LJUBLJANA KNJIZNICARSKE NOVICE --w ~ 3/4 V' V' KNJIZNICARSKE NOVICE ma rec -april 2001 8 1774 Knjiznicarske novice 11(2001 )3-4 ISSN 0353-9237 lzdala in zalozila: Narodna in univerzitetna knjiinica Turjaska 1 1000 Ljubljana telefon (061) 2001 176, 2001 110 http://www. nuk. uni-lj. si/ Za knjiznico: mag. Lenart Setinc Odgovorna urednica: Vilenka Jakac-Bizjak Glavna urednica: Jelka Kastelic Uredniski odbor: dr. Melita Ambroiic, dr. Silva Novljan, dr. Maja iumer Naslovnico oblikoval: Aleksij Koba/ Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Naklada: 660 izvodov. Letna narocnina; narocila in odpovedi posiljajte pisno na naslov urednistva. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnozevanje ni dovoljeno. Naslov urednistva: NUK, lnformacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah ali po elektronski posti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si. IZOBRAZEVANJE PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE Komisija kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 18. 12. 2000 podelila strokovne bibliotekar­ske nazive naslednjim knjiznicnim delavcem: - Evi Kodric-Dacic, delavki Narod­ ne in univerzitetne knjiznice, strokovni naziv visji bibliotekar specialist - Bredi Pajsar, delavki Biblioteke SAZU, strokovni naziv visji bibli­ otekar - Renati Stella-Cop, delavki Fakul­ tete za arhitekturo, strokovni na­ ziv visji bibliotekar - Tatjani Martincic, delavki Knjiz­ nice Bezigrad, strokovni naziv vi­ sji bibliotekar - Martini Rozman Salobir, delavki Osrednje knjiznice Celje, stroko­ vni naziv visji bibliotekar - Tatjani Gornik-Baraga, delavki Knjiznice Bena Zupancica, stro­ kovni naziv visji knjiinicarski re­ ferent Jelki Brvar, delavki Osrednje knjiznice Celje, strokovni naziv visji knjiinicarski referent - Milovanu Honsicu, delavcu Na­ rodne in univerzitetne knjiznice, strokovni naziv visji knjiinicarski referent - Dragici Mustac, delavki Osrednje knjiznice Celje, strokovni naziv visji knjiinicarski referent - Heleni Bezjak, delavki Osrednje knjiznice Celje, strokovni naziv visji knjiinicarski referent - A~~vre~i Zerjav, delavki Osrednje knJ1znice Celje, strokovni naziv knjiinicarski referent - Mariji Ceh, delavki Knjiznice Be­ zigrad, strokovni naziv knjiini­ carski referent Komisija kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 13. 3. 2001 podelila strokovne bibliotekar"­ske nazive naslednjim knjiznicnim delavcem: Ani Juvancic-Mehle, delavki knji­znice Oddelka za primerja!no je­zikoslovje in splosno jezikoslovje in orientalistiko, strokovni naziv bibliotekar specialist Mariji Samec, delavki Knjiznice Grosuplje, visji bibliotekar Marijanu Rupertu, delavcu Naro­dne in univerzitetne knjiznice, vi­sji bibliotekar Suzani Szabo Pahic, delavki Po­krajinske in studijske knjiznice Murska Sobota, visji bibliotekar Teji Bemkoc, delavki Knjiznice Brezice, visji bibliotekar Jasni Nuskern, delavki Pokrajin­ske in studijske knjiznice Murska Sobota, visji knjiinicarski refe­rent Mariji Vucetic, delavki Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik, visji knjiinicarski referent Eriki Kuhelj, delavki Knjiznice Grosuplje, knjiinicarski referent Branki Leben, delavki Centralne tehniske knjiznice Univerze Ljubljani, knjiinicarski referent Bozidari Strmljan, delavki Cen­tralne tehniske knjiznice Univerze v Ljubljani, knjiinicarski referent Vsem kolegom iskreno cestitamo! Knjf!nifarske novice 11(2001 )3-4 SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE NOVA KNJIZNICA V KOCEVJU Knjiznice se od svojega nastanka naprej spreminjajo, razvijajo in prila­ gajajo okolju. Se posebej je potrebno spreminjanje in prilagajanje zivljenja sodobni tehnologiji in zivljenjskim trendom v novem tisocletju. Tako spremembo je dozivela v letu 2000 nasa knjiznica. Po sestih selitvah je bila Knjiznica Kocevje v novembru 2000 preselje­ na v nove prostore, ki ustrezajo vsem standardom in normativom za uspesno delovanje sodobne knjizni­ ce. Knjiznica je z novimi prostori dobi­ la petkrat vec funkcionalnega pros­ tora (210 m2  1100 m2) in se do­ koncno poslovila od necastnega predzadnjega mesta v Sloveniji glede pokritja prostorskih normativov. Zavedamo se, da samo novi pros­tori niso pogoj za uspesno delo knji­znice. Knjiznica mora se naprej sledi­ti potrebam uporabnikov, saj ugotav­ljamo, da je poleg izposoje gradiva poraslo povprasevanje po najrazlic­nejsih informacijah. Tako smo v no­vih prostorih nacrtovali razvoj novih oblik dela in upostevali potrebe po­sameznih ciljnih skupin. S pomocjo kvalitativnih in kvantitavnih metod, si bomo prizadevali stalno spremljan­ je, dopolnjevanje in spreminjanje ze obstojecih dejavnosti. Celoten fond knjiznice je preseljen, po potrebi dodatno obdelan in opre­mljen ter postavljen v prosti pristop (prej je bil del fonda v dveh skladiscih in v kartonskih skatlah). Zaradi stevilnih kraj smo uvedli tudi 3M zascito. Novi prostori so velika pridobitev, saj zadnja preselitev ne pomeni le dodaten prostor in police za knjige, ampak tudi nove moznosti za delo. Koncno je lahko prislo do razsiritve dejavnosti, saj ima nova knjiznica poleg oddelka za odrasle in mladino se: loceni citalnici za mladino in odrasle, citalnica za odrasle nam sluzi tudi kot prostor za prireditve, predstavitve in okrogle mize, prostor za predsolske otroke za igro, poslusanje pravljic, izposojo igrac, medioteko z vec gradiva na sodobnih medijih, studijsko sobo in malo galeri­jo, kjer se menjavajo razstave slik. Poleg kulturne in razvedrilne funk­cije knjiznice, bomo okrepili tudi izo­brazevalno in informacijsko, saj sta­tisticni podatki o izposoji strokovne literature ze kazejo na to, da ima knjiznica izobrazevalno funkcijo pred razvedrilno. Prav zaradi slednjega smo se v knjiznici odlocili in podpisa­li pogodbo o sodelovanju z vecjimi partnerji (med Zavodom RS za zapo­slovanje, Obcino Kocevje, Razvojnim centrom Pokolpje, Skladom dela Do­lenjske, Obmocno enoto obrtne zbornice Kocevje, druzbo Najk) in formirali Center za informacije in po­klicno svetovanje. CIPS informativno mesto se nahaja v nasi knjiznici. Tu so na voljo informacije v zvezi s so­lanjem in iskanjem zaposlitve. Ker je nezaposlenost v Kocevju visoka, so take informacije zelo zazelene. Da pa dejavnost knjiznic nikakor ni 11 kulturni krozek 11 , ki lahko caka bolj­se financne case, dokazuje tudi 2 Knji!nit arske novice 11 (2001 )3ˇ4 anketa Kocevcev v lokalnem casopi­ su Kocevski kam st. 3/2001, kjer je 64% nakljucno anketiranim v mestu najbolj vsec nova knjiznica. Knjiznica je odprta od 19. januarja 2001 in ima neverjeten odziv pri na­sih obiskovalcih in tudi pri ostalih obcanih. Od kar je odprta imamo 376 novih vpisov, v letu 2000 smo jih imeli 323 v celem letu. Kljub velikemu obisku knjiznice si bomo v prihodnje prizadevali, da preko obstojecih lokalnih medijev obcanom priblizamo naso dejavnost. Opazamo, da vsi uporabniki, pa tudi obcani nasploh niso seznanjeni z vsemi storitvami knjiznice. Tako kakor prostorski, pa se bo moral kmalu resiti tudi kadrovski problem, saj lahko le zadosten in izobrazen kader sledi spremembam in razvoju bibliotekarske stroke in dejavnosti. Na ta problem je opozoril tudi Janka Germadnik v prispevku Okrogla miza o polozaju pokrajinskih knjiznic v Kranju v Knjiznicarskih no­vicah 10/2000, kjer pravi da bi inve­sticijskemu nacrtu morali dodati tudi nacrt financnih pristojnosti in poslo­vanja objekta namrec kako pristojne prepricati, da nov objekt potrebuje tudi novo kadrovsko in financno konstrukcijo. Pravijo, da clovek po izpolnitvi ve­like zelje cuti pobitost in praznino, to pri nas kocevskih knjiznicarjih vse­kakor ne drzi, nasprotno ko se nam je po 1 6-ih letih izpolnila zelja, Ko­cevje je dobilo novo knjiznico, smo polni veselja in zelje po novem raz­voju. Prepricani smo, da bo obcina prisluhnila potrebam knjiznice tako kot do sedaj in jih tudi podprla, saj so odraz potreb obcanov. Cirila Pekica, Knjiznica Kocevje POSLANICA OB 2. APRILU, MEDNARODNEM DNEVU KNJIG ZA OTROKE 2001 Eva Janikovszky: V KNJIGAH JE VSE Kaj se skriva v knjigah? To vprasanje sem si zastavljala kot tri-ali stirilet­na dek/ica, ko sem posedala na pru­cki v knjigarni moje babice in dedka. Mo!a babica je _sedela pri blagajni, mo;a mama pa ;e za pultom cakala kupce. Za njo so bile police; ki so segale do stropa. Nanje je bi/a pris­lonjena velika lestev, ki je bi/a na vrhu zataknjena preko ze/ezne pa/i­ce. Lestev se je dalo premikati /evo in desno in na lestvi si lahko dosegel tudi tiste knjige, ki so bile v najvisji vrsti. Ne mislite, da sem se dolgocasila! Ko je v knjigarno vstopil kupec, sem ugibala, ali bo povprasal po knjigi iz spodnjih ali zgornjih polic. Moja . pa­metna, spretna mama je vedela za vsako knjigo, kje stoji. Ce je bilo treba, je stopila na /estev in vzela knjigo z modrimi, rdecimi ali vijo/ic­nimi platnicami. Na mama sem bi/a zelo ponosna. lz dneva v dan sem bi/a bolj radovedna, kaj je v knjigah. Tudi na spodnjih policah so bile mo­dre, rdece in vijolicaste knjige, po/ne majhnih erk, toda nobena ni imela lepih barvnih slik kot moje knjige. Dama so vsi brali. Moja mama, moj oce in tudi babica in dedek. Opazo­vala sem jih, ko so brali: vcasih so se smejali, vcasih so bili resni, vca­sih so napeto obracali liste. Skusala sem ugotoviti, kaj se dogaja ko bere­jo. Zdelo se je, da ne slisijo, ce sem jim kaj rekla -in ko so me koncno zaznali, se je zdelo, kot bi se vrnili od nekje zelo dalec. 3 Knjifnifarske novice 1112001 )3-4 Zakaj me ne vzamejo s seboj? Kaj je v knjigah? Kaksna je ta skrivnost, ki je nocejo deliti z menoj? Nata sem se naucila brati in spozna­la, kaj se skriva v knjigah: ne le vile in skrati, princese in zlobne carovni­ce, ampak tudi ti in jaz, nasa vesel­ja, nase skrbi, nasa upanja in nasa talost. Dobro in slabo, resnicno in izmisljeno, narava in ves svet -vse to je v knjigah. Odprite knjige! V njih spoznajte vse skrivnosti! Za sponzorja mednarodnega dne knjig za otroke 2001 je bila izbrana madzarska sekcija IBBY (Mednarod­na zveza za mladinsko knjizevnost). Tako sta avtorici letosnje poslanice otrokom vsega sveta, pisateljica Eva Janikovszky in ilustratorka Krisztina Renyi. Eva Janikovszky, pisateljica in urednica, se je rodila leta 1926 v Szegedu na Madzarskem. Na univer­zi v Budimpesti je diplomirala iz psi­hologije, filozofije in sociologije. Od leta 1954 je bila urednica v najvecji madzarski zalozbi knjig za otroke in mladino, M6ra Konyvkiad6. Od us­tanovitve madzarske sekcije IBBY, leta 1978 do leta 1995, je bila pred­sednica sekcije. Objavila je okrog 30 knjig, od katerih je vecina namenje­na otrokom. Njene knjige so priljub­ljene tudi v drugih drzavah, saj so prevedene v vec kot 30 drugih jezi­kov, v slovenscini je izsla njena knji­ga Din in Dan, pri Mladinski knjigi leta 1969. Eva Janikovszky pise za casnike in casopise, veliko njenih del je uspesno prirejenih za lutkovni oder, gledalisce in televizijo. Zaradi pisateljicinega razumevanje sveta, take otroskega, kot odraslega, nje­nega optimizma in iskrivega humor­ja, radi berejo njene knjige bralci vseh generacij. Za svoje delo je pre­jela stevilne domace in mednarodne nagrade. llustratorka Krisztina Renyi, je bila rojena leta 1956 v Budimpesti, kjer je tudi koncala studij na umetnostni akademiji. llustrirala je preko 50 knjig. Znacilno za ilustratorko je, da uporablja razlicne tehnike, tudi tis­karske. Svoja dela razstavlja doma in v tujini, za svoje delo je prejela vec nagrad, tudi mednarodnih. Pripravila in prevedla Tanja Pogacar, KOZ, enota Pionirska knjiznica 10. OBLETNICA SKUPINE COBISS/SIK Leta 1990 smo se slovenske splo­sne knjiznice 1. in 2. tipa zacele vkljucevati v sistem vzajemne kata­logizacije, ki je do danes zrasel v ob­sezen knjiznicni informacijski sistem Cobiss z mnogimi segmenti, ki po­krivajo siroko razvejano knjiznicno poslovanje. Avtomatizacija poslo­vanja, komunikacijska povezanost, baze podatkov, informacijska pis­menost, internet, terminali, racunal­niki, tiskalniki -vse to in se marsikaj drugega je postalo nas knjiznicni vsakdan. Ze v zacetku leta 1991 smo predstavniki splosnih knjiznic iz Ljubljane (Oton Zupancic, Bezigrad, Joze Mazovec, Siska, Prezihov Vo­ranc), Maribora, Ptuja, Murske So­bote, Celja, Kopra, Kranja, Neve Go­rice, Raven, Novega Mesta in Tolmi­na ugotovili, da borne skupne raz­vojne usmeritve in probleme pri uva­janju sistema Cobiss lazje resevali skupaj. Zato smo se zaceli 4 Knji!nitarske novice 11{2001)3-4 sestajati vsakih nekaj mesecev v eni od slovenskih splosnih knjiznic, kjer smo pregledali trenutno stanje na podrocju uvajanja sistema Cobiss ter definirali skupne probleme in zelje za dolocene spremembe in dopolnitve v posameznih segmentih vzajemne katalogizacije, izposoje, izpisov itd. Zahteve in zelje po dopolnitvah in spremembah smo skupno naslovili na lnstitut informacijskih znanosti (IZUM), kjer so nas kmalu zaceli upostevati kot neformalno skupino, ki nastopa z izdelanimi in premislje­nimi predlogi. Razvoj je sel dalje, ta­ko da smo na skupnih srecanjih kas­neje obravnavali tudi problematiko uvajanja interneta, komunikacijske povezave, uvajanje avtomatizacije na bibliobusih, segment financnega poslovanja v sklopu vzajemne kata­logizacije itd. itd. Skratka, obravna­vali smo vse tisto, kar smo uvajali in uporabljali prav v vseh knjiznicah in tako s skupnimi mocmi lazje resili marsikaksen problem ali dosegli no­vost, kakor ce bi to pocela vsaka knjiznica posamezno. V zadnjih desetih letih smo obiska­li vse splosne knjiznice 1. in 2. tipa in se med seboj tudi dobro spoznali, tako da gre zdaj sodelovanje se lazje od rok. Letos mineva deset let od prvega srecanja v Ljubljani, zato smo se odlocili, da to obletnico malo bolj slavnostno obelezimo. Tokrat so nas prijazno sprejeli v Osrednji knjiznici Celje, kjer smo se zbrali vsi tisti, ki smo najbolj pogos­to sodelovali na srecanjih te skupi­ne. Povabili smo tudi tri predstavni­ke lzuma: Slavca Breznika, Slavka Seroda in Dusana Hanzureja, ki so bili z nami prav od prvih dni, ko smo po pomoc, informacije in na tecaje hodili se na mariborsko Tehnisko fakulteto. V cetrtek, 1 5. marca popoldan je Maja Medic iz knjiznice v Novem mestu predstavila kroniko deset­letnega dela, nato pa smo vsak po­samezno na kratko povzeli vse, kar smo v zadnjih desetih letih naredili v lastnih knjiznicah . Pregled dela je bil koristen, saj smo iz dela, ki smo ga opravili v preteklosti, kar hitro pre­skocili na prihodnost in nas nadaljnji razvoj. Tudi predstavniki lzuma so povedali, kako so v teh desetih letih videli nas in nase delo. Po krajsem sprehodu skozi Celje smo se napotili v hotel Storman, kjer smo imeli skupno vecerjo in se nas­mejali ob pogovorih v stilu "se pom­nite tovarisi". Naslednji dan smo se usmerili v prihodnost in nadaljnje delo poveza­no z informacijsko tehnologijo. Naj­prej je nasa gostiteljica Martina Ro­zman Salobir iz Osrednje knjiznice Celje predstavila problem vzdrzevan­ja racunalniske opreme (predvsem osebnih racunalnikov in programov), ki je vse bolj perec v nasih knjizni­cah. Prav vsi bi ze potrebovali racu­nalniskega strokovnjaka, ki ga imajo zaenkrat redno zaposlenega le v Knjiznici Otona Zupancica v Ljublja­ni. Drugi si pomagamo s pogodbe­nimi delavci ali obcasno najemamo strokovnjake pri racunalniskih fir­mah. Definirali smo delovno podroc­je in naloge tega delovnega mesta, ki je danes v splosnih knjiznicah ze popolnoma upraviceno. Pomembno je, da se vsi tega zavedamo in zna­mo po posameznih knjiznicah pri na­sih financerjih to tudi ustrezno zago­varjati. Nato je dr. Alenka Sauperl, preda­vateljica na oddelku za biblio­tekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (prej zaposlena v koprski splosni knjiznici) odprla vprasanja 5 Knji!nifarske novice 11(2001)3-4 interneta in elektronskih podatkovnih zbirk -kaj, kdaj, kako ponujati, ali zaracunavati, kaksne so tehnicne moznosti itd. Razvila se je diskusija med predstavniki posameznih knjiz­nic. Zakljucili smo z ugotovitvijo, da je potrebno k ponudbi podatkovnih zbirk (IUS INFO, GV IN, EBSCO HOST, ponudba dolocenih zbirk na CD-romih, itd.) v posameznih knjiz­nicah pristopiti organizirano, sicer nas zahteve oskrbovanja teh virov kmalu preobremenijo. , dDefinirati je treba izhodisca, cilje, pripraviti nacrt dela, financno konstrukcijo, dolociti kadre itd. Ceprav so elektronski viri raznovrstni, se vecina splosnih knji­znic odloca za podobne. Zato je lah­ko koristno sodelovanje vecjega ste­vila