D o p i s i. Iz postonjskega šol. okraja. (V našem šolstvu. — Nekaj nenavadnega.) S pričetkom letošnjega šolskega leta razširili ste se dve šoli v dvorazrednici pri nas, namreč: jednorazrednici v Košani in Vremah. Zavsem šteje tedaj postonjski šol. okraj zdaj 35 učilnic z 50 razredi. Izmed teh so 4razredne tri: Postojna, Senožeče, Vipava; trirazredna ena: Trnovo-Bistrica; dvorazredne štiri: Hrenovce, Knežak, Košana, Vreme; ostale šole pa so jednorazredne, torej 27 (Budatije, Col, Goče, Lozice, Nadanje selo, Matenja vas (Št. Ivan), Orehek, Ostrožno brdo, Podkraj, Podraga, Planina, Postenje, Prem, Eazdrto, Slap, Slavina, Sp. Zemon, Studeno, Suliorje, Šenpeter, Šturija, Št. Vid, Trnje, Ubelsko, Verbovo, Vrabče in Zagorje). Kot izvanreden slučaj naj Vam zabilježiin to, da ima jeden učitelj našega okraja v svojej učilnici — šola je jednorazi-cdna — mej 40 učenci in učenkami, ki jo obiskujejo, 26 tacih, ki slišijo vsi na priimek: »Volk«. Torej mej 40. šestindvajset učencev — Volkov! Ees kurijozuin! (Naj jih pa kliče po domačem priimku. Vr.) A. G. Iz Novomeškega šolskcg-a okraja. (Učiteljska konferencija.) (Konec.) — Za šolskim zapisnikom naj bolj važna uradua knjiga »šolska kronika« se mora razločiti od navadnega zapisnika, zarad tega jo neobhodno potrebno, da učitelj naj bolj pazi na to knjigo, da se ne bude v njo pisarilo nepotrebnih reči, vsled katerih knjiga tudi svojo veljavo zgubi, sklenili ste konferenciji, da se bodo v šolsko kroniko zapisovale le za šolo zgodovinsko važne reči, n. pr. ustanovitev šole, imena stalnih i pornožnih učiteljev, potem dan in mesec vmeščenja i tako tudi premeSčenja, Važni dogodki in izvanredne svečanosti, sploh taki dnevi, ki so bili za šolsko mladino v resnici dnevi radosti i posebnega veselja. Tudi obiskovanja predstojnikov šolskih, ali druzih iraenitnih oseb. 0 obiskovanji nadzornikovem naj se zapiše v kroniko, kolikokrat je šolo nadzoroval v letu. Tednik naj se piše tako, kakor do sedaj, samo mesto se stavkom, naj se učna tvarina naznanja samo sb številkami bodi si že se stranjo, bodi si s paragrafL V tednik se ne sme za jedno uro več tvarine zapisati, kolikor se je more v tein času skončati, zarad tega mora vsak učitelj tvarino pred dotično uro v tednik spisati. Opravni zapisnik (Gestionsprotokoll) ali boljši mesto tega vložni vpisnik (Exhibitenprotokoll), kateri čisto zadostuje, sc ne bode rabil, mesto njega vodila se bode druga knjiga »vložui vpisnik«, stari formulari te knjige imajo se po sklepu konferenciji nadomestiti z novimi. Inventar se mora tako vrediti, da imajo vse stroke, ki se zapisujejo, v to knjigo, svoje predelke. I tako mora tudi vsaka šola imeti svoj posebni inventar za šolski vrt, kamor se zapisujejo učni pripomočki za kmetijstvo, priprave za žolski vrt, grede, drevesa na vrtu i vrtnarska orodja. II. 0 drugi točki, kako bi se nerednemu šolskemu obiskovanji v okom prišlo, sklenili ste konferenciji, da ima v obče c. kr. okr. šolski svet strogo postopati, kar se tiče neopravičenih šolskih zanmd. Za kraje pa, ki so čez jedno uro oddaljeni od šole, naj skerbi, da se ustanove z malimi stroški nove šole. Za te otroke odločili ste konferenciji dva dni kot šolska dneva, i. t. torek i petek. Ta dva dni morajo ti otroci vestno obiskovati šolo. Podučevali se bodo pa samo v čitanji, v računstvu, i v pisanji posrednje z vsakdanjhni otroci t. j. s taistimi, ki so manj kot jedno uro oddaljeni od šole. V teh dveh dneh se bodo