Posamezna Številka 10 vinarjev. Sle V. 45. v Milani, v pelek, 25. letalo m. s Velja po pošti: ~ Za celo leto naprej . , K 26'— za en mesen za Nemčijo ooloietno . za ostalo Inozemstvo , V Ljubljani na Za celo leto naprej . . za en meeeo „ . . V uprav) prejeman mesečno ~ Sobotna izdaja: ~ za oolo leto......K V— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12-— . . „ 2-20 „ 29--„ 35-_ dom: K24--„ 2"-„ 1-80 (tsr Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. B/III. Rokopisi ge ne vračajo; nefrankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Lelo XLIV. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali njo prostor) z* enkrat . ... po 20 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večllk naročilih primeren popust po doguvorn. j - Poslano: ; Enostolpna pUltvmta po 40 vili. Izhaja vsak dan lzv emši nedelje ln praznike, ob S. nri pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo je v Kopltsrjevl nlloi St. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. liilii v Hi® te! AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. febr. Uradno se razglaša: Pri Draču so porazile včeraj naše čete v Albaniji Italijane in Esada. Naši bataljoni so se polastili dopoldne zadnje sovražne predpostojanke vzhodno od Ba-zar-Šjaka, med tem so prekoračili manjši oddelki spodnji Arzen. Opoldne smo vrgli italijansko brigado Savona tudi iz močno utrjene glavne postojanke vzhodno od pravkar omenjenega kraja. Nek naš drug oddelek je vzel z naskokom istočasno 10 km jugovzhod, od Drača zgrajeno utrdbo pri Sasso Bicnco. Sovražnik je popustil svoje jarke deloma v begu in se je umaknil za ožji obrambni obroč. Zasledujemo ga. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, xxx Naše čete so priborile lep uspeh pri Draču. Občutno so porazile laške in Esa-dove čete, ki so štele približno 10.000 mož in jih vrgle iz njih glavnih postojank na zahodni breg reke Arzen. Bitka za Drač. Milan, 23. febr. »Corriere della Sera« poroča: Avstrijske čete, podprte od oboroženih albanskih skupin, so pregnale laške in albanske braniielje z višin med Preso in Bazar-Šjakom ter so sedaj tamkaj postavile gorske topove in bombardirajo obrambene postojanke, katere so oddaljene od Drača 8 km. Boj za Drač se je pričel. Iz Valone so sicer prišla ojačenja, da se more Drač držati, ali je vprašanje, ne bode li potrebno popustiti Drač in koncentrirati vse čete v Valoni. General Ber-tozzi pošilja vsako uro poročila v Rim in v glavni stan; nedavno je zahteval pomorsko pomoč, da more uspešnejše operirati pri Draču in Valoni. Splošen napad na Drač. Curih, 24. febr. »Humanite« poroča: Splošen napad na Drač se je pričel. Boja za Drač se udeležuje tudi italijansko vojno brodovje. Zmagovita bitka pri Draču, Vojni poročevalci poročajo 24. t. m, iz vojnega tiskovnega stana: Naše čete združene z albanskimi rodovi so danes odločilno premagale sovražne sile. Italijani so vse pripravili, ko je nastopila v Albaniji naša ekspedicija, da branijo Drač združeni z Esadovimi četami. Strategično važne točke pri Draču so oja-čili z vsemi sredstvi tehnike in jih zasedli ne le z Esadovimi četami, marveč tudi z italijanskimi dobrimi vojaškimi oddelki. Naše čete so obkolile nekdanje glavno mesto Albanije, nato so pričele napad oja,-čene z albanskimi rodovi. Vzele so predvsem zadnje postojanke severnovzhodno od Bazar-Šjaka, na trameh so prekoračili nato manjši oddelki spodnji Arzen. Po lju-tih bojih so vzele naše čete z naskokom postojanke italijanske brigade Savon vzhodno od Bazar-Šjaka. Italijane so vrgli iz njih glavne postojanke. Naše čete so vzele z naskokom istočasno tudi Sasso Bianco južno od Drača. Sovražnik se je vojskoval začetkoma obupno. Nato je pa popustil svoje postojanke in bežal v notranji trdnjavski pas. Laške čete poizkušajo vkrcati se na transportne ladje, ki so zasidrane pred Dračem. Grška vojna ladja pred Dračem. Ženeva, 23. febr. Francoski listi poročajo: Obisk generala Cadorne v Parizu je prestavljen do konca marca, ker Cadoma ne more zapustiti glavni stan zaradi priprav za Albanijo. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da Grčija ni poslala navadno prevozno ladjo ampak križarko »Hello«, da prevzame grške rodbine, katere bodo zapustile Drač. Križarica se je zasidrala pred Dračem, kjer čaka, kako se bodo razvili inulalj-ni dogodki. Bolgari pred Valono. Berlin, 24. febr. Petrograjski listi poročajo iz Aten, da s0 odrezali Bolgari skupno z močnim albanskim oddelkom Valono od severa. Bolčarsko-albanske boi- ne sile so oddaljene dva dni hoda od Valone in so se že borile z laškimi prednjimi stražami. V poučenih atenskih krogih so mnenja, da se bodo Bolgari za sedaj omejili le na to, da servirajo Valono s suhega, dokler se ne zapečati usoda Drača. Pred Dračem križari močno brodovje, katero ima nalogo, da pravočasno ukrca tamkaj se nahajajoče čete in jih prepelje v Valono, Hupi grade ceste v Albaniji. Berlin, Poročevalec »Berliner Tage-blatt« poroča: Brez dobrih cest se ni mogoče vojskovati v Albaniji, Zveze morajo biti zavarovane, da se omogoči vožnja pra-teža in težkih baterij v Drač. V Albanijo so zato poslali več tisoč Rusov in veliko delavskih oddelkov. Essad prišel v Brindisi. Biindisi, 24. februarja. (K. u.) V Brindisi se je pripeljal Essad z nekim laškim rušilcem. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. febr. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Laško uradno poročilo. Ram, 22. febr. (K. u.) Naše čete so priborile z metodično ofenzivo gorski odsek Colle med Torente Largenza in Ceg-gio. Napadati so pričele ob ranem jutru v globokem snegu. Oddelki pehote, alpin-cev in prostovoljnih poizvedovalcev so priplezali na vrh Colle in na sosedne višine, kjer so prepodili iz njih postojank sovražne posadke. Sovražno topništvo je otvorilo ljut ogenj na Frawortu, Monte Cola in Sopra Conella; borili smo se učinkujoč ž njim. Sovražnik je izvajal protinapade podpiran po ognju svojega topništva, katere smo vse odbili. Naše čete so osvojile ponoči na 19, t. m. še zasedeno ozemlje zahodno od sedla Monte Cola. Nove postojanke smo močno utrdili in varujejo kotlino Borgo s kraji Torcegno, Ronchi in Roncegno. Za našo slovensko- hrvaško zemljo. V angleškem listu »Nation« piše sir Artur Evans: Angleško zunanje ministrstvo je v pogodbi z Italijo,na podlagi katere je vstopila Italija v krog vojskujočih se držav, zasiguralo