3 nć. "V 35. številka. Zdanje za sredo 24, marca 1897. (v Trstu. y torek zvečer dne 23 marca 1897) Tečaj XXII. „EDINOST" Izhaja po trikrat na teden ▼ i*atib ii* danjih ob torkih, četrtkih li sobotah. Zjutranje izdnnj« iz-ni j a ob H. nri zjutraj, rečnrno pa ob 7. ir- rcćor. - Obojno izdanja ntfme : j*iii°riH»8flp . t. 1.—, izven Avstrija f. 1.5? t* tri mnnnr.. . „ 3.— , t « 4,M r« fol , . , , H.— u leto . . „ , * , lb.~ ^arecmino Je plačevati naprej na naro6be »!P*i priložene naročnine •• uprava o« ozira. Foaamiidse fttoriiiio ao dobirajo r pio-dfli^.nicat tobaka v J rutu po 3 evč. i.iTra Trsta po S iit£. Oglasi ee rađane po ran'« * p a»»loT. e debelimi ćrkam plaćii» pro-vtor, ko'.ik;>r ob«i«?a -laradnih vr^t.-. Poslurvt osmrtuicf; in javae zah/ale, J!'« oijhisi itd. go računajo po p»s;o'jlb<. Val dopisi naj se ponižajo unit' liitru ulica Cimerom, it. 18. Vnako pi»L-o nura bi r i franko*uno. Ij !• nefranVoTfcL,. »« a* »prejemajo. Hokopisl »e oa vrai^ato. S:uo4nino, reklamacijo in oglase »presneti upmvniif.io ulioa MoHnu L iv t o! o hčt. 3, IT. tinti r, Nnro&nU'> iu oglaM je^plačerati loco Trni;. Odprra ''teUra«* oija 13 pr^-r'T. r■ Glasilo »(»venskega političnega ti r ^ « v a m m (Primorsko, „ W edinosti j» mi, v" Ćastilim našim gg. naročnikom! Te dni smo pričeli razpošiljati poštne nakaznice, iz katerih je razvidno, koliko dolguje vsak na za-stani naročnini do 31. marca t. I. Glede na to, da imamo ravno letos izvanredno ogromne troške, prosimo čestite gg. naročnike, da blagovole doposlati zastano naročnino ; in ozirom na to, da se naročnina v naprej plačuje, tudi po mogočnosti predplačilo za drugo četrletje. Kdor nam do konoa tekočega meseca ne dopo§lje zastane naročnine, temu bodemo primorani ustaviti list. Upravništve „Edinosti*', Odprto pismo dru. Ivanu Krstiću v Matuljah. V štev. 22. od Tebe urejevane „Prave Naše Sloge" od minole sobote, usojaš se trditi, „da sem Ti jaz dan pred volit,vijo za V. kurijo v Istri, to je dne 9. marca, ponudil pet tisoč gold. in list „Našo Slogo" (to poslednje v imenu dra. Laginje) za slučaj, da bi Rukovčani glasovali za Hrvata Laginjo". Da ta Tvoja trditev ni nic drugega nego jedna od mnogobrojnih in smešnih Tvojih izmišljotin, to veš prav dobro Ti sam, kakor vem jaz; ako misliš, da se s to najnovejo izmišljotino svojo rehabilitiraš kakorsibodi pred občinstvom radi dela, storjenega dne 10. t. m. — zgrešil si cilj — vera ti moja. Tebi je, dragec moj, tako odzvonilo z dnem 10. marca 1897, da se ne moreš več rehabilirati niti pred onimi, kojim verno služiš na oni strani že blizu dve leti. Ker sva se mi dva pred volitvami, ki so se izvršile r Istri dne 10. marca, razgo-varjala izklj učljiv o na štiri oči, morež lahko trditi, ali (ia se izrazim točneje, izmišljati, kar Te je volja, ker dobro veš, da Te jaz ne morem pobiti s pričami, katerih ni bilo na najinem razgovoru. Ako bi bila Čista Tvoja vest, in ako bi ista mogla pregovoriti, ona bi mogla najbolje izpričati, da meni ni bilo niti na kraj pa- 60 I'OD LISTEK Fromoiit mlajši & Risler starši. ROMAN. — Francookl apiaal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Ko se je bila že navadila greha, se je polagoma dumislila drznih partij. Še od tedaj, ko se je učila, ostala soji v spominu imena plesišč in slo-večih restavracij, katere je sedaj hotel* pohajati; baš tako jej je bilo v zabavo, da si je dajala odpirati oba dela vrat znanih modistovk, o katerih je sicer poznala samo tvrdko zunaj na desl-i. Saj je pred vsem drugim v tej ljubezni iskala nadomestila za turobnost in trpljenje mladosti svoje. Nič je ua primer ni bolj radoatilo |»o povratu iz gledališča ali z nočne vožnje v boulogneški gaj, nego večerja v Onfš Aoglais, kjer je bila obkro-ževana od vri<ča razkošne pregrehe. S teh neprestanih izletov je jemala s sabo obrate v govorjenju, vedenje, dvoumue pesmi in predrzno izrezane obleke, ki so v meščanskem ozračju stare trgovske hiše pojavljali natančno in pozornost vzbujajočo silueto tedanjega Pariza. V tovarni so pričeli nekaj slutiti. Ženske izmed naroda, cel6 najnbožneje znajo tat 6 hitro meti, penujati Tebi bodisi 5000 gld. bodisi „Našo Slogo". Ti veš bolje, nego kdorsibodi, da tehtaš veliko premalo, da bi kdo hotel našteti za-te 5000 gld. Kar se pa tiče „Naše Sloge", glasila hrvatskega naroda v Istri, znaš istotako dobro, da nisi dorasel za isto. Ti si sposoben samo za „Pravo Našo Slogo", ali bolje povedano: za „Pravo Našo Neslogo" In recimo — dato ei non concesso — da bi tudi bilo vredno, našteti zate 5000 gl. in da si Ti dorasel za „Našo Slogo", ni bilo potrebno, da Ti jaz ponudim ni jedno ni drugo, ker si mi Ti sam se svojo pošteno besedo — najprej v Trstu, v kavarni Specchi, a zatem v železniškem coupeu, ko sva se 9. t. m. rano v jutro vozila med Matuljami in oapljanami — zajamčil brez nikakega pogoja, podkupščine ali ponujanja, da bodo vsi oni volilni možje, na katere Ti uplivaš, glasovali dne 10. t. m. za dra. L agi njo ; a to si mi Ti zagotovil potem, ko sem Te opozoril bratski, kako kriv je pot. po katerem hodiš, a da te bode narod hrvatski, ako ne kreneš s tega pota, proklinjal. dočira te bode blagoslavljal, ako kreneš s tega pota In se posta1 -viš na pravo pot, ter da hočem delati na to, da naše novine, ki so poprej nepovoljno pisale o Tebi, pohvalijo tvoj korak. To je vse, kar sem Ti ponudil jaz. Gornjo svojo obljubo si obnovil popolu-dne istega dneva, potem, ko sem so jaz vrnil v Trst, v svoji na-me naslovljeni brzojavki iz Kozine pod št. 141, katera brzojavka glasi doslovno : Hedattore Jakić — Trieste. Nostri voti Laginja semprechb candidato comuni foresi occidentali Ribar. — Risposta Matidje. — Krstić. V navzočnosti gosp. Maksa Cotiča, tajnika pol. društva „Edinost*4, in potem, ko sem se sporazumil s predsednikom in nekaterimi Členi tega društva, in potem, ko je dr. Iiybdf vsprejel kandidaturo od Tebe postav- razkusati taoleto !... Kadar je gospa RLderjeva ob tieh popoludue odhajala od doma, jo je motrilo petdeset parov bistrih, zavidljivih očij, skritih za stekli delavnic ia poliranje, ooi, katere so jej skozi vrhno suknjo od črnega žameta in z lesketajoCim jetom obaiti modrec gledale ploboko v doso, obteženo s krivdo. Ne da bi ona pazila ni to, ietale »o vse tajnosti to male, nore glavice okoli njih, kakor trakovi, plapolajoči okoli njenega razgaljenega tilnika, in kadar je šla pt-š, so pripovedovale line nožice v čevljih z desetimi gumbi o raznih skrivnih izletih, o stopnicah, s preprogami pokritih, čez katere sta stopala po not i. idoča k večerji, iu o gorkih kožuhih, v katere stane, zavijala, ko ju je voz o svitu svetilnic vozil oktdo jezera. Delavke so se dnlale nore* ter sikale: „Le poglejte nagizdi'.no punčiko!... Tu naj bi bila toaleta za cesto... Kadar gre k maši, se gotovo ne nališpa toliko. In če človek pomisli: pred tremi leti, tedaj je še vsako jutro v dežnem plašču šla delat, imejoča v žepu za dva solda pečenih kostanjev, da si je gr la prste... Sedaj pa ima ekvi-pažo..." In sredi lojevčevega prahu iu o puhanju po zimi in po leti razbeljenih pečij, je mislila mar ljeno kakor conditio sine yua non, sem Ti na predvečer istega dneva z brzojavko pod štev. 2190 odgovoril kakor sledi : Ur. Krstić — Matidje. — Parlai persone competenti. — Acrettiamo volen-tieri proposta. — Jakić. uro^erm brzo- javmjBJŽ^čer omenjenega dne, priča sledeča službena brzojavka, ki sem jo dobil iz Matulj od tamošnjega brzojavnega urada: Jakić — Triest: Telegramm Nro. 21,90 zugest elit an dr. Krstić a m 9$ Nachmittag. Vendar, vzlic vsemu temi, naslednji dan nisi držal besede, kajti vsi od Tebe odvisni volilni možje so glasovali za italijanskega kandidata Bartolia in tako zagotovili italijansko zmago v V. kuriji v Istri. To so gola fakta. Ne bledi Torej o ti-sučih, niti o ponujanju „Naše Sloge" v imenu dičnega dra. Laginje, ki z mano vred nima druzega, da bi Ti penudil, nego sožaljenje za Tvoje delo, ki si je storil dne 10. t. m. Za to delo naj Te sodita Bog in narod arbanaški! Narod hrvatski pa "aj se tolaži, da tega dela ni storil njega sin, ampak Ti ki Te je rodila gojila in odgojila arbanaška mati. Ako se mi ni posrečilo, da Te spravim s krive na pravo stezo, ni krivda na meni, ampak na Tvojih omahovanjih iz teh zadnjih let. Kolika razlika je med onim arbanasom Krstićem, ki je nekdaj v Zagrebu in na Reki bil pripravljen preliti tudi ikri za hrvatsko stvar — in onim arbanasom Krsti čem, kateri dandanes, odkar je došel v Avstrijo, noče niti vedeti za hrvatsko ime! S tem vsklikom zaključujem, prepuščaje Ti slobodne roke, da, ako hočeš, izmišljaš in premišljaš, kaj naj bi zopet izmislil. Trst, 23. marca 1897. Ante Jakić, urednik lista „U Peiisicro Slavo". si katera uboga deklica na tisto trmasto srečo, ki na mali preobrača uaodo ženske, ter pričela sanjariti o sijajni bodočnosti, ki morda čaka tudi nje, dasi se ne nadeja. Rislerja so vsi imeli za varnega soproga. Dva odjemnika pri tiskalnicah, zvesta gosta Folies-Drauutiques, sta povedala, da sta gospo Risler-jevo večkrat videla v tem grledališčo, in sicer spremljano od gospoda, skrivajučega z :daj v loži. Tudi oče Achille je pripovedoval čudne do-goube — — — Da i^a Stdunija ljubimc i, ;tli da jih ima eelč več, o tem žc nikdo več ni dvomil. Sumo uobeden še ni mislil na Fromouta mlajšega. A vendar ni biJa kar nič pr-vidna v občevanju žnjim. Ravno narobe: zdelo se je, kak^r da vse dela nalašč z neko oči vidnostjo, in ravno to jo je morda rešilo. Kolikrat ga j» bila na uajpre-drzneji način ogovorila na vnanjih stopnicah, da se zmeni žnjim o sestanku za zvečer, kolikokrat se jej je zljubilo, da ga je navdala n strahom, ko mu je o govorjenja vpričo vseh ljudij nesramno zrla v oči. A ko je minula prva osuplost, jej je bil Georges še le hvaležen za to drzovitost, kajti pripisoval jo je brezmejni ljubezni njeni. In kako se je varal 1 (Pride še.) O izvolitvi poslanca kmečkih občin za vstočno Istro. (Izv. poročilo.) Prišli 80 volilni možje iz občine Kastav-ske (32), v A iz Podgrala (14),\A materijski (11), vsi jeldanski (8), vsi voloUdc*, ostali so doma. To tii možko. Ona dVH i/. občine moščeniške naj le sulijo njiju volilci. Ta dvojica sta se ponudila na-šini volilcem in sta jih profila, da izvolijo njiju, obljubivši, da bodeta glasovala za našega kandi-data. Naši so jima zaupali, ali prevarila sta to zaupanje. Blizu Lovrana sta. Prosimo naše, da nam priobčijo njiju imeni, da jih bode poznal vsakdo. C. kr. okrajni glavar Alojzij F a b i a n i, kakor volilui komisar, to pot ni mogel potisniti večine volilnih mož v manjšino o volitvi v komisijo. Bili so vsi jedne misli, taka je morala biti tudi komisija. Sedaj se tudi g. Kastelca in njegovih ni moglo smatrati kakor desidente, Ko so volilni možje izvolili trojico p.