 1996, 35.000 lir). Založba Devin in Slovenski etnografski muzej sta v prostorih Narodnega Muzeja gostila Rožano Koštial in njene »Pupe en ragacone«. Gospa Koštial, po rodu Istranka se že od leta ’64 ukvarja z zbiranjem istrskih ljudskih pesmi, tako da je zbirka dvestotih pesmi, ki jih v slo-
venski Istri prepevajo na veselicah, sad njenega dolgoletnega truda. Terseglav, ki je avtorico predstavil, je njenemu delu pripisal dve veliki zaslugi: Slovencem iz ostalega dela Slovenije, ki od Istre poznajo le obalno cesto, z zbirko narečnih pesmi Istro predstavlja v vsej njeni celoti, svojim ljudem pa je poskušala predati ljudsko izročilo v drugačno zavest: »Sli so mimo vsi, od Francozov in Avstrijcev do fašistov, prišli so naši in mi
smo še vedno tu in govorimo naše narečje.« S pesmijo se torej ohranja govorica, dialekt, avtorica sama pa si želi »da to izročilo s knjigo prodre tudi gor na Kranjsko in približa Istro tudi drugim«, kot je na predstavitvi sama povedala v svojem narečju. V isti govorici je še predstavila lastnosti prave Sa-vrinke, povabila tri starejše Istranke na pričevanje o življenju v Istri, »Pupe in ragacone« pa povabila na petje istran-skih pesmi. (td)
MOSKVA / DESET LET PO JEDRSKI KATASTROFI
Počasna in dolga agonija pozabljenih v Černobilu
Grenki spomini preživelih po tragičnem 26. aprilu 1986
BRAGIN (BELORUSIJA) -»Tistega dne ni mogoče pozabiti«: tako pravi neka priča s področja, ki ga je prizadela najhujša jedrska nesreča v zgodovini.
V trenutku eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu, 26. aprila 1986, se je Vladimir Kli-menko nahajal v komaj štirideset kilometrov oddaljeni vasi, kjer je bil policaj. Vas stoji na področju Bragina v južni Belorusiji, na katerega je veter iz obmejne Ukrajine iztresel oblak za oblakom radioaktivnih snovi, med katerimi pogubni plutonij. Klimenko se spominja, da je na vrtu sadil krompir, ko je njegovo pozornost pritegnil helikopter, kateremu so sledili Se drugi, ki so zelo nizko leteli nad vasjo. Klimenko, ki je sedaj župan Bragina, je mislil, da gre za kake vojaške vaje.
Oblasti so začele izseljevati prebivalstvo šele po osmih
dneh, potrjuje Svetlana Sadovo-. dova, ki je tedaj imela 19 let in je stanovala tako blizu Černobila, da je na nebu v trenutku katastrofe videla rdečkast blesk. Kljub temu, da se dobro zaveda nevarnosti, se je Sadovodova, kot mnogi drugi, že pred kakim letom vrnila v rodni kraj. Obstaja celo skupina kakih sto oseb, ki je izzvala vsakršno zdravo pamet in se ponovno vselila v notranjosti »mrtvega področja« v bližini jedrskega reaktorja, ki je evfemistično označeno kot »ekološki radioaktivni rezervat«.
Področje je povsem zapuščeno; celotne vasi je bilo treba zakopati zaradi gostote onesnaženja; na področje je možno vstopiti samo s posebnim dovoljenjem, na njem pa vladajo samo volkovi, merjasci in plevel. Siri se tudi glas, da so na njem opazili »spreminjajoče vrste živali ali rastlin«, Klimenko
pa je zanikal, da bi kdajkoli to opazil. Vicedirektor beloruskega instituta radiobiologije Vladimir Matsko pa s svoje strani potrjuje, da je katastrofa najbolj kontaminirala deželo Bragin, ki bo taka »ostala za vedno«.
Starejša vaščanka pa tolmači vdanost v usodo številnih oseb in pravi, da »mi ne čutimo ničesar, rastline rastejo in rože cve-tejo kot vedno; nismo odšli nikamor, ker je zelo težko vse odnesti s seboj in začeti drugo življenje med tujci«. Starejši kmet ne vidi nevarnosti za zdravje: če živina pogine, pravi, so za to odgovorne krajevne oblasti, ki ne posvečajo zadostne pozornosti kolektivnim kmetijam; Černobil je za nami, grenko dodaja, krajevne voditelji pa so vedno isti. Leonid Leonidovič Krivašen ima v rokah fotografski album družine in našteva člane, ki so umrli za posledicami katastrofe; ob tem
dodaja, da je po eksploziji pri bonifikaciji sodelovalo 600.000 oseb; več kot 8.000 tisoč jih je umrlo od eksplozije do današnjih dni, vsaj 15 odsto si jih je vzelo življenje, preko 32.000 pa je ostalo invalidnih. Brez nas, dodaja, bi katastrofa uničila SZ in vso Evropo: vse te osebe -skoraj vse med 35 in 45 leti starosti- so se žrtvovale za dobrobit celotne skupnosti. Preživeli pa prejemajo, vendar le v primeru, da so priznani kot 100 odstotni invalidi, mesečne pokojnine po 450.000 rubljev (150 tisoč lir); vdove umrlih in otroci pa so prepuščeni le samim sebi.
Černobilska katastrofa pa je požela desetine tisočev mrtvih med naborniki; njihovih imen ni v uradnih statistikah, ki so bile sestavljene samo po letu 1991. Mnogi preživeli pa se borijo s smrtjo, ker so oboleli za zelo težkimi in neozdravljivimi boleznimi.
____________ZDRUŽENE DRŽAVE / RAZSAJALI SO TORNADI
Vremenska ujma razdejala zvezno državo Arkansas
Guverner države je razglasil zasilno stanje v 6 okrajih
FORT SMITH (Arkansas) - Uničujoč tornado, ki je te dni pustošil po ameriški zvezni državi Arkansas, je povzročil najmanj 4 smrtne žrtve in uničil na stotine stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Dva otroka sta umrla, ko se je njihov dom v Fort Smithu, kakih 250 km od glavnega mesta Little Rocka, zrušil pod sunki vetra. V St.
Paulu, kmečkem kraju v severozahodnem Arkan-sasu pa se je zrušila hiša, ki je popokopala pod ruševinami očeta in njegovega sina.
Tornado je prizadel ne samo to zvezno državo, temveč tudi bližnjo Indiano, kjer sta dve osebi umrli, ko se je drevo zrušilo na njun šotor.
V Arkansasu je guverner proglasil zasilno stanje v šestih okrajih in ukazal Narodni gardi, naj gre pomagat pri odpravljanju posledic. Gre zabeležiti dejstvo, da je Arkansas bil tarča hudih tornadov že prejšnji teden, ko je umrlo kar sedem ljudi.
Zadnji tornado je močno poškodoval ali uničil 500 stanovanjskih poslopij v kraju Van Buren, v Fort Smithu pa je neurje uničilo nadaljnjih 200 hiš, večinoma v najbolj revnih mestnih predelih, kjer so hiše v veliki meri stare in slabo zgrajene ter vzdrževane.
Na stotine ljudi se je zateklo po pomoč v zavetišča Rdečega križa, ki so jih postavili širom po državi.
Zrušila se je tudi 4-poslo-pna veleblagovnica.
Na slikah AP: tornadi so pustošili povsod po Arkansasu in v dveh tednih povzročili več kot deset smrtnih žrtev.
Financial
Times
odpušča
LONDON - Uprava londonskega Financial Timesa namerava zaradi varčevalnih ukrepov odpustiti 30 novinarjev. Glavni urednik Richard Lambert je povedal, da bi s tem zmanjšali proračun uredništva za pet odstotkov, polovico tako prihranjenega denarja pa bodo porabili za nova vlaganja. Sto sedemdeset sodelavcev časopisa je uredniku in svojemu sindikalnemu predstavniku Andrevvu Gowersu že izrazilo ogorčenje.
NOVICE
Moskovčani umirajo vedno mlajši
MOSKVA - Za prebivalce ruskega glavnega mesta je življenje po razpadu Sovjetske zveze očitno postalo težko - povprečna življenjska doba moških se je od leta 1991 znižala na 57 let, hkrati pa se je povečala umrljivost otrok. Med vzroki je ruska tiskovna agencija Interfax navedla naraščanje kriminala, onesnaženost zraka in vedno večje število avtomobilov. Leta 1990 je bila povprečna življenjska doba moških 65 let, pet let kasneje pa samo še 57, 4 leta. Pri ženskah se je povprečna življenjska doba v enakem časovnem obdobju znižala za tri leta, in sicer na 71, 5 leta. Število rojstev se je znižalo za 26, 2 odstotka; umrljivost otrok v ruski prestolnici je dvakrat do trikrat večja kot v ZDA in Evropi. Prav tako se Moskovčani vedno redkeje odločajo za poroko - leta 1995 so zabeležili 71.100 sklenitev zakonskih zvez -13.600 manj kot leta 1990.
»Wojtyla razglaša preveč svetnikov!«
RIM - »Wojtyla razglaša preveč svetnikov!« - s tem protestom je kurijski kardinal Silvio Oddi poskrbel za nemir v Vatikanu, piše v zadnji številki avstrijski tednik Profil. Oddi velja za enega izmed najkonservativnejših cerkevnih dostojanstvenikov. V svoji najnovejši knjigi z naslovom Nežni krvoslednik, s katerim je označil samega sebe, ne obračunava samo z neverniki, ampak tudi s papežem Janezom Pavlom II., ki po njegovem mnenju "proizvaja" preveč svetnikov in tako ogroža ugled katoliške cerkve. Oddi je napovedal, da bo najverjetneje v naslednji konklavi podprl zmernega kandidata, ki bo "v cerkev pripeljal red": kardinala Josefa Ratzingerja. Vatikanski strokovnjaki vidijo v tem potrditev za svoje domneve: Oddi in Ratzinger vneto delata na tem, da bi po papežu Janezu Pavlu II. uvedli radikalno konservativno usmeritev.
Vsak peti tujec na Bavarskem se je rodil v Nemčiji
MUNCHEN - Vsak peti tujec, ki živi na Bavarskem, se je rodil v Nemčiji. Približno 42 odstotkov tujcev živi na Bavarskem najmanj deset let. Aprila 1995 je v svobodni državi Bavarski živelo 1, 1 milijona tujih državljanov, kar predstavlja devet odstotkov celotnega prebivalstva. Slabih 29 odstotkov tujcev prihaja iz Turčije, 28 odstotkov pa je državljanov z območja nekdanje Jugoslavije. Vsak tretji turški državljan se je rodil na Bavarskem.
Volkovi raztrgali dva Albanca
TIRANA - Na mejnem območju med Albanijo in Grčijo so volkovi nedavno raztrgali dva Albanca, petim pa je pred zvermi uspelo pobegniti. Albansko časopisje je poročalo, da so obmejne enote popolnoma izčrpane ubežnike našle šele po šestih dneh. Skupina, ki so jo napadli volkovi, se je skušala čez zasneženo obmejno hribovje ilegalno prebiti v Grčijo. Tam nezakonito prebiva približno 400 tisoč Albancev, ki so dobrodošli kot poceni delovna sila.
TURIZEM / ČAKAJO NA NORMALIZACIJO
Mrtvo morje se pripravlja na turistični preporod
Turisti, ki se pridejo zdravit si le kdaj pa kdaj ogledajo zanimivosti bližnje puščave
TEL AVIV - Izraelska zdravilišča ob Mrtvem morju vsako leto obišče milijon turistov, od katerih se mnogi odločijo za zdravljenje s črnim blatom, ki vsebuje veliko žvepla. Samo peščica pa se jih odloči za izlete na zgodovinsko zanimiva območja Izraelske puščave.
Približno tisoč prebivalcev kibuca Micpe Salem na skalnatem območju ob 'Mrtvem morju si prizadeva privabiti turiste; poudarjajo, da se s kmetijstvom komajda preživljajo, zato prihodnost vidijo v razvoju turizma. Upajo, da bo leta 1994 podpisani mirovni sporazum z Jordanijo prinesel rezultate, zato načrtujejo gradnjo petih hotelov s skupno 1100 posteljami. Eden od hotelov bo stal na 365 metrov visoki kamniti planoti, s katere je čudovit razgled na dolino, posajeno z limonovci in drugim sadnim drevjem. Gradnja hotela bo stala 20 milijonov dolarjev, 25 odstotkov denarja pa bo prispevala izraelska vlada. Novo turistično naselje Metzoke Dragot bo stalo na robu Izraelske
puščave, od Jeruzalema pa bo oddaljeno samo uro vožnje.
Upravitelj naselja pravi, da Me-coke Dragot vsako leto obišče dvesto tisoč turistov, med katerimi je 70 odstotkov tujcev, vendar jih le peščica prebiva v kibucu Micpe Salem, ki ima 48 turističnih sob. Turisti se udeležujejo safarijev v puščavi, odločajo pa se tudi za gorsko kolesarjenje in večurne izlete. Najmlajšim in fizično manj pripravljenim obiskovalcem so namenjeni izleti v puščavske soteske.
Pripravljajo tudi tečaje preživetja v puščavi; udeleženci spoznavajo užitne rastline in načine iskanja pitne vode. Izraelski poslovneži obiskujejo tečaje opravljanja skupinskih nalog, katerih uspešnost je odvisna od vseh udeležencev. Vodjo izberejo na temelju psihološkega testa.
Turisti lahko obiščejo naravne parke, podzemeljske jame in samostane. Največja turistična zanimivost je arheološko nahajališče Kumran ob Mrtvem morju, ki so ga odkrili leta 1947.
SLOVENIJA
Sreda, 24. aprila 1996
manorama
SVET EVROPE - Biro
parlamentarne skupščine Sveta Evrope je imenoval Boruta Pahorja za enega od podpredsednikov parlamentarne skupščine, in sicer za predsednika odbora za enakost med spoloma. Pahor je včeraj tudi formalno prevzel vodenje tega odbora.
NORE KRAVE - Slovenska ljudska stranka je zaradi nezaupanja in strahu med potrošniki, ki jo povzroča bolezen norih krav v Veliki Britaniji, predlagala Vladi RS, naj organizacijsko in finančno podpre pobude za uveljavitev blagovne znamke slovenskega mesa. S tem bi potrošnikom zagotovib dostopnost kakovostnega mesa in preprečili izpad dohodka rejcev goveda.
PROTESTNI MOLK -
Na temelju sklepov skupščine Policijskega sindikata Slovenije bodo danes njegovi člani izrazih svoje nezadovoljstvo ter predsta-vili zahteve za ureditev in izboljšanje delovnopravnega in socialnega položaja, in sicer z uro protestnega molka pred stavbo ministe-stva za nobanje zadeve.
IZMENJAVA IZKUŠENJ -
Delegacija ministrstva za obrambo, ki jo vodi Viktor Krajnc, se bo do sobote mudila na obisku v Bonnu. S predstavniki nemškega obrambnega ministrstva bodo izmenjali izkušnje pri mobilizacijskih pripravah in se seznanili s popolnjevanjem nemške vojske.
VARSTVO OKOLJA -
Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je včeraj začel dvodnevni uradni obisk v Bruslju, kjer bo evropskemu parlamentu predstavil varstvo okolja v Sloveniji in predaval o institucionalni organizaciji, normativni ureditvi varstva okolja in reševanju okoljskih problemov.
POSLANSKI VEČER -
Na pobudo krajanov bodo drevi demokrati v KD Podgrad pripravili poslanski večer s poslanko DZ Danico Simšič z naslovom Kdaj voda iz vodovoda. Na pogovoru bodo sodelovali pristojni ljudje v okviru Mestne občine Ljubljana, ministrstva za okolje in prostor ter mestni svetniki.
FUNDACIJA - Generalni sekretar in izvršni direktor Švicarske nacionalne znanstvene fundacije v Sloveniji dr.Hans Peter Hertig je bil včeraj in danes gost Slovenske znanstvene fundacije. Z njenimi predstavniki se je pogovarjal o možnosti za sodelovanje med nacionalnima znanstvenima fundacijama, načrtujejo pa tudi več dejavnosti. Najpomembnejše področje skupnega delovanja bo nudenje moralne in denarne podpore raziskovalnim organizacijam pri izmenjavi znanstvenikov in mladih raziskovalcev.
NOVA STRANKA -
Zveza za Gorenjsko danes organizba ustanovni zbor, kjer bo predstavila politične cilje treh deželnih strank: zmanjšanje centralizacije Slovenije, zagotovitev skladnega regionalnega razvoja in zmanjšanje ideološke napetosti.
ZAKON O LASTNINSKIH IN DRUGIH STVARNIH PRAVICAH SKOZI PRVO BRANJE
Prostocarinske cone na obzorju
Predstavniki parlamentarnih strank so nadaljevali usklajevanje sprememb volilnega zakona
LJUBLJANA - Poslanci in poslanke državnega zbora so včeraj zasedanje začeli delovno, potem pa jih je počasi začela dajati nesklepčnost, tako da so se vrstili vse pogostejši odmori, za predčasno prekinitev seje zaradi nesklepčnosti pa so poskrbeli poslanci Slovenske ljudske stranke, Id so zapustili dvorano med drugo obravnavo zakona o popravi krivic. Razlog za njihov odhod je bila zavrnitev njihovega dopolnila k predlogu zakona, s katerim so želeh med politične preganjance uvrstiti tudi otroke pobitih.