Italijanom, da dobijo velik kos avstrijskih pokrajin, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi. — Angleška trguje z nami, Italija kupuje, toda naše hrabro vojaštvo odločuje. Zračni boji z Italijani. Curih, Dne 22. t. m. so opozorili v Milanu, da grozi napad letalcev, ki se pa niso mogli približati mestu. Iz Chiassa se poroča, da se je vnela (?) blizu Milana med avstrijskim letalnim brodovjem in 65 italijanskimi obrambnimi letali bitka v zrakuNatančnih poročil še. ni, ker je ustavljen telefonski promet v zgornji Italiji. Lugano, (K. u ) Italijansko časopisje zahteva, naj se izpopolnijo obrambne baterije in letala, ki očividno niso kos sovražniku. Sklicujejo se zato na uspehe zračne vojske v Lombardiji, Franciji in na Angleškem, kakor tudi na uspeh italijanskega poleta proti Ljubljani. >Corriere della Sera« opušča popolnoma prejšnje očitke, češ da napadajo avstrijska letala odprta mesta in civilno prebivalstvo. Odkrito marveč pove, da je nameraval zadeli veliki sovražni zračni vpad lombardijske tvornice, ki tvorijo središče narodnega življenja, italijanskega odpora in stremljenja do zmage. List želi, na) se dela na to, da se poleg obrambe proti zračnim napadom na mejah izvede obramba tudi povsod na važnih točkah. Poročila, ki iih objavljajo zdaj laški listi o italijanskem zračnem napadu na Ljubljano, ne prikrivajo več, da so nameravali zadeti Ljubljano ko! odprto mesto. I tal ionski letalci so sc hoteli iznebiti bomb nad mestom, ne da bi izbirali vojaško važne točke. Podrobna poročila opisujejo tudi boj dveh avstrijskih letal vrste Fokker, ki sta ga izvedli drzno proti nekemu letalu Capronijeve vrste. V tem boju sta ostala mrtva oba opazovalca: podpolkovnik Bar-bieri, poveljnik nekega letalskega bataljona, in neki stotnik; nevarno je pa bil ranjen pilot stotnik Salomone. Avstrijski letalci niso mogli zabraniti, da se ne bi mogel vrniti stotnik Salomone s svojima mrtvima tovarišema, s katerima se je izkrcal pri Palmanovi. Laško časopisje zelo slavi stotnika Salomone; Caaorna sam mu je pripel v bolnišnici zlato svetinjo, ga poljubil in objel. Naši letalci povzročili v zgornji Italiji V/2 milijona lir škode, Lugano. Milanska poročila cenijo škodo, ki so jo povzročili avstrijski letalci v zgornji Italiji, na poldrug milijon lir. Zatlnii zraem boj za Ljubljano. Iz vojnega tiskovnega stana so prišle naslednje podrobnosti v razburljivem zračnem boju povodom klavrno izjalovljenega revanšnega napada italijanskih letalcev na Ljubljano. Italijanske letalce, katerim se ju bilo posrečilo preleteti bojno fronto, so opazili najprej ob 6. uri zjutraj; leteli so naravnost proti Ljubljani. Zasledovanje se je moralo opustit,i ker bi bilo očividno brezuspešno. Sklenilo se je prijeti Italijane ob povratku in jih prisiliti k boju. Za sprejem se je ukrenilo vse po-trebno.Sedem naših letal se je pripravljalo na boj. Nekoliko jjred 10. uro je prišlo telefonično poročilo o bližanju Italijanskega brodovja, ki je nad Ljubljano metalo 30 kg težke bombe. Naši letalci so se takoj dvignili in leteli okrog bližnje gore, tako da jih Italijani niso mogli opaziti in nič zlega čuteči so leteli dalje. Naši so jih pustili do približno 1000 m blizu, nato so se nenadoma dvignili izza vrha, zleteli čez gorski hrbet in jim zaprli pot. V trenotku se je začelo prasketanje strojnih pušk. Razburjenje Italijanov in njihovi ponovni obupni poizkusi, da bi ušli svojim nasprotnikom so zmanjšali zanesljivost v merjenju pri streljanju iz strojnih pušk. Tako se je zgodilo, da so ostala naša letala kljub njihovemu ljutemu ognju nepoškodovana. Obe bojni stranki sta si prizadevali druga drugo preleteti, naši zato, da bi jih mogli bolje zgrabiti, Italijani pa so skušali uiti.. Boj so opazovali vsi častniki in moštvo na letališču. Dvema sovražnima letaloma se je z drznim okretom posrečilo uiti krogu naših letal. Naši so se vrgli za njima. Njihov napor je bil pa brezuspešen, ker so trojni motorji Capro-ni je vili letal dali le-tema tako brzino, da jih ni bilo mogoče dohiteti. Ttretji sovražni a.parat se je medtem boril dalje ter se obupno branil proti prizadevanju svojih nasprotnikov, da bi se dvignili nadenj. Tekom boja, so zašli nasprotniki v višino 1200 m. V dvajseti minuti boja si je eno naših letal priborilo ugodnejši položaj. V naslednjem trenotku je bil boj odločen. Caproni je ustavil ogenj in se polagoma spustil na tla. Našo zmagovito letalo mu je sledilo in sekundo pozneje pristalo na j istem mestu. Štirje Capronijevi letalci so ravuokar dvignili petega tovariša iz aparata. Bil je italijanski stotnik in pilot letala. Krogla mu je prodrla srce in ga takoj ubila. Opazovalni častnik, tu di stotnik, je takoj prijel za krmilo in tako preprečil, da aparat ni treščil na tla. Stotnik je jokal in očitajoče nagovoril naše častnike: »Zakaj so gospodje prišli, za nami? Naš pilot, moj dragi prijatelj je mrtev, ne moremo tedaj bežati!« Ostali so bili podčastniki, ki so stregli trem strojnim puškam. Ujeli so jih s stotnikom vred. Skoro nepoškodovani aparat so spravili na letališče. Stotnika-pilota pokopljejo z vojaškimi častmi. Zaplenjeni stroj je popolnoma nepokvarjen, dasi ga ie laški opazov.-i'< • poizkušal uničit, kajti Italijani Mcli, da ostane konstrukcija I tega njihovega najboljšega letala za nas tajnost. O zaplenjenem laškem letalu, ki je padlo na tla pri Mirni, izvaja »Frem-denblatt«: Laško letalo že obdajajo naši vojaki in ga občudujejo. Oboroženo je zdvema strojnicama, brani ga oklep. Poleg letala stoji in plaka in preklinja neki italijanski stotnik, ker so se obrnila štiri laška letala že ob 6. uri zjutraj, vsled česar so zašla ostala tri v slab položaj. Pohvalil je naše letalce. Dve naši letali sta krožili neprestano okolu njega, eno nad niim. Iz-puščati se je moral zato vedno bolj k zemlji. Kam je padlo laško letalo, ki je napadalo Ljubljano. >Grazer Tagblatt« poroča, da je padlo tisto Capronijevo letalo, ki je med drugim napadlo Ljubljano, v neko lužo; desno krilo je pa zadelo na neko drevo in sc razbilo. Ko je padlo sovražno letalo, sc je izpustilo na tla tudi neko naše letalo, čisto zraven sovražnika. Socialisti proti Salandru. Lugano. Iz Milana: Socialistična skupina je sklenila v nedeljo z vsemi proti enemu glasu, da nastopi odločno proti Salandru v zbornici. Italijani nezadovoljni s sporazumom. Lugano. Profes. Chiapelli toži v »Idea Nazionale«, da zavezniki Italijo zanemarjajo, ker mu niso nakazali tistega dela Male Azije, ki ga ji morajo odstopiti, ko se konča vojska. Pravi, da so italijanski državniki preveč skromni. Pariški zastopnik »Messagero« se pritožuje o premali gospodarski prijaznosti starejše latinske sestre (Francije) nasproti mlajši (Italiji), ki se nahaja v bedi. »Secolo« se pritožuje, ker še vedno ne izdajajo seznamov izgub. Zelo so tudi laški listi poparjeni, ker so v Parizu ustrelili Italijana Giuseppe Pasi, ker je vohunil. Laški listi so iznašli, da je Lah Pasi Argentinec, ker se sramujejo vo huna. Oborožene laške trgovske ladje. Kolin, 25. februarja. (K. u.) >Kolni-sche Ztg.