knjiznic pri nakupu. Pasivno po­nujanje virov pomeni, da bodo slabo izkorisceni, aktivno rekla-miranje pa pomeni, da bodo uporabniki po njih sprasevali. Zaradi tega morajo vsi knjiznicarji vire obvladati, da lahko uporabnikom pomagajo pri iskanju informacij. Vprasanje je tudi ali naj uporabniki sami iscejo v viru ali pa je uporaba omejena le na knjiznicarje. Trenutno nobena od knjiznic upora­be elek-tronskih virov ne zaracuna­va, obicajno pa je zaracunavanje iz­pisov na papir. Ceprav je pogovor tekel predvsem o elektronskih virih na CD, sem sodi­jo tudi prek interneta dostopni viri in spletne strani. Za marsikateri domo­znanski oddelek je zgoce vprasanje katalogizacije spletnih strani in nji­hovega arhiviranja. Ker pa za zdaj ni nobene koordinirane drzavne pobude za tako delo, se se nobena od knjiz­nic take katalogizacije ni lotila. Vide­ti pa je, da bomo kmalu tudi v splo­snih knjiznicah pripravljali digitalne zbirke. Med prve primere sodi raven­ski biografski leksikon. Barbara Kovar je nato nadaljevala s temo "Novi uporabniski servisi v splosnih knjiznicah". Gre za doloce­ ne storitve, ki jih "po malem" ze op­ ravljamo, a jih vecinoma se nismo definirali kot organizirane servise s samostojnim kadrom, financiranjem itd. Veliko je se popolnoma novih servisov, ki bi jih kot informacijsko sredisce lahko ponujali uporabnikom ali pa znotraj ustanove samim knjiz­ nicarjem. -Sem sodi ponudba razlicnih po­datkovnih zbirk, o cemer smo razpravljali ze v prejsnji tocki. Po­tern so tu odgovori na vprasanja, ki jih postavljajo ljudje preko elektronske paste -"Vprasaj knjiznicarja". Danes ima vecina knjiznic ze domaco stran, kjer je naveden elektronski naslov za vprasanja uporabnikov. Kdo bo v knjiznici tisti, ki bo ta vprasanja pregledoval, na kaksne vrste vprasanj bomo odgovarjali, kak­sen bo odzivni cas, bomo loceva­li splosna vprasanja od tematskih informacij, itd. itd.? -Knjige na internetu -na domacih straneh se pojavljajo anotacije, priporocilni seznami itd. Ali bomo v to vkljucili tudi uporabnike, ki lahko npr. s pomocjo komu­niciranja preko elektronske paste ustvarjajo debatne interaktivne klube na doloceno literarno te­mo. Kdo bo to usmerjal, sprem­ljal itd.? -lzobrazevanje uporabnikov -npr. za iskanje po Opacu, internetu, razlicnih podatkovnih zbirkah. Potrebni so prostori, kader, pri­me ma racunalniska oprema, ucilnica, organiziran pristop in kontinuiteta. -Prostovoljstvo -kako in na kak­sen nacin vkljuciti prosto-voljce v delo v knjiznici? Kdo so potenci­alni prostovoljci? 6 Knjifoitarske novice 11 (2001 )3-4 -Intranet -zelo pomemben seg­ment za informiranje in komu­niciranje zaposlenih v knjiznici. Spet projekt, ki zahteva organizi­ran pristop, redno vzdrzevanje in dopolnjevanje. Veliko od zgoraj navedenega v marsikateri od knjiznic ze opravlja­mo, nekje bolj, drugje manj organizi­rano. Vsekakor so to ponudbe, ki jih marsikje v tujini, v razvitih, kadrov­sko stevilcnih in financno zmogljivih javnih knjiznicah ze ponujajo kot ne­kaj vsakdanjega. Tudi slovenske splosne knjiznice stopamo po tej po­ti in marsikaj od tega ze ponujamo obiskovalcem, ceprav nas spremljajo vecni problemi pomanjkanja kadra, prostorov in denarja. Na koncu smo prav vsi ugotovili, da pravzaprav poznamo trende raz­voja sodobnih javnih knjiznic in gre­mo v pravo smer. Skupaj pa smo se na srecanju spet marsikaj naucili drug od drugega in spoznavali po­samezne pristope pri resevanju do­locenih problemov in uvajanju novih storitev. Srecanje smo zakljucili v petek, 16. marca ob 14. uri. Barbara Koval', Mariborska knjiznica Alenka Sauperl, FF, Oddelek za bibliotekarstvo KNJIGA JE NAJLEPSA REC, pravi bolgarski pregovor. Knjiznice pa so tiste ustanove, ki knjige in drugo knjiznicno gradivo zbirajo, ob­delujejo, hranijo in izposojajo. Dejav­nost splosnoizobrazevalnih knjiznic, med katere spada tudi Maticna knji­znica Izola, je namenjena predvsem vzgoji, izobrazevanju in zadovoljeva­nju kulturnih potreb obcanov. In ka­ko smo zaposleni v MKI v preteklem letu izpolnjevali svoje poslanstvo? Knjiznica je na 245,39m2 prostora hranila 43.157 enot knjiznicnega gradiva. V letu 2000 je bilo vpisanih 3.756 clanov. Med temi clani je bilo 232 predsolskih otrok, kar 1 .1 51 osnovnosolcev , 81 5 srednjesolcev, 211 studentov in 94 7 zaposlenih. Ostali so bili nezaposleni, upoko­jenci, gospodinje, vojaki in tuji dr­zavljani. Poleg prebivalcev izolske obcine knjiznico obiskuje se 284 prebivalcev Kopra z okolico in 170 prebivalcev piranske obcine. Precej je tudi obiskovalcev iz ostalih slo­venskih krajev. Zabelezili smo 63.982 obiskov. Med obiskovalci je bilo 65% odraslih in 35% otrok in mladine. Na dom in v citalnico smo izposodili 126.566 enot knjiznicnega gradiva. Najvec smo izposodili nele­poslovnih knjig. Leposlovne knjige bralci najraje berejo v slovenskem jeziku, zatem v italijanskem in an­gleskem. Na oddelku za otroke _!n mladino smo pripravili 26 ur pravlJIC z likovno delavnico, 7 mesecnih knjiznih ugank, ob tern pa stevilne priloznostne in tematske ra~stave. lzvedli smo 26 bibliopedagosk1h ur v okviru vrtca in sole na obisku. Sode­lovali smo pri resevanju Slovenskega knjiznega kviza o Prezihovem Vo~ rancu. Nagrajeni ucenec se je skup~J s knjiznicarko udelezil snemanJa mladinske televizijske oddaje. Knji!nitarske novice 11 (2001 )3-4 7 Organziralinizirali smo tudi zbiranje glasov za Mojo najljubso knjigo leta na podrocju lzole, Pirana in Kopra. Mlade bralce smo povabili na srecanje s pisateljico Janjo Vidmar. Vrata oddelka so otrokom odprta tudi med solskimi pocitnicami, ko si prav tako lahko izposojajo gradivo, se ucijo, na voljo pa so jim tudi raz­ne namizne druzabne in didakticne igre. Na oddelku za odrasle bralce knjiznicarke pripravljajo tematske bibliografije, popise clankov in knjig o aktualni problematiki, mesecne sezname novih knjig in razstave no­vih knjig . V MKI delujeta tudi regio­nalna Borza znanja in Sredisce za samostojno ucenje, neprofitna pro­jekta, ki sta namenjena spod-bujanju neformalnih oblik ucenja. Namen knjiznice je tako predvsem skrb za pisno kulturno dediscino, posredovanje le te vsem uporabni­kom pod enakimi pogoji in sirjenje bralne kulture. Skoda, da v nasi knji­znici na tako majhni povrsini polic ni mogoce postaviti tako, da bi bilo gradivo pregledno urejeno in lahko dostopno. Zal so zaradi pomanjkanja prostora predvsem uporabniki doda­tno prikrajsani, saj nimajo citalnice, kjer bi lahko v miru brali, se ucili, pripravljali domace ali seminarske naloge ali se preprosto ob knjigi sre­cevali. Spela Pahor, Maticna knjiznica Izola VABLJENI V KNJIZNO KLEPETALNICO (KK) BRALNE ZNACKE Knjizno klepetalnico razvijamo s pomocjo zalozbe Rokus na domaci strani Bralne znacke: www.bralnaznacka.com kjer so osnovne informacije o Bralni znacki in to, kar je v tern trenutku najbolj zanimivega na podrocju pro­mocije branja. Namenjena je predvsem mladim bralcem in njihovim mentorjem in hkrati vsem, ki si zelijo izmenjavati mnenja o knjigah, branju in bralni znacki. V knjizni klepetalnici so stirje fo­rumi: -Mentor mentorju mentor, -Ste te prebrali ... , -Pisma sodelavcem in predsedni­ ku Bralne znacke, -Pisma pisateljem. V njih lahko posiljate svoja sporocila in preberete, kaj menijo drugi. Gre torej predvsem za izmenjavo infor­macij, mnenj, izkusenj in spodbud. Poleg tega knjizna klepetalnico nudi moznost, da se pogovorimo "v zivo". Pripravili smo eno uro posku­snega programa na teden, sicer pa lahko KK mladi bralci in njihovi men­torji uporabljate kadarkoli, ne da bi mi to vedeli oz. vodili (to sele bi bilo lahko tisto pravo!). Za srecanje v njej se lahko dogovorite npr. mladi bralci z dveh ali vec OS, s pobrateno solo v zamejstvu, ipd. Menimo, da je knjizna klepetalnica vsekakor zanimiva tudi za (mladin­ske) knjiznicarje. Posiljajte svoja spo­rocila, spodbude . . . vprasanja. Z mladimi bralci lahko v njej organizi­rate svojo prireditev "pogovor o knjigah" ali kaj podobnega. 8 Knji!niearske novice 11 (2001 )3-4 Kako priti v KK: - www.bralnaznacka.com - Knjizna klepetalnica (temno mod- ra knjiga) - Vstopi v klepetalnico (pocakaj nekaj minut, da se program nalo­ zi) - Load Chat Client - Napisi geslo Osnutek programa K K v poskusnem obdobju, pomlad 2001 Vsak torek od 13. do 14. ure, od 13. marca do 5. junija 2001. V knjizni klepetalnici se borne ve­dno pogovarjali o knjigah in bralni znacki, srecevali se borne s priljub­ljenimi pisatelji in s sodelavci BZ, spomnili se borne pomembnih do­godkov ... Predvsem pa bo potekala tako, kot si baste zeleli vi, pravzap­rav jo baste vodili vi. 13. marec 2001: Predstavitev klepetalnice BZ pri zalozbi Rokus: predstavitev klepetalnice in nje­nega namena, beremo za Bralno znacko, se pogovarjamo o preb­ranih knjigah. Kaj si mladi bralci zelijo pri BZ in V KK? -20. marec 2001: Pogovor s pisa­te/jem: gost bo Bogdan Novak -2 7. ma rec 2001; Pogovarjamo se o ... katera bo letosnja "Moja naj/jubsa knjiga "? Gostji: Tanja Pogacar in Darja Lavrencic Vrabec iz Pionirske knjiznice v Ljubljani -3. april 2001: Beremo (za BZ): 2. april -mednarodni dan knjig za otroke Kdo se bere Andersenove pravlji­ce? 10. april 2001: Pogovarjamo se o . . . Ali je Harry Potter bo/j pri/jubljen kot Matilda? 1 7. april 2001; Pogovor s pisate­ljem: gost bo pisatelj, cigar knjiga bo letosnja "Moja najljubsa knjiga" 24. april 2001; Srecanje s sode­lavci BZ: Kaj bi jim sporocili in priporocili? Gostje: Tone Partljic, predsednik BZ, Kristina Picco in drugi clani programskega odbora. -8. maj 2001: Beremo (za BZ): 40-letnica BZ Poziv k temu, da ob zakljuckih letosnje bralne sezone praznuje­mo 40-letnico BZ. Beremo za BZ in se o "naj" knjigah pogovarja­mo. -15. maj 2001: Pogovarjamo se o ... Hinkovih skrivnih zapisih in drugih knjigah zalozbe Grlica. Gostje: ucenci OS Moravce z go­spo Mojicejo Podgorsek, Vlado Grlica in Sabrina :Zgajnar iz zalo­zbe Grlica. -22. maj 2001: Srecanje s pisa­teljem: Skriti gost, ki ga baste morali uganiti. 29. maj 2001: Katere knjige po­gresate? Kaj naj bi preved/i v slovenscino? Sejem otroskih knjig v Bologni in slovenska razstava knjig Bologna po Bologni. -5. junij 2001: Zakljucek poskus­nega de/a KK: pripombe, mnenja, nasveti, ielje .... in kot presenecenje ... se en pi­satelj ! Tilka Jamnik, KOZ, enota Pionirska knjiznica 9 Knji!nitarske novice 11 (2001 )3-4 SPOMINSKA SOBA FERDA GODINE NA BISTRICAH V soboto, 17. marca t. I., je bila na Osnovni soli Prezihovega Voran­ca na Srednji Bistrici v Prekmurju obcinska proslava v spomin na us­tvarjalno delo v Dolnji Bistrici roje­nega slovenskega pisatelja Ferda Godine ( 1912-1994). Povod zanjo je bilo odprtje stalne razstave o zivljen­ju in delu tega prekmurskega ustvar­jalca lepe besede, stalne razstave, ki pomeni dobro osnovo za nastanek Godinove spominske sobe. Ta naj bi mnogim generacijam ucencev osno­vnih sol crensovske obcine in sirse sluzila za ucne ure, s pisateljevim zivljenjem in delom pa seznanjala tudi starejse domacine in morebitne turiste ter popotnike skozi nase kra­je. Denar za njeno ureditev je dala Obcina Crensovci, gradivo pa osno­vna sola Srednja Bistrica, murskoso­boska in lendavska knjiznica (enega od eksponatov, to je drobno knjizico z naslovom Polzi podrejo oreh, celo Pionirska knjiznica iz Ljubljane), ne­kaj posameznikov, med njimi tudi pisateljeva hcerka Toncka Godina, ter Kulturno drustvo "Ferdo Godina" na Bistricah, ki je bilo tudi iniciator projekta. Nacrt zanj je napravilo pod­jetje Atrij iz Odrancev, razstavo pa postavil visji bibliotekar Joze Vugri­nec s sodelavci iz murskosoboske knjiznice in iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Na njej je moc videti vse Godinove knjizne izdaje, nekaj rokopisnega in fotografskega gradi­va, nekaj pisateljevih kriticnih clan­kov iz revialnega tiska, nekaj sesta­vkov o njegovem zivljenju in delu ter na eni od sten celo izdelke iz platna, izdelane doma. Odprla sta jo cren­sovski zupan Anton Tornar in slo­venski pesnik Ciril Zlobec, ki je bil Godinov dolgoletni stanovski kolega in osebni prijatelj. Slavnostna govornika sta o pisate­lju govorila s spostovanjem in ljube­znijo. Ljubezen do Godine kot clove­ka in pisatelja pa so s posebno na­klonjenostjo izpovedovali tudi doma­cini, njegovi ozji rojaki, na okrogli mizi, ki je prav tako sodila med so­botne slovesnosti ob odprtju spo­minske sobe, zato tudi ni cudno, da so na vabilo na prireditev zapisali te besede iz Godinove povesti o Modli­cevi Jeli: "In ljubezen! Ljubezen je sploh cudovita stvar; nepricakovana je. Ustvarjena je iz nic in je mocnej­sa od vseh drugih zemeljskih sil." Joze Vugrinec, Pokrajinska in studijska knjiznica Murska Sobota (SKRIVNI) DNEVNIKI USTV ARJALNEGA BRANJA ali KAKO POVECATI PRILJUBLJENOST BRANJA MED OSNOVNOSOLCI? Zalozba Rokus je 9. in 10. marca 2001 v Radencih ponovila simpozij z gornjim naslovom, prvi je bil v Porto­rozu 10. in 11 . novembra lani. Oba­krat se je na simpoziju zbralo okrog 240 udelezencev, ki so se zeleli se­znanit1 z Rokusovimi (Skrivnimi) dnevniki ustvarjalnega branja in jih zanima, kako povecati priljubljenost branja med osnovnosolci. Udelezenci so predvsem ucitelji razrednega po­uka in ucitelji slovenscine, solski knjiznicarji in (mladinski) knjiznicarji iz splosnih knjiznic. Ob simpoziju v 10 Knji!nifarske novice 11 (2001 )3-4 Radencih so morali zavrniti toliko zainteresiranih, da zalozba Rokus nacrtuje se eno ponovitev in sicer po vsej verjetnosti se to pomlad, verjetno nekje v okolici Ljubljane. Prvi dan simpozija so predavanja razlicnih strokovnjakov s podrocja branja in knjizevnikov, drugi dan do­poldne pa so delavnicne predstavit­ve (Skrivnih) dnevnikov ustvarjalne­ga branja za posamezne razrede, v odmorih je dovolj casa za izmenjavo mnenj, zvecer pa je svecana vecerja in druzabno srecanje s presenecen­jem, kar oboje daruje zalozba Rokus (v Portorozu so bili to Cuki, v Ra­dencih pa Jernej Kutner in Vlado Kreslin). (Skrivni) dnevniki branja so nam­rec pripravljeni za vsak razred osem­letke posebej in so namenjeni predv­sem domacemu branju, ki je po­memben sestavni del knjizevne vzgoje, pomembno sredstvo za raz­vijanje bralne zmoznosti in privzga­janje bralne kulture. Avtorice in av­torji dnevnikov so najboljsi praktiki z dolgoletnimi izkusnjami: Cvetka Ro­mih (Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja 1 in 2), Herma Groznik in Ve­ra Zuzej (Skrivni dnevnik ustvarjal­nega branja 3), Benjamin Gracer in Miha Mohar (Skrivni dnevnik ustvar­jalnega branja 4 in 5), Mojca Honzak in Marica Zveglic (Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja 6, 7 in 8). K posameznim (Skrivnim) dnevnikom ustvarjalnega branja ali k dvem sku­paj so avtorji prispevali prirocnike za ucitelje; potem pa je se prirocnik mag. Milene Blazic z naslovom Skri­vni bralni zakladi, ki je nastal na podlagi natancne analize delovnih zvezkov in prinasa hkrati teoreticna izhodisca in didakticna nacela. Naj nastejem se naslove preda­vanj: dr. France Bernik, Branje lite­rarnih def -izziv in skusnjava; dr. Igor Saksida, Otroci naj ne bi nikoli bra/i za kazen!; mag. Milena Blazic, Skrivni bralni zakladi; dr. Martin Zni­dersic, Raziskovanje branja in kupo­vanja knjig; dr. Meta Grosman, Skri­vnim dnevnikom ustvarjalnega bran­ja na pot; dr. Manca Kosir, O branju a/i zakaj gledanje televizije ne zados­tuje; dr. Metka Kordigel, Literarnoes­tetsko spodbudno okolje; dr. Ljubica Marjanovic Umek, Otroci so brali, berejo in bodo brali; dr. Boza Krakar Vogel, Soncna luc za branje; Tilka Jamnik, Vloga knjiznice pri pouku. knjizevnosti ter dolgorocnem motivi­ranju za branje. Posebno dozivetje so razmisljanja in nastopi knjizevni­kov: Tone Pavcek, Branje kot zrenje in zorenje; Niko Grafenauer: Nebo pod nogami; Slavko Pregl, Za dobro branje in Tone Partljic, Berem, beres, bere. V okviru simpozija v Radencih so otroci vrtca Radenci in ucenci osno­vne sole Radenci in Kapela predsta­vili Mavricni zaklad, knjigo pesmi, ki so jih napisali in izdali ob letosnji 40­letnici Bralne znacke. Njihov nastop je bila odlicna popestitev in prakticni prikaz tega, kar simpozij oz (Skrivni) dnevniki ustvarjalnega branja zelijo doseci. Tilka Jamnik, KOZ, enota Pionirska knjiznica Knji.fnitarske novice 11(200113-4 11 SLOVENSKI KNJIZNI KVIZ 2001: JOSIP JURCIC IN DOLENJSKA Tudi v letosnjem letu slovenski mladinski in solski knjiznicarji nadal­jujemo s Slovenskim knjiznim kvi­zom, ki se je izkazal kot zelo uspes­na sodobna oblika knjiznicno-infor­macijskega opismenjevanja in