Na dopoldanskem nadaljevanju 38. redne seje so poslanci nadaljevali prvo obravnavo predloga zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah. S tem zakonom naj bi podrobneje določili pogoje za tujce, po katerih bi lahko pridobili
lastninsko pravico nad slovenskimi nepremičninami. Poslanci so predlog besedila zakona sprejeti, za drugo
branje pa so vladi naložiti, naj poleg besedila zakona parlamentu predloži tudi zakonodajo o posebni zaščiti oziroma omejitvah in pogojih za pridobivanje lastninske pravice na posameznih območjih, ki morajo biti zaščitena zaradi spome-
niškega varstva, varstva okolja, naravnih bogastev, kulturne dediščine, obrambe in varnosti države. Vlada
naj bi predložila tudi predlog zakona o zaščiti kmetijskih in gozdnih zemljišč, natančneje določila način, čas nastanka in trajanja stavbne pravice, proučila naj bi možnost, da tujec lahko pridobi lastninsko pravico na območju, ki je od državne meje in morske obale oddaljeno vsaj deset kilometrov, ter možnost predkupne pravice države v primerih, ko nastopa tudi tuja oseba. Nato so poslanci skozi drugo obravnavo pripeljati predlog zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, ki naj bi nadomestil zakon o referendumu za ustanovitev občin. Pri glasovanju o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor se je zapletlo še pred vsebinsko razpravo. Marijanu Poljšaku iz skupine samostojnih poslancev ni bila jasna procedura. Spraševal se je, ati je treba postopek ustaviti ati ne, če je neki predlog v proceduri in se pojavi zahteva po razpisu referenduma o isti zadevi. Zato je predlagal, da to razčisti ustrezna komisija, da bo postopek vsem jasen
in manipulacije ne bodo mogoče. Poslanci so njegov predlog sprejeli, glasovanje o predlogu tega zakona pa prestavili.
Zato pa je bila dolgotrajnejša razprava o predlogu zakona o prostih carinskih conah in prostih conah, ki ga je državni zbor v prvem branju sprejel. Predlagatelji zakona, Janez Jug, Tone Anderlič (LDS) in Ljerka Bizilj (neodvisna), so dejali,
da mora Slovenija zaradi še neizdelane družbenoekonomske steategije upoštevati tudi izkušnje podobnih gospodarstev. To pomeni, da mora maloštevilne, a močne točke učinkovito izrabljati. Takšno prednost po njihovem mnenju za Slovenijo pomeni geosbate-ška in geobansportna lega države. Njihov predlog je usmerjen v razvoj takšne politike, ki bo spodbujala
razvoj prostih con. Z njim naj bi določili načine in pogoje za ustanovitev prosto-carinskih con ter določili dejavnosti, ki bi se v conah lahko opravljale. Tako bi spodbujali izvoz blaga in storitev. Pozneje, ko so poslanci razpravljati o zakonu o popravi krivic, so sejo zaradi obsbukcije poslancev Slovenske ljudske stranke morali prekiniti.
Bernard Pesjak, STA
Težavam s sklepčnostjo je včeraj sledila Se obstrukcija poslancev SLS (Foto: B. Reya)
Predstavniki večine parlamentarnih strank so včeraj nadaljevati usklajevanje sprememb volilne zakonodaje. O tem vprašanju bo državni zbor odločal v okviru razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor. Še vedno je nerešeno vprašanje nacionalnih list, kjer se večina strank zavzema za njihovo odpravo, Demokratska stranka pa to vprašanje veže na višino praga, pobebne-ga za vstop v parlament. Ce bi ostal isti kot doslej, bi biti za odpravo nacionalnih list tudi oni. Razpravljati so še o možnosti, da bi dva mandata dobili predstavniki Slovencev po svetu, za kar se zavzemajo pri Janši in Peterletu, ter o morebitni odpravi kandidiranja v dveh okrajih hkrati.
H KOCIJANČIČU PRIZNALI POSLANSKO IMUNITETO h
Odločilo je mnenje, da sodni postopek lahko močno ovira poslansko delo
LJUBLJANA (STA) -Mandatno-imunitetna komisija državnega zbora (DZ) se je zaradi nedavne enomesečne prekinitve poslanskega mandata Janezu Kocijančiču (ZLSD) znova opredelila do sodnega postopka, ki sta ga zaradi domnevnega kaznivega dejanja preprečitve vrnitve na delo zoper poslanca in nekdanjega direktorja Adrie Airways sprožila Janez Avbelj in Marjan Štefančič.
V nasprotju z odločitvijo iz maja leta 1993 in poslančevo odločitvijo bo matična komisija državnemu zbom tokrat predlagala, naj Janezu Kocijančiču prizna poslansko imuniteto in ljubljanskemu okrajnemu sodišču ne dovoli nadaljevanja sodnega postopka. Poleg tega je komisija z manjšimi popravki podprla predlog sklepov o zborna sprememb in dopolnitev, ki naj bi jih na področju poslanske imunitete pri pripravi predloga za noveliranje poslovnika DZ upoštevala matična komisija za poslovnik. Iz poslovnika naj bi črtali določbo, ki v nasprotju z ustavo omogoča naknadno priznanje imunitete tudi poslancem, ki so biti priprti ali je bil zoper njih začet kazenski postopek še pred pobditvijo poslanskega mandata.
Med ostalimi člani komi-
sije, ki je predlog za vzpostavitev poslanske imunitete sprejela s tremi glasovi proti dvema, sta poleg Lenarčiča zanj glasovala še Janko Predan 0DS-ZESS) in Maks Lavrinc (LDS), proti pa predsednica komisije Nada Skuk (SKD) in Jože Jagodnik (ZLSD). Poslanca LDS sta se za uvedbo imunitete zavzela zaradi ovh, ki jih sodni postopek predstavlja pri poslanskem delu. Predsednica Skukova je proti vzpostavitvi imunitete glasovala zaradi opozorila sodišča, da bo zadeva kmalu zastarala.
Prekinitev poslanskega mandata v primeru Janeza Kocijančiča je povzročila odstop minisba za znanost Rada Bohinca, ki pa se ni želel vrniti v poslanske klopi in je preostanek poslanskega mandata prepustil »nadomestnemu poslancu« in predsedniku svoje stranke.
Varovanje pri delu je med drugim cenejše od zdravljenja
LJUBLJANA - Inštitut Prevent je v sodelovanju s Slovenskim ekološkim gibanjem in Konfederacijo sindikatov 90 izdal priročnik o varstvu pri delu. Publikacija z naslovom Z varnim delom do uspešnosti vsebuje spoznanja enajstih avtorjev, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu.
Otmar Pečko, sekretar akcije Varstvo pri delu, je na predstavitvi dejal, da knjiga ponuja več kot tisoč nasvetov za varno delo, ki pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju. Drago Borštnar, inženh za varstvo pri delu, je opozoril, da je upoštevanje predpisov s tega področja nujno, a težavno, ker literatura o tem ne obstaja. Inštitut Prevent se zavzema za dvig slovenskih standardov varstva pri delu, kar bi zmanjšalo število poškodb na delovnem mestu in odškodninskih zahtevkov poškodovanih delavcev. Podjetja, ki so kdaj že morala plačati visoko odškodnino,
raje poskrbijo za večjo varnost na delovnem mestu, saj poznajo ceno neupoštevanja predpisov, žalostno pa je, da jih v to prepriča le nesreča. Dušan Plut iz Slovenskega ekološkega gibanja (SEG) je poudaril, da bo Slovenija morala prilagoditi svojo gospodarsko politiko evropskim okoljevarstvenim standardom, kajti podjetja, ki teh standardov ne upoštevajo, ne bodo mogla več izvažati. Direktor inštituta Sašo Gajič je dejal, da je vsaka preventivna akcija na tem področju dobrodošla, saj v Sloveniji obstajajo tudi podjetja, ki imajo na sto zaposelnih deset delovnih invalidov. Glavni tajnik SEG Karel Lipič je napovedal čistilno akcijo Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, ki jo bodo na svetovni dan varstva okolja, ki je petega junija, izvedli skupaj z Inštitutom Prevent in ljubljanskimi srednjimi šolami.
Sergeja Sirca
PRIREDITVE OB 55-LETNICI USTANOVITVE OF
Od pevskih zborov do rock bendov
Od danes do petka bo na frekvenci 89,8 MHz oddajal Kričač
LJUBLJANA - Posebni organizacijski odbor ljubljanskega mestnega sveta je v sodelovanju z mestnim oddelkom za gospodarske dejavnosti in turizem pripravil program prireditev ob praznovanju 55-le-tnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki so ga predstavili na včerajšnji novinarski konferenci.
Že danes se bo s tajne lokacije na frekvenci 89, 8 MHz vnovič oglasil Radio Kričač, ki bo predvajal pogovore z ustanovitelji OF v Ljubljani in avtentične posnetke, ki so nastali med polletnim oddajanjem radia od novembra leta 1941 do aprila leta 1942. Kričača bomo lahko poslušali od danes do petka, in sicer od 16. do 19. ure.
V petek bo poleg osrednje državne slovesnosti v Cankarjevem domu, kjer bo slavnostni govornik predse-
dnik državnega zbora Jožef Školč, potekala tudi mestna prireditev. Začela se bo ob 15. uri s sprejemom na Magistratu, kjer bo svetnike, predstavnike mestnega sveta in mestne uprave ter ustanovitevlje OF nagovoril župan Dimitrij Rupel, nastopil pa bo Ribniški oktet. Slovesnost za širši krog Ljubljančanov se bo ob 18. uri začela na Prešernovem trgu s koncertom mešanega pevskega zbora, spregovorila pa bosta svetnik Dušan Kumer (ZLSD) v imenu or-
ganizatorjev in Zoran Polič, eden od ustanoviteljev OF. V programu, ki ga bo povezoval dramski igralec Marko Simšič, bo nastopil tudi Pero Lovšin z Vitezi, ki bo izvajal priredbe najbolj priljubljenih pesmi iz revolucionarnih časov. Do 23. ure bosta mlade in starejše zabavali rock skupini, gostinci na stojnicah pa bodo skrbeti, da nihče ne bo lačen ati žejen. Prireditelji so pripravili tudi letake s programom petkovega slavja, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva v Ljubljani.
Opozorimo še, da bo v petek od 17. do 24. ure veljala cestna zapora Wolfo-ve in Steitarjeve ulice ter Ciril-Metodovega in Prešernovega trga. (T. U.)
DRUŠTVO NOVINARJEV / POZIV NOSILCEM JAVNIH FUNKCIJ
Kljub zakonskim določilom novinarji zelo pogosto ostanejo brez pravočasnih informacij
LJUBLJANA- V včerajšnjem javnem sporočilu Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da so se s 23. aprilom 1996 iztekli prehodni in prilagoditveni roki, ki so omejevali veljavnost nekaterih določb zakona o javnih glasilih.
S to medijsko zakonodajo, ki jo bo sicer treba še preveriti skozi optiko Praške deklaracije, se je Republika Slovenija vključila v evropski način urejanja medijskega prostora uspešno do te mere, da bi tudi v krogu članic Evropske unije sodila med države, ki so najbolj naklonjene odprtosti virov informacij (Finska, Švedska, Nizozemska) in takšni medijski pohtiki, katere cilj je obveščen in z javnimi zadevami seznanjem občan in državljan. Zal pa država, ki ima zakone, ni nujno tudi pravna država. Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat , novina-
rjev Slovenije dve leti po sprejetju slovenske medijske zakonodaje ugotavljata, da je med normativistiko in prakso še vedno prehudo in včasih naravnost katastrofalno razhajanje. Zlasti določbe 24. člena zakona o javnih glasilih, se pravi določbe, ki zagotavljajo odprtost virov informacij v vsakdanjem življenju, še vedno niso uresničene. Številni nosilci javnih pooblastil še vedno niso ustrezno kadrovsko in poslovniško organizirani, da bi zadostili zahtevam, četudi jih ta člen zavezuje že poldrugo leto. V praksi (v navzkrižju z zakonsko normo)
prihaja zato do pogostih primerov zapiranja virov informacij in do izmikanja, pri tem pa je zapiranje virov informacij tudi najbolj udogna podlaga za manipuliranje z informacijo in za zlorabo informacije za doseganje parcialnih in prisbanskih političnih ciljev, za korupcijo novinarjev z informacijo ter podobne nečednosti, ki ne sodijo v razvito demokratično okolje. Izhajajoč iz načela, da je lastnik informacije družba, država pa z njo le upravlja, DNS in SNS pozivata nosilce javnih služb, naj svoje delovanje prilagodijo zakonskemu predpisu, novinarje in uredništva pa, naj uberejo zakonsko pot, če jim nosilci javnih služb kratijo informacijo, do katere so upravičeni.	(N. R.)
Zeleni Jurij prinesel pomlad tudi v Ljubljano
LJUBLJANA - Člani folklorne skupine Osnovne šole Vinica so včeraj, na jurjevo, Zelenega Jurija in z njim pomlad pripeljali tudi v Ljubljano. Jurjaše in Jurija, okitenega z zelenjem, je naprej sprejel predsednik države Milan Kučan, nato pa jih je pred ljubljanskim Magistratom pričakal župan Dimitrij Rupel. Kot se za ta praznik spodobi, so mladi plesalci in godci zaplesali in zaigrali belokranjsko kolo. Obisk Zelenega Jurija je v mestu pod zaščitništvom sv. Jurija že tradicionalno, žal pašo jurjaši tudi letos odšli domov brez daril. (T. U., foto: Uroš Potočnik)
Odprli Središče za samostojno učenje
LJUBLJANA - Včeraj, na dan knjige, so odprli prvo Središče za samostojno učenje v Ljubljani. V Sloveniji takšna središča že imajo v Mariboru, Domžalah, Radovljici, Murski Soboti, Škofji Loki in Ormožu. Središče bo delovalo v prostorih knjigarne Center Oxford, in sicer pod okriljem Andragoškega centra in v organizaciji podjetja Grid. Projekt, v katerega so vključeni ti centri, se imenuje Razvoj organiziranega samostojnega učenja. To je novost v Sloveniji, saj uresničuje željo in potrebo ljudi po nadaljnjem učenju in izpopolnjevanju, pri nas predvsem na področju računalništva in učenja tujih jezikov. (I. P., foto: U. P.)
ŠTUDIJA ZVEZE GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE / UNIČEVANJE GOZDOV
Slovenska pljuča so ogrožena
Lani je bilo v Sloveniji močneje poškodovanih kar 22 odstotkov gozdov
LJUBLJANA - Slovenija spada med izrazito gozdnate dežele, saj gozdovi pokrivajo kar 53 odstotkov njene površine. Gozd je za človeka že od nekdaj vir energije in življenjskih dobrin, Id pa niso neuničljive.
Na to opozarjata inženirja gozdarstva Franc Perko in Janez Pogačnik. V študiji, ki jo je izdala Gozdarska založba pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije, opozarjata na dejavnike, ki uničujejo slovenske gozdove, avtorja pa sta v uvodu poudarila koristi, ki jih imamo od gozda. Najpomembnejši sta bržkone pridobivanje lesa in gozdarstvo, ki ustvarjata približno odstotek slovenskega bruto družbenega proizvoda, vendar ta številka ne vključuje zasebnega gozdarstva, ki je zajeto v okviru kmetijstva. Ekoloških in socialnih funkcij gozda sicer ne znamo ustrezno ovrednotiti, avtorja pa menita, da so deset-do dvajsetkrat večje od vrednosti lesnopredelovalne industrije. Gozd ima nenadomestljivo varovalno nalogo: slabi erozijsko moc vode, zmanjšuje moc vetra, hrupa in onesnaževanja, preprečuje trganje snežnih plazov, prispeva h kakovosti vode ter povečuje stalnost in enakomernost odtekanja vode - to pa zmanjšuje število poplav, zemeljskih plazov in verjetnost pomanjkanja vode med sušo. Poleg tega je gozd Čistilec zraka. Zaradi klimatske funkcije gozda se ublažijo temperaturne razlike.
»Naravno ravnotežje je nenehno ogroženo zaradi ujm, napadov gozdnih škodljivcev ah bolezni, vendar je gozd veliko pogosteje izginjal zaradi delovanje človeka,« opozarjata avtorja in dodajata, da je zrak tudi v Sloveniji zelo onesnažen. Vseboval naj bi veC kot dva tisoč kemičnih snovi, ki neposredno ah v povezavi z drugimi snovmi povzročajo odpadanje iglic, listov ah gnitje korenin. Med najbolj škodljivimi strupi je žveplov dioksid, po stopnji onesnaženosti
z njim pa je Slovenija konec 80. let sodila v evropski vrh.
Gozdarski inštituti Slovenije so ugotovih, da je bilo lani v Sloveniji močneje poškodovanih kar 22 odstotkov gozdov -ta številka vključuje vsa drevesa, ki so veC kot 25-odstotno osuta. Znatno bolj so osuti iglavci (26 odstotkov), močneje poškodovanih listavcev je 15 odstotkov. Najbolj so poškodovani gozdovi na območju Slovenj Gradca, Nazarij in Kranja, v najboljšem stanju pa so prekmurski, brežiški, novomeški in tolminski gozdovi.