vsakdanji pa neposrednje podučevali. Ti otroci morajo tudi v klopeh posebej sedeti. Ob jednem se je sklenilo, da morajo vsi otroci, akoravno so znabiti med šolskim letom sklenili že 12. leto, šolo obiskovati do konca dotičnega šolskega leta. III. 0 tretjej točki, kako naj se najednorazrednih šolah podučuje, da se zadostuje učnemu načrtu i. dr. določilo se je konečno po dolgej debati, da naj se učitelj na jednorazrednih šolah, na katerili razni vzroki šolski napredek ovirajo tako, da jira ni mogoče v okom priti z najboljšo voljo i z najpripravniSimi sredstvi, kar moči potrudi, da pride brž ko brž do smotra, ter se približa v vsih učnih predmetih, kolikor doseči učnemu načrtu. Pri podučevanji maternega jezika priporočalo se je, da naj vsak učitelj tvarino, ki je namenjena za četrto šolsko leto dvo- i večrazrednih ljudskih šol, na jedno- razrednik ljudskih šolah koncem šestega šolskega leta, ako mu le prepuste okolščine i razmere, kolikor mogoče temeljito izdela. Zraven mora pa vsaki učitelj pri vsih predmetih na to paziti, da govori pri podučevanji o vseli teh predmetih učni jezik pravilno i da tako imenovane provincijalizme i lokalizme čisto opusti. V občne mora pa vsak učitelj pri podučevanji maternega jezika strogo se deržati ministerskega ukaza 5. aprila 1878, št. 5316. Kar se tiče računstva, odločilo se je za prvi oddelek nižje skupščine na jednorazrednih ljudskili šolah, da pride učitelj koncem šolskega leta vsaj do 12. številke — »več ni mogoče pri naj boljšej volji vzeti«; — v drugem oddelku te skupščine do 50. Stevilke tako, da koncem šestega leta skonča tretjo računico, kajti tretja računica je tako prenarejena, da zadostuje za naj višji oddelek višje skupščine jednorazredne šole. Pri podučevanji v realijah mora vsak učitelj visoki ministerski ukaz 5. apr. 1878 pred očmi imeti. — Pri vseh druzih predmetili naj se podučuje po nčnem redu odobrenem po sl. c. kr. dežalnem šolskem svetu dne 19. marca 1879, št. 119; samo s tem razločkom, da se v petji na jednorazrednicah podučuje le po sluhu, v telovadbi pa v prostih i rednih vajah. Pri vseh učnih predmetih mora pa vsak učitelj na deželi ozir jemati na kmečke razmere; i nikoli pozabiti na to, da ima vsaki dan le kmečke otroke pred sabo, katere ima pripravljati za lepi, častiti kmetijski stan, ki je temelj deželi in deržavi, vir, iz katerega zajemljejo vsi stanovi svojih životnih moči; on naj pazi na to, da se otroci kmečkemu stanu i domačej hiši ne iznevere, zarad tega mora pri vseh predmetih učno tvarino prirediti kmečkim razmeram i zahtevam kmečkega stanii. Pri razgovarjanji o šolskih vrtih se je poudarjalo na to, da so šolski vrtovi v resnici »šolski vrtovi« i prave drevesnice v prid i korist cele srenje, zarad tega bode vsaka šola dobila tudi formular kakti vertni inventar, kamor bode zapisoval vsak učitelj vrtno pripravo i vse kar je napravil i kar zasadil na šolskem vrtu se svojimi učenci, da se bode mogel potem skazati, kaj je storil tudi za sadjerejo i sploh za kmetijstvo. Konečno je Novomeška i Trebanska lokalna konferencija sklenila, da bi se v imenu obeh konferenciji na slavno c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani prošnja vložila, da bi blagovolila ta družba iz državne subvencije, ki jo je prijela za napravo i vzdržanje šolskih vrtov pri ljudskih šolah »od slav. ministerstva kmetijstva«, nekoliko podariti ljudskim šolam Novomeškega šolskega okraja. j^ j)erganc c. ki. okr. šol. nadzornik.