tudi spodbujanja branja mladih. Lanski Slovenski knjizni kviz Prezi­hov Voranc in Koroska je resevalo kar 35 .050 slovenskih osnovnosol­cev, kar je kar za 6000 otrok vec kot v predlanskem letu, to je v letu 1999 (2. Slovenski knjizni kviz: France Preseren in Gorenjska). Med mladimi resevalci so bili tudi sloven­ski otroci v zamejstvu in otroci Slo­vencev, ki zivijo in delajo v evrop­skih drzavah, predvsem v Nemciji in Svici. Lansko leto so lahko mladi resevalci prvic resevali knjizni kviz tudi na se sodobnejsi, mladi genera­ciji se blizji nacin, to je s pomocjo interneta. Tudi letos bo tako. Spletni kviz na internetu bo mogoce resevati v drugi polovici meseca aprila. Mia­dim resevalcem bo dosegljiv na nas­ lednjih spletnih naslovih: http://www. do get. silk viz/ in http://www. lj-oz.sik. si/ Na ta nacin borne knjiznicarji lahko dosegli se vec mladih resevalcev, se bolj borne lahko spodbujali resevanje kviza ter prispevali k sodobni infor­macijski in racunalniski pismenosti mladih. Veseli nas, da je resevalcev iz leta v leto vec. Za to se moramo zahvali­ti predvsem vsem vam, mladinskim in solskim knjiznicarjem, ki ste knjiz­ni kviz priblizali otrokom, jih motivi­rali zanj, spodbudili tudi ucitelje na solah in pripomogli, da so kviz vklju­cili v pouk, se odlocili za najrazlic­nejse projekte, ekskurzije, prostocasne dejavnosti ... Upamo in zelimo, da bi bilo tako tudi sedaj in v prihodnje. Letosnji knjizni kviz je ze cetrti Slovenski knjizni kviz po vrsti. Z njim vas in vase mlade bralce vabimo na Dolenjsko, pokrajino, ki je za nas, Slovence, zelo pomembna, saj nam je dala prvo slovensko knjigo, slo­venski knjizni jezik ... Kviz torej po­svecamo tej pokrajini in predvsem pisatelju in casnikarju Josipu Jurci­cu . S kvizom se spominjamo tudi vseh drugih znamenitih Dolenjcev, ki so s svojim delom zaznamovali slo­vensko zgodovino in kulturo ter po­nesli slave slovenske dezele sirom sveta. Z letosnjim knjiznim kvizom smo zeleli obeleziti predvsem nasle­dnji obletnici, kot sta: 120-letnica smrti pisatelja in casnikarja Josipa Jurcica, 450-letnica izida prve slo­venske knjige. Hkrati se v letosnjem letu spominjamo tudi 360-letnice rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, 170-letnice rojstva Frana Levstika in 50-letnice smrti Louisa Adamica, ce nastejemo le nekaj najpomembnejsih obletnic. Tudi letos smo pohiteli s pripravo vprasalnika, plakata in spremnega gradiva, da ste lahko mladinski in solski knjiznicarji ze v mesecu marcu zaceli promovirati knjizni kviz med mladimi bralci in jih navdusevati zanj. Marcevsko strokovno srecanje slovenskih mladinskih in solskih knji­znicarjev smo . 14. marca namenili prav letosnjemu Slovenskemu knjiz­nemu kvizu. Na zacetku srecanja je vse zbrane z duhovitim odlomkom iz prvega slovenskega romana, Jurci­cevega Desetega brata, pozdravil z vabilom v svet Desetega brata ama­terski gledaliski igralec Primoz Bra­dac z Muljave. 12 Knjiinif arske novice 11 (2001 )3-4 Avtorji kviza smo nato kviz podro­bno predstavili, natresli stevilne mo­znosti za delo (spodbude h kvizu) , ki jih uciteljem in knjiznicarjem daje knjizni kviz, spregovorili o povezo­vanju SIK s solskimi knjiznicami na svojem obmocju. lzmenjali smo si izkusnje, ki smo si jih pridobili pri nasem dosedanjem delu s kvizom z namenom, da bi odpravili morebitne pomanjkljivosti in pritegnili h kvizu se vec mladih in njihovih mentorjev. Po strokovnem srecanju smo slo­venskim osrednjim knjiznicam razde­lili vse obstojece kvizovsko gradivo (vprasalniki, plakati, spremno gradi­vo h kvizu). Letosnji knjizni kviz je pripravila skupina sedmih slovenskih mladin­skih in solskih knjiznicarjev pod vod­stvom mag. Darje Lavrencic Vrabec iz Pionirske knjiznice v Ljubljani. V delovni skupini so poleg nje sodelo­vali se naslednji sodelavci: Tilka Ja­mnik iz Knjiznice Otona Zupancica, Borza branja, in dve solski knjizni­carki: Barbara Koritnik z OS Dravlje v Ljubljani in lvanka Ucakar z OS Frana Albrehta v Kamniku. V kvizovsko delovno skupino smo povabili tudi nekaj kolegov z Dolenj­ske, pokrajine, ki jo kviz obravnava z najrazlicnejsih vidikov, in sicer: Kse­nijo Medved iz SIK Grosuplje, Slavko Kristan iz Knjiznice Mirana Jarca v Novem mestu in prof. slovens keg a jezika Jozeta Zupana, ravnatelja OS dr. Pavla Lunacka iz Sentruperta. Kviz bo na spletno stran Knjiznice Otona Zupancica postavil racunalni­car Oskar Wolf. Pri delu se nam je pridruzil tudi nas stalni sodelavec, akademski sli­kar Fojz A . Zorman, ki je kviz ilustri­ral in oblikoval. Ker smo zeleli, da bi bil tudi letosnji kviz zanimiv, druga­cen in igriv, smo ga obarvali tudi precej ugankarsko. K sodelo­vanju smo zato pritegnili enigmatika Jozeta Petelina. Tudi letos smo zeleli pripraviti spet malce drugacen Slovenski knjizni kviz, s katerim smo hoteli presenetiti mlade bralce in jih se bolj pritegniti k resevanju. Tokrat smo Slovenski knjizni kviz pripravili v obliki casnika, kar ni bilo nobeno nakljucje, saj je bil Josip Jurcic prvi poklicni slovenski casnikar. Po njem je navsezadnje poimenovana tudi pomembna in ugledna slovenska novinarska na­grada (Jurciceva nagrada). _ Vprasanja na predmetni stopnji smo pripravili v obliki casopisnih ru­brik (vest, intervju, crna kronika, za­nimivosti ... ), razredna stopnja pa vsebuje 7 ugank, ki jih mladi rese­valci najdejo v Ugankarskem kotic­ku. Zelimo, da bo tudi letosnji Slo­venski knjizni kviz mladim reseval­cem vsec in da jim bo resevanje v veselje. Avtorji kviza se zavedamo, da je v kvizovskem vprasalniku nemogoce pokazati cisto vse lepote, znameni­tosti in posebnosti, ki se skrivajo v tej lepi slovenski pokrajini, saj jih je enostavno prevec in tudi prostora v vprasalniku je premalo. Vse tisto, cesar nismo uspeli zajeti v vprasal­nik, smo vkljucili v spremno gradivo h kvizu . Pri pripravi kviza smo upostevali kar precej vasih zelja, pripomb ... , ki ste jih zapisali v svojih porocilih o lanskoletnem knjiznem kvizu. Tako smo se glede na stevilo resevalcev odlocili za povecanje naklade, tako da bo fotokopiranja vprasalnikov manj. Natisnili smo 37. 700 vprasal­nikov (prejsnje leto 32.000) in 1200 plakatov. Vsaka splosna knjiznica je dobila tudi dva izvoda spremnega gradiva (Spodbude h kvizu predlogi za knjiznicarje in Bibliografija Josip Jurcic in Dolenjska). Knjil:nifarske novice 1112001 )3-4 13 Pripravili smo tudi celo vrsto pred­ logov in spodbud, kako na osnovi kvizovskih vprasanj nadaljevati delo: poglobljeno branje in raziskovanje, izdelava projektov, delo v krozkih , novinarsko delo, obisk muzejev, ga­ lerij, izlet na Dolenjsko ... Barve vprasalnika so taksne, da ga lahko brez tezav fotokopiramo, ce je potrebno. Obe koncni gesli kviza sta povezani z Dolenjsko, pisateljem Jo­sipom Jurcicem in z njegovimi do­lenjskimi literarnimi rojaki. Kupon, v katerega resevalci vpisejo svoje po­datke in resitev (eno ali drugo ali obe gesli), take kot ze lani, ni sesta­vni del vprasalnika, take da vprasal­nik ostane neposkodovan. llustrator Fojz A. Zorman je kupon oblikoval cisto samostojno. Prilozen je k spremnemu gradivu. Knjiznicarji ga same kopirate za svoje mlade rese­valce. Tudi letos je kviz razdeljen na dva dela, to je na razredno in predmetno stopnjo. Vprasanja na predmetni stopnji so pripravljena kot rubrike v casopisu, medtem ko so vprasanja za razredno stopnjo pripravljena v obliki ugank. Pri vseh vprasanjih so tudi navedeni viri, v katerih lahko resevalec najde odgovor. Kviz je na razredni stopnji mogoce resevati na dva nacina: ugankarsko ali pa take da otroci v navedenih vi­rih poiscejo odgovore na vprasanja. Opozarjamo vas, da je potrebno ot­roke motivirati za oba nacina rese­vanja, sicer se bode otroci zadovoljili le z resevanjem ugank, ne bode pa segli po navedenih virih literature. Tudi letos vas naprosamo, vse slovenske mladinske in solske knjiz­nicarje, da v svojih okoljih pritegnite cimvec otrok k resevanju kviza, upo­rabite vprasalnik za knjiznicno­informacijsko opismenjevanje, moti­virajte otroke, da bodo brali in spodbudite jih, da bode Dolenjsko tudi cisto zares obiskali. Pri vasem delu vam zelimo veliko uspehov in zadovoljstva. Vse slovenske osrednje knjiznice naprosamo, da kviz izvajajo v sode­lovanju s solskimi knjiznicami in dru­gimi primernimi ustanovami v svo­jem okolju. Drzavna zakljucna prire­ditev bo v zacetku meseca oktobra (Ted en otroka). Zacetni del te akcije kot ponavadi vodi Pionirska knjizni­ca, enota Knjiznice Otona Zupanci­ca, v Ljubljani v sodelovanju z osre­dnjimi splosnimi knjiznicami in preko njih tudi solskimi knjiznicami. Zaklju­cno prireditev pripravi Bralna znacka Slovenije. Letosnji knjizni kviz so gmotno podprle naslednje ustanove in orga­nizacije: Ministrstvo za kulturo repu­blike Slovenije, Knjiznica Otona Zu­pancica iz Ljubljane, Mladinska knji­ga Tiskarna, Bralna znacka pri ZPM Slovenije, Bralno drustvo Slovenije, Slovenska sekcija IBBY ter zalozbe Mladinska knjiga, Obzorja Maribor, Karantanija in DZS-Zaloznistvo lite­rature. Resevanje se zacenja! Casa je se dovolj. Do 10. septembra. Srecno! Darja Lavrencic Vrabec, KOZ, enota Pionirska knjiznica 14 Knjilnifarske novice 1112001 )3ˇ4 SPECIALNE KNJIZNICE PREDST AVLJAMO VAM MEDNARODNIDAN SPECIALNIH KNJIZNICARJEV SE BUZA! Mednarodni dan specialnih knjizni­carjev -MSDK (International Special Librarians Day -ISLD), ki pade na torek Mednarodnega tedna knjiznic (5. april 2001 ), je priloznost za nas specialne knjiznicarje in informacij­ske strokovnjake, da promoviramo storitve nasih knjiznic in dosezke nasih organizacij. ISLD je leta 1991 dolocila SLA (Special Libraries Asso­ciation). Prvo praznovanje je bilo ta­ko uspesno, da je Upravni odbor pri­volil v to, da postane vsakoletni do­godek. Leto 2001 zaznamuje deseta oble­tnica ISLD. Zato praznujmo svoj dan! Prispevajmo k temu, da ljudje spremenijo svoj odnos do tega, kar pocnemo in da bolj razumejo nas, ki upravljamo z znanjem in ustvarjamo nove vrednosti in kvaliteto. Ne glede na to, kako bomo obele­zili dan ISLD 2001, zagotovo bo pomagalo. Mednarodni dan special­nih knjiznicarjev v Zdruzenih drzavah Amerike podpirata Factiva in Free­dom Forum in zato jim bo uspelo izpeljati nekaj aktivnosti. To si lahko ogledate na domaci strani ZBDS (http://193.2.8.11 /slovensko.html), Sekciji za specialne knjiznice: obves­tila. Violetta Bottazzo predsednica Sekcije za specialne knjiznice S POTEPA PO FINSKI, DEZELi TISOCERIH JEZER IN KNJIZNIC Ze kar nekaj mesecev je minilo, kar sem se sprehajala po Market Squaru v Helsinkih, pa vend_ar me podoba rumeno rdecih barv, ki so se brez ostrih mej zlivale v modro zele­na jezera, in navdusenje nad finskimi knjiznicami se ni minilo. Morda zato, ker sem stalno imela v mislih, da . moram napisati se clanek, ali pa za­to, ker so knjiznice na Finskem zares nekaj posebnega. Treba je priznati, na podrocju knjiznicarstva so Finci res maherji, ni kaj! Zaradi slovesa, ki je predvsem po zaslugi nasega direktorja Vilija Leba­na segel tudi v Slovenijo, in ker je Tolminska knjiznica nacrtovala nov bibliobus, sem se tako v zacetku ok­tobra lanskega leta za teden dni (2.10.-8.10.2000) podala na oglede za morebitnimi dobrimi idejami fin­skih potujocih knjiznic. V prestolnici Helsinki, vecjem mestu Tampere in njuni okolici sem si ogledala osem splosnih knjiznic, predvsem pa me je zanimalo, kako so organizirane fin­ske potujoce knjiznice in kako pote­ka delo na terenu. 0 zgodah in pri­godah sedmih potujocih knjiznic pred, na in po terenu (oz. o tern, kar so mi hoteli pokazati) sem posnela videofilm, ki bo predvajan na vsako­letnem srecanju slovenskih potujocih knjiznic v zacetku julija, tokrat v ldri­ji. Komentiral ga bo Antero Kyostio, vodja potujoce knjiznice v Knjilnif arske novice 11(2001 )3-4 15 Tampereju, sicer pa velik poznavalec skandinavskih in zbiratelj vsega, kar se tice potujocih knjiznic . Finska se od Slovenije seveda ne razlikuje samo po visjem standardu v knjiznicah. Na sedemnajstkrat vec­jem ozemlju (Finska 338.145 km2, Slovenija 20.251 km2) kot v Sloveni­ji zivi le dva in pol krat toliko prebi­valstva (Finska 5.068.931 prebival­cev, Slovenija 1.965.986). Dobese­dni prevod imena Suomi, Dezela je­zer in barji, s katerim Finci imenujejo svojo dezelo, tudi ni iz trte zvit. Ocenjujejo, da ima Finska okoli 60.000 jezer -ob moji omembi Bo­hinjskega in Blejskega so se samo prizanesljivo nasmihali. Njihovo naj­vecje jezero (Saimaa 4.400 km2) bi zalilo eno petino Slovenije. Zaradi zgodovinskih nevsecnosti imajo Finci se danes dva uradna jezika, poleg finscine se svedscino. Skoraj vsi pa obvladajo anglescino. Razsvetljena s tern osnovnimi podatki o Finski sem tako pristala na letaliscu Malmi v blizini Helsinkov. In sledil je ogled mestnih knjiznic v Helsinkih. No, samo dveh. Ce bi si morala ogledati vse, bi moji letalski vozovnico potekel rok trajanja. V mestno mrefo Helsinkov, ki ima 498.000 prebivalcev, je namrec vkljucenih kar 37 knjiznic! Pa to ne majhnih. Mesta Ljubljana s 323.000 prebivalci se ponasa s svojimi pe­timi. Sicer pa so Finci znani kot upo­rabniki knjiznic, po njihovih razis­kavah jih osem od desetih obisce vsaj enkrat letno. Helsinske knjiznice se hvalijo s 3.5 milijona obiskov na leto. Ali na to mnozicno obleganje finskih knjiznic malce pripomore tudi to, da so vpis in vse storitve popol­noma brezplacne za vse in da si Fin­ci v njih ne izposojajo samo knjig, ampak pocnejo se marsikaj drugega, pa je ze druga zgodba. (Ki bi si jo morali bolje ogledati tisti, ki tarnajo, da je obisk slovenskih knjiz­nic premajhen.) Zdruzevalna tocka vseh mestnih knjiznic je osrednja mestna knjiznica Paakirjasto, odprta leta 1986, katere znacilnost je, da je samo polovica njenih prostorov na­menjena javnosti. V ostali polovici poteka katalogizacija in obdelava za vse ostale mestne knjiznice, njihova koordinacija, v centralnem skladiscu pa hranijo fond redkeje rabljenih knjig, ki jih po potrebi dostavljajo ostalim. V zgradbi Paakirjasto ima svoje prostore tudi Potujoca knjizni­ca Helsinki. Ko so me na Finskem vprasali, ko­liko bibliobusov imamo, sem odgo­vorila da devet. Nakar so s sposto­vanjem dodali, da potem moramo biti pa res velika knjiznica . Ne, ne, v celi Sloveniji imamo devet bibliobu­sov. No, potem so bili malo razoca­rani. Po finskih cestah namrec vozi kar preko dvesto bibliobusov. Vsi finski bibliobusi so narejeni na avtobusnih sasijah (prevladuje Vol­vo, ceprav imajo Finci dolge debate, ali je boljsi Volvo ali Scania) z motor­jem na sredini ali zadaj (tudi tu so se ne morejo zediniti, kaj je bolje). Dolgi so 12 metrov, nekateri, ki vozijo po podezelju, tudi 10 metrov. Nobeden od videnih ni imel pregrade med ka­bino in prostorom, namenjenim knji­znicni dejavnosti. So pa vsi poleg voznikovega in sovoznikovega sede­za imeli se dodatne sedeze ob izpo­sojevalnem pultu, kar naj bi izboljsa­lo delovne pogoje. Znacilnost finskih bibliobusov je tudi nizek pod. V nas­protju z zmotno predstavo o zasne­zenih gorah je Finska nizka, pretezno z gozdovi porascena dezela, ki veci­noma ne dosega niti 200 metrov nadmorske visine. Zato so bile v srediscu zanimanja fotografije tol­minskega bibliobusa, ki si utira pot po vijugastih kozjih stezicah, slike zasnezenih slovenskih 16 Knjifnitarske novice 111200113-4 vrsacev pa so jim povzrocale skoraj­da vrtoglavico. Podobno kot drugje tudi na Fin­skem niti dva bibliobusa nista bila enaka. Standard za potujoce knjizni­ce, ki so ga sprejeli 1998, doloca osnovna izhodisca, po katerih mora biti narejen bibliobus, se vedno pa je notranja razporeditev in oprema pre­puscena narocnikom, ki pac najbolje vedo, kako prilagoditi bibliobus svo­jim razmeram dela. Finski bibliobusi imajo lesene ali aluminijaste (premi­cne) police, za prehrano zaposlenih je poskrbljeno z mikrovalovkami (ki pa se po njihovih besedah ne obne­sejo najbolje, saj se ob slastnih von­jih tudi uporabnikom zacnejo cediti sline in pozabijo, da so pravzaprav prisli po knjige), do bro je poskrbljeno tudi za ogrevanje, zacuda pa niti eden od finskih bibliobusov nima klime! Ceprav so povprecne januar­ske temperature okoli -7C, zna biti po njihovih besedah sredi junija v bibli­obusu tudi + 35c, No, jih vsaj en­krat na leto ne zebe. Sicer pa morajo imeti Finci malce drugacna cutila za mraz od nas Slovencev; na zacetku oktobra, ko sem imela jaz dva pulo­verja in se jakno, so oni skakali okoli v kratkih rokavih in hvalili, da kako lep dan je. Najvecji proizvajalec bibliobusov na Finskem je firma Kiitokori