Avtorja opozarjata, da je treba v vseh slovenskih gozdovih nenehno ugotavljati stopnjo usklajenosti rastlinojede divjadi in njenega življenjskega okolja. Ko se poveča število rastlinojedih živali, v gozdu namreč začnejo izginjati rastlinske vrste - najprej skoraj neopazno, sčasoma pa popolnoma. Eden od dejavnikov, na katere ljudje skoraj nimamo vpliva, so naravne katastrofe. Sneg - zlasti južni - povzroča krivljenje, upogibanje in lomljenje vej. Žled je najbolj pogost v jugozahodni Sloveniji. Na osnovi količine podrtega drevja je mogoCe sklepati, da so zaradi teh pojavov najbolj prizadeta območja okoh Bleda in Postojne ter Kras. Te škode ne moremo preprečiti, lahko pa jo ublažimo z nego posameznih dreves in načrtno, ne preveč obsežno sečnjo. Drugi vremenski pojavi, ki so v zadnjih 25 letih tudi prizadeli slovenske gozdove, so suša, pozeba, zmrzah, snežni in zemeljski plazovi, poplave, toča in strela.
Med letoma 1966 in 1984 je bilo v Sloveniji povprečno kar 95 gozdnih požarov na leto, v tem obdobju je gorelo na približno dvajsetih hektarjih
gozdnih površin. Največkrat je gozdnih požarov so CišCenje zagorelo na Krasu, pogosto pa kmetijskih zemljišč, gospodar-tudi na novomeškem, celj- .ski obrati in železnica, veliko skem, mariborskem in tolmin- pa jih je povzročenih namer-skem gozdnogospodarskem no. Pri večini vzroka oziroma območju. Glavni povzročitelji povzročitelja gozdnega požara
Gozdovi na človekovo onečaščanje le nemo vzdihnejo in čakajo, da bodo nekoč vrnili udarec (Foto: B. R.)
ne odkrijejo. Zaradi požarov je v Sloveniji vsako leto uničenih približno tisoč hektarjev gozda, zato Perko in Pogačnik menita, da bi bilo treba dosledneje izvajati zakonska določila v zvezi z varstvom gozdov pred požari.
V gozdovih vse pogosteje najdemo tudi stvari, ki tja ne spadajo. Polivinilaste vrečke se bleščijo že od daleč in opo-minjajo, da ne bodo razpadle Se nekaj stoletij, prazne pločevinke oznanjajo, da so se v bližini krasno imeli na pikniku, pokvarjen pralni stroj je lažje odpeljati v bližnji gozdiček kot na smetiSCe... Isti onesnaževalci imajo najbrž čudovito urejeno hišo ali stanovanje, njihova trata je pokošena do milimetra natančno in gospodar sosedovemu mulcu, ki si drzne brcniti žogo na njegovo zemljišče ali odvreči papirček od bonbona na njegovo trato, primaže eno okoli ušes. Gozdovi pa na človekovo oneCa-ščenje le nemo vzdihnejo in Čakajo, da bodo nekoč vrnili udarec.	Sergeja Sirca
Občine podrejene pokrajinam?
LJUBLJANA - Včeraj je v proces zakonodajnega postopka vstopil vladni predlog zakona o pokrajinah, ki so ga na vladni službi za reformo lokalne samouprave na pot pospremili z novinarsko konferenco. Po besedah Boštjana Kovačiča, ministra brez listnice, ki je zadolžen za reformo lokalne samouprave, sodi zakon, ki bo opredeljeval status bodočih pokrajin, med prioritetne naloge vlade in državnega zbora v tem sklicu, do konca mandata pa naj bi poslanci opravili prvo obravnavo tega zakona.
Boštjan Kovačič je povedal, da so za to, da bi zakon pripravili Čimbolj strokovno, k delu povabili strokovnjake z obeh slovenskih univerz, predstavnike lokalnih interesov v državnem svetu in predstavnike nekaterih inštitutov. Po tem zakonu bi pokrajina funkcionirala predvsem kot vezni Člen med občinami ter tudi med občinami in državo.
Izhodišče za pripravo zakona je v ustavi, ki omenja prostovoljno povezovanje občin v pokrajine. Pokrajine bi bile samostojne enote, ki v odnosu do občin ne bi bile nadrejene, imele pa bi samostojen proračun, neodvisno finančno poslovanje ter možnost zadolževanja. Med pristojnostmi pokrajin zakon predvideva tri vrste pristojnosti oziroma nalog: tiste, ki presegajo zmogljivosti občin v kadrovskem, tehničnem, organizacijskem in finančnem smislu, naloge, ki jih država z zakonom določi za izvirne naloge pokrajin, in naloge iz splošne pristojnosti države, ki jih ta prenese na pokrajine.
Kot dejavnik, ki ga bo treba upoštevati pri določanju pokrajin, je KovaCiC omenil približno primerljivost pokrajin, ki bodo nastale. Primerljive bodo morale biti po geografskem kriteriju, številu prebivalcev in ekonomski mod.	Antiša Korljan
H
KOMENTAR
Andreja Pauevec
Tržni mlini tudi za knjige
Včerajšnji svetovni (Unescov) dan knjige smo prvič počastili tudi Slovenci. Ne samo z blagozvočnimi besedami o vlogi knjige pri konstituiranju in ohmnja-nju narodove identitete, pač pa tudi z znižanimi prodajnimi cenami knjig in Številnimi prireditvami. Na ta način naj bi praznik, ki bo morda postal v bližnji prihodnosti tradicionalen ali celo državni, vzpodbudil ljudi k večji naklonjenosti do branja in knjig. Znano je, da je izum tiska omogočil množičnost in dostopnost knjige širšemu krogu ljudi ter s tem sprožil razvoj civilizacije. V sedanjem času vse večje prevlade elektronskih in vizualnih medijev pa je vse več pokazateljev, ki pričajo, da so knjige stalne življenjske spremljevalke le maloštevilnih ljudi. Razloge za to- < lahko iščemo v vzgoji, izobraževanju, vse hitrejšemu tempu življenja, zmanjšanju kupne moči, državni politiki, cenah... Nedvomno so zelo pomemben dejavnik visoke cene, ki zmanjšujejo dosegljivost knjig potencialnim kupcem. Pod pritiskom tržnih zakonitosti postajajo knjige vse bolj luksuzno blago, ki ga država zadnjih nekaj let obdavčuje še s petodstotnim davkom. Visoke cene so tudi posledica 40-odstotne-ga mbata (za komisijsko prodajo), ki sta ga uvedla zdaj združena monopolista MK Trade in DZS - lastnika največjega števila knjigam v Sloveniji - kar je spravilo v stisko mnoge manjše založbe. Veliko založnikov pogodb, s katerimi bi pristali na tako visok rabat, noče podpisati. Ali bo to povzročilo nastajanje novih prodajnih poti ali pa medsebojno združevanje Šibkejših, bomo še videli. Slabo se piše tudi knjižnicam, ki si zamdi pomanjkljivih sredstev težko privoščijo redno kupovanje knjižnih novosti. Teh pa je vsako leto, ne glede na majhen knjižni trg, veliko.
Rojstvo knjig je torej še vedno obilno, vendar mu botmjejo vse večja nesoglasja med založniki, knjigarnarji in pisnimi ustvarjalci. Začaranemu krogu, v katerem vse bolj prevladuje logika kapitala, se pri-dmžuje tudi država z vprašljivo politiko subvencioniranja. Posledice navedenega so poleg visokih prodajnih cen vidne tudi na policah knjigam, ki jih polnijo predvsem razni priročniki, učbeniki, estetsko oblikovane knjige, prevodi svetovnih uspešnic, politični memoarji - skratka komercialno uspešne izdaje. Knjige pa niso edini prodajni artikel, saj lahko marsikje kupimo tudi pisarniški material, igrače, stensko okrasje, darila in podobno.
Glavni selektor je torej trg (če pustimo zdaj ob stm-ni kulturno politiko države), vendar v primem knjige ne gre le za navaden potrošni material. Vso zgodovino so bile knjige, in so še vedno, pomembne nosilke mzvoja dmžbe, saj lahko prenavljajo in preobrazijo človeka. Praznik knjige sicer tržnih zakonitosti ne more spremeniti, lahko pa prispeva, in to prav gotovo je, k ozaveščanju in seznanjanju ljudi s knjigo.
PROTI
čeraj so poslanci v nadaljevanju redne seje glasovali o predlogih spreminjevalnih in dopolnje-valnih stališč in sklepov k predlogu zakona o lastninskih in dmgjh stvarnih pravicah, ki je prešel prvo branje. Največja ra-zprava se je razvila glede predloga poslanca Roberta Batteli-ja, predstavnika italijanske narodne skupnosti. Ta je predlagal, naj vlada kot vlagateljica zakona za dmgo branje v predlog zakona vgradi rešitve, ki bodo v razmerah formalne in dejanske vzajemnosti na nedi-skriminatomi osnovi omogočale državljanom EU pridobivanje lastninskih in dmgih stvarnih pravic na nepremičninah, in sicer tako, kot je to urejeno v
ZA
Do mlje še pred ratifikacijo
državah EU, seveda z upoštevanjem ustave. Pri tem naj bi vlada upoštevala predlog o triletnem neprekinjenem stalnem bivanju na ozemlju Slovenije. Batteli je predlagal dve rešitvi, od katerih naj bi eno vgradili v predlog zakona: prvič, da zakon začne veljati z vstopom Slovenije v EU, in dmgič, pred mtifikacijo oziroma uveljavitvijo Evropskega sporazuma o pridmženem članstvu s Slovenijo. Predlog je poslanec italijanske skupnosti utemeljil z
naslednjimi razlogi: državni zbor in vlada sta potrdila in sprejela španski predlog, vlada je že pred približno dvema letoma poslala v parlament zahtevo za spremembo 68. člena ustave. Ista vlada odgovorno zavzema stališče, da izpolnjujemo vse pogoje, ki so nujni za čimhitrejše približevanje EU, meni Batteli. Po njegovem mnenju je določilo »tri leta bivanja na ozemlju Slovenije«, ki je zapisano v Španskem predlogu, le v prid naši državi, ker naj bi to pomenilo, da trga ni treba odpreti takoj, marveč bi to lahko storili v dveh fazah. Predlog je skladen z našimi možnostmi in omogoča preprosto in hitrejše približevanje EU, je menil Batteli.
azpravo o predlogu poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battelija je državni zbor opmvil že na petkovi seji, vendar je točko prekinil, mzpmvo pa nadaljeval včeraj dopoldne. Skoraj vsi poslanci so glasovali proti predlogu kolega Roberta Battelija. Nekateri so izkoristili zadnjo možnost, da spregovorijo za govorniškim odrom in pojasnijo svoja stališča pred glasovanjem. Mimn Potrč (ZLSD) je dejal, da predlog presega potrebe, ki jih mom v tem trenutku sprejeti državni zbor za nadaljevanje postopka podpisa asociacijskega spomzuma Slovenije z Evropsko unijo, ker so poslanci glede vključevanja Slovenije v Evropsko unijo jasno izrazili pripra-
Več bt zahteva španski predlog
vljenost za uskladitev zakonodaje in izrazili Zeljo po pristopu. Zato je predlog, da bi do mtifika-cije, ne pa šele po njej, uredili pravice državljanov, ki so kdajkoli tri leta prebivali na ozemlju Slovenije, nesprejemljiv. Dejal je tudi, da besedilo predloga zakona ne sme dopuščati dvoma o tem, ali želimo še pred polno-pmvnim članstvom urediti določena vpmšanja, ki jih nismo dolžni urediti, namreč, ali smo pri-pmvljeni urediti celotno vpmša-nje lastnine hi stvarnih pravic.
Demokrat Tone Peršak se je opredelil proti predlogu, ker je nenatančen in ker določa Sloveniji strožje pogoje kot španski predlog. Zmago felinčič (SNS) je v Battelijevem predlogu videl Se večje priklanjanje Italijanom kot predlog zakona v celoti, ki je po njegovem mnenju naravnan v škodo Slovenije in proti slovenskemu narodu. Ivan Verzolak (SND) je dejal, da ta predlog pri zahtevah po naši zemlji daje absolutno predpmvico in prednost Italijanom. Po mnenju Janeza Kocijančiča (ZLSD) je besedilo predloga zakona tisto, kar pričakuje mednarodna skupnost, Bat-telijev predlog pa bi le zaostril stališča in poglobil razlike v slovenski politični javnosti, kar bi bilo neproduktivno. (BeP)
UGIBANJA O USODI VODITEUA ČEČENSKIH UPORNIKOV
Rusi naj bi ubili generala Dudajeva
Njegov tajnik trdi, da je novica neresnična
GROZNI (Reuter, dpa) - Včeraj je tiskovni predstavnik Čečenskih upornikov Hodžahmed Jerikanov predstavnikom ruske agencije Itar-Tass sporočil, da je bil poveljnik upornikov Džohar Dudajev v ponedeljek ubit v raketnem napadu pri vasi Gehi Cu, 30 kilometrov jugozahodno od Groznega. Osebni tajnik voditelja upornikov Sajnudi Hasanov pa je pozneje za agencijo Interfax to trditev zanikal.
O smrti Dudajeva ni neodvisnih potrditev ali zanikanj. Tudi ruska zvezna obveščevalna služba je sporočila, da ne more potrditi vesti o smrti uporniškega voditelja. Zadnje leto dni se je Dudajev skrival v gorah na jugu Čečenije in se že nekaj tednov ni pojavil v javnosti oziroma ni dajal tele-
vizijskih intervjujev. Jerikanov vztraja, da je nekdanji general sovjetskega letalstva mrtev: »O tem ni dvomov. Njegovo truplo je v vasi Gehi Ču.« Po besedah Jerikanova naj bi Dudajeva danes pokopali v vasi Salaški na jugu Čečenije, uporniki pa naj bi razglasili tridnevno žalovanje. Poveljniške dol-
žnosti naj bi že prevzel namestnik Dudajeva Ze-limkan Jandarbijev.
Poleg Hasanova pa je vesti o smrti voditelja Čečenskih upornikov zanikal tudi njegov predstavnik v Carigradu Hasan Hazujev. Povedal je, da se je z Du-dajevom včeraj popoldne pogovarjal po satelitskem telefonu, s katerim vzdržuje stalni stik s poveljstvom upornikov. »Vesti o smrti Dudajeva so navadna provokacija,« je povedal za tiskovno agencijo Interfax.
Sicer pa uporniki tudi vCeraj niso mirovali. V poskusu atentata na podpredsednika Čečenske vla-
Tudi direktor ruske varnostne službe Barsukov in načelnik generalštaba Kolesnikov ne vesta, če je Dudajev res mrtev (Reuter)
de Barudija Džamalkanova-so bili v vzhodnem delu Groznega ubiti štirje ljudje, Džamalkanov pa je bil lažje ranjen. Policija je že kakšno uro po napadu v
bližini Čečenskega glavnega mesta po krajšem oboroženem spopadu, v katerem je bil en civilist ubit, aretirala dva domnevna storilca. Včerajšnji poskus
atentata je četrti napad upornikov na predstavnike oblasti v zadnjih šestih mesecih. Oktobra je bil pri Groznem hudo ranjen takratni poveljnik ruske voj-
ske v Čečeniji Anatolij Romanov, Jelcinov predstavnik Oleg Lobov in predsednik CeCenske vlade Doku Zavgajev pa sta prav tako jeseni komaj ušla smrti.
RUSKI PREDSEDNIK JELCIN ZAČENJA VEČDNEVNI OBISK NA KITAJSKEM
NOVICE
Medved in zmaj si podajata šapi
MOSKVA (Reuter, B. Ž.) - Ruski predsednik Boris Jelcin, ki je vCeraj v predvolilnih javnomnenjskih raziskavah prvič premagal komunističnega tekmeca Gena-dija Zjuganova, danes na Kitajskem začenja tridnevni obisk, katerega namen je okrepiti politične in gospodarske vezi-med Moskvo in Pekingom.
Jelcin je pred obiskom v Pekingu v intervjuju za kitajsko tiskovno agencijo-Xinhua povedal, da je glavni cilj ruske diplomacije skleniti sporazum o oblikovanju regionalne varnostne zveze z azijskimi in pacifiškimi državami. Podrobnejših infor-
JELCIN NA KITAJSKEM
Ruski predsednik bo med obiskom na Kitajskem sklenil sporazum o regionalni varnosti in trgovinske pogodbe.
Jelcin bo s Kitajsko, Kazahstanom, Tadžikistanom in Kirgizijo sklenil sporazum o varnostnem sodelovanju.
TRGOVINSKE POGODBE
Rusija bo začela Kitajski Lt,.	dobavljati vzhodnosibirski
sH|j| JBJ zemeljski plin. Novi plinovod naj bi potekal tudi skozi obe Koreji in naprej na Japonsko.
Kitajska bo od Rusije dobila reaktivne lovce Su-27, za katere ^je leta 1995 sklenila posel v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev.