^uov komisije inje komisar imenoval trojico — v kateri ni bilo veleč. gosp. Rogača — vskliknili ».» vsi volilni možje glasno in jasno: Živio Rogač !, isti Hogač, katerega je bil dne 10. marca g. komisar zapostavil jednemu Giovanni Andreicichu iz Vedeža. In Rogač je bil soglasno izvoljen sedmim členom in potem z vsemi glasovi — razun svojega — predsednikom komi-sije. In zopet je zaorilo po dvorani : Živio Rogači Vsi glasovi bili so oddani za Vekoslava Spinčiča. Volitev se je vršila povsem gladko. Samo o sestavljanju zapisnika bilo je nekoliko prigovor«. C. kr. okrajni glavar, kakor volilni komisar, je imel pripravljeno polo papirja za zapisnik ,Land Istrien, Beziric Volosca" itd. Temu se je na predlog člena Jeuk* uprla večina členov komisije, in seje moral zbrisati oni napis ter napisati hrvatski, oziroma slovenski. Radovedni smo res, da-li bi c. kr. okr. glavar Fabiani tudi italijanskim volilnim možem hotd usiliti kaj tacega, in radovedni smo, da-li je še katrri drugi volilni komisar, n. pr. v Poreču ali v Pulju, kjer so imeli Italijani večino, predložil nemške napise v zapisnik! Čim je bila dovršena volitev, došla je depuiacija volilnih mož pozvat izvoljenega poslanca Vekoslava Spinčida, d« pride med volilne može. Došel je in je bil na cesti burno pozdravljen od njih ; a potem, ko se je zahvalil, so g,I odveli v krčuio »Jutižauke14, kjer so rodoljubi volosko-opatijski priredili ukupen obed. Na obedu je vladalo veliko navdušenje. Zdra-vijea se je vršila za zdravijco v navzočnosti vseh 73 volilnih mož in najmanje 50 druzib. Prvi je nazdravil že imenovani g. Rogač izvoljenemu posl. Spin čiču. Le-ta, pozdravljen prisrčno in oduševljeno, je odgovoril takoj daljini in toplim rodoljubnim govorom ter je nazdravil vsem volilnim možem, ne samo veloskega, nego tudi okrajev paziuskega In lošinjskoga ter vsemu zavednemu hrvatskemu iu slovenskemu ljudstvu Istre. Med govorom in po govoru so orili burni „živio" klici. Govorili so še Božo Dubrovid, dr. Poščič v imenu rodoljubov vo-loških in opatijskih, Slavoj J^nko, Gašpar Kastelic, Kazimir Jelunic, A. Ryšlavy in zopet Vekoslav Spinčič. Vsi govori so se poslušali pozorno in so bili odobravani burno. Posebno je vzradostil® vseh, ko je občinski glavar matorijski, g. Gašpar Kastelic, nazdravil izvoljenemu poslancu ter izjavil pri tem, da se je skušalo njega in njegove odvrniti od hrvatsko~dovmske stranice, ali on in njegovi da so najodločneje zavrnili napadnike. Odločili so, da bodo glasovali za narodnega kandidata, kakor je bilo to vaikdar, »saj za državni zbor, in kakor bode tako vsikdar tudi v bodoče. Veselje je bilo popolno, ko smo izvedeli, da je v zapadnih okrajih izvoljen dr. Laginja. Vskli-kanju „Živio Spinčič" „Živio Laginja« ni bilo ne konca ne kraja do kasne noči. Na večer je bil Kastav krasno razsvetljeu, kakor da je v ognju. Po Kaatavščini je bilo mnogo kresov. Tudi Veprinac je bil razsvitljen, Moščenice pa uprav divno. Na parobrodu „Ika* se je zbralo mnogo gospodov, gospa in gospodičin iz Voloskega, Opatije in iz bližnjih krajev. Paruik, poln »vttiljnikov, na katerih so goreli bengalični ognji, je ukrcal najprej ljudi na Voloskem, potem v Opatiji. Tu ia tam so vsklikali navdušeno. Ob pevanju in vsklikanju slo je počasi ob obali. Odzivalo se nam je ob vsej obali, v Iki, v Ičičih, v Lovra ;i, kjer se je x ladijo ukrcalo nekoliko domoljubov. Draga mošče-niška je bila krasno razuvitljena. Tu je bilo vskli-kanje posebno glasno, ker se je vedelo, da se tu izkrcajo volilni možje moščeniški. Parobrod je šel še do pod Brseč, kjiT so se izkrcali brsečki volilni možje. V Kastvu samem se je nabralo toliko ljudij, kolikor j.h ne pride na največ semenj. Komaj da smo se gibali. Vslikall in pevali so stari in mladi, možki in ženke, vsi, vsi. Veselje je potihnilo še le kasno v noč. Kar je bilo v Kastvu v velikem, je bilo v ujHiijfm na vseh straneh Kastavščine. Takega slavja, na kraju in po morju, še ni doživela vztočna stran Istre. Bog živi ta zavedni in pošteni narod in njega zastopnike! Politiike vesti. V TRSTU, dne 23. marca 1897. Državnozborske volitve. Včeraj so se vršile o je volitve v notranjem mestu na Dunaja in pa za okraj Leopoldstadt. Povdarjali smo že, da še pred malo leti ne bi bil nikdo niti sanjal, da bi mogli priti kedaj v nevarnost liberalci v notranjem mestu dunajskem. Česar ni pričakoval nikdo, zgodilo se je : včeraj so bili v prav resni nevarnosti mandatje liberalne gospode. In le ua ta način so se mogli rešiti, da so se združili se socijalnimi politiki. Sami bi bili gotovo padli. Le po kompromisu so rešili včeraj 5 mandatov. Za koliko časa P * • * Fini« coionat opus. Besnečo valovje laškega radikalizma na Primorskem je pogoltnilo včeraj zadnji dve žrtvi: trgovska zboruica tržaška in veleposestvo goriško sta izvolila dva — progres s o v c a. Mi so ne čudimo tenin, mi sk sploh ne čudimo ničemur več, odkar smo do/.iveli volitve za V. kurijo in treiji kolegij v Trstu. Povsodi isti vzroki in isti nasledki. Iste sile, ki so porušile Nabergoja, so porušile tudi grota Alfreda Coroni-nija v veleposestvu goriškem. In da smo odkritosrčni : mi bi se bili le čudili, ako bi bilo prišlo drugače. Iz Gorice so nam poročali sicer še zadnji čas, da imajo Slovenci zagotovljeno malo večino v veleposestvu, ali mi smo postali taki neverni Tomaži, da si ob sedanjih okolnostih niti ne moremo misliti slovenske zmage, ako ista ni več kakor gotova. Le resnico govorimo, ako konstatujeino, da tacega navala na slovenstvo v Primorski še ni bilo, kakor šen je bil Meda j. Ali jednu je čudno na vsem tem : to, da se je ta ljuta borba proti nam zasnovala v hipu, ko vidimo na pozorišžu konture konservativno-slovanske večine bodočega parlamenta. Sedaj, ko je liberalizem odgospodaril popolnoma, ko je do tal pogorel oni sistem, ki je slonel na doumevanju, da je proganjanje Slovanov glavni