« poroča, da se je pripeljal 1. feb. že četrti oboroženi osebni italijanski parnik v Newyork. Častniki so čisto odkrito izjavljali, da zasledujejo podmorske čolne. »Kolnische Ztg.« pristavlja, da to najbolj dokazuje, da vodijo tudi trgovske ladje'an-gleških zaveznikov napadalno vojsko in da se mora zato tudi proti njim najostrejše nastopati. Mmm kliče. Bukarešt, 23. februarja. Vojni mi; i poziva vse moške od 21. do 46. leta, ki so sprejeli rumunsko državljanstvo ali so se odpovedali tujemu varstvu, da se istočasno z rekruti 1. 1918. javijo za vojaško službo. Kdaj nastopi. Bukarešt, 23. februarja. Dopisniku »Demineatze« jc Filipescu pri odhodu rekel, da gre v Petrograd brez misije. Videti hoče svet, katerega še ne pozna. Vprašan o stališču Rumunije je odgovoril, da po njegovem mnenju pride za Rumunijo tre-notek o priliki splošne ofenzive. Bolgarski glas o Rumuniji. Soiija, 23. februarja. »Kambana« piše. Od začetka vojne je ententa skušala Rumunijo spraviti na svojo stran z velikimi obljubami, ki so se v teku dogodkov zelo izpremenile. V začetku vojne je ententa ponujala samo avstro-ogrske province, danes ponuja tudi majhen košček Besarabije. To dokazuje, da ententa uvideva, da se njenih ponudb ne upošteva, če obljublja av-stro-ogrsko zemljo, čez katero ne bo nikdar gospodarila, kar danes ve celi svet. Rumunija pa danes ni gotova, ali ji bo sočutje entente prineslo niti majhen del Bes-arabije. Biatianujeva politika čakanja je pokazala, da morejo zemljo deliti samo zmagovalci. V tej smeri je Bolgarija najboljši vzgled. Bolgarija sc je združila z osrednjima silama in te dve sta izpolnili svoje dolžnosti v vsakem oziru. Rumunija je tudi že danes na jasnem, kaj mora storiti, da se ji izpolnijo njene žeHa4 Ča$ A4 to se bliža. Prihodnja spomlad bo najbrže primeren trenutek, ko se bo morala odločiti. Srbski diplomat v Bukarešta. Bukarešt, 23. febr. Ravnatelj v zunanjem ministrstvu, šajnovič, je dospel semkaj. Rumunsko-ruska pogajanja brez uspeha končana. Bukarešt »Minerva« izve iz Petrograda, da so se rumunsko-ruska pogajanja glede Besarabije končala brez uspeha. Grški odpor enienti. Frankfurt, 24. februarja. Iz Carigrada poroča »Frankfurter Zeitung«: Kakor se uradno poroča iz Aten, je Skuludis izročil grški odgovor na kolektivno ententino noto angleškemu poslaniku. Grška opozarja, da bi zasedenje omenjenih točk ententi prav nič ne koristilo, pač pa bi za Grško povzročilo politične in finančne težave. V imenu entente je odgovoril Sir El-liot, da bo ententa storila vse, da varuje finančno-gospodarski položaj Grške. Pošiljala bo na Grško znatno večje število živil in tudi grške ladje bodo dobile več prometa. Mešan oddelek ententinih čet se je iz-!Ga zette de Lausanne« poroča, da so metale baterije avstrijskih možnar-jev v Belfort 800 kg težke krogle v trdnjavo. Obstreljevanje je bilo tako strašno, da so .se tresle hise daleč okrog, kadar je udarila krogla na tla. Francoski poslane! zahtevajo pojasnil o položaju pri Ypernu. Geni. Parlamentarni armadni odseki v Parizu eo naprosili Gallienija za pojasnila o skupnem položaju južnovzhodno od Yperna. Po angleških poročilih se namreč ne more presoditi, kako so vplivale nemške krogle na izpostavljeno postojanko med cesto Pilkem in prekopom Yser. Pojavi za mir v Franciji. Genf. Gustav Herv4 nastopa v listu »Victoire« 23. t. m. proti pojavom v socialistični stranki za mir. Kakor znano, so socialisti v Franciji vladni. Socialisti naglašajo, da Nemčije ni mogoče premagati in da se zdaj lahko sklene mir, ker ni nihče zmagal in ni bil nihče premagan. Herv6 opozarja, da apostelj-ni miru ne sodijo prav. Dejansko sta zmagovalki osrednji velesili. Belgijo, Srbijo, Poljsko in 17 francoskih depar-temeritov je zasedenih; blokada ni uspela. Nemško bojno brodovje ni premagano. Kaj pomenja Ivamerun, kjer je premagala francosko-angleška premoč nekaj belih in 500 zamorcev. mm ni m niK&o. Berlin. (K. u.) O uspehih nemškega zračnega napada na Angleško l.t. m. poroča Wolff med drugim, da je po« rušentb v LiverpocI« in v okolici nad 200 hiš. Zadetih je tudi veliko ladij, mostov in pristaniških naprav. Še po napadu so •opazovali velike požare. V Sheffieldu in v Nottinghanu je škode do -100.000 untov šterlirigov. V Pasting-tonu jc uničenih 22 hiš. Pri Hullu so uničili skladišče smodnika. Na reki Ilumber so uničili malo križarko »Ca-roline« in rušilca »Eden« in »Nith«. Potopili so tudi angleški parnik »Franz Fiscber«. Siotea do žnost oti Meceni Haag. V angleški poslaniški zbornici je vprašal kapetan Clive državnega pod-tajnika Tonana, če ne kaže, da razširijo službeno dolžnost do 45. leta. MM o mlrii v ang eSkl znemicl t Amsterdam, 24. februarja. V včeraj« šnji zbornični seji je poslanec delavske stranke Suowden rekel, da se trajen mir ne bo nikdar dosegel z nadaljevanjem vojne, ampak samo s pogajanji. Snowden pravi, da je že prišel čas za mirovna pogajanja in zato poziva vlado, naj naznani svoje mi« rovne pogoje. Bivši minister Trevelyan je vprašal, zakaj vlada noče povedati svojih mirovnih pogojev. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril: Jasno, razumljivo in v važnih besedah sem že povedal, pod katerimi pogoji bi bila Angleška pripravljena skleniti mir. Danes bom to ponovil, kar sem rekel 9. novembra leta 1914.: »Meča, katerega nismo prav lahko potegnili, ne bomo prej vtaknili v nožnico, dokler Belgija — in pristaviti hočem: Srbija ne dobita nazaj v polni meri vse, in sicer več kot vse, kar sta žrtvovali, dokler ni Francija zadostno zavarovana proti napadu in dokler ne bodo pravice malih narodov postavljene na varen temelj in dokler ni popolnoma in končno, uničeno vojaško gospodstvo Pru-sije. Ali je treba še večje jasnosti? Samo na tej podlagi je mir mogoč. (Viharno pritrjevanje.) Na morju. Angleški torpednl rušllec uničen. Amsterdam. Moderni angleški tor-pedni rušilec »Hind« je zavozil prod izlivom Tenije v morje na neko mino in se je potopil. X X X ,>Hind« so zgradili 1. 