TRGOVINA
Rusija izvaža na Kitajsko predvsem umetna gnojila, kovine in stroje, uvaža pa potrošniške dobrine in živila.
trgovinska menjava (v mrd USD)
3,9 mrd USD
5,5 mrd USD
7 mrd USD
macij ruski predsednik ni hotel predstaviti. Njegov svetovalec za zunanjo politiko Dmitrij Rjurikov pa je povedal, da je vzpostavitev nove zveze s Kitajsko izključena. »Državi sta dovolj veliki, da lahko sami poskrbita za svojo varnost,« je dejal Rjurikov. S tem se strinjajo tudi zahodni diplomati, ki menijo, da med državama še vedno vlada precejšnja mera medsedbojnega nezaupanja, vendar so vsi prepričani, da bo Jelcin kljub vsemu poskušal pripraviti teren tudi za morebitno poznejše tesnejše vojaško povezovanje.
»Med Rusijo in Kitajsko ni nikakršnih problemov politične narave,« je dejal Jelcin. »Pred nami je zelo odgovorna naloga -vzpostavitev razmer za rusko-kitajsko partnerstvo v naslednjem stoletju,« je še dodal ruski predsednik, Cigar obisk bo zelo prav prišel tudi oblastem v Pekingu. Te si namreč želijo Ameriki pokazati, da imajo vplivnega prijatelja tudi zunaj zahodnega sveta. Peking se namreč zaradi ameriškega posredovanja med kitajskimi vojaškimi vajami v bližini Tajvana in zaradi okrepljenih japonsko-ameriških vezi Čuti ogroženega. »To nas, Kitajce, zelo skrbi. Jelcinov obisk je sicer naključje, vendar je začrtal izredno zanimivo vzporednico,« je dejal neki kitajski diplomat.
Resni incidenti so preteklost
NajveCje rezultate Jelcinovega obiska-gre pričakovati na gospodarskem področju. Rusija, ki se sooča z gospodarsko krizo, si namreč želi prodreti ne le na Kitajsko, ampak tudi v druge dele hitro se vzpenjajoče azijsko-pacifiške regije. Kitajska in Rusija naj bi tako podpisali osem-ali devet gospodarskih sporazumov, med katerimi naj bi bil tudi sporazum o skupni gradnji plinovoda, ki bi sibirski plin pripeljal do Rumenega morja.
Jelcin in kitajski voditelji pa se bodo pogovarjali tudi o končni rešitvi vprašanja mej. Na meji med državama sicer že dolgo ni incidentov. Če je mogoče kdaj slišati strele pehotnega orožja, Rusi bodisi izvajajo strelske vaje ali pa streljajo na oborožene divje lovce, ki hodijo prek meje krast žabe. Toda v poznih šestdesetih letih je-bil položaj povsem drugačen. Napetosti so svoj vrh dosegle leta 1969, ko so se spopadle obmejne enote kitajske in sovjetske vojske. Takrat je le malo manjkalo, da ni prišlo do prave vojne. Od tedaj so si zelo prizadevali, da bi določili jasno mejo med najveCjo državo sveta in njeno najbolj naseljeno sosedo.
Po letih pogajanj so se končno le sporazumeli, tako da bo predsednik Boris Jelcin na svojem obisku na Kitajskem s tamkajšnjimi predstavniki podpisal pakt o medsebojnem zaupanju. Toda moskovska privolitev, da bo meja potekala dva kilometra-stran od železniške proge, ki zdaj označuje mejo, je močno razburila prebivalce ruskega Daljnega vzhoda. Tamkajšnji Kozaki so že zagrozili, da bodo zaprli vse ceste, nji-
hov guverner pa je Jelcina pred obiskom v Pekingu spravil v veliko zadrego, ko je dejal, da si ne bo dovolil vzeti zemlje.
Meja še vedno buri duhove
Na prvi pogled niti ni mogoCe opaziti,-kaj je takšnega na tem koščku zemlje, da si ga Kozaki ne pustijo odvzeti. Del odgovora nam ponujata neoznačen obelisk in zarjavel okvir za naboje, ki spominjata na tisoCe ruskih vojakov, ki so umrli, ko so leta 1939 svojo zemljo ob zahodnem robu jezera Ka-san branili pred japonskimi zavojevalci. »Zakaj so se ti ljudje borili? Borili so se za-vsak košček zemlje, ki nam ga bodo zdaj odvzeli,« je dejal ugledni zgodovinar Dimitrij AnCa. Oblasti v regionalnem središču Vladivostok so območje razglasile za spominski rezervat in hkrati začele kampanjo proti predaji ozemlja Kitajcem.
Poleg tega, da so prebivalci na omenjeno območje močno Čustveno navezani, bi odvzem dela zemlje, Čeprav majhnega, ruskemu Daljnemu vzhodu povzročil tudi zelo veliko gospodarsko škodo.
V začetku devetdesetih let so namreč pripravili naCrte, po katerih naj bi na reki Tumen na tromeji med Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo zgradili rečno pristanišče in tako odprli novo transportno pot med Azijo in Evropo. Če bi močvirnato zemljo poklonili Kitajski, bi ta dobila možnost dostopa do Japonskega morja - ce bi se s tem strinjala tudi Severna Koreja, prek katere bi ta dostop potekal -, kar bi povzročilo propad pristanišč v Vladivostoku in Nahodki. V začetku aprila je iz protesta odstopil Valerij Rozov, predstavnik obmejne straže v demarkacijski komisiji za vzhodni del meje. Dejal je, da predaja zemlje sosednji tekmovalni sili ni v skladu z ruskimi nacionalnimi interesi. Manj kot teden pozneje je guverner daljnovzhodne ruske regije Primorski Jevgenij Nazdratenko, sicer Jelcinov zaveznik, dejal, da je ruski predsednik konCno le spregledal in ustavil označevanje spornega dela meje.
Ne damo zemlje Kitajcem!
Nazdratenko je s tem hotel izboljšati lastno podobo in lokalno prebivalstvo prepričati, naj voli Jelcina. Toda slednji je guvernerjeve besede že zanikal. Dejal je, da je označevanje meje ukazal še pospešiti, ne ustaviti.
Moskva si prizadeva za dolgoročno stabilnost v odnosih s Kitajsko, Čimer naj bi vzpostavili učinkovito protiutež zahodnim silam. Toda na Daljnem vzhodu, ki so ga nekoč množično naseljevali Kitajci, se bojijo nadaljnjih ozemeljskih teženj svoje gosto naseljene sosede. »Kje se bo vse to ustavilo? Ce jim bomo dali ta košCek zemlje, bodo hoteli še veC,« je dejala ženska, ki je v vasi, sto kilometrov stran od meje, Čakala na avtobus. Kitajci naj bi namreč zahtevali tudi dva otoka na reki Amur, kar bi mejo približalo mestu s šeststo tisoč prebivalci.
Philippa Fletcher / Reuter
Spopad egiptovske policije z atentatorji iz Kaira
KAIRO (Reuter) - Sedem ljudi - med njimi tudi policijski poveljnik - je bilo ubitih na jugu Egipta, kjer se je egiptovska policija spopadla s tremi oboroženimi možmi, ki naj bi bili odgovorni za pokol, v katerem je minuli teden pred hotelom Evropa, v središču Kaira, umrlo 18 Grkov, 15 pa jih je bilo ranjenih. Do streljanja-med policijo in pripadniki islamske teroristične organizacije Džamaa Islamija je prišlo na poljih v bližini zaselka Ašmunin, v egiptovski pokrajini Minja. Tiskovni predstavnik policije je povedal, da so policijski poveljnik in njegovi štirje policisti umrli med pregledovanjem območja, kjer naj bi se nahajali islamski napadalci; slednji so policiste opazili in jih ustrelili v hrbet. V medsebojnem obstreljevanju, ki je sledilo, je policija ubila dva aktivista omenjene islamske organizacije, tretjega pa so okrepljene policijske enote obkolile, Čeprav naj bi po nekaterih poročilih pobegnil.
Turška patrulja ubila 45 kurdskih upornikov
ANKARA (STA) - Agencija Anatolija je sporočila, da je turška vojska v mestu Lice na jugovzhodu Turčije vCeraj ubila 45 pripadnikov separatistične Delavske stranke Kurdistana (PKK), v pokrajini Kahramanmaras na jugu države pa so našli trupla treh vaških učiteljev, ki naj bi jih ubih kurdski uporniki. Do spopadov v Licu je prišlo po tem, ko so turški vojaki zjutraj med patruljiranjem naleteli na skupino stotih kurdskih upornikov. Turška vojska je doslej v operaciji Sokol, ki se je zaCela 6. aprila, ubila že 176 pripadnikov PKK. Po podatkih francoske policije pa je vCeraj pred poslopjem Sveta Evrope v Strasbourgu približno 500 Kurdov protestiralo proti turški politiki do kurdskega vprašanja in zahtevalo politično rešitev.
Pet smrtnih žrtev v incidentih na Kosovu
PRIŠTINA (STA) - Iz virov, ki so blizu srbskim oblastem, se je vCeraj izvedelo, da je v različnih krajih na Kosovu v pičlih 24 urah v oboroženih incidentih pet ljudi umrlo, štirje pa so bili ranjeni. V neko kavarno v Dečanih, kjer se zbirajo Srbi, so vdrli neznanci z avtomatskim orožjem in zaceli streljati na goste. Trije Srbi so umrli, eden pa je bil ranjen. V Peči so neznanci streljali na-dva policista in ju ranili, v kraju Stimlje so ubili enega policista, blizu Mitroviče pa so ubili neko žensko in ranili policista.
Poslabšanje odnosov med Skopjem in Sofijo
SKOPJE (STA) - Napetost v odnosih med Makedonijo in Bolgarijo se je precej povečala, potem ko so v ponedeljek odpovedali za danes predvideni obisk bolgarskega zunanjega ministra Georgija Pirinskega v Skopju. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so obisk odpovedali na bolgarsko pobudo, dnevnik Nova Makedonija pa je vCeraj zapisal, da naj bi do odpovedi prišlo zaradi Čedalje hujše protibol-garske kampanje v makedonskem tisku. Sofija je Makedonijo priznala kot državo, ne priznava pa makedonskega jezika in narodnosti.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - danes, 24. t.m., ob 16.00 (abonma red H) in ob 20.30 (izven abonmaja): Glasbeni kabaret o prehrani človeka - G. LeSnjak-Gojc - B. Kobal »Domovina, ljubezen moja«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico:
V	petek, 26. t.m., ob 20.00 (red A) - premiera P.I. Čajkovskega »Evgenij Onegins. Režija I. Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza.
Gledališče Rossetti
Danes, 24. t.m., ob 16. uri (red sreda popoldan) - Plexus T in Teatro Stabile iz Catanie v sodelovanju s Teatro Stabile F-Jk predstavljajo.: EE.Schmitt »11 visitatore». Režija A. Calenda. Igrata Turi Ferro in Kim Rossi Stuart. V abonmaju odrezek št. 3.
V	teku je tudi predprodaja vstopnic (gleda-
lišče tel. 54331 - gal. Protti tel. 630063) za naslednje predstave: P. Rossi »Rabelais» (29. in 30.4.), R. Cavosi »II maresciallo Botterfly» (od 2. do 6.5.), P.P.Pasolini »I Turcs tal Friul* (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala.
Gledališče dei Fabbri
V	petek, 26. t. m., ob 21. uri (red prost): Stalno gledališče FJK - Luca Archibugi »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 24. t.m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Ora-ziom Bobbio. Režija Mario Licalsi.
Ponovitev jutri, 25. t.m., ob 16.30.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 - R. Cavosi »IL maresciallo Butterfly« v izvedbi Stalnega gledališča F-Jk. Prireditelja EMAC in ERT -Gorica.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes,
24. t. m., ob 19.30 opereta »Dolores«. Ponovitev v petek, 26.t.m.
Jutri, 25.t.m., ob 19.30
Premiera Turrinijeve ljudske igre »Sausch-lachten«.
V	soboto, 27.t.m. , ob 19.30 ponovitev musi-cala »Anatevka».
Mohorjeva ljudska Sola:
V	petek, 26. t.m., ob 20.00 - Pomladansko srečanje.
Felsentheater (pod Krizno goro) - v petek, 26. t.m., ob 20.00 - premiera igre F.Mittererja »Krach im hause Gott», igra gled. skupina Teatr brez.
BELJAK
Studijski oder:
Jutri, 25. t.m., ob 20.00 Kabaret »Gegen den Rest der Welt». Ponovitve do 30.t.m.,
GLOBASNICA
Farna dvorana:
V soboto, 27. t.m., ob 20.00 - J.JurCiC »Deseti brat® - gostuje skupina Gornji grad.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom
Danes, 24. t.m., ob 17.30 -
»7. Miting za mir, sožitje in razvoj«, ki ga prirejata Združenje bivših borcev VZPI-AN-PI iz Gorice in goriški Kulturni dom v sode-
lovanju z AVL, ANED, SKGZ in ZSKD.
Jutri, 25, t,m,
ob 20.45: Goricakinema - Film. Prireditelj Kinoatelje Gorica.
V soboto, 27. t.m.,
ob 10.00 - Občni zbor Kmečke banke - GO
GLASBA

TRST
Kulturni dom
V	torek, 30. t. m., ob 20.30 bo ob sklepu praznovanj ob 25-letnici Tržaškega okteta slavnostni koncert pod pokroviteljstvom Glasbene matice.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri »Una z...« Claudiom Otellijem. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich.
Gledališče Miela
XXVII Koncertna sezona
Glasbene mladine Italije
V	četrtek, 2. maja koncert kitarista Frederi-ca Zigante. Izvajal bo Bacha, Giulianija, Tansmana, Villa Lobosa in Albeniza.
Rossetti
V	teku je predprodaja vstopnic za koncert
Enrica RUGGERIJA, ki bo v torek, 21. maja, ob 21. uri. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 28. t.m.,
ob 17.30 - Koncert Simfoničnega orkestra G. verdi iz Trsta. Prireditelj je Glasbeni institut iz Gorice.
ŠTANJEL
Na gradu:
V	petek, 26. t.m.,
ob 21.00 - Klavirski recital francoske pianistke Veronique Thual Chauvel.Na programu Bach, van Beethoven, Schubert, Brahms, Debussy.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu:
do 23. junija je na ogled razstava »Karel Tei-ge. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella:
na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabot-tiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti
bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t. m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
Galerija Rettori Tribbio 2:
Na ogled je razstava slikarja Livia Možine. Galerija Cartesius: Svoja dela razstavlja Ossi Czinner.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8):
Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A:
Do 27. t.m. je na ogled razstave »Itinerari® slikarke Nathalie Marilene Adams.
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36
Na ogled je razstava desetih tržaških slikark, ki bo na ogled do 22. junija.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
BOUUNEC
V Pivnici III. generazione
razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Kulturni dom
Od danes, 24. t.m. do 5. maja bo v galeriji Kulturnega doma razstavljala ruska slikarka Olga Samarina. Urnik: vsak delavnik od 9.00 do 13.00 lir.
Katoliška knjigarna:
na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel:
na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih
je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom® Davida Terčona.
SPETER
Beneška galerija: Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Urnik:- vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah.
KOROŠKA
CELOVEC
Evropska hiSa - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ:
Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaščem Baranske megle do veCne skrivnosti«.
Deželna Galerija:
do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Pri Joklnu:
do 27. t.m., je na ogled razstava Draga Valentini) a
Galerija Freund:
na ogled je razstava Herberta Schiigerla.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gironcoli.
Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center:
na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva J. Ljubljana tel: 061/221-511
Peter Handke:
URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM
Danes, 24. aprila, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI. RAZPRODANO!
Jutri, 25. aprila, ob 19.30, za IZVEN m KONTO.
T. Stoppard: ARKADIJA Petek, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 24. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 25. aprila, ob 20. uri, za IZVEN m KONTO.
D. Mamet: OLEANNA Petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
Eugen d’Albert: MRTVE OCI Jutri, 25. aprila, ob 19.30, za abonma ČETRTEK,
IZVEN in KONTO.
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV 9. maja, ob 20. uri. PREMIERA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Danes, 24. aprila, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 3 in IZVEN. Jutri, 25. aprila, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 2 in IZVEN. J. Godber: NA SMUČIŠČU Petek, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 3. maja, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Sobota, 4. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Danes, 24. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. V vlogi Anne bo nastopila Mirjam Korbar. Ponedeljek, 6. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Peter Shaffer: EQUUS Jutri, 25. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
T. Dtinham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Petek, 26. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061 /314-962
Kulturnica, Židovska steza 1
Z. Krilič: JAJCE
Danes, 24. aprila, ob 17. uri,
za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12
H. Achternbusch: SUSN Torek, 7. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
F. Sehoviti: KURBE Danes, 24. aprila, ob 20. uri. Gostovanje na Vrhniki.
Petek, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 27. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Desklah pri Anhovem.
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI
Jutri, 25. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI!
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
KABARET XX. STOLETJA F. Villon: VELIKI TESTAMENT Danes, 24. aprila, ob 21. uri, za abonente in IZVEN.
F.	Kafka: AMERIKA Petek, 26. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Sobota, 27. aprila, ob 20. uri, za red SOBOTA 2, abonente in IZVEN.