pogoj trdnosti avstrijske države, sedaj smo dospeli na Primorskem, v tej eksponirani in po večini slovanski deželi, do žalostnega dejstva, da ima laska manjšina II; slovanska, statistiški dokazana večina pa le 4 mandate. Pred Bogom in svojo vestjo naj se zagovarjajo vsi oui, ki so kakorsibodi pripomogli, da je prišlo do take vnebovpijoče krivice! • * * Veliko posestvo na Č e Š k e m je izvolilo 16 koiis«rvativcev in 7 liberalcev. — Veleposeatvo Gorenje A v s t r i j e je izvolilo dva konservativca in ono v Galiciji SO kandidatov centralnega volilnega odbora poljskega. Parlamentarne stvari. V par dneh se snide avstrijski parlament. ,Neue Freie Presse" poroča, da so bode jutri vršil ministerski svet pod pred-sednišhom cesarjevim, da se določi besedilo pre-stolnega govora, s katerim Njegovo Veličanstvo otvori novi državni zbor. V gospodsko zbornioo bode baje imenovanih 16 novih členov. Med istimi bodeta tudi grof H o h e n w a r t iu dr. R i e g e r. Ministerski svet. Na cesarskem dvoru na Dunaju je bil predvčerajšnjem ministerski svčtpod predsedstvom Nj. Vel. cesarja. Konferencije so se udeležili skupni ministri in oba miuister*ka predsednika. Politiški krogi sodijo, da se je na konferenciji razpravljalo o zunanji politiki naše države. Avstri jski konzul v Kaneji prijet zaradi ogled ust va ? Te dni smo objavili iz Aten došlo vest, glasom katere je griki polkovnik Vassoa baje prijel avstrijskega konzula v Kaneji, majorja Pinterja, ker je bil konzul baje na sumu, da je ogleduli Grkom na škodo. K tej vesti opaža oficijozni „Fremdenblatt": Več časopisov je objavilo seazacijonalno vest iz Aten, glasom katere je polkovnik Vassos dal kakor ogleduha prijeti avstrijskega konsula v Kaneji, majorja Pinterja, ko je le-ta obiskal grški tabor. Ker se na D u-n a j n ne zna ničesar o tem dogodku, je soditi, da ta vest temelji ua kaki pomoti. Položaj na Kreti. Niti danes nam ni zabeležiti važnih vesti s Krete. Blokada je sicer objavljena iu službeno priobčena na vse kraje, toda, kakor poročajo iz Kaneje, dela morje mnogo ovire, kajti poslednje dni je zelo razburjeno. Grška vlada je odredila, da je osnovati meščansko stražo (gardo) po vseli mestih Grške v varstvo javnega miru in reda. Kajti vojaki morajo biti pripravljeni za druga, skrajno resnobna pod-vzetja. Potrjuje se, da so velesile sklenile pomnožiti svoje čete na Kreti in sicer vsaka država za 600 mož, da bode laglje zasesti Kreto. Različne ueaiti Mestni svet tržaiki. Kakor znano, imel je novoizvoljeni občinski zastop tržaški včeraj o po-ludne svojo II. letošnjo javno sejo. Ta sej« pa ni bila drugo, nego izraz skrajnega sovražtva pru-gressovskib svetovalcev nasproti možu, zoper katerega so bili progressovci o poslednjih volitvah besen boj zato. ker je bil na Dunaju večkrat povedal resnico, da Trst ni čisto laško mesto, ampak da je tu i mnogo slovenskega življa. Iu na tega moža, ki ima že preko trideset let parlamentarnega življenja za seboj, na moža, čigar zasluge ua politiškem polju je priznal Nj. Veličanstvo cesar, odlikov^vši ga z vitežkimkrižcem Fran Josipovega reda, na našega Nabergoja, izbruhnil je pro-gressovsko-liberalni zastop vknpno z nerazdružljivo svojo fakinažo na galeriji ves svoj izliv narodne strasti iu osebiuga sovražtva. Iz sledečega kratkega opisa te — komedijaške ssje naj sodijo cenjeni čitatelji, kam zavaja stiast korporacijo, kakoršua je tržaški občinski zastop, ki je zajedno deželni zbor. Seji je predsedoval najstarejši svetovalec, Mojzes Luzzatto. Prisotnih je bilo BO svetovalcev, med temi 5 zastopnikov okolice (g. Nabergoja ni bilo). Takoj po odobrenju zapisui ka I. Beje je predsednik pozval poročevalca komisije za verifikacijo volitev v mestu, da prečita svoje poroCilo. Poto-čilo naglaša, da je komisija konstatovala, da je vseh 48 svetovalcev v mestu izvoljenih zakonito in da ni bilo uloženih nikakorSnih reklamacij. Zatem je prečital poročevalec komisije za verifikacijo volitev v okolici svoje poročlo. Tudi ta referat povdai ja, da ni bilo u 1 o ž e n e g a ni-kakoršnega uto k a zoper veljavnost teh volitev. Obe poročili zaključujiti predlogom, da naj se odobrijo volitve v mestu in v okolici. Zbor je soglasno odobril izvolitve v mestu, a o volitvah v okolici hoteli so — oni so že znali zakaj — razpravljati o vsakem okraju posebe. Tako je bil namreč predložil prijatelj Spadoni. — Prva je prišla ua vrsto izvolitev viteza Nabergoja v I. okraju. Za odobrenje te izvolitve glasovali ao samo prisotui okuličanski svetovalci, v teiu, ko so progressovci soglasno zavrgli izvolitev. Torej je bila izvolitev Nabergoja zavržena s 45 glasovi proti 5! Galerija je za to — junaštvo priredila piogressovcein hrupno ova-cijo ploskanjem iu Mbrava"-krieaiijen>. Ko ae je hrup nekoliko polegel, nadaljevalo je glasovanje o izvolitvah v ostalih 5 okrajih okolice in progres-sovski zbor je soglasno odobril izvolitev vseh ostalih 5 okoličanskih zastopnikov ! Na to se je prijavil za besedo svetovalec Ivan Goriup. Ogorčenimi besedami je protestoval zoper postopanje mestnega sv6ta in nazval — po vsej pravici — zavrženje izvolitve svetovalca Nabergoja „moralno zaušnico okolici". Predsednik Mojies Luz-zatto je odgovoril na to, da mestni sv&t nikakor >i zasi.dil mor&lne zaušnice okolici, kajti odobril da je soglasno 6 izvolitev izmed 6. A ravnanje ■estnega svčta da pač pomenja — osebno za- usnico! (To je dovolj jasno izraženo! Ured ) Na to odkritosrčno izjavo gospoda Mojzesa Luz-zatto je pričela galerija zopet hrupno ovacijo pro-gressovcem, a naši svetovalci