1912. Obsega 780 ton, brzina vožnje 30.1 morske milje, orožje: 4 topovi, 2 cevi za izpuščanje torpedov. Dolžina 73.2 m, širina 7.8 metrov. Posadka 76 mož. Vojno brodovja sporazuma na Sredozemskem morju. London. (K. u.) »Reuter«: Prvi lord admiralitete Balfouz je izjavil, da poveljuje na Sredozemskem morju francoski admiral Fournier, vojvoda Abru-ški pa na Jadranskem morju. Skrivnost nemSke Marke. Madrid. (K. u.) Uradno se poroča. V Santacruz (Teneriffa) je priplula angleška ladja »Westburn« (3300 ton). Ladja se je zasidrala, da popravi poškodbe. Posadka šteje 7 mož, eden nosi čepico z napisom S. M. S. »Moeben«. »Westburn« je pripeljal 206 ujetnikov angleških ladij »Horace« (3335 ton), »Član Mactavish«, »Eden-burgh« fLlovdov seznnm nhseria »Edin- burgh Castell« s 13.326 tonami), »Cam-bridge« (1259 ton), »Flamence« 14540 ton) in belgijsko ladjo »Luxemburg<' kakor tudi 11 španskih mornarjev. Vojska z Rasi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. febr. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. febr. Wolff poroča: Živahnejši topniški boji na severnem delu bojne črte. Na mnogih mestih praske med poizvedovalnimi četami. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd. (K. u.) V odseku pri Rigi ob Dvini med krajema Oger in Probstings-hof je preletelo neko sovražno brodovje letalcev naše postojanke, dasi so jih obstreljevali s topovi. Topniški boj s topovi vseh vrst pri Tukumu v odseku Jakobovo pe t kilometrov južno od mesta. Nadaljuje se boj za vdrtino pri Ihukstu v postojanki pri Dvinsku, ki ga podpira tudi topništvo. Oddelki naših kavkaških polkov so uspešno poizvedovali severno od jezera Sventen. Odrezali so nek nemški oddelek 150 mož z dvema častnikoma, ga uničili in zasuli jarek. Ko so vrgli s pomočjo topništva na pomoč došle sovražne oddelke, so se vrnili v svoje postojanke z ujetniki in z zaplenjenimi puškami. Pri Smorgonu je razdrl nek naš oddelek sovražno žično ograjo in je vdrl v jarke. Del posadke je pobil, ostali so zbežali. Sovražnik je poizkušal ob zgornji Stripi približati se našim jarkom, a je močno trpel po našem ognju topov in pehote. Vrgli smo ga s protinapadom v njegove postojanke. Izgubil je veliko ljudi in ujetnikov. Sovražna letala so metala goreče cunje na vas Hmjelovka (20 km severno od Bučača). Severno od Bojana smo razstrelili več min, ki so uničile in zasule sovražne postojanke v znatni razsežnosti. Vdrtino smo zasegli. Petrograd, 20. febr, (K. u.) Veliko letal je priletelo na več točk bojne črte pri Rigi. Metala so bombe. Nemci so obstreljevali živahno s topovi odsek Kirchholm- Uexkiill, Poroča se, da je delovalo naše topništvo uspešno Eri Uexkullu, zahedno od kraja Oger in za-odno od Probstingshofa (4 km južno od kraja Oger). Severno od Kreuzburga (12 km severno od Jakobova) so vrgla nemška letala več bomb. Dva Zeppelinova zrakoplova sta priletela severno od Dvinskega pokrajino Muštel (20 km severno od Dvinskega). Pri Dvinskem je pomnožil sovražnik svoj topniški ogenj. Naše topništvo je uničilo pri jezeru Sventen dve nemški utrjeni hiši. Mino smo razstrelili ob Dnjestru pri kraju Mihalče. Uničila je sovražno žično ograjo in polje podkopano z minami in zasula strelski jarek. Sovražnik je poizkušal nas prepoditi iz vdrtine s težkim topniškim ognjem in z bombami, a ni uspel. NA BESARABSKEM BOJIŠČU. Dunaj. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča 24. t. m.: Na besarabski bojni črti sovražnik počiva. Dva dni sem se ni čul noben strel. Topniški boji, ki so bili še nedavno precej živahni, so popolnoma prenehali. Dva dni že neprestano sneži. Sneg leži mestoma 3 metre visoko. V takih razmerah je popolnoma izključeno približanje sovražnih čet. Radi snega ne morejo voziti ruske železnice na bojišču. Rusi zato ne premikajo čet. VISOK SNEG NA VZHODNOGALISKI FRONTI. Iz vojnega porčevalskega stana se Javlja 23. februarja: Pozna zima je na-sula ogromne množine snega po vzhod-no-gališki fronti. V vzhodni Galiciji in tudi na obeh straneh Dnjestra je snežna odeja meter visoka. Desettisoči pridnih rok se neprestano giblje, da izmete sneg iz prekopov in z dovoznih poti v ozadju. Vsled snežnih žametov je popolnoma onemogčeno vsako večje boj no gibanje. Samo v Volinju je došlo tu in tam do prask med patrolami in bojnimi stražami. CAR ZOPET ODPOTOVAL NA BOJI« fičE, Petrograd, 23. febr. (K. u.) Car je odpotoval k armadi na bojišče. IZ VARŠAVE. Pol leta že traja nemška vlada v Varšavi. Občinstvo se je privadilo novim razmeram; skrbno pazi, da si ohrani vso do-voljeno svobodo, na drugi strani pa tiho prenaša naredbe, ki omejujejo svobodo, ker upa, da imajo te naredbe le prehodno veljavo. Splošno se nahaja Varšava v mnogo boljšem položaju in ima več svobode, kakor druga poliska mesta pod nemško upravo. MeSčanska straža je bila letos reorganizirana, a še vedno obstoji samo iz domačinov; ohranila je tudi poljske narodne barve. Meščanska straža je bila vedno prešinjena z domoljubnim poljskim duhom; nikoli ni bila rusofilska. Spominski dnevi poljskih narodnih vstaj proti Rusom so se slovesno obhajali s slavnostnimi obhodi po mestnih ulicah. Pozna se, da se je iz Varšave izselilo do 200.000 prebivalcev v Rusijo. V mestu je veliko manj življenja kakor prej. Nemška vlada se zelo zanima za poljsko šolstvo v Varšavi; šole se pogosto nadzorujejo. Vsled draginje in pomanjkanja se je zelo zvišal konsura konjskega mesa. Meščani z mirno resignacijo pričakujejo boljših časov. PREMOČ NAŠEGA ZRAČNEGA BRO-DOVJA. Baselj. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Petrograda: »Novoe Vremja« izvaja, da razpolagati nemška in avstrijska armada z vsaj desetkrat večjim številom zračnih letal, kakor ruska armada, ne da se vštejejo tudi Zeppelinovj zrakoplovi. List zahteva, naj dobavijo Anglija, Francoska, Japonska in Italija Rusiji veliko letal. TnrEtja v vojski Turško uradno poročilo. Carigrad, 24. februarja. (Kor. ur.) Agence telegrafique. Glavni stan poroča: Dardanelska fronta. 