Nedelja, 28. aprila, ob 16. uri,
za red NEDELJA, abonente in IZVEN.
Opera in balet
Jutri, 25. aprila, ob 15. uri:
G.	Verdi: RIGOLETTO, za abonete in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Pavel Polak: SNEGULJČICA Danes, 24. aprila, ob 18. uri. Predstava za ZLATI abonma in IZVEN.
Nedelja, 28. aprila, ob 11. uri:
S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od tretjega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Marv Chase: HARVEY Petek, 26. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK A in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6
tel.: 064/222-681. 222-701
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
CANKARJEV DOM
Od četrtka, 25., do torka, 30. aprila, ob 19.30: Slovenska premiera filma UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica.
Gledališče
Polona Vetrih in Uršula Cetinski: ALMA, monodrama. Jutri, 25. aprila, in torek, 30. aprila, ob 20. uri.
Glasba
Jutri, 25. aprila, ob 20. uri: ZLATI ABONMA - MOSKOVSKI SOLISTI. Dirigent in solist
Jurij Bašmet, viola. Solistka Ksenija Bašmet, klavir. Program: A. Dvoržak, B. Britten, J. S, Bach, I. Stravinski.
Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
FESTIVAL LJUBLJANA
SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 1966
Danes, 24. aprila, ob 20. uri, ljubljanska Stolnica: Orgelske improvizacije GREDO;
P. Ramovš, M. Strmčnik, T. Potočnik, orgle. Program: P. Ramovš,
M. Strmčnik, V. Ukmar,
D. MoCnik, L. Lebič.
Jutri, 25. aprila, ob 20. uri,
RTV Slovenija, Studio 14: Jazz koncert slovenskih skladateljev. JAZZ BRAS QUINTET, DUO ARNOL-SPRUK, TRIO RENATO CHICO, BIG BAND RTV SLIVENIJA.
Petek, 26. aprila, ob 20. uri,
Piran, cerkev Sv. Frančiška: Trio Viribus Unitis. Tomaž Lorenz, violina; Jerko Novak, kitara; Franc Žibert, harmonika. Program: J. Golob, M. Strmčnik, M. Lipovšek, V. Hrovat, J. Gregorc, L. Le-
bič, P. Mihelčič, P. Ramovš.
KINO-DOM
KAMNIK
Petek, 26. aprila, ob 20,-uri:
Koncert skupin: 2227 (stripcore, Ljubljana), SPIRITUAL PVROTECHNICS (hardcore, Brežice) in kamniških REGRAT (funk).
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Jutri, 25. aprila, ob 19.30: koncert domačih
bendov BLICKRIK, SCUFFV DOGS in XXX K-SOUND.
Petek, 26. aprila, ob 20. uri:
JEFF DAHL BAND. Predskupina Caracatau Wau (Pivka).
KLUB MKNŽ Bazoviška 26.
Ilirska Bistrica
Sobota, 27. aprila, ob 22. uri: JEFF DAHL.
RAZSTAVE
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana
SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev)
Razstava bo na ogled do 5. maja.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9.
Ljubljana
HRVAŠKA
FOTOGRAFIJA
1848-1951
Razstava bo na ogled do 16. junija.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO. Sarajevo.
Razstava bo na ogled do 26. aprila.
GALERIJA NA VIDMU Gregorčičeva ulica 2. Ilirska Bistrica
V	galeriji do 26. aprila razstavlja slikar Skender Bajrovid.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 5. maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka
in Vena Pilona.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5
Joe Tilson
Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 9. maja.
UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Strossmaverieva 6
V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor je do 2. maja na ogled razstava akvarelov Ota Rimeleja Oko gleda predmete... GALERIJA LOŽA
Titov tra. Koper
HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja), GALERIJA S.O.U. KAPELICA. Kersnikova 4. Ljubljana
Stephen j Shanabrook Najnovejša dela Razstava bo na ogled ' do 26. aprila.
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana
Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja.
KLUBB51. Gerbičeva Sla. Ljubljana Polona Pavlin Vzemi si Cas Razstava bo na ogled do 8. maja.
NOVICE
Smelt Olimpija s težavo
LJUBLJANA - V prvi finalni tekmi za naslov slovenskega košarkarskega prvaka bi skoraj prišlo do presenečenja. Favorizirirani ljubljanski prvak Smelt Olimpija je Iterier Krško premagal šele po enem podaljšku z 92:83 (41:44, 77:77).
Gaudenzi že out
MONTECARLO - Organizatorji turnirja ATP v tem kraju (1.950.000 dolarjev nagradnega sklada) nimajo sreče. V ponedeljek je tekmovanje motil veter, včeraj pa dež.. Agassi, Becker in Ivaniševič niso mogli odigrati svojega dvoboja, Italijana Guadenzi in Camporese sta že izpadla, Furlan pa igra danes. Izidi pred prekinitvijo, 1. kolo: Costa (Spa) - Arrese (Spa) 6:2, 6:0; Ulihrach (Ceš) - Larsson (Sve) 6:4, 6:2; Pioline (Fra) - Dreekmann (Nem) 6:3, 6:3, J. Sanchez (Spa) - Haarhuis (Niz) 6:2, 6:3, Bruguera (Spa) - Gaudenzi (Ita) 6:2, 7:6, Camporese (Ita) -Moya (Spa) 2:6, 6:3, 6:2.
Uspeh azzurrov
V drugem krogu svetovnega prvenstva A skupine v hokeju na ledu je Italija s 4:0 (0:0, 3:0, 1:0) premagala Norveško. Izid A skupine: ZDA - Nemčija 4:2
Konec procesa U. Maier
MUNCHEN - V Miinchnu se je sojenje proti visokima funkcionarjema mednarodne smučarske zveze (FIS), direktorju tekmovanj Avstrijcu Kurtu Hochu in njegovemu pomočniku Švicarju Janu Tischhauserju, ki sta obtožena povzročitve smrti avstrijske alpske smučarke Ulrike Maier, ki se je smrtno ponesrečila pri padcu na smuku za svetovni pokal 29. januarja 1994 v Garmischu Partenkirchnu, praktično končal z dogovora. Obtoženca bosta plačala odškodnino oziroma preživnino za hčerko Ulrike Maier, ki je zdaj stara šest let, v višini šesto tisoč nemških mark
Seleševa v Barceloni
WASHINGTON - Jugoslovanska teniška igralka z ameriškim potnim listom Monika Seleš bo nastopila na teniškem turnirju v Barceloni. Igralka, ki po poškodbi rame tri mesece ni nastopala, se je z očetom pripravljala na Floridi, turnir v Barceloni pa bo sluzil le kot priprava na grand slam turnir v Parizu. Seleševa je zadnjič nastopila februarja v Tokiu.
Obvestilo
SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK
vabi dane in prijatelje društva na zaključni večer smučarske sezone 1995/96, ki bo v soboto, 27. t.m. v Domu A. Sirk v Križu ob 19. uri. Večer bo potekal s pregledom opravljenega dela, priznanjem najzaslužnejših smučarjev, obledom dokumentacije in družabnostjo. Vabljeni!
SKD CEROVE JE-MAVHINJE
prireja v nedeljo, 28. aprila v sodelovanju z občino Devin-Na-brežina, vaško skupnost Gorjansko in občino Komen »Tretji pohod prijateljstva Mavhinje-Gorjansko« za odprto mejo. Zbirališče v Mavhinjah pred gostilno Al Carso, ob 10.00 uri. Odhod ob 11.00 uri. Vljudno vabljeni.
KAJASKI KLUB SiLEC
organizira v nedeljo, 28. aprila 2. prijateljski spust po Vipavi od Renč do Sovodenj. Vabljeni vsi ljubitelji kajakaštva. Za informacije tel. Bojanu Makucu v večernih urah na St. (0481) 20734.
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP
Slovenija v Grčiji računa na točko
V središču pozornosti Sošu Udovič - Tudi ZRJ in Makedonija . Prijateljske tekme
ATENE - Množica novinarjev in televizijskih ekip, ki so na letališču v Atenah pričakali slovenske nogometaše in spremstvo, kažejo na veliko zanimanje za prvo kvalifikacijsko tekmo 1. evropske skupine za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 1998 v Franciji. Najbolj oblegan slovenski nogometaš je bil Sašo Udovič, ki naj bi se dogovarjal za prestop v grški klub PAOK.
Razpoloženje v slovenskem taboru je dobro, igralci z optimizmom pričakujejo tekmo, ki bo danes ob 19. uri. Vratar Boško Boškovič celo napoveduje, da bo njegova mreža ostala nedotaknjena. Gostitelji v zadnjih pripravljalnih tekmah niso blesteli, zato je zmeren optimizem celo upravičen.
Slovenija bo predvidoma nastopila v naslednji postavi: Boškovič, Galič, Engla-ro, Milanič, Jermaniš, Ceh, Novak, Židan, Udovič, Zahovič, Florjančič. Na rezenmi klopi bodo sedeli Zupan, Križan, Binkov-ski, Gajser in tudi Gliha, ki ga selektor Zdenko Verdenik ni izbral v prvo enajsterico.
Grški selektor Gostas Policaronius bo
tekmo najverjetneje začel z naslednjo enajsterico: Atmandsidis, Ouzunidis, Na-bizas, Kaltizakis, Kasapis, Apostolakis, Doniš, ZagoraMs, Alexandris, Kotiš, Kry-zas in Batista.
Danes bo skupno sedem kvalifikacijskih tekem: štiri v Južni Ameriki in tri v Evropi. ZR Jugoslavija bo prvič po embargu gostila reprezentanco Ferskih otokov, Makedonija pa se bo pomerila z Liechtensteinom.
Na drugi strani oceana bodo nalsendje tekme: Argentina - Bolivija, Venezuela -Urugvaj, Kolombija - Paragvaj in Ekvador -Perii.
Odigrali bodo tudi veliko število prijateljskih tekem, med temi Nizozemska -Nemčija, Anglija - Hrvaška in Danska -Švedska.
Slovenija presenetila Grke
LEVADIA - V prvem krogu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu je mlada reprezentanca Slovenije (do 21 let) v gosteh premagala Grčijo z 2:0. Strelca sta bila Brežic v 31. minuti in Bloudek v 48. minuti.
BASEBALL / ITAL1JANSKO-SLOVENSKA LIGA
Meddržavna liga združuje
Iz naše dežele tri moštva, tri pa iz Ljubljane - Kmalu še Avstrijci?
Znano je, da je šport tista oblika delovanja, ki marsikdaj postane pobudnik pomembnih, celo prijateljskih vezi med kraji, ljudmi, narodi in državami. Včasih so ti stiki občasni, včasih pa zado-bijo trajen oz. že stalen status. Za nas, obmejne ljudi, so razne oblike športno-rekreacij-skih pobud že tako utečene, da skorajda ne predstavljajo več novice, ki bi pritegnila našo pozornost. Nekoliko bolj pozorni pa postanemo na oblike sodelovanja, kjer šport zadobi izrazito tekmovalno obarvanost.
Ena takih mednarodnih pobud je stekla pred dnevi. Pričelo se je namreč prvenstvo C2 lige v baseballu. Do tu
nič neobičajnega. Neobičajno postane šele, ko preberemo imena nastopajočih moštev. Liga šteje šest klubov, od katerih so trije iz naše dežele, trije pa iz Slovenije, pravzaprav iz Ljubljane. V pogovoru z odgovornim pri baseball-skem klubu UGG-CAB iz Gorice, smo izvedeli, da jih je v osnovanje skupne fige prisilila nuja zaradi premajhnega števila moštev, tako v FJK kot tudi v Sloveniji. Baseballski zvezi sta stopili v stik in takoj našli skupni jezik ter izdelali pravilnik in koledar tekem prvenstva. Iz naše dežele nastopajo UGG iz Gorice, Fal-cons iz Tržiča in Dragons iz San Giorgia di Nogaro, Ljubljano pa v skupni figi zasto-
pajo klubi BSK Ježica, Zajčki Mibex in BSK Golovec. Čeprav figa šteje samo šest moštev bo prvenstvo zelo dolgo. Redni del se bo zaključil
16.6.96,	sledil pa mu bo še dodatni del, neke vrste play-off, ki bo trajal vse do
21.7.96.	Glede končne lestvice pa pravilnik predvidva naslednje: najbolje uvrščena ita-Ujanska ekipa bo napredovala v višjo italijansko figo, najboljša slovenska pa bo postala državni prvak.
Da bi to športno zvrst še bolj razvili, nemaravajo naslednje leto figo razširiti še na Avstrijo, saj so nekateri klubi s Koroškega izrazili željo, da bi sodelovali na tem tekmovanju. (VIP)
KOŠARKA / ČETRTFINALE
Podvig rimske Nuove Tirrene proti Benettonu
Zmagala je v Trevisu - Buckler s težavo - Stefanel uspešen
TREVISO - Do velikega presenečenja na sinočnjih prvih četrtfinalnih tekmah končnice italijanske košarkarske Al lige je prišlo v Trevisu, kjer je domači Benetton, celo eden izmed favoritov za osvojitev državnega naslova, izgubil z rimsko Nuovo Tirreno, kljub temu da je VVilliams za Benetton dosegel kar 40 točk. Junaka podviga rimskega moštva sta gotovo bila Sconochini, ki je dal 30 točk, in Američan Henson, ki je uspešno izvedel kar 7 trojk (na 11 metov) in je skupno dosegel 39 točk.
Državni prvaki Buck-lerja pa so preprečili še večje rpesenečenje, saj so le z veliko težavo doma premagah ekipo Madiga-na iz Pistoie, ki jo vodi srbski trener Vujoševič in je gotovo najugodnejše presenečenje letošnje sezone.
Milanski Stefanel je z boljšo skupinsko igro in predvsem z razpoloženim Bodirogo (25 točk) zasluženo premagal v Vareseju domačo Cagivo, pri kateri se je še kako poznala odsotnost ameriškega centra Petruške. Milančani so namreč v napadu z neverjetno lahkoto pobirali gostiteljem odbite žoge, in pri tem se je zlasti odlikoval Tržačan De Pol. Zaslužen za zmago Tanjevičevega moštva je bil tudi Gregor Pučka, ki je dal 17 točk.
Drevi se bosta v Bologni v zaostali tekmi srečali domači Teamsy-stem in Scavolini iz Pesa-ra.
SINOČNJI IZIDI
Benetton - Nuova Tir-rena 101:104 (50:49)
BENETTON TREVISO: Bonora 16, Gracis 3,
Pittis 10, Ambrassa 3, Rebrača 14, Vianini, Wil-liams 40, Rusconi 15.
NUOVA TIRRENA RIM: Guerrini 2, Busca 10, Tonolli 5, Avenia 4, Sconochini 30, Henson 39, Cessel 10, Murphy 4.
PM: Benetton 26:30, N. Tirrena 33:38. 3T: Bonora 4, Williams 4, Gracis 1, Pittis 1, Ambrassa 1; Henson 7.
Buckler - Madigan 77:74 (32:42)
BUCKLER BOLOGNA: Coldebella 5, Ko-mazec 21, Moretti 14, VVoolrdige 18, Binelli 8, Brunamonti 3, Moran-dotti 2, Carera 6.
MADIGAN PIŠTOLA: Crippa 2, Ancilotto 13, Minto 17, Thomas 25, Barlovv 5, De Raffaele, Pi-pemo, Sapgnoli 10, Ca-pone 2.
PM: Buckler 16:24, Madigan 16:22. 3T: Ko-mazec 1, Moretti 1, Woolridge 1; Spagnoli 3, Minto 2, Ancilotto 1. PON: Binelli (36), Carera (37), Minto (39), Crippa (39).
Cagiva - Stefanel 77:89 (35:40)
CAGIVA VARESE: Bi-ganzoli 1, Morena 2, Ve-scovi 23, Panichi 6, Me-neghin 15, Edvvards 17, Ravaglia 8.
STEFANEL MILAN: Gentile 3, Portaluppi 11, Fučka 17, De Pol 10, Bo-diroga 25, Alberti 3, Bal-di, Cantarello 7, Black-man 13.
PM: Cagiva 18:27, Stefanel 29:38. 3T: Panichi 2, Anderson 1, Meneghin
1,	Ravaglia 1; Blackman
2.	Gentile 1, Portaluppi 1. PON: Gentile (32), Fučka (34), Meneghin (36), Cantarello (36), Alberti (38).
Druge četrtfinalne tekme bodo v nedeljo.
SKD KREMENJAK - JAMLJE
prireja jutri 25. aprila v sodelovanju z občinsko upravo iz Doberdoba IH. planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 8. uri pred bivšo jameljsko osnovno šolo, kjer bodo udeleženci dobili tudi vsa navodila. Nastopajo lahko skupine sestavljene iz 3 - 5 tekmovalcev, ki morajo vsi skupaj priti na cilj. Prijavnina znaša 6000 lir na tekmovalca, v tej pa je vključen tudi topli obrok. Najboljše skupine bodo nagrajene.
SK KRAS
sklicuje danes, 24. t.m., 33. redni občni zbor, ki bo v športno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, razprava o poročilu, odobritev poročila, obračuna 1995 in proračuna 1996, izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora ter razno. Upravni odbor poziva vse člane, da se občnega zbora udeležijo.