korakali sa demonstrativno il dvoruue. Galerija je besnela, žvižgala, tulila »fora i šeavi* — bil je pravi sodnji dan. Gospodje progressovci pa so pričeli polagoma odhajati iu — »seja" je bila pri kraju. Kaj neki sedaj poreče slavna c. kr. vlada ? (0 tem eiuu gospode bode treba še govoriti. Ali prvi sad je ze prinesal ta čin grde netolerancije: v Skednju, kjer je bilo mirno do sedaj, je bila sinoči prva deinoustracija. Op. ured.) Mestni svet tržaški bode imel jutri, 24. t. m. o poludue svojo III. letošnjo javno sejo. Na dntvntm ledu je: prisega posamičnih svetovalcev in i&volitev župana ter dveh podžupa. iov. Na adreso tržaških katoličanov. „Primorski List, piše: „Ždostnim srcem javljamo vest, da je v tržaški okolici podlegel slovenski kandidat Na-bergoj. Zmagala je sila, podrla kandidata okoli-čauskih Slovencev, a njih samih ne stre. In to nas tolaži. Pribiti pa moramo resnico, da t r ž a-ški laški „katoličani" niso le imeli niti besedice za pravičnoslovensko stvar, marveč so se ogrevali za bivšega „g a r i b a 1 d i n c a* M a u r o u e r j a. No, pa saj se poznamo". Bog hi narod! Pišejo nam od sv. Ivana: Izvojevana je bitka pri Termopilah. Padel je slavni Leonida in tajim hrabri Tesalci, potem ko so se borili ko levi do zadnjega vzdiha. Raje umreti, nego se udati 1 bilo jim je geslo. A ravno v tem slavnem boju ovekovečili so svoje ime. In ker so padli, so tem slavnejši. Liki svitle zvezde bliščš se na zgodovinskem obnebji od veka do veka. Vzgled in spodbuja so vsem potomce.« in občuduje iu divi se jim ves človeški rod že sto in sto let, a častil in divil se jim bode na veke. Kako bi pa ne ? Saj jih je bilo samo Štiristo proti ogromni barbarski vojaki. Koliko je bilo pa naših? Niso-li naši nevstra-šni prvoboritelji hrabri Tesalci, ki so se bojevali proti ogrouuni večini neprijatelja. A kaj samo so-vražuiki 1 Koliko Efijaltov imeli so med seboj ! Tem i z d a j i c a m kličem z gnjevom in studom v duši: „Poglejte ta rodovidna polja, te cvetoče vrte, te zelene livade, te zaraščene gozdiče, na-pojene se slovansko krvjo? A vse to ste izdali za požirek opojne pijače 1 Poglejte svojo deco, svoje brate in stariše, tudi te ste izdali za ničen denar! Izvržck, ki niste trdni, da s te udje bornega a častit ega naroda slovenskega, ki vas je mati rodila v nesrečo rodu in domovini 1 Če niste hoteli bojevati se za svoj rod, pa vsaj izdati bi ga ne bili smeli; a cenili ste bolj uživanje, nego mater domovino. Ni vam bilo mar, da za trenotno zadovoljnost zgubite svojo Čast, svoj ponos, vse. izdajalci, idite in preživite v sramoti svoje življenje 1 A ne samo na tem svetu, & v grobu ne zadubite pokoja. Večno vam prokletstvo 1« —-Vam pa, požrtvovalni prvoboritelji in zvesti rodoljubi, vam kličem: Slava, slava, slava! Ponosni morate biti na ivoje delo. Vspeh ie velikansk, zbudili ste dremajoče, razsvetlili neved-neže, ogreli mlačneže. Ni bilo še toliko pojavov, še toliko navdušenja in ogorčenja za našo sveto stvar, od najodličuejših do najnižjih slojev. Poslušaj omikauca, isti ti govori o zadnjih dogodljajiti. Proletarec stiska pesti v sveti jezi; da, še celo priprosto ženstvo jezi se na italijansko gospodo, ker hoče ista prav vse ukazovati. Železo je gorko, duhovi dovzetni kakor še nikoli do zdaj. Delo bo hvaležno, trud ne bo zastonj. Ne zanernarjajmo zdaj posebno ženstva. Koliko lekko stori ravno ženska, ue da bi jemala možu orodju iz rok. A zavedna naj bo toliko, da ga ne ovira v vršenju dolžnostij do domovine. Ko se je vrnil mož domov po silne;« duševnem in telesnem naporu, naj bo žena toliko zmožna da govori žnjim, ga bodri, ga spodbuja. Začeti moramo, pa radikalno, pri korenu. Otroci se morajo vzgajati dobro; tem naj se vcepi že zgodaj ljubezen do Boga, ljubav do domovine! Posamične matere pa ne morejo vsega tega, zato evo pripomočka materam uašitu : otroškega vrteča. V ta namen oonuje se meseca majnika pri sv. Ivanu zasebni etroški vrtec s pjinočjo družbe sv. Cirila in Metoda ter vseh slovanskih rodoljubov. Priredi se pa v to svrho na Belo nedeljo velika veselica na društve- nem vrtu pri sv. Ivanu. Podrobnosti naznanimo o svojem ča-ju, zdaj le toliko, da se bo igrala krasna igra. Do svidenja na belo nedeljo ! Bog in narod vam vodnica, Svitla zvezda tolažnica l Iz Rojana nam pišejo: Izid volitve za državni zbor v naše.« četrtem okraju je nemilo iznenadil nas vseh. Računali smo na kakih 60—70 nasprotnih glas »v, ali bilo jih je 103. Kako je prišlo do tega ? Sedaj damo lahko odgovor na to vprašanje : preval ilo nas je hinavstvo nekaterih, o katerih smo mislili, da so naši. Sram jih bilo! No, saj so sami slutili svojo sramoto, kajti poskrili so se, da jih ni bilo videti nikjer. Niti v svoje lastno gnezdo, kjer se shajajo navadno, jih ni bilo na dan po volitvi. Bali so se meuda, da bi morali medpotoraa pogledati v oči kakemu — poštenemu človeku. Kako mislijo in čutijo vsi pošteni Rojanci, videlo se je na večer po volitvi, ko so stari in mla'li, žene in otroci, po javnih lokalih in po hišah doma: jokali in kleli izdajalce. Mi nočemo nikogar označiti kakor naspiot-nega agitatorja, konstatirati pa moramo, daje na sv. Jožefa dan bila zbrana v našem ž u p n i š č u družba, k i j e v s k 1 i k a 1 a med drugim: E v v i v a M a u r o n e r 1 Značilno je tudi to, da je na eni strani vrat župnišča še danes zapisano: Evviva Mauroner! na drugi pa: Fora i ščavi ! Nočemo trditi, da je dal napisati tako gosp. župnik sam, menimo pa, da bi bila gospoda župnika dolžnost že z oziroin na njega sveti poklic — poklic