Oy v blizini Lahtija, specializirana za izde­lavo razlicnih storitvenih vozil. Od leta 1965, ko so naredili prvo potu­joco knjiznico, so jih do lanskega leta v skandinavske in razlicne ev­ropske drzave izvozili reci in pisi 500 bibliobusov! Vsako leto jih izdelajo 60 do 80. Pa naj se kdo rece, da v kulturi ni zasluzka! Finski bibliobusi v dopoldanskem casu obiskujejo vrtce, sole in domo­ve za ostarele. Popoldanski ali ve­cerni cas pa je namenjen predvsem odraslim bralcem. Glede na to, da Finskem ne poznajo solskih knjiznic, je vecina njihovih uporabni­kov solarjev, 50% ponekod pa celo 70% delez izposojenega gradiva od­pade na solsko mladino. Postajalisca obiskujejo zelo razlicno, od teden­skih do mesecnih obiskov, ki trajajo od pol ure do dveh ur. Vecina bibliobusov ima avtoma­tizirano izposojo, z maticno knjiznico so povezani preko GSM ali ON ali OFF line zveze. Poleg najmanj dveh racunalnikov, ki sta namenjena izpo­soji oz. brskanju po katalogu, imajo uporabniki v nekaterih moznost dos­topa do interneta. Katalog obicajno zajema podatke potujoce in maticne knjiznice. Na Finskem seveda ne po­znajo UDKja, uporabljajo Deweyjevo decimalno klasifikacijo. Obicajno imajo bibliobusi dva pulta, spredaj in zadaj, tako kot v stacioniranih knjiz­nicah je en namenjen samo vracan­ju, drugi pa informacijam in izposoji. Poleg boljse tehnoloske opreme imajo finski bibliobusi tudi boljsi iz­bor gradiva kot potujoce knjiznice, ki sem jih videla v Angliji, na Nizozem­skem in par nemskih. Poleg knjizne­ga gradiva, kjer prevladuje leposlov­je, imajo zavidljivo zalogo avdio in video kaset, CD-romov, "talking bo­oks" in kar me je najbolj presenetilo, vsi bibliobusi so s seboj vozili tudi revije. Ne dnevnike, ampak revije, vecinoma namenjene hobijem ali prezivljanju prostega casa, ki tudi po nekaj mesecih niso izgubile na svoji aktualnosti. Zaradi dvojezicnosti pa je vecina imela poleg finskih tudi knjige v svedskem jeziku, (kar jaz seveda ne bi opazila, ce me na to ne bi opozorili.) Vecje potujoce knjizni­ce na Finskem so samostojni oddel­ki, ki sami upravljajo s sredstvi, ima­jo svoj lastni fond (nekje od 20.000 do 60.000 knjig), manjse so del ma­ticne knjiznice in si knjige za biblio­busno dejavnost sposojajo iz matic­nega fonda. Knji!nitarske novice 11(2001 )3-4 17 Presenetilo me je tudi to, da je ve­videov. Knjizno gradivo je v finscini, cina zaposlenih na bibliobusih mos­svedscini in anglescini. Le 10 do kega spola. Vecje knjiznice imajo po 1 5 % grad iv a je leposlovja in stroko­dve, obicajno dvoclanski ekipi (knji­vnih knjig za odrasle. Preko ON line znicar + voznik), ki se izmenjujeta v zveze so povezani z osrednjo knjiz­dopoldanskih in popoldanskih izme­nico, v katalogu pa so lahko pregle­nah. Knjiznicarji obicajno delajo od dovali ne samo lasten fond in fond 6.15 do 7.45 (odvisno, ali se jim v vseh ostalih helsinskih knjiznic, am­delovni cas steje tudi malica) ure na pak tudi gradivo se stirih vecjih knji­dan, vozniki vec, ceprav obicajno znic iz bliznjih mestnih sredisc. z tudi vozniki delajo za racunalnikom. enotno izkaznico helsinskih mestnih Navada, da vecina zaposlenih dela knjiznic bralci lahko izposojene knji­po 8 ur dnevno, na Finskem torej ni ge vrnejo v katerem koli oddelku. tako ustaljena, neizbezna praksa kot Snadi obiskuje samo mestne prede­v Sloveniji. Finski bibliobusi obicajno le. V dopoldnevu, ko sem bila z njimi delajo pet dni na teden, ob sobotah na terenu, smo obiskali stiri sole in pa zehajo v svoji garazah. vmes skocili v MacDonalds. (Toliko Taksen je nekako skupni vtis, ki o mikrovalovkah!) Statistika iz leta sem ga dobila o finskih potujocih 1998 pravi, da je Snadi v tern letu v knjiznicah iz ogleda sedmih biblio­dopoldanskem casu enkrat ali dva­busov in pogovorov s finskimi knjiz­krat mesecno obiskoval 22 osnovnih nicarji, vsak izmed njih pa je bil po sol in 38 vrtcev. Povprecni cas pos­svoje unikaten in je imel kaksno tanka pa je bil 90 minut. Obiskali so znacilnost, ki mi je se posebej ostala tudi 1 5 igrisc in se udelezili vec kot v spominu. desetih happeningov ob razlicnih pri­ V voznem parku Helsinske potujo­loznostih. Ko smo se zgodaj popol­ce knjiznice sta dva bibliobusa, ru­dne vrnili v garazo, nas je ze cakala meni in modri. Starejsega tretjega popoldanska izmena. V njihovi stati­uporabljajo le, ce se kateri od njiju stiki iz leta 1998 beremo, da so ime­pokvari. Nad cemer pa knjiznicarji li 24 postajalisc, ki so jih obiskovali niso prevec navduseni, saj morajo iz vsaj enkrat tedensko, cas postanka enega v drugega prenesti tudi celo­pa je obcutno krajsi kot pri solah, od ten fond. Modri bibliobus je namen­10 do 50 minut. lmeli so 10.000 do jen predvsem starejsim bralcem, ru­11 .000 obiskovalcev mesecno in meni, ki ga klicejo tudi Snadi (Teeny izposodili 9.000 do 11.000 enot Weeny), je specializiran za otroke. gradiva. V helsinski potujoci knjiznici Helsinska mestna knjiznica je bila je zaposlenih 13 knjiznicarjev in 3 prva v Evropi, ki je leta 1992 star vozniki. (Kar je vec kot stevilo vseh bibliobus predelala v otrosko potujo­zaposlenih, skupaj z delavkami na co knjiznico. Snadi je njihovo drugo javnih delih, v tolminski knjiznici.) specializirano vozilo za otroke, voziti Z dobrimi vtisi in par idejami me je je zacel 1997. V njem je priblizno vlak odpeljal v Tampere. Sprejel me 3.500 enot gradiva: od slikanic, je Antero Kyostio, enciklopedija zgodb za otroke, stripov (v nasprotju skandinavskega potujocega knjizni­s slovensko bralno vzgojo je velika carstva, in mi predstavil (The) Met­kolicina stripov tudi ena od poseb­so. Finska je znana po svojih odlic­nosti finskega knjiznicnega gradiva), nih arhitektih (Carl Ludvig Engel, Eli­revij, glasbenih kaset in CD-jev, ka­el Saarinen, Alvar Aalto ... ) set s pravljicami do 18 Knjilnilarske novice 11(200113ˇ4 ..... - in baje so sanje vsakega finskega arhitekta vsaj enkrat v zivljenju pro­jektirati knjiznico. Finske knjiznice so po svoji arhitekturi izjemni estetski dosezki, nekateri jim celo ocitajo, da dajejo estetiki prednost pred funkci­onalnostjo. Knjiznica Metso, projekt para Raili in Reima Pietila, ti kratko malo vzame sapo in z obzalovanjem pomislis na skatlaste slovenske knji­znice. Njena tlorisna podoba spomin­ja na velikega ptica (metso = divji petelin). Dograjena je bila 1986, na 11.226 m2 pa so poleg same knjiz­nice in prostorov, namenjenih za ob­delavo, se lutkovno gledalisce, nara­voslovni muzej, kavarna, ki je tudi sicer zelo pogost del finskih knjiznic, ter muzej Moominvalley. Trolcki To­ve Jansson v taksni ali drugacni ob­liki pa so tako ali tako neizogibna oprema tudi vseh mladinskih oddel­kov na Finskem. Po trolckih je dobil ime tudi eden od dveh bibliobusov v potujoci knji­znici Tampere. (Zgleda, da Finci radi dajejo imena svojim bibliobusom.) Krajsi, desetmetrski, obiskuje pode­zelske kraje, dvanajst metrski Muumi pa vozi samo po mestnih cestah. Znacilnost podezelskega je, da lahko celotno podvozje spustijo za 8 cm, zato tudi nimajo dodatne stopnice za lazji vstop. Med postajalisci, ki smo jih tisti dopoldan obiskali z Muumi­jem, je bila ena osnovna sola, vrtec ter tri mestna spa Ina naselja. Po be­sedah Antera Kyostioja v Tampereju ze nekaj let dozivljajo priselitveni boom, spalna naselja rastejo kot go­be po dezju in vodstvo potujoce knjiznice budno spremlja zazidalne nacrte, v katerih takoj predvidi nova postajalisca. Njihov razpored ni fik­sen, ampak ga stalno prilagajajo no­vim razmeram. Na ze uveljavljenih postajaliscih pa so postavljene po­sebne (prometne) table z oznako po­stajalisca in urnikom. V letu 1999 je Muumi obiskoval 126 izposojeva­lisc, od tega je bilo 39 vrtcev, 22 osnovnih sol, 8 domov za ostarele, ostalo pa so bila vecerna postajalis­ca za odrasle. Kar 70% gradiva so si izposodili mladi bralci. Po dnevu prezivetem s potujoco knjiznico Tampere sem imela v glavi ze toliko podatkov, da je grozila ne­varnost, da se mi bodo stevilke med seboj zamesale. Ogledala (in nekje v mozganskih vijugah izgubila natanc­nejse podatke, se dobro, da so prak­ticna dejstva ujeta na videu) pa sem si se tri potujoce knjiznice v mestih s tezkimi imeni (Ylojarvi, Janakkalan in Hameenlinna). lzmed stvari, ki sem jih videla ze pri ostalih finskih biblio­busih, je bila knjiznica v Ylojarviju edina, ki si je knjige izposojala iz fonda maticne knjiznice, v spominu pa mi je ostala tudi po zunanji posli­kavi cvetice, podobne nasemu enci­janu, ki je zascitni znak njihove mes­tne obcine. V mestu Janakkalan sta v isti zgradbi skupaj knjiznica in sportni center, kar je za knjiznicarke poseb­na ugodnost, saj imajo enkrat te­densko dve uri zastonj fitnesa pred sluzbo. Njihova potujoca knjiznica pa je edinstvena po tern, da ima se do­datna notranja vrata iz pleksistekla, ki jih montirajo pozimi. Na bibliobusu dela samo voznik, knjiznicarka ga spremlja le v dopoldanskih urah ob obiskih vecjih sol. Knjiznica v Hameenlinni stoji ob prelepem jezeru, njihov bibliobus ima od zunaj podobo ustanovitelja mesta in reprodukcijo njegovega rokopisa. Za radovednico iz Slovenije so se ustavili pred knjiznico na poti iz ene­ga v drug zapor. Zato imajo tudi CD­je pod kljucem v z roleto zaprtih po­licah, so mi hitro pojasnili. Ob obisku zaporov v bibliobus dodajo tudi po­seben vozicek z literature, ki jo za­porniki se posebej radi prebirajo 19 KnjiZnif arske novice 11(2001)3-4 Na pultu pa so imeli tudi ogromno blagajno, pa ne zaradi zapornikov, baje zaradi precejsnjih dolgov njiho­vih bralcev. Toliko mojih vtisov o bibliobusih s Finske. Zares mrzla dezela, a krasni ljudje. Njihove knjiznice pa vredne obcudujocih vzdihov. Jozica Stendler, Knjiznica Cirila Kosmaca Tolmin MEDNARODNA SRECANJA OB NEKDAJ LEPI MODRI DONAVI Uvod Lani poleti, natancneje od 24. juli­ja do 4. avgusta, sem se v madzar­ski prestolnici Budimpesti udelezila zelo zanimive in informativne delav­nice o digitalni pismenosti, katero je financno podprl Zavod za odprto druzbo. Centralna evropska univerza, mednarodno uveljavljena institucija, katere ustanovitelj je George Soros, je ze petic zapored organizirala vecje stevilo seminarjev in delavnic s pod­rocja druzboslovja in humanistike. Praviloma trajajo od dveh do stirih tednov, udelezenci pa vecinoma pri­hajajo iz dezel vzhodne in srednje Evrope, pa tudi iz centralne Azije. Knjiznicarjem in informacijskim strokovnjakom je bila namenjena de­lavnica z naslovom "Digital Literacy for Open Societies: Networked In­formation and Libraries". Dejansko je to nadaljevanje preJsnJega semi­narja "Knjiznice in internet" (Librari­es and Internet), katerega so prvic organizirali ze I. 1997. Sprememba naslova izraza precejsnjo spremem­bo vsebine, temu pa je botroval na­gel razvoj moderne informacijske tehnologije, vse vecje stevilo razpo­lozljivih informacij, pa tudi same pot­ rebe, predznanje in pricakovanja udelezencev. Delavnice se nas je udelezilo osemindvajset. Bili smo od vsepov­sod, iz bivsih jugoslovanskih repub­lik, pribaltskih dezel, bivse Sovjetske zveze in celo iz daljne Mongolije. Razlicni obrazi, povsem nerazumljivi jeziki in imena dezel, katera poznam le iz zemljevida. Lep primer odprte druzbe, ki je vecinoma komunicirala v anglescini, le ob vecerih je bilo v hotelu mogoce prisluhniti pogovo­rom in domoljubnim ter ljubezenskim pesmim v ruskem jeziku. Delavnico sta vodila dva simpatic­na gosta iz Velike Britanije, ki sta ze stara znanca te poletne sole. Lyn Robinson in David Bawden, ki se je pred kratkim mudil tudi v Ljubljani, sta bila ne samo izvrstna predavatel­ja, pac pa sta s svojo duhovitostjo in energijo skrbela za dobro vzdusje v skupini ter nam pomagala pri rese­vanju raznovrstnih problemov. Lyn Robinson je samostojni infor­macijski strokovnjak, se posebej pa jo zanima vpliv moderne tehnologije na znanstveno komuniciranje. Trenu­tno pripravlja svoj doktorat na University College v Londonu. Sicer pa je Lyn dokaj izkusena predavatel­jica, ki je v zadnjih letih s svojimi seminarji in prispevki gostovala v dezelah srednje in vzhodne Evrope. David Bawden predava na oddelku za informacijske vede na City University v Londonu. Bawdenovi profesionalni interesi so znanstveni in medicinski informacijski sistemi, zgodovina in filozofija informacijskih 20 Knji!nifarske novice 11 (2001 )3ˇ4 ved, informacijska politika in strategija itd . Njegova bibliografija obsega 5 knjig in vec kot 80 objavljenih clankov in prispevkov. Svet se danes vrti z internetom Danes si zivljenje in delo brez interneta tezko predstavljamo. Na ta nacin danes komunicira priblizno 40 mil.ljudi. Kar je bilo na zacetku del ameriskega vojaskega raziskovalne-ga projekta, se je v osemdesetih in devetdesetih letih razvilo v svetovno omrezje. Internet sem si vedno predstavljala kot nekaj konkretnega, nekaj kar bi se dalo potipati, izmeriti in geografsko definirati. V resnici pa omrezje omrezij ne pripada nikomur. lnformacije pridobljene preko svetovnega spleta, so praviloma izredno dinamicne in se zelo hitro spreminjajo. Danes nam je na voljo nekaj, prihodnji teden morda tega ne bo vec ali pa se bo stran preselila na novo lokacijo. Spletne strani so si po svojem izgledu ponavadi dokaj podobne, nekatere so bolj, druge manj atraktivne in slednje vsekakor bolj pritegnejo naso pozornost. Vendar pa za kvaliteto informacij na internetu ni odgovoren nihce, prav tako tudi ne za njihovo organizacijo ter nadzor nad mnozico informacijskih virov. Odgovoren je vsak posamezen uporabnik. Potrebno je lociti dobro od slabega, zrno od plev. Zelo pomembna je kvaliteta informacijskih virov. Da nam je delo nekoliko olajsano, obstojajo za preverjanje kvalitete informacij doloceni kriteriji. Naj nastejem samo nekaj najpomembnejsih: kreator oz. avtor domace strani (posameznik, vladna ali komercialna organizacija), kriterij objektivnosti (ali je domaca stran namenjena oglasevanju oz. prodaji) , tocnost podatkov, pogostnost azuriranja, obseg in format, v katerem so nam informacije na voljo . Digitalna pismenost Kot sem ze omenila v uvodu, je bila osrednja tema delavnice digital­na pismenost. Ta izraz je I. 1993 prvIc uporabil American Paul Gil­ster, ki je izpostavil moc interneta in moznosti, ki nam jih le-ta nudi. Z razvojem in mnozicno uporabo sve­tovnega spleta problem ni vec v do­stopu do informacij oz. njihovem pomanjkanju. Glede na ogromno stevilo lahko dosegljivih informacij danes govorimo o sindromu TMI (too much information), ki deli druz­bo v informacijske bogatase in reve­ze. Tezave nastopijo pri razumevan­ju, obvladovanju in uporabi ogrom­nega stevila spletnih strani, ki so na voljo preko racunalniskega omrezja. Digitalna pismenost pomeni zbi­ranje in razumevanje informacij, ki so na voljo v najrazlicnejsih formatih ter posredovane preko racunalnika. Tovrstne informacije je potrebno kri­ticno ovrednotiti, selekcionirati, ure­diti v zbirke in jih zatem ponuditi koncnemu uporabniku. Digitalna pi­smenost poleg zbiranja in posredo­vanja in informacij vkljucuje tudi nji­hovo kreiranje, kar ne pomeni samo pasivnega sprejemanja, pac pa tudi aktivno sodelovanje. To je pismenost modernega digi­talnega obdobja. Poleg najosnovnej­sih oblik pismenosti kot sta branje in pisanje, uporaba digitalnih informacij dandanes od nas zahteva stevilna nova znanja kot npr. poznavanje de­la z racunalnikom, obvladovanje in­terneta, uporabo multimedijskega gradiva ter mreznih virov. Tako go­vorimo tudi o racunalniski, multime­dijski in internetni pismenosti. Za razumevanje digitalne pismenosti je kot prvo potrebno razumevanje pis­menosti nasploh . V poznih devetdesetih se je pojavil nov termin in sicer informacijska pi­smenost, ki vkljucuje prepoznavanje informacijskih potreb, Knji!nifarske novice 11(200113ˇ4 21 iskanje in zbiranje ustreznih virov, njihova kriticna presoja ter organizi­ranje in koncna uporaba le-teh. Digi­talna pismenost vsebuje vse te omenjene komponente in se vec. Nanasa se na razumevanje in po­men, vkljucuje kriticno ovrednotenje ter informacije uporablja tako za ucenje, kot tudi za osebno izpopol­njevanje. Tako kot sama pismenost, digitalna pismenost vodi k bolj odprti druzbi in z uporabo mreznih digital­nih virov tezi k napredku in pozitiv­nim spremembam v druzbi. Knjiznicni delavec mora biti tako kompetenten prav v vseh aspektih pridobivanja, uporabe in posredovan­ja informacij. Digitalna pismenost pomeni namrec predvsem obvlado­vanje informacij in ne le obvladovan­je tipkovnice. lnformacijski viri v moderni dobi Z uporabo