SKBRDINA
organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem danes, 24. tm., ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. Prosimo člane, da potrdijo prisotnost do ponedeljka, 22. tm., na tel.št. 212859 ali 299573.
PRIMOTOR KLUB
organizira jutri, 25. t.m., motociklistični izlet po Istri (Rupa, Opatija, Pazin in Buzet). Zbirališče ob 8.00 na trgu v Boljuncu.
KD LIPA, SZ ZARJA, SZ SLOGA in MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA
organizirajo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu otvoritev razstave barvnih fotografij »Štiri letni časi« in diapozitiv iz Bazovice Janka Kovačiča. V torek, 30. t. m., ob 21. uri kres pri »kalu« in ob 22.30 »10. nočni pohod na Kokoš«. Vabljeni!
ZSSDI
obvešča, da bosta v petek, 26. t. m. urada v Trstu in Gorici zaprta.
ŠPORTNA OBVESTILA SD Breg - Nogometna sekcija
sestavlja ekipo amaterjev. Vabljeni so vsi bivši igralci, kateri naj se javijo na sedežu društva ali naj pokličejo na tel. St. 227044 v večernih urah.
________NOGOMET / NAŽE EKIPE V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH_____
Mladinci na Tižaškem sklenili prvenstvene nastope
Primorje se je poslovilo z zmago, Vesna pa z visokim porazom - Najmlajši Sovodenj uspešni - Cicibani odlični
MLADINO
POKRAJINSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Chiai-bola - Primorje 1:2, S. Andrea - Opi-cina 2:1, Domio - Muggia 4:2, Edile Adriatico - Costalunga 1:0, Zaule -Olimpia 1:6, Vesna - Sisitana 0:10, Don Bosco - Portuale 2:11.
KONČNI VRSTNI RED: Domio 61, Costalunga in Portuale 52, Muggia 51, Olimpia 47, Opicina 46, S. Andrea 44, Edile Adriatica 43, Primorje 24, Chiarbola 18, Montebello Don Bosco in Zaule 17, Vesna 7.
NA GORIŠKEM
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Torrea-nese - Como 5:2, Valnatisone - Chia-vris 0:4, Sovodnje - Union 91 0:2, Se-renissima - Isonzo Turjak 1:0, Bearzi-colugna - Aurora 6:0, Lucinico - Pie-ris n.o., Cividalese - natisone 4:3, ZAOSTALA TEKMA: Como - Val-natisone 1:3.
NAJMLAJSI
Sanrocchese - Sovodnje 0:3 (0:1)
STRELCI ZA SOVODNJE: S. Tomšič, Zanier in Bagon.
SOVODNJE: Gergolet, Piras, Cotič, Figelj, Assi, Bagon, Mauri (Simšič), S. Tomšič (R. Tomšič), Todde (D. Tomšič), Pavšič, Zanier.
Sovodnje so proti skromni ekipi
pokazale zelo počasno in nezbrano igro. V prvem polčasu je slovenska ekipa že v prvih minutah zatresla nasprotnikovo mrežo s Sašo Tomšičem. Povedati velja, da je so-vodenjska enajsterica imela veliko število priložnosti za zadetek, da bi že v prvem polčasu zapečatila rezultat.
V drugem delu igre je slovenska ekipa stopila na igrišče bolj zbranap in v pičlih desetih minutah še dvakrat premagala domačega vratarja.
Sovodenjce čaka v petek zelo zahtevna tekma proti prvouvrščeni ekipi, in sicer na igrišču Baiamonti, ker v Sovodnjah urejajo igrišče za mednarodno mladinsko tekmo med nemško Bomssio iz Dortmunda in Romo.
Ce združena ekipa uspe iztržiti vsaj točko, obstaja še možnost, da bi lahko osvojila 3. mesto na lestvici. (Aljoša Pavšič)
ZAČETNIKI
Danes Primorje na Proseku
Danes ob 17. uir bo na Proseku zaostala tekma začetnikov med Primorjem Tehtal in San Sergiom.
CICIBANI
Primorje Telital - San Luigi (1:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Stoka.
PRIMORJE: M. Kante, Claudio, Furlan, Pilat, Pipan, Batti, Stoka, Cozzutto, Sciccardi, Doronzio.
Tekma je bila na dokajšnji kakovostni ravni, naši mladi nogometaši pa so zasluženo zmagah, čeprav Primorje sestavljajo v glavnem za leto mlajši igralci, medtem ko je San Luigi igral z vso ekipo letnikov 1985.
Primorje je povedlo že v 7. minuti igre, ko je Edvin Stoka z lepim strelom ugnal gostujočega vratarja.
Za lepo zmago bi pohvalili vse naše nogometaše, posebno pa vratarja Mirka Kanteta, ki je proti koncu srečanja rešil svoja vrata pred gotovim zadetkom.
Sant’Andrea - Breg Grmada 1:2 (1:1)
BREGOVA STRELCA: lozza in Mihelčič
BREG: Slavec, Franko, Sancin, Ota, lozza, Milič, Mihelčič, Klun, Cej.
Z zelo lepim zadetkom Mihelčiča v drugem polčasu so mladi Brežani premagali SanfAndreo. Srečanje je bilo zelo izenačeno. Prvi so povedli domačini. »Plavkpa so kmalu izenačili. Po zmagovitem zadetku so imeh Brežani še nekaj priložnosti, a zelo dober domači vratar je preprečil visok poraz. (E.B.)
MLAJŠI aOBANI
Breg Grmada - Montuzza 12:0 (1:0,7:0)
STELCI: Lovrečič 4, Keber 3, Ghezzo 2, Carli, Kaljič, en avtogol
BREG : Slavec, Didonato, Merlak, Kraljič, Keber, Lovrečič, Ghezzo, Car-li.
Kot kaže sam izid, so Brežani brez težav odpravih ekipo Montuzze, ki je v vsem srečanju le enkrat zaposlila vratarja Slavca. Po drugi strani pa so domačini poleg zadetka zgrešili še vrsto priložnosti. Med posamezniki moramo tokrat pohvaliti poleg običajnega Keberja in Lovrečiča tudi Merlaka in Kraljiča. (E.B.)
Primorje Telital - Montebello Don Bosco 6:1 (2:1,1:0, 3:0)
STRELCI ZA PRIMORJE: Ziani 2, Pipan 2, Kante 1, avtogol.
PRIMORJE: Regent, Dobranovich, Druškovič, V. Kante, Pipan, Ziani, Zuppin, Lucchesi, Di Maria.
Po dokaj dopadljivi tekmi so naši najmlajši nogometaši zanesljivo zmagali. razlika v golih bi lahko bila še obilnejša, saj so imeh gostitelji še številne priložnosti za zadetek (Ziani je zadel tudi dve vratnici). Tudi na tej tekmi je bilo jasno, da temeljito delo že daje svoje sadove.
ŠPORT
Sreda, 24. aprila 1996
ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM -
Kontovelkam preti izpad
Izgubile z zadnjim - Tesna zmaga Brežank, borovke premlo zagrizene
Breg - PaUavolo Trieste 3:2 (15:11, 13:15, 8:15, 15:4, 15:13)
BREG: Zeriali, Canziani N., Laurica, Sancin M., F., S., Sturman, Pettirosso, Gobbo, Mami.
Članska ekipa Brega je s prepričljivo zmago osvojila nov par točk. Obe ekipi sta zaceli tekmo dokaj previdno. Brežanke so v prvem setu stalno vodile in obdržale prednost vse do konca. V drugem in tretjem setu so nase igralke zaigrale manj prepričljivo. Ekipa Brega je zamenjala obličje: napake v obrambi in bleda igra na mreži. Pallavolo TS je tako z lahkoto osvojil oba seta. V četrtem so Brežanke spet dobile svoj ritem in z dobrim napadom osvojile set.
V tie-breku so Brežanke vodile 4:0, nakar se je rezultat spremenil, ko so nasprotnice vodile 8:4. Po menjavi igrišča so se Brežanke zopet umirile in zaključile tekmo v svojo korist. (V.M.)
Bor Friulexport - Killjoy 0:3 (9:15,12:15,10:15)
Bor: J. in Z. Miličevič, Bogateč, Flego, Macho, Rogelja, Sadlowski, Faimann, Ster-nad, Virgilio.
Proti Killjoyu so borovke potegnile krajši konec tudi v povratni tekmi, Čeprav bi lahko pokazale več. Srečanje samo ni bilo zanimivo, tipično za tekme končnice prvenstva. Vec volje do zmage in odločnosti so pokazale gostje, kljub slabšemu tehničnemu znanju. Naše igralke pa so zaigrale premalo zbrano in požrtvovalno, kar so proti mnogo bolj izkušenemu nasprotniku drago plačale. Bližje zmagi pa so bile v zadnjih dveh nizih, v katerih so vodile 11:7 v drugem ter 10:7 v tretjem setu, toda so nato popolnoma odpovedale.
(Dejan)
Kontovel - Prevenire 1:3 (7:15,16:14, 7:15, 7:15)
KONTOVEL: Černe, Sossa, Stoka, Obad, Furlani, Milič, Battigelli.
Zdesetkani Kontovel je klonil pred zadnjeuvršCenim. Igralkam ni mogoCe ničesar očitati, saj so se trudile, vendar pa je bil razpoloženi Prevenire zanje tokrat prehud tekmec. Vse kaže torej, da se bo moral Kontovel tudi letos v tej ligi sprijazniti z izpadom.
Ostali izid 9. kola: S. An-drea - NPT Area Immobiliare 2:3.
Vrstni red: NPT Area Immobiliare 18, SanFAndrea in Killjoy 14, Breg 12, Bor Friu-lexport 6, Kontovel 2, Prevenire 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Izidi 8. kola: Sgt A - Sokol 3:1, Ricreatori - Virtus A 0:3, Juha - Sloga odložena.
Vrstni red: Virtus 16, Ricreatori 10, Sloga 8, Julia 6, Sokol 4, Sgt A 0.
Skupina B
Breg - Virtus B 1:3 (15:11, 6:15, 6:15,12:15)
BREG: Pettirosso, L in J. Sancin, Carboni, Rodella, Terčon, Criti.
Brežanke so se v prvem setu učinkovito upirale vodilnemu (11:11), v naslednjih dveh pa so bile premalo zbrane, da bi lahko dosegle boljši izid, spet pa so se prebudile v Četrtem setu (12:13). Na tej tekmi nekatere igralke niso bile najboljše razpoložene, trener GaC pa je imel žal na razpolago premalo menajv.
Ostali izid 8. kola: Altura -Sgt B 3:0 brez boja.
Vrstni red: Virtus 12, S. Andrea in Altura 8, Breg in SGT B 2.
ODBOJKA / NARAŠČAJNICE NA TRŽAŠKEM
V	boj za naslov med Bregom
in Kontovelom so se polnopravno vključile tudi igralke Sloge B
V	zadnjih treh srečanjih so namreč izbojevale 9 točk
Od 1. do 6. mesta
Sloga B - Ricreatori 3:0 (15:6,15:4,15:5)
SLOGA B: Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Risegari, Udovič, Žagar.
V	zadnji tekmi prvega dela play-offa je Sloga B ponovno potrdila svojo veljavo in brez težav zmagala. Mlada Slogina ekipa iz tekme v tekmo napreduje in visoko mesto, ki ga zaseda na lestvici, je lepa nagrada za vso požrtvovalnost, s katero igralke skozi vse leto zavzeto trenirajo. (Inka)
Sloga B-NPT 3:0 (15:3,15:2,15:3)
Sloga B: Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Žagar.
V	prvi povratni tekmi je Sloga B premagala tržaške sovrstnice, tokrat prvič z gladkim izidom. Mimo lahko trdimo, da so slogašice svoje nasprotnice nadigrale, saj jim tržaška ekipa res nikoli ni bila enakovredna, (bika)
Sloga A - Sloga B 0:3 (0:15,12:15,2:15)
Sloga A: Jana Ban, Bianchi, Carli, Možina, Pangerc, Simeone, Sosič, Sossi.
Sloga B: Alessandra Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Udovič, Žagar.
V	ponedeljek je bil na sporedu "domači” obračun med obema sloginima ekipama, ki sta se uvrstili v končnico prvenstva. Vsaka od dveh si je kajpak želela zmago, saj je šlo tudi za društveni prestiž in ne le za točke na lestvici. Kot v prvem delu, je bila tudi tokrat uspešna Sloga B, tekma pa je bila bolj izenačena kot kaže končni izid. To velja zlasti za prvi set, v katerem Sloga A ni osvojila niti točke, a se je skoraj do konca Slogi B odločno upirala. Igralke so bile zlasti borbene v obrambi, njihov napor pa je bil žal vedno kronan le z menjavo servisa.
V	drugem setu pa je Sloga A takoj prevzela pobudo v svoje roke. Z dobro obrambo in odlično igro na mreži je povedla z 9:1 in 10:3, vendar se Sloga B ni vdala in začela razliko zniževati. Ekipi sta si bili enakovredni do stanja 13:13, nato pa je set pripadel Slogi B. Slogo A je to potrlo, da je v tretjem nizu svojim klubskim tovarišicam nudila le skromen odpor. (Inka)
Ricreatori - Breg 0:3 (7:15,13:15,3:15)
BREG: Cossutta, Mingot, Kalc, Žerjal, Zeriali, Slavec, Gregori, Derganc, Babic.
Brežanke so po pričakovanjih zmagale, a so se morale v drugem setu pošteno truditi, da so ukrotile Ricreatori. Nasprotnika so namreč po lahki zmagi v prvem setu, v katerem so vodile že z 12:4, zaCele namreč podcenjevati. Spet so se zbrale v 3. setu in
lahko zmaga jim ni ušla. (Noemi)
NPT Area Immobiliare - Kontovel 1:2 (14:16,15:12,8:15)
KONTOVEL: Starc, Sossa, Antonini, Milic, Battigelli, Vitez, Komsina, Gollia, Bukavec.
ZaCetek ni obetal niC dobrega. NPT je namreč vodil s 13:6. Naše so se zbrale in z odličnimi podajami ter igro v napadu zaCele nizati točko za točko in so set prepričljivo osvojile. Tedaj pa so verjetno naredile usodno napako, da so mislile, da imajho gladko zmago že v žepu. Nasprotno, požrtvovalni NPT je z dobro igro na mreži v drugem setu spet povedel, tokrat z 11:1. Kontovelke so reagirale, povedle z 12:11, a tokrat konec ni bil tako uspešen kot v prvem setu. Tretji set je bil gol formalnost, toda zmaga z izgubljenim setom bi lahko Kontovelkam prekrižala pot do končnega prvega mesta.
Kontovel - Sloga A 3:0 (15:5, 15:6, 15:11)
KONTOVEL: Starc, Sossa, Antonini, Milic, Battigelli, Vitez, Kosmina, Gollia, Bukavec.
SLOGA A: Ban, Sosič, Bianchi, Sossi, Carli, Pangerc, Hrovatin, Simeone, Možina.
Derbi je bil povsem enosmeren, sja je bila premoč Kontovelk očitna, slogašice pa so delovale nekoliko premalo motivirano, da bi lahko ogrozile boljše gostiteljice.
Vrstni red po 6. kolu: Sloga B 17, Breg 16, Kontovel 13, Nuova Pallavolo 8, Ricreatori 2, Sloga A1. (Sloga A in Sloga B s tekmo več)
Od 7. do 12. mesta
Izida 4. kola: Kontovel B - Nuova Pallavolo B bo 4. maja, Virtus - Ricreatori 0:3, Nuova Pallavolo B - Altura 0:3. Vrstni red: Altura 11, Ricreatori 8, Orna A 7, NPT 4, Kontovel B in Virtus 0. (Kontovel B in NPT B s tekmo manj)
Od 13. do 17. mesta
Izida 4. kola: Sgt - Bor Friulexport 0:3, S. Andrea - Nuova Pallavolo 1:2. Vrstni red: Orna B 8, Bor Friulexport 6, S. Andrea in NPT Area Immobiliare 4, Sgt 2.
TRŽAŠKI POKAL
MOŠKI
Volley 80 - Korting 3:0 (15:8, 15:10, 15:12)
Korting: Bogateč, Krmec, Mikolj, Milic, Peterlin, Stopar, Škabar.
V drugem kolu je naša združena ekipa nastopila okrnjena, vendar to ni zadosten
razlog za poraz. Volley 80 uvršča v ekipo starejše igralce od naših, vendar so se Kor-tingovi dečki z njimi povsem enakovredno kosali. Žal pa so bili vseskozi preveč statični v obrambi in so zgrešili absolutno preveč servisov, da bi lahko upali na uspeh, čeprav so bili tako v drugem kot v tretjem setu precej Časa visoko v vodstvu.
Ostali izid 2. kola: Volley club - NPT Area Immobiliare 0:3. Vrstni red: NPT Area Immobiliare in Korting 4, Volley 80 in Volley club 0.
TRŽAŠKI POKAL
ZENSKE
Skupina A
Sloga - Breg 3:0 (15:3,15:4,17:15)
SLOGA: Alessandra in Jana Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Možina, Pangerc, Žagar.
Breg: Bet, Družina, Cok, Mingot, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali.