miru i u bratoljubja — da bi dal zbrisati se svoje hiše napis, o katerem ve, da žali jedno celo narodnost in razburja ogromno večino njega lastnih župljauov. G. župnik je povdar-jal minole nedelje, da ga veseli, da so njega župljani „tako dobri in mirni". To jo res. Sedaj pa naj pomisli gosp. župnik, kaj bi se zgodilo lahko pred župniščom iu v očigled onima dvema napisoma, ako bi mi ne bili t »ko miroljubni Ako srao „dobri", je pa tembolj dolžnost gospodu župniku, tla odstrani vse, kar bi nas utegnilo žaliti. Že po svoji miroljubnosti zaslužimo mi to. Tudi jeden telegram so poslali „Piccolu" naši gretarski Italijani: Pertot, Mihelič, Žigon, Kokorovec, Škrlj in Kutalan. Prvi je znani krčmar na Greti, ki je najbrže hotel napraviti malo reklame za svojo krčmo ; drugi in tretji niti volilca nista, četrti iu peti sta zuana polirja, torej odvisua od magistrata, in šesti zopet ni voliltc, pač pa zidar v bolnici, torej ne gospodar svoje volje. To so torej tisti „veri teritoriali", ki no sklenili mir z mestom. Kako pa mislijo drugi okoiicani, kažejo nam le prejasuo žalostni dogodki iz zadnjih dni. Mi protestujemo najodločueje proti temu, da bi taki ljudje govorili v it»enu nas It\janoanov, kar nas je svobodnih, ki nismo sužnji svojih gospodarjev. Novoizžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje tržaške porote so izžrebani ti-le porotniki: I. Glavni porotniki (36): Peperie Ivan, Pauflli Henrik, Ge;r nger Joahiu, Bernetič Josip, Peric Alojzij, Zauutii Josip, Morpurgo Da-niel, Arnadeo Ant., Fonda A., Semenic Henrik, Heine Herman, Alberti Fran, Beiluar Fran, Ka-nobel Ivan, Kreuzberger And., Gaeparini Ivan, Dannecker Josip, Gentilomo Angelo, Morin Ivan Valušnik Friderik, Degrassi Dominik, Komšak Anton Meller Josip, Dompieri Josip, Mihabskul Oton, Porenta vitez Gvido, Klein Rikard, Piechele Ivan, Brunuer Rudolf, Mrevle Henrik, Katalau Jurij, Persič Karol, Finatzer Ivan, Hiru Josip, Paparoti Anton in Gortan Karol Fran. II. Namestniki (9); Pregler Ruger, Ber-tin Cezar, Frani Josip, Bruna Touiaž, Sauaja Marko, Knsteriiua Gabriel, LSosič Josip, Mercier Ivan in Pollak Ivan. Porotna razprave v Trstu. Za prihodnje zasedanje tukajšnjega porotuega sodišča so doslej določene te-le razprave: 29. t. m. zoper Josipa Mosetiga, obtoženega ubojstva; dne 30. t. m. zoper Viktorja Urbauisa, obtoženega težkega telesnega poškodovanja ; dne 31. t. m. zoper Jurija Maugaccliija, obtoženega sokrivuje umora; dne 3. aprila zoper Katarino Uicich (Ujčie), obtoženo detomora iu dne 5. aprila zoper Andreja MilohuiČa, obtoženega hudodelstva tatvine. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 13. do 20. t. m. je bilo prijavljenih v področju mestue občine tržaške: 18 slučajev d&viee (prej- šnji teden j* bilo 23 si.), 3 si. škrlatice, 2 si. ošpic, 4 si. k6zic in 3 si. legarjeve mrzlice. Umrle so 3 osebe za diivico, 2 za čšpicami, 4 za koz eami, 1 za 'egdrjevo mrzlico in 1 za porodniško mrzlico. Tedenska statistika tržaška. V t"dnu od 7. do 13. t. m. rodilo se je v tržaški občini 93 otrok (65 možkih, 38 ženskih). V isti dflbi je umrlo 98 oseb (54 možkih, 44 ženskih), med temi je bMo 38 otrčk izpod 6 let starih — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 16 slučajev vnetja s6, nih organov, 14 si. j^tik*, 2 si. kosic, 2 si. čšpic, 4 il. divice, 1 si. porodniške mrzlice, 2 si kapi, 2 si. smrti po naključju, t umor itd. Hrvatsko pripomočno diuštvo u Beču izabralo je na glavnoj skupštini od 27. veljače o. g. ovu gospodu u odbor: Predsjednikom Marka Jm ja Juhna, veleposjednika; potpredsjednikom Antuna Sablića, pravnoga vježbenika kod c. kr. bečkoga zemaljskog sudišta; tajnikom Špiru PeruČića, svršenoga pravnika; blagajnikom don Stipu Brata-niča, svečenika; odbornicima dra. I. Škaricu, praktičnoga Iječnika i Rudolfa Milovčića, kuće-vlastnika; revizorima Dragana Altnana, Josipa Brozovića i Milivoja Javanda. Toploj preporučujući naše društvo daljnj,>j blagohotnoiti plemenitih dobrotvora, molimo, da se plemeniti darovi u buduće šalju na podpisanu adresu. Hrvatsko pripomoćuo društvo u Beču, VIII. Piaristengasse, 43. Beč, dne 21. ožujka 1897. Predsjednik, Tajnik, Marko Juraj Juhu v. r. Špiro Peručić v. r. Mednarodna zdravstvena konferencija v Benetkah. Rimska „Agenzia Stefmi" poroča, da so morali zastopniki Angleške, Francoske, Rusije, Avstrije, Črne Gore, Nemčije, Italije, Luksenburga, Nizozemske, Portugalske, Romunske in Švice o podpisovanju zaključnega zapisnika konferencije podpisati še poseben zapisnik, v katerem se obvezujejo, da si bodo prizadevale njih vlade izvesti sklepe konferencije, še predno izteče v to določena doba. Ogerska hoče po vsej sili v Pariz na razstavo! Aladjarska vlada so ni spametovala o strašnem fijasku, ki ga je napravila doma z milenijsko razstavo. Sedaj hoče po vsej sili, da se pokaže madjarski globus na svetovni razstavi, ki bode leta 1900 v Parizu. Ker pa nima denarja, išče milijona gld. (1) posojila, da se pokrijejo „službeni stroški". (Morda je v teh „službenih stroškib* že uračunjena ueizt-gibua „provizija1 ? Stavec). In kako koriat bi slednjič imela Avstrija od tega, ako bi se madjarska oholost šopirila na razstavi v Parizu? Fraucozi pa bržkone tudi ue hrepenč po Madjarih, ker predobro poznajo njih „liberalno* — nasilstvo nasproti nemadjarskim narodom, živečim na Ogerskem ! Lovorjevo listje iz Trsta v Berolinu. Iz Be-rolina javljajo, da so včeraj stopiice in podstavo spomenika cesarice Avgust* posuli z onim iovor-jevim listjem, katero je bil poslal neki trgovec iz Trsta v ta