informacijske in komu­nikacijske tehnologije nam je danes poleg klasicnih katalogov in elek­tronske paste na voljo digitalna knji­znica, raznolika programska oprema, mrezni dostop do katalogov, doma­ce strani stevilnih institucij, digitalizi­rane zbirke, posredovanje dokumen­tov v elektronski obliki preko inter­neta in se marsikaj. Danes tezko govorimo o tradicio­nalni informacijski verigi, ki zajema celoten proces od rojstva publikacije do njene shranitve v knjiznici. Sem spadajo vsi, ki so na kakrsenkoli na­cin prispevali k oblikovanju doku­menta od avtorja, urednika, zalozni­ka, kritika, knjiznicarja in se mnogo drugih. Nekateri cleni, ki so prej odi­grali pomembno vlogo niso vec pot­rebni. Publikacija je danes lahko na voljo samo v elektronski obliki in jo lahko, ce je to potrebno, natisnemo kasneje bodisi v celoti ali samo del­no. V digitalni dobi so poleg vse vec­jega stevila tradicionalnih formalnih in neformalnih virov na voljo povsem nove oblike informacij kot sta inter­net, multimedijska gradiva. Formalni viri se prekrivajo z neformalnimi. Med seboj komuniciramo preko elek­tronske paste, sodelujemo pri stevil­nih konferencah in diskusijah in si sami oblikujemo svoje osebne do­mace strani. V pomoc pri obvlado­vanju vseh omenjenih virov, so se pojavili novi iskalni pripomocki -tis­kani indeksi in bibliografije, OPAC, elektronske podatkovne zbirke in iskalna orodja na internetu. Knjiinice in digitalna pismenost Seveda pa zaposleni v knjiznicah ne govorimo samo o stevilnih pred­nostih, pac pa je potrebno omeniti tudi tisto manj simpaticno plat. Problemov je vec, npr. fizicno hran­jenje novih medijev, dostop do mre­znih virov, nave oblike iskanja in­formacij, identifikacija novega mate­riala, ki ni na voljo v tiskani obliki, bibliografska kontrola novih forma­tov. Vloga knjiznicarja se je v moderni informacijski dobi mocno spremeni­la. Se vedno je pomembno osnovno znanje in vescine, priporocljiva pa velika fleksibilnost. Zakaj se je nasa vloga spremenila? Digitalizacija knjiznicarstvu pomeni, da je na voljo vse vec gradiva v digitalni obliki. Tradicionalna veriga se je zlomila. V danasnjem casu je manj potrebe po "vmesniku" oz. strokovni pomoci bibliotekarja, saj je na voljo direkten dostop do elektronskih virov. Knjiz­nica ni vec samo fizicen prostor pac pa tudi digitalen. Seveda nihce od nas ne pricakuje, da uporabljamo samo enega od razpolozljivih virov. Se najboljsa bo kombinacija tradicio­nalnega in modernega, 22 Knjifoitarske novice 11 (2001 )3-4 uporaba tiskanih gradiv kot tudi elektronskih virov. Zaposleni v knjiznicah in informa­cijskih centrih imajo dostop do obo­jega, informacij kot tudi tehnologije, zato je njihova naloga, da promovira­jo digitalno pismenost ne samo v najozjem krogu svojih sodelavcev, pac pa tudi zunaj svoje institucije in s tern prispevajo k razvoju sirse sku­pnosti kot tudi celotne druzbe nas­ploh. Vse vecje stevilo informacijskih virov nam je zastavilo vecje stevilo vprasanj. V digitalni dobi je velik problem avtorsko pravo, saj ni mo­goce natancno definirati razlike med dokumentom in kopijo. Vse lazji dos­top do informacij je za mnoge vse bolj problematicen. Potrebna so pre­cejsnja financna sredstva za nakup racunalniske opreme in programov. Potrebno je izobrazevati tako osebje v knjiznici kot tudi uporabnike, ki prihajajo od zunaj. Pojavile so se no­ve oblike in nova imena za knjiznice in sicer digitalna, virtualna, hibridna in kompleksna knjiznica. Vse novosti zahtevajo nov strateski pristop k pridobivanju informacijskih virov, kateremu dodamo nekatere tradicio­nalne bibliotekarske ideje. Ostala predavanja Gospod Martin Svoboda iz ceske tehnicne knjiznice v Pragi je zelo sli­kovito predstavil teoreticna izhodis­ca za uspesno avtomatizacijo knjiz­nic in nam hkrati opisal kako je po­tekal proces avtomatizacije v njegovi drzavi. Podrobneje je predstavil do­locene standarde, ki jih je bilo potre­bno upostevati, oblike zapisov za katalogizacijo, trzne raziskave in izobrazevanje kadra. Se z nekoliko vecjim zanimanjem pa smo prisluhnili krajsi predstavitvi elektronske dobave dokumentov v ceski knjiznici. Glede na konstantno visanje cen tiskanih virov (8-12 % letno), se v njihovi knjiznici posluzu­jejo nabave elektronskih revij in po­datkovnih baz ze od I. 1997. Za vsakega uporabnika (individualna oseba, institucija), knjiznica uredi prostor na posebej zascitenem stre­zniku, do katerega je dostop mozen samo z geslom. Gradivo v tiskani obliki poskenirajo in ga v PDF forma­tu posljejo na streznik, kjer je na vol­jo uporabniku. Ugotovili so, da se stevilo tako narocenih clankov iz leta v leto povecuje. Precej je bilo spet govora o izob­razevanju in poucevanju ti. Training The trainer. Zelo zanimivo predavan­je o tern je pripravil gospod Tibor Koltay iz Univerze Szent Istvan iz Budimpeste. S financno pomocjo Zavoda za odprto druzbo so na Madzarskem organizirali stevilne de­lavnice in seminarje o internetu, nje­govi uporabi, iskalnih orodjih itd. Konkretni predstavitvi so sledile splosne ugotovitve. Vsi smo ucitelji, predavatelji hkrati pa tudi slusatelji. Nacinov ucenja in posredovanja znanja je vec. Predavatelj ni samo vodja, pac pa tudi prijatelj, asistent in kolega. Ker zivimo v digitalni dobi, smo nekaj popoldnevov posvetili tudi ob­likovanju domace strani in uporabi programov, ki so primerni za to na­logo. Front Page nas je precej nav­dusil saj je v primerjavi s jezikom HTML precej bolj enostaven in zato razumljiv sirsemu krogu uporabni­kov. Mnogi kolegi so se z vso vne­mo lotili dela in v nekaj urah obliko­vali atraktivne domace strani svojih institucij ter jim preko interneta odprli pot v svet digitalnih inforrfmcsjno na koncu. Del poletja v Budimpesti je bil precej zanimiv ne samo zaradi novega znanja, novih informacij, velike kolicine gradiva Knji.fnitarske novice 11(2001)3-4 23 pac pa tudi zaradi novih prijateljskih stikov. Kar pa se tice Donave, res ni vec modra, kot je bilo to nekoc v Straussovih casih. Kljub temu se je se vedno prijetno sprehoditi preko stevilnih mostov, ki povezujejo Bu­dims Pesto. Stanka Jelene, Centralna medicinska knjiznica BORZA DELA lscem delo v knjiznici v Ljubljani. Med studijem sem se srecala z de­lorn knjiznicarja, ki me je zelo nav­dusilo. Zato sem se po diplomi iz agronomije odlocila za javno delo v splosnoizobrazevalni knjiznici in se usposobila za samostojno opravljan­je knjiznicarskega dela. Dodatno sem se strokovno izpo­polnjevala na tecajih NUK: Knjiga, knjiznice in knjiznicarstvo, lzgradnja in upravljanje knjiznicnih zbirk, Stro­kovna obdelava knjiznicnega gradi­va, 0blikovanje in uporaba informa­cijskih zbirk in virov, ki jim je sledil strokovni izpit. V marcu letos sem se udelezila se tecaja Katalogizacija -zacetbi tecaj (IZUM Maribor). Po na­ravi sem samoiniciativna, odprta, komunikativna, delo opravljam na­tancno in zanesljivo, pripravljena pa sem se tudi dalje izobrazevati. Vee informacij dobite na tel. 031 658 721. OBVESTILA Spostovanim narocnikom, sodela­vcem in bralcem Knjitnicarskih novic se iskreno opravicujemo za zamudo pri izhajanju nase publikacije, do ka­tere je prislo zaradi tehnicnih razlo­go v na katere nismo imeli vpliva. Upamo, da bodo od sedaj Knjitni­carske novice izhaja/e na zacetku meseca, tako kot do sedaj. Je/ka Kastelic, Urednica KADROVSKA SPREMEMBA V zacetku letosnjega leta je dr. Maja iumer, bivsi vodja Bibliotekar­skega raziskovalnega in razvojnega centra NUK, prevzela nove delovne obveznosti na 0ddelku za bibliote­karstvo FF, vendar se vedno sodelu­je v nekaterih projektih NUK. S 1 . februarjem 2001 je postal a vodja Bibliotekarskega raziskovalne­ga in razvojnega centra v Narodni in univerzitetni knjiznici mag. Alenka Kavcic-Co/ic. Obema kolegicama telimo pri delu veliko uspehov! 24 Knji!nitarske novice 11 (2001 )3-4 SRECANJE MLADINSKIH KNJIZNICARJEV Vabimo Vas na srecanje mladin­skih knjiznicarjev v sredo , 9. maja 2001, v Pokrajinski in studijski knji­inici Murska Sobota. Program: 10.30-11.00 zbiranje udelezencev v soboskem gradu 11. 00 malica na grajskem dvoriscu (bograc) 12. 00 pozdrav in predstavitev deja­vnosti za mlade v pravljicni sobi lite­rarna urica z zalozbo Franc-Franc ­Milan Vincetic, Feri Lainscek, Franci Just, Tine Mlinaric 13. 00 ogled stalne razstave v Pokra­jinskem muzeju 14.30 sprehod do studijskega od­delka knjiznice in do gradbisca nove knjiznice 15. 00 voznja z avtobusom do lza­kovec oz. Otoka ljubezni -(ogled mlina in voznja z brodom, ogled obr­ti, znacilnih za zivljenje ob Muri -za popotinco PAJANI KRUJ) 16.00 zakljucek srecanja Prijave: v PISK Murska Sobota, tel: (02) 521-1479 (Vesna Racman). Za udelezence srecanja bo organi­ziran avtobusni prevoz iz Ljubljane z odhodom ob 7. 30 uri s Kongresne­ga trga. Prijave: na strokovnem sre­canju mladinskih knjiznicarjev v Pio­nirski knjiznici, 11.aprila 2001 in v Pionirski knjiznici v Ljubljani, tel.: (01) 434-3631 (do zasedbe mest v avtobusu) Prijte, prijte, ne de van iau! 9. prodajna razstava BOLOGNA PO BOLOGNI Knjigarna Konzorcij, 22. -26. maj 2001 Vabimo vas na 9. prodajno razstavo Bologna po Bologni v casu od 22. do 26. maja 2001 v prosto­rih Knjigarne Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. S prodajno razstavo zelimo informirati o dogajanju na mednarodnem sejmu otroskih knjig v Bologni in ponuditi slovenski javnosti privlacen izbor najboljsih in .najbolj zanimivih tujih knjig in CD-romov. Razstava bo letos ze drugic v nasih prostorih, sicer pa se bo doga­jala podobno kot vsa leta doslej. Ot­voritev razstave bo v torek, 22. ma­ja, ob 11. uri. Tej bo sledilo prvo krajse strokovno vodstvo. Sicer pa bo vsak dan ob 9.30 uri po razstavi vodila bibliotekarka Tilka Jamnik iz Knjiznice Otona Zupancica v Ljublja­ni. Ob popoldnevih pa pripravljamo razlicne prireditve za otroke. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 19.30 ure, v soboto od 9. do 13. ure. Vzemite si cas in nas raz­veselite s svojim obiskom na Bologni po Bologni! Alenka Klemenc, vodja Knjigarne Konzorcij Knji1niearske novice 11(200113-4 25 DIGITAL CULTURAL HERITAGE Ill Dobili smo obvestilo o zanimivem seminarju Digital Cultural Heritage Ill: Finding Aids and Analysis Tools in Archives and Memory Institutions. Seminar organizirata Maastricht McLuhan Institute in Amsterdam­Maastricht Summer University in bo od 11. do 14. julija 2001 v Maas­trichtu. Kotizacija znasa NLG 1500. Prijaviti se morate do 21. maja. Vse informacije do bite na www.amsu.edu PRILOGE 1 . V prvi prilogi objavljamo prijavni­co in program sedme mednarod­ne konference Inter/ending & Document Supply, ki jo organizi­rata NUK in IFLA Office for In­ternational Lending. Konferenca bo potekala od 1. -5. oktobra 2001 v Ljubljani. 1 . V drugii prilogi objavljamo prikaz splosnoizobrazevalne knjiznicne dejavnosti na obmocjih (pokraji­nah) osrednjih obmocnih knjiznic. Prikaz so pripravili studentje 2. le­tnika Filozoske fakultete Oddelka za bibliotekarstvo (mentor: doc. dr. Silva Novljan) na osnovi poda­tkov za izbrane elemente knjiznic­ne dejavnosti, ki jih je zbrala Na­rodna in univerzitetna knjiznica, Drzavna maticna sluzba za knjiz­nicarstvo za leto 1999. 26 Knji!nitarske novice 1112001 )3-4 DEZURNI KNJIZNICAR /ZOBRAZEVALNI PROGRAM NUK (april -junij 2001) Datum 3. 4. 9. -13. 4. 17. 4. 17. 4. 18.-19.4 23. 4. APRIL Tecaj 8. Obdelava videokaset 3. Strokovna obdelava knjiznicnega gradiva 17. COBIS/OPAC za uporabnike (9.00 -12.00) 18. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje po elektronskih informacijskih virih (12.00-15.00) 15. Uporaba informacijskih virov na lnternetu (nadal'evalni tecaj) 12. Online javno dostopni katalogi, COBISS/OPAC 24. -25. 4. 11. Obdelava clanka MAJ Datum Tecaj 8. 5. 20. Elektronski casopisi 10.5. 24. Sodobna specialna knjiznica 14.-18. 5. 4. Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirk in virov 21. 5. 17. COBISS/OPAC za uporabnike (9.00-12.00) 18. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje po elektronskih informacijskih virih ( 12.00-15 .00) 22. 5. 28. Strokovno knjiznicarsko izpopolnjevanje v tujini 23. -24. 5. 16. Kreativno delo na lnternetu 28. 5. -8. 6. STROKOVNI IZPITI Datum 11. 6. 11. 6. JUNIJ Tecaj 17. COBIS/OPAC za uporabnike (9.00 -12.00) 18. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje po elektronskih 13. -15. 6. informacijskih virih (12.00 -15.00) 5. Tecaj za bodoce aktivne udelezence sistema COBISS/kat. monografij Letni program izobrazevanja, ki ga organizira lzobrazevalni center NUK, je nati­snjen v posebni publikaciji, ki jo prejmejo vsi narocniki Knjiznicarskih novic, ostali pa jo lahko narocijo v vloziscu NUK. Program je dostopen tudi na spletni strani NUK. V letosnjem letu zeli lzobrazevalni center dati se vecji poudarek kot dose­daj -permanentnemu izobrazevanju knjiznicarjev in uporabnikov, zato bo posku­sal med letom ta del izobrazevalnega programa se popestriti. Vabimo vas, da s svojimi predlogi pomagate oblikovati nas program. Melita Ambrozic Knjil nif arske novice 11(200113-4 27 - NO VOST/ IZ KNJIZNICE TONETA SELISKARJA TRBOVLJE 6.3., 8.3. in 9.3. 5.3. -17 .3. 19.3. -31.3. 15.3. marec 2001 Prireditve na oddelku za odrasle Bibliopedagoske ure za srednjesolce Knjiznico si bodo ogledali in poblize spoznali dijaki 2. letnikov Gimnazije in srednje ekonomske sole Trbov­lje. Razstava: Pomlad prihaja Svoja dela razstavlja Marija Sedej. Tehnika: pastel, akvarel, akrilne barve. Razstava izdelkov likovnega krozka in pedagoskih dejavnosti Dijaskega doma Trbovlje ob 19. uri Potopisno predavanje: Afrika Svoje potovanje po Afriki bo predstavil Stefan Re­ har. V marcu se zacne tudi bralni kroiek Beremo z Manco Kosir, ki ga bo vodila Ivana Laharnar. 1.3. 8.3. Pravljicne ure 7.3. 14.3. 28.3. Kreativna delavnica 21.3. Prireditve na oddelku za mladino Organizirani obisk otrok iz vrtca Pikapolonica Otrokom, njihovim starsem in vzgojiteljicam pred­stavimo mladinski oddelek. Organizirani obisk otrok iz vrtca Pikapolonica Otrokom, njihovim starsem in vzgojiteljicam pred­stavimo mladinski oddelek. sreda ob 1 7. uri Filip in kraljcek Pa/eek (B . Spathelf) Pravljicna ura za otroke, stare od 3 do 5 let. Pripravila jo je njiznicarka Simona Solina. Kako so si Butalci omislili pamet (Fran Milcinski) Pravljicna ura za otroke, stare od 6 do 10 let. Prip­ravila jo je knjiznicarka Vida Vozel. Drevo ima srce (Shel Silverstein) Pravljicna ura za otroke, stare od 6 do 10 let. Prip­ravila jo je knjiznicarka Vida Vozel. sreda ob 1 7. uri Spomladanski origami: Zabice v mlaki Kreativna delavnica za otroke, stare od 5 do 10 let. Skupaj z otroki se bosta zabavali knjiznicarki Vida Vozel in Simona Solina. V marcu organiziramo tudi bibliopedagoske ure za osnovnosolce (po dogovoru) . 28 Knji!nitarske novice 11 (2001 )3-4 april 2001 Prireditve na oddelku za odrasle 2.4. -14.4. Razstava lvanka Ursic, clanica Relika, razstavlja svoja dela v tehniki pastel, oglje in pergamano. 17 .4. -5.5. Razstava likovnih del ucencev OS Trbovlje. Tehnika: valeur. 19.4. Literarni vecer Dr. Drago Smiljanic bo predstavil svojo knjigo Nara­ vno zdravljenje. Bralni krozek "Beremo z Manco Kosir" dvakrat mesecno, po dogovoru s clani krozka. Prireditve na oddelku za mladino Pravljicne ure sreda ob 1 7. uri 4 .4. Cira cara muc (A. Diem) Pravljicna ura za otroke, stare od 3 do 5 let. 11.4. Pujsa imamo za soseda (C. Fries) Pravljicna ura za otroke, stare od 6 do 10 let. 25.4. Tilly Witch (D. Freeman) Pravljicna ura za otroke, stare od 6 do 10 let. Kreativna delavnica sreda ob 17.uri 18.4. Slikarji in vrtnarji Kreativna delavnica za otroke, stare od 5 do 10 let. V aprilu organiziramo tudi bibliopedagoske ure za osnovnosolce (po dogovoru). Simona Solina NO VOST/ IZ KNJIZNICE A. T. LINHARTA marec 2001 Torkovi veceri vedno ob 19.30 6. 3. "S kolesom po Kamcatki" Svoje potovanje s kolesom po Kamcatki, dezeli vulkanov na daljnem vzhodu Rusije, bo ob diapozitivih opisal Dominik Skumavec. 13. 3. "Bralci Radovljiske obcine v ogledalu" Svoje diplomsko delo, v katerem je raziskovala bralne navade bralcev knjiznic radovljiske obcine, bo predstavila Petra Kocjancic. 20. 3. "Okrasni vrt" Tudi domaci zelenjavni vrt lahko uredimo v usklajeno celoto. 0 umetnosti oblikovanja vrtov bo ob diapozitivih predavala mag. Anka Bernard. 29 Knji!nifarske novice 11(200113ˇ4 22. 3. 27. 3. 15. 3. cetrtki 1. 3. 8. 3. 15. 3. 22. 3. 29. 3. ves mesec ves mesec torkovo veceri 3. 4. 10. 4. 17. 4. 