V tržaškem pokalu nastopata obe naši ekipi z zelo mladima postavama, slogašice so celo še vse narašCajnice. Vendar so tudi v tem kolu zaigrale zelo odločno in borbeno, kar je sploh značilnost Slogine ekipe. Brežanke pa so nekoliko zatajile, saj so igralke vsekakor sposobne zaigrati veliko bolje od tega, kar so v nedeljo pokazale. Nekoliko pomanjkljiv je bil sprejem, tako da niso mogle učinkovito napadati, plasirane žoge pa je Slogina obramba redno prestrezala. Slogašice, ki so Ciste vse stopile na igrišče, so zaigrale za svoja leta taktično zrelo. (Inka)
Ostali izid 2. kola: S. Andrea - Oma 3:0.
Vrstni red: Sloga in S. Andrea 4, Oma A in Breg 0.
Skupina B
Bor Friulexport - Altura 0:3 (5:15, 8:15, 0:15)
BOR: Carpani, Frandolič, T. in N. Furlani, Kraševic, Požar, Smotlak, Husu, Ciacchi, Cunja.
Hudega poraza še zdaleč ne gre jemati tragično, kajti gostujočo ekipo sestavljajo izključno igralke letnika 1979, pri bo-rovkah pa so odbojkarice od dveh do štirih let celo mlajše, kar se je na igrišču še kako poznalo. Tokrat pa so borovke zaigrale slabše kot v uvodnem srečanju, mlajše igralke pa so stežka kljubovale starejšemu in kvalitetnejšemu nasprotniku. Vsekakor pa tudi to srečanje bo dobra šola za bodoče podobne nastope. (Dejan)
Vrstni red: Altura in Bor Friulexport 2, Oma B 0.
KOŠARKA / SLOVENSKE EKIPE V MLADINSKIH PRVESNTVIH
Naraščajniki: borovci končali z nastopi Dečki: Kontovel dobil derbi proti Bom B
Bor Ediauto A zasluženo premagal moštvo Santosa, poraz Doma Autosprint
NARAŠČAJNIKI
Bor Edi Auto - Poggi Ba-sket 80:88 (39:45)
BOR: Tolentino 1 (1:2, 0:2, 0:1), Gaburro 17 (3:6, 7:17, 0:1), Stokelj 21 (8:12, 5; 10, 1:4), Santi 12 (0:1, 6:15, -), Mirceta, KrCaliC (-, 0:1, -), Ver-ri 2, (-, 1:1, -), Bosari 27 (11:16, 8:10, -), trener: KreCiC. PM 23:37; met za dve 27:56; met za tri 1:6, skupno: 28:62. PON: Santi in Tolentino. SON: 18. 3T: Stokelj 1.
Borovi naraščajniki (na sliki) so v nedeljo idigrali zadnjo prvenstveno tekmo, saj bodo v zadnjem kolu prosti. Naši so tudi tokrat nastopili v moCno zdesetkani postavi, saj sta poleg poškodovanih Lo-vrihe in Smilovicha manjkala še Kafol in Pussini. V zadnjem trenutku sta Borovo postavo okrepila košarkarja Bora B Claudio Mirceta in Peter Ver-ri, ki seveda zaslužita pohvalo za svoj doprinos. KreCiCevi varovanci so zaceli spodbud-
no. Tudi dragi polčas je bil zelo izenačen. V končnici pa so si gostje vendarle nabrali nekaj točk prednosti in zasluženo potegnili daljši konec. Borovci so se kljub porazu nedvomno izkazali, med posamezniki pa je izstopal Danilo Bosari, ki je bil izredno natančen pri metu na koš in zelo dragocen v boju pod košema. Borovci bodo potemtakem po vsej verjetnosti pristali na končnem šestem mestu v družbi Adija iz Ronk, saj so dosegli osem zmag in utrpeti 12 porazov. Izkupiček bi bil lahko znatno boljši, toda naši niso imeli dosti sreče, saj so poleg številnih poškodb izgubili kar sedem tekem z minimalno razliko, potem, ko so skozi vse srečanje vodih. Med posamezniki so prav gotovo vsi napredovali, daleč najboljši pa je bil že prej omenjeni Danilo Bosari, katerega lahko uvrščamo med najboljše košarkarje prvenstva, saj je v
teku sezone ogromno napredoval v igri. (Niko)
DEČKI
Bor Edi Auto A - Santos 104:47 (45:23)
BOR: Kafol 15 (1:2) Tolentino 8, Gaburro 25 (3:12, Stokelj 21 (3:5), Košuta 25 (1:2), Kermec 8 (0:2), Lombardo 2, Bettiolo, trener: KreCiC. PM: 8.25. SON: 20.
Borovci A ekipe so preskočili še eno oviro na poti proti končnemu tretjemu mestu. Nasprotniki so sicer borbena ekipa, toda naši predstavniki so predvsem s hitro igro v napadu kaj kmalu spraviti rezultat na varno. Pri borovcih sta bila tokrat najboljša Košuta in Gaburro, ki sta skupaj dosegla kar 50 točk V jutrišnjem kolu bodo borovci zaposleni v gosteh proti prvou-vršCenemu Don Boscu. (Niko)
Bor B Autocarrozzeria Boris - Kontovel 47:116 (23:60)
BOR: Mirceta, Pison 4 (0:1), Kodrič 18 (4:5), Viler,
Premra 2, DedagiC 11 (5:6), Pi-tacco, Sadlovski, Družina 3 (1:2), Veni 4 (0:4), Suneiga 5 (5:6), trener: Canciani. PM: 15:24. PON: DedagiC. SON: 22.
KONTOVEL: Rogelja 5 (1:2), Doglia 16 (2:6), Frandoli 13 (1:2), Nabergoj 6, Rebula 37 (3:6), Semec 18, Kocjančič 4 (2:2), Bogateč 2, Gregori 12, Hrovatin 3 (1:2), trener: Meden. PM: 10:20. SON: 29.
Tudi drugi derbi med Borom B in Kontovelom se je konCal z gladko zmago Mede-novih varovancev, pri katerih je bil daleC najboljši razigrani Rebula. Tekma je bila, kljub veliki razliki, kar precej zanimiva, saj so se domačini skozi vse srečanje boriti, pri zmagovalcih pa so imeli veC možnosti za igranje predvsem mlajši košarkarji.
Med posamezniki bi pohvalili Doglio, Semca in že omenjenega Rebulo pri Kontovelcih ter Kodriča in
Dedagica pri Boru B. (Niko) NA GORIŠKEM
Italmonfalcone - Dom Sprmtauto 71:48 (35:18)
DOM: Gravner 8, Abrescia, Bensa 3, Golob, Radikon 7, Paraschos, Cuzzuccoti 19, Zu-lian 4, Figelj 7, trener Semolič.
PON: Gravner. 3T: Bensa 1, Cuzzuccoti.
Proti zares močni ekipi iz Tržiča so »belordeci« po slabi igri v prvem polčasu odlično reagirali v drugem delu tekme, ko so bolj pazljivo braniti, predvem pa izboljmšali odstotek pri metu. Občasno so
bili tudi enakovredni močnejšim sovrstnikom, žal, pa jim manjka kontinuitete v igri.
Od posameznikov bi pohvalili Manuela Cuzzuccolija in Sašo Radikona, Miha Gravner pa se je izkazal s številnimi asistencami. (L.S.)
1. DIVIZIJA
Sokol - Golden Basket 84:70(38:35)
SOKOL: Križman 22, Rupel 1, Rizzante 7, Stoka 18, Daneu 6, Čeme 7, Cingerla 16, Ban 7, trener Ban.
3T: Cingerla 3, Daneu 1. PON: Čeme, Cingerla, Stoka, Daneu, Rizzante.
Čeprav je Sokol od 35. minute ostal v štirih, od 37. pa v treh na igrišču, je vseeno povsem zasluženo zmagal. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, nakar so si naši košarkarji priigrali od 15 do 20 točk prednosti, ki so jih ohranili do zadnjih minut, ko so gostje nekoliko ublažiti poraz.
Za požrtvovalno igro je treba pohvaliti vse Sokolove igralce, posebno pa Mateja Cingerlo.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Sreda, 24. aprila 1996
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4: Vas odnos z vsakdanjimi sopotniki se ne bo poglobil, kot pričakujete, ampak celo nasprotno: v marsičem bo celo nazadoval Vača odločitev za samoizpraševanje je torej pravilna
MK 21.4.-20.5.: Čeprav vam bodo bremena šibila ramena, brste vendarle zbrali moči in do noti dokončali obvezne reti. Jutri pa le pazite, da znova ne nasedete pritisku tistih, M se jim mudi namesto vas.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Spremenili boste besedni pristop do bližnjih, kajti uvideli boste, da je skopa beseda vselej dvoumna Kdor premalo govori, še ni nujno moder, kdor pa preveč, še ni nujno vsiljiv.
RAK 22.6. - 22. 7.: Na delovnem mestu boste malce popustili saj vam bo jasno, da ne potrebujete več potrditve s strani nadrejenih. Dovolj ste jih te prepričali o svojih sposobnostih, da lahko mimo polenarite.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Na pripombo, da svoje velike naloge sami ne boste zmogli, se boste odzvali z nasmeškom starega mojstra, na vprašanje, kam boste obesili diplomo, pa z zamišljeno odsotnostjo.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Nekega lepega trenutka boste potonili v občutja, ki ste jih doživljali že tako daleč nazaj, da ste jih že docela pozabili. Vidite, otrok v vas še zmeraj ni podlegel pozi odraslega.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Marsikdo vam bo skušal ponagajati, vendar boste vse p vrsti uspešno ugnali, predvsem s pomočjo zaveznikov, ki jih boste imeli na pretek. A kdor se zanaša na tuje mod, hitro oslabi.
ŠKORPIJON 23.10. - 22. TT- Srečali boste veliko novih obrazov; vedna bo nevrednih vaše visokocenje-ne pozornosti, bo pa tudi nekdo, ki se mu vam ne bo zdelo vredno nameniti niti pogleda. Pravi izziv za vas!
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Ko boste že skoraj obbupali, se bo pojavil nekdo, ki bo v trenutku pregnal vaše cme misli ter vam pokazal izhod. Prestopila ga bosta skupaj, nadaljevali boste sami.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Zamikalo vas bo marsikatero področje, ta ga doslej sploh niste poznali ali pa ste ga zaradi navidezne težavnosti puščali vnemar. Radi se boste pogovarjali s tistimi, ki vedo več.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Ker vas doseženi uspehi ne zadovoljujejo, v novih ciljih pa pogrešate smisel, se odločite za korenito revoludjo: rušenje vseh plotov, ki se jih še držite. Presenečeni boste
RIM 20. Z - 20. 3.: Nekdo vam bo vztrajno dokazoval, da se motite. Ne prepričujte ga o nasprotnem, ampak mu raje temeljiteje opišite svoje videnje, pa ne bo več potrebe, da bi se prepiral sam s seboj.
BENJAMIN
Odstrta skrivnosi naše pnhodnosli
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
»Črna magija«
Izvedeli smo, da nad našo družino, zlasti nad možem, nekdo izvaja Črno magijo. Posvetovala sem se z mnogimi in si priskrbela ustrezno zaščito. Nameravamo obiskati tudi Hodžo, ki so nam ga mnogi priporočali. Zanima me, ali bo po obisku kaj bolje? Bomo izvedeli, kdo nas muči s tako strašnimi stvarmi? So sodelavci iskreni do moža (prišlo je namreč do nesoglasja)? Se kdo v moji službi ukvarja s črno magijo? So moji sumi utemeljeni? Mi je kdo ukradel denar ali sem ga kam založila? Je kdo našel mojo denarnico, ki sem jo skupaj z dokumenti izgubila pred leti? Je možev zaročni prstan, ki ga je izgubil pred več leti, najden? Kaj mislijo moževi starši o meni? Sta moj brat in svakinja iskrena do mene? Ima moževa prva ljubezen kake zveze z našimi težavami?
Benjamin:
Res je, da vam marsikdo nagaja, vendar zgolj na
običajen način, torej tako, kot si nagaja večina »žleh-tnih«, s svojim življenjem nezadovoljnih ljudi - Cme magije pa nad vami gotovo nihče ne izvaja! Ljudi, ki bi bili sposobni z nekakšnimi magičnimi obredi vplivati na življenje drugih, je namreč zelo zelo malo ah pa jih sploh ni. V življenju vam škriplje predvsem zaradi lastnih nepremišljenih potez, vendar še zmeraj ne morete ah nočete sprejeti odgovornosti, zato iščete krivce za vaše težave v okolju - a ker ne morete odkriti običajnih vzrokov, se zatekate k domnevam o neobičajnih, nevidnih, skrivnostnih silah. Ampak z bojem proti namišljenim sovražnikom se ne bo nič spremenilo, zato vaš obisk Hodže (domnevam, da je to nekakšen sodoben izganjalec hudičev) ne bo bistveno izboljšal vašega življenja; prej nasprotno, saj vam bo kvečjemu osušil denarnico, pa boste nazadnje za Črnega maga označili še njega. Veliko bolj bi vam koristil obisk psihologa, ki
bi v vasi duševnosti kaj hitro odkril paranoične poteze, ki ste se jih navzeli v svojem oboštvu in jih pozneje podkrepili z raznimi Čenčami o nekakšnih Črnih magih; psiholog bi zlahka odkril, da vas mučijo pravzaprav notranje bojazni, nezaupanje vase in pretirani sumi v bližnje in daljne osebe. Ampak ne bom vas prepričeval; Ce ste prepričani, da vam nagajajo skrivnostne sile, v tej smeri vztrajajte še naprej, dokler resnice ne boste ugotovili sami. Nesporazum, v katerega se je zapletel mož s svojimi sodelavci, je povsem običajne, človeške narave in ga bo mogoCe zgladiti že z običajnim pogovorom, oplemenitenim z zadostno mero človeške strpnosti in razumevanja. Enako velja za težave, ki jih imate v službi vi. Denar ste po mojem videnju založili, denarnico, ki ste jo izgubili pred leti, pa je nekdo res našel, vendar vam je ni bil pripravljen vrniti. Tudi izgubljen možev prstan je nekdo naSel, vendar ga ni mogel vrniti, saj ni vedel, komu pripada. Moževi starši so vas sprejeti in vas tudi spoštujejo, čeprav sprva, ko vas Se niso poznati, niso bili najbolj zadovoljni z vami - oziroma s svojo vnaprejšnjo sliko o vas. Vaš brat in njegova žena sta iskrena do vas v pribhžno takšni meri, kot ste vi iskreni do njiju. Moževa prva ljubezen je v njegovi duševnosti Se zmeraj navzoča, vendar kvečjemu kot spomin, zato ni verjetnosti, da bi škodljivo vphvala na njegovo življenje z vami.
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54,61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Porschejev veteran prvi na Tasmaniji
Na rallyju na Tasmaniji je zmagal nekdanji nemški voznik formule 1 Jochen Mass s porschejem iz leta 1960, ki ga je za tekmovanje posodil stuttgartski muzej.
Teta je deklico vrgla skozi okno
SAO PAULO - Triletna deklica je preživela padec iz štirinajstnadstropne stavbe. Zlomila si je le nogo. Skozi okno jo je vrgla njena 32-letna teta, ki ni mogla več prenašati njenega jokanja. Po sporočilu brazilske agencije je deklica preživela zato, ker se je med padcem odbila od betonske police in pristala na travniku.
Popravilo kitajske kraljeve palače
PEKING - V Shengyangu na Kitajskem bodo obnovili staro kraljevo palaCo. Palača v središču mesta je edini objekt, zgrajen v mandžurskem slogu. Zgradili so jo ustanovitelji dinastije Qinq, zadnje fevdalne dinastije na Kitajskem, za javnost pa je odprta od leta 1926. Meri 60 tisoC kvadratnih metrov, sestavlja pa jo šeststo hiš. Lani si jo je ogledalo veC kot 400 tisoč obiskovalcev. Za gradnjo stavbe, ki bo skladišče kraljevih zakladov, bodo porabili 1, 5 milijona juanov, pol milijona za prenovo štirih domovanj konkubin in 800 tisoč juanov za beljenje stavb.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	NEM. FILMSKI REŽISER (RAINER)	ŠPORTNICA ZNAJBOUSIM IZIDOM	DEL CIRKUSA	PISMENA OPOMBA	CENTIMETER	GERM. MIT. KRAJ MRTVIH	VSTOP V PROSTOR	PRITOK RENA V ŠVICI	PROSTOR ZA SNEMANJE ZVOKA	ZELO TRDA KOVINA	PRAVOSLAVNA SVETA PODOBA	AVTOR: LUKA PIBER	MESTO V JORDANUI	PREBIVALKA AMERIKE	RAFKO IRGOLIČ	STAROGRŠKO MESTO	RASTLINA S CVETI V KOBULIH	BLEŠČEČA SE NITKA	DALMATINSKO ZIME	DEL NEMŠKIH PRIIMKOV
DIREKTOR SL. KOLESARSKE REPRE-TENTANCE												PISATEU HASEK								
JTROKOVNJAf ZA NAUK 0 GIBANJU ZRAKA												REVOLU- CIONAR ZAPATA								
PISEC MIKLOVE ZALE I.IAKORl					ROMARSKI KRAJ V ITALIJI							IZRAZ PRI KARTANJU			JEZERO V RUSU!					