23. t. m. sta oddali sovražna oklopnica in križarka, ki so ji podpirala opazovalna letala, brez \ispeha nekaj strelov na Kilio in Balamutluk. Naše pomorsko letalo je pognalo sovražna letala v beg. Druga sovražna oklopnica in križarka sta oddali nekaj strelov proti Sedil-bahru in Tekiburnu in se nato umaknili. Z ostalih front nobenih poročil o bistvenih spremembah. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 21. februarja. (Kor. ur.) Črno morje. Naše torpedovke so potopile ob ana-tolskem obrežju 13 jadrnic. Kavkaško bojišče. Naše oddelki so vrgli na obrežju Turke iz njih postojank ob reki Vitze in so jih potisnili Čez reko Bejuk. Med zasledovanjem sovražnika pri Erzerumu smo ujeli še nekaj sto turških vojakov, Naši kozaki so zadeli v gorah na turški oddelek pehote in topništvo. Oddelek so napadli, razkropili pehoto, zaplenili tri poljske topove in veliko municijskih voz. Pri Chynskali (Chinis) je napadlo naše konjeništvo močnejši turški pehotni oddelek in nek konjeniški polk. Sovražnika so naši vrgli. Turki so popustili na bojišču veliko mrtvih, tudi ujeli smo jih več. + Skrajšana učna doba vseuSi-iiščnikom v vojski. Naučni minister je odredil, da se skrajša učna doba juri-stom in filozofom, ki se nahajajo v vojski, za eno leto. Tudi medlcinccm se omogoči, da se lahko kolikor mogoče kmalu po-dvržejo strogim izpitom, dasi se njih učna doba ne more skrajšati. + Bolgarski kralj je 24. t. m. zvečer odpotoval z Dunaja v Koburg, da obišče grob svoje matere. Spremljata ga oba njegova sinova, ki sta se pripeljala 24. t. m. z balkanskim vlakom na Dunaj. •f Iz seje kranjskega deželnega odbora dne 23. februarja 1016. Deželna naklada na pivo se v 1. 1916. izjemoma zviša od 4 K na 8 K. — Deželni odbor kupi en železen lavorov venec za 1000 kron, na katerega listih se bodo vrezala imena kranjskih junakov in na pentljah napisi; podrobnosti se določijo pozneje. Venec bo visel med venci drugih dežel na zunanjih vratih cesarskega dvora na Dunaju. — Za nameravano zgradbo spominske cerkve v Sarajevu za nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo se prispeva 1000 K. — Zamenjavi mestnega sveta ljubljanskega pare. St. 130/9 kat. obč. Kapucinsko predmestje proti stavbišču Helene Bretl pare. St. 186 kat. obč. mesto Ljubljana, pri kateri Helena Bretl doplača 22.000 K, se pritrdi. — Prosimo deželni odbor da nam poročila blagohotno pravočasno pošilja, ker za drugimi listi jih ne bomo več priobčevali. + Dravinjske doklade osobju južne železnice podeli južna železnica v tistem obsegu, v katerem jih podele državne železnice. -f- Kardinal Mercier je odpotoval h Rima. — Zaradi prometnih težkoč se do na-daljnega ne sprejemajo poštni zavil ki za Turčijo. — Ogrski Rdeči križ v Carigradu. Pod vodstvom grofa Ladislava Semsey sc je odpeljal oddelek ogrskega Rdečega kri- ža 24. t. m. zvečer v Carigrad, kjer ustanovi rezervno bolnišnico s 400 posteljami. V ta namen se je zbralo 200.000 K. — Na občnem zboru »Delniške stav-binske družb« Union« v Ljubljani dne 24. t. m. se je določila dividenda 30 K na delnico. Dividenda se izplača na predložitev kupona takoj v družbini pisarni. — Umri je v Blatih pri Dolenjivasi topničar Leopold Mrhar. Vojskoval se je na gališkem bojišču, odkodor je bil postavljen na italijansko fronto, kjer Je težko zbolel. Iz zagrebške bolnice poslan domov je no kratkem bolehanju umrl. —- Zadušnice po ponesrečenem nad-poročnlku Fr. Goliju. Št. Peter na Krasu: V torek ob osmih je bila sveta maša za-dušnica po ponesrečenem nadporočniku g. Fr. Golliju. Daroval jo je njegov prijatelj in kot dež. bramb. vojni kurat v rez. njegov tovariš župnik premski. Udeležila se jo je vsa črnovojna posadka z svojimi častniki in polkovnik »grupenkomandant« s Častniki, Pri vseh je bil pokojni jako priljubljen. V predoru sta se srečala dva vlaka, katerima se pokojni ni mogel pravočasno izogniti. Tudi krajevna črnovojniška služba je težavna in nevarna, zlasti v št. Petru, kjer je treba stražiti progo s sedmimi predoru — Na smrtni postelji se je spomnil vojakov Invalidov v Mariboru umrli velelndu-strijec Anton Badl. Zapustil je 100.000 K za invalide pešpolka št. 47 in domobranskega pešpolka št. 26. — V graških kavarnah bodo s l. marcem podražili kavo za dva vinarja. — Vič. V nedeljo se je v Društvenem domu vršil običajni letni občni zbor kat. slov. izobr. društva. Letos se seveda ni vršil v tolikem obsegu kot druga leta, ko so imeli posamezni odseki bcigata poročila. Vojska je namreč občutno posegla tudi v društveno delovanje in ustavila posamezne odseke. Godbeni odsek se Se najbolj vzdržuje. Drugi so pa vsled pomanjkanja osobja počivali. Društveni odbor je sklenil zamujeno naknaditi, kolikor bo mogoče. Zlasti smo sklenili po želji prevzvišenega gospoda knezoškofa vso pozornost obrniti za šolo odrasli mladini. Prirejali se bodo mladinski sestanki, za dečke posebej, za deklice posebej. Prvi tak sestanek bo prihodnjo nedeljo popoldne po litanijah za dečke, katere že tem potom vabimo k obilni udeležbi. Starše pa prosimo, da nas bodo podpirali pri tem »mlndinoljubnem delu. — Afera na Jezici. G. Ivan Ramovž, posestnik, občinski tajnik itd. v Stožcah št, 51, je bil sumljen, da je pisal preč. gosp. duhovnemu svetniku Ivanu Zupan, župniku na Ježici, grozilna oziroma izsiljevalna pisma ter bil radi tega in še radi napeljevanja k krivemu pričevanju tudi obtožen; pri sodni razpravi je bil od obtožbe radi pisanja grozilnih pisem oproščen, obsojen pa radi napeljevanja k krivemu pričevanju na tri mesece ječe. O vsem tem smo poročali. Ker je vrhovno sodišče na Dunaju to razsodbo razveljavilo in so se nato dokazi še izpopolnili, je sedaj državno pravdni-štvo vsako postopanje proti g. Ramovžu popolnoma ustavilo. Izkazalo se jc torej, da se je delala krivica g. Ramovžu in da je bil po kr ivem obrekovan, da je pisal grozilna pisma svojemu župniku, in izkazalo se je, da ni res, da bi bil napeljeval koga k krivemu pričevanju. G. Ivan Ramovž je ostal čist in stoji med svojimi so-občani neoporečen slej kakor prej. — Ruski ujetnik rešil življenje, Po-sestnica Stadler v Brežah na Koroškem jc zaprla svoje tri majhne otroke v sobo in šla v cerkev. V hiši je izbruhnil požar in vsi trije otroci bi bilj zgoreli, če bi ne bil ruski ujetnik, ki je delal v bližini, udri v gorečo hišo in rešil vse tri otroke. — Predrag kruh. Gostilničarko Ano grofico Firmian je obsodilo solnograško sodišče na 300 K globe, ker je prodajala kos kruha po 6 vinarjev. — Nid več na upanje. V izložbenih oknih dunajskih čevljarjev je le dni Citati: »Čevlje in popravila le proti takojšnjemu plačilu. Čevljarska zadruga.