11 Predstavitev kolesarskih potovanj 11 Turisticna agencija Chebul International vabi na predstavitev le­tosnjih turisticnih kolesarskih potovanj. Video in dia projekcija. "Mandate" Predstavitev knjige o mandalah in pogovor z avtorico Majo Dolinar bo vodil Andrej Dolinar, pesmi pa bo recitirala Janusa Avgustin. Pogovor o knjigah Vsak tretji cetrtek se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! Otroske prireditve ob 17.00 "Pomladna" (Bernarda Gaspercic) lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje KUO Teater za vse z Jesenic. "Papirnate rote" (Otfried Preussler) Disece raze iz papirja baste ob pravljici izdelovali z Bozeno Kolman Finzgar in Jano Finzgar. "Lunino kraljestvo" (Brigita Tornic Milharcic) lgrico za otroke, stare vsaj 3 leta, so pripravili otroci iz Vrtca Radovljica pod menorstvom vzgojiteljic Marjete Cop in Ane Saberi. "S/ikanje na svi/o" Delavnico za otroke, stare vsaj 6 let, bosta vodili Monika Brinsek in Meta Sile iz Drustva za zdrav osebnostni razvoj. "Ziga na obisku" Obiskal nas bo in z nami ustvarjal priljubljeni psicek Ziga, ki nam ga bo predstavila Barbara Vrecko. Otroska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Rudija SKOCIRJA. "Osnovna sofa Lesce se predstavi" Razstava likovnih izdelkov ucencev OS Frana S. Finzgarja Lesce. Razstava bo na ogled v prostorih knjiznic v Radovljici in Lescah. april 2001 vedno ob 19. 30 "Obrazi Tajske" Predavanje ob diapozitivih bo avtorica Andreja Jernejcic popestrila z zvocnimi posnetki klasicne tajske glasbe in jezika ter s stevilnimi predmeti iz te azijske drzave. "Valentin Stanic (1774-1847)" 0 pomembnem slovenskem prosvetljencu, prosvetitelju, humanistu, pesniku in alpinistu bo ob diapozitivih predaval dr. Stanko Klinar. "Velika noc na Filipinih" Dezelo temperamentnih ljudi, tisocletnih rizevih teras, koralnih vrtov in nenavadnega praznovanja velike noci bosta ob diapozitivih predstavila Tadeja in Matjaz M . Nemanic. 30 Knjilnitarske novice 11 (2001 )3-4 24. 4. cetrtek, 19. 4. cetrtki 5. 4. 12. 4. 19. 4. 26. 4. ves mesec "Prostozidarstvo" Predstavitev knjige o prostozidarstvu in pogovor z avtorjem Tonetom Percicem bo vodil urednik Aleksander Zorn. ob 10. 30 Pogovor o knjigah Vsak tretji cetrtek se srecuiemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! Otroske prireditve ob 17.00 "Kuiki, muce, backi, carovniki in drugi" Vas vabimo Linhartovo dvorano na skupno prireditev 4. Linhartove­ga gledaliskega maratona in Knjiznice A. T. Linharta. Ogledali si ba­ste predstavo "Kako si je kuza iskal prijatelja" (Jana Milcinski) v iz­vedbi Otroske sekcije KD Bohinjska Bela ter lutkovni igrici "Milli" (Ragnhild Scamell) in "Abrakadabra" (Ingrid in Dieter Schubert) v izvedbi Lutkovnega krozka na OS prof. dr. Josi pa Plemlja Bled. Vstop je prost! "Zabec na obisku" lgrico s sencnimi lutkami so pripravile uciteljice iz OS Antona Janse v Radovljici. "Kako stojim, kako sedim, povej ogledalo, se lepo driim?" Pogovor in vaje za boljso drzo nasih otrok bo pripravila Natasa Kogo­vsek. "Pa tako rad bi bi/ jezen!" (Dorothea Lachner) Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Alenka Potocnik. Otroska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo origi­ nalne ilustracije in knjig ilustratorja Marijana Amaliettija. PRIREDITVE OB MEDNARODNIH IN SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE 2. 4. Mednarodni dan knjig za otroke (2. april) V ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri bo v Knjiznici A. T. Linharta dramska igralka, reziserka in prevajalka Alenka Bole Vrabec brala ot­rokom in starsem. Vabljeni! 2. 4. Slovenski knjiini kviz 2001 Zacetek slovenskega knjiznega kviza "Josip Jurcic in Dolenj­ska". 17 .4. -23.4. S/ovenski dnevi knjige ( 17. -21. april) Svetovni dan knjige (23. april) Konec januarja se je zakljucil ze drugi literarni natecaj, ki ga je za slovenske osnovnosolce in srednjesolce razpisala zalozba EL CONDOR iz Radovljice. Prejeli so kar 960 pravljic iz 210 osnovnih in srednjih sol po Sloveniji. Nekaj najbolj uspelih bomo razstavili v prostorih Knjiznice A. T. Linharta v Radovljici. ves mesec Razstava "V knjigi je zaklad" Otroci iz Vrtca Radovljica, enota Radovljica, se predstavljajo z razsta­vo "V knjigi je zaklad". Razstavljene knjige so bile izdelane v okviru projekta Knjizna vzgoja v vrtcu. 31 Knji.!nitarske novice 11{2001 )3ˇ4 Pravljica za otroke 16. 3. Blejski vecer 16. 3. ves mesec ves mesec Pravljica za otroke 20. 4. BLEJSKI VECER 20. 4. 25. 4. ves mesec enota Knjiznica Blaza Kumerdeja Bled marec 2001 vsak 3. petek v mesecu ob 1 7. 00 "Ziga na obisku" Obiskal nas bo in z nami ustvarjal priljubljeni psicek Ziga, ki nam ga bo predstavila Barbara Vrecko. vsak 3. petek v mesecu ob 19. 30 "Zdravljenje z glasom" Predstavila se nam bo Shirlie Roden, vsestranska umetnica, ki prihaja k nam iz Londona, sicer pa njene korenine izhajajo iz lrske in Walesa. Slovenskemu obcinstvu se je najprej pril­jubila na koncertihkot izvrstna izvajalka razlicnih zvrsti glasbe. V zadnjih nekaj letih se je uveljavila tudi kot preda­vateljica in terapevtka .. Tokrat nam bo Shirlie predstavila metodo zdravljenja s cloveskim glasom. Seznanili se bomo z osnovnimi spoznanji o moci naravnega cloveskega glasu, poudarek pa bo na prakticnih izkusnjah. Otroska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Lucijana Rescica. "Osnovna so/a Lesce se predstavi" Razstava likovnih izdelkov ucencev OS Frana Saleskega Finzgarja Lesce. Razstava bo na ogled v prostorih knjiznic na Bledu in v Zasipu. april 2001 vsak 3. petek v mesecu ob 17 .00 "Pa tako rad bi bi/ jezen!" (Dorothea Lachner) Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Alenka Potocnik. vsak 3. petek v mesecu ob 19. 30 "Strupene zdravilne rastline" V Osnovni soli Gorje so se v solskem letu 1999/2000 odlocili, da bodo izvedli projekt o strupenih zdravilnih rastlinah. Z objavo na elektronski konferenci in spletnih straneh sole (http://os­gorje.s5.net/JJ so k sodelovanju povabili se svoje vrstnike iz 40 slovenskih sol. Mentorji in ucenci so na terenu opazovali in nabirali strupene zdravilne rastline. Pridobljene podatke so sproti vnasali v racunalnisko bazo in jih izdali v posebni publikaciji. Projekt bodo predstavili ucenci in profesorji Milan Rejc, Jerca Solar in Mira Zemva iz OS Gorje. "Pomladni vecer z glasbo " Zakljucni koncert mladih glasbenikov blejske obcine bodo pripravili ucenci glasbene sole Radovljica s svojimi mentorji. Otroska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Mojce Cerjak. 32 Knji!niearske novice 11(200113ˇ4 ves mesec "Cim bo/j veselo je tvoje srce, tem svet/eje sije sonce" Ucenci od 5. do 8. razreda OS prof. dr. Josi pa Plemlja Bled razstavljajo izdelke, ki so nastali pri krozku vezenja in pri li­kovni vzgoji. PRIREDITVE OB MEDNARODNIH IN SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE 2. 4. 2. 4. 17.4. -23. 4. otroske prireditve 7. 3. 14. 3. ves mesec ves mesec Otroske prireditve 4. 4. 11. 4. Mednarodni dan knjig za otroke (2. april) V ponedeljek, 2. aprila, ob 17. uri bomo skupaj z zalozbo EL CONDOR iz Radovljice v citalnici Knjiznice Blaza Kumerdeja pripravili bralni koticek za otroke. Otroke in starse vabimo, da s seboj prinesejo svoje najljubse knjige in iz njih preberejo najljubsi odlomek. Najbolj prizadevne bo zalozba EL CONDOR nagradila s knjigami iz svojega knjiznega programa. Slovenski knjiini kviz 2001 Zacetek slovenskega knjiznega kviza "Josip Jurcic in Dolenj­ska". Slovenski dnevi knjige (17. -21. april) Svetovni dan knjige (23. april) Konec januarja se je zakljucil ze drugi literarni natecaj, ki ga je za slovenske osnovnosolce in srednjesolce razpisala zalozba EL CONDOR iz Radovljice. Prejeli so kar 960 pravljic iz 210 osnovnih in srednjih sol po Sloveniji. Nekaj izbranih bomo razstavili v prosto­rih Knjiznice Blaza Kumerdeja na Bledu. enota Bohinjska Bistrica marec 2001 vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17. 00 "Pomladna" (Bernarda Gaspercic) lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje KUO Teater za vse z Jesenic. "Ziga na obisku" Obiskal nas bo in z nami ustvarjal priljubljeni psicek Ziga, ki nam ga bo predstavila Barbara Vrecko. Otroska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo origi­nalne ilustracije in knjig ilustratorke Jelke Reichman. "Osnovna so/a Lesce se predstavi" Razstava likovnih izdelkov ucencev OS Frana S. Finzgarja Lesce. Razstava bo na ogled v prostorih knjiznice v Bohinj­ski Bistrici. april 2001 vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17. 00 "Miskolin" (Josip Ribicic) Lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje KD Lutko­vno gledalisce Jesenice. "Pa tako rad bi bi/ jezen!" (Dorothea Lachner) Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Alenka Potocnik. Knjilnifarske novice 11(2001 )3-4 33 - ves mesec 0troska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo origi­ nalne ilustracije in knjig ilustratorja Petra Abrama. PRIREDITVE OB MEDNARODNIH IN SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE 2. 4. S/ovenski knjizni kviz 2001 Zacetek slovenskega knjiznega kviza "Josip Jurcic in Dolenj­ska". 3. 4. Mednarodni dan knjig za otroke (2. april) V torek, 3. aprila, ob 17. uri bomo v Knjiznici Bohinjska Bistrica pri­pravili bralni koticek. Otrokom in starsem bo brala knjiznicarka Maj­da Vojvoda. Vabimo vas, da s seboj prinesete svoje najljubse knjige in iz njih preberete najljubsi odlomek. 17 .4. -23. 4. Slovenski dnevi knjige ( 17. -21 . april) Svetovni dan knjige (23. april) Konec januarja se je zakljucil ze drugi literarni natecaj, ki ga je za slovenske osnovnosolce in srednjesolce razpisala zalo­zba EL CONDOR iz Radovljice. Prejeli so kar 960 pravljic iz 210 osnovnih in srednjih sol po Sloveniji. Nekaj izbranih bomo razstavili v prostorih Knjiznice Bohinjska Bistrica. NOVOST/ IZ KNJIZNICE PREZ/HOV VORANC 12.3. Ursa Podvrsic, potopisno predavanje z diapozitivi -"/zrael, Sinaj in delfini" lzrael, dezela kontrastov, anahronizmov, kozmopolitizma in vecnega kulturnega antagonizma, je tudi podrocje, kjer se srecujejo trije najvecji monoteisticni verski sistemi tega dela sveta. Zgodovinsko gledano pa pomeni obmocje Bliznjega vzhoda tudi podrocje, kjer so se porajale vse pomembnejse civilizacije in kulture starega veka. Drzava lzrael kot sredisce judovstva in zidovskega naroda je obe­nem tudi podrocje iz katerega je izsla krscanska religija. Na tern podrocju koeksi­stirajo ze stoletja strpno ena ob drugi stevilne krscanske veje kot so armenska, kaldejska, maronitska, aramejska in grska cerkev in stevilne druge manj pomem­bne krscanske sekte skupaj z zidovsko vecino prebivalstva in njihovo, v mnogih vidikih sorodno kulturo. Zal pa je podrocje Bliznjega vzhoda, predvsem v novejsi zgodovini, tudi obmocje permanentnih spopadov in konfliktov med zidovskim in krscanskim prebivalstvom na eni strani ter vecinskimi Arabci in islamsko kulturo na drugi. Predavanje je bilo osredotoceno na vso to nacionalno in kulturno raz­novrstnost tega prostora. Jeruzalem kot sinonim tega kulturnega kozmopolitans­tva in obenem vecnih antagonizmov predstavlja nekaksno iztocnico predavanja. Jericho, Masada, Golanska planota, Mrtvo morje in starodavni rokopisi Kumrana predstavljajo samo nekaj utrinkov tega zanimivega predavanja. Drugi del preda­vanja pa je bil posvecen naravnim lepotam puscave Negev, gori Sinai, beduinski kulturi Arabcev in seveda enkratnemu ekosistemu koralnih grebenov Rdecega morja. Avtorica predavanja Ursa Podvrsic, studentka psihologije, je obiskala tudi pomorski bioloski 34 Knji!nil:arske novice 11 (2001 )3-4 raziskovalni center za preucevanje delfinov v Dolphin Reef-u v Rdecem morju in preucevala psiholoske metode zdravljenja s pomocjo teh morskih sesalcev. Po­topisno predavanje je spremljala avtenticna glasba Bliznjega vzhoda. Potopisno predavanje Urse Podvrsic je bilo v ponedeljek 12. marca 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjiznice na Trzaski 4 7 /a. 19.3. Literarno glasbeni recital posvecen pesnici Lilli Novy "In temni bog pravi: "Bodi moja!", v izvedbi dramske igralke Lenee Ferencak in glasbenika Lada Jakse Lenca Ferencak gledaliska in filmska igralka, publicistka, pesnica in prevajalka je bila rojena leta 1941 v Ljubljani. Lenca Ferencak je diplomirala na AGRFTV v Ljubljani, svojo dramsko igro pa je izpopolnjevala tudi v Londonu, Parizu (Cours Simen), Londonu in Rimu (Accademia d'arte drammatica Silvio d'Annico). Do upokojitve je bila 25 let redna clanica ansambla Drame -SNG v Ljubljani.ˇ Lenca Ferencak je veliko gostovala tudi v tujini, kjer je eno izmed njenih zadnjih stevil­nih odmevnih vlog odigrala v Studiobuhne-Villach v Beljaku. Glasbenik in foto­graf Lado Jaksa je bil rojen 25.9.1947 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski Fi­lozofski fakulteti iz umetnostne zgodovine in dobil za diplomsko delo z naslovom "Kult v likovni umetnosti od romantike do fin de siecla" Presernovo nagrado za studente. Od leta 1981 ima kot skladatelj in umetniski fotograf status samostoj­nega umetnika. Lado Jaksa je imel tudi vec kot 40 samostojnih fotografskih raz­stav v Sloveniji in tujini (Dunaj, New Orleans, Dallas, New York, Parma). Ob av­torski fotografiji se ukvarja predvsem s komponiranjem in izvajanjem lastne glas­be, sinteze jazza, sodobne eksperimentalne glasbe, improvizacije in raznimi vec­medijskimi projekti. lzdal je pet samostojnih kompaktnih plosc in je glasbeno so­deloval pri opremi vec kot 50 filmskih projektov, ter vec kot 100 gledaliskih in plesnih predstav v Sloveniji in tujini. Literarno glasbeni recital posvecen slovenski pesnici Lilli Novy v izvedbi dramske igralke Lenee Ferencak in glasbenika Lada Jakse je bil v ponedeljek 19. marca 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knji­znice na Trzaski 4 7 /a v Ljubljani. 2.4. -5.5. Fotografska razstava Marka Lakovica -"Ljudstva gora -Mongolija, Nepal, Pakistan, lndija in Kitajska ". Fotograf, sociolog, zgodovinar in antropolog Marko Lakovic je bil rojen 10. 4. 1962 v Ljubljani. Avtor tokratne fotografske razstave Marko Lakovic je po studi­ju sociologije in zgodovine nadaljeval magistrski studij antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje delo je osredotocil predvsem na problematiko etnona­cionalizmov, multietnicne koeksistence in problematiko ohranjanja malih etnicno­kulturnih skupnosti tega prostora. Na svojih stevilnih odpravah na odmaknjena gorata podrocja Srednje Azije, zlasti himalajske regije je avtor raziskoval predv­sem na podrocju Pakistana, Mongolije, Kitajske, lndije in Nepala. Vse omenjene politicne skupnosti tega geografskega prostora zaznamujejo izrazita nacionalna trenja, notranje nestabilnosti, konflikti in multietnicnost. Kulturna in politicna centralizacija moci drzavotvornih dominantnih etnij, povzroca etnicne konflikte ter ogroza obstoj stevilnih etnicnih in kulturnih unikatnih skupnosti, ki izgubljajo svojo identiteto. Posledica te unitarno nacionalisticne politike je geopoliticna nes­tabilnost sirse regije. Poleg 35 Knjifnitarske novice 11 (2001 )3•4 omenjenih vzrokov obstajajo tudi stevilni drugi dejavniki, ki ogrozajo obstoj teh etnicno in kulturno marginaliziranih skupnosti, kot so kulturna globalizacija, poli­ticni interesi velesil, neokolonializem in nezivljenske razmejitve politicnih tvorb tega prostora. Multikulturnost, regionalizacija in tendence k ohranitvi etnicne in kulturne diverzifikacije predstavljajo v zahodnem razvitem svetu ene temeljnih vrednot sobivanja ter nacionalne in etnicne tolerance. Zal pa v nerazvitih drzavah tretjega sveta potekajo diametralno nasprotni druzbeni procesi, katerih posledica je zal fizicno in kulturno izginotje stevilnih manjsih etnicnih skupnosti. Odprtje razstave je glasbeno obogatil Boris Sinigoj na renesancni lutnji. Spremne besede k razstavi je imel France Zupan. Odprtje fotografske razstave Marka Lakovica je bilo v ponedeljek 2. 4. 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjiznice na Trza­ski 47/a. Razstava bo odprta od 2. aprila do 5. maja 2001. Ogled je mozen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure.) . Vljudno vabljeni! 9. 4 . Literarni vecer s pesnikom Jurijem Marussigom -"Sepetanja kore­nin" in glasbeni recital akademske kitaristke prof. Alenke Okorn Pesnik, literat in posvetni delavec Jurij Marussig se ze vec kot desetletje intenzi­vno ukvarja s poezijo. V letu 1995 je izdal pesnisko zbirko z naslovom Morje. Leta 1999 je pri zalozbi Karantanija izsla njegova druga pesniska zbirka z naslo­vom Sepetanja korenin. Poleg tega da veliko nastopa kot literat, povezovalec in organizator kulturnih prireditev se intenzivno ukvarja tudi z ohranjanjem sloven­skega ljudskega izrocila tako v lingvisticnem kot tudi etnoloskem oziru. V krat­kem bo izsel tudi njegov roman z naslovom Pravljice za otroke. S svojimi literar­nimi prispevki aktivno sodeluje s stevilnimi likovnimi ustvarjalci, zlasti v Galeriji 19 v Dolskem, kjer deluje kot organizator glasbenih in literarnih vecerov. Organi­ziral je ze vec kot dvajset dobrodelnih koncertov po vecjem delu Slovenije. Lite­rarni vecer s pesnikom Jurijem Marussigom in glasbeni recital kitaristke prof. Alenke Okorn je bil v ponedeljek 9. 4. 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjiznice na Trzaski 4 7 /a. Marko Lakovic NOVOSTI IZ KNJIZNICE BREZ/CE 13.2. Lutke v knjiinici V pocastitev slovenskega kulturnega praznika je lutkovno gledalis­ce Zapik iz Ljubljane v torek, 13. februarja izvedlo predstavo slo­venskih otroskih prstnih iger Ta z drevesa hruske stresa. 24.4. Miselni vzorci Knjiznica Brezice bo v pocastitev slovenskega in svetovnega dne­va knjige v torek, 24. aprila priredila predavanje in delavnico s pro­fesorico pedagogike Marijo Gabrijelcic. Naslovna tema Omogocimo otrokom /aije ucenje je namenjena ucencem 6. razredov osnovnih sol obcine Brezice. Dopoldne ob 10. uri bode prireditev obiskali ucenci v spremstvu uciteljev, popldne ob 17. uri pa otroci s starsi. Sabina Strmecki 36 Knji!nitarske novice 11 (200113ˇ4 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 Inter/ending and Document Supply th International Conference Provisional programme Monday 1 October 2001 15.00 -18.00 19.00 Tuesday 2 October 2001 9.00 -10.00 Re istration and coffee at Conference Centre 10.00 -10.30 Welcome and introductions 10.30 -11 .15 Ke note address -Graham Cornish 11.15 -11.30 Break 11 .30 -12.30 Plenary Session 1 • Top performing interlending operations: results of the Australian benchmarking study -Tom Ruthven and Susan Magnay • Publisher's ers ective -Lex Lefebvre 12.30 -13.30 13.30 -15.00 Plenary Session 2 -Looking to the future • As the British Library moves E centre stage, what is the future for its document supply services? -Malcolm Smith • The future is now: Canadian libraries implementing the ISO ILL protocol ­Gwen Bird • Eastern Euro e -OSI 15.00 -15.30 Refreshments 15.30 -16.30 Plenary Session 3 -Unmediated ILL • Blurring the edges: optimising options for the end-user -Marian De Saxe • Can a Subsidised Unmediated Ordering (SUMO) service be a substitute for traditional lnterlibra Loan and ˇournal ownershi ? -Louis Houle 19.00 Rece tion Wednesday 3 October 2001 9.00 -11 .00 11.00 -11 .00 11 .00 -13.00 13.00 Plenary Session 4 -ILL in new and emerging democracies • State and outlook of the development of the system of document delivery for remote Russian users -Nadezhda Erokhina • Changing information needs in a transition period in Hungary: satisfying demands from print and electronic sources -Eva K0rti • The influence of the democratic change in narrowing the information gap between the north and south in Malawi: a case of the University of Malawi Libraries -Chrissie Ennie Nampeya • lnterlending and document supply activities in the resource-poor academic libraries in Kenya: an imperative for international collaboration -Eric Ndegwa • Document supply in Slovenia: experiences of the Central Technological Libra at the Universit of L'ubl'ana -Vida Mocnik Refreshments Plenary Session 5 -Monographs • Global document delivery over the Internet -Chris Wright • Digital conversion instead of shipping of books -the Books2u project -Guenter Muehlberger • Ebook ublisher visits -a list of available libraries will be rovided Musical event 14.30 -17.00 20 .00 37 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 Thursday 4 October 2001 Parallel Sessions 8.30 -10.30 A. 1 Workshop at NUK A. 2 Workshop in Room2 -BLDSC A. 3 -Projects Electronic Article Supply -making life EASY-er for all Terry Morrow • • DocUTrans -Ronald Dekker Evaluation of an Internet document delivery service -Silvana Mangiaracina et al. • • The implementation of ILL in COBISS -Bojan Stok and Bojana Lesnik • The role of collaboration between the British Library and public libraries in the UK in meeting government agendas on life-long learning and social inclusion ­Richard Thurlow 10.30-11.15 Refreshments 11.15-13.00 Parallel Sessions B. 1 Workshop at NUK -OCLC B. 2 -Practical issues • The role of national and international interlibrary loan codes in facilitating co­operation among libraries -Mary E Jackson European University Institute Library ILL service between printed and e-sources: • proposals for co-operation-Carlotta Alpigiano Repository libraries as interlending centres: providing access through co­ • operation -Pentti Vattulainen Accessing documents published in developing countries: publishers, • publications, procurement and possibilities -Charles O Omekwu • Resting on our laurels or producing new growth? IFLA vouchers in the 21 st Century -Sara Gould B. 3 -National systems • The impact of EIFL direct project on Chancellor College Library of the University of Malawi -Diston Chiweza • Biblioteca National' ILL service: initiatives to enhance interlending -Elisa Soares and Maria Teresa Santa Cruz Lopes • Narrowing the information divide -Solomon Mahapa • The ILL SBN Project -Claudia Parmeggiani 13.00 -14.30 Lunch -deleqates to arranqe from list to be provided 14.30 -16.30 Panel -Debate and Discussion (2 librarians & 2 publishers) 19.30 Conference dinner Friday 5 October 2001 9.00 -10.30 Plenary Session 6 -Consortia • Consortia! resource sharing: results of the free of charge document delivery agreement within the Gaelic consortium -Heidi Visser • Consortia! resource sharing: a new marketplace -Dennis Massie • Back to the future -when resource sharing seemed to work. The rise and fall of a successful consortia! resource sharin network -Ter L Weech 10.30 -11.00 Refreshments 11.00 -12.00 Concluding Plenary Session • New opportunities for European and global resource sharing -Janet Lees • ? -Jenn Raubenheimer 12.00 Closin Session 13.30 ->-+~ Free Saturday 6 October Optional trip to Bled and Postojna. To be booked and paid for with registration. The day will conclude with an early evening meal at 17.00 and return to Ljubljana. NOTE The official conference language is English. 38 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 e Inter/ending and Document Supply th International Conference  11II 11 Ljubljana, Slovenia, 1-5 October 2001 177-4 PROVIDING ACCESS THROUGH CO-OPERATION Jointly organized by the IFLA Office for International Lending and the National and University Library, Ljubljana PRIJAVNICA Osebni podatki: Ime .... Priimek ............. . Institucija Delovno mesto Naziv. Postni naslov Postna st. Kraj ....... • • • • • • • • ˇ ˇ ˇ ˇ Telefon Telefax .... E-posta Davcna stevilka Podpis Kotizacijo v visini 60.000 SIT bomo placali po prejemu racuna. Sodelavati zelim na naslednjih spremljevalnih dogodkih: cena (SIT)  Druzabni vecer pred konferenco -1.oktober I  Zakljucna ekskurzija -6. oktober V ceno je vkljucen prevoz, vse vstopnine, vodic in kosilo 12.000  Glasbeni vecer -3. oktober I Prijavo oddajte najkasneje do 1. septembra 2001 na naslov: Narodna in univerzitetna knjiznica ILDS Turjaska 1 1000 Ljubljana Telefax: (01) 4257-293 Dodatne informacije lahko dobite po elektronski posti na naslovu ilds@nuk.uni-lj.si Program konference, novosti in obvestila bodo objavljeni na spletni strani konference http:/ /www2.arnes.si/~lj n uk4/ilds Za tiste, ki potrebujete prenocisce, bodo veljale za rezervacije hotelskih sob do 31. maja posebne cene v hotelih Slon, Pri Mraku, M in Union. 39 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA OBMOCJIH (POKRAJINAHJ OSREDNJIH OBMOCNIH KNJIZNIC (1999) Studentje 2. letnika Filozofske fakultete Oddelka za bibliotekarstvo (mentor: doc. dr. Silva Novljan) so za prikaz splosnoizobrazevalne knjiznicne dejavnosti na obmocjih (pokrajinah) osrednjih obmocnih knjiznic uporabili podatke za izbrane elemente knjiznicne dejavnosti , ki jih je zbrala Narodna in univerzitetna knjiznica, Drfavna maticna sluzba za knjiznicarstvo za leto 1999. 1 . Legenda elementov knjiznicne dejavnosti IZPOSOJEVALISCE: Knjiznica ali del knjiznice, ki na doloceni lokaciji sluzi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjiznico ali del vecje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevalisce, pac pa kot izposojevalisce stejemo bibliobus. KNJIZNICNA ZBIRKA: Vse knjiznicno gradivo, ki je v lasti knjiznice (sin. knjiznicni sklad, knjiznicna zaloga, ... ). ZAPOSLENI DELA VCI: Vsi, ki delajo v knjiznici v rednem delovnem razmerju za dolocen oziroma nedolocen cas, s polnim ali skrajsanim delovnim casom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko studentskega servisa ali prostovoljci. PROSTOR: Neto uporabna povrsina knjiznice, ki je sestevek vseh povrsin knjiznice, ki so namenjene ali uporabljane za opravljanje knjiznicne dejavnosti. UPRAVNA ENOTA: Vsaka knjiznica ali skupina knjiznic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo, v nasem primeru tudi ~ izposojevalisce. RACUNALNISKO DELOVNO MESTO ZA UPORABNIKE: Ustrezno opremljeno delovno mesto (PC, terminal, tiskalnik) kjerkoli v knjiznici, ki je namenjeno izkljucno uporabnikom knjiznice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali vec naslednjih dejavnosti : uporablja racunalniski katalog knjiznice in razlicne elektronske publikacije, ki so v lasti knjiznice oz. do katerih knjiznica omogoca dostop, se vkljucuje v medmrezje ali pa uporablja racunalnik za druge potrebe (na primer pisanje ). CLAN: Uporabnik (oseba ali ustanova ), ki se vclani v knjiznico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljali knjiznicno gradivo in storitve knjiznice. Kot clane knjiznice stejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjiznico obiskale vsaj enkrat v letu (porocevalskem obdobju ) ali so se njenih storitev posluzevale na daljavo. OBISKOVALEC: Vsak uporabnik, ki je obiskal knjiznico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljsal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika stejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikokrat je obiskal knjiznico (lahko tudi veckrat v enem dnevu ). Ce je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjiznica, pa prikazuje loceno. IZPOSOJA: Posojanje knjiznicnega gradiva uporabnikom na dam ali v uporabo v knjiznici. Medknjiznicno izposojo belezimo posebej. Enota stetja je fizicna enota gradiva. ...... Vir: NUK, Drfavna maticna sluzba za knjiznicarstvo. Priloga vprasalnika o splosnoizobrazevalni knjiznicni dejavnosti. ~ I\) Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 I. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA CELJSKEM OBMOCJU (1999) Helena Gregorc, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah ELEMENTI KNJIZNICE I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj Prebivalci 63.879 22.293 31.419 44.048 39.272 10.685 18.768 16.441 19.420 18.547 17.190 301.962 Izposojeva lisca 5 4 7 3 7 3 3 9 6 1 3 51 Knjiinicna zbirka 351.514 46.048 86.428 130.339 82.105 37.075 55 .865 55 .789 55 .726 48.942 47.913 997.744 Zaposleni 43 4,6 10 15 6,5 4 5 6 4 6 6 110,1 Prostor (skupaj m2). Od te~a: 3.045 415 634 809 827,4 364 322 759 521 479 391 8.566,4 upravne enote 2.299 260 264 658 517 324 149 526 437 479 295 6.208 izposova lisca 746 155 370 151 310 40 173 233 84 0 96 2.358 Rae. za uporabnike 31 2 4 2 2 1 3 3 3 3 2 56 Ciani 12.845 4.1 67 4.416 7.976 5.686 2.633 3.102 5.237 2.406 4.366 3.091 55.925 Obiskovalci 287.854 29.057 55.827 199.840 38.233 34.498 50.510 29.598 53 .942 83.263 40.641 903.263 lzposoja 747.247 65.769 152.875 231.992 105.568 86.849 90.006 66.874 73.918 120.903 78.903 1.820.904 Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Celje 11, 2 Slovenske Konjice Ill, 3 Smarje Ill , 4 Velenje 111, 5 Zalec 111, 6 Hrastnik IV, 7 Lasko IV, 8 Mozirje IV, 9 Sentjur IV, 10 Trbovlje IV, 11 Zagorje IV. , 2 Priloga Knjiznil::arskih novic 11 (2001 )3-4 I. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA CELJSKEM OBMOCJU (19991 Tabela 2. Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Pokrajina Drfava St. prebiv. /1 izposojeval. 12.776 5.573 4.488 14.683 5.610 3.562 6.256 1.827 3.237 18.547 5.730 5.921 6.648 St. enot zbirke 5,50 2,07 2,75 2,96 2,09 3,47 2,98 3,39 2,87 2,64 2,79 3,30 3,60 st. zaposlenih 0,00067 0,0002 0,00032 0,00034 0,00016 0,00038 0,00027 0,00036 0,0002 0,00032 0,00034 0,00036 0,00042 st ffil prostor. Od tee:a: 0,048 0,018 0,020 0,013 0,018 0.034 0,019 0,046 0,024 0,02 0,016 0,029 0,026 upravne enote 0,036 0,008 0,008 0,010 0,010 0,030 0,010 0,032 0,020 0,02 0,010 0,021 I izposova lisca 0,012 0,007 0,012 0,003 0,008 0,004 0,009 0,014 0,004 0 0,006 0,008 I st. rac. za uporabnike 0,0005 0,00009 0,0001 0,00004 0,00005 0,00009 0,00001 0,0002 0,0001 0,0002 0,0001 0,00018 0,00016 St. clanov 0,21 0,19 0,14 0,18 0,14 0,25 0,16 0,40 0,12 0,23 0,18 0,18 0,23 St. obiskov 4,50 1,30 1,78 4,45 0,97 3,23 2,69 1,80 2,78 4,49 2,36 2,99 3,34 st. izposoj. enot 11,70 2,95 4,87 5,27 2,69 8,13 4,80 4,08 3,81 6,52 4,59 6,03 8,41 .j:>. <,) Legenda osrednjih knjiznic: 1 Celje 11, 2 Slovenske Konjice 111, 3 Smarje Ill , 4 Velenje 111, 5 Zalec Ill, 6 Hrastnik IV, 7 Lasko IV, 8 Mozirje IV, 9 Sentjur IV, 1 0 T rbovlje IV, 11 Zagorje IV. 3 Priloga Knjiznitarskih novic 11 (2001 )3-4 II. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA GORIS KEM OBMOCJU ( 1999) Matej Koncan, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah .i::,.. .i::,.. Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Nova Gorica 11, 2 Ajdovscina Ill, 3 Tolmin 111, 4 ldrija IV ELEMENTI KNJIZNICE I 2 3 4 Skupaj Prebivalci 59.720 22.926 20.294 17.159 120.099 Izposojeva Iisca 8 4 3 3 18 Knjiznicna zbirka 320.112 95.073 104.548 89.574 609.307 Zaposleni 31 6,98 13 10 60,98 Prostor (skupaj m2). Od tega: 1.514 743 590 1000 3.847 upravne enote 1.322 600 540 790 3.252 izposova Iisca 192 143 50 210 595 Rae. za uporabnike 8 2 7 3 20 Ciani 12.149 6715 4673 3683 27.220 Obiskovalci 194.465 97.318 90.519 57.503 439.805 lzposoja 619.804 251.291 180.328 124.896 1.176.319 4 Priloga Knjiznitarskih novic 11 (2001 )3-4 II. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA GORISKEM OBMOCJU ( 19991 Tabela 2. Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca .j:::,. 0, ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 Pokrajina Drzava St. preb./ 1 izposojev. 7.465 5.731 6.765 5.720 6.672 6.648 St.enot zbirke 5,40 4,10 5,10 5,20 5,10 3,60 st. zaposlenih 0,00052 0,00030 0,00064 0,00058 0,00051 0,00042 st. m2 prostor. Od te~a: 0,025 0,032 0,029 0,058 0,032 0,026 upravne enote 0,022 0,026 0,027 0,046 0,027 I izposova lisfa 0,003 0,006 0,002 0,012 0,005 I st.rac. za uporabnike 0,00013 0,00009 0,00034 0,00017 0.00017 0,00016 St. clanov 0,20 0,29 0,23 0,21 0,23 0,23 St. obiskov 3,26 4,24 4,46 3,35 3,66 3,34 st. izposoj. enot 10,38 10,96 8,89 7,28 9,79 8,41 Legenda osrednjih knjiznic: 1 Nova Gorica 11, 2 Ajdovscina 111, 3 Tolmin 111, 4 ldrija IV 5 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 Ill. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA PREKMURSKEM OBMOCJU (19991 Matej Koncan, Filozofska fakulteta,Oddelek za bibliotekarstvo 1 . Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah .j:>. 0) ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 Skupaj Prebivalci 60.281 26.017 86.298 Izposojeva Iisca 18 13 31 Knjiznicna zbirka 238.249 99.563 337.812 Zaposleni 18 9 27 Prostor (skup.m 2 ) Od tega: 1.405 581 1.986 upravne enote 855 424 1279 izposova lisca 550 157 707 Rae. za uporabnike 8 3 II Ciani 15.202 4.821 20.023 Obiskovalci 141.779 47.814 189.593 lzposoja 346.340 102.565 448.905 Vir podatkov: NUK, Drzavna mat1cna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Murska Sobota 11, 2 Lendava Ill 6 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 Ill. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA PREKMURSKEM OBMOCJU ( 1999) Tabela 2. Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENTI KNJIZNICE I 2 Pokrajina Drfava St. preb. /1 izposoiev. 