narnes, da se lovorjem posujejo one ceste, po katerih se bode pomikal slavnostui sprevod o slavljenju stoletaic« etsarja Viljelma I. No, želji tržaškega „patrijota" pa se ni meglo ustreči in sicer zaradi tega ne, ker bi kosji zdrsavali in padali, ako bi moral slavioat.ii aprevod hoditi po lovorjevem listju. Iu zaradi tega so vrgli to listje na stopnice spomenika ctearice Avguste, ko je bilo vendar zastonj došlo iz Trsta v Barolin. Tržaški „patrijot* pa bržkone ne bode zadovoljen s tako vporabo njegovega listja. Čuden vzrok samomora. V selu Nomet-Cser-nya blizu velikega Bečkereka se je te dni obesil 211etni kmečki mladenič Matej Hepp iu sicer zaradi tega, ker ga je bilo sram, da ga — niso potrdili v vojake ! Sodi se, da se je liasrečniku mešalo v glavi. Pobegla obsojena Zida. Redarstveno vodstvo v Velikem Varadinu javlja, da sta od tam pobegla židovska trgovca Izrael Frldheim in Moric Edel-man. Oba sta bila obsojena zaradi poneverjenja iu goljufije iu sicer Izrael na 4, Moric pa na 3 leta težke ieče. Za beguni so izdali teraluico. Išče ss „Moric Kohn*. V mestu Szenti na Ogerskem ni došel na novačenje trgovski pomočnik Žid Moric Kohn. Oblasti so poizvedele, da je Mor ic odšel v Filadelfijo, samo da se izogne vo- jaSčini. Na temelju tega je bil avatro-ogerski konzul r Filadelfiji pozvan, da najde lforica Kolina in da ga poil:e t Szento. Koji/.uf je pričel svoj* poizvedovanja, roda čez nekaj časa je zahteval, naj se mu pošlje natanjčen opis osebe beguna Morica Kohna in naj se mu dopošlje njegova fotografija, kajri dandauei živi f Filadelfiji okoluj|300 Židov, ki se vsi zovejo — Moric Kohn ! Odvetniške nagrade. Največi honorar za svoj trud y dobil — kolikor je znano doslej — angleški odvetnik Paterson v Kalkutti (angl. Indija), ki je bil branil nekega neizmerno bogatega indijskega tovarnarja, obtoženega umora. Hvaležni, oproščeni tovarnar mu je poklonil lepo premoženje : 24.000 funtov šterlin (preko milijona gld.). Drugo bogato nagrado je dobil odvetnik Wylsen v Pittsburgu (Severna Amerika). Le-ta je uredil maso neke likvidnjuče železniške delniške družbe, ter dobil nagrado 120.000 dolarjev 1 —^Nasprotno pa je bil dobil jako siromašno nagrado sir Walter Scott. Le-ta je bil jedenkrat branil nekega tatu divjačine iu tat mu je v nagrado — obljubil jeduega zajca. Koliko ja jedna milijarda v zlatu ? V navadnem življenju se večkrat izusti številka »jedna milijarda" tje v jeden dan in človek pri tem niti ne pomisli kaj je ogromnega zapopadeno v tej besedi. Nastopne številke naj dajo pojm o strahoviti velikosti milijarde. Aru si mislimo jedno milijardo goldinarjev (— 1.000 milijonov) skovano ali ulito iz čistega zlata, tehtal bi ta komad zlata 322.850 kilogramov ter bi obsegal 16 kubičnih metrov (1) in 750 decimetrov. Če bi se hotel ta orjak vzdigniti, trebalo bi za to 6000 krepkih mčž. — Iz tega zlata bi bilo možno potegniti milimetra debelo žico in žnjo oviti vso zemljo okolu ekvatorja. Da bi se prevedla jedna milijarda v zlatu po železnici, treba bi 64 vagonov, od katerih vsaki zamore ne-iti 5000 klgr. Če bi kdo imel jedno mili-iardo, nakovano na samih cekinih, in ako bi zložil te cekine po vrsti jednega j.oleg drugega, dobil bi 1.050 kilometrov dolgo vrsto. Iz malomestja. Spisal K—k. (Zvršetek.) „Dobro, naj bo! . . Ko sem postal doktor Medicin« — pred dvema letoma — sem potoval po Avstrijskem. Prišel seia tudi v Budimpešto. Ker .i mi ti pisal, da j« pobegla Sabina z Lasici- | d^et novih bataljonov,14 baterij 1 že .. TJ...1:___L L. ____„ :__i bataljona in 6 vozarskih stotnij. V Kaneji »Gospod Bojajev", začela je tu, „pred otro-I kom nisem hotela govoriti . . . Poslušajte . . Ko sem ub ža a z Laszcinyjem, mi je n?\jel v Budim pešti stanovanje, lepo stanovanje . . V družbo me je vpeljal kot svojo soprogo . . Prve štiri mesece se mi je lepo godilo . . da, lepo! . . . Obiskoval me je v mojem stanovanju ... A po teh mesecih je prišel nekega večera k meni in mi dejal, da ne more več skrbeti za-me. Skrbim naj sama za-se ! . . Pomirite si gospod Bojajev ! . . Prosila sem ga, naj skrbi za-me. . . silno prosila ... a ostal je trdosrčen ! . . . Morala sem iz svojega stanovanja ... dal mi je petdesetak ... in s tem sem se morala preživeti . . . Preostajalo mi ni drugega . . kakor da sem se in da se še živim s pletenjem in šivanjem . . . Zdavnaj bi si že končala življe-■je, skrbeti nnoram ... za tega črvicka v sobi! . . N6, saj veste, čegav ..." Prenehala je. Solze so se ji vdrle po velem licu. .Pozdravite mi brata!" je dejala čez nekaj časa. Recite mu, da ga pozdravljam najprisrčneje, tudi njegovo ženko, o kateri ste mi pripovedovali. Vem, da se ne bodeva videla več. Bolezen se me loteva. Druge skrbi nimam, samo Milka moja — me skrbi ! — Z Bogom, gospod .. Ivan !* Glasno je zaplakala in odhitela v svojo sobo. »Kaj žalostna nsoda, Ksandor!" „Da, da, Ivan", je odgovoril Zopkin žalostno. Molčala sta nekaj časa, slednjič je dejal Zopkin : »No, kaj hočem! . . . Pomagal ji bodem, kolikor ji bom mogel. Že jutri ji pošljem denarja. — A ti, prosim te, ne povej tega nikomur. Tudi Angeli ne. Prosim te!