« M letalni napet) do Valono in Oezeszoao. Berlin. »Vossische Ztg.,< poroča iz francoskega vira, da je bilo ubitih ob napadu avstrijskih letalcev na Valono 80 oseb. Ubit fe bil tudi italijanski konzul s svojo rodbino. Tudi italijanska vojaška poslopja so zadele bombe, V Desenzanu je ranjenih deset ljudi, ubita je neka ženska fn več otrok. Primorske novice. iz Gorice, 21. februarja. Današnja noč j« bila prav mirna; le tu in tam se je slišal od daleč kak strel iz topa. Tudi čez dan ie bilo mirno; solnce jc toplo sijalo. — Včeraj smo videli na postaji v Volčjidragi velik italijanski zrakoplov, katerega so pred nekaj dnevi sestrelili naši pri Orehov-ljah blizu Mirna. —- Iz zadnjih dni bi bilo poročati.- V Stračicah je granata ubila čuvaja Pavletiča. Na strani proti Kostanjevici je težko poškodovana vila Windsoach. dalje Stolpova in Razmotova hiša, šola Fungalli in Ritterjeva palača. — V ulici Sv. Krale stanuje samo ena ženska z otrokom in v zavodu »Notre Dame« sta še dve sestri. — Na Kornu so odprte: trgovine Čerineli, Valentuzzi in Drašček, gostilna poleg Cermeljeve trgovine jestvin in Fran-doličeva mesnica. V ulici za vojašnico, v ulici Morelli in v Semeniški ulici je vse zaprto, razen ene gostilne in Fonove trgovine. — Na Goriščku je granata razbila vodno napeljavo iz Kromberga, o čemer sta bili ranjeni dve ženski in en vojak. — Na Bukovico pri Renčali je padlo šest 30-5 centimeterskih granat. — V Podgori je še nepoškodovanih nekaj hiš blizu šole, vse drugo je v razvalinah ali vsaj močno poškodovano. — Ljudje v mestni okolici, ki imajo še krompir v zemlji od lanskega leta, so ga začeli sedaj izkopavati, seveda samo ponoči; večinoma je tako olep, da je le malo koristi od njega. Goriško ljudstvo, kolikor ga je doma (in ni jih rnalo), je trdno odločeno do zadnjega vztrajati na svojem domu, pa naj bo nevarnost še taka. Končno naj še omenjani, da je Goriška Narodna Tiskarna v ulici Veturini zopet v obratu in sprejema vsa tiskarska dela. To je sedaj edina odprta tiskarna v Gorici. Umrl je v Lonjerju pri Trstu posestnik Mihael Čok. V Solkanu je hudo. Dne 31. jan. so laške granate posule 2 hiši blizu župne cerkve, poškodovale cerkveno streho in pobile vsa cerkvena okna, ubile so štiri osebe, eno močno ranil in zasul 4 konje. Vsak dan priletajo granaie. Kdaj se bo Bog nas usmilil? Nedosiavljeno blago beguncem. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je dobila od c. kr. ravnateljstva državnih železnic na Dunaju nove izkaze, zadevajoče nedosiavljeno blago (prtljago) beguncev iz jugozahodnega kraja. V tej zadevi se vsa informacija dobi pri posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. -1- Iz ozirov varnosti pri napadih sovražnih letalcev se sporazumno s c. in kr. etapnim štacijskim poveljstvom v Ljubljani odredi: 1, Bližanje sovražnih letalcev se bode naznanilo s strelom z ljubljanskega Grada. Poleg tega se bode v smislu tu-uradnega razglasa z dne 28. januaria 1916, št. 426/Mob., izobesila na stolpu ljubljanskega Grada po dnevu rdeča zastava, po noči rdeča luč. 2. S trenutkom naznanila b strelom je zbiranje ljudi po ulicah in trgih najstrožje prepovedano. Na prostem °se nahajajoče občinstvo naj se spravi takoj v najbližje hiše v varnost in če to iz kakršnegakoli vzroka ne bi bilo mogoče, hodi tik ob hišah, in sicer ob oni cestni strani, ki je krita po hišah in objektih itd, proti Gradu, torej na oni strani, katera je bližja Gradu. 3. Ne sme se niti lierazstreljenih izstrelkov in bomb dotikati, niti posameznih razstrelkov pobrati ali odnesti. 4. Najditelj izstrelka ali bombe, kakor tudi vsak kateremu je znano mesto, kjer je padla, ima to takoj naznaniti najbližji varnostni oblasti ali najbližjemu varnostnemu organu. ~ Prestopki odredb ped točko 2 do 4 tega razglasa se bodo kaznovali po določbah cesarske naredbe z dne 20. anr. 1854, drž. zak. št. 96. — V Ljubljani, dne 23. februarja 1916. — C, kr. deželni predsednik: Baron Scbwarz, lj Po pokojnem junaku nadporočniku g. F. Korentu bo v ponedeljek 23. t. m. ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi črna sv. maša. lj Členi Šentjakobskega prosvetnega društva imajo v nedeljo iočno ob pol 8. uri društveni zabavni večer. Na sporedu je več točk društvenega pevskega zbora, god-benega odseka in tamburaškega zbora.' lj Bolnica »Rdečega križa« v Ljudskem Domu prosi za svoje ranjence in bolnike še dobro ohranjeno harmoniko ali pa gramofon. lj Nesreča na glavni pošti. Na glavni Pošti v veži je včeraj tako nesrečno izpo-drsnilo vsled opolzkih tal 15 let staremu trgovskemu vajencu Karolu Jolly, da je padel ter si pri padcu zlomil desno roko. Zdravi se sedaj v deželni bolnišnici. lj Umrla je 23. t. m. v deželni bolnišnici Berta Hanhart, 30 let stara hči vpo-kojenega konzulatnega kancclista Julija, stanujoča Pod Trančo št. 2, ter istega dne ravnotam Janez Jemc, posestnik iz Kleč št. 10, star 43 let. lj Oddaja moke pri mestni aproviza-ciji. Peki in mokarji naj se zglasc za moko, ki jo dobe pri mestni aprovizaciji, jutri, to je dne 26. t, m., ob pol 9. uri, trgovci pa ob 11. uri dopoldne v navadnem prostoru na mestnem magistratu, lj V Krisperjevi izložbi na Mestnem trgu je občinstvu na vpogled italijanska bomba (original), ki je bila dne 22. t. mes. vržena na Ljubljano. Baje tehta 17 kg. Bomba jc na zgornji strani od padca prebita, a sc ni bila razpočila, lj Ugodna prilika. Sedaj, ko povsod orimanikule cigaretnega tobaka in citfaret, bi bilo prav umestno, da se dijakom in mladini obojnega spola sploh ne proda nikjer ne tobaka ne cigaret, pa tudi če bi se izgovarjali, da je za druge, starejše ljudi. Pri ti ugodni priliki bode marsikak tak po-sili-kadilec prišel do prepričanja, da se brez cigaret prav lahko živi in bode iste vinarje tudi pozneje, ko bode zopet vsakovrstne kaje dovolj, obrnil lahko v vse druge, potrebnejše namene. Roška dumo. Petrograd, 22. febr. Ministrski predsednik. Za predsednikom dume je govoril novi ministrski predsednik Stiirmer-Panin, ki je povdaril težaven položaj, obenem pa trdno voljo, skupno z zavezniki voditi boj do konca. Vojna je Rusijo presenetila, ko se je ravno reorganizirala. Stiirmer poziva dumo, naj si ne zakriva slabosti in napak, am-\ pak naj z njim skupno dela in misli samo na bodočnost,ki bo gotovo sijajna. Opozarjal je na velike gospodarske izpreinembe in zato je