					RENU							TRIESTE			ARZEN					
PRIPRAVA ZA JGOTAVUANJE RECI POD VODO						PREKLIC ANGLEŠKI PISATEU /ARCHIB.t													PRODAJALKA UR	SOL MLEČNE KISLINE
BLIŽNJI SORODNIK							EDA CUFER	PREVRATNEZ									TOK ZA PUSCICE			
								KRAJ V MAKEDONUI									MLEČNI IZDELEK			
IGOR DEKLEVA			MAJHNE TISKARSKE ČRKE	ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA	RUS. VOHUN (ALFRED) IT. SLIKAR IfilllDO!					REŽISER SEST	PUACA				DEL POHIŠTVA					
											CRN DIM V DIMNIKU				FRANCOSKI DEPARTMA					
STANJE PRED POROKO													IT. TISKOVNA AGENCUA					ANDREJ KURENT CAR		
ZDRAVILNA RASTLINA							ŽELVA KARETA ZORICA FINGUŠT					ANTON CEHOV	NOBELU			KONEC ŽIVLJENJA HENRI VIDAL				
FILMSKA UPODOBITEV ROMANA													GRM Z ZDRAVILNIM LUBJEM							
ZORANA ZEMLJA				OGREVALNA NAPRAVA									ODVETNIK							
1V30A0V
‘PadVMNl
‘iva
‘vmmDi
‘VtoVZINVtEG
‘IMS
‘ON
‘vsia
‘NaSMO
hrv
‘VSNV
TsoNaooaoaaN
‘VtiVMO
‘aos
‘1033
‘OI
‘TOL
‘1SIH3VNV
‘oaivaa
‘alNV3LLNVN30
‘avNOS
‘Nami
‘aa
‘013301
‘jaas
‘ONvmm ‘atNVHMoaav ‘Avisoavf 'LLSVAH 0NV33 :ouABiopoyY
:Aausaa

	
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček: Kljukceve dogodivščine TV dnevnik
Milič in Grilanc
SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT
Prosek 101 Tel. 040/251371
® RAI 1
9.35
11.35 11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
17.30 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
22.30
23.00
23.05
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: La frusta e la forca (pust., ZDA '69, i. B. Bridges, J. Merrow) Dnevnik iz Neaplja Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Volilni sejem (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 rubrika Cover, gospodarstvo Film: Meglio insessanta (kom., ZDA ’87, i. S. Zimbalist, James Read) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Aktualno: II fatto TV film: Legami d’ umore (dram., ZDA ’93, i. T. VVilliams. K. McGillis) Dosje: Zenske na razpotju (vodi D. Bonito) Dnevnik
Aktualne teme o politiki: Porta a porta
Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori
[ RAI 2
© RETE 4
ITALIA 1
jr Slovenija 1
Sl Koper
	Variete za najmlajše		Gospodarstvo		Otroški variete
	Potrebujem te		Nan.: Moonlighting, 9.00		Aktualno: Secondo noi
	Rubrika o aktualnih te-		nad. Un volto, dne don-		Nan.: Super Vicky, 9.45
	mah: Fuori dal denti		ne, 10.00 Zingara, 10.30		Genitori in blue jeans,
	Ekologija v gospodinjst-		Renzo in Lucia, 11.45 La		10.20 MacGyver
	vu, 11.30 TG2 33		forza deli’ amore, vmes		Aktualnosti: Planet
	Dnevnik		(11.30) dnevnik		Nan.: TJ. Hooker
	Aktualni variete: I fatti		Nan.: Hiša v preriji		Odprti studio, Fatti e mi-
	vostri (vodi G. Magalli)		Dnevnik		sfatti, 12.50 Šport studio
	Dnevnik, 13.30 Navade		Rubrika o lepoti		Otroški variete Ciao Ciao
	in družba, rubrika o		Nad.: Sentieri		parade in risanke, 14.25
	branju Bravo chi legge		Film: Splendore nell’ er-		Fax Fans Club
	Variete: I fatti vostri		ba (dram., ZDA ’61)		Varieteja: Colpo di fulmi-
	Nad.: Quando si ama,		Dnevne zanimivosti:		ne, 15.05 Generazione X
	15.10 Santa Barbara		Giorno per giorno, vmes		Aktualno: Planet
	Dnevnik		(19.30) dnevnik in vreme		Nan.: Bayside School,
	Aktualne teme: L ’ Italia		Variete: Game Boat		16.45 Beverly Hills,
	in diretta - Italija v živo		Dok.: Prijateljice živali		17.45 Primi baci
	Dnevnik		Film: Prova schiacciante		Odprti studio in vreme,
	Rubrika o izletih in poto-		(dram., ZDA ’91, i. T. Be-		18.45 Secondo noi, 18.50
	vanjih Sereno Variabile		reger, Greta Scacchi),		Šport studio
	Dnevnik, vneme in šport		vmes (23.30) dnevnik		Nan.: Baywatch - Pod
	Nan.: Ispettore Tibbs		Pregled tiska		košem, 20.00 Mr. Cooper
	Šport in dnevnik flash		Rubrika o lepoti		- Novi kodeks (i. M.
	Variete: Go-Cart, risanke		Film: 11 proiezionista		Curry)
	Večerni dnevnik Tg2		(’91, r. A. KonCalovskij)		Film: Anche gli angeli
	Film: 11 volo della colom-				mangiano fagioli (kom..
	ba (dram., ZDA ’94, i. T.				It. '72, i. Bud Spencer,
	Russell, Lane Smith) Aktualna odd.: L’ errore -	g| CANALE 5			Giuliano Gemma) Film: Dimenticare Paler-
	Napaka				mo (dram., It. ’89, r. F,.
	Dnevnik in vreme				Rosi, i. V. Gassman)
	Ponoči, na trgu Italija		Na prvi strani, vremen-		Aktualno: Fatti e misfatti
			ska napoved	10	Italija 1 šport
			Variete: Maurizio Costan-	m	Nanizanka
4* RAI 3			zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Tele-		
			vizijsko sodišCe (vodita	# TELE 4	
			Rita Dalla Chiesa, Sante		
	Jutranji dnevnik, drobci		Licheri)		
	Film: Incantesimo (kom.,		Dnevnik TG 5		
	ZDA ’38, i. K. Hepburn)		Sgarbi quotidiani		19.30, 22.15, 00.20 Do-
	Videosapere: Vstop pro-		Nad.: Beautiful (i. Ro n		godki in odmevi
	st, Kinematografija, Me-		Moss, J. McCook)		Nad.: Fiori d’ arancio
	dia/Mente, Zdravje, Fau-		Nan.: Robinsonovi - (i.		Nan.: Scienza contro eri-
	st, Potovanje po Italiji,		Bill Cosby, Lisa Bonet)		mine
	Znanstveni dnevnik, Ce-		Variete: Časa Castagna		Glasb, odd.: Slot Machi-
	stni pistelji		Otroški variete Bim Bum		ne, 18.15 Parole & Musi-
	Dnevnik		Bam in risanke		ca (vodi V. Fiandra)
	Aktualno:Telesogni,		Variete: Ambrogio in		Dokumentarec
	13.00 Kljub vsemu,		Uan		Film: I dne mondi di
	mojaltalija.VideoZorro		Risanke: Georgie		Charlie
	Deželne vesti, dnevnik		Kviza: OK, il prezzo 6		Gospodarstvo
	TGR Eurozoom		giusto! (vodi Iva Zanič-		
	Športno popoldne: nogo-		chi), 19.00 La mota della		
	met, mountain bike Aktualno: Ob 5-ih zvečer		fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia)	(•) MONTECARLO	
	Dok. oddaja Geo		Dnevnik		
1	Aktualno: La testata		Variete: Striscia la noti-		
■ ®s	Dnevnik, deželne vesti		zia (vodita Lello Arena,		20.00, 22.30, 1.30 Dnev-
B mi	Aktualno: 10 minut		Enzo lacchetti)		nik, 13.30 Šport
EnEi	Aktualno: Mi manda Lu-		Aktualna odd.: Amid di		Tenis
	brano		sera - Prijatelji		Varieteja: Tappeto volan-
	Dnevnik, deželne vesti		Variete: Maurizio Costan-		te, 18.00 Zap zap
1*89	Aktualna odd.: Linea 3		zo Show, vmes (0.00)		Film: Fuga di Mezzanotte
	HolIywood party		nočni dnevnik		(dram., ZDA '77, i. B. Da-
	Dnevnik, pregled tiska,		Sgarbi quotidiani		vis, R. Quaid, J. Hurt)
	nočna kultura,vreme		Pregled tiska		Film: Un mondo a parte
	Variete: Fuori orario		Nan.: Cin Cin		(dram., VB ’88)
	Videostrani	
	Mala Čarovnica, 2. del	
	Skok med zvezde, 14. del	
	Roka Rocka	
	Izgubljene civilizacije, angleška dok. oddaja	
	Poročila	
	Kolo sreče, pon. tv igrice	
	Zgodbe iz školjke	
	Dlan v dlani	
	Gore in ljudje	
	Slovenski utrinki, oddaja	
	Madžarske TV	^1
	Ljudje in zemlja, pon.	JjgEj
	TV Dnevnik 1	
	Male sive celice, kviz	
	Fallerjevi, 4. del	
	Kolo sreče, tv igrica	
	Risanka	
	TV Dnevnik 2	
	Gospod Bean, 9. del	
	Rada se te spominjam,	
angleški film Rezija: David Leland. Igrajo: Emily Lloyd, Tom Bell, Pat Heywood in drugi. TV Dnevnik 3 seaQuest, 10. del Zaljubljenca, 3. del danske nadaljevanke Poročila
Slovenija 2
Euronews Prisluhnimo tišini
V	žarišču OCi kritike
Ob dnevu knjige Ameriški film, 2. del angleške dok. oddaje Oslova koža, francoski film Gospod Bean, 8. del angleške nanizanke seaQuest, 9. del Angels Falls, 4. del
V	vrtincu
Slovenci v Vatikanu,
1.	oddaja Po Sloveniji
Kvalifikacije za SP v nogometu leta 1998: Grčija -Slovenija, prenos
2.	tekma finala končnice DP v rokometu (M): Celje Pivovarna Laško - Gorenje, prenos
Koncert ob 50-letnici koncertne posredovalnice Maribor
Taborišče Ravensbrueck, balet
Euronevvs
j Euronevvs
Dialogi, oddajo vodi Ezio Giuricin
Ameriški avtorji:
Edgar Allan Poe Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika Vsedanes Ameriški avtorji:
Edgar Allan Poe j Euronevvs
Piranski glasbeni večeri j Vsedanes
I Alfred Veliki, angleški | zgodovinski film Rezija: Glive Donner.
I Igrajo: Michael York, Pm-| nella Ransome in drugi.
Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1241. del Dobro jutro Poročila
Andrija Kačič Miošid GIsba skozi Cas Hrvaški likovni ustvarjalci
Ko o drstem Poročila
Ljubezen, 230. del Chisum, ponovitev ameriškega filma Rezija: Andrew V. Mcla-glen.
Igrajo: John Wayne, Forrest Tucker. Geaffrey Deuel, Glenn Corbett in drugi.
John Chisum je Živinorejec in lastnik velikih pašnikov na meji med Texasom in New Mexicom.
Pomembno in nepomembno, 7. del Ljubim svoje mesto Poročila Glasba v Času Naši likovni ustvarjalci Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
105. del nadaljevanke Kolo sreCe Obnova Hrvaške Dnevnik Poslovni klub Ekran brez okvirja Jaz sem pesem, glasbena oddaja Dnevnik Slika na sliko Vse ima svoj namen Poročila
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.03 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o.,.; 10,00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Moda; 18.00 Vroči stol;
19.30	Glasbeni večer z J. VVebrom: Rock, Blues, Folk &Country; 22.00 Zrcalo dneva .
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna
^matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne
molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov in koncertov; 20.00 Prenos orgelskega koncerta; 22,05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicijo 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev;
6.30	Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E.
Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15Siigla singel.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smeh ni greh; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, popoldnevi stare in sodobne glasbe; 18.00 Literarne podobe: MiirabF lia poetica; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Volilna tribuna; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15,10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-19.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Glasbena oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAL DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926'
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
X
r „ . SREDISCE
20
Sreda, 24. aprila 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO
OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
OKLUZUA
SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA

6
66
666
-J
XX "V c A
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje 110 Ribniško Pohorje 120 Golte Vogel Krvavec Velika Planina
k Rogla__________
Na Zelenici naprave danes ne obratujejo, Na Voglu je Žagarjev graben zaprt.
VIŠINE SNEGA V GORAH		
500 m	°C 18	
1000 m	14	100 on
1500 m	10	160 cm
2000 m	6	
2500 m	3	300 cm
2864 m	1	
Snežna odeja je prekrita s skot]o, ki se ponekod predira pod človeško težo. Tveganje pred snežnimi plazovi je večje na prisojnih pobočjih predvsem v dopoldanskem in popoldanskem času. Lokalno, na strmih pobočjih in nespla-zenih grapah je tveganje pred prožitvi-jo plazov 3. stopnje, sicer pa po gorah večinoma 2. stopnje po petstopenjski lestvici. V zgodnjih jutranjih urah pa je tveganje minimalno.

SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
.
V romunski jami čudežni svet izpred milijona let
BUKAREŠTA - V jami Movile nedaleč od Črnega morja obstaja v nedrjih zemlje čudežen svet, kakršnega doslej na zemlji še niso odkrili. V globini kakih 20 metrov se v temnini bohotijo živa bitja, ki so se za milijone let drugače razvijale od tistih, ki so zaživela pod soncem. O teh povsem novih bitjih niso biologi vedeli ničesar vse do leta 1987, ko jih je o fenomenu v jami Movile obvestil romunski kolega Serban Sarbu.
Jama je zasičena z vodikovim sulfidom. Prav ta smrdeči plin in popolna tema naj bi botrovala k nastanku novih oblik življenja. Doslej so jih odkrili 33: gre za davne sorodnike rakov, stonog, polžev in škorpjonov, ki so razvili povsem samosvoje telesne oblike. Ena od novih vrst bitij se hrani s črvi tako, da jih vsrkava kot špagete, nekateri drugi »prebivalci« sedaj gotovo najbolj znane romunske jame so tako ploščati, da oblikovno spominjajo na aspirin.
Serban Sarbu je čudežni svet v jami Mo-. vile odkril pred deve-I timi leti, malo preden ! je zbežal iz takratne Ceaucescujeve države in se kot politični begunec zatekel v
Združene države. Prav v ZDA je izdal prve rezultate svojih raziskav. Po padcu Ceaucescuja se je vrnil v domovino, dobil je prepotrebna finančna sredstva, in nadaljeval z raziskovanjem. Vse nove
oblike življenja spadajo med nevretenčarje, nekatere so podobne bitjem, ki so jih odkrili v globini več tisoč metrov v oceanih, kjer pa je zelo težko raziskovati njihovo življenje.
Znanstveniki menijo,
da je bil ehosistem jame Movile za milijone let nedotaknjen. Da bi ga ne skvarili z množično človekovo prisotnostjo, je bilo določeno, da se lahko v jamo spustijo naenkrat le trije raziskovalci.
Koristen satelit
Ameriška tovarna Rockvvell bo izdelala več kot 30 takih satelitov, ki bodo omogočali ladjam, da točno določijo zemljepisno lego (Telefoto AP)
Danes
s plinom v?c6dju
TOKIO - Danes se bo pričel proces proti Soku Asahari, voditelju sekte Aum Sinrikjo - Vzvišene resnice, ki je lanskega 20. marca pripravila atentat s strupenim ner-vinskim plinom v tokijski podzemni Zelenici, pri katerem je 12 ljudi umrlo, več kot 5.500 pa jih je bilo hudo zastrupljenih. Asaharo bremeni 17 obtožnic od pokola do nedovoljene posesti bojnih plinov, zaradi Cesar mu grozi smrtna kazen. Gez Cas bodo zaradi atentata sodili Se 12 sodelavcem guruja, nadalj-nih 430 pa so aretirali zaradi Številnih drugih kaznivih dejanj, od umorov do ugrabitve, predvsem pa zaradi posesti kemičnega in bakteriološkega orožja: na sedežih sekte, ki je Stela približno 10 tisoC privržencev, so namreč zaplenili toliko kemikalij, da bi lahko ubili veC kot
10 milijonov ljudi.
Okrog procesa vlada na Japonskem izredno zanimanje, uvedli pa so tudi izjemne varnostne mere. Na območju okrog sodišča je 2 tisoC pohcistov, več kot 5 tisoC ljudi pa Čaka v vrsti na žrebanje za 50 mest, ki so jih v sodni dvorani dah na razpolago za publiko. Tudi za novinarje bodo žrebali dovoljenja za vstop v dvorano, saj je prostora samo za 50 predstavnikov tiska, televizijskim kameram pa bo vstop sploh prepovedan.
Degasovo Plesalko v rumenem bodo te dni prodali na dražbi skupaj z drugimi slikami. Iztržili naj bi več kot 20 milijonov dolarjev (Telefoto AP)