3.349 2.001 2.784 6.648 St. enot zbirke 3,90 3,80 3,30 3,60 St. zaposlenih 0,00030 0,00011 0,00031 0,00042 St. m2 prostor. Od tega: 0,023 0,012 0,023 0,026 upravne enote 0,014 0,006 0,015 I izposova lisca 0,009 0,006 0,008 I St. rac. za uporabnike 0,00013 0,00011 0,00013 0,00016 St. clanov 0,25 0,18 0,23 0,23 St. obiskov 2,35 1,83 2,20 3,34 St. izposoj. enot 5,74 3,94 5,20 8,41 +>, --..J Legenda osrednjih knjiznic: 1 Murska Sobota II, 2 Lendava Ill 7 .j:>. OJ Priloga Knjiznitarskih novic 11 (2001 )3-4 IV. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA OBALNOKRASKEM OBMOCJU (19991 Barbara Zlobko, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 6 Skupaj Prebivalci 47.961 20.437 22.975 14.487 14.514 17.161 137.535 Izposojeva Iisca 3 4 4 1 1 1 14 Knjiinicna zbirka 306.763 91.902 89.140 52.131 40.466 55.213 635.615 Zaposleni 29 10 8 6,5 7 9 69,5 Prostor (skupaj m') Od te2a: 1.928 657 854 384 175 280 4.278 upravne enote 1.777 465 607 384 175 280 3.688 izposojeva Iisca 151 192 247 0 0 0 590 Rae. za uporabnike 8 5 2 1 7 2 25 Ciani 10.317 5.082 7.327 1.730 3.641 2.937 31 .034 Obiskovalci 143.378 171.870 85.456 54.866 48.510 45.385 549.465 Izposoja 304.430 230.592 155.790 116.310 114.095 83 .069 1.004.286 Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Koper II, 2, Postojna Ill, 3 Sezana 111, 4 llirska Bistrica IV, 5 Izola IV, 6 Piran IV. r .p. co Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 IV. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA OBALNOKRASKEM OBMOCJU (1999) Tabela 2. Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENTI KNJIZNICE I 2 3 4 5 6 Pokrajina Drfava st. preb/1 izposojev. 15.987 5.109 5.744 14.487 14.514 17.161 9.824 6.648 St. enot zbirke 6,40 4,50 3,88 3,60 2,79 3,22 4,61 3,60 St. zaposlenih 0,0006 0,0005 0,0002 0,0003 0,0005 0,0004 0,0004 0,00042 Prostor (skupaj m') Od te~a: 0,042 0,018 0,037 0,026 0,012 0,016 0,031 0,026 upravne enote 0,040 0,010 0,025 0,026 0,012 0,016 0,027 I izposojeva Iisca 0,002 0,008 0,012 I I I 0,004 I St. rac. za uporabnike 0,00017 0,00023 0,00008 0,00007 0,00047 0,00012 0,00017 0,00016 St. clanov 0,21 0,25 0,40 0,12 0,25 0,17 0,23 0,23 St.obiskov 2,99 8,41 3,72 3,79 3,33 2,65 3,98 3,34 St.izposoj. enot 6,35 11,27 6,77 8,03 7,85 4,83 7,301 8,41 Legenda osrednjih knjiznic: 1 Koper 11, 2, Postojna 111, 3 Sezana 111, 4 llirska Bistrica IV, 5 Izola IV, 6 Piran IV. 9 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 V. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA GORENJSKEM OBMOCJU (19991 Katja Bevk, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah CJ1 0 ELEMENT( KNJIZNICE 1 2 3 4 5 Skupaj Prebivalci 73.009 33 .059 34.500 40.415 15.171 194.154 Izposojeva lisca 6 10 14 6 2 38 Knjiznicna zbirka 371.065 94.923 125.533 145.985 50.433 787.939 Zaposleni 35 10,5 12 15 5,9 78,4 Prostor (skupaj m') Od teea: 1.959 1.200 1.633 1.025 340 6.157 upravne enote 1.664 877 676 609 320 4.1 46 izposojeva li§ca 295 323 957 416 20 2.01 I Rae. za uporabnike II 8 7 5 4 35 Ciani 13.582 4.318 5.359 9.151 4.151 36.561 Obiskovalci 199.423 86.981 112.863 102.271 34.814 536.352 Izposoja 559.878 237.858 291.091 322.055 96.386 1.507.268 Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Kranj 11, 2 Jesenice Ill, 3 Radovljica Ill, 4 Skofja Loka Ill, 5 Trzic IV. 10 ~.____ ____________ ______ Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 V . SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA GORENJSKEM OBMOCJU (19991 Tabela 2. Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 Pokrajina Drfava St.preb/ lizposoj. 12.168 3.306 2.464 6.736 7.585 5.109 6.648 st. enot zbirke 5,05 3,05 3,63 3,61 3,32 3,70 3,60 st. zaposlenih 0,00047 0,00033 0,00034 0,00037 0,00038 0,00037 0,00042 Prostor (skupaj m1)Od te!!a: 0,027 0,038 0,048 0,025 0,022 0,032 0,026 upravne enote 0,023 0,028 0,020 0,015 0,021 0,021 I izposojeva lisfa 0,004 0,010 0,028 0,010 0,001 0,011 I st. rac. za uporabnike 0,00015 0,00026 0,00020 0,00012 0,00026 0,00020 0,00016 St. clanov 0,19 0,14 0,16 0,23 0,27 0,20 0,23 St. obiskov 2,73 2,80 3,27 2,53 2,29 2,72 3,34 St. izposoj. enot 7,67 7,66 8,44 7,97 6,35 7,62 8,41 u, ~ Legenda osrednjih knjiznic: 1 Kranj II, 2 Jesenice Ill, 3 Radovljica 111, 4 Skofja Loka Ill, 5 Trzic IV. 11 Priloga Knjiznifarskih novic 11 (2001 )3-4 VI. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA KOROSKEM OBMOCJU (19991 Sasa Soklic, Filozofska fakulteta,Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 Skupaj Prebivalci 26.779 21.474 17.100 8.653 74.006 Izposojeva lisca II 4 5 I 21 Knjiznicna zbirka 240.472 50.200 50.223 20.751 361.646 Zaposleni 17 8 4 3 32 Prostor (skupaj m') Od tega: 1.594 1.244 653 319,94 3.810,94 upravne enote 929 1.060 539 319,94 2.847,94 izposojeva lisca 665 184 114 0 963 Rae. za uporabnike 7 7 6 4 24 Ciani 6.571 3.684 2.715 1.461 14.43 I Obiskovalci 89.062 97.346 39.840 29.333 255.581 lzposoja 248.590 212.729 84.066 64.803 610.188 (J1 I\) Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Ravne na Koroskem II, 2 Slovenj Gradec 111, 3 Radlje ob Dravi IV, 4 Dravograd V. 12 r 01 w Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 VI. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA KOROSKEM OBMOCJU (19991 Tabela 2 . Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 Pokrajina Drzava st. Preb./1 izposojev. 2.435 5.368 3.420 8.653 4.969 6.648 st. enot zbirke 8,98 2,34 2,94 2,40 4,20 3,60 St. zaposleni 0,00063 0,00037 0,00023 0,00035 0,00043 0,00042 st. m2 prostor Od tega: 0,060 0,058 0,039 0,037 0,051 0,026 upravne enote 0,035 0,049 0,032 0,037 0,038 I izposojeva Iisca 0,Q25 0,009 0,007 0 0,013 I st. rac. za uoorabnike 0,00026 0,00033 0,00035 0,00046 0,00035 0,00016 St. clanov 0,24 0,17 0,16 0,17 0,19 0,23 St. obiskov 3,33 4,53 2,33 3,39 3,39 3,34 St. izposoj 9,28 9,91 4,92 7,49 7,90 8,41 Legenda osrednjih knjiznic: 1 Ravne na Koroskem II, 2 Slovenj Gradec 111, 3 Radlje ob Dravi IV, 4 Dravograd V. 13 Priloga Knjizni1:arskih novic 11 (2001 )3-4 VII. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJl:ZNICNA DEJAVNOST NA STAJERSKEM OBMOCJU (1999) Matic Majcen, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah (J1 +>­ ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 Skupaj Prebivalci 205.113 21.586 33 .839 17.703 18.681 296.922 Izposojeva lisca 19 2 4 I 2 28 Knjiznicna zbirka 436.550 39.326 100.303 53.004 52.090 681.273 Zaposleni 77 3 12 4,7 5,6 102,3 Prostor (skupaj m2) Od te2a. 3.822 317 760 334,66 625 5.858,66 upravne enote 832 267 560 334,66 560 2.553,66 izposova lisca 2.990 50 200 - 75 3315 Rae. za uoorabnike 39 I 8 5 4 57 Ciani 40.651 2.704 7.061 5.861 2.058 58.335 Obiskovalci 499.997 14.238 71.725 14.547 38.619 639.126 Izposoja 1.168.963 36.666 170.376 43.470 109.936 1.529.411 Vir podatkov: Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo, NUK Legenda osrednjih knjiznic: 1 Maribor I, 2 Gornja Radgona 111, 3 Slovenska Bistrica Ill, 4 Lenart IV , 5 Ljutomer IV Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 VII. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA STAJERSKEM OBMOCJU (1999) Tabela 2 . Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 Pokrajina Drfava Stev. preb./1 izposoj. 10.795 10.793 8.460 17.703 9.340 10.604 6.648 Knjiznicna zbirka 2,13 1,82 2,96 2,99 2,79 2,29 3,60 Zaposleni 0,00038 0,00013 0,00035 0,00027 0,0003 0,00034 0,00042 Prostor (skupaj)Od tega: 0,0186 0,0147 0,0225 0,0189 0,0300 0,0197 0,026 Upravne Enote 0,004 0,012 0,016 0,0189 0,026 0,008 . izposova Iisca 0,014 0,002 0,006 . 0,004 0,011 - Rae. za uporabnike 0,0002 0,00005 0,0002 0,0003 0,0002 0,0002 0,00016 Ciani 0,198 0,125 0,208 0,331 0,110 0,196 0,23 Obiskovalci 2,44 0,66 2,12 0,82 2,07 2,16 3,34 lzposoja 5,7 1,7 5,03 2,46 5,89 5,2 8,41 (]1 U1 Legenda osrednjih knjiznic: 1 Maribor I, 2 Gornja Radgona Ill, 3 Slovenska Bistrica 111, 4 Lenart IV , 5 Ljutomer IV 15 ~~~ Priloga Knjiznii'.:arskih novic 11 (2001 )3-4 VIII. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA OSREDNJEM OBMOCJU SLOVENIJE (1999) Barbara Skabar, Filozofska fakulteta,Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1 . . Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Skupaj Prebivalci 58.514 25.676 70.423 85.960 82.687 47.626 51.956 30.129 20.467 15.532 19.111 10.939 519.020 Izposojevalisca 6 5 5 6 16 4 7 5 2 3 3 4 66 Knjiznifoa zbirka 173.831 327.986 172.760 200.972 196.339 154.021 77.206 83.951 88.807 63.607 64.672 42.834 1.646.986 Zaposleni 26,3 71 30 33 28 11 8 11 11 7 11 6 253,3 Prostor (skupaj m2) 1.714,40 2.682 1.398 1.681 1.689,10 1.379 549 1.462,85 546 320 760 526 14.707,35 upravne enote 494 1.195 481 495 835,6 1.073 271 1.339,65 396 215 660 385 7840,25 izposovalisca 1.220,40 1.487 917 1.186 853,5 306 278 123,2 150 105 100 141 6.867,10 Rae. za uporabnike 10 31 11 21 14 6 7 4 4 5 6 2 121 Ciani 15.562 29.618 19.448 23.168 23.727 14.591 6.000 6.412 8.695 4.383 4.029 2.250 157.883 Obiskovalci 244.553 663.997 242.231 227.116 328.994 132.599 88.014 116.720 100.283 81 .341 74.368 44.477 2.344.693 lzposoja 530.034 1.343.657 747.035 980.528 1.067.423 549.818 233.274 250.224 249.758 181 .003 147.214 127.715 6.407.683 01 0) Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Knjiznica Bezigrad II, 2 Knjiznica Otona Zupancica 11, 3 Knjiznica Jozeta Mazovca 11, 4 Knjiznica Siska II, 5 Knjiznica Prezihov Voranc II, 6. Knjiznica Domzale Ill, 7 Knjiznica Grosuplje Ill, 8 Maticna knjiznica Kamnik Ill, 9 Cankarjeva knjiznica Vrhnika IV, 10 Knjiznica Jozeta Udovica IV, 11 Maticna knjiznica dr. Slavko Grum Litija IV, 12 Knjiznica Logatec IV 16 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 VIII. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA OSREDNJEM OBMOCJU SLOVENIJE ( 1999) Tabela 2. Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENT! KNJIZNICE I 2 3 4 5 6 7 8 9 IO 11 12 Pokrajina Drzava St. prebiv/1 izposoj. 9.752 5.135 14.085 14.327 5.1 68 11.906 7.422 6.026 10.233 5.177 6.370 2.735 7.864 6.648 st. eno1 zbirke 2,97 12,77 2,45 2,34 2,37 3,23 1,48 2,79 4,34 4,09 3,38 3,92 3,17 3,6 st. zaposlenih 0,00045 0,00277 0,00043 0,00038 0,00034 0,00023 0,00015 0,00037 0,00054 0,00045 0,00058 0,00055 0,00049 0,00042 St.m2prostor Od tega: 0,0293 0,10445 0,01985 0,01956 0,02043 0,02896 0,01057 0,04955 0,02668 0,02060 0,03977 0,4809 0,028 0,026 upravne enote 0,00844 0,04654 0,00683 0,00576 0,01011 0,02253 0,00522 0,04446 0,01935 0,01384 0,03454 0,03520 0,015 I lzposova lisca 0,02086 0,05791 0,01302 0,01380 0,01032 0,00643 0,00535 0,00409 0,00733 0,00676 0,00523 0,01289 0,013 I st. rac. za uporabnike 0,00017 0,00121 0,00016 0,00024 0,00017 0,00013 0,00013 0,00013 0,00020 0,00032 0,00031 0,00018 0,00023 0,00016 St. clanov 0,27 0,12 0,28 0,27 0,29 0,31 0,12 0,21 0,42 0,28 0,21 0,21 0,30 0,23 St. obiskov 4,17939 25,86061 3,43966 2,64211 3,97879 2,78417 1,69401 3,87401 4,89974 5,23699 3,89137 4,06591 4,52 3,34 st. izposoj.enot 9,05824 52,33124 10,60783 11,40679 12,90920 11,54449 4,48984 8,30509 12,20296 11,65355 7,70310 11 ,67520 12,35 8,41 CJl -...J Legenda osrednjih knjiznic: 1 Knjiznica Bezigrad II, 2 Knjiznica Otona Zupancica 11, 3 Knjiznica Jozeta Mazovca 11, 4 Knjiznica Siska 11, 5 Knjiznica Prezihov Voranc II, 6. Knjiznica Domzale 111, 7 Knjiznica Grosuplje Ill, 8 Maticna knjiznica Kamnik Ill, 9 Cankarjeva knjiznica Vrhnika IV, 10 Knjiznica Jozeta Udovica IV, 11 Maticna knjiznica dr. Slavko Grum Litija IV, 12 Knjiznica Logatec IV Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 IX. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA OBMOCJU SP. PODRAVJA (19991 Sasa Soklic, Filozofska fakulteta,Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah (]1 CD ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 Skupaj Prebivalci 68.912 17.743 86.655 Izposojeva mca l l 2 Knjiznicna zbirka 249.361 54.957 304.318 Zaposleni 22 5,75 27,75 Prostor (skupajm2 ) Od te2:a: 1.802 619,5 2421,5 upravne enote 1.802 619,5 2421 ,5 izposojeva lisca 0 0 0 Rae. za uporabnike 11 3 14 Ciani 10.141 1.984 12.125 Obiskovalci 168.089 49.764 217.853 Izposoja 552.223 71.683 623.906 Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Ptuj 11, 2 Ormoz IV. 18 Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 IX. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA OBMOCJU SP. PODRAVJA (19991 Tabela 2. Povprecja knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENT! KNJIZNICE 1 2 Pokrajina Drzava st. preb/ 1 izposoi. 68.912 17.743 43.327 6.648 st. enot zbirke 3,62 3,09 3,40 3,60 st. zaposlenih 0,00032 0,00032 0,00032 0,00042 st. m' prostor Od tega: 0.026 0,Q35 0,028 0,026 upravne enote 0,026 0,Q35 0,028 I Izposojeva lisca 0 0 0 I st. rac. za uporabnike 0,00016 0,00017 0,00016 0,00016 St. clanov 0, 15 0,11 0,13 0,23 St. obiskov 2,44 2,80 2,51 3,34 St. izposoj. enot 8,01 4,04 6,03 8,41 01 co Legenda osrednjih knjiznic: 1 Ptuj II, 2 Ormoz IV. Priloga Knjiznii::arskih novic 11 (2001 )3-4 X. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA DOLENJSKEM OBMOCJU (1999) Monika Znidaric, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo Tabela 1. Elementi knjiznicne dejavnosti v stevilkah ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj Prebivalci 61.363 24.519 17.188 27.805 18.924 13.363 17.592 18.000 8.205 206.959 lzposojeva Lisca 8 3 1 2 6 3 3 4 4 34 Knjiznicna zbirka 378.245 76.020 59.787 88.267 43.117 41.086 31.937 44.490 25 .662 788.611 Zaposleni 37 8 6 12 3.85 3.7 3.25 5.3 3.8 82,9 Prostor (skupaj m2) Od tel!:a: 1.375,64 393,6 235 1.053 242 270 227 443 335 4.545 upravne enote 1.081,64 363,6 235 1.013 172 200 180 316 228 3.790 izposova lisca 292 30 I 40 70 70 47 127 107 783 Rae. za uporabnike 13 2 0 6 l 2 0 2 3 29 Ciani 18.664 4.016 3.814 7.592 3.824 1.156 3.873 2.860 1.986 47.785 Obiskovalci 363.128 69.578 80.081 115.625 31.877 30.726 48.673 42.465 25.022 807.175 Izposoja 669.630 162.877 168.804 307.821 71.977 81.235 I 88.l 10 47.676 1.598.130 CJ) 0 Vir podatkov: NUK, Drzavna maticna sluzba za knjiznicarstvo Legenda osrednjih knjiznic: 1 Novo mesto 11, 2 Brezice 111, 3 Kocevje 111, 4 Krsko Ill, 5 Crnomelj IV, 6 Ribnica IV, 7 Sevnica IV, 8 Trebnje IV, 9 Metlika V 20 0) _. Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001 )3-4 X. SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICNA DEJAVNOST NA DOLENJSKEM OBMOCJU (1999) Tabela 2. Povprecje knjiznicne dejavnosti na prebivalca ELEMENTI KNJIZNICE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pokrajina Drzava St.prebiv./liz posoiev. 7.670 8.173 17.188 13.902 3.154 4.454 5.864 4.500 2.051 6.087 6.648 St. enot zbirke 6,18 3,10 3,48 3,17 2,28 3,07 1,82 2,47 3,13 3,81 3,60 st. zaposlenih 0,0006 0,0003 0,0003 0,0004 0,0002 0,0003 0,0002 0,0003 0,0005 0,0004 0,00042 st. m 2 prostor. Od tee.a: 0,022 0,016 0,014 0,038 0,013 0,020 0,013 0,025 0,041 0,022 0,026 upravne enote 0,18 0,015 0,014 0,036 0,009 0,015 0,010 0,018 0,040 0,02 I izposova lisca 0,004 0,001 I 0,002 0,004 0,005 0,003 0,007 0,001 0,004 I Rae. za uporabnike 0,0002 0,00008 0 0,0002 0,00005 0,0002 0 0,0001 0,0004 0,00014 0,00016 Ciani 0,304 0,164 0,222 0,273 0,202 0,086 0,220 0,159 0,242 0,23 0,23 Obiskovalci 5,9 2,8 4,7 4,2 1,7 2,3 2,8 23 ,6 3,1 3,90 3,34 lzposoja 10,9 6,6 9,8 11,1 3,8 6,1 I 4,9 5,8 7,72 8,41 Legenda osrednjih knjiznic: 1 Novo mesto 11, 2 Brezice 111, 3 Kocevje 111, 4 Krsko Ill, 5 Crnomelj IV, 6 Ribnica IV, 7 Sevnica IV, 8 Trebnje IV, 9 Metlika V Priloga Knjiznifarskih novic 11 (2001 )3-4 Povprecja splosnoizobrazevalne knjiznicne dejavnosti na prebivalca na obmocjih osrednjih obmocnih knjiznic ELEMENTI KNJ IZNICE I II III IV V VI VII VIII IX X Drfava St.preb/ lizposoj. 5.921 6.672 2.976 9.824 5.109 4.969 10.604 7.864 43.327 6.087 6.648 st. enot zbirke 3,30 5,10 3,30 4,61 3,70 4,20 2,29 3,17 3,40 3,81 3,60 st. zaposlenih 0,00036 0,00051 0,00031 0,0004 0,00037 0,00043 0,00034 0,00049 0,00032 0,0004 0,00042 Prostor (skupaj m2)Od te2a: 0,029 0,032 0,023 0,031 0,032 0,051 0,020 0,028 0,028 0,022 0,03 Upravne enote 0,021 0,027 0,oJ5 0,027 0,021 0,038 0,008 0,015 0,028 0,02 I lzposojeva lisca 0,008 0,005 0,008 0,004 0,011 0,013 0,011 0,013 0 0,004 I st. rac. za Uporabnike 0,00018 0,00017 0,00013 0,00017 0,00020 0,00035 0,0002 0,00023 0,00016 0,00014 0,00016 St. clanov 0,18 0,23 0,23 0,23 0,20 0,19 0,20 0,30 0,13 0,23 0,23 St. obiskov 2,99 3,66 2,20 3,98 2,72 3,39 2,16 4,52 2,51 3,90 3,34 St. izposoj. Enot 6,03 9,79 5,20 7,30 7,62 7,90 5,2 12,35 6,03 7,72 8,41 0) r\) Legenda obmocij osrednjih obmocnih knjiznic: I Celjsko, II Gorisko , Ill Prekmursko , IV Obalno-Krasko , V Gorenjsko, VI. Korosko, VII Stajersko, VIII Osrednjeslovensko, IX Spodnje Podravsko, X Dolenjsko