* „Ne, nikomur ne! . . Pustimo to! . . Ti si srečen, tudi meni ničesar ne manjka razuo zado-vol nosti! . . . A ravno zaradi tega ne bom nikdar prav srečen . . Ne, ne, nečem dalje govoriti. . . . Bog te živi, Ksandor, trčiva !a Najnovejše vesti* Trst 23. Škof Mahnič je odpotoval včeraj preko Reke ua Krk. Peterburg 23. „Praviteljstveni Vjeatnik" objavlja sklep vlasti o blokadi Krete. Atene 22. Uradni list objavlja dekret za osnutje devet novih batalijonov, 14 baterij, ny^em v Budimpešto, sem povpraševal o njej m o Laszcinjju. Dolgo nisem mogel uičesar zvedeti, slednjič mi je povedal vratar nekega hotela, da nedavno je bil tu Laszciny se svojim polkom in se na.it m ;1 v tem hotelu. Drugi dan je prišla neka airoma ina žonska k vratarju in ga prosila, naj jo pelje k Laszcinyu. Vratar jo je vprašal, kdo da je, odkod da je in kaj da hoče Laszcinyju. A ona mu ni hotela ničeuar povedati razun stanovanja. Rekla je, da stanuje v G—skih ulicah, hiš. št. 123. Vratar je šel to povedat Laszcinyju in ga je vprašal, če jo-li sme privesti k njemu. Laszciny je dovolil. Kar le je nadalje zgodilo, ni vedel. Le ko je od Sla ta ženska, ja videl vratar, da se je jokala. Ko sem to zvedel, sera poiskal takoj G—ske ulice in označeno hišo. Vratarja sem povprašal, jeli stanuje v tej hiši kaka revna ženska, in on mi je odgovoril, da stauuje v podstrešji. Vstopil sera v malo, nizko temno sobo. Pri oknu je sedola in šivala bleda, revno oblečena ženska — bila je Sabina. Ko sem vstopil, je po-rtd*ičela ; ponudila mi je uljudno stol. Sedel sem. Vp ašala me je o tebi, o svojih stariših. Ko sem ji povedal, da so uuirli, postala je "jako žalostna. Govorila sva popoluoina navadne reči, o Laszcinyju je nisem hotel spraševati. Postala je razgovorna iu je skoro popolnoma pozabila svojega siromaštva. Talto je prišlo kmala poludne. Vstal sem in se hotel posloviti, kar so se odprla vrata in v sobo je priskakljalo malo dekletce, drže šoNko torbico v rokah. „Mama!" je zaklicalo veselo, a zagledavši mene, je vtihnilo in me boječe pogledovalo sd svojimi velikimi, plavirai očmi. Ona je porudečela, pobesila t;bwo, a rekla mi ni ničesar. „Ahl . zajecljal sto« nekaj. .Nočem vas dalje nadlegovati". Poslovil sem -ie. — Spremila me je do stopnic. nadaljuje so boji. plenjenje, na posamičnih krajih otoka Trffovlnihe brzojavke ln v^itl. iJtonioa ^ije.ou 721 7 23 Pšenica v.a »pomlad 7.78 do 7 79 Uvea /a »pomlad 5.72—6.76. * spomlnd tf.85—6.37. Koruza z • mnj-juni 189'/. 3.E73 59 T oni a no v f. od kit. f. Sla 8-20 id 79 kilo. 8.25—8-80.. od KO kil. f. 8 30—8 85 od 81. IcH. f. 835 8 40 , od H3 kil. IV. —______ .MniMii 6*10—8'— prt»».» 5-65- 6-10. Sine ponudbe, povpraševanje jako mlačno prodaja 15000 mot. »t., trg mlačen Vromo: dež. . v\a. Nemi nirani sladkor for. 12.02 do 11-92. Za maj f. 11.95. mirno. Pt'.tKa. Oentrifugal novi, po>itavljtio v Trut k .•A'/ino Trud odpofiiljfttor prnoaj f. 31 50 31 '75 Co i a:. 33 75—■—Čot-v«mi 33*75' V glavob sodili 38- H i vre. Ki\va st,%nf(*'>;ood »varago marc 44.25 m muj-45.—, za september 46.— za december 48.25 mlačno. TJuvr-.' •&,{* '» j.-, 22. marca a včerai danes Državni dolg v papirju . . . . 100.90 100.50 T> « v orob-u 10090 100.50 AvalrijRV.i« reTita v zlatu . 122 60 122.35 T. » * krot>ih , . 100.30 IGO.IO Kro^i'no utolio 35rt.25 London 10 1iz finoje 10.50 ist najlinejo pri no ovčne voli e. .Toden odrezek za črno salonsko obleko gl. 10. Blago 7,a v lino suknjo, loden, Peruvienne, D'sk'ng'1, blago zn držfvne uradnike, fini Kiimmgarno in Cheriot itd. razpoSilj« po tovarniSklh cenah poznana. r<>> Iim iti poznana z±z Kiesel-Amhof v Brnu Bi* Uzorci zastonj in franko. Posiljatve po uzorcih. Pozor! P. n. občinstvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo ceneje, ako se direktno narodi mesto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniSkib cenab brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo. Čudo v ceno! 38 kosov za ltfl* SO nč. Nikdar več v življenju se ne ponudi ta redka prilika dobiti za samo 1 gld. 80 nč. sledeče krasne in koristne predmete : 1 krasno pozlačeno uro z lepo verižico na minute točno regulirano, kar se jamči za jedno loto ; 2 gumba za zapestnice iz zlata double z patentovanim zapiralom ; l pnri/ko kartečico za zobe; i žvepleničinco; 1 krasno žepno knjižico v platno vezano ; 1 elegantno parižko naprsno iglo za gospe, zadnja novost; 1 krasno iglo za ovratnice z umetnimi briljauti ; 3 „ gumb za srajce z imit raninii briljanti ; 1 gumbe za ovratnike iz zlata double in patent zapiralom: 1 jako eleganten prstan za gospode z umetnim kamenomi 1 krasen žep za cigarete; 1 krasen ustnik za cigarete ; I krasno žepno zrcalo z brušenim steklom ; 10 komadov finega papirja za pisma in 10 omotov. Vse te predmete 5J6 kosov z uro vred prodajamo od sedai naprej za saino 1 gld. 80 iiovč Dobiva se dokler je v zalogi proti poštnemu povzetju od parižke filijalke F. Winilisch v Krakovem Krakovska cesta št 49 /F. NH.Kar ne ugaja, vsprejmo se lakoj nazaj. ■^Ni ^ Mfr Nič več kašlja! Balzamski petoralski prah ozdravi vsak knšulj, pluČni in bronhialni katar, dobiva so v odlikovani lekarni PRAXMARER„At dne mori" Trst, velik trg. Pofi'n« po&iljatvo izvršujejo He noutegoma. i Naznanilo. Spodaj podpisani raznašulec lista ,Edinosti ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. obM einstvo za popravljanje vsakovrst;tih ur. (Jdan-r i d e r i k C o i j a, vratar hišo št. 8 vin Solitario Cenike m spričevala zastonj ! ouv 111 NO VA ZN'ŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskajočo moč izmed VBchdrngih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravlike stiskalnice, brizgnljke proti perouosperi, Verinorelove sestave. To moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig-. Heller, Dunaj II/, Praterstrasse 49. I^čem zaHtopnikov! — Čuvati se je ponar«>janj 1 iijsmi vicogradst¥o -mi Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fraii Goilnik. — Tiskarna Dolenc v Trn tu.