treba delati z največjo previdnostjo. Odslej zanaprej naj bo temelj našemu narodnemu mišljenju: delo, zdržnost in zmaga. Cerkvene občine naj se reformirajo v smislu verskih in socialnih potreb ljudstva, deželne občine pa v smislu modernega življenja. Stiirmer je ponovil vladno izjavo o slogi naroda, o vstajenju in bratovskem poljskem narodu. Vlada ve, da so v dumi različna mnenja in obljubuje, da se bo odslej pri zakonodaji upoštevalo vse nazore. Veliko važnost polaga tudi na pravico, da imata obe zbornici iniciativo za zakone. Notranji minister bo izdelal tri zakonske načrte, ki izvirajo iz iniciative dume: zakon o malih gospodarskih občinah (mir), splošna reforma mestnih statutov in uvedba zemstev v Sibiriji. Zbornica je soglasno sprejela Sttir-merjeva kakor tudi izvajanja mornariškega ministra Grigoroviča. Zahteva po koalicijskem ministrstvu. Po govoru Sazonova je poslanec Šidlovski v imenu naprednega bloka (napredni narodnjaki, centrum, zem-stvo, oktobristi, duma oktobristi, pro-gresisti in kadeti) izjavil, da vse stranke hočejo od junakov pokazano pot žrtev nadaljevati do konca. Vsako misel na predčasen mir, ki je bil sklenjen na temelju provizoričnili in negotovih kompromisov, je treba z ogorčenjem zavrniti. Rusija zaupa svojim zaveznikom in je pripravljena za dolRo vojno, čegar daljša doba samo utrjuje vest naroda, ker nujna potreba po boljši organizaciji vseh sil vojno dela resnično popularno. Govornik nato ostro kritizira prejšnjo vlado, ki je nasprotovala dumi in ji očita nesposobnost, pomanjka-je razsodnosti, nerednosti v nakupu živil, brezmejno draginjo, zlorabo oblasti in goljufije. Da vlada ni vstanu izvršiti prevzete naloge, je potrdil s svojim odstopom Goremykin, ki je odgovoren za usodne posledice taktike nesloge. Večina še vedno smatra, da je sestava zmožne, vsled zaupanja naroda krepke vlade, ki bi hotela sedanjo upravo radikalno izpremeniti in delati v soglasju z zastopniki naroda, še vedno prvi predpogoj za dobro organizacijo dežele. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Ce take, vlade kmalu ne bo, bo imelo da-lekodosežne posledice. Pred pol letom je večina dume pokazala to pot pravega poboljšanja. katero je treba nastopiti ne z besedami, ampak z dejanji. (Viharno odobravanje.) Vojni minister. Vojni minister Polivanov je opisal vojaški položaj. Ruske čete se na vseh frontah neumorno pripravljajo za večje naloge. Čete so povsod izpolnjene in streliva bo vedno več. Ravno tako je pri zaveznikih. Navzlic materialni premoči Nemčije imamo ugodna znamenja, da Nemčiji kmalu poide človeški material, dočim so naši viri še neizčrp-Ijivi. Amerika. Amerika in Nemčija. London, 23. febr. (Kor. u.) »Morning Post« izve iz Washingtona: Dejstvo je, da je Wilson z voditelji raznih strank imel razgovor, kateremu se pripisuje veliko važnost. Sicer manjkajo podrobnosti, vendar se sodi, da je predsednik voditelje poučil o napetosti med Ameriko in Nemčijo in jih prosil, naj položaja javno ne razpravljajo, da se duhovi še bolj ne vznemirijo, Če bi prišlo do razdora, bodo demokrati in republikanci podpirali predsednikovo politiko, vendar so mnenja, da si Nemčija prav lahkega srca ne bo odtujila važne nevtralne dežele. Oborožene trgovske ladje. London, 23. febr. (K. u.) »Times« izvejo 22, iz New Yorka: Po Wiegandu, dopisniku »New York World« se nemški državni tajnik Jagow naznanil Zedinjenim državam, da Nemčija ne izpremeni svojega namena in tako bo od 2. marca dalje oborožene trgovske ladje smatrala za pomožne križarke. Lansingova izjava na Dunaju. Dunaj, 24. februarja. Ameriški poslanik Penfield je v ponedeljek izročil našemu zunanjemu uradu izjavo o podmorskih čolnih, kakor jo je Lansing podal časnikarjem. Jedro te izjave je v tem, da si Amerika pridrži pravico, da bo torpediranje v vsakem slučaju presojala po številu in moči topov. Manj važno je vprašanje, kako mislita osrednji sili pred napadom ločiti oborožene in neoborožene trgovske ladje. Sicer Lansingove izjave ne presojajo ravno neugodno, čeprav pravni položaj ostane negotov in Amerika svojih ljudi ne misli svariti pred vožnjo na oboroženih ladjah. Japonci in sporazum. Kristiania. Japonski veleposlanik ki je prišel 23. t. m. v Pariz, je izjavil, da Japonska radi velike oddaljenosti ne more poslati vojakov na evropska bojišča. Zavezniki se morajo zadovoljiti, ker jim pošiljajo Japonci kroglje in orožje. Kiavčav vrnejo po vojski Kitajski. Kodanj. »Novoe Vremja« poroča iz Tokia: Japonska zgradi drugo leto 4 velike bojne ladje. Vsaka bo obsegala 32.000 ton in bo oborožena s 15 38 cm topovi. Gospodarstvo. — Lesna zadruga se je ustanovila v Dolenjivasi pri Ribnici. Bavi se zdaj pred vsem z dobavljenjem drv. Zalagala je z drvmi vojno bolnico v Ribnici, dobavljala iste tudi v Ljubljano in Zagreb. Zadrugi se priglaša vedno novih članov. Načeluje ji njen ustanovitelj dež. poslanec g. K. Škulj. — Odprava lesa za puškina kopita. Les za puškina kopita (oreh, češnja in pravi kostanj) se zopet pošilja A. Z. D. na Dunaju. Glede drugega lesa, ki se rabi v raznih artiljerijski^ delavnicah in zavodih, n. pr. jesen, mecesen, smreka, hrast in bukev se pripominja: Jesenov in mecesnov les mora biti na tanjšem koncu najmanj 25 cm debel in 2 m dolg. Za izdelovanje ojes se potrebuje kar največ mogoče 4V2 m dolgega lesa. Ostale vrste lesa naj se v celih kosih (hlodih) puste. Vsaka pošilja-tev se mora s potrebnimi podatki naznaniti poveljstvu 5. armade, oddelek A. lj Rok dolžnosti naznanila za dušik, vsebujoč tvarine, traja do 8. sušca in je naznanilo podati po stanju zadnjega dne prejšnjega meseca, t. j. od 29. svečana. — Enako velja tudi za kovine. Obe naznanili ste oddati mestnemu magistratu. Rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno je od 1. do 8. sušca in je isto podati po stanju z dne 1. sušca. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene tudi odposlali (za Ljubljano). lj Dolžnost naznanila obdavčenega sladkorja. Vsi oni, ki so podvrženi dolžnosti naznanila obdavčenega sladkorja, to je vsi industrijski obrtni obrati, ki pode-lujejo sladkor, vsi trgovci na debelo in na drobno, branjevci, kavarnarji, gostilničarji, izkuharji, slaščičarji, konsumna društva itd., kjer se prodaja (obdavčen) sladkor, nadalje skladišča sploh in skladišča železnic ter špediterji, se opozarjajo na razglas c, kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 3. t. m., št. 4386, zadevajoč popisovanje obdavčenega sladkorja. Vsaka zavezana stranka je dobila od magistrata dostavljene potrebne tiskovine (ako bi bil kdo slučajno pomotoma izpuščen, mora priti sam ponje), katere je izpolniti, lastnoročno podpisati ter najkasneje oddati do vštetega 28. t. m. mestnemu magistratu (v mestni posveto-valnicij v takozvani Galletovi hiši, I. nadstropje, v uradnih urah od 8. do 2. ure popoldne). Sladkor, ki je dne 25. t. m. na prevozu, mora prejemnik naznaniti v teku treh dni po prejemu. Stranke se v lastnem interesu opozarjajo, da se točno drže tozadevnih navodil, kajti kdor bi naznanitev opustil ali podal napačne podatke, Ima pričakovati stroge kazni, vrhutega bi se mu pa tudi lahko zaloga zaplenila in odvzela obrtna pravica. Čreslo za strojila. Vsled dolgotrajne vojne narašča pomanjkanje usnja za vojaške namene. Temu bi se dalo od-pomoči samo tedaj, če bi se moglo zagotoviti dovolj strojil, ki so za izdelavo usnja neobhodno potrebna. Ker pa prihajajo pri tem samo strojila domačega izvora v poštev — pred vsem čreslo, to je smrekovo in hrastovo lubje — ki pa potrebam ne zadošča, je delati z vsemi sredstvi in močmi na to, da se pridelovanje lubja ozir. čresla kar najbolj mo- goče zviša. Ker se bliža pomlad in torej tudi čas, ko je mogoče dobavljati in napravljati čreslo, se je okrajnim glavarstvom v smislu razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dno 9. febr. 1916, št. 6175, naročilo, naj vse lastnike gozdov — tudi manjše — na pripraven način opozore in vzpodbude k marljivemu napravljanju čresla, ki ima ravno sedaj tako ceno, da se delo pač vsakemu izplača. Pri dobavi lubja je treba paziti na to, da se mu strojilo ne zmanjša ozir. ne pokvari. Treba ga je na lahko zviti in na suhem in zračnem kraju shraniti. Navodilo, kako se dobavlja in pripravlja čreslo, se najde v 44. številki lista: »Oesterreichische Forst- u. Jagd-zeitung« iz leta 1915. Tam so tudi navedene cene lubju. Varovati se je tudi prekupcev, ki človeka navadno opeharijo. Dobava čresla je tudi vsled tega možna, ker se vsled večje potrebe lesa mnogo bolj soka kakor sicer druga leta. Seveda je pri tem v prvi vrsti gledati na to, da se lubje dobavlja in pripravlja v takih gozdovih, odkoder ga je z ugodnimi prometnimi sredstvi lahko spraviti na določeno mesto, da se porabi za strojilo. Tudi je v sedanjih okoliščinah dopustno sekanje gozdov ev. izven okvirja sedaj obstoječih obratnih načrtov, seveda proti naknadni odobritvi te izpreinembe, v kolikor ni proti temu pomislekov iz gozdnopolicijskih ozirov, odnosno v kolikor je to dovoljeno iz dejanjskega pravnega razmerja. Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil dr. I. Šlebinger, c. kr. profesor. Cena 1 K 20 vin., v platnu vezan 1 K 80 vin. — Za samouke, šolsko mladino in sploh vse, ki se bore s težavami nemškega jezika, je ta slovar silno koristen in potreben učni pripomoček. Slovarček navaja namreč pri nemških besedah vse izjemne oblike in pomaga tako samouku, da si nemške besede ne samo zapomni, temveč da jih zna tudi praktično rabiti. Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Cena 1 K 60 vin., vez. 2 K 60 vin. — Boji slovenskega kmeta proti svojemu tlačitelju graščaku so ena najzanimivejših pa tudi najžalostnejših epizod iz zgodovine Slovencev. Ta lepa povest je jasna priča vse grozote, kateri so bili v onih časih izpostavljeni kmečki rodovi. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Večna molitev z navadnim tiskom v zelo priročni obliki je izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Ta željno pričakovani molitvenik se za časa vojske dobi samo v vezavi z rdečo obrezo. Molitvenik je mogoče vezati le v omejenem številu, zato naj bi se za časa vojske v velikih množinah ne naročal. Tudi se založništvo ne veže, da bo moglo vsakemu naročilu takoj ugoditi; zgodilo pa se bo to kakor hitro bodo dopuščale razmere. Molitvenik tudi nima stalne prodajne cene; današnja cena znaša 3 K. Ko bo razprodano prvo število, ki je sedaj naročeno v knjigoveznici, se bo cena dvignila v takem razmerju, kakor se bodo dvignile do takrat cene knjigoveškemu materijalu. Po vojski, ko se uredijo razmere in padejo cene surovinam, se bo določila molitveniku stalna cena, ki bo nižja od današnje. URlNICO z znanjem slovenščine in hrvaščine ali laščine lSče banka v Pragi. — Ponudbe na »poštni predal 47«, Ljubljana, Velika novost ▼ KINO CENTRAL ▼ deželnem gledališča. Danes v petek 25. in jutri v soboto 26. februarja film slavne serije Stuarta Webbsa~H$f v Kino Central Sest doživljajev slavnega detektiva STUARTA WEBBSA. Povsod radi svoje napeto zanimive vse* bine velika privlačnost! Išče se za gospo in dve gospodični, če možno s samosvoje kuhinjo ali tudi samo z uporabo kuhinje. Cenjene ponubo na upravništvo lista pod »Stanovanje 496, 2332 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Ria.Rafcam Cena lonfku 2 Ilia"Dal5dlUt jamstvenim pismom K 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschnu (Kassa) L, poštni predal 12'82 Ogrsko Odda se služba v Št Petru pri Novem mestu. — Dohodki so dobri. Prednost imajo oženjeni prosilci. Organist in ceikvenik ima namreč z drugimi dohodki vred na razpolago malo kmetijo. Prošnje sprejema dc 20. marca t. 1. žnpnl urad v Št. Petru pri Novem mestu. fS&r Išče SC za takojšnji nastop službe Konlorlsi * Rontorlstlnln z večletno prakso in fflSTROJEPISKA. Nadalje so kupi še dobro ohranjen pisalni stroj in pisarniška oprava /a večje trgovsko podjetje. Ponudbe s prepisi izpričeval naj se pošljejo na upravništvo tega lista. 511 Zanesljiva Gospodin se išče k starejšemu samskemu gospodu; izvežbaua mora biti v kuhinji in vodstvu gospodinjstva ter popolnoma izurjena v slovenski in nemški korespondenci. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na posredovalnico G. Flus, Gosposka ulica štev. i. Ljubljana. 514 Kupimo po najvišjih cenah domača semena kakor: črno in rdečo deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, razna travna semena, čebulček, česen, grah, bučne peške, fine vrste fižolov in drugo. — Trgovina s semeni Sever & Urbani?, Ljubljana Wolfova ulica štev. 12. Posteljno u ueliki Izbiri in po jako nizkih cenah priporoča turdka B. B E. SkabevriE, Ljubljana mestni trg šteu. 10. □ izdaja konzorcij »Slovenca«* Tisk: »